AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, JANUARY 15, 1943 LETO XLVI. _ VOL. XLVI. Pa ne da bi bežali pred otroci? Berlinski radio je oni dan trobil po\rajhu senza-. cionelno veal, , da so hrabri nemški vojščalci zajeli na, ruski fronti mnogo ujetnikov. Toda,, ljudje božji, se je zgražal trobentač po radiu, med ujetniki so bili sami dečalci pri 15 letih in pa starčki pri GO letih. In to dokazuje, je govoril radij o't da ima Stalin samo otroke in starčke na fronti. Če je to res, bi rekli, potem se pa dična nemška armada kaj slabo izkazuje,11 ker tako vneto beži pred ruskimi starčki in 15 letne-mi fantički! Na obvezovališču. — Tukaj je zasilno obvezovališče za ruske v v jake, ki sami lahko pridejo t je. To zaklonišče so napravili Nemci, pa so ga jim vzeli Rusi in ga zdaj dobro uporabljajo. 250,000 novincev na mesec v letu 1943 Washington. — Urad za obvezno vojaško službo naznanja, da bo rekrutiral v letošnjem letu nekako 250,000 vojaških novincev na mesec. To je nekoliko manj kot v letu 1942. V prvih mesecih bodo kilcani 18 in 19 let stari. WASHINGTON. — Zakladnica Zed. držav je dobila že kakih $400,000 od onih trgovcev,,ki so računali za blago več kot predpisano po vladi. Ta denar je bil dan vladi v poravnavi z obtoženci. ■ •*----------- * ..... -.-v^^*. »1» LUtl. > WASHINGTON. — V pondeljek stopi v veljavo vladna odredba, da pekarije ne smejo več rezati kruha na šnite. Administracija za živila je dodala k temu zdaj še ta'kozvane "rolls," ki se tudi ne smejo rezati za odjemalce. ROSSWELL, N. M. — Iz tukajšnega koncentracijskega ta borišča so bili pobegnili trije ujetniki. Eden je bil pri begu ustreljen, ostala dva so pripeljali nazaj. LONDON. — Francoske čete, ki prodirajo proti severu v libijski puščavi, so zajele več kot 700 osiških vojakov in mnogo orožja in! drugih potrebščin v okolici Fezzana. LONDON. — Angleško letalsko ministrstvo poroča, da so zračne patrulje okrog Anglije tako pazno na delu, da se ne upa pokazati nobena osiška podmornica 300 milj v bližino obrežja. LONDON. — V angleška pristanišča je zopet dospelo mno go ameriških čet. Istočasno so dospeli tudi avstralski, novoze landski in kanadski letalci. LONDON. — češki informativni urad poroča, da so Nemci v Pragi usmrtili zopet 12 Čehov. Med njimi je bil tudi major Antonin Pesi, katerega so obtožili, da je podpihoval ljudi k odporu proti Nemčiji. _ nom in pravi, da je tam prav prijetno. Povedal je tudi, kako zelo je bil vesel Adamičeve knjige "What's Your Name," ki mu jo je poslala mama za božič. Priporoča se prijateljem, naj se ga spomnijo s kako kartico. Njegov naslov je: John Russ, M. C. Barracks E, U. S. N. T. School, Noroton Heights, Conn. h 19 te Pvt. Tony Fortuna in Mrs. Helen Fortuna sta prišla za osem dni' domov ha obisk. Tony je sin Ignacija Fortuna iz 15717 Holmes Ave., njegova soproga je pa hči družine Mr. in Mrs. Frank Mrhar iz 990 E. 63. St. fca P® rs Pvt. Fred Koprivec je prišel na dopust, da se bo udeležil pogreba svojega brata Anthony J. Koprivec. TOjllfl j united)' ' ISEPI' (STATES: ! /jnTJWAR! 1 ■*«Mippnds DOMOVINA No. 12 Rusi se vale naprej proti Rostovu f> so Nemce za 50 milj nazaj in jim iztrgali 12 mest. Rusi so tudi pretrgali nemško obrambi hno linijo ob spodnjem Donu. Nemški štabni oficirji beže v letalih izpred Stalingrada. I Moskva, 14. jan.—Rusko vrhovno poveljstvo danes poroča, i a se je morala umakniti Hitlerjeva armada nadaljnih 50 mii-j it Kavltazu» da so ruske čete zlomile vse nemške protinapade rer da so Rusi iztrgali' Nemcem nadaljnih 12 mest v svojem "Zagonu proti Rostovu. | Počasno se poroča tudi, da fi0 ru.skj tanki prebili glavno nei"ško obrambno linijo ob spodnjem Donu ter okupirali l n°go vasi. To je zopet odpr-b° Pot za dodatni pomik proti Kostovu. ai(j(Iz Berlina je naznanjal ra-L ' v(la so Rusi prebili glavno -®*o linijo v Kavkazu). I ,l'U?° l)oročilo pa naznanja, L , eze nemški štabni oficirji la i -ih izPred Stalingrada, lila" Pasti> ki -io nasta" SssLluska armadla. Rusi ne- prestano napadajo onih 22 nemških divizij, ki jih imajo obkoljene pred Stalingradom, da jih počasi uničijo. Rusi so pognali Nemce 50 milj v smeri od Gjorgjevska in Mineralnje Vodi, kjer so utrpeli Nemci ogromne izgube. Nemci poročajo, da so pričeli Rusi z ofenzivo na severu pri Voronežu. Rusi o' tem še molčijo. Toda Rusi navadno poročajo letošnjo zimo o kaki ofenzivi šele potem, ko je že dobro razvita in v delu._ Clevelandski odjemalci ne dobe mesa, ker ga pošiljajo velemesnice izven mesta Lč ^čelnik mestne sodnije, Burt W. Griffin, ki je obenem L n'k komisije za pošteno razdelitev mesa, katero komisijo L j tavH župan Lausche, je obdolžil brezvestne prekupčeval-k 1 dobičkarje, da pošiljajo mesto meso iz? Clevelanda v dru-liti t ta' k->er dobe več zanj, a clevelandski odjemalci morajo ^""ez njega. Na i več tesra mesa gre v New York. kakor Povedala laš]hlladelphia. — Na cesti so ElAmrtv° 61 letno Katarino dnavi -IN , L; . ' iri njej so našli karto ila !m irnenom, katero je no- arti -VSebi zadn-iih Pet let- Na lučajZaPisala svoje ime "za L ' ^ ^ se kdaj mrtva zgru-|l0 d tla-" kakor se je tudi zgo- radtUce Waterloo Grove 10tytVo Waterloo Grove, št. fadni C' "®e izvolilo sledeče fcnica6 Za tekoče let0: Pred" frtruH ^elia Jaklitz, tajnica i b, ue Zurich, 389 E. 162. F^i£ičarka Anna skolar> fnai °a Carolina Kotnik, Ih w0^ odbor: Pauline Balete ° ^omaric in Mary H) v VrsiJO vsako tretjo žlavskemeSeCU v Slovenskem 1 -raj11- domu na Waterloo i bo oJ1^.0156116111 sporoča, da enta n Več pobirala ases-lahk0 id0mu' Vsaka članica i Pa na 2,Ca asesment na seji Ca Pobira t i meS6fU' k° taj" domu ovenskem delav- Zaroka ! B>a>vu m sta se zaroči-\ Mai iDuke> Vadnal in " " Frank UŠek> 1448 E. 53. Honii^ ,rJe Sln Poznane Mrs. " zaroč!l"al iz 1022 E- 70- ftry .ka J'e Pa hči Mrs. |veh!!UŠek' Eveleth, Minn. dva SSedh sta se zaročila Pnalovl £a in hčerka Mrs. j p , Bilo srečno! ločilo za suknje fenn0 Rt ^ in j !fustlg Priporoča izberi ' naJ si že . sUte 7q J0 Sterling suknje kste Sl],Spo^lad, ali pa ko- lbite iivT Je Za drugo zimo. skrajn naravnost iz tovarne e T Zmerni ceni- Pokli-n Ha ' ,:fUJiga. 1034 Addi-■ ■ N bo l EN 8426 ali 8506 | z vami v tovarno. Imena kupcev iz arugin mesi so bila izročena uradu za kontrolo cen v nadaljno akcijo. Sodnik Griffin je tudi izja- 5i vil, da cvete v severnem delu } države Ohio kupčija z nepre- } gledanim mesom. Nihče ne ve, " če ie bila zaklana ali pobita ži-1 vina zdrava. Mnogo mesarjev, I ki so zaprli vrata, zdaj kupu-" jejo tako meso od farmarjev in " ga pošiljajo do Clevelanda, kjer ga kupujejo lokalni mesarji. Sodnik Griffin je zatrdil, da . gre iz Clevelanda do 200,000 j mesa na teden, zato ni čudno, . če ga navaden človek ne more ^ dobiti. Župan Lausche je sklical za pondeljek sejo te komisije, ki | bo ukrepala, kaj naj se stori vzpričo te resne zadeve. 7 -0- Nov grob 0 Po daljši bolezni je umrl v a Mestni bolnšinici Anthony J. 0 Koprivec, star 34 let. Stanoval a je na 1001 Ansel Rd. Rojen je bil v Clevelandu. Tukaj zapu-a šča žalujočo soprogo Rose roj. II Janežič, dve hčeri, Mary Ann in Carol Jean, starše Anton in Mary roj. Komin, ki stanujejo na 1007 E. 76. St., tri brate: Franka, Pvt. Freda, Josepha, sestri Sylvia Secolic in Vido ter več n drugih sorodnikov. Pogreb bo v 5 pondeljek zjutraj ob 9:30 v cer. kev sv. Vida in na Kalvarijo iz )' Zakrajškovega pogrebnega za-voda, 6016 St. Clair Ave. Bodi mu lahka rodna zemlja, preosta-a lim naše sožalje! s- Lep dar za cerkev Odbor skupnih društev fare , sv. Vida je izročil .župniku msgr. ;a B. J. Ponikvarju ček za $2,800 Iq za cerkev. Ta vsota je preostale nek od raznih prireditev lanske-o- ga leta. Odbor se lepo zahva-o. ljuje zastopnikom in zastopni-ie cam društev, ki so pomagali pri [i. prireditvah in ravno tako vsem [i- drugim, ki so pripomogli do le-)6 pega uspeha. Priporoča se še* za naprej. 23. 19 leti morajo dekleta v službo za domovino London.—Anglija je znižala starost deklet, ki se morajo re-jgistrirati za narodno službo od 20 na 19 let. Dekleta, ki so bila rojena med 1. julijem in 1. decembrom, 1922 si lahko izberejo, da gredo delat v vojno industrijo, ali pa h kaki uniformirani edinici. -o- Predsednikov sin je dobil odlikovanje Washington. — Podpolkovnik James Roosevelt, najstarejši sin predsednika Roosevelta, je dobil mornariški zaslužni križec, ker je pri nekem napadu marinov na otok Makin rešil življenje trem možem, ki bi sicer utonili. Medaljo mu je izročil na otoku Guadalcanal admiral Nimitz in 14 drugim častnikom. TA JE BIL PA ZELO IZBIRČEN Pueblo, Colo. — Neko hišo v tem mestu je nedavno obiskal tat in odnesel precej draguljev in zlatnine. Nekaj večerov zatem se je pa vrnil, odložil pred vrati vso ukradeno robo z listkom: "Oprostite, toda ponarejenih stvari jaz ne maram." Policija je prijela 3 roparske gange v mestu Clevelandski policiji se je posrečilo spraviti pod ključ tri nevarne roparske gange, katere so ne samo kradle in ropale, ampak tudi morile. 16 osumljencev je policija prijela, vsi v starosti od 16 do 21 let in eden je star 31 let. Med temi je tudi neko mlado dekle. Vsi prijeti so zamorci. Ganga je imela svoj delokrog medWood-and in Carnegie, od 22. do 105. ceste. Eden prijetih je že priznal umor Mrs. Adeline Mos-! ey pri roparskem napadu 28. novembra. Slovenci v avdijenci pri državnem tajniku Hullu Pisatelj Louis Adamič je posredoval, da je včeraj popoldne sprejel državni tajnik Cor-dell Hull v avdijenci sledeče naše rojake: Mrs. Marie Prisland, Rev. Kazimir Zakrajška, Josip Zalarja, Janko N. Roglja in Vincent Cainkarja. Zastopniki ameriških Slovencev so predložili državnemu tajniku zahteve slovenskega naroda v stari domovini. Zopet zaplenjeno žganje Vladni agenti so dobili v skladišču na 7208 Euclid Ave. 400 zabojev najfinejšega žganja, za katero ni bil plačan zadnji federalni davek. To žganje je last Mounds kluba v Wickliffe, O. Pozdravi iz Virginije Mr. in Mrs. Anton Stušek iz Wickliffe, O. sta šla obiskat svojega sina mornarja Williama v Norfolk, Va. Pozdravljata vse svoje prijatelje in znance. Delniška seja na Recher V nedeljo popoldne ob dveh bo t pričetek delniške seje Sloven-■ skega društvenega doma na Re-• cher Ave. Delničarji in zastop- - niki društev naj se polnoštevil- - no udeleže. i Deveta obletnica i V nedeljo ob sedmih bo daro- - vana v cerkvi sv. Vida maša za t pokojno Angelo Tomšič v spomin 9. obletnice njene smrti. Iz raznih naselbin Sheboyygan, Wis. — Silvija Toman, stara 20 let, se je pred štirinajstimi dnevi opekla po životu (s čim in kako, ni povedano) in zdaj je umrla'za opeklinami. Rojena je bila v Ameriki in tukaj zapušča starše in sestro. — George Pistotnik je bil pred dnevi nevarno povožen od avtomobila. Nahaja se v bolnišnici St. Nickolai. Eveleth, Minn. — Dne. 2. jan. je tukaj umrl Jos. Fric, doma iz Ribnice na Dolenjskem. Zapušča štiri hčere in mnogo drugih sorodnikov po Minnesoti in v Chicagu. Porterville, Calif. -- Pred kratkim je tukaj umrl Marko Dragovan, star 82 let in rojen na Grabovcu pri Metliki v Beli Krajini. Pobrala ga je pljučnica. V Ameriki je živel čez 60 let in najprvo je prišel na Ely, Minn., kjer se je nahajal med prvimi tamošnjimi naseljenci, kasneje je pa vandral po vsej Ameriki, dokler se ni ustavil v Californiji, kjer si je kupil tri lote, postavil si hišo in živel sam do visoke starosti. Glendale, N. Y. — John Orož je bil zadnje dni obveščen, da je v vojaški bolnišnici v Texasu umrl njegov 24-letni sin Albin, ki je služil v medicinskem oddelku armade. Rojen je bil v Brooklynu, N. Y. Poleg očeta zapušča štiri brate in sestro. OČE JE MORAL PROSITI OČETA ZA DOVOLJENJE Portland, Ore. — Eldon Sailor, oče treh otrok, bi rad vstopil k mornarici. Rekrutna postaja ga ni sprejela, dokler ni dobi! dovoljenja od staršev. Star je namreč šele 20 let, oženil se je pa s 15 letom. Konferenca SND končana Sinoči se je vršila delniška konferenca SND, ki je bila zaključena v rekordnem času. Ob osmih so jo začeli, ob 10:15 pa že končali. Sledeči direktorji so bili soglasno izvoljeni: Frank A. Turek, Joseph Skuk, Anthony Tomše, Louis Zorko, Frank Cesnik, Andrej Tekauc, Josie Zakrajšek. Kratke vojne in druge vesti Psa Pa Naši vojaki Henry Pecan, sin Mr. in Mrs. Mike Karaba, 20681 Fuller Ave. je prišel za tri dni na dopust. V nedeljo se bo zopet vrnil v garnizijo, Fort Sheridan, Illinois. Rs Sa Corporal Bernard R. Godec je prišel za 10 dni na dopust iz Fort Sam Houston, Texas. Obiskal bo sorodnike in prijatelje. Bernard je sin družine Godec iz 35$5 E. 80. St. t® PB » Pvt. Anthony Tomich je sin Mrs. Ane Tomšič iz 1193 E. 61. St. in ne "1139" kot smo včeraj poročali. HK pa isa Mornar John Russ iz 951 E. 69. St. je bil 'doma na dopustu • za novo leto. John je sin Jo-. sephine in Victor Kosič, ki vo-■ dita gostilno na 55. cesti. Zelo se pohvali z mornariškim sta- Laval bo poslal v Nemčijo 400,000 delavcev London.—V zameno za večjo politično moč je francoski premier Laval napravil pogodbo z Nemčijo, da bo poslal 400,000 francoskih delavcev v Nemčijo ter ii izročil tudi nekaj bojnih ladij. -—o- Letna seja Glasbene matice V nedeljo 17. januarja ob treh popoldne bo letna seja Glasbene matice. Blagajnik bo podal svoje letno poročilo, razmotrivanje bo o važnih zadevah in vršila se bo volitev odbora. Morda bo navzoč tudi g. Tone Šubel. Po seji bo zabava za aktivne in podporne člane. Pridite vsi ! Seja čričkov V nedeljo popoldne ob treh bo v šolski dvorani seja čričkov. Vsi starši so prošeni, da se pol-noštevilno udeleže. Peta obletnica V soboto ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Ano Fortuna v spomir 5. obletnice njene smrti. Sorodniki in iprijatelji so vabljeni. Na laškem parniku Satur-nxa je izbruhnil požar Lisbon.—Iz Benetk se poroča. da je ogenj povzročil precej škode na italijanskem parniku Saturnia. Parnik je dospel domov iz Afrike šele zadnji teden. Pripeljal je domov ljudi iz Etijopije in drugih delov Afrike. -o—- Delat ali pa v zapor! Sodnik Petrash je začel z sistematičnim bojem proti pijancem in postopačem. Vsakega, bodo spremili na vladno posredovalnico za delo, kjer mu bodo našli delo. Ako ne bo hotel delati, bo šel v prisilno delavnico. šesta obletnica Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za po-. kojnim Victorjem Opaškar v spomin 6. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji . so vabljeni. Pogreb John Hrvatina i Pogreb John Hrvatina bo da-• nes popoldne ob pol dveh iz cerkve sv. Vida in na Kalvarijo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMEfl DEBEVEC Editor 0117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto 17.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko In Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 8c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. 8. and Canada $3.50 lor 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 tor 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 tot 6 months. $2.00 for 3 months > Single copies 3c Entered us second-class matter January 8th, 190S. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 12 Fri., Jan. 15, 1943 Ameriški general daje priznanje Draži Mihajloviču Nedavno je poslal ameršiki general Eisenhower, ki je vrhovni poveljnik naše oborožene ekspedicije v Severni Afriki, brzojavne čestitke generalu Draži Mihajloviču. Brzojavka cJaje častno in veliko priznanje jugoslovanski vojski, ki se bori proti osišču pod generalom Mihajlovičem ter spodbudo, naj jugoslovanski borci z novo vnemo nadaljujejo svoje domoljubno delo tudi naprej. Mi smatramo, da general Eisenhower ni s tem samo pohvalil Dražo Mihajloviča in njegove junaške borce, ampak je hotel s tem tudi povedati vsemu svetu, da zavezniki , priznajo v Jugoslaviji samo eno borbeno silo, ki se bori proti osišču in ta je vojska generala Mihajloviča. Če je poslal general Eisenhower te spodbudne besede in priznanje na lastno iniciativo, ali v imenu svoje vlacfe, ne vemo. Toda, ker vemo, da ima general Eisenhower polno zaupanje svoje vlade, kot se je izkazalo v slučaju admirala Darlana, ko se je naša vlada v vsem strinjala z Eisen-howerjem, kar je sklenil z Darlanom, potem sodimo, da stoji predsednik Roosevelt za njim v vsem, kar izjavi glede Mihajloviča. Nam se zdi to zelo važno in je prav to, o čemer smo mi na tem mestu že neštetokrat poudarjali, namreč, da ni večje nesreče za zavezniško stvar in še posebej za Jugoslavijo, domača civilna vojna med1 partizani in Mihajlovičem. Poudarjali smo, da morajo zavezniki v kratkem nekaj storiti, da se napravi konec zamotanem položaju v Jugoslaviji in da naj izjavijo, da priznajo v Jugoslaviji samo eno vrhovno poveljstvo, pod katerim naj se vrši odpor proti osi-,štu. To so zdaj zavezniki napravili z izjavo generala Eisen-howerja. Mi smo pisali, da morajo imeti zavezniki v Jugoslaviji eno fronto, da ne bo tam zmešnjave, če bo prišla zavezniška vojska na Balkan. Zavezniška armada bo imela že mnogo pridobljenega, ako bo ob času invazije na Balkan našla tam zmožnega "človeka, ki pozna teren, ki pozna vsak grm, vsako stezo, vse strategične točke na Balkanu. Noben ni bolj primeren za to, kot je general Mihajlovič. Prav radi tega smo obsojali partizane, ki so prav tako pobijali domače ljudi, kot so pobijali Nemce in Italijane. Rekli smo, da je velika razlika, če najde zavezniška vojska v Jugoslaviji že izurjene borce, dobro organizirano armado, kot pa če najde samo grobove padlih junakov. Mihajlovič je uničeval osiške naprave, razdiral mostove in železniške proge, toda obenem je pa štedil s življenji svojih junakov. Nam se je zdelo .njegovo početje delo finega stratega, ki pripravlja oporišče za zavezniško vojsko, dočim so partizani pobijali prav tako svoje ljudi, če ne še bolj kot sovražnika. Naši čitatelji zdaj vidijo, da smo bili v pravem in v pravem so bili vsi oni slovenski časopisi v Ameriki, ki so videli zadevo v isti luči. Da je bilo naše stališče pravo in naše pisanje v pravi smeri, zdaj dokazuje ameriški general Eisenhower s svojo čestitko generalu Mihajloviču. Veste, kadar je človek z dušo in srcem za gotovo stvar, ne more zgrešiti v svojem pisanju. Treba je vzeti samo pamet v roke in videti edin cilj pred sabo: zmago zavezniškega orožja, predvsem zmago naših junaških ameriških borcev. S to zmago bo prišlo tudi vse drugo, za kar se zdaj borimo. Najprej plen, potem šele c/elitev plena. ............... ............. Newburske novice ^............................. "Sirotskaja zima" Rusi so dali ime letošnji zimi "sirotskaja zima," s čemer hočejo povedati, da je letošnja zima prava revica napram lanski, ki je bila od sile huda. Nemci so mislili, da so za letošnjo zimo na ruski fronti dobro pripravljeni. Hitler se je širokoustil, da je dobil dober nauk v strašni zimi prošlega leta. Zato je ukazal, da se pripravi letala tako, da bodo lahko obratovala tudi v najhujšem mrazu. Enako je ukazal pripraviti železniške lokomotive za zimsko vozarenje ter ukazal zgraditi nepremagljive zakope v obrambni črti. Toda, ko so se Rusi pognali v nemško linijo, se je izkazalo, da so bile vse nemške priprave zgrajene na penah. Ruska armada je v zadnjih tednih dosegla uspehe, kot še nikdar prej v tej vojni. Pa letos ni huda zima vzrok nertiškim porazom. Zdaj jc bila ruska moč, katere nemško vrhovno poveljstvo ni pričakovalo. Silno utrjene nemške postojanke so Rusi rušili kot bi bile zgrajene iz mehkega snega. Ako bodo Rusi nadaljevali s svojo ofenzivo in če bodo dosegli tudi samo manjše uspehe, pa bodo dopolnili svojo misijo, ki je: napadati in decimriati nemške armade toliko časa, da bodo zavezniki začeli svojo ofenzivo na evropskem kontinentu. Kot kažejo poročila, izpolnuje Rusija to nalogo jako pohvalno. Ali veste, da je v preteklem letu padlo na naših lastnih cestah po Združenih državah toliko ljudi, če ne več, kot jih je do sedaj vojska pobrala? Kaj je vzrok temu? Po največ nespametno drvenje in morda prav toliko krat tudi opit voznik pri kolesu. Kadar je kedo ravno toliko vinjen, da se počuti, kot kralj vsega sveta — o saj ni pijan, le dobro se počuti takrat, in to zlasti mlajši rod, vozi brez obzira. Leta 1941 je bilo v Združenih državah 40,000 ljudi ubitih od automobila. Lani pa morda nič manj. # * # Father Baznik, ki vodi naše farne račune, nam je podal finančno poročilo v katerem pravi, da smo v preteklem letu imeli $46,755.33 dohodkov. Izdatki pa so bili tekočih, rednih izdatkov je bilo $20,964.81. V izvan-redne izdatke pa štejemo lot, ki smo ga kupili, tlakanje šolskega dvorišča, nove oltarje, barvanje šole znotraj, tisoč dolarjev za, orgle in drugo, kar je vse skupaj stalo $9,424.82. Na dolg je bilo plačano v preteklem letu $16,-706.00, reci šestnajst tisoč sedem sto in šest dolarjev. To je morda najboljše v celi zgodovini fare sv. Lovrenca. In zato se najpoprej zahvaljujemo Bogu, ki nam je dal možnost. Potem pa vsem faranom, kateri so po svoji moči pomagali z rednimi prispevki in tako omogočili ta vrli napredek. Naš dolg se je znatno znižal; od $48,000 na $31,000 proti kateremu je pa že $5000 nabranega in čaka, kedaj bo kateri izmed faranov, ki so cerkvi posodili, poklical svoj denar nazaj. Kdor želi svoj denar odpoklicati, lahko stori to, kadar mu drago, 'nflgjede; na pogodbo, ki pravi, da mora 60 dni naprej naznaniti. Bog plati tisočero v;sem. * * * V letu 1942 sm0 imeli 127 krstov, kar je nekaj več kot leto poprej. Vseh porok je bilo 49. Od teh je 39 pravih, krščanskih porok. j pa je mešanih in štiri "second hand," ali popravljenih. Za mešane poroke (eden katolik, drugi ne) nam je žal. Ni dobro tako. Najboljše je, ako sta mož in žena tudi v verskem oziru edina, zlasti kjer so otroci v družini ali pa bodo. Umrlo je tekom preteklega leta 27 faranov. 24 odraslih in 3 otroci. Med odraslimi je bilo 13 moških in 11 žensk. Naj počivajo v miru. Hudo se nam stri, da tako hitro odhajajo naši dobri Slovenci v večnost. Tudi bolniška knjiga, kamor se vknižujejo obiski k bolnim, kaže nekaj. Pravi, da je bilo v zadnjem letu preko 400 obiskov bolnih. 39 je bilo podeljeno sv. maziljenje. Torej vidite, če je umrlo le 24 odraslih, maziljenih pa je bilo 39, da človeku ni treba umreti radi sv. maziljena. To omenim1 zato, ker se nekateri strašno bojijo tega zakramenta, kakor, da je strup in bo bolni moral umreti, če bo maziljeh. Resnica pa je ravno nasprotna. Če ima bolnik sploh še kako možnost ozdravljenja, bo ozdravil tem preje, če prejme ta zakrament, ker je v to nam dan, da nas ozdravi tudi telesnih boli, ako je božja volja. * * Računi za hostje nam kažejo, da je bilo skozi leto 1942 preko 50,000 sv. obhajil. Kar je sicer lepo število, pa ne tako, kot bi ga mi radi in kot bi bilo dobro za ljudi, ičiudno je, da se nekateri tako bojijo sv. obhajila. To je nebeški kruh, ki nam ga daje Bog sam, ker nam na ta način želi osladiti težko življenje tukaj na zemlji in nas gotovo pripeljati v nebesa. Vse za našo korist, časno in večno. Zakaj se ga tako bojimo? "Vaši očetje so jedli mano v puščavi" pravi Zve-ličar "pa so umrli. To sv. Reš-nje Telo je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor ga je, ne umrje" (večne smrti.) Na drugi strani pa preti: "Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegova krvi, ne boste imeli življenja v sebi." * * # To je naše poročilo preteklega leta. Po eni strani izredno dobro. Fara sv. Lovrenca se v materialnem oziru lahko meri z vsako drugo. Ali v duhovnem oziru ... ne vem. Imamo precej veliko število ljudi, kateri bi trdili z vso vnemo in resnostjo, da so katoličani, če bi jih kedo vprašal. Toda, pri sv. maši ob nedeljah jih malo "kedaj, ali pa sploh nikdar ne vidite, dasi morajo vediti in znati, da je rekel Zveiičar: "Ne vsak, ki mi pravi Gospod, Gospod, pojde v nebeško, kraljestvo, ampak tisti, ki spolnuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo." * it * Zato pa, dragi Slovenci, ki bivate pod zvonom sv. Lovrenca: Vzbudimo se. Leto 1943 smo pričeli. Bog je čakal na nas — DO SEDAJ, če bo čakal še dolgo na našo povrnitev nazaj k njemu, kedo ve? Nevarno je riskirati našo celo večnost, ker "ne vemo ne ure ne dneva." Kdor ni spolnoval božjih zapovedi, pa naglo umrje, bo pogubljen. Pa če tudi po dolgi bolezni umrje, kedo ve, ali bo imel milost pravega spoznanja? če si ti eden izmed onih, kate-/i so zanemarjali svoje dolžnosti na pram Bogu in svoji duši — če nisi prejemal sv. zakramentov in ne-k maši hodil, popravi sedaj, dokler je še čas. Nikar ne misli, da bo vse v tebe zijalo ako prideš zopet k maši. Večina ljudi te še opazilo ne bo. Pa če nočeš v domačo cerkev, pojdi pa v drugo katoliško cerkev. Samo, da greš, ker božja zapoved veleva : "Zapomni si, da posvečuješ Gospodov dan." Tega pa ne storiš, če v nedeljo dopoldneva doma smrčiš, ali pa na kake seje hodiš mesto maše. Tvoja sveta dolžnost .je, da počastiš svojega Stvaiaiika skupno z drugimi pri daritvi sv. maše, kjer se Sin božji za nas daruje svojemu nebeškemu Očetu. Začetek leta 1943 smo sicer dočakali, če bomo dočakali tudi konec ,tega ne ve nihče. Pa če bi tudi vedeli, da ga bomo, ali ni naša dolžnost spolnovati božjo voljo VSE DNI našega življenja? Ali bomo mar sedaj služili svetu in satanu, na stare dni pa bomo privlekli svoje stare kosti Bogu in rekli: "Na, tu me imaš. Jaz tudi hočem Tvoje plačilo?" Tako ne gre, pa ne gre in ne bo šlo. "Kar kedo seje to bo tudi žel." Tako pravi sv. pismo. / * -'i! # Pa mi menda ne boste zamerili, da vas opominjam. Mene tudi skrbi, če sem svojo dolžnost spolnil, zlasti do onih, kateri so mlačni ali pa celo odpadli. Tudi jaz bom dajal odgovor od vas. Zveiičar pa pravi, da mora pastir popustiti 99 dobrih ovac in iti za onimi, ki so zašle. In, kdor ne hodi k sv. maši ob nedeljah in ne prejema sv. zakramentov, vsaj parkrat v letu, tak je zašel na pota, ki ne peljejo v zveličanje, pa magari če tudi ne krade in ne ubija. Deset zapovedi nam je dano, ne samo dve ali tri, in vseh deset moramo spolnovati, če se hočemo zveličati. Amen! pa še enkrat Amen. * sK * Na domači fronti Naši novi farani so: Stephen Krusovsky, James Andrew Kru-sovsky in Margareth Josephine Leonard. * * * Pozor, prosimo. Volivni listi (Dalje na 3 strani) Z vednim pritiskom za večjo in večjo vojno produkcijo nastaja dnevno vprašanje po delavstvu, katerega skoro primanjkuje. V časopisih je bilo razglašeno, da je sedaj konec sa-moljubnega premenjavanja dela in o koncu zvišavanja plač in vse to samo zato, da se s tem zaustavi dosedanja praksa delodajalcev, da drug drugemu pobirajo delavce, obenem pa tudi zato, da se preneha dotok tujcev v Cleveland. V istem času pa je dnevno slišati, da vedno bolj primanjkuje delovne moči, posebno moških, katere bodo morale nadomestiti ženske. V Cle-velandu računajo, da bo potreba od 40,000 do 62,000 žensk za delo v tovarnah. Seveda bodo šle ženske vedno v večjem številu v tovarne, kar se že sedaj' dogaja. Med temi ženskami so tudi take matere, ki imajo doma otroke manj kot dve leti stare, zopet druge, ki imajo otroke od dveh do šolskih let in še druge, katerih otroci že pohajajo v šolo. Za nekako 15,-000 otrok, katerih matere hodijo v tovarne na delo, bo treba poskrbeti kakšno nadzorstvo za čas materine odsotnosti. "War Manpower C o m m i s-sion," ki urejuje in odloča, kje naj se ženske javijo za delo ima samo eno Važno pripombo in sicer "da matere, ki imajo doma otroke pod dvema leti starosti, naj bi se nikar ne javljale za delo, dokler niso vsi drugi viri izčrpani. Kajti jasno je, da ni nobenlega nadomestila za tako mladoletne otroke, kot je ravno materina skrb. Po drugem letu starosti otroka, se ga pa že lah' ko pustii v oskrbi drugih. Večinoma pa je največja skrb teh žensk za otroke v tem, kakšna oskrba je priporočljiva in zanesljiva, koliko, stane in kje je kakšen zavod, da bi prevzel skrb ca otroke itd. "Child Care Committee" sporoča, da je vsak dan večje povpraševanje za pomoč v tem aziru. Da pa se pomaga pri ;em vprašanju, je občinski svet za Norwood okraj izvolil poseben odbor, da preišče, kaj bi se dalo ukreniti, da bi se pomagalo materam, ki že delajo 7 tovarnah ali katere namera-vjo v tovarne na delo in imajo otroke, katerim je potrebno nadzorstvo čez dan, ko so matere na delu v tovarnah. Odbor za dnevno skrb otrok, ki ga je izvolil občinski svet za Norwood okraj pri zadnji svoji seji pa še ni popolen in ima dolžnost, da preiskuje, kakšne ;o potrebe in kako naj bi se v ;em okraju ustanovil zavod za varstvo otrok čez dan, ko so izven materinega nadzorstva. Odbor že sedaj preiskuje, koliko je že takih otro v našem okraju, ki bi jim bila potreba dnevna oskrba in ali bi matere pošiljale svoje otroke v tak zavod, če bi bil isti ustanovljen. Delavske matere, člani njih družin ali prijatelji, ki vedo za take slučaje, bi temu odboru lahko veliko pomagali in ga seznanili s to potrebo. Vsa taka morebitna priporočila lahko izročite v uradu tega lista ali pa v Norwood čitalnici, 6405 Superior Ave., in sicer takoj. Čim hitreje se \bo dalo ugotoviti vse potrebe, tem prej nam bo mogoče ustanoviti zavod, kjer se bo lahko skrbelo za otroke v starosti od dveh do pet let, katerih matere zahajajo na delo v tovarne in nimajo nikogar, kjer bi brez skrbi pustile v varstvu svoje otroke. F.T.S. -o- Frank in Anna Švigelj Bilo je v soboto večer 9. januarja, ko smo se sešli skupaj, da sežemo v roke paru, ki je obhajal srebrni jubilej, 25 letnico, svojega zakonskega življenja. To sta bila Frank in Anna Švigelj. Ženin, če ga že tako imenujemo, je izšel iz spoštovane pionirske Š v g 1 jeve družine na Prosser Ave. In njegova zaslužna soproga Anna, je iz družine Drgančeve. Ta par je vstopil v zakonski jarem pred 25. leti. Bilo je 6. januarja 1918, ko sta drug drugemu rekla, da bosta do smrti zvesta. To obljubo sta tudi držala do tega prvega jubileja. Sedaj sta pa podaljšala še za 25 let. Ker sta pa oba zaslužna in med narodom delovna, sta za to dobila od naroda in številnih prijateljev za to zelo laskavo priznanje. Ženin, Mr. Frank Švigelj kot znan tenorist in pevec v cerkvenem zboru jslovenske Lire toliko let; njegova boljša polovica pa kot vzorna žena in povsod naklonjena za dobra dela, sta si oba v resnici zaslužila, kar sta na dan praznovanja tudi prejela. Vedno je bilo in bo ostalo resnica, da, če je kdo z narodom in za narod, da ga narod tudi spoštuje. Udeležba tega večera je pokazala, da sta slav-ljenca priljubljena in zaslužna pri ljudeh. Knausova dvorana je bila do kraja polna in miz je bilo premalo, ljudje so se morali vrstiti. To je znamenje prijateljstva in naklonjenosti od strani pravih in iskrenih prijateljev. Ne, tisti ni bogat kdor de-narce ima, pač pa je bogat tisti, kateri prijatelje ima. Pesnik tudi pravi: "Srečen ni kdor srečo vživa sam." Mr. in Mrs. Švigelj sta mnogim velikrat kratkočasila življenje s svojo navzočnostjo in dobro voljo, radi tega sta si pridobila številno prijateljev, ki so dospeli, da bi njima vrnili uslugo za uslugo. Ni šlo prav lahko, kako jih dobiti v dvorano. Mr. Švigelj je precej sluteč mož, on se ne da kar tako speljati kamor bi kdo hotel, toda, druščine pa tudi noče razdirati. Mrs. Švigelj, njegova boljš apolovica je pa vse kaj drugega, ona vse rada vboga, vse rada stori, da le ljudem ustreže, če ni drugače, pa malo po joka pa s tem vse zmaga. Dočim je Mr. Švigelj kot hrast, odločen hišni oče, kar reče, se mora storiti, je pa ona kakor oljka miru, katera vse doseže, da je v hiši božji mir. Tak par pravimo da je od Boga izbran in v taki hiši prebiva Bog in njegov blagoslov. Mi vemo, da je zakonsko živ-jenje polno težav in preisku-šenj. Kdor gleda na ta stan z drugačnega vidika, se bridko moti. Toda, če pa zakonski par vseeno lepo ustraja in vzgled-no živi, je pa to častno zanje, za narod in za sorodnike. Za to sta pa bila lahko srečna in vesela ta večer v tako veliki družbi toliko iskrenih prijateljev, ki so njima prišli čestitat. Mi, ljudje, smo po naravi vsi taki, da vedno mislimo, da nimamo nikjer več nobenega prijatelja, vedno si domišljujemo, da za nas nikdo ne ve in ne mara. Ob taki priliki smo pa kar razočarani, ko vidimo, da je ravno narobe res. Ko sta slavijenca stopila v dvorano smo vsi gledali nanje, kako se bosta počutila Mr. Švi-geljna so spreminjale barve na obrazu, jezilo ga je, ker je že Večkrat poprej rekel, da njega ne bo nikoli kdo potegnil. Dasi je sumničil kaj in zakaj se ta večer prijatelji zbirajo na ok- rog in zakaj si prizadeva M''s| Mola in druge njih prijatelj1'® ce, da naj bosta ta večer dom« in pripravljena iti malo n" razvedrilo. Toda, da bi si PJ| predstavljala kaj takega, k.a'j sta doživela, tega pa prav r6| že nikoli ne. Dočim je on A skrivej pri srcu robantil na| temi prefriganimi ženskami, pa Mrs. Švigelj kar malo poj'f kala in se pomešala med ženslf katere so jo kar objem^f zgledalo je tako, kakor da se vrnila po dolgih letih iz v" bila' Ko njegov tovariš to v{ ker Ve če otolžno: "Ubogi ^ j a pris boš šel v pekel, sem ve'd pak da moraš premog/, Uhene prinesti za kurjavo, 01 jpfi g^' sem mislil." ^ Pa 2o. ENdicott 3-126 sili 8506. Sedaj je najboljši čas, da si izberete in naročite FUR-COAT ^ zimo, po najnižjih cenah, naravnost iz tovarne, na WILL-CAjj^ Dekleta in žene! Za boljše pomladanske STERLING suknje direktno iz tovarne, po veliko nižjih cenah, K^j drugje in za zanesljivo in točno postrežbo, ob]i s zaupanjem na BENNO B. LEUSTIG-a 1034 ADDI» NEWBURSKE NOVICE Bicikel je srečal konja na cesti in se. mu je začel rogati: "Vidiš, ti kij use, jaz bom tebe popolnoma izpodrinil." "Ha, ha," se je zasmejal konj. "Kedo bo pa tebe jedel." Ali ni čudno, da se konjskega mesa vsak brani, dasi je konj ena najčistejših živali na svetu. Svinjsko gnjat in drugo "svinarijo" pa je vsak pripravljen ugrizniti. * * * Huda bolezen je vrgla Šrajo-vega očeta Antona zopet v posteljo. To je hudo za človeka. Zdrav človek misli, da bi se nikdar ne naveličal postelje, bolan pa si želi, da bi le kaj kmalu prišel zopet iz postelje. Nikdar ni prav. Šrajovemu očetu želimo prav kmalnegb. ozdravljenja. * * s|t Dr. M.: "Nikar se tako ne kremži, in tako ne mahaj z rokami. Saj se tvojih zob še pritaknil nisem." Pacient (izpulivši zamašek iz ust) "Vem, da se niste pritaknili zob. Prosim pa, da stopite doli iz mojega kurjega očesa." Heh, !ieh, heh. Kurja očesa so morda slepa, niso pa neobčutljiva. * * * Larry Novak piše, v kakšnih ;krbeh so se peljali vojaki pre-co Atlantika, da niti spati niso nogli po noči, ker so se bali /sak hip razstrelbe. A sedaj so ia oni strani, kjer je vse. lepo ze-eno. Tam se pripravljajo, da )odo Hitlerju in Musiju naredi-i nekaj parade, ki je pa ne bo- ' ,ta "lajkala." v . j i|S * * Ni nas bilo veliko na seji zad-ijo nedeljo večer, ko se je šlo ; ia organiziranje p o d r užnice , imeriškega slovanskega sveta, ; >a smo bili tisti, kar nas je bilo < oliko bolj navdušeni. G. Rude Prošt nam je pojasnil v navdu- \ ;enem govoru zakaj se gre. Dr. j iern pa ,je šel, kakor nalašč, >olj v podrobnosti. Prvo nede-jo meseca februarja se snidejo \ ;astopniki raznih društev, da loločijo splošni shod, pri kate-em bomo izvolili, svoje uradni- < ;e. To bo nekaka krajevna cen- 1 rala, v katero lahko spadajo \sa lokalna društva. Vsako dru- j tvo lahko tvori svojo podružni-o, če želi. •Jfi j|t j Novi VESTNIK fare sv. Lovrenca .je v delu. Kdor ima kako ' ;adevo, katero bi rad objavil in 1 mel objavljeno celo leto in še 1 (Nadaljevanje z 2 strani) so bili že razposlani, kolikor mogoče na vse kraje. Ako ga kedo ni dobil na dom, naj ga vzame v nedeljo v cerkveni veži in ga zaznamuje takoj tam in dene v pripravljen zaboj tudi tam. Vsi glasovi morajo biti oddani v nedeljo 17. januarja do poldne. Izvoljeni bodo trije glavni odborniki in 24 pomožnih. Voli naj vsak polnoletni faran, moški ali ženska. * * * Hodniki so dandanes tako ledeni, da se prav nič ne čudimo, da so si Štrainerjeva mati zlomili nogo pri padcu na ledenem hodniku. Upamo pa, da bodo mati prav kmalu zopet na nogah, ki jih bodo prav tako hitro nesle, kot do sedaj. * * * Zopet smo videli nekaj naših vojakov, kateri so imeli nekaj dni dopusta. Doma je bil John Šraj, sin Frank Šrajeve družine. Victor šraj je tudi prišel iz Californije. Victor je sin Anton šrajove družine. Prišel je iz South Dakote Rudie Strainer, sin Anton Strainerjeve družine in morda še drugi. Vsem želimo v tem novem letu zdravja in najboljšega uspeha v njih službah. * * Zadnji teden sta umrla dva učenjaka. Dr. Crile v Clevelan-iu in pa Dr. George Washington Carver doli na jugu ... Dr. Crile je bil brezverec, Dr. Carver pa globoko veren. Dr. Crile je bil mojster pri izrezovanju golš, Dr. Carver pa je bil velik izvedenec v rastlinstvu in drugih rečeh. Vstajal je zjutraj ob štirih : in hodil po polju in travnikih i ali pa med cvetljicami po vrtu : in za vse krasote in dobrote 1 Boga hvalil in častil. Kateri izmed teh dveh se ti zdi je užil več 1 sreče in veselja v svojem življenju? "Pojdi, pa tudi Ti tako ! stori." i * * r Ameriška Domovina je spro- < žila lepo misel, ko je omenila i spomenik slovenskim fantom v 1 vojaški službi. Ne vem, če bi 1 kedo mogel biti proti temu, da 1 naši fantje dobijo javno prizna- s nje za njih žrtve v svrho ohra- < n it ve naših ustanov in prostosti. Treba bo pa seveda se zediniti glede oblike spomenika. Dobro i bi bilo kmalu imeti posvetovanje ; glede tega. i NAŠA DEKLETA Slika iz našega kraja, ' Spisal Podjroričan. Micona ni bila kar nič dobre volje, tudi potem ne, ko se je ogrela. Z ruto se je vedno še zavijala in tiščala usta. Jeranu se je zdelo, da se od nje razširja mraz po hiši, da se mu je kar neprijetno zdelo. Precfejšnja skledica je bilo kave, pa Micona jo je hitro po-užila, pa še kos kruha po vrhu. In sedaj je bila podprta. "Dobro mi je storilo! . . . " To rekši porine prazno skle-dico od sebe, potem pa prime še enkrat skledico, pogrezne oči vanjo, pa začne: "Kje je pa dekle, moja Uršika?" Jeran in ona se spogledata, pa se naredita, kakor bi ne slišala. Jeran nekaj zavpije na otroke, ki so se ravsali, ona pa stopi h peči in pravi nedolžno: "Teta, dajte mi skledico, da jo pomijem." Micona se razsrdi zaradi tolike brezbrižnosti Ostro pogleda Jeranko in njega, pa zarezi: "Kje je mojapunica? To se sedaj pomenimo!" Jeranka čuti, da teta nekaj ve, pa je ni hotela še bolj dražiti. Zato reče: "Nekam je šla. . . . Je ni doma." "Kaj se • pwjbojiš ? Kar povej, kaj je in kje je!" "Nekaj smo se sporekli, pa je šla. . . . Nič ni povedala, kam gre, pa mislim, da bode kmalu prišla domov." "Kaj ti vse misliš! . . . Veš, pa je ne bo, saj ni neumna." "Kaj, vi veste, kje je?" "Jaz vem, da! . . . Kako bi jaz ne vedela." Nato se obrne k Jeranu: "Kaj pa ti gledaš skozi okno, kakor bi se tebe nič ne briga- ' lo? Ali ni Uršika tvoja hči, ti Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištva, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) Dobro službo dobi Sprejme se natakarica, najraje Slovenka, za 5 ali 7 večerov v tednu. Za podrobnosti pokličite Yankovič Cafe, 528 E; 152. St. Liberty 9387. (x) Delo dobi mesar x Izučen mesar dobi dobro in stalno delo v slovenski mesnici. "Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (x) Vsi bivši uslužbenci Forest Garment Company ki je sedaj Brunner Company 632 W. St. Clair Ave. in ženske, ki jih veseli šivanje oblek in pralnih oblaičil, naj pridejo k razgovoru z Mr. J. PALCO za stalno delo čez leto. Polni ali delni čas. Plača od ure ali od kosa. (13) Matere in dekleta od 16. leta naprej. Za šivanje na power šivalnih strojih. Se lahko naučite. Pouk poceni. Progressive Fashion School 406 Euclid Ave. MAin 6572 (13) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče ,se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, too, <>016 St. Clair Ave. Telefon: ENdloott 3118 MALI OGLASI Ignac Siapnik, si CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Aveime Lepa prilika Naprodaj je popravljulnica čevljev z vsem orodjem in stroji. Na teden dela $100 prometa in več. Zglasite se na 14610 St. Clair Ave., ali pokličite IVanhoe 6045. Jako lepa prilika za podjetnega človeka_00 Mlad par brez otrok išče stanovanje (4 sobe) v šenklerski naselbini. Kdor ima ali bo imel stanovanje prazno v bližnji bodočnosti, naj sporoči naslov upravi tega lista. (Jan. 15, 19, 21) Stanovanje v najem Odda se stanovanje 5 sob. Nahaja se na 613 E. 99. St. Po i z ve se pa pri Anton Novaku, suite 1, isti naslov. I Oblak Furniture Co. t A TRGOVINA S POHIŠTVOM Y PohiStvo in vse potrebščine 4} V za dojn V 6612 ST. CLAIR AVE. Y_HEnderson 3978__4> ■V Collinwoodu! Naprodaj je apartment za 4 družine, 20 sob, 4 kopališča obita s ploščami, 4 furnezi, blizu Lake Shore Blvd. Nekaj malega gotovine takoj. Cena je $-12,900 Hiša za 3 družine, 2 trgovska lokala, 2 garaži, lot 80x130. Se mora prodati. Cena je $4,600. J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV 7540; zvečer KE 0288 Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo v ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. — Danes od rana hodim ifjPrenehoma in nocoj sem jf P^iti do kacega iastir- stanišča v teh hribih, ali It »ni sem zgrešil pravo pot |ef o3go šaril po hosti; sled-t Ogledam nekako svitlobo jj • drevja in' sreča je nane-s (aa sem prišel ravno k va- . so menihove besede < !fj . v ?rce segale; nikdar ' )| S1 bil mislil, da morejo i if«'tako hudobni biti in pre- < I P° nedolžnem takove Ce mu je že prej s f \ duhovnikov častitljivi < |ivm resno pa vendar lju- 1 In ° obnašanje mnogo spo- j | do njega, zgodilo se i ,edaJ še tem bolj, ko je v ,,' 7° voljno prenaša bo- fan'abnik vse te nezgode. I iv.J pa Je sedaj namenje- 1 f Potovanje?" praša r Iva Z°Pet v LjublJan0' v s bodo preganjali, j 'AlV r Alfonzo se je nasmehnil f lprostim mislim avstri- v vojaka ter d j al: "Na- se v Rim, v središče d eta i V obližju svete" d bom preživel svoje f 1 mil 2aPustil Laške, t !hValGLdeŽ,ele' čeravno mi n fnaii , ljubim jo za Bo- 1< Iga i * kar J'e dolžnost I: 4 m ' r~ °h to mora biti č fcsliS, ' tolikanJ lePeSa cL m bral o njem, ali s IfeJL . ne bom nikdar ta- s Q n v'deti ga " Wove?" fsli ' pravi menih, "mo- d feienoi Tn° te' da potuje- 11 'lilože Jtl od ondot vam b 1 teK i?riti zopet domu." ima sedah je Aleš po- n f hl P°Zabil svoje britke d I častitmega veselja je P°" s: 'Jto , mu očetu roko. — b. ,i vidrn°XT.f^to, imel je C %,; Nikdar ne bi si h fMyil Oče Alfonzo j C^Povedoval razne zna- k j v d®?a kraJ'a in Aleš si b % 2 uhu naslikal velike k Iste v-8°Clmi zvoniki, dol- t: Videl S0Clh hiš> kakoršne 1« I j i p° nekaterih mestih t. ¥ tem- Uzega več. $< neb P0g0V0ri je dež po- d Jzda ° Se "*e jel° jasniti li J na nehZVeZd0 se je pri" 1 % nor- f ; nastala je ona s #evg kako sla- s >ogel , f je Zel° dvomil, v jokren« a Je Potovati, ako £ !'|titi 3 2 jedilom. t T je S" djal je, "moj i večp ° Slab' od vče- 1 iS"'Boiin'se' i 'Svedaip,' pa niste prej i M bliže ' nP,ravi menih ter - f11 rana v °dvije ob" 1 f' bila • 1°° je naredila , ''' ker ved« nek°liko za" < a mlT mokrota je na- « 1 v am Alfonz<> ogle. fri Sebi jpi ' ki j« je ] Pa zoiet Knamaže roko- ] Kkrote , veže. «To bo 1 htlilo bn f?val0'" Pravi ] ran °^ - urno , »jplo." ' Mn°gim je že : « torbo, vzame iz >udi steklenico vina J1C0 Pa 7IC0 Poldetu, I I <,r^eliAJeSL;- "T0"1«'" t brnita K, vama- kar • J ld blagovoljno in okrepčaj ta se, kajti pot je še dolga." Aleš si ni upal koj vzeti po-nujane hrane, prosil je meniha, naj le da polovico Poldetu, polovico naj obdrži za-se, ker on se čuti še dovelj trdnega potrpeti do jutri. Ali duhoven je vedel Aleševe blage misli in spoznal je njegovo pošteno srce, zatoraj ga je silil, naj le vzame, ker sam za-se ima še košček kruha, kar je popolnoma dovolj zanj. Počitek in krepčavno vino sta dala zopet novih moči Poldetu. Neutegoma so se napotili dalje, in kmalo potem so prišli iz goščave na kolovozno pot, ki se je vila polagoma navzdol. Med potoma je ponovil Aleš Poldetu vse Alfonzove besede, ker ta ni razumel laščine, ter mu povedal, da poj deta sedaj v Rim ž njim. Kdo je imel večje veselje, nego Polde, upal je morda zopet kmalo in srečno priti domu, ali vsaj k domačej vojski. Ravno se je nekoliko storil dan in začele so zvezde zaporedoma vgašati, ko pridejo naši popotniki iz gozda na goli, s travo obraščeni hribec. Pred njimi se je razprostiralo široko morje, človeških stanova-lišč pa ni bilo videti nikjer v obližji. Alfonzo se ozira nekaj časa na vse strani, kakor ne bi prav vedel, v katerem kraji bi sedaj bili.. "Nisem mislil, da smo že tako blizo morja," pravi potem, "najbolje bo sedaj, da potujemo ob bregovji, dokler ne pridemo do kake poti; brž ko ne smo že čez mejo." Strmo je ogledoval Aleš morsko širjavo. Sicer je že videl morje na svojem potovanji skozi Trst in Benetke, ali tukaj se mu je zdelo čisto drugačno. Ondi je bilo polno ladij, maj-henih in velicih in na obrežji je mrgolelo vse polni ljudi, tukaj pa je bilo kakor mrtvo. Nobenega čolniča ni bilo videti nikjer, na bregu je rasti a visoka trava in na zahodu so se dvigale visoke skale navpik, sem ter tje obraščene z brmičevjem.. Kmalo so prišli v majheno dolinico k morji, kjer je rast-lo nekoliko kostanjevih dreves. Posedejo v mehko travo, kjer so razvjale pisane pomladanske cvetice svojo krasno obleko in razširjale prijeten duh. Šolnce je priplavalo na vzhodu in se prikazalo iz za gor čarobno obsevaj e v raznih barvah majhine valčke na morji, ki so se podili sem ter tje in prijetno šumljali; tu pa tam se je vzdignila kaka morska ptica iz svojega gnjezdišča visoko pod oblake in mirno plavala sem ter tje nad morjem. Sicer pa je bilo vse tiho, še veter ni majal drevesnih listov, na katerih so visele rosne kaplje, lesketaje se v solncu, kot dragoceni biser j i. Popotniki opravijo jutranjo molitev zahvalivši se Bogu, da jih je obvaroval mnozih nevarnosti na poti, potem pa pravi Aleš: "Stopil bom nekoliko ob kraji, morda nalovim kaj rib, da si jih spečemo za kosilo, človeških stanovališč ni tukaj, da bi se kje oglasili." Alfonzo je potrdil Alešov sklep in ta se nemudoma spusti k morji. Že je nalovil nekaj rib ter jih zmetal na breg, katere je potem odnesel Polde h kostanjem, ondi zakuril ogenj ter jih jel peči. Alešu se je zdelo morje precej mlačno, hotel se je nekoliko kopati in zopet poskusiti svojo nekdanjo umetnost pri plavanju. Plaval je proti zahodu, kjer so molele sive skale na kviško, in kmalo izginil i svojim tovarišema spred oči. Kiiniiitp voine honde! dlje, naj nam prinese spis čim preje. Tudi oglase sprejemamo in jih bomo sprejemali samo do, konca tega meseca. Do takrat j mora biti vsa tvarina za Vest-nik skupaj. Prav tako je čas, da prinesete sliko vašega vojaka, ako želite imeti njegov spomin in sliko v Vestniku. Naš letošnji Vestnik bo večji in lepši, kot je kedaj bil in s tem je veliko povedanega. Ali ne? i Tone?" 'Jaz. . . . Jaz sem pa njen oče," jo zavrne Tone osorno. "Ti — oče?" se raztogoti Micona. "Vsak volk je boljši oče, 'kakor si ti . . . Joh, kakšno žlahto imam!" Micona skoči na noge in stoječ na klopi krili z desnico po zraku in kriči: "Ali sta vidva oče in mati? . . . Ali sta vidva vredna, da vama je Bog dal otroke. . . . Otrok se njima zgubi, pa se še ne zmenita zato. ... Ali se ne bo-jita Boga, kateremu bo treba dajati odgovor " "Kje pa je? . . . Pa nama vi povejte, kje je," ustavi jo Jeran. "Iskat jo pojta! . . . Bog ve, < kje bi bila, ako bi mene ne bilo. Mene zahvalita! . . . Jaz 1 sem jo ustavila, ko je prišla " mimo vsa objokana, vsa obupana, vsa trudna in je hotela naprej, naprej, da sama ni ve- 1 dela kam. . . " "O, le povejte ji, jih bode že ] dobila . . . ji bodem že zbil tr-mo," kljubuje Jeran, katerega je prevzemala jeza. "Kaj? Še tepel jo boš? Obleci jo najprej, obleci, da ne r bode naga, potlej ji šele obetaj kaj drugega!" "Kaj? Naga? Obleke ima toliko, da sam ne vem." "Ti pa veš, kdaj je zadosti! Za veliko noč mora imeti novo _!» J "Ji pa vi kupite, ako jo mora imeti; jaz je ne bom. . . Jaz je ne morem!" (Dalje prihodnjič) Dve hiši naprodaj in Proda se 2 hiši, ena 5 sob, ena 8 sob, na 509 E. 185. St. i- Prijazna okolica, poleg trans-e, portacije in trgovin. Na 185. o cesti je 122 čevljev fronta. Obe se tudi zamenja za lote ali za )- cenejšo hišo. Zelo lepa prilika 0 po zmerni ceni. John Robich ? 18650 Meredith Ave. i- KE 5152 (12) ~ Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, " iz tovarne. Velik lot samo $4.00. * Pokličite Liberty 2067. (17) 1 Tri sobe v najem "V najem se oddajo 3 čedne sobe, pripravne za novoporo-, čenča. Vse udobnosti na razpo-- lago. Naslov dobite v uradu s tega lista. (12) ^ Stanovanje iščejo i Išče se 4 sobe za 3 odrasle osebe brez otrok. Njajraje v Collinwoodu ali v Notinghamu. . Kdor ima kaj primernega, naj ^ pokliče IVanhoe 3929. (12) ' ""MERMMAIIERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dorm Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA ZascoDStvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 BE lt>0% WITH YOUR ! @ wiifc nm.n noRnn vam vsak dan prinaša v hišo AMERIŠKA DOMOVINA NOVICE, ki Jih potrebujete NOVICE, jih dobite še sveže NOVICE, popolnoma nepristranske NOVICE, kolikor mogoče originalne NOVICE, ki so zanimive NOVICE z vseŠa sveta MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE Razpis delniške seje Razpisuje se letno delniško zborovanje KORPORACIJE SLOVENSKEGA DOMA NA HOLMES AVE. v nedeljo 17. januarja 1943 Pričetek zborovanja ob 1:30 uri popoldne v prostorih korporacije. Ta razpis je smatrati za uradno obvestilo delničarjem. D1REKTOR1J, SKLICATELJ. Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue Posebnosti Remnant dn^ MISSES OBLEKE j 92 oblek, orig. 12 95 do 17.95. Vzorci H n dveh komadov; temne in pastel i 51 oblek, orig. 19.95 do $25. Za dnevno i" J nošo; temne barve, pastels ..............i 19 oblek, orig. $35 do 79.95. Sedaj zn'^l polovično ceno ali manj ............17.5® l Posebnosti Remnant dn«*f BUDGET OBLEK* 125 oblek, orig. 8.95 do 10.95. Rayon & temnih in svetlih barvah; mere " 16% do 24% ..........................................fi J Posebnosti Remnant ŽENSKE OBLEKE 100 oblek, originalno 17.95 do 22.95. komada in "suit" mode; mere 16'- ™ 36 do 44 ...................................................[ 20 oblek, originalno 22.95. Prijetni za P* 7 sko noSo; temne barve ......................| i, Posebnosti Remnant dne .J i . JUNIOR OBLEK* 100 oblek, originalno 10.95. Pastel barv«' i blago; temni rayon crepes; kroja' j jene in razni stili, mere 9 do 15 yr 50 oblek, originalno 12.95 -do $15. IZ ^ t, mada ali "suit" stili; 9 do 15 ..........' L __ 103 ZIP-IN SUKNJMj Orig. $25, 29.95 <101' 1 .... za dekleta ■ j, g Tweed ali camel's hair-and-wool z podW^fo se lahko odstrani. Mere 9 do 15. JUNIOR SUKNJE . . . TRETJE NADSTPH n __^ -------- 500 KRIL t Orig. 4.50 © O ril do 6.50 teltj Vse-volnena, volnena in rayon, plaids, lnef' -h, bones, običajne barve. Mere 24 do 36. S J SPORTS SHOP . . . TRETJE NADST^ ^ , too 329 OBLEK Dekliške mere "W QO Orig. 10. 95 do $15 I »O O Rayon crepes, nekaj volnenih. Temne in pastel barve; mere 12 do 20. DEKLIŠKE OBLEKE, TRETJE NADSTROPJE se torej ne moremo izogniti boju, boš zanaprej zopet ti pridigal mesto mene. Pridiguj ostro — pa ne surovo, razumeš? Hoče nam vzeti farno cerkev. To moraš zabraniti. Spomni se, kako te je ljubil rajni oče, koliko je nate zidal. Stori, kar le moreš, da Štajer ne pade krivi veri v žrelo. Tega pričakujem od tebe. Prihodnjo nedeljo začneš z novim ciklom proti Lutru in njegovemu delu. Pij vino, ki sem ti ga dal prinesti." Albert je pil. Tresla sta ga mraz in vročina . . . pri Fernbergu so okoli njega tulili volkovi ... Še sedaj ga je groza, da mu skoraj zastaja kri, da se mu dela črno pred očmi. Odgovoril je: "Storil bom, kar bom mogel, in se bom ravnal po vašem povelju. Če ne bom bolan, bom pridigal že prihodnjo nedeljo in Bog naj podeli svoj blagoslov." "Kaj misliš, bolan?" je vi-karij nagubančil čelo. Oh . . . Kako |Se sebi samemu smili! "Jaz nimam nikdar časa biti bolan ..." Naslednji dan se je Albert od težke ježe ves truden in zdelan podal v Štajer k župniku, da bi se naznanil za nedeljsko pridigo. Hkrati je hotel obiskati nekatere bolne izpovedan-ce ter Švertneričinim izročiti nekatere stvari, ki mu jih je zanje dal pater Kusmina. Ko je prišel iz župnišča doli na mestni trg, je strogi mož postal zelo žalosten. Kako ne! Odkar ga ni bilo tu, je izginila zadnja Marijina podoba odtod. V šolskem poslopju pa je v nemalo začudenje zagledal novo luteransko knjigarno. V izložbenem oknu je bilo videti luteransko sveto pismo in še več drugih luteranskih knjig. Tedaj pride iz šole mož, ograjen a plaščem luteranskih učiteljev. Poleg njega lahno stopa gospa s stoječim ovratnikom in rdečo čepico. — Albertu je zastajalo srce — bil je odpadnik Kern in gospa je bila njegova priležnica Karitas Preher, ki mu jo je Hendel dal za ženo. Pri belem dnevu torej se že v Štajer ju šopiri pregreha. O, Štajer, daleč si zabredel! Res, vikar ima prav: ni časa, biti bolan. Luteranski šolarji so psova-li bledega meniha ter mu klicali: "Far, far!" Albert gre svojo pot naprej ter obišče in izpove najpreje bolno katoliško perico, nato pa gostača, ki je osebenkoval pri mesarju. Sedaj gre zopet navkreber, da bi šfel po bližnjici v Štajerdorf. In zopet ga je zapeklo v dušo: Tu je preje stala na kame-nitem podstavku z vencem in križem sveta Rozalija, ki varuje kuge. — Sedaj se reži vanj s plapolajočimi lasmi vodna vila s pozlačenim, navzgor obrnjenim lusknatim repom. Prišel je do Štajre, zopet nekaj novega: starega mosta ni več! Dva čolna sta bila privezana na bregu. Ker je že tretji dan piha ljužni veter, ki je omehčal mraz in led, je reka zelo narasla in je postala deroča. Ribiški deček ga je v čolnu počasi peljal čez, ker je voda močno drla. Albert je vprašal: "Je-li led most odnesel?" Deček je odgovoril: "Razstrelili so most, sam mestni sodnik je tako ukazal." "Prav je imel, bil je že zelo slab. Lahko bi se bila zgodila nesreča, kadar bi voda narasla," je pripomnil Albert. "Toda kje je križ?" "Razstrelili so ga v zrak." "Beži, to častito svetinjo?" — "Sodnik je tako velel." Albert se je globoko zamislil. Skrbi za minljivo življenje, obenem pa ropa duše. To znaš, Hendel. Stopil je iz čolna, plačal delčku prevaznino ter je potem stopal naprej ob višnjevem vrtu. Težko kakor svinec je viselo nad njim sivo nebo, kakor gromenje iz spodnjega sveta so votlo donela na njegovo uho kladiva in pa šumenje deročih valov. Povsodi se je topil sneg in so stale luže, velike kakor jezera. Še je dišalo po jugu. Zo-prnq topel je bil zrak. Ni dobro, če po najhujšem mrazu , precej nastopi toplo vreme: t< navadno povzročuje nalezljive I bolezni. Tam ob meji Albert j obstoji. Lahen smehljaj mu ; priplava na resno, žalostno ob-i ličje. Ob potu se dviga križ, pred katerim stoji Žalostna Mati božja z mečem v srcu. Od-rešenik je ovenčan z rožnim vencem, s katerega visita dva vezena svilnata trakova. Sicer je njuna barva nekoliko obledela v snegu, pa vendar se na svili natanko razločujejo fine cvetice. Katera roka neki je tako nežno okrasila našega Odrešeni-ka v globokem trpljenju sredi krivoverskega mesta? Albert se je nasmejal. Zdi se mu, da ve. Pospešil je korake ter jo je mahnil proti katoliški šoli. Otroci so prihajali iz šole. Bilo je ravno poldne. "Hvaljen Jezus!" V tistem hipu so se ji pridružile druge s svojimi srebrnimi glasovi, da je ščebetalo, kakor bi se bila vzdgnila v zrak jata pomladnih ptičev. "Hvaljen Jezus, prečastiti gospod!" Kakor je bilo ostudno luteranskih otrok psovanje: Far, far! — tako prisrčen je bil ta pozdrav katoliških otrok. Ravnodušno je Albert preje poslu- šal zasramovanje, saj je bil tega že vajen. Sedaj mu je tako dobro del ta katoliški otroški pozdrav. Kako ljubi so ti otroci! Še nikdar ga niso tako lepo javno pozdravljali. . . Kdo neki jih je tega naučil? . . . Zdi se mu, da ve. . . . Prišel je do hiralnice. Na pročelju ga tako prijazno pozdravlja sveti Jožef, ki je ves ozaljšan in ovenčan. Iz šumljajočega vodnjaka zajema vodo neka žena, ki nosi rožni venec ob ledju. Menihu se veselja širi srce. Stopi v hiralnico. 'Kako se začudi ! Dva starca sta živela notri, ki sta se neprestano ravsa-la in kavsala.' Zastonj se je preje Albert trudil, da bi jih spravil. Zaman vsi opomini, ves trud, vsa sveta jeza. . . . Danes sedi eden pri drugem ter mu bere iz pobožne knjige. Čez noč je prišel angel in je iz trdih kamnov napravil otroke božje. Kdo je ta angel Albert ga dobro pozna. Luč vzhaja nad mestom, se sveti nad Šta-jerdorfom. To luč nosi v rokah neka devica. Urno koraka menih po ozki ulici proti Vizer-feldu. Že mu zre nasproti gostilna s svetlimi, bleščečimi okni. Iz gostilniške sobe se je ču-lo govorjenje moških: Bil je ravno semanji dan in ura obeda. .. . Skozi čista steklena okna je videl gručo moških, glavo pri glavi. Kakor senca je okoli njih plavala mlada deklica. "Zadrego ima," pomisli menih in se obotavlja pri vratih. V kuhinji šklepečejo krožniki in lonci. "So mati Švertnerica do- ma?" Nobenega odgovora ni iz kuhinje. Naprej šklepeče kuhinjska posoda v kuhinji. Iz gostilniške sobe prihaja dekliški gl^s: "Kdo je?" Nato stopi v vežo Štefana. Opasana je z na-takaričinim predpasnikom in nosi za pasom denarsko torbico. Vsa vesela je glasno vzkliknila : "Jezus! Gospod pater!" "Oj, ikakšno veselje! Mati! Pridite, poglejte, kdo je tu?" Sedaj je prišla tudi mati iz kuhinje. Nekako tuje pozdravi patra. Štefana je pritisnila svoje otroške ustnice na njegovo velo roko, je strmeče zrla v rumeni, bolniški obraz ter je rekla: "Slabo pot ste imeli, prečastiti gospod, kaj ne? Ves čas tako slabo vreme, šele pred tremi dnevi so potihnili viharji. Vsi smo mislili, da. vas ne bo pred Veliko nočjo." "Kaj pot, kaj vreme in viharji," reče menih odklanjaje. "Ni gledati na pot, ampak na cilj. Prinašam ti pozdrav, pa še nekaj. Ugani, od koga?" "To je pa težko!" se je glasno nasmejala. "Od gospoda patra Kuzmine?" "Da." "Jemnasta!" je zavpila mati. "Od Kuzmine? Jej! Ali ste bili v Admontu? Je dosti snega tam? Imajo že novega opata? Kdo je Je-li" — globok vzdih se ji privije iz krepkih prsi — "že prišel v našo hišo novi gospodar Virih?" "Tink, tink," je v gostilniški sobi žvenketal nož ob kozarec. Štefana hiti noter; sliši se ven, kako hitro je izračunala in je v istem hipu zopet stala ob na pol odprtih vratih. Kakor zvezde so se ji svetile oči, ko je prisluškovala besedam patra Alberta, ki je odgovarjal materi na razna vprašanja. Bil je zvečine v samostanu in ne ve bogvekaj novega. . . . Mnogo je snega, posebno v Bukovju. Hišo ob vodi je videl. Novi oskrbnik Virih — tako misli — je že notri. Po stopnicah je prikobacal mali Janezek, Švertneričin otrok, prvi za najmlajšim. Sedaj se je smukal okoli velike sestre, ki mu je podala prst, da se je ž njim igral. Mnogo moških oči je iz sobe bolščalo na njo, ko je stala ob na pol odprtih vratih in jo je v hrbet in ramena poljubljalo zlato sonce. Neki gost je ravno odhajal in jo je mimogrede hotel nekoliko potapljati po ramah, pa kakor strela se mu je umaknila. "Da je že v naši hiši Virih. Je-li šel vanjo takoj, ko so nas izgnali?" O, ta Virih, ki je dobil njeno mestu: urna Marta in 1 na Marija obenem. "FUnje, da, te sem v se je spomnil pater, ki .ie se potegnil usnjato torb jo je imel opasano. Um0 njej iztikal po spominkih ti ni imel časa. "Spred« pred hišo, "bili so v slani" ti." (Dalje prihodnjič) -o- Kupujte vojne znam11 CIRCLE GLEDIŠČE! Euclid Ave. in 102. cesta Odpre vsak dan opoldne SEDAJ KAŽE največjo vseh ruskih slik Razburljivo povest sovjetskega "Sergeant York" "Za hrbtom sovražnika" Pogumni možje zamrzlega severa, ruski borci, prebijajo pot do zmage. NI SAMO NOVIČARSKI FILM! Resnični boji pri 40 stopinj pod ničlo na zimski fronti (Vse angleško govoreče) In še druga slika: "GOSPA IZ ČUNKINGA" Anna Mae Wong v romanu kitajske heroične žene MADAME CHIANG KAI-SHEK THE MAY CO. REMNANT DAY PO VSEJ NAŠI TRGOVINI ZNIZANE CENE NA KOŽUHOVINI Fini kožuhi, popularni stili po prihrankih $325 do $225 do $JOQ $375 vred. $295 vred. » * Sable-dyed Fitch * Sable-dyed Muskrat * Black-dyed Persian * Gray Squirrel suknje „ _ _ . _ , * Elack-dyed Persian * Grny Perslan Lamb * Sive perzijske suknje v Sheared Beaver suknje * silvered Raccoon * Silver Fox suknje * Cliina-dyed Mink $158 do $115 do $j AA $195 vred. i