Dopisi. Iz Brašlovc. Dragi nSlo7. Gospodar" do^oli mali prostorček priprostemn kmeti6u, ki ti popiie, kaj j« na Eranjskem pri rrlih Gorencih lepega 7idel in sknail, ko je več teduov po 87ojih oprarkih pri njih bival. Eot gotovo smem trditi, ds, pri vseh strokab gospodarstva raznn poljedelatva nas Eranjci prekosijo; posebno pri živinoreji, eadjereji, 6ebeloreji, predi78t7u itd. Eakor so mi pravili k vgemn temu veliko pripomore slavna kranjska kmetijaka družba. Rea je, da tndi naša Itajerska kmetijska drnžba marsikaj stori in poiilja potnega u6itelja g. Elingana, ki podnčuje 0 žmnoreji, pa kaj pomaga ta teoreti6ni podnk in ie ta 7 nemščini, katere ne razumijo naši kmetje. Opazil sem tndi, kako zelo se kmetje zavedajo svoje narodnosti, in sem najšel pri njih razne 6asopise, kakor: nSlo7. Narod", rSlo7eneca, nNo7iceu, nDanica", nBrencelj" in tudi tebe pSlo7. Gosp." Nemčurčekov je veliko menje, ko pri nas. Sedaj neki po zadnjib volitvah so se poskrili, kakor Š6nrki pred lnčjo. Imel sem priliko obiskati naših slavnih buditeljev in pesnikov spomenike: V. Vodnika, Dr. Prešerna, S. Jenkota in Blaža Poto6nika. Najbolj bvale vrednojepa to na Kranjskem, da povsod, kder sem prenočeval, so zvečer rožni venec molili, kar ae pri nas poletni 6as gostokrat opaš6a. In tudi drngekrati, kedar k molitvi zvoni, se ne sramujejo moliti. Bil sem na gradn Kr . . . g, kder imajo veliko poaestva; samo govedine 40 glav redijo, in Z7e6er, ko zazvoni rzdra7a Marija", se na dvoru grajski oskrbnik oglasi nAngeljsko 6eš6enje"! Na to se bitro dražina 7 kup ste6e in skupno molitev opravi. Povedali so mi blapci, kako ekrben je tndi za to, da 80 blapci ponoči doma, in večkrat pride pono6i na postelje obiskat, ako pa kterega ne najde, imata zjutraj ra6an. Mislil sem si, koliko o6etov in gospodarjev ta zvesti služabnik osramoti! V petih tednih sem skoraj 780 bogato gorenjsko stran obhodil in mislil sem si: prav je imel Vodnik, ko je pel: nSlovenec, tvoja zemlja je zdrava, — Za pridnega lega najprava, — Ii6e te sre6a, um ti je dan, — Najdel jo boš, ak' niai zaspan." —n. Od Pesnice. (Ž i v i n a k a k u g a.) Nepričakovana nesre6a je prišla nad nas — živinska kuga. Dva brata, kravja kupčevalca, sta jo iz sejma 7 Krapini na Hrvatskem zatepla k nam. V srenji Doli6ki, fare ev. Vrbana, se je pmč prikazala; 7 štirib blevih je goveja živina pocrkala ali so jo pobili. Na veliko nesre6o so oknženo živino nekateri na paio gonili na Juvanske travnike in tako še ovo ves okažili; 94 glav živine je palo ali se pobiti moralo. Ves šteje kakih 16 kmetov in nekaj želarjev; le dva bleva sta do sedaj knge prosta. Sam Bog vedi, kako je to, da se niti 7 tako važnib, nevarnib, nnjnib zadevab nemškutarije znebiti ne moremo. Ljudem je treba podaka, to pa 7 doma6em, jim edino popolnem raznmljivcm elovenskem jezikn. Sedaj pa so se sami nemSki oklici in zaakazi razposlali navadnim oklicovalcem pri cerkvah. Tndi je oklicovanje pri cerkvi nezadostno. Mnogi zaostajajo po slažbi božji 7 cerkvi, drngi 86 hitro razSkropijo, lo malo jih gre poslužat oklicovalca. Lani so zavolj bolezni ndiftiritis" ali vratne vnetice slovenskim Štajercem dopošiljali n e m š k o podu6ilo, letos pa vsled iivineke kuge zopet samo nemike zankaze dajejo, — le alovenskib ne, da bi jib naš kmet zamogel nmeti. V tako nevarnib slučajib, kakor je goveja kuga, bi se vendar tudi na to naj gledalo, ker je lehko mogo6e. Iz Poličan. (Železnico) hočejo statiti od našega kolodvora pri jnžnej železnici do Slatine. Dsželni odbor štajerski pripravlja dotičen predlog za deželni zbor in mariboraki inženir g. Wiesinger je izdelal precej nadrobea na6rt. Železnica bi bila 12 kilometrov dolga, po 1*4 metra vsaksebnimi kolomajami. Železnica bi šla skoz Poličane nad Gabernik, kder bi bil 460 metrov dolg predor ali tunel, nad Eostri^nico, Radmance 7 Slatino. V I7a—2 letoma bi »e dodelala. Najprej bi se moralo potrebno zemljišče kupiti, 7 Poli6anab g. A. Eohnejev in g. J. Kampelnov bram in g. Mlakarjev hlev podreti. Ako bi ti preveč odškodnine tirjali, potegnila bi se železnica na severnej strani od cerkve, toda prekapanje in odvažanje zemlje bi tukaj stalo 10.000 fl. Železniške postaje bile bi: prva 7 sedanjem kolod^oru Poli6anskem, druga unkraj pod Gabrnikom, tretja 7 Kostrivnici, 6etrta 7 Radmancih in peta 7 Slatini. Hlaponi bili bi 3 zadosti, potem 6 vozov za ljudi in 12 za blago. Stroški bi znašali 570.000 fl. Dohodkov na leto bi bilo 76.000 fl. letnih potroško^ pa 30.000 fl. Bilo bi torej toliko dobička, da bi se po malem dolg 570.000 fl. zamogel pobotati. Za Slatino pa tndi dalje za Erapino, sploh pa za posotelske kraje in Zagorje bila bi ta železnica velika dobrota. Bržčas bi jo s6asoma od Slatine podaljžali do Erapine in dalje do Zagreba. Od sv. Petra pri Radgoni. (T r g a t e v i n p r e- zgodnji sneg.) Vesela vinska trgatev se pri nas krog Radgone za6ne navadno o sv. Tereziji, to je 15. oktobra. Tudi letos ata se veselo podala gospod in viničar 7 naše lepe zeleue vinograde, iz kterib sta si obetala izvrstno vinsko kapljico, ker bil je celi sepUmber ugoden za grozdje, še tudi prvo polovico oktobra je bilo lepo vreme; zatorej se ljudje niso ni6 podvizali 8 trgatvo, ker 80 npali da bo se dolgo lepo ostalo, Toda človek obrača, Bog pa obrne! V no6i od 15. do 16. oktobra je sapadel precej debeli »neg, ter pokril ie polovico letošnje trgatve, dalje še je 7e6 poljskib pridelko^ kakor, ajdo, koruzo, na mestib tfe tudi krotupir itd. sneg zunej dobil, največo ikodo je pa sneg storil po gozdib in sadunosnikib, kjer je obilno mladib drevesc polomil. Spominjam se še, da je I. 1869. tudi sneg oa grozdje zapadel, tedaj ietos obhajamo nekako desetletnico prezgodaj padlega snega. — V nedeljo 19. oktobra popoldne je pogorela vini6arija Blaža Sla6eka, kmeta 7 Zbigovcih. Pravijo, da ao otroci z žveplenkami ogenj zanetili. Skrivajte tedaj žveplenke pred otrooi! Janez Dub. Od 8V. Urbana nad Ptujem. (Enga) dalje razsaja. Od Doli6a, kjer jo padlo 17 gl»7. se je preselila 7 Levajnce ali Jnvansko ves ob Pesnici. Od bleva do hleva davi Ukaj nbogo živino. Ko se je zapazila knžna bolczen, je bilo od komisije vse priskrbljeno, da 86 dalje ne širi, ali res trnd je bil zastonj. Eomisija ni mogla tako naglo živine ceniti, kakor jo je knga podirala na lemljo. Ear govede od koge ni padlo, to je bilo pobito. Žalostno so gledali gospodarji, ko ee jim je živina peljala iz hleva, da se pobije, gospodinje pa so 86 jokale na glas, da je bilo daleč slišati njihovo npitje. Hlevi so uedaj prazni, kajti padlo je 106 glav. Podi, omet in zmast se mora odstraniti, zemlja 7 blevih blizo 2 črevlja izkopati, ves gnoj uni6iti, da 86 kje kuga ne skrije in potem zopet nad živino ne plane. Domače mo6i so opešale. torej so priali vojaki na pomo6. Lovci, pijonirji, žandarji, in od polka nadvojvode Ernest 61 mož z oficirjetn. Oficir stannje 7 faro^ži, drngi vojaki pa nekaj 7 soli, ktera je otrokom zaprta, 7 gostilnici in drugod. Marlji^o opravljajo svojo slnžbo. Ves Levanjska je obkoljena s atražami, da ne sme in ne more nibče vun, nih6e noter, zato so ubogi Levanj6ani žegnansko nedeljo pri težkem delu 7 blevih obbajali, ter žalostni gledali proti biii Gospodovej, kjer se je božja slnžba opravljala. V vesi je sedaj vsa goved pobita, mogo6e, da se knga zadnši; pa kakšne nasledke bode ta nesre6a imelal Ni še ta neare6a končala, že nas drnga tlači. Sneg debeli je vso mlado drevje pokončal, staro pa raz6esal. Tužno je gledati sadonosnike, kinč in pomo6 Urbančanov, kako so poškodovani, nekteri popolno uui6eni. To6a, kuga, nevihta nas je ob 7se spravila, edino zaupanje nam je še ostalo — zaapanjc v božjo pomoč. K.