štev. 308. Trst, v ponedeljek 4. novembra 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN rvi! cS racijah In praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. ; ' -jaiiene šter. sa prodajajo po 3 nvč. (G stot.) v mnogih i r.karnah v Trsta in okolici, Gorici, Kranju, Št Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminn, Ajdov-"ini, Dornbcr^n itd. Zastarele fiteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLAS! 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 Solone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm asmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st mm Za oglase v ti-kstn lista do 5 vrst 20 K., v-aka fAialjna vrsta K '2. Mali oglasi po & stot beseda, naj-nuj pa 40 stot Oglase sprejema Inaeratni oddelek aprar* ,j&Ainostiv. — Plačuje se i/kliučno le upravi .Edi^ov-i-. PUttjfvo In tožljsvo v Trstu 'vv. X Ah i ip W k? vai C.«silo p o! i 3 n & društva ,,Edinost'* Primorako. V* moč!" NAROČNINA ZNAŠA xa celo leto 24 K, pol leta !2 K, 3 me^fC« 6 K; na na ročbe brez douoslaoo naročnino, se oprava r.e oz:ra. Hcreon'c* n% a9Sn\J»\o ,,E?>iai03TI4' =tiae : S* cclo Isto Kroo 5-ao, x» pal lana Kron 3 €0. Ysi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo Lista N franko- vana ^isma se ne * prejemajo In rokopisi s« vrsčtjo. Naročnino oglase in reklamacije >e pošiljati na c^rav li«ta UREDNIŠTVO : u!lcs Giorgio Galatti 2<« (»sred«! Izdaj i teli In odgovmi urednik STRPAN GODINA Lastnik kouso.cg li-ta „EUino*f. - Natisnii.. Tiskarni« d:aort-. vT)is:\r.a za«'-uga r. omejenim poroitvo;n v Trs'n. u;:ca Gior^io Galatti Stov. 20. Poš>r.»-~r*nt|r.Kii .-jcu* Stcv. 841-652. TELEFON li "-57 V ci sr Srbski kralj Peter v Skop ju. BELGRAD, 3. (Srbski tiskovni urad »E^mo-ti«)- Včeraj popoldne je bil svečani ▼kod kralja Petra v Skop'.je. Sprejem je bil veiičastven. Na postaji sta pričakovala kralja prestolonaslednik in kraljevič Gjor-jrje, potem, general Putnik, vrhovno po-veljništvo, pred:.tavitelji občine, mestna »prava, vsi inozemski konzuli v svečanostni mmiformi, po trije ' najstarejši srbski in eksarhijski svečeniki, veliki rabin, potsm pa masa prebivalstva vseh veroizposedanj ia narodnosti. Celo mesto je okrašeno s srbskimi zastavami. Kralj bi bil moral dosptti točno ob treh. Vreme je bilo pred prihodom deževno, toda ko je dospel vlak, je posijalo solnce, •bs^vajoće Sur planino, vso v snegu. Ko je dospel vlak, je godba zaavirala kraljevsko himno. Kralj je počasi izstopil iz voza, za njim pa kraljičina Jelena, skromno oblečena kot bolniška strežnica, za nik Jovariović in vse dvorno spremstvo Kraij je poljubil prestolonaslednika in kraljevića fcjorg}?. in sprejel raport poveljnika ter ebŠel častao čtto. Mestni upravitelj Gavrilović je predstavil kralju predstavitelja občine hadži Ristića, ki je v imenu osvobojenega Sko-plja voščil kralju srčen prihod in mu 00- sudil kruha m f.oli. Kralj je Izjavil svoje veselje, da je vstopil v staro srbsko prestolnico, izrekel je svojo nado, da v mestu zavlada red, in polival prebivalstvo, da se povrne k redni rn opravkom. t j in eksirhijsk', Neofit, k: je izrekel že*jo, da bi zavezniške vojske nadaljevale osvo bojenje kristjanov. V stari srbski cerkvi se je nato vršila zahvalnica, nakar se je kralj, povsod burno pozdravljan, odpeljal v svoje stanovanje. Po vsem mestu je prebivalstvo kar najprijaznejše pozdravljalo srbsko vojaštvo, ki se je nastanilo v vojašnicah. Po sprejemu je valovila pO ulicah velikanska množ sež'gajo. Turki so s sabljo do ili Skoplje in so ga božji bram v Topoli. Ta mramornati hram *-erl n p.ov, ® IC3 sez gajo. izgubili tudi s saoljo. 1 vzraduje duha velika voditelja, toda še j Džavld pasa. * Kr-^1: se je zahvalil in rekel, da bo j boIi razveseli veliki hram svobode, ki j BELGRAD 3. (Srb. lisfc. urad ^Edino-tnrško prebivalstvo živelo svobodno in se izgradil. j sti".) Kakor se čuj.-, se zbirajo Arnavti razvijalo pod njegovo upravo kakor I Po Kumanovem in Kosovem se ne j ckoii Dibra. Med A-navti kroži vest, da se ' " i ustavi Tvoja vojska v zmagah, dokler se; je zatekel v D.bar Džavld paša, ki želi or-ive.t.h dtl Vukovičeve vojske dospel — korakajoč ntč in dan — v bližino Ska Ira in dovedel s seboj močno artiljerijo v deč^nski samostan. Turki so izgubili 60 mrtvih in 80 ranjencev. Črnogorci bombnidirajo Skadar s težkimi topo. i. Turtl zapustili Rndosto C\RIGRAD 3. (Kor.) Poslaniki velevlasti zahtevajo od turške vlade, da rine ssozi Dardanele in Bospor po ena križarka vsake države. Turške čete so zapustile R dosto. Ranjenci bolgarske armad?. SOFIJA 3. (iv.) Po sem dospelih pa. ročilih je število mrtvili in ranjenln z lo veliko ; pravijo, da doseg 1 4000, oziroma 20.000 mcž. • Preveša kap'tullra. ATENE 3. (Iiv.) Sem je prispela vest, da je Preveša že kapitulirala. Turška kavalerl a( ki beži peš SARAJEVO 3. (Izv.) Mute^arif iz Plevlja Scrvtt-beg je prišel s pleveljskim Županom Ahmed m ef^ndijem Koržen ć^m v Sarajevo in se je tu zelo nepovclj 10 izrazil o turških četah. Turki so pog >st_> zbežali, že ko so začuli, da prihajajo Sr i, in kavalerija je nekoč pozabila v naglici počakati na konje, pa je pobegnila pefi pred Srbi. Bombardiranj? Drinopolja. SOFIJA 3. (Kor.) „Mir" pereča na podlagi pozitivnih inf .rmacij, da )e bolgarska vojaka začeia z uspehom bombardirati Drinopolje. Driocpclje v bolgarskih rokah? BELGRAD 3 (Srb. tUki urad). T« se je danes raznesla ves, da je Drinopolje padlo, toda dosedaj še ni uradnega potrdila te vesti. Jadranska železnica. BELGRAD 3. (Srb. tisk. urad). Takoj po končani vojni se Zc.č^e graditi jadranska železnica. Srbi ra bolgarskem h črnogorskem bojišču. BELGRAD 3. (Srb. tisk. ur^d). Iz Sofije poročajo privatno, da je pred štirimi dnevi velik dtl srbske Stepano ič :ve armade odšel na bolgarsko bojišče i; Drino-pclju, kamor je že gotovo do»pel in kjer se je ž- prej nahajalo znatno število srbskih čet. Ravro tako je po sedaj prispelih arosKo. j ' i ----- Kralju so bili nato predstavljeni kon- S ne »gotovi srbskemu narodu slaven mir. j ganizirali odpor Arnaicv, ker nima svoje 1 z*li in dn; • odlične o.^ebe. jKo se za&otovi mir» se pokaže Tvoj svo- vojske. Toda Džavid pLŠa ni v Dibru, ker i Ves te čas se je pozdravljala kraljičina jbodoumni in pravični zistem pravde tako vzočim*, ki so bili vsi navdušeni v,led ;visoko nad nesoča»nim, oledenel.m nepri- \ jatelj^kim zistemom, kakor se je pokazala i Tvoja vojska v vojni fiziško nad sovraž- z navzočim' njene vkrcmnoiti in p žrt/ovalnega delo v«s;a v blagor ranjencem. "Ob burnih kiicih »živio kralj Peter, j nikom, živel kralj osvoboditelj« se je odpeljal kralj j Ti si kot zve3t in junaški zaveznik s kraljevići in spremstvom po ulici, nabito j nas najprej rešil, a tekom enega tedna je polnih občinstva, do cerkve sv. Spasi-, j Tvoja vojaka pobil* sovražnika in ga na-kjtr ga je sprejel srbski metropolit Vicen-; gnala v beg. Zavezniki morajo biti pcpol- O D i. ! S K 5 »svit Plike iz tr?cies.etih let. tpisal Ksaver Šar.dor GJalski. — Prevel A. E. — Morebiti so odločile to največ tvoje krasne oči ? jej je rekla polušaljivo Madlena. Hana je zardela in sramežljivo obrnila glavo. — Ah, ne — ne! Kaj je tu treba mojih oči, — ko je islina jasna kakor dan. — j« odgovorila za trenutek, a oei so ee jej ovlsžile. — Da — da — moja mala krasotica, i o adi ae mi, da tudi t! nekako . . . — l\ikari, Madlena, nikari prosim te ! — jo jo prekinila Hana živahno in kakor pre-ctraaeaa. Madlena je popoatala in se z nežnim, milim pogledom zagledala v Hano, ki se jej je j od vplivom tega zvestega pogleda obe-aila, okrog vratu in u&rila svoj razburjeni pobledeli obraz na njenih prsili. — Ti gh ljubiš — je pošepetaia Mad-l«aa s popo noma materinskim izrazom v svojem krasnem mladem 1 cu, Hana je izd gnila glavo in z zaprtimi joemi pritisnila svoja usta na Madlenina usta. ' Prsi bo se jej napenjala in ustnice so v po-l ljubu šepetale nekaj, ah, šepetale, valed : česar je zavalovala in se stresla vsa duša I mlade deklice, kakor potočna lilija na vodi . ko jo objame pravi val. — Ljubita se? — Jaz ga ljubim, ko je tako dober, lep in zvest mojemu bratu ; — pa tudi rodoljub je. — Ali ti je priznal ljubezen? — Madlena ! Kaj misliš ? Kako bi smela poslušati! Moja mati n9 ve še ničesar. Ali — jaz mislim — da me tudi on ljubi. - - Toda, Madlena, povedala sem samo tebi. Niti sestri Mariji še nisem povedala ničesar. — la mladi prijateljici ate zapečatili mlado tajnost s srčnim, toplim objemom. Madleni so se oči orosile a solzo. — Tudi ena — tudi ona bi bila želela odkriti prijateljici svoje erce, ali — isti trenotek je občutila, da ne more govoriti o svoji ljubezni pred .0 čisto dušo. In poitalo jej je, nesrečaioi, strašno ttžfco, občutila je vso težo b:emena, k« ga jej je usoda zvalila na dušo in njeno življenje V J i-jtem trenutku je še močneje, ci .to strastveno j vzplamtela ljubezen k Ivanu In k sami tej je bi* v Skoplju ubit. Ta vest se smatra samo za vado, da bi se Arnavti zopet združilf, ker velja Džavid paša p;i njih za nezmagljivega junaka. Dečane zavzeli Črnogorci, — Skadar bombardiran. RIJEKA 3. (Kor. — Uradno.) Vasojevi-ceva brigada Je po daljšem boju zavzela ljubezni, obenem pa tudi obup vsled težkega položaja, ki jej brani, da bi smela to svojo ljubezen pokazati svetu in a lncu ! — Kako sta srečaa ! — je vzdihnila nehote Madlena. — A ti — ti, Madlena ? — je bolestno in s strahom vprašala Hana. — Jaz ? — je odvrnila Madlena in si z obema rokama zakrila obraz, na katerem se je bojeval plamteei izraz brezkončne sreče a povišanim bolestnim izrazom težsega in silnega obupa. Hana je razumela Madle-nino kretnjo, kakor da je izrazila žnjo svojo nesrečo zaradi Ivanove nezvestobe in da je prikovana k neljubljenemu možu. — Odpusti, odpusti, Madiena — tudi meni, da te nehote spominjam — in Ivanu ! — je vzkliknila Hana, viovivši obe Maile nini roki in ju suženjsko poljubljajoč. — D bro dete ! — je vzdihnila mlada, gospa. — Saj nimam odpuščala. Ne obsojuj dober, plemenit — in tvoj brat. — Hana je gledala sedaj vanjo kakor kako svetnico in jej ni prenehala poljubo-vati rok. Madlena pa je nadaljevala : Jaz sama pomoč Crnogorcem. Grki z vzeli J^ntdie. ATENE 3. (Kor.) Vrhovni povtljnik prestolonaslednik brzojavlja, da so Grki zavzeli po dvadnevnem težkem boju mesto J^nidže. Turške ve,ti. CARIGRAD 3. (Kor.) Železniška zveza z Drmopoljem je zopet vzpostavljena. nikogar, da bi mu Ivana, ah — on je bodi srečna, da je sem odločila avojo usodo. Kaj je kriv on ? Da se »je nekaj časa vdal strasti in mislil, da me ne ljubi ? Ali je on prvi in edini napravil tako? R;zš!a sva ae. V avnji boli sem bila mnenja, da ne bom nikdar nikogar vtč ljubila s tako ljubezuijo, — odrekla sem ae zakonu in ljubezni, — odrekla vsaki ljubezni. Tako me je našel Dum 6. Jaz mu ni-jem zatajevala ničesar, niti mu nisem hlinila Čustev, ki jih ni .bilo zanj v meni. Klanjala sem se Djegovemu umu, priznala sem mu, da ga ne morem in ne bom ljubila z ljubeznijo ljubimke — priznala sem mu Bvojo prvo ljubezen. On pa rni je s amekorn odgovoril, da tudi ne zahteva kaj takega, — in pokazal mi je svoje aive lase. Mati me je zaklin;ala, naj ga vzamem, predoČevala mi je naše siromaštvo — bedo, ki jo čaka na stare dni; tedaj sem se tdločila. Kdo je torej kriv ? Mislila pa aem, da breme ne bo težko, — nadejala sem se, da mi bo zadostoval umni soj)rog. — Ti Bi nesrečna, Madlena I — je vzkliknila Hana in jo objela s s lzami v očeh. — Ne govoriva o tem, — Hana! — j-j je rekla a krepkim, skoraj trdim glasom Madlena in poljubivši jo na čelo, jo je j>rijela za roko, da nadaljujete izprebod. (Dalje). Stran II. „fiDINOBT** at 308 V T ratu, dne 4 novembra 1511. Lale Burgas, Corlu, Babeski in Bunar Hissar so zopet osvojeni, glavni tabor se je premestil v Sarai. Bolgari se umikajo. Tri divizije so prispele na pomoč iz Kju stendila. Boj se nadaljuje. Turki so imeli io.ooo ranjencev, število mrtvih je baje še večje. Isa Boljetinac ni mrtev. BELGRAD 3. (Srbski tiskovni urad). Tukajšnji listi javljajo, da Isa Boljetinac ni mrtev, temveč da se je v Prištini vdal z io.ooo Arnavti, katere so odposlali v njihovo domovino, ko so izročili orožje. Srbski p! 411. BELGRAD 3. (Izv.) Po zavzetju Mitro vice so Srbi zaplenili eno topovsko zastavo, Štiri topovske „proce", 29 municij* skih voz, 3000 zabojev municije in 3 milijone patron. Treh skladišč municije še niso prešteli. Polog- tega je bilo 500 pušk. 6 vagonov moke, 1 vagen riža, 500 zabojev peksimita, 5 velikih šotorov in mnogo bolniškega in lekarniškega ter telegraf skega in inženirskega materijala. Stefanovićeva armada je v raznih bo jih pri Stiplju zaplenila 130 turških topov. Nemški in turški častniki sa skrivaj a. BELGRAD 3. (Srbski tiskovni urad) Glasom privatnih vesti iz Skoplja je o usodi Prizrena odločba z naskokom zavzeta pozicija na hribu Duljega Hana, na kar je turška garnizija iz Prizrena pobegnila proti S koplju. Odkrilo se je 60 turških častnikov, ki so se skrili, a potem vdali. Nove srbske oblastnije poživljajo vse one, ki se Še niso vdali, naj se vdajo, ker se sicer izročijo vojnemu sodišču. Med ujetniki SO tudi nemški častniki. jztrebljevanje kristjanov, BELGRAD 3. (Srbski tiskovni urad), 'rebivalstvo v osvobojenih krajih pripove-iuje sedaj, da so mladoturkl sami dražili in hujskali Arnavte na kristjane, ki bi bili v desetih letih iztrebljeni, da ni došlo vojne. O tem so konzuli obveščali svoje " Vlade, ki pa niso ničesar ukrenile. Ruska črnomorska vojna mornarica. BEROLIN 3- (Izv.) „Berliner Tage-blatfc" javlja iz Carigrada, da je rusko Črnomorsko vojno brodovje odplulo iz Sebastopola. Turške težave. BEROLIN 3. (Izv.) Nemški listi poročajo iz Carigrada, da se čuti tam velik pesimizem. Sedaj že niti vojni minister ne ve, kako je z armado, vendar pa še upa na zmago, Včeraj je vprašal nekdo vojnega ministra za pojasnilo, a on je apatično odgovoril: „Pustite me pri miru !" — Vojaštvo je Čisto pri koncu, lačno in demoralizirano. — V Carigrad prihajajo samo lahko ranjeni, ker huje ranjeni umro Še na poti radi slabe oskrbe in pomanj kanja zdravnikov. — Položaj je grozepoln. Iz Azije prihajajo pomožne čete, ki pa so zelo sumljive in za Turčijo samo nevarne. Bolgarska zahvala Mladočehom. PRAGA 3 (Izv.) Klub mladočeških deželnozborskih poslancev je poslal Bol garom telegram, s katerim jim je čestital na zmagah. Ministrski predsednic Gešov se je sedaj zahvalil s sledečimi besedami : „Globoko ginjeni od Vašega prijateljstva in polni priznanja, Vam izrekamo srčno zahvalo, ki jo izvolite sprejeti Ponosni na prijateljstvo Čehov in celega civiliziranega sveta naklonjenost, dobivamo Bolgari moči za nove zmage . . Ivan Hribar čestita Srbom. LJUBLJANA 3, (Izv.) Bivšfijubljan ski župan, ravnatelj Ivan Hribar, je poslal belgrajskemu občinskemu načelniku Davidoviću sledečo brzojavko: „Moje srce je polno veselja radi zmage sraske armade, ki se je na Kosovem polju maščevala za Kosovo. Veselim se, da sem doživel sanje svojih mladih dni. Sedaj pa mirno umrem.*' To brzojavko je ljubljanski tele-telegrafiki urad inhibiral in zato jo je ravnatelj Hribar poslal v pismu na pristojno me»to. stital brzojavno sobranju v Sofiji in skupščinama v Belemgradu in na Cetinju. V brzojavkah je poudaril, da se Cehi vesele zmag balkanskih armad, ker so njihove zmage češke zmage. Balkanske zmage krepijo Cehe in jim dajejo moči, zato želijo uspehov tudi bratom Jugoslovanom. Češka državnopravna stranka Jugoslovanom PRAGA 3. (Izv.) Eksekutivni komite državnopravne napredne stranke je če- S srbskega boj šča BELGRAD, 2. (Srbski tiskovni urad „Edinosti'*. — Za včerajšnjo Številko prepozno došlo). Iz Skoplja javljajo, da je snoči prišla v Tetovo tudi srbska glavna vojska, ko so mesto zavzeli pred par dnevi že manjši oddelki. V Tetovem je ostala močnejša posadka, ostala vojska pa je krenila proti Gostivarju. Srbska armada se je nahajala včeraj samo nekoliko kilometrov pred P r i 1 e - ! p o m. Privatne vesti zatrjujejo, da so Srbi že zavzeli Prilep. Kakor tudi zatrjujejo privatne vesti, se bije bitka pred Gosti varjem. ■ Turške grozovitosil. Na poti naleta srbska vojska le na majhen odpor osamljenih turških oddelkov, ki streljajo iz zasede. Povsod pa so vasi požgane, dekleta oskru-njena in otroci razmesarjeni. Stik vseh treh srbskih arm d. Včeraj so prišle v stik vse tri srbske armade in prodirajo vzporedno proti Prilepil, Djakovici, Gostivarju, KLičevemu, \ Dibru in Skadru. Proti Djakovici prodirajo tudi Crnogorci. Pričakuje se odpor Arnavtov. Na južnem delti se pričakuje danes ali jutri stik srbske vojske z grško, ki uspešno prodira proti Solunu in Bi-tolju. Zmagoslavje v Prlzrenir. . V Prizrenu je metropolit Nicefor da-» rovai Z veliko slovesnostjo zahvalno službo ! božjo. Na trdnjavi je izvešena srbska za- j »tava. Bil je takoj imenovan okrožni načelnik. Dvadnevna bitka pri Črnem vrhu. Naknadno javljajo, da je priilo pri Črnem vrhu po kumanovski bitki do hudega boja med tretjo srbsko armado in Turki, ki so zavzeli zelo močne pozicije in ki jih je bilo 30.000. Bitka je trajala dva dni in eno noč. Turki so bili straho- i vito potolčeni. Srbska vojska se je bojevala izpočet« ka brez pomoči artiljerije, ki je dospela šele pozneje in odločila bitko. To je bil drugi turški odpor po kumanovski bitki, obenem pa naj bi se bil izvršil po načrtu Zeki paše napad na tretjo srbsko armado. Toda po tem porazu je tudi ta del turške vojske začel bežati iz Ovčjega polja proti Velesu, povzročujoč še večjo paniko. Srbi na pomeč Bolgarom In Črnogorcem. Neki tukajšnji list piše, da bi bilo sedaj, ko je srbska vojska že storila večji | del svoje naloge, treba, da gre na pomoč j Bolgarom in Črnogorcem. Dobro informirani krogi pa zatrjujejo, da je že iz začetka vojne dovolj srbske vojake pri bolgarski pred Drinopoljem, a da so sedaj omogočena še nadaljnja velika pojačenja. Ruski avljatik na bojišču. Danes je prispel semkaj ruski avija* tik Agatonov, ki odide na srbsko bojišče. Turki popolnoma razbiti. O i treh vojnih zborov turške solunske vojske sta ostala skupaj po kumanov-skem in veleškem porazu samo dva od delka po 5000 mož. Eden oddelek se umika proti Seresu, drugi pa proti Solunu, korak za korakom pa jima sledi srbska vojska. Dosedaj še nI bilo nikake Intervencije velesil. Ruski poslanik je izjavil dopisniku dunajske „Zeit", da dosedaj še ni intervenirala nobena velevlast, ki se dogovarjajo edino le same med seboj. Sploh pa je težavna vsaka intervencija, in poslanik je izjavil, da sam ne ve, v kaki smeri naj bi se vršilo posredovanje velevlasti, ker je popolnoma jasno, da balkanske države ne popuste niti ene pedi zavzetega ozem-ja. Vprašanje Albanije dela posebno velike težave. Potovanje ruskega poslanika na Dunaj imelo popolnoma privatni značaj. Alberto Finzi & €.0 Trst, ulica Gaetano Doulzettt 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah : žilO vsake \rst*N debele lil fine otrobe, oves lil Sočlvje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjens banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mhnsv „Hnngaria" ak dr. v Budimpešti. Ceniki in nsr.rci me pošiljajo na zahtevo. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst. ^ 55tt£5B525S55SI' ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA R. BL AH A-TRST ULICA CA.SERMA ŠT. 4. TELEFON 16-31. PREJ „MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU*' POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PENZIJE. GOSTILNE IN KAVARNE. POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH. SPECIJALITETA: DIV ANO POSTELJA („SPAVAJ PATENT") OD GLASOVITE - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA. - Deležnik s primerno glavnico vstopi lahko takoj v solidno, dobra upeijano obrtno podjetje Z letno rentabiliteto K 20000 Maslom pove Inser. ocWek pođ št. 2397 šftae« trsbfc aastovilati aa J prva in edina pisarna — v vojaški stvari — |» (kaneaaij oni rana e. k. nmestniitvff) Trat, ulic« deli« Caserma 5, IL n. Daja casvete in Informacije o Tsen, kar tiče novačenja hi vojaške slttžhe. Izdelui in odpoJUja Trato prošctJ« Tojaikrrr* značaja — opr<»$&»nje od vaj, aa^etne »n* sto volj stvo, tecitve, do^ezar je za^-e^itii* ugodnosti glede praaeočae -lo&be, v vojaške Sole rtd. — Pooblaščena je -ama***-pata stranke pred ©bUurtmjami.— He&eveaja hitro in točne. — tnHh>e are* OV nitih od 9. predpolnaoe do 7. popoimd«« Ob nedeljah U prarniJtih od 10 de 12. »poid- Zdra*ilno pivo dvojnega *vasa S. ŠTEFAN Val zdravniki ga priporočajo Odlikovano na : 7 razstavah.: Odlikovano na : 7 razstavah. : Glavna zaloga v Trstuv ValcNHvo št. 32. — Telofon £t. 2201. SOLIDNO: (n : ELE6AMTM0 PO ZMBRNItt CENAM RAFAELE IT AHA TWST - VIA MALCARITON - T*« ■Ml \S£aSBI 1 fl. Bambič (prej Jakob Buin&ič) :rst, ona ^m * Star Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo in drob 10. Zaloga otrobov* koruze in moke ter različnih jestvin. §e pri i0roča udana A oamrič Svoji k svojim I A BAMdIL. K9 ■ m mm a Mehanična delavnica F. Miheučič & : F. Venutti : Trst, Via Tiziano Vecellio 4. Popravlja ln postavlja stroje In parne kotle, parna motorje, na plin, benzin in nafto. - Ifldustfjjalna instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in stilnice. - Specijaliteta žtg za kamnje, etisialnie« za grozdje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanja - - oblik in ozorcev za 'testenine in biSkote. - -Zaloga novih in starih motorjev, brizgajInic, strojev sa vzdrževanje zidarskega materijala, a iletjs kava, .... droi in drugih tehničnih predmi »tov. - • - - fCevliarnica Sartorella" - Trst Velika Izbere Tsakovrstnl h 6e*IJev za molke, lenake In otro ke. Blago Izvrstno In WT CENE ZMIIRNE. V Trstu, dne 4. novembra 1912. EDINOST1 Št. 308. Stran III. P>smo iz Črnegora. Cetlnje, 1. novembra 1912 Obstreljevanja Taniboši in Brd'C. — Eksp -diuija proti Pulaju In nje.il uspehi. Iz Maričanov se danes v jutro javlja : Obstreljevanje Taraboša in Brdic se nadaljuje s še večjo jakostjo od črnogorske strani. Turška artiljerija včeraj, 31. m. m„ dolgo ni odgovarjala, dokler ni okoli enajste ure dopoldne pričela streljati s šrapnel-kim in granatskim ognjem. Kot že večkrat, je tuli včeraj sovražnik s Taraboša bombardiral Širočko goro, da bi si zopet osvojil to izgubljeno pozicijo. Toda ajegov trud je bil zaman, Š ročka gora je ostrila v črnogorskih rokah. Včeraj zvečer je došel v štab generala Mitra Martino vića vcdja in barjaktar Kšeljski, Vatraa-raš po imenu, ki je bil doslej jedini turški pristaš in je kot tak stal v neprijatelj ikih odnošajih s Črnogoro. Izjavljajoč svojo udanost kralju Nikoli in njegovi vojaki, se je Črnogorcem popolnoma predal, kar je uspeh črnogorske vojske in njene ekspedicije na ustje Bojane ter turškega koraka na Pulaju. Oddelek črnogorske vojske, ki je operiral preko Bojane, je sedaj pojačano in je prekinil komunikacijo med Skadrom in S. Giovanni di Mcdua. Iz R i j e k e je prispela danes popo-ludne sledeča brzojavka : Ves včerajšnji dan je trajalo bombardiranje Tarabcša in Skadra. Pri priliki obstreljevanja S'«adra je padel v mesto večji broj granat. Nastala je panika. jLjudstvo je bežalo v katoliško cerkev. Tu sem je dospel transport ranjencev. — Današnji »Crtinjski Vjestnik« prinaša pod naslovom »Sultanova čestitka vojski* : „Sultan je poslal glavnemu po veljniku, vojnemu ministru Nazim paši sledeči originalni telegram : „Vaša dva telegrama, v katerih sporočate dobre ve»ti o uspehih naše hrabre vojske, sta izzvala naše živo zadovoljstvo, in čestitamo vam. ostalim poveljnikom, častnikom in četam pošiljajoč vam vse naše pozdrave*. Tele gram končuje z željo, da se ti „uspehi nadaljujejo", K temu pristavlja uredništvo wCetinj*kega Vjestnika* hudomušno: »Tudi mi se podvrgujemo tej čestitki z isto željo, da se uspehi, ki jih je do sedaj dosegla turška vojska tudi v bodoče tako nadaljujejo". Beg mobamed ntklh ž-na v Carigrad. „Cetinjski Vjestnik" prinaša danes pri spelo brzojavko iz Carigrada, v kateri se poroča da se Število mohamedank, ki beŽe v Carigrad iz vasi na bojišču, vsak dan znatno vtča, Doslej jih je tja pribežalo 70.000 v žalostnem stanju. Nastanili so j.h po privatnih hišah in džamijah. Za njt skrbi vlada in dobrodelna društva. So proga avstro-ogrskega poslanika Palavi-einija jim je dala razdeliti hrane in tudi oblek. Za p avico sn resnico. Politično društvo „Edinost" je sklicalo včeraj dopoldne javen shod v veliko dvorano Narodnega doma, da zavzame tižaško Slo vanstvo na njem svoje stalršče napram vele-pomembnim zgodovinskim dogodkom, ki pravkar s sosednjega Balkana pretresajo ves civilizirani svet. Velikanski, herojski boj bijejo tam doU naši krvni bratje za osvoboditev stoinstelefja tlačene raje, in prišel jt sedaj trenutek, da Je spregovoril tudi slovanski Trst svojo resno besedo k tem do g' dfcom, hoieč s tem zavarovati prosto pot do svobode svejim balkanskim bratom, obenem pa tudi svoje lastne življenske interese, kajti slovenski, slovanski Trst ima svojo slovensko, slovansko bodočnost le tam doli na slovanskem Balkanu. Velikanska je bila množica našega občinstva, ki je napolnilo našo dvorano do zadnjega kotfčka. Presoditi število udeležencev shoda |e bilo mogoče Šele po shodu, ko se je vsa ta množica zgrnila pred Narodnim domom. Bilo je gotovo daleč nad 2000 ljudi Obširneje poročati o shodu nam zaradi preozkega prostora ponedeljske številke nI mogoče, zato naj danes omenimo le na kratko, da je shod otvoril predsednik pol. društva „Edinost", deželni poslanec g. dr. Wilfar, ki je podM nato bestdo drž. poslancu g. dr. R j b a f u, ki je v izborno zasnovanem govoru kar najtemeljitejČe raz- pravljal o za nas tako velepomembnem in veleaktualnem balkanskem vprašanju. Množica je z živim zanimanjem In glob kim umevanjem sledila njegovim izvajanjem in končno z viharnim odobravanjem sprejela sledečo r e s o 1 u c | o : Slovenci iz Trsta in okolice, zbrani na manifestacijskem shodu v „Narodne.** domu" dne 3. novembra 1912: 1. pozdravljajo z najsrčnejšimi bratskimi čustvi boj zveznih balkanskih držav za osvoboditev onih delov balkanskega poluotoka, ki so doslej še ječali pod jarmom turškega barbarstva; 2. izražajo globoko piepričanje, da se v boju balkanskih držav proti Turčiji nobena država, ki hoče veljati za civ Uzi rano, ne sme postaviti proti balkanskim zaveznikom na turško stran; 3. so nadalje kot avstrijski državljani trdnouverjenl, da je po zgodovinski misiji avstrijske države, po čust/ov;-nju pretežnega dela avstrijskega prebivalstva, kakor tudi po notranjem ia mednarodnem gospodarskem položaju Avstrija v svojem lastnem življenskem interesu poklicana, podpirati svobodni politični, kulturni in gospodarski raz7oj Jugnslo vanskih držav, posebno pa sosedne Črne gore in Srbije; 4. poudarjajo najodločneje, da Jt za ureditev razmerja naše monarhije napram novemu stanju stvari na Balkanu neizogibno potrebno, da se uredijo notranje avstrijske politične razmere na podlag enakopravnosti in avtonomije vseh narodov, enakomerne in pravične zadostitve njihovih kulturnih in gospodarskih potreb, z odpravo dosedanjega nesrečnega sistema tlačenja slovanske večine v prid hegemoniji privilegiranih narodov; 5. izjavljajo končn d, da Je usoda slovenskega naroda zvezana z usodo balkanskih Slovanov in da je edino v skup nostl jugoslovanskih kulturnih, gospodar skih in političnih interesov zajamčena bodočnost slovenskega naroda, vsled če sar slovesno proglašajo: da se slovenski narod nikdar In pod nobenim pogojem ne pusti odtrgati od krvnih hrvatskih it-srbskih bratov. Po končanem zborovanju so zaorile po dvorani slovanske himne: „Oriam, onamo", „Šumi Marica", „Hej Slovani" in „Lepa naša lomovina", ki jih Je občinstvo pelo stoje in razoglavo. Zunaj, pred Narodnim domom, pa je tisočeroglava množica še dala izraza svojim čutstvom s himno .Hej Slovani", nakar se Je mirno razšla. Tako Je tržaško Slovanstvo resno in veledostojao manifestiralo za veliko misel jugoslovanske vzajemnosti in stem pokazalo, da razumeva tok časa hi da hoče zastaviti 1 s? »voje siše, da pride v teh, za nas tako veleusodoih čas h na dan tista resnica in pravica, ki nam je bila dosedaj iz raznih vtfjih osirov tako tuja tako nepoznana. Slo-vaos i Trst je storfl svojo prvo dolžnost, a storil Jo bo tudi v bodeče vselej in takoj, ko bo to zahteva! današnjih resnih časov neodvrnljtei tek. O shodu bomo poročali obširneje v prihodnjih številkah. „L X H KAK , Vsmiliški prof. dr. Karel Štrektlj (1859—1912). Spominska Črtioa. Napisal prof. Makto Plrnat. „V nem pisanja me je vodila edino le ljubezen do jesika in naroda". Dr. K. Štrekelj. V mladih letih je Štrckija jako zanimalo leposlovje. Posebno pri srcu mu je bila novejša ru ka književnost, iz katere je zajel dva interesantna literarna članka. Prvega je posvetil odličnemu ruskemu pesniku Nikolaju Alekseviču Nekrasovu (1821-1877.) *n 8"a priobčil 1. 1883. v „L u-oljanskem Zronu", Nekrasov je imel blago mater, a razuzdanega očeta ; že zgodaj se je navadil trpeti in sovražiti. Posebno je zaslovel a svojo zbirko pesmi, naslovljeno Pesmi maščevanja in tožbe". Z ostro satiro je ožigosal nevredne uradnike in laži« omikane vlasteline, ki so vsi skupaj izrabljali in odirali ubogi narod. Postal j t pesnik preganjanih in stiskanih. Pozneje ie šibal brezirčne plutokrate, v zadnjih letih pa je nedosežno lepo opeval svoii domačijo, reko Volgo, svojo mater, slikal življenje kmečkih otrok in je v daljših pesmih „Mraz" in sK.omu je dobro Živeti na Ruikeim'4 podal pretresljivi podobi iz "S Sg C/V INI Ka obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika Izbcra vsakovrstnih oblek za gospode In de^ko, jukenj, povrinlko* vseh kakovosti. — Specijalitet* v veznji. Telit* izbera volnenega blaga. Najziueruejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, L nadstropje, zraven „Buffet Autoraatico". Telefon št 251. Rim. II N ZV ■ ff i! 3 • S." UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Odiranje zobov brez S vsake bolečine z 3r. J. Ćermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni teh ni V • TRST • ulloa de'la Caserma it. 53 .. Prodajalnica ur in dragocenosti i«. Buchei* (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst £oscCd.w Corso It. 36. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. ^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. ^ X -X N. X i NUOVO JCdtel provitici< (Novi deželni hfitel) Trst, iargo Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. 3e»aMMtti ssstiGoasmasa saMC^abu 15 Zakaj naj rabimo samo Osramove" svetilke? Osramove" svetilke posedujejo 1. potegnjeno svetilno žico, imajo zato več odporne sile kot svetilke s kovinasto žico z zastarelo brizgano svetilno žico. 3. „Osrmove* svetilke prihranijo v nezmaanjšani meri 70 °/0 toka. Ž. „Osramova* svetilka daja ču-ežno belo in prijetno svet'obo. 4. Vsaka pristna „Osramova" svetilka mora nositi napis „Os-ram*. Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo ničesar opraviti z „Osramom". Dobiva se povsod! Družba (taramavili svetilk 2 o. Dunaj. Z Dr. Peenik Ztsi, via S. Cateri&a it**. ». Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: lll/f — 1 in 7—7'/.. PEKARNA Ivan Kocjan Trst - Vrdela-Škclj St. 317 ima dvakrat na dan svež kruh na razpolago. — Sprejema tudi naroČila za postrežbo na dom. Spre je ji a v pecivo vsakovrstne testenine. Ore Etilene S'iair e Moja stara .'zkuinja je i1* o&l&ne. (ia je za olpravo p .'etaih mehurčkov kakor tudi v uvrho dos^e in ohranrT« nežne, mehke ko ie in bele polti najbolie avetovao znano milo Iz >ili|lvoga mleka 8teokenpferd* znamke „Steckenpferd", B^rgmann A Oo, Defo (Tetaohen) na Labi. Komad po 80 vin se dobiva v lekarnah, nri-odilnicah, p&rfemerijtih in drugih trgo-Atnsh. Kavno tako se je obnesla Bergmannov* 1 šli-jina krema „Mnnera' za ohranitev nfinih be Ih daot-svih rok ; v tubah po 70 vin. »e dobiva povsod. Veliko presenečenje! Nikoli več v življenju take prilike! 600 kom. za samo K 3 SO. Krasna pozlačena prac. ura na Fidro z veriiioo. natančno idoča e triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gosp de, 3 komadi finih iepnik rut, 1 krns. gosp prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska garnitura, obstoieča iz kr&snega ko-Ijeja iz orient. biserov, m .d damski okrasek s patentno zapono, 2 eleg. damski zapestnici, 1 par uhano'*, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarn ca, 1 par manšetnih gumbov, 3 atop. double, s pat. zapono, 1 eleg. album za razglednice, najlepše na svetu, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlađe, 1 tjubtmski spisovnik za gospoda in dame, 20 kom koraspondenčnih predmetov in &e 5<0 r»bljivih, potrebnih predmetov. Vae kupaj z uro vred kije sama toliko vredna, staaa 3 kr< ne 80 vin. Podivja proti povzetju dunajska razpodiljalna tvrdka Ch Jungwlrtn. Krakove it 47 NB, Pri naročbi dveh -ivojev se priloži angleška brivna britev prva »»te. Za neugajajoče ae vrne denar. Uelikanska zaloga pobišlua iD fapecarlj :: Paolo ncu svojega poziva se je obračal do učiteljev in do duhovnikov, ki oboji Žive med narodom, ki poznajo nerodne pe^mi in ki mu torej najlaže pomagajo. Štrekljeva prošnja ni o-tala glas vpijočega v puščavi. Našla je mnogo odziva. Sli so na deio učitelji, riuho /niki, profesorji, dijaki, uradniki, da, celo delavci, rokodelci in kmetje sami in so pošiljali Stre-kiju iz vseh koncev in krajev slovenskega ozemlja dragocene zbirke narodnih pesmi Strekelj je med tem marljivo iskal, kar je bilo narodnih pesmi že natisnjenih ter urejeval in sortiral blago, ki mu je v vedno večji množini prihajalo od mnogoštevilnih nabirateljev. In tako je po mnogem delu in trudu stvar napredovala toliko, da je mogel 1. 1895. iz.ti prvi snopič Strekljcve znamenite zbirke. Štrekelj je mislil spočetka, da bo zbirka obsegala d^a ali tri zvezke. Ker se je pa gradivo vedno in vedno množilo, je moral obseg zbirke razširiti. Do danes je izšlo pet deiov v 14. snopičih na 3051 stramh; objavljenih je doslej vsega skupaj 8183 pesmi. Kako lepa zbirka! Bilo je to Štrek-ljevo življensko delo, ki ga pa ni mogel dovršit'. Zbirka zasluži v polni meri, d« si natančneje ogledamo posamezne njeni dele in po*tuej opozorimo čitatelje na bogati zaklad narodnih naših pesmi, ki je shranjen v rjt-j. Do danes so premalo Či slali rojaki naši Štrekljevo delo. Da bi je v prihodnje boij, to hočejo doseči te vrste. i Domače vesti. Ćnogorci iz Amerike na potu^na bojišče. Včeraj je dospelo preko francoske 164 Črnogorcev Iz Amerike, da se pcdac na bojiš.e. Črnogorce vedi vojvoda ?n viš • svečenik Kapfčič, ki je došel pred dvemf letoma v Ameriteo, da tam crgaafiuje narodno cerkev. Ko je t'.bruhnila vojna, se takoj postavil na čelo svojih junaških Črnogorcev ter se odpravil na pot v domovino. Danes pride še 400 ii tekom tega tedna 13.000 Črnogorce/ iz Severne Amerike. Vsi ti gredo nepozvani v boj za domovino. Več bratov Črnogorcev se je udekžh snečnje predstave v gledališč j. S/ečenik g. Kapičtč, sivolas, čestii mož, ki se je že s 13 leti udelež i vojne proti Turkom, je b;i v loži dr. Rybafive rodbine. Med drugirr ia tretjim dejanjem je g. Cetič z odra do pozdrava junaške brate in posebno njih vojvodo prećastiiega g. KapiČića, za kar st je ta gin jen zahvalil. Da je gledališko občinstvo priredilo dragim bratom viharne ovacije, niti ui treba omenjati! Pevsko društvo „Trst". — V torek pevska vaja za mešani zbor. Naprošene sc vse g.čae pevke in gg. pevci, da se udeleže te vaje gotovo, ker začnemo s Studiranjem nove skladbe. Pevovodja. organizacija* Zidarjem v Škednju naznanjamo, ds se bo vršil v sredo ob 6 30 zvečer društven shod zidarjev v prostorih „Gospodarskeg društva" v Šfeednju. Dnevni red: „Slovenski zidarji i e koasorcfja^n^ posredovalnica dela". — P idite v Čim večjem številu. Posredovalnica de!a „N. D. O. išče nujno 30 težakov. Skupina Lloydovega arzen&ia sklicuje za danes (ponedeljek) ob 8 zvečer društveni shod v prostorih pri Sv. Jakobu Piičakujemo obilne udeležbe. Zidarska skupina N, D. O. — Jutri ob 6 zvečer odDorova seja v društvenih prostor h. Socijalni tečaj „N. D. 0.fc. — Jutri oa 7 do 8 zvečer J. J.: „O d o m o v 1 n s k • pravici" ; od S do 9 K. Širok: „Kme t sk; p u n t i is a Slovenske m*. Volilna odbor „N. D. O.". Dares ob 7 ivećer seja v društvenih prostorih. Skupina uslužbencev c. fcr. glavnih skladišč vabi na il. redni cbisi zbor, ki se 00 vrši! y nedeljdae 10. novembra 1912. ob 10 predpoldae v v diki dvorani NDO, v uj. Sf. Frančiška š?. 2 s sledečim d ev-nia redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Po ročilo blagajnika. 3. Poročno blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnost*. — Tovariš?, ker je občoi zbor velikega pcm*na, nadejam j se, da se ga udeUStte v obil^tm 3te>liu. Odto". Podpcrnemu zakladu NDO je dare ral g. Ivan Trgo, gostilničar v ulici Sv. Fr?n-čišia 2 K 10'—. Priporočamo člasem to narodno gostilno. Zdnjo brzojavne vest ki ss umikajo proti Carigradu. DUNAJ 4. ob 330 z utraj. (K< r.) Pe- trograjska brzojavna agentura javlja iz Carigrada, da so Bolgari zopet zavzeli Čorlu. Turki se v velikem neredu umikajo proti Carigradu. v bližini „b scheita'" ae odda v najem ali proda. Tri stanovanja, vdii vrta. vod., pl^n. Pripravno g«.stilno. Ertmser Aeouedotto 9 2463 Vila gramofoni senike ^ADgel „Columb'a". „PutLe"; 8I-.V1 n ke, srbske, hr vatske plošče. Velikanska izber. Popravila. Emporic Zanetti, Cnvaua 6. 2896 Refauia, eliidka. 00 vinaijev, ne izpod 56 litr , postavljena na kolodvor v Gor ci Uiica Teatro 20, Vidmer. 2397 iSr'tpIl! znaožna •»loven-'kf'ga, nemškepa in ^ lO Ijtii^i italijanskega jezika, bi podučrv&lb nekai ur na dan. Ponudbe pod „Učiteljica" na i - s. oddelek Edinosti. __2411 Moderna spalne sobe SL^rSSŠ delo izdeluje M. Mcjcen, mizar, ulica itelvetitre 2H. ogel Xorquato laasj. 555 Soba ineblirtDa Be odda v t&ccio 16, I. ulici Giovanui Boc- 2235 ^'" ^Ofia pi>pognano areriutvo za aničenie ato-^Ufdtldi cic. Zaloga: ulica Stadion Štev. 10. Karočilft: Fei'nera Tnrt 3 T. - Skrinj ar. 405 i/niinnttafij'^G j. J 0 edina Biovenak* knjigovez u^ca v Trutu, uivsa Oecilia 5t. 9. — Isdelnje vi: SujigOVCŠfea priprosui ia fina dela točno Ln p-, ionkurenčnih cenah. 171' rniinp- fo Antona JerkiČa naatov: i deUe Po8t9 10> Gorica, Goepoait ulica 7. Im, -i. >OS£l 444G RUDOLF -vi IZ BERLINA konoeaijonlranl zeftotehnlk — ■ - Flazza Barriera vecchia, uhod ulica Satte Fontane štev. S, n. UMETNI ZOSJE PO l\!AJ*!OV£JŠl ItiODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. COCC55 Zmerne cene z ozirom na razmere man} posedujočih slojev. OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7. = = urar in zlatar — Trst, ulica Vinieczc Belimi Žt 13 IBliron t?rlT? JT. UIOII IBfSfSl Bogat t^bor n? vveke vrste, kalcc? too^ n2utiu» v pretate: iJja-: saaU Jn fcrcB dlj.ssjaj-lev, terižiet', sleicj bi 3re\sr?ie ta Eioikc. r&e to %c*J:%irenčMh cemih nK ** »"j i B A n te Trst, ul Lszzaretto veccblo 36. Zaloga dalmatinskih vin j iz Visa in Poljic s piiklopljeio gostilno Gostilna v ul. Pozzo št. 20 (Sv. Jakob) kjer t či žganje in druge likerie. j Gostilna v ul. Cas Donadon; — ter gostilna — Campo S. Giacomo št. 19. ! Vino na debelo po ugodnih pogujM. • Priporoča se crnj. cb'instvu Zi obil-n <>lii k. i Antoii Krušič, ; S 3»j. Izdeluje obleke po meri v vAken: i; -.jv. ■ Sprejema tufii naročila isvea <^orica Pri i j zadostuje prsna nierR. V eal< gi ima raxnovri-Uio I blbtff) t^r raso« Silja uzoree n» Ceo»» f. vrne. s? meblra a soba. Ulica B echevto H. 40, II vruta 8. A. IEE!C - Trst uL Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola) Odda Priporoča cenj. občinstvu svojo novo | ■— 1 ■ ■ ■ 1 pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji trt raznovrstno vinc v steklenicah. -1 AUTOMOBILI FORD i9l\ S-ijveSJa tsvasei &, Isdeiovaa^ -s?4s.* iCr806 s::"-.63» t!pr. CKA^SJS H? žetff reasih l!»vv km »:u o&ai^l. - GSiiiai.Tja SASTOrZCtf V novem buzarju j v uilcl Belvfedere š^. 7 ■« d>Di b.a.jo p-j konkureuč tib canah. ■ Pcaabao aalesuft kuhinjske po-. seda. poredicku in aceklo cukor tudi velika aaioga j Za obilen obbk se piipocoČM j EfttILJ* NOVELLI flazza !*J- 1ir T*i ž734 li'Aiz. oeciTi'ajt cilja £31 Bss^i va;*; uilia B*t«ii»l< j Tii.£FC« 22*7. - SIOCK VSTVU OC^DiilCa V'ani'g i u niTViufabils? — - S;', ji^- -^-i gSf^ Artistićni fotogralični zavod EZiO de ROTA - TRST uhca Barriera vecch a §t. 27 (naprtil; eliarci Picciola). — Fotograf Me na svetlem n motnem papirju, piastičao in caravco iz vršene. Povečan o vtake ea o"e. iikvare! alj pastel. Sp^cijal»teta: Oop^nle« z art^stlc n mi pozami Id komadov 3 K Z .vod |e od prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fo cg«af ra se ob kakor^Rtm si hodi vemenu ii n Dlaninc u Kuhalne priprave iz aluminija, planinske staklenica, noži in vilice, planinske palic«, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki. Vsakovrstne obleka: Sweater, planinske hlače, gamafte, Čepic* iz čiste volne, rokovice. Steklenice Helios, več dni gorte in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, traje** ovratnice, zapestnice in nogovice Za člane Športnih in planiuskib druitev »^T POSEBNE CENE. Športno \MM Strukel Bilca S. Anioni!) 12 (aasgroii Kre4. cciiosjt) Mm HatmntlnsKe > a ulns - lastni pridelek iz JESENIC pri Om:šu f iisp ivanlšević, Trst 1 ulica Valdirlvo 17. Telefon 14 05. — Prodaja na drobno In na debelo.— ^ GOST LNE : ,.A11' Adria", nl.ca Nuot» štev. 18 in gostiln -Buffe , Piazza kGiusepi ina štev. 7, v katerih toči i^T svoja vina ^rve vrste. 31 Velika zaloga dvokoies lil kmetijskih štrejev, gramofonsv, orke»trono^ pri g^tjC. -U, Gorloa, Stolna nlloa št 9 ln 4. ■ ahanićna đeiavn ca. — Predaja na obrakt. Ceniki franko. Velika zalaga vsakovrstnih s troj a v rabljenih po oenl. Odprla S21(2 noua trgo jln ih preSmctGv za iiio^ie, ž nsfctf 1 u otroke v; Trstu, ul ddla Caserma 11 1 (blizu knjigarne Jo^. Gorenjec, nasproti kararr.« »Commerč.o"j. Velika zaloga klobuko/, kap. čevlje7, dežnikov, perila spodnjega perila, no-govic, rokavic, roČu h torbic in diu-ih predmetov po najnižjih cenah cSsp--; '.'i 1 t--.- (vogal P-HzzA Goldoai) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.) Prevoz mrtic v na vsjs krajo Vozovi z bogato opremo od naieaostavr ejših do najlbksurij De > '>. — ^ S predmeti so stalno na izbiro Stalne ce e brez Konkurence. Postrežba t .Cna Sp!o*n» p hvala. Zaloga pristno voščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in debelo. Posebno se priporoča o priliki praznikov Vseh svetih z bogato zalogo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov, porcelane in kovine z znaki in napisi itd. Noćna naročila se sprejemajo v skladišču v lastnih prostorih V-a della Tcsa 31 [SL U 02 ZastOf StTO a prodajo pogre Dih preumetovJ. iiUZEK, Općine St. I70 ; T VITK/ v Nabreiinl na trgu pri cerkvi; A. JAilSE C, pri Oiehu (Nofl"erel; 1 r.KNbllC v Škednju. Deležn k in upravitelj H. 6 T l B I L J. j*3š »S Cfl LBii mm s« se ■9 CS ■ K H ■■ [sa »e ■■ mm i na am BB ob ■■ r BB sa I as as aa I BB tttt aa ■■ i BB BB I las ■■ ■■ Telefon 329, Rom. zz,ato ' tzA Ij: camentnin s via S. Servolo 2. Odlikovana touaiBa :: clo& teracov In umetne^ Komna. SoTfrjeina t »tovrstno «.. delo lefni.