N«jr«£ji ilofuuki dnevnik r 7-Hružoiih državah Velja z« tn leto - • . $6 00 Za pol leta.....$3 00 Za New York ceio leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 lisiflMiMHiamHi i j GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Da3y la the United States. Issued every day except Sundays S and legal Holidays. 75,000 Readers«. UEXJCFON: 00BTULNDT 2876 Entarad m Second Class Matter, September 21. 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. NO. 286. — &TEV. 286. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 7, 1926. — TOREK, 7. DECEMBRA 1926. TELEFON: COBTLANDT 287« HUERTA BO PRIČEL Z VSTAJO PROTI CALLESU Huerta je obrazložil svoje načrte za vojno proti Callesu. — Načeloval bo oboroženi vstaji, ka~ kcrhitro bo zavzeto obmejno mesto. — Čaka ga baje 20,000 oboroženih mož. Lastniki rovov pripravljeni na boj. • - Lastniki premogovnikov se žfe pripravljajo na boj. — Izvojevati hočejo mezdno vprašanje v | neunijskih poljih. TUSCAN, Ariz., 6. decembra. — Kakorhitro niu,.„n .„ . , j L"»l ' i• i . v i Ull( AGO. 111., (>. decembra. — bodo mehiški vstasi zavzeli postojanko južno od I Iz van redno povpraševanje po pre- ameriške meje, se bo vrnil Adolfo de la Huerta, j j«1 posledica izprtja an- nekdanji mehiški provizorični predsednik, da sto-l?leških premo-ar-'PV- > dovedlo pi na čelo gibanju proti predsedniku Callesu. To je povedal Huerta osebno zastopniku new-yorskega Times v prvem pogovoru, katerega je imel izza svojega prihoda v petek. Podal je podrobno poročilo o svojih načrtih, odkar je zapustil svoj dom v Los Angeles v četrtek v spremstvu svojega tajnika. Iz Los Angelesa sta se odpeljala z vlakom v Phoenix, Ariz, in od tam sta dospela v Tucson z avtomobilom. — Čakam, da revolucijonarji zavzamejo kako obmejno točko, da se lahko vrnem v Mehiko, ne do bi pri tem kršil ameriške postave, — je rekel. — Nato bo ustanovljena de facto vlada na do-tični točki. Prejšnji predsednik je trdil, da ne napravi nobenega koraka brez vednosti ameriških priseljeniških oblasti ter justičnega departmenta. Fekom pogovora, ki se je vršil pred hotelom Heidel, se je pripeljalo mimo veliko število Mehikancev iz Tucsona, ki so vsi kordijalno pozdravili Don Adolfa. Par nadaljnih, ki ne soglašajo žnjim v političnem oziru, je šlo mimo brez pozdrava. Prejšnji predsednik je razpravljal o načrtih s povsem očividno odkritostjo. — Jaz poznam ameriške postave, tikajoče se priseljevanja in nevtralnosti ter se jih držim, — je rekel. — jaz sem vedno v prijateljskem stiku z a-meriškimi oblastmi v Los Angeles. Včeraj sem se posvetoval z uradniki priseljeniškega in justičnega departmenta v Tucsonu, seveda na njih prošnjo. Pogovor je bil popolnoma ugoden in nikdo ni o-mejeval moje prostosti. — Obiskal sem tudi Jaki vas severno od tega mesta ter se posvetoval s svojimi tamošnjimi o-sebnimi prijatelji. Od njih sem dobil dragocene informacije glede sedanje vstaje v Sonori. — Edinole v Sonori je sedaj 14,000 mož v o-rožju proti vladi. Od teh jih je devet tisoč dobro oboroženih, dočim so ostali slabo oboroženi. Večina obstaja iz Jaki Indijancev. Takoj za njimi pridejo po številu Mayas Indijanci, nato Pimas in končeno beli ljudje. — Zvezna armada je bila razdrobljena od teh in drugih revolucijonarnih sil v drugih delih republike. Nc vem, koliko časa bo trajala Calleso-va vlada, ker nisem prorok. Sedanje gibanje proti Callesu pa je v številnih ozirih analogno Madero vi revoluciji, ki je dosegla v šestih mesecih svoj cilj. — Stvar revolucijonarjev je moja stvar. Njih bojni krik je: — Viva de la Huerta! Pričakujem časa, da se združim s svojim narodom. Ta čas bo prišel, ko bo zavzeto mejno mesto. Nato lahko prekoračim črto, ne da bi kršil ameriško postavo, kajti mesto bo v rokah de facto vlade. Nadalje je rekel: — — Sedanja mehiška vlada ne more po mojem mnenju dolgo trajati. Narod je proti njej in ne bo ji mogoče dobiti nazaj izgubljeni ugled. Sestanek v* tlomatov v Ženevi. Zunanji ministri Anglije, Francije, Belgije in Nemčije so se posvetovali na predvečer sestanka Lige narodov. kontrole v neunij.skili premogovnih poljih do organizacijskih poskusov, ki so bili deloma uspešni, proti katerim pa se bodo uprli lastniki premogovnikov z nogami in rokami. Ze sedaj kujejo načrte, k.iko bi lahko zopet skrčili plače. Dvajset do petdeset odstotna zvišanja plače v neunijskih poljih West Virginije. Pittsburgha in južnoiztočnih poljih Ohija, so pri-j šla pozno, potem ko so cene premoga zopet padlo za 50 odstotkov. Položaj v Kentucky je prav posebno značilen za linijske pre-bratovanje linijskih rovov v 111-noisu. je privedlo nazaj na stotine unijskih premogarjev, ki so se preje podali na lovu za delom v naunijski Kentucky. Iz tega izvirajoče pomanjkanje delavcev v Kentucky je dovedlo do organizacijskih poskusov v iztočnih in za-padnih premogovnih poljih države. Xa nekem zborovanju ,"»00 premogarjev, ki so izjavili, da zastopajo 1.">0.000 premogarjev v I>ell in Ilarlan okrajih, se je sprejelo resolucije, v katerih se je o-značilo kot zmotna poročila v Courier-IIerald, ki izhaja v Louisville, da se je dovolilo premogar-jom v Harlan okraju priboljšek v plači. Ugotovilo se je dejstvo, da znaša minimalna plača $"2 na dan in da je povprečna plača $3.25. J*re-mogarji so prisiljeni kupovati v kompanijskih prodajalnah, kjer so cene 20 do 30 odstotkov višje !brez dvoma z Kantonska vlada bo najbrž priznana. Velesile bodo skorogoto-vo priznale kantonsko vlado. — Kitajska bo razveljavila vse neenake pogodbe. — London je izpremenil svoje sovražno stališče. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV EVROPA NA POTI OKREVANJA Generalni reparacijski agent Parker Gilbert je hvalil nemške delavce, ko je sporočil o drugem letu napredka pod Dawesovim načrtom. _ Upanja izvedencev so bila prekošena. _ Kritiziral pa je proračun. — Veliko zmernost v na-rednih izdatkih je imenoval bistveno potrebno. BERLIN, Nemčija, 6. decembra. — Nemčija jc lojalno in točno plačala vse, kar je morala plac-i- ____________11 na temelju Dawesovega načrta tekom drugega Zastopnik Kitajske pri Li-i naro-j reParacijskega leta, — je izjavil Seymour Parke. (1 ov. Cu Čao Ksin. jo objavil, da Gilbert, generalni reparacijski agent, ZEXEVA. Švica. fi. decembra. /EXEVA. Švica, <>. decembra. Politično ozračje je bilo včeraj precej megleno. Štirje zunanji j je Kitajska sklenila," da n, bo več d " ČZZ".....T 8VOJein ministri so imeli dolge pogovore.' obnovila vseh neenakih no-odb | g letnem poročilu, ki je bilo objavljeno \xe- neenakih pogodb, in zvečer je vladala taka tajnost ko bodo potekli njih termini. Dostavit je, da se ho Kitajska branila predložiti svetovnemu razsodišču vprašanje interpretiranja že razveljavljene pogodbe z Ilel- glede teh pogovorov kot na primer v otvorilnih dneh konferenc v JLoearno. Pogovori med Stresemannom in Briandom, med Stresemannom ker .i«1 spor bolj političnega in Chamberlainom ter med Van- ^ot pa juridičnega značaja. Ki-deeveldom in Chamberlainom so taJska I'a J«' pripravljena predlo-' se brez dvoma tikali vprašanja, prenehanja zavezniške vojaške j nad Nemčijo in niodifi-Jsil take pogodbe s Kitajsko. Po-j raj. — 2e več kot dve leti, — pravi Gilbert, j-ostala nemška valuta stalna. Inozemska posoji la in drugi skladi iz inozemstvi zelo v stalnem toku, ki a so prihajali v deli je včasih presega1 zmožnost nemške ekonomije, da prednostno po-abi t a žiti vprašanje Ligi narodov. | denar. Položaj nemške valute je ostal SLahi-. Vključnolielgijo ima šestnajst močnejši, sil take pogodbe s kacije postopanja, katero je spre-'godba z Belgijo je bila razveljav-l Ravnokar poteklo leto je nudilo prvikrat prejel svet lige za preiskavo tako- 1 jena. potem ko se je Bruselj bra- iskušnjo nemškega proračuna in slede SD^t zvanili kršitev pogojev oboroževa- nil skleniti novo pogodbo na te- * • ■ - - s " nja. katere je sprejela Nemčija v melju enakosti in medsebojnosti Versaillski mirovni pogodbi. |ter stavil predlog, naj se prepu- V ospredju celega položaja sto )sti vPraš«nje svetovnemu razso-jita dve točki. Dr. Stresemann mora staviti notranje pomisleke pred vse drugo ter oditi domov s pozitivnimi uspehi Drugače se bo moral umakniti dr. Wirthu. Na drugi strani pa se mora Brian.l brigati za svoje lastno javno mnenje ter izvajati veliko diskreeijo v točkah, katere bo dovolil Stresemann 11 odnesti s seboj v Berlin. Brian d je sovražen oficijelni razpravi od strani sveta glede iz- dišču. SANG IIA J, Kitajska, G. dec.— Po številnih konferencah med novim angleškim poslanikom, odhajajočim angleškim poslanikom ter dvema generalnima konzuloma je izšel v vodilnem angleškem listu članek, v katerem se glasi, da ne ho angleška vlada vprizo-rila poskusa, da se vmešava v politične zadeve Kitajske ali se po-služila sile. da vzdrži status quo. V vodilnem članku se izjavlja, da prememb v postopanju, sprejetih' „„ • 1 v • i 1!.1° treba pripraviti na to. da bo za preiskavo. Zvečer je povedal!, , . .. , časnikarskim poročevalcem, da bij se take razprave lahko zavlekle za i mesece. Dostavil je značilno pripombo. da bi to lahko zavleklo druge važne stvari. To se tiče prenehanja zavezni- kot v mestnih prodajalnah. Posledica tega dvojnega izkoriščanja je. da dobiva več tisoč premogarjev sploh nobenega denarja mi plačilni dan. ker so premogarji vedno dolžni kompaniji. Kdor či-ta poročila v onem listu, mora domnevati, da zaslužijo tamoSnji premogarji po $250 11a mesec. Nova pondajevalna me-! Mehika vztraja pri strogi toda brez operacije. izvedbi petrolejske Iti M, Italija, 6. decembra, —j ttave. Nov pomlajevatni proces, ki ne | -- zahteva ni kake operacije, je vxbu- MEXICO CITY, Mehika, G. dedi! tukaj veliko zaupane. Profe-, eembra. — Vlada Callesa je opo-sor Frane Cavazzi je iznajditelj; zorila včeraj petrolejske družbe nove metode, ki po&luje le * vbriz- j v formalni objavi, da morajo za gavanji. Uporabil je metodo na j dostiti določbam postave do 1. ja-uspešen način pri ljudeh v staro- nuarja, ker bodo drugače prekli •sti med 50 in 80 leti. Tekočino se cane njih pravice. To uradno sva dobiva iz žlez živali. * Medicinska komisija bo. imenovala komisijo izvedencev, ki bo pretakala imajdbo. ' -r'"- rilo je izšlo na prvi strani listov glavnega mesta, v obliki objave departmenta za industrijo, trgovino-in delo. Finančni škandal v avstr. republiki. V Avstriji se je razvil škandal, ki in vol vira prejšnja kancelarja Ra-meka in Seipela ter .ministra Schurffa. — Prizadet je tudi dr. AKrer. ške kontrole ter nadaljnega iz-praznenja Porenske. Ce je ta domneva pravilna, ima Briand namen barantati glede teh to<~-k. Nevarnosti preiskovalnega na- kantonski režim kmalu kontroliral celo Jangtse dolino, vključno Sanghaj. Tudi se napoveduje vnaprej. da bodo velesil*1 kmalu iz-1 rekle delno priznanje kanton.ske vlade kot sameznimi nemšk mi državami. Glede možnosti, da bi postala potrebna notranja posojila, da se pokrije izvanredne izdatke tekom finančnega leta priznava, da so na proračunu težke zahteve za nepričakovano visoke podpore nezaposlenim, a dostavlja: — Vlada se je lotila programa izdajanja kapitala , ki daleko presega vse, kar se je nameravalo pred enim letom. Poročilo pravi, da je Nemčija plačala drugi letni obrok iz svojih lastnh virov. Vse to se je zgodilo kljub dejstvu, da je šla nemška ekonomija skozi težavno dobo zopetne u-ravnave ,ki je mejila na trgovsko krizo v zimi 1925-26, ko so številna podjetja falirala na veliko škodo posameznikov, a brez dvoma na korist dežele kot celote. Iz te krize sta vstali nemška in dustrija in trgovina .oproščeni številnih ovir, ki so bile dedščna vojne in inflacije. Trgovske razmere so postale sedaj lažje kot so bile ob kateremkoli času izza stabilizacije. sistem skrčenja ter prenehanja po 11 sko vlado k intervenciji. T z privatnega vira se glasi, da i -i i . 1 1 • • 1 ie skušalo angleško poslaništvo v 1 zavezniške kontrole hi pomenjalo • ^ 1 vi 1 c* Pekingu pred kratkim napotiti si- veliko zmago za dr. Stresemanna 1 1 .. ivii • le k priznaniu kantonske vlade j ter mu dovolilo, da zre mirno v 1 .1 kot dejanske vlade na Kitajskem. oči nacijonalistom krilu. in levemu Razpoloženje iia Kirajsl staja vedno močnejše za em po-Kanton- eone. dočim postaja vedno, slabša kombinacija severnih militari-stov, ki je bila pretekli teden sklenjena v Tiensinu. Posledica teh razmer je padec kitajskih vladnih obligacij na ev- DUNAJ. Avstrija. 6. dec. — Transakcije avstrijske poštne hranilnice, ki so se završile, ko je bil Sigmund Bosel predsednik Union banke, so se razvile v resen politični in finančni škandal ▼sled objavljenj pričevanj, katera so podali pretekli teden pred parlamentarno preiskovalno komisijo prejšnja kancelarja Seipel in Ramek ter trgovski minister Sehurff. Prvi rezultat pričevanja je bil, da je obljubil prejšnji kancelar Seipel komisiji, da se je obrnila vlada potom svojega poslaništva v Washingtonu na domoljubje dr. Jakoba Ahrerja, ki je resigniral januarja meseca kot finančni minister v kabinetu Rameka, da se vrne takoj iz Amerike, da priča pred komisijo. Dr. Ahrer. ki je težko zapleten v velike izgube poštne hranilnice, je povzročil številne neljube ko- Zastopuiki drugih sil so smatrali j ropskih borzah. Tudi akcije hong-jbaje tak korak prenagljenim, če-| kongskih in šanghajskih bank so Neskončna okupacija je■ so vraž- prav so Združene .lržave priprav-, že padle, ker na principijem. na temelju katerih je stopila Nemčija v Licro in Francija ne more upati, da bi 1-di-ko nadaljevala s to okupacijo izostala čista pred svetom. me nt ar je, ko je odšel oktobra meseca v Ameriko, dočim je parlament preiskoval izgube države.potom prejšnje afere Centralne banke. t'e se ne bo porostovoljno vrnil, bodo socijalisti zahtevali, da se uvede proti njemu izročilno postopanje. Poroča se, da »je odpotoval dr. Ahrer iz Združenih držav na Cubo. ' Pričevanje pušča trgvskega ministra v kaj dvomljivem položaju. Časopisje obsoja soglasno vladno postopanje s položajem ter zahteva reorganiziranje ministrskih metod. Ne dvomi se o osebni poštenosti Rameka in Seipela, niti na strani socijalistov, a časopisje je soglasno rnnenta, da ne pome-nja nastop nobenega kredita za oba. Prav posebno se kritizira Rameka radi njegove slabosti. se smatra za mojro- Ijene priznati Ivantončane. kakor- če. da bo kantonska vlada zavr-hitro bosta dve tretini dežele pod nila obligacije, katere je izdal Pe-njih kontrolo. ^ king. Novi rimski governer. RIM, Italija. 0. decembra. — Ministrski predsednik Mussoliri je imenoval kneza Lodovico Po-tenziani, glavarja enega n;;jst;i-rejšili plemiških redov in eiie^a najbolj bogatih mož Italije, guvernerjem Rima, kot nasledili!;:! governerja Cremonesi. Novi governer ima baje dosii administrativnih izkušenj. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je triba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Pod&tki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesta. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno le, ako bost« vpofttevali svojo kc rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. ____ B00 _____ $ 9.45 Lir .. ... 100 ____ . $ 4.95 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 ____ . $9.60 Din. ____ 2,500 ____ $ 46.25 Lir ... ... 300 ... . .. $14.10 Din. ____ 5,000 ____ $ 92.00 Lir . . ... 500 .... . . $23.00 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... . . $45.00 Za poSUjAtr« ki presegajo Desettlaoč Dinarjev ali pa I^ratisoč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakttflt po brzojavnem plan Isvrtajem najkrajše* {m ter Posebni podatki. Pristojbina sa izpla-Hla ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji zna&a kakor sledi :ca 925. ali Banji snesek 73 centov; od $25. naprej do $3M. po S cente od vsakega dolarja. Za veCje svote po pft- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: oortlandt New York, N. ,Y% _:_ >g ffinut ____ ______________________________________ _________________________ GLAS X A RODA. 7. DEC. 1926 GLAS NARODA (SLOVAN? DAILY) MORNARIŠKE VAJE OB PACIFICNI OBALI Owned and Published by 0LOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer, president.__Lonfr Baaedik, treasurer. Place of biuainefla of the corporation and addresses of above offiecra: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ma Ameriko in Kanado ___________$6.00 Za pol leto___— -_____$3.00 Za četrt leta .$1.30 $7.00 50 Za inozemstvo ea eel* leto —$7.00 Za pol leta________$3.50 Za New York ta celo let* Za pol leta Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Haroda" izhaja vsaki dan itvzemii nedelj in pramiko*. Dopiii brez podpisa in osebnosti se ne priobcnjejo. Denar naj m blagovoli potil jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ___ 'GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• _ STAROKRAJSKI LJST O AKCIJI ZA POPLAVLJENCE Ljubljanski dnevnik "Jutro" piše dne 25. nov. --"Uprava newyorskega lista "Glas Naroda" je že zopet nabrala v korist našim poplavljencem in sicer dru-^o pošiljko v znesku dolarjev 106.25 in tretjo pošiljko v znesku dolarjev 175.05; svote so porabijo za poplavljen-ee v Sloveniji. Našim požrtvovalnim rojakom v Ameriki izrekamo za njihove* velikodušne darove najiskre-nejšo zalivalo. Darovi bodo razdeljeni med nase najpotrebnejše v zavesti, da so prihranki težkega dela naših ameriških rojakov, a dani iz rodoljubne požrtvovalnosti in ljubezni do našega naroda in domače grude." Durbin. W. Va. Priloženo vam pošiljam dolarje. Trije so za naročnino za Glas Naroda, en dolar je pa zu nesrečne poplavijence. 1'pati j«*, da bi se še drnpri rojaki kaj ojrla-sili iu kaj darovali v ta namen. Pozdrav! P. I'say. Elsas, 3V2 miles, Ont., Canada. Tukaj je zaposlenih okroglo ;V)0 delavcev, od katerih smo samo trije Slovenci. Zima je sedaj že ; .jako hiula. Snejra imamo 3 čevlje. pa še z mirom mete (V bo tako naprej, bo slabo za jrozdne delavce. Tukaj je v teku agitacija za unijo I. W. \V. Rojaki po Kanadi, kateri niste vešči angleškega jezika, bodite oprezni' pred sleparskimi ajrenti. ker se lahko z^odi. da kdo plača za vstop, pa ni nikjer zapisan. Prilagam $2.00 za poplavljenee. Darovala sva: Toni Lav rich $1.00 in Blaž Bavec $1.00. Pozdrav! 1 »laz Bavec. Pred kratkim so so vršili veliki mnrnariški manevri ob paciiični d jo "Idaho", ko strelja s *ranes vam j Igralka je stara devetnajst let tajnik *'SIovana" J pa prilagam šest dolarjev za na-jter tehta sto pet funtov. ročni no. Delavske razmere so j;!-j Tisoč dolarjev in nekaj soldo*-Hillcrest Mine, Alta., Canada.; ho slabe: Vedno nam obljubljajo, j za vsak funt je vseeno nekoliko Prav lepo se vam zahvaljujem!11" NO bo izboljšalo, pa ponavadi pretirana eena. :a. Koledarje, ki ste mi jih po_j ^ P" obljnbah ostane. Ne zameri--Iali. Xekaj se»?i jih dal svojim j1'1 tomu niojomu slabemu pisanju, o v« rišem Slovakom. Razen mene|Ako ni ka> Prav> Pa Pet,r ni tukaj nobenega Slovenca. Ve?- popravi. Njegova kolona je ji del so SI ova1 1 .Italijani. Bel^ij-: »ajbolj zanimiva. Jaz jo najrajši i ei in par Madžarov. Pred" kratkim ' prebiram. Pozdrav! pripravlja na nov«) je bila tukaj zopet velika eksplo- FRANCIJI SE BLI2A KRIZA Senea bližajoče se francoske indnstrijalne krize, ki postaja z vsakim .Mar-•"•at i, vendar pa imam precej za-'tin pozdravil z izbranimi be.-;eda-nimljivega gradiva, posebno za leta Joseph Orloskv. Conemaugh, Pa. Dopisi z naše naselbine so zelo naše • Slovence v Greater New Yorku in okolici. Najprej moram priznati dobrosrčnost naših rojakov, do naših revežev v domovini, bodisi slepcev ali poplavijeneev. Človek bi ! se. zjokal od žalosti, ko bere te J strašne novice iz naše lepe slov«'i!-|ske zemlje, kaj je vse našim ljudem uničila voda. Trpljenje in tipanje celega poletja jima je vzela voda iii vse to za zimo. Res so vredni usmiljenja. Kot poročann. jim je bila poslana že precejšnja svota. Kako lepo se bei-e. ko iz vseh slovenskih naselbin še vedno prihajajo darila. Nekateri res lepe svote darujejo za te reveže, Mi tu jih ne smemo pozabiti. Kam se bodo pa obrnili za pomoe. <"e ne do svojih bratov tu v Ameriki, ki nas bla-prujejo tisočkrat. Mi sami se smemo srečnim šteti, da smo tu. ker nam je tuja zemlja boljša kot nam je bila naša rodna domovina. Za te prepotrebne reveže se je mi svoje vinske brate«* in sestrice, si ga sam privošči par kozarcev na zdravje teh in onih. in tako je bilft krščena vinska kaplja. Kjer je krst. je tudi boter in botra, da sta priči, da je vse v pravem redu. Ta čast jt' bila podeljena gospe Mi\ Piunatovi in gospodu T. Adamielm. Dne 30. Andro Mrak. Trinidad, Colo. novembra je umrl /ija. To je že druga izza IDI4. odkar sem jaz tukaj naseljen. Pri prvi je bilo seveda dosti, več žrtev, namreč dvesto, zadnja r°aki- in to 110 saui° sedaj. ko je pa zahtevala dve Človeški žrtvi, boljše . delamo, pač pa tudi prej Delamo še dosti dobro. Zima je ko smo imHi ve,T r'asa 7a Pisati-pritisnila z so silo. Mislim, da je vzrok ta. ker vsaki Pozdrav! ™jše čita kot pa piše. Bethlehem Steel Co. nam je povišala plače za celih 30 odstot-,kov. Zakaj kar naenkrat za toli-ikn! Po mojem mnenju je to le pesek v oči. Svojo dolžnost sta izpolnila v; Trinidad, Colo., rojak John Se-, KakoP vsako leto. tako bo tn-popolno zadovoljostvo blagajne kula. doma iz fare Podgradcc pri tii Ietos Slovensko pevsko in izo-'"Slovana". Novem mestu. Star je bil 4f, let. V braževalno društvo ' Bled" v Co- Ko je sv.-rMartin odrajžal. nam Ameriki je bival 21 let. Tukaj za-'nemaugh priredilo zabavni večer je pustil pečeno gosko za spomin, pušča vdovo in pet otrok. Bolan y ^[jklavžem in to v soboto zvečer katera je šla na dražbo. Dobil jo ■ je bil le osem dni. Prehladil se je (jn0 >>jj decembra l 1 v Slov je Mr. John Jurkas ml. Požegna- v premogorovu. Spadal je k dru- Dr, Domu< to je na božični dan. je bila res. pri vsaki mizi smo | štvu "Pivka", št. 201 S. X. P. J. j^vtek ob 7. uri zvečer. K. J. na ip 1 obirali bedra in zelo dobra je bi- t^r društvu št v. 30 K. S ia. čast gospe I.. ZakrajJek. ki jo je spekla. Najlepša hvala. | "Slovan" se vedno potrudi, daj vselej zadovolji svoje prijatelje) in obiskovalce. Tako mi pri mer i Vstopnina je popolnoma prosta Poročevalec, j 2a Vst>. Za ples bo igrala godba na i harmoniko, ker mi Slovenci naj-Girard, Ohio, j bolj ljubimo tako godbo za ples. Kaj posebnega nimam poročati; Xa ta dan bo tudi izžrebana za-iz naše naselbine. Prišla je zopet 'pestna moška ura fElpin v vred-priredi zopet svojo zabavo na Sil-jstarka 7ima in tako nas zopet 0. nosti $25.00), ki jo je vetrov večer. Skoro vsaki človek ! (]e]a v belo zimsko odeic do cve-' *Bled" nabavilo v ta na društvo namen. Src Ulim \e<-er. .sKoro vsaKi eiovcK iiela v belo zimsko odeje do cve- "'fd nabavilo v ta namen, trees' poišče kak kotiček na tn sveti j toče spomladi. Da se razveselimo ^t«"«1 samo 25c. Razprodavajo večer, da čim lepše med svojimi J v tem zimskem času je tukaj tu- -P M*™ in članice "Bleda", rojaki in prijatelji dočaka Nove-1 kajšnja Mladinska Godba skleni-1 Vabimo vse rojake iz okolice, ; kajšnja ga leta. Poleg lepega petja bo pri-j ia priredi plesno veselico v/la nas posetijo ta večer. Za vse zavzelo tudi pevsko društvo "Slo- reja na krasna novoletna slika, i Slovenskem Domu v Farrell. Pa. pray dobro preskrbljeno. van'. "Slovan" je apeliral na vsa ostala pevska in zabavna društva v Greater New Yorku, da združeni napravimo koncert s plesom, nakar so se vso društva rade volje Sdzvala. Upam, da ne bo roja-| ka v tej okolici, da bi ne posetil te I prireditve in pripomogel k bolj-j šemu uspehu ter tako pomagal ne-srečnežnem v Sloveniji. Gotovo je. da nas ti reveži ne bodo nikdar pozabili in iz srca bodo hvaležni vsem darovalcem, nam predstavljajoča staro in novo le- ob 11. decembra 'to. Kaj takega niste še videli in vsakomu bo žal, kdor zamudi ta večer med nami. Vsem plesalcem bo na razpolago izvrstna godba. Med petjem i neprisiljeno zabavo bomo doča-jcella in drugih bližnjih naselbin, kali trenutek, ko bo prijatelj pri- da so veselice udeležite in tako jateljici ali nasprotno, nstmeno ali pripomorete Mladinski Godbi do še celo s poljubom, če jo bo ravno boljšega uspeha, veselilo, voščil veselo novo leto. Torej vsem prijateljem se "Slo- nol osmih zve-! Pripeljite tudi svoje otroke se- Vstopnina za moške T.> centov, za ženske 2.i centov, za otroke 15 centov Zatorej ste vabljeni vsi iz Far- boj. kajti Miklavž bo imel polno vrečo daril. John Jančar. Nova delavnica za popravo vagonov. Uprava državnih železnic name-jrava nekdanjo kurilnico v Metli van" priporoča za obilen obisk. Torej nasvidenje 11. decembra ki preurediti v delavnico za po-zvečer v Slovenskem Narodnem _ pravo vagonov. Delavnica bi ime-Domu v Farrell. Pa. Evropa s" vojno. Po evropskih državah je začel.» vreti. Nekatere vlade so že pozvale uadaljue letnike pod orožje. Evropski diplomati so kot o-troei. Ali res nimajo v sebi nobenega čuta dolžnosti. Ali res ne vedo. da še za zadnjo vojno dolgujejo Ameriki na milijarde in milijarde. Ali se ne zavedajo, da je treba nejprej ta dol«r plačati, pred no bo vnovič zagrmelo. Postarnega možaka je že dolgo časa noga bolela. Posebno ga je bolela takrat, ko se je pripravljalo k slabemu vremenu. Bolezen je pa napredovala »n končno so mu morali odrezati no-go. On je vse voljno potrpel. njegova žena je pa strašno jokala. — Saj nič ne rečem, — je stokala. — saj mu bodo napravili u-meno nogo. in toliko imamo hvala Bogu, da bomo lahko živeli. Toda kdo nam bo zanaprej vreme napovedoval ? * V starokrajskem časopisu sem čital naslednji oglas: — Javnosti naznanjam, »la me je žena zapustila ter da dela se-daj po mestu dolgove v mojem imenu. Naznanjam, da jaz nisem plačnik teh dolgov. Jaz plačam tiste dolgove, katere sam napravim. * Navsezadnje bi bilo pa res dobro, če bi oblasti prepovedale kršiti prohibicijsko postavo. * Vsi, ki žele, naj bi Amerika odpustila zaveznikom dolg, naj pošljejo svoje Liberty bonde nazaj v "Washington in naj se obrišejo pod nosom. GRDINOVA SLIKA Kovertova beseda ni prepričevalna. Njegovi dopisniki, sotrudniki, pomagači, delničarji, elfnkarji itd. trpe in boleliajo-na isti slabosti. Poslužili se skrajnega sredstva — nazorne vzgoje s slikami. V "Amerikanskeni Slovencu" je zadnji eas tudi slika dotienika, ki članek napiše. Edinole članki s podpisi "Duhovnik", "Poročevalec", "Prijatelj lista", "Katoličan" — in članki podobnih "člankarjev" so brez slik. Vsi taki "prispevki" so namreč^ vftjko mujo^ spočeti|in rojeni v uredništvu. — Koverta j ni*je o6e in inati in bebiea in boter. Božič nam je že skoro pred >s tem pomagate društvu, sami pa vratmi. Želim vsem rojakom, da preživite par veselih ur med pri-; bi *ra praznovali srečno in vese-j jatelji. katerih se boste vedno z lo. Sv. Miklavž nas je že obiskal.; vesel jem spominjali. Johan Dolčič, član mladinske prodbe. Ia električen popon. električni tok pa bi dobivala iz električne een-• trale v Oz ju. (Oe ste kaj nastavili, vam je pro- j ho šlo tako. kakor vsi želi- tovo kaj prinesel). Kje so časi, na- nio" in upamo da bo. bo "Slovan" ša otroška leta. kako težko smo^prjredil na pustno soboto 26. fe-pričakovali jutra iz same rado- bruarja 1927 veliko maškarado. vednosti, kaj nam bo prinesel. Se-J Skoro bi rekel, da marsikateri veda je bil konjiček s piščalko ge lanske ni pozabil, prihodnjo pa (takih tukaj ne delajo), pa brez^mislimo še veliko lepše in popol-pipca ni bilo in brez brezovke tu^nejše izvesti. Podrobnosti bodo di ne. nula nam bo tudi mladost, zato jo veselo uživajmo, da bomo imeli lepe spomine na starost. Minulo je tudi martinovanje. V New Jersey so Martina poprostili s klobasami (kakor je Zgapra poročal v svoji koloni), v Brooklynu pa z gosko, če se cenjeni obiskovalci še spominjate zadnje Slova-nove prireditve, kako svečano je prišel sv. Martin krstit letošnjo kapljico, za njim pa njegov paž s Vse to je preteklost. Mi- ^oročane pozneje. Tod naj bo le k« naznanje. ra si lahko potrebne ma-1 ske preskrbite. Torej, kakor zgoraj omenjeno, povabljeni ste vsi brez izjeme, tudi z Xew Jersey in Connecti-etita Slovenci in prijatelji. Tudi ti Jože iz Conn, se enkrat žrtvuj, pa nas poseti. pa ne po 12. uri kot je tvoja navada. Zdaj v tem času, mislim, da se ne senčiš pod košatim hrastom. Torej na veselo svidenje na Priprave za Božič tukaj odlašate lahl$o do zadnjega dne, dočim morate odppslati darila svojcem v stari kraj sedaj, ako želite, da jih prejmejo za Božič. Kot vsako l^to, nalete kasnejsa nakazila brez dvoma tudi letos na ovire v obliki veli- ....... . .i ke zaposlenosti poštnih uradov. FRANK SAKSER STATE BANK 83 Cortlandt Street, Hew Turk, N. Y. S1.0VENSKQ - AMER1KANSK1 KOLEDAR za leto 19CT. Koledar ima izredno izbrano in ■ zanimivo vsebino. franki, slike, povesti, zawimi-vosti. TRISTOLETNICA NEW YOEKA (s slikami) STANE 50 CEXTOV s poštnino vred. Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos. Tiskali smo ga omejeno število. NAROČITE GA TAKOJ? "Glas Naroda" ~ 82 Cortlandt St.,' New York ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI POWKICN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU # INOZEMCI, KI SO PEIŠU NEPOSTAVNIM POTQM. Kdaj so podvrženi deportaciji? V zadnjem fiskalnem letu — od julija 1925 do 1. julija 1926 — je ameriška vlada d^portirala f)03 oseb iz razloga. ker %o ne postavnim (Kitom prišli v Združene države, t. j. brez prepisanega pregleda na priseljeniški postaji. Nekateri izmed njih so prekoračili kanadsko ali mehiško mejo; drugi so bili mornarji, ki so zapustili svojo ladjo in ostali dalje v tej zeiuji, kot jim zakon dovoljuje. Xj vsak inozemee. ki je protizakonito prišel v Združene države, podvržen deportaciji. Imamo tri vrste inozemee v. ki morejo biti deport i-radi radi nezakonitega prihoda: 1. Inozeniei. ki so prišli preti letom 1024. — Te osebe morejo biti deportirane le tekom treh let po svojem prihodu. Po preteku treh let ne morejo biti več deportirane iz razloga ne postavnega prihoda. 2. Inozeniei. ki so prišli po 1. juliju 1024. — Ti inozeniei so podvrženi deportaciji za vedno, ako so prišli nepostavnim potom, pa naj bodo še tako dolgo v Združenih državah. 3. Inozemski mornarji. — Pomorščak sme ostati na kopnem 60 »Ini. A ko ostane dalje ali, ako med tem vstopi v kak drug poklic, on •ane bti deportiran vsak ea«, ako je prišel po 1. juliju 1924. , Poprej je inozemee. ki je prišel v Združene države brez priseljeniške inšpekcije, mogel legalizirati svoje bivanje v Združenih državah. s tem da se je podal na priseljeniško postajo in tem plačali svojo glavarino. To ni več mogo-j *e. Zato tak inozemee ne more biti naturaliziraii. ker si ne more pri-J -krbeii spričevala o postavnem! prihodu. Kdiui način za legalizira-) nje njegovega bivanja je ta, da se! poda v inozemstvo in si priskrbi' priseljeniško vizo za postavni pri-! hod v Združene države; to pome-J nja, da bi moral čakati na vrstoj za kvoto, kakor vsi drugi, ki bi se radi priselili v Združene države. Kdr je bil deportiran, sme še le po preteku enega leta zopet poskusiti. da ga pripustijo v Združene države. AMERIŠKA ZGODO VINA V DECEMBRU. 2. decembra 1^23. — Monroe-doktrina, ki jo časopisi večkrat o-menjajo v zvezi z mednarodnimi vj raianji, se pravočasno smatra za vogalni kamen mednarodne politike Združenih držav. Formuliral jo je predsednik .Monroe v svoji poslanici na kongres dne 2. decembra 1823. Mednarodni položaj je tedaj povzročal velike skrbi mnogim Amerikaneem. Španske kolonije v Ameriki so se bile uprle in proglasile svojo neodvisnost. Ta koz va na Sveta Alijanca (reakeijornarno usmerjena zveza Rusije, Prusije in Avstrije) je bila vzpostavila Burbonee nazaj na španski prestol in gojila se je bojazen, da bi ista ravnotako utegnila poskusiti, da zatre revolucijo v španskih kolonijah v Ameriki. Povrh tega je ruska vlada poskušala dobiti kakšno stalno kolonijo ob severozapadni obali Amerike in mislilo se je. da ima Oalifor-nijo v mislih. Poslanica predsednika Monroe je proglasila, da "ameriški kontinent vsled svobodnega in neodvisnega položaja, ki so ga zavzeli in vzdržujejo, se ne smejo odsihmal smatrati kot predmet bodočih kolonizacij s strani kateresibodi evropske velesile*". tt£ev obdrži svojo polno mo? hriladonnakrgii »ira-vlla. dokler Bi otolit poftolnonia dovr-*U "»voj^jta dela ter odpravil bole«-lift. OhUi. ki Ka uporabljate. naj bo zjijco^.vo Jotuiaon'« In »ve*ti *te i i lahko, in hoot* pro-^71 alf- »traSuo tr-»Menje nerraWrfje irtintUn'* IWla-iin* obltJU* pnwUlJnJo po vseh In. — Ad^'1. Poslanica predsednika Monroe jc imela takojšnji učinek po svetu in je jako dvignila ugled in dostojanstvo Združenih držav v vsem I inozemstvu. M. decembra 17(11. — Prva pi-| sme na predsedniška poslanica na i ;kongres. — Ko se otvori novo za-J sedanje kongresa, pred. Zdr. držav se oglasi pred kongresom s t.! zv. poslanico (message), v kateri v velikih potezah načrta ves politični položaj in naglaša svoja priporočila za prihodnje delovanje kongresa. Zgornjega dne se jc prvič zgodilo, da je predsednik enostavno poslal kongresu svojo poslanico ki ««c je prečitala pred skupno otvoritveno sejo obeh zbornic kongresa. Poprej je bila navada, ki jo jc začel prvi predsednik Washington, da se je predsednik sam podal pred zbrani kongres in ga osebno nagovori oziroma prečital poslanico iz svojega rokopisa. Washington in za njim predsednik Adams sta bila dobra govornika in cerimonijalni prihod pred kongres je bil po njunem o-kusu. Ta navada je bila povzeta iz Angleškega, kjer se kralj slavnostno podaje na otvoritveno sejo parlamenta, da prečita prestolni govor. Jefferson pa, dasi velik mož je bil slab govornik, in kot radikalen republikance je sovražil vsake ceremonije, ki so spominjale na monarhije. Smatral je predsednikov nagovor pred kongresom kot preostanek starega režima. Zato je svojo prvo poslanico enostavno poslal kongresu potom navadnega sla in razložil, zakaj je tako storil. Od tedaj so vsi predsedniki tekom vee kot stoletja pošiljali svojo spisano poslanico kongresu. dokler se ni predsednik Wilson leta 1913 zopet povrnil k Washingtonovem načinu in osebno prišel pred kongres, da prečita svojo poslanico. 10. dccembar 1869. — Prva volilna pravica za ženske. — Ameriko smemo upravičeno nazivati zibelko gibanja za žensko volilno pravico. Že za časa ameriške revolucije se je pojavila zahteva po isti. V pismu, ki ga je Abigail Adams napisala svojemu soprogu Adamsu, ki je bil tedaj član Kontinentalnega konresa in kasneje drugi predsednik Združenih držav, čitamo: '"Mimogrede rečeno, želim, da , v novem zakoniku, ki ga ho menda treba sestaviti, bodite bolj geiierozni napram ženskam kot vaši predniki". Leta 1776 je država Xew Jersey podelila volilno pravico "vsem prebivalcem, imajoeim vrednost 50 funtov", ali leta 1807 so dodali. da se to tiče le belokožnih državljanov moškega spola. Enakopravnost žensk so sicer nekateri zagovarjali že v starejših časih, ali to so bili redki pojavi. Gibanje za žensko politično enako-pMVBoat }>r.začela X prvi polovici prejšnjega stoletja: zagovarjale so jo ženske, kot -Margaret Fuller Ernestine L. Kose. hči poljskega rabina. Lucy Stone in druge, katerih ime ostane zavedno v zgodovini ženske emancipacije. TVdi moški zagovorniki so se jim pridružili. Leta 1890 so se razna društva, ki so ajritirala za žensko volilno pravico ujedinila pod imenom National American Woman Suffrage Association. Agitacija je bila silna toda voditeljice so kmalu razumele, da ni pričakovati u-godne zakonodaje od zveznega kongresa, dokler nekoliko držav ne uvede volilne pravice za ženske. Zato so sofražetke (tako se je pravilo agitatoricam za žensko volilno pravico) osredotočile svojo agitacijo 11a legislature* poedi-nih držav. Država Wyoming je bila prva. ki je ženskam podelila volilno pravico. Že leta 1869 je Wyoming, ki tedaj ni bil še zvezna država, marveč le teritorij, sprejel v svojo ustavo načelo ženske volilne pravice. Ko je bil Wyoming sprejet v Unijo kot država, je dotična določba ostala v veljavi. Druge države so zaporedoma sledile temu primeru — Colorado. Idaho. I'tah. Pomembno je. da prve države v priboritvi volilne pravice za ženske so bile na Zapadu. Vzhodne države so bile .jako bolj počasne v tem pogledu. V 24 letih — 0(1 1890 do 1914 -- le 11 držav je vzakonila žensko volilno pravico. Leta 1918 so se drugo družave pridružile in tedaj je udruženje za žensko volilno pravico smatralo, da je prišel treno-tek, da se kongresu predloži sprememba (amendment) h konstitu-t-iji. po kateri ženske vseh držav naj dobijo volilno pravico. Predlog jc bil sprejet v poslanski zbornici (ITouse). ali propadel ,ie v senatu za dva glasova. V spomladi prihodnjega leta je predlog zopet prišel pred kongres in je bil topot sprejet od obeli zbornic. Ali, da amendment postane zakon, treba da ga vsaj tri četrtine vseh držav ratificira (odobri). Do marca 1920 je 35 držav odobrilo amendment o ženski volilni pravici ; manjkala je še ena država, da se stvar končno reši. Tedaj je začela silna agitacija za ratifikacijo s strani še te ene države. Končno je bilo to doseženo, in to tik pred predsedniškimi volitvami. Tako so se ženske po vseh Združenih državah prvič udeležile onih volitev. ko je bil Warren II. Harding izvoljen predsednikom. Amendment, ki daje ženskam volilno pravico, se zove "devetnajsti amendment h konstituciji". CLAS NAHODA. 7. 1)EC. 102(1 ZNAČILNO ZBOROVANJE Te dni se vrši v Berlinu zborovanje mednarodne študijske družbe za raziskovanje arktičnih pokrajin z zrakoplovom. Pristopilo je v družbo še pet znanih francoskih strokovnjakov, in veriga je sedaj zaključena. Najboljši poznavalci polarnih pokrajin so v Berlinu zbrani. Zadostuje ime predsednika Nansena. da razumemo visoko znanstveni in kulturni pomen zborovanja. Velepotezni raziskovalni načrt geografskih, oceanografskih, meteoroloških in geomagnetskih nalog študijske družbe se da rešiti le na mednarodni podlagi. Zato je ves znanstveni svet vesel, da je tudi sovjetska vlada poslala na konferenco svoje zastopnike, najodlie-nejše polarne strokovnjake. Saj je družbi v prvi vrsti potrebno sodelovanje in podpiranie Rusije, ki meji na polarni svet. samo ona 1-ma oporišča v bližini tečaja, njene radio-štacije so za znanstveno navigacijo v arktičnih pokrajinah neobhodno potrebne. Ameriko zastopa znani geomagnetik Bauer s Carnegiejevega instituta. Anglijo sloviti Wapir Shaw, Italijo profesor Palazzo. Poleg Nansena je poslala Norveška profesorja Berken-sa, Svedrupa in Hellanda - Han-sena. Ruska zastopnika sta poleg drugih profesorja Šosfakovič in Samojlovič, Nemčija je zastopana po ustanovitelju družbe, stotniku Brnnsu, po dr. Kloseliuetterju in družila. Ščitite svojega otroka Slaba prehrana je direktna posledica naprave hrane. Kljab napredku zdravilstva in vzgoje je na mili-jone šolskih otrok slabo in premalo hrajenih, ne tla bi njihovi stari* i vedeli za to. Za to stanje so največ odgovorne matere, ker ne dajo o-t rok o m pravilne hrane in jim ne posvečajo pot ret me pozornosti. Ko so zdravniki preiskovali otroke, so pronaAli, da je kondenzirano mleko dragocena hrana za vzpostavitev njihovega zdravja. Če se pri kuhi niste nikdar posluževali Magnolia ali Slar Kondenziranega Mleka, začnite danes. Vaši jedi bo zadalo nov okus. 1'oskušajte delati kekse, pudinge, polivke, piškote, kustanle. dezerte in druge jedi, kjer sta potrebna inleko in sladkor o/,enem. Poslužujte se ga v kavi. Dajte ga otroku v kakavu ali čokoladi. Napravite jim jed. o kateri veste, da jim lio ugajala. BREZPLAČNO Label na vsaki kani ima darilno vrednost. Vsaka gospodinja lahko uporabi veliko število predmetov, katere je mogoče dobiti za te tabelne. Tukaj vidite napriraer naslikano prevleko za blazino, katere lahko dobite za 60 labelov. Vsaka gospodinja jih rabi najmanj pol ducata. Odnesite label-lie v bližnjo premijsko trgovino ter jih zamenjajte za darilo. To je samo eden izmed mnogih koristnih predmetov, katere lahko do hite s tem. da hranite tabelne s kan. Toda začnite danes. Hranite labelne za ^S^Gf dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave 1427 Third Avenue, near 80th Street 61 East 125th Street, near Madison Ave BROOKLYN, N. Y, 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevlns Street, near Livingston Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avenue III'CO L A GO: Ljubica mojega strica. Nekega dne me je pozvala teta Dina Pozzi brzojavno naj pridem takoj k nji. Pomislil .sem, da se .je dogodilo morda kaka nesreča in sem od]»otoval naglo v Viareggio. Xa postaji me je čaka teta. "Katastrofa, dragi moj Andrej. To hi res kapetau, vojak, ali niso ■slab dečko in .se ti zato morem zaupati. Katastrofa! Tvoj lepi .stric je našel zopet eno... Prava koketa. Neprestano sta skupaj. . . Katastrofa !. ." Vedel .sem. da je treba šteti teto Dino med zelo ljubosumne ženske, ali sem vedel tudi, da je tudi moj .spoštovani stric človek, ki rad včasih .skoči čez ojnice. Vendar nisem vedel kaj odgovoriti. "Poslušaj, topot mu nočem delati škandala. Zato sem te tudi pozvala. Zdi .se mi, da je ta nova sama. da nima nikogar pri sebi in da ni ravno bogata. Zato ji boš ti ponudil denar, da pojde. Prepričana sem. da bo .s tem zadovoljna, jaz pa bom potem £e obračunala z Lorenzom..." Poizkušal sem, da se i z vlečem iz te neprijetne misije. "Kako naj ji kaj takšnega predlagam ! Kaj pa če nima ona ničesar s stricem!" "Kako da nima! Po cel dan sta skupaj na sprehodu, na igrališču, v kazini, povsod ... In prav nič jima ni mar, da v.se zija za njima. Da bi bila še bolj prosta, mi jo jt on nesramnež celo predstavil. Ona pa. ničvrednica, se dela za .svetnico... Moram pa priznati, da Je mlada in lepa." Po v.sem tem izbruhu besedi sem moral naposled pristati, da izvršim to nalogo: c\ pospremim gospodično Viktorijo Montalto na eden ali dyugi način iz Viareggia. Ko .sem drugi dan v hotelski knjižnici zagledal Viktorijo, sem bil takoj ves očaran. Vse .sem bil že premislil, kar bi ji imel povedati, ali pred njeno lepoto in ljubkostjo sem pozabil celo, kako .se pi-.,em. Sam nri sebi sem neprestan ponavljal: kje jo je vendar našel ta stari maček Lorenzo! Nazadnje .sem .se vendar odločil, da .se ji približam. "Oprostite, ali sti vi gospodična Montalto?" "I>a, sem," odvrne ona in me radovedno pogleda. "Ako mi dovolite, bi vam imel kaj reči. Tiče -se mojega sorodnika inženirja Lorenza Pozzi." "Kaj, vi ste sorodnik gospoda Pozzija! Vi sta torej tisti Andrej Bala.stri, .slavni kapetan! ."' In prisrčno se je pri tem nasmejala. Potem mi je podala roko. Prijel sem za njeno roko in pogledal nekoliko bolje to deklico, vedro, svfzo, ljubko. Kaj. ta da bi bila ljubica mojega *triea ! Uvide! šem, da je to nemogoče in že .sem razmišljal, kako da ozmerjam tet j ko Dino zaradi njene IjuboKtim-j nos t i. "No, kaj pa vam je povedal o; meni vaš .sorodnik.'"" j.- povzela ona prva. "Moja tetka..." .sem začel jecljati. "Toraj. tudi vaša tetka je vmešana v to stvar!" Smejala se je na gla.>. Nisem imel poguma, du bi se še: dalje pretvarjal: zbral sem v.se sile in v naglih in pretrganih stavkih sem ji razložil sum tetke Dim*. "Ljudje so prepričani, da .slivi ljubica mojega .strica!" sem za-, vršil naposlei ves oznojen. Preklinjal sem uro. ki me je' privedla v Viareirgio. . . Zuka.i me gleda tako.'... Ali je morda vendar resnica .' . "Ljudje imajo prav.. Jaz sem i ljubica vašega strica!" je odvrnila Viktorija mirno in dvignila j jH>glt-d Opazi! sern .da v.sa tre-; se in pričakoval sem, da ' zdaj pa» z ta j spusti v jok. " C"e je tako, potem sem pooblaščen. oprostite, da vam ponudim i z vestno v.-^oto denarja pod pogojem. da takoj zapustite Viareggio." "Kdo pa vas ie zato poobla-1 stil."' "Mislim. - vi j ... no nič ne de, jay. sem ljubica vašega strica in ostanem..." Moram priznati, da me je njena j Iskreno priznanje osupnilo Potem pa me je navdal srd. Kaj ji je - moglo ugajati na tem tepcu. stricu Lorenzu? Takšna lepota. Jedva sem čakal, da jo zapustim, # Po obedu sem ostal sam s stri- j eem Lorenzom. Na drugem končuj mize je sedela Viktorija. "Ali poznaš gospodično Viktorijo.'*' '"Poznam jo in vem. da je tvoja ljubica!" sem odvrnil jezno. Stric Lorenzo je osupnil. "Kaj praviš, ona moja ljubica! In to praviš tudi ti.. . Bedast oče!" "Kakšne bedast oče, to mi je priznala sama gospodična Viktorija." Stric Lorenzo se je dvignil, .-topil je k Viktoriji in se vrnil z njo. "Zakaj ste mu to povedali? — Kakšne šale to 1o?" je vprašal skoro strogo. "Zdi se mi, da se gospodična ni šalila: ona je govorila zelo resno!" sem pripomnil. "Govorila sem resno in odbila ponudeno mi svoto. da takoj zapustim Viareggio. Stric Lorenzo se je prijel za glavo. "Tvoji tetki se meša. ali tebi Andrej se meša še bolj. Ta gospodična Viktorija je hčerka genera-, la Montaldo. ki dospe nocoj v Viareggio." Nisem vedel kaj bi rekeJ. Xaj-brže sem bil v tem trenutku zelo smešen. "Andrej, v našem društvu moraš ostati samo tedaj ako takoj, .si* 1.1 treuotek prosiš gospodično za odpuščanje, da/ grem. da poiščrm m-u mnico.. . " Ko smo Ostali sami. sem prifcl nekoliko k sebi in rekel: "Gospodična Viktorija, prosim, da mi oprostite. Ali istočasno vds prosim tudi. da mi poveste, zakaj ste se tako šalili, zakaj ste mi Tako odgovorili '" "Zakaj? T>> vam moram takoj j »o veti a t i!. . . Mislim, da je bolje, tla jaz kakor vi pozabiva vse. . . Hočete.'" Ponudila mi jc roko. na katero >em .spustil nekoliko poljubov. Ona ni ugovarjala. • General je prišel še isti večer. Ze pri večerji je pokazalo, da -ta on in stric Lorenzo stara pi jatelja. To sem videl tudi naslednje dni. ker sta bila vedno -k'i-paj .Teta Dina. ki je videla sedaj pri čem da je, se je izgovarjala / glavobolom in je večji del ča.-a prebila v svoji sobi. Tako sva Viktorija in jaz po cel d;in bila .-kukaj in sama. . . Setala sva po p;tr-ku kraj obrezane /členke. (Ina dovolila, da sem jo prijel p<.,i pazduho. Na koncu aleje sva >e ustavila. "Viktorija, vi veste, da juni odpotujem." sem začr] tiho. "' Vem. "Ne bi želel, tla odidem pivdno vam ne povem... da vas ljubim." Ona kakor da je čaka na le besede. Spustila j" glavo na moje grudi in lovolila, da sem jo poljubil na usta. "Andrej, jaz sem te imela rada še p red no si prišel v Viareggio. Tvoj stric Lorenzo mi je toliko pripovedoval o tebi. da sem naposled pristala, da te povabim. . . Prehitela nas je samo teta Dina." "Teta Dina bo zdaj mirna. — Pojdiva, la ji sporočiva, da se /.i ni treba več bati za svojega Lorenza, ker vzamem za ženo ljubico svojega strica. Oba sva se zasmejal a in najina usta so se zopet zlila v dolg poljub. Za površne bolečine rabite SEVERA'S Gothardol. Zanesljiv hišni liniment. Popularno zdravilo od leta 1881. 30c in 60Cc Naprodaj vsepovsod po lekarnah. W. F. SEVERA CO.. REDAR RAF105, 10WA ROJAKI, NAROČITE Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1927. Letos ima jako bogato in zanimivo vsebino. Razen poučnih člankov in povesti vsebuje besedilo nove ' Priseljeniške postave. STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Ker smo ga tiskali le omejeno število, naj ga vsak čimprej naroči, da ne bo brez njega. (Silil Ž -j'it ..... . . ____ GLAS NARODA. T. DEC. 1OJfi M DRUŽINA LOSOV. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "QUs Naroda" priredil O. P. 4 Nadaljevanje. ikrat h V« bratj K « no u bra!n stno dri pnil i/. ] kakor n i m ii ikda *ilies< ilo p Za v i ni truini -sn em je poslal takrat brata v svet. Kumi prtdlo v ! Kuno I jO so v j«' hi! strašno oporčen nad vsebino pismo. Za bolj ivilo hi smatral, če hi KVie poginil od plada. kot da je ostal živ t.ik tia. in Le poinidite: baron Losov, ki se ukvarja z uma/a-( i perilom dmpih ljudi! Naravnost nezaslišano. Kako ploboko je, ral pasti njepov brat! O si i imel v resnici več revolverja, da na-I vi konee svojemu ska/.eneiuu življenju, je obstajalo še vet" dru-nnčinov smrti. Najbolj sramotni način hi bil vodno bolj pori. kot pa taka plebejska življenska zmožnost. In nato se je poročil s to perieo. Ta mu je podarila otroke, ki so ili pravico imenovati se barone Losove! Strašno, naravnost poro-sno! Seveda, dosii denarja si j,« pridobil. ("> je hotel izpremeniti svo-rniee v akcijsko družbo, je moral imeti njegov posel velik ob-kupiti v stari domovini posestvo. Za to je ZA GOSPODINJE Piie IS \BELLE KAY Slov«osk*i goi>|»odiiiJa t Ameriki vedno z veseljem sprejema na. »vete. s pomočjo kalvrih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in matL Na tem mesta bomo vsak teden objavili Članek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILO ;tv. 130. Na vodih) za kuho. < "orn flakes so na jI »olj pripravne v.a zajtrk. ljubijo jih t-Srasli in o-troel. Oslujpuf s<» že v tovarni. Krhke so in hladne. I^iliko se jih uživa ■/. mlekom ,-ili s smetano. Nikar ne dovolilo otrokom, da l>i jim dodajali sladkorja. -Itnlo naj jih take kot jilt kupite v l«»k>i. I»ru«a jedila hotlo prispevala sladkor. Naučile I.i m- Nasveti za dom. Madeže < «1 parfuma lahko stranite > jniuiivju ni't'a In klorofor-ma. Z:«t«'in |ajte danes otrokom eorn ' -nt i natuoeiu v terpentiu. mes-to keiidija. tre- se«?. In sedaj si lio<"f l«a tudi denarja. Kako pa je hi! pridobljen ta denar ? Fuj. sram naj ho ti-jjn človeka, ki se je imenoval njepov brat ! In ta brezvestni človek se je hotel pač nastaniti v tej neposredni bližini. Kaj pa je pravzaprav mislil? Ali res ni imel nobenepa sramu več.' S tako preteklostjo je človek pač nemopoč! Kako nasloniti proti njemu' -nov ter kuhajte, da ho vse skupaj zavrelo. Pri tem morate seveda me. >ati. »Ia se vam sladkor no ho pri-smodil. Odstavite ter pridenire cornflakes. Nato vse skupaj stre-site na tloliro <»mašeeno ikhiov. Z lopatico ]>oravnajte. da ho enako-memo. i\, preteku pol ure je zadosti strjeno, da se da lomiti. Zlomit«- na primerne koščke. Nasveti za kuhinjo. Zmečkanemu krompirju priiijle vedno vroče, ne pa mrzlo mleko. Krompir ho dosti holj okusen. Ko delate krofe, imejte pripravljeno ]n>sodo vrele v« h le. Vsak krof pomočile v vodo da ne bo maslen. Cornflakes lahko ujMirahljate na mesto drobtinic kadar jiečete oštri-črt pse. pripravljajte zelenjavo ali katerokoli stvar, pri kateri so droh-t in ir e potrehne. Kadar imate gost;*. jim dajte sjrnpefruit ter malo jelly-ja v \su-ki jMiloviei. To ho izboljšalo okus In harvo. < "aj da ves svoj okus od selie \ treh minutah. l'o tre!*- minutah se zarne iz njega izločati tanin. ki pa ni zdrav. hI a »o za zagrinjala. ho uzoree prilegal u- Ko reže t < glejte. da s. j zoreu ' Slike, ki imate it»eš»'iir na žici. hodo nepremično visele, če jih parter s tem zavijete sliko ne bodo nadiha le. j krat zaobrnete I žiro, V tem slučaju Našteli za lepoto. < "e hočete, da Im> vaša zunanjost, kar so obleke tiče. le|>a, glejte, da boste vedno čisto oblečeni. Česati se morate tako, da vam 110 hodo lasje pokrivali naj lepših delov o-bra;a. Izbirajte tak puder. ki. se prilega vaši jnilti. I>«Mlite previdni, kadar izbirate parfum, »»d parfuma jo dosti odvisno. Toda kot že rečeno, čistost je poglavitna. Tako važna kot sta zdravje in hrana. Osebno zdravje. šola i^ra važno vlo;;o v otrokovem življenju. Ko ztične otrok hoditi v šolo, je prestopil v druge razmere in t jih je bil vajen doma. Ko se vrne otrok iz šole. naj ima mati veil-no pripravljen lunč zanj. Če to ni mog«iče. naj mu da kako primerno hrano seboj. Toda ta hrana mora biti primerna zanj. otroei potrebujejo hrane, ki jim gradi telesa. Poglavitna hrana otroka je mleko. To hi morala vsaka mali vpoštevati. I »a naj mu pa »udi jedi. ki vsebujejo vapno. fosfor in vitamine. Tudi smetano .naj uživa otrok. Kmet je tako .stori!. Izpustil je svinjo; .sla je svinja, on pa za njo: kamor svinja, tja tudi on. Hoda pa je bilo za dolge dneve. 1'risla je svinja na travnik. Travnik je širok, zelen, po .sredi teee rečica, v reeiei se vrti ognjeno kolo. v kolesu sedijo, ljudje. veliki ljudje in berač je med njimi. Svinja skoči naravnost v reko — v kolo. V>e je izginilo: reka., travnik, kolo iti svinja — videti je bilo samo prazno polje. Kmet je šel sam domov po praznem polju, brez svinje. Naproti mu pride popotni romar. modri starček: "No. kaj je s .svinjo.'" vpraša romar in izgleda kakor bi .-.e ne-če>a ve.selil. Kmet mu je povedal, kako je bilo. "Vidiš, dete." je rekel romar, "berač je hodil in prosil, ni delal. skrival je tuje kopejke, nabral denarja, cel tisočak je pri-štedil, drugim ga je odvzel, zaslužen. grenak denar, zato je moral odgovarjati in je pogorelo. Tako zahteva Ciospod od nas plačilo za greli e. " Hretanje pamikov - Shipping Hew i S. decembra: Carmania, Cherbourg; Muenchen, Cherbourg. Bremen. 9. decembra: Albert Uailln. Cherbourg. Hamburg. 11. decembra: Majestic. Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen. 14. decembra: Columbua, Cherbourg. Bremen. 15 decembra: Berengaria, Cherbourg; La Savola. Havre; President Hard.ng. Cherbourg. Bremen. 22. decembra: Kochambeau. Havre 27. decembra: Paris. Havre: Olympic,« Cherbourg; Deutschland. Cherbourg, Hamburg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg. Bremen; Pr«». Rouaeveit. Cherbourg, Bremen. 30. decembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1. januarja: Majeutic, Cherbourg C. januarja: De Cinisse, Havre; Hamburg, Cherbourg, Hamburg. T januarja: Martha Washington. Trat. S. januarja: Berengaria, Cherbourg; Franc«. Havre; Bremen, Cherbourg. Brtmcn. 12 januarja: Pr«a Harding. Cherbourg. Bremen. 15. januarja: Pai-i«, Havre; Aqultanla, Cherbourg. 22. januarja: Homeric. Cherbourg: Rrpubllc, Cherbourg. Bremen; Stuttgart. Cher> bourg, Bremeru 25. januarja: Prea. WUaon. Trat. 27. januarja: Rochambeau, Hamburg. 29 januarja: Majestic, Cherbourg; Franoa. Havre ; Muenchen, Cherbourg, Bremen. Havre; Thurlngla. 16 MILIJONOV NEVIHT NA LETO Letel je kot ni imel nikdar navade leteti. Neki služabnik, ki je a/.il zunaj na hodniku ključavnice, je presenečen zrl za njim. ko j«> hitel po dolgem hodniku navzdol. Se spodarja tako tirnih peta. nikdar ni videl svojega go- s t Kuno je globoko vzdihnil in njegove oči so dobile čuden blesk. — Seveda, da, pravilno. Zelo pametna žena si. Ilelena. Seveda, strani nam more biti le ljubo, seveda, hm, tja . . . prav imaš. [ Prevzel me je strašen strah, ko sem tako nenadi govorila sva Urez sape vsbd neobičajne naglice je stopil Kuno neprijavljen tavno o tej možnosti . . . držal to pismo v svoji roki Seveda sem ta-v sobo svoje /ene. Sedela je v svojem salonu pri oknu ter listala v loj'mislil na strica Ilerberta . . . na dedščino. a na misel, katero si I ekem modnem /unialu j ravnokar izgovorila, nisem prišel. Ti imaš prav. prav imaš Strie \sa preplašena je dvignila pogled. Ko pa je zapazila njegovo Herbert ne more zapustiti Lemkova človeku, ki se je hm fuj medeno hre, je vzkliknil« preplašena: | ukvarjal z umazanim perilom . . . Nemogoče poponoina izključeno. svet, I.og, govori vendar! Kaj se je zgodilo? Ali si dobil sla-j Gospa Ilelena si je tišala pod nosom steklerdčieo z dišečo soljo ba poroeda od Bodota tor zHa ob njej navzdo] Nič slabša kot ponavadi. Dobil pa sem slaba poročila z dni-] — I)a. strašno, taka umazana povest! Tn vendar, kof le/i stvar ge strani, omisli, moj brat Frie živi . . . tukaj ... je njegovo pi- nam more biti le ljubo, da se je napravil tvoj brat nemogočim. - j Strašna misel, da bi nam mogel nekega dne stopiti nasproti s svo-! jim otrokoma ... z otrokama perice. Pojasniti mo moraš, da noče-J in o imeti nobenega opravka ž njim. da smo se mu popolnoma odpo-še» vedali. Toliko smisla ima še vedno, da vidi to vnaprej. To je že razvidno iz njegovih besed. Moj Bog. če bosta čula P.oto in Gita o tem sino. Obraz gospe Losov je dobil leden, odporen izraz. — Ah, torej ni mrtev? To je zvenelo kot da očita svojemu možu. da njegov brat z i vi. — Ne, ni mrtev. Ilelena. — je odvrnil njen mož stokaje. — No — in? Hoče imeti od tebe denar, kaj ne? Zmajal je z glavo. — Ne. tega ne. ( itaj sama . . . Jaz ne morem izgovoriti teg*. kar vsebuje to pismo. Preveč strašno je. S tresočo se roko ji je podal pismo ter se pogladil z nervozno kretnjo preko svojega temena, kot da s« boji, da bo prizadeto od njegovega razburjenja. Cospa Ilelena je vzela svoj lorgnon tef pričela citati. Njena misel je bilo vprašanje na usodo, če bi se mogel pojaviti v tem bratu, ki se je naenkrat oglasi, sodedič. To je bila njena glav- sorodstvu, bosta vsa iz sebe. Kuno Losov se je nervozno pogladil po glavi. (Dalje prihodnjič.) .1. HE Ml ZOT Zlati kožuh Star, strgan berač je prosil vbogajme. Dil je oblečen samo v kožuh, pa še ta je imel krpo na na skrb. Hitro je prečitala pismo, zmajala parkrat pri tem s svojo rloboko pasti! T>» glavo ter skremžila obraz k zaničljivemu izrazu. Ko je-prečitala do lonca, je vzkliknila: — Sveti Bog. kako more baron Losov tako je naravnost strašno! Njen mož je prikimal. 9 — Jaz sam ne v^m, kaj bi počel od ogorčenja. Nekaj časa sta molče zrla drug na drugega. Nato pa je prišla gospej Losov nenadno misel, ki se ji očividno ni zdela neprijetna. Sklonila je naprej svojo postavo. — Ti boš seveda danes popoldne vzel to pismo s seboj ter ga pokazal stricu Herberta, Kuno? Kuno je težko dihal. — Da. seveda mu tega ni mogoče zamolčali, ker se bo moj brat itak nekega dne pojavil tukaj. O. stric Herbert bo seveda tudi strašno ogorčen, čeprav je imel preje rad Frica. kljub njegovi lahlco-inišljenosti. Oči gospe Ilelene so dobile srep izraz. — 1'pam, da bo ogorčen in sicer zelo. Njen mož se je vprašaje ozrl vanjo. — i:o, kadar ni kaj razumel. —- Zelo upam to. — je rekla gospa Ilelena še enkrat z velikim j>ovdarkom. — Ilm. Kako misliš to, draga Ilelena? S čudnim izrazom se je ozrla v-anj. — Ali ne razumeš. Kuno? Če se bo pojavil sedaj ta brat. nam more biti le ljubo, da mu stopi strie Herbert takoj sovražno nasproti. O bo iz tega pisma razvide!, kako nevrednim se je izkazal tvoj hrat imena; .katero nosi, jjiu ne bo niti padlo v glavo, da misli nanj v testamentu. — je rekla s povdarkom. Hm, — je rekel kot ved- Prišel je berač k kmetu in pro->!.', kmet je dal beraču miloščino — dober človek je bil, pomagal je revežem. Berač pa prosi za prenočišče. Kmet mu je tudi to dovolil. Kako ne bi mu dovolil! ir"in naj «ie bolni starec, če je že no* Samo kožuh ima. pa še ta je krpa i.a krpi. Ponoči je postalo beraču slab.\ zjutraj še slabše — komaj da j:^ dihal. Legel je, ležal in umrl. K:-, hoče kmet s kožuhom, kr.u. naj d ne tako dragocen as t — k--pa na krpi. vse umazano! Ku. ia se je peč. kmet je vrg i k«/t li na ogenj. Peč je ugasnili. "Dobro," .si misli, "vrgel ga bom v reko!" Oblekel se je in šel h reki. Pričel je potapljati kožuh, pa ga ni mogel potopiti kožuh in se ni hotel pogrezniti na dno. Voda ga r.i nikamor nesla. Kmet je šel domov. "Bora pogledal," misli. ''kakšen čuden kožuh je to." Kožuh pa je krpa na krpi, umazan, strasuo ga je v roke vzeti. Kmet je odparal krpo, na tU i»e je vsul denar. Kolikor krp je odparal, iz vsake se mu je v.-ml denar. Pričel je šteti, naštel «lLsoč. Cel tisočak! Kaj hoče s tolikim denarjem? Kmet niti ne ve. kaj bi ž njim. • • Zgodilo se je. da je šel mimo hiše romar, moder starček. Star-ček posluša in gleda, moder je. Kmet stopi k romarju, pove mu vse kakor je bilo. ''Kam s tem denarjem?" vpraša. "Vzemi denar," reče romar. — "pojdi na trg, kupi prašiča in ga redi," Kmet je storil po nasvetu. Kupil je prašiča, pričel ga je rediti. Redi ga eno leto, dve leti, tri leta. Redil ga je, dokler je bilo kaj denarja. Denar pa je kon-čno pošel, kmet ni imel več sredstev za nadaljevanje reje. Zopet ni ve.iel kaj početi. Svinja leži lačna, on pa hodi okrog nje in ne ve kaj bi storil. Mimo prkle zopet popotni romar. moder starček. Kmet mu potoži .- "N imam več denarja za svinjo^ nimam jo s čim rediti." "Tedaj," reče romar, "spusti Zanimiva statistika o nevihtah in str (lah. Dočim opazujejo ljudje bliskanje in tre.skanje med nevihto z za-"nimanjem ali strahom, beležijo meteorologi obseg in število neviht, gromov in strel. Ne podlagi točnega opazovanja in beleženja je napisal ameriški meteorolog Talinan zanimiv članek o nevihtah na vsem svetu. Redki .so taki, ki bi med nevihto, ko neprestano grmi in treska, pomislili, koliko elektrike je potrebno za te naravne pojave. Prof. Talman je izračunal. da bi zadostovala elektrika, ki se izgubi pri bliskanje in treskali ju po vsem svetu v prostranstvu, za razsvetljavo (i.000,000 stanovanj. Strele povzročijo cesto ogromno škodo. .Mnogi se še spominjajo strahovitega požara v a-meriškem arzenalu v New Jerseyu, ki ga je povzročila strela. Nedavno je strela užgala ogromne petro-lcj.ske vrelce v Kaliforniji. Toda I narava se ne omejuje na to uni-' čujoče delo. Večino ameriških lesnih požarov, ki so znani po svojem obsegu in katastrofalnih posledicah po vsem svetu, povzročijo strele. Poleg tega povzročajo nevihte tudi strašne nesreče na morju. — Katastrofa ameriškega zrakop "Shenandoah" je bila posledica nevihte. Tudi rad io-a mater jem delajo nevihte velike preglavice. Vsako leto napravijo nevihte po svetu za 200 milijonov dolarjev škode. Kljub temu pa imajo nevihte samo Sest dni preko Z OGROMNIMI PAEWIKI NA OU1 SUFFREN 15. DECEMBRA PARIS — 27. decembra. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabina tretjega raz rad a z umivalniki in tekofio vod« 4 ali • oseb. Francoska kuhinj« in pijača. za t 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AQENTJ1 a* -^-.NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSU LIC H ES®** DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu in Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 7. JANUARJA — 1. MARCA PKESIDENTE WILSON 25. JANUARJA — 22. MARCA Vprašajte za cene ;n prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS., 2 West St , N. Y. VSE NAROČNIKE, katerim smo poslali opomine, o-pozarjamo, da bomo primorani vstaviti nadaljno pošiljanje lista, ako v kratkem ne obnove naročnine. Upravništvo. izračunamo, da traja vsaka nevihta povprečno eno urn, vidimo, da divja ob poljubni uri po svetu 14,000 neviht. Vsako uro se za-blLska na svetu 360,000 krat ali povprečno 100 krat v sekundi. svinjo na ulicp in hodi za njo, ču- Ivilo neviht, ca. §vetyt,„jKsako leto V Idriji pri Bači so pričakovali, da jim zgradijo most čez Idrijco Povo-j denj je odnesla vse prehode. < "tr-, ga na je bila tudi žična vrv, ki je bila napeta za prehod. Sedaj so žično vrv zopet napeli in tako č.i-j ka nesrečno prebivalstvo ob Tdn.j-ci znova polno nezgod in nič čudno ne bo. če se pripeti zopet kaki smrtni slučaj. Na sušaško-reškem mostu so zadnje dni, po atentatu na Mus-solinija, italijanski varstveni or-j gani postopati s šolsko deco skraj- j no brezbozirno. Otrokom naših so-, tudi svojo dobro stran. Cesto pri- rojakdv na Reki je dovoljena po i nese nevihta po suši prizadetim j rimskem dogovoru hrvatska šola. krajem blagodejni dež. Drugo dob- Ker doslej še ni bila otvorjena. lio-ro delo neviht je izločanje atmo- dnj0 otroci na SuSak v šolo. Te smeričnega nitrogena. ki služi dni SQ pušC.ali otrokP stati pred j zemlji kot gnojilo. Neki francoski mostom dol r.asa tudi v naliv„ ekonom je izračunal, da ima samor. . . ... .. . , .. . , TJr.x . . , A »m nazadnje so jih pognali domov., ena pokrajina Indo-Kitajske letno / . . . 1 -- •, , .Saj med hrvatskimi otroci z Ke-, od at master lenega nitrogena ko- J # rist, ki se ceni na 20 milijonov do- ke vendar 111 »rotnih naklepov larjev j proti Mussolini ju ! .Je pač tako, da Kar se tiče razdelitve nevihte j Italijani izkazujejo Jugoslovanom na poedine dele .sveta, priroda ne svoje prijatelstvo ob vsaki priliki! j pozna nobenih pravil. Običajno ^'ojnj^ KI HOČEJO POSTATI: na suhem več neviht' kot na mor- DRŽAVLJANI ju. Xa odprtem morju nevihte ni-j * so tako strašne kakor blizu oba-j Forei&11 ^nguage Information lili, da v polarnih krajih ni „c-j Service v New Yorku je izdala vilit. Pozneje so pa razne ekspe- J priročno knjižico, ki je namenje-le. Prvotno so vremenoslovci nils-. na onim, kateri žele postati ame-dicije ugotovili, da divjajo nevih-jriški državljani. Knjižica je pisa-te tudi na Grenlandiji in Spitz-jna v lahko razumljivi angleščini bergili. V nekaterih polarnih kra-.ter vsebuje nakratko vse podatke jih nastanejo nevihte komaj vsa-|0 državljanstvu. Stane 25 centov kili 10 let enkrat. Zelo redke so v 2a]ogi ima knjigarna Glas nevihte tudi v Sahari in na za- tfaroda, 82 Cortlandt Street, New padni obali Zedinjenih držav od York City. Aljaske do San Diego. V San!_1-- Francisco imajo povprečno po 2 nevihti, v San Jose v Kaliforniji pa eno. Pač pa imajo krajih ob ekvatorju, na Javi, v južni Mehiki in v Panami letno 100—200 velikih neviht. Rekord glede neviht ima Kamerun, kjer doseže njih j število letno 212. Toda nevihte v tropienih krajih niso tako strašne kakor pri nas. Tam švigajo strele iz oblaka v oblak in zemlje sploh ne dosežejo. Nevihte zadenejo vedno samo ozek pas zemlje in zato je njih število tako veliko. Vremenoslovce Brookse je izračunal, da znaša »te Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in 8te z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. vaj jo. 16,000,000 ali ±4,000 dnevno. Ako Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja: prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI V "Glas Naroda**. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t stari kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi in dragih stvareh. Valed na3e dolgoletne Izkušnje Vam ml za moremo deti najholjSa pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedrSavlJanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit 1j Washingtona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati pro-finjo vsaj en mesec pred od potovanjem In to naravnost ▼ Washington, D. C. na generalega našel nI-fikega komisarja. Glasom odredbe, »1 Je stopila v veljavo 31. julija, 192« se nikomur več ne pofilje permit po poŠti, ampak ga mora ltl Iskati vsak poaltoo osebno, bodisi v najbllSnji naselnl-fild urad ali pa ga dobi t New Toku pred od potovanjem, kakor kedo t prošnji zaprosi. Kdor potuje Ten brez dovoljenja, potuje na rrojo lastno odgovornost Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor iell dobiti sorodnike ali svojce 1* starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Is Jugoslavije bo pripuSčenlh v tem letu «70 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti Km rtarlfie In otroke od 18. do 21. leta ln pa aa poljedelske delavce. Amerigkf džavljani pa zamorejo dobiti sem Sene ln otroke do 18. leta brez da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa Je delati profinjo v Washington. Prednd podvnmete kaki korak, pifiite FRANK SAKSER STATE RANK n cokewd? JOEW imnc ADVERTISE in GLAS NARODA