prMBikov. . a«ll7 «e*Pt Sataršaffc Su[J<1,yi »Od HolidOJO. N........... PROSVETA m-YEAK XXXL 3b GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrodnMfert 1« uprarnilkl prodori) tU? South Lavndal« K*. Offlco of Public* t ton: W7 South Uwndal. A v«. Ttlephono, Bookwoll 4904 MM h mM ** « s. Itn. CHICAGO, II.L., TOREK« 19. APRILA (APRIL 19), 1938 •6.00 Taortj ŠTEV.—NUMBER 77 AecopUnco for Mllinr •« apoelol roto of pocUgo provtdod for ti oootloB 1101, Aot of Oot >, »IT, MthorUod ob Juaa 14. 101». aponci skušajo zlomiti odpor kitajske armade ^te čete odhajajo na centralno fronto, da te uničujejo za poraze, ki to jih Japonci doživeli f bitkah t Kitajci v provinci Santung. Kitajci zasedli predmestja Jihsiena in obkolili japon-iko vojaško posadko. Konflikt med premier-jem in militaristi povzročil politično krizo Skema špekulantov * financ razgaljena jem m mifhaj, 18. apr. — Japonci iripravljajo na veliko ofenziva juinem delu province San-I, da se maščujejo za poraze tkah pri Tajčervangu. Sedaj več ne podcenjujejo sposob-ti kitajske armade na central-ronti in začeli so pošiljati no-«te, da zadajo usodni udarec ijcem in končajo vojno. Oleg porazov, ki so jih doži- , - ............. . Chicago, 18. apr. — Nadaljnja Taponci v brtkair s Kttajei predrzna skema, ki naj bf uve- tej fronti, so tudi druga dej-i, ki tirajo Japonce v ofen-da čimprej zlomijo odpor jikih brambovcev. Napetost Japonsko in sovjetsko Ru-narašča zaradi incidentov ob i Sibirije in Mandžurije, potega pa je možnost, da bo ka Britanija bolj odločno nalila na Daljnem vzhodu se- ko je sklenila prijateljski z Italijo in zaščitila svoje rese v Sredozemlju, ova ofenziva, na katero se )nci pripravljajo, bo po mne-zunanjih opazovalcev naj-a od izbruha sovražnosti, »dli se bosta armadi, ki bo-ikupno šteli čez milijon mož, ronti v južnem delu province ung. Kitajci še vedno na-cujejo japonske vojaške kon-racije severnozapadno od iena in Tsaočvanga in zad-poročilo se glasi, da so Ki-ie zasedli predmestje Jihsi-V tem obzidanem mestu je naka posadka 5000 mož ih jci pravijo, da je mesto ob-tto od vseh strani. Ce Ja- ii ne bodo kmalu dobili ojača-bo posadka uničena. *io, 18. apr, — Japonska »haja v resni politični krizi, fraia vlado premierja Fumi-i Konoeja. Med njim in vo-ji armade ter mornarice je »I konflikt in Konoe je že *til z resignacijo. Spor je do vprašanje zakona o sploš-►obilizaciji, ki je bil pred ne-tedni sprejet v parlamentu. » Kido. prosvetni minister, »raj konferiral s premier-Rt posvaril pred posle-*»• ki bi jih prinesla poli-1 sprememba zdaj, ko mo-»ponska napeti vse sile, da 1 ^Por kitajske armade in "J* zmago. renski govoril M Rusom v Chicagu ^Ko, Ig. apr. - Aleksan-reodorovič Kerenski, ruaki Nni revolucionar in pred-,lk ruske demokratične vla-^strmoKlavljenju carja, je *°voril okrog 1200 Ru-Ashland avditoriju na LJ* je priredil Sčini K Mub- G°Voril * *!"• Ker so Stalinovi ko- ' "^J Krožili, da bodo i«' bilo med poslu-■**> detektivov. Keren-Jf v »vojem govoru nagla-^med stalinovim komu-^itmom m nacizmom (Z T"* razlike, kajti m^1 - z*rajeni na E£ brw°torne» zatira-opozicije. **ialci peciva Vozili pogodbo pe- redlotill po- AJZ i , tedenako Predsednik Hershey Co. zanika kupčijo rila ljudi, ki so zaupali svoje prihranke brokerski firmi Hoag-land & Allum, da je firma sol-ventna, je bila včeraj odkrita. Ta se nanaša na mitično bond-no izdajo $50,000,000 Hershey Chocolate Co., kilma svoje tovarne v Hersheyju, Pa. Uradniki federalne borzne komisije, ki vodijo preiskavo, so izjavili, da je bila to domišljija, ki je celo zasenčila druge fantastične istorije direktorjev finančne firme, ki so jih orisali zadnji teden. Povedali so, da so imeli biti agentje pri prodajanju vojnega materiala. Kot taki bi vlekli ogromne provizije in tako postavili firmo aa trdno finančno podlago. W. F. R. Murie, predsednik Hershey Chocolate Co., je odločno zanikal {storijo o bondni izdaji. Dejal je, da ni nikdar sklepal kupčij s čikaško finančno firmo, o kateri ni niti vedel, da obstoja. Direktorji Hoag-land & Allum Co. so bili Olaf Larsen, Henry Engel in George F. Allum. Doslej odkrita evidenca kaže, da so osleparili in-vestorje za $1,250,000. * ""^i teden 40 ur. gMjM.^1 peciva ao Organitadja ^ * "i naznanila. firm '^•pogo^' Hillman proti redukcijam mezd Nobenega znižanja v industriji moških oblek . New York. — (FP) — Sidney Hillman, predaednik unije A-malgamated Clothing Workers, je v svoji prvi izjavi, ki jo je podal po več tedenski bolezni, dejal, da organizacija ne bo dala nobenih koncesij glede znižanja mezde delavcev, ki so upo-sleni v industriji moških oblek. Izjava je bila objavljena po konferenci med Hillmanom in člani mezdnega odbora unije. "Noben tovarnar ne more zahtevati od delavcev, da bi pristali na znižanje mezde v naši induatriji," je rekel Hillman. "Bila bi velika napaka, ako bi bile mezde znižane v tem čaau, ker bi temu sledil padec kupne sile." Hillmanr je dalje rekel, da je dobro to, ker so delavci v industriji moških oblek skoro stoodstotno organizirani. Imajo močno organizacijo, ki lahko odbija napade na mezdno lestvico in jih ščiti. Ona protektira tudi delodajalce pred škodljivo konkurenco, ki je zlo vsake in-d ust rije, kjer niso delavci organizirani. Policija zatira izgrede v Indiji Bomb»j, Indija, 18. apr. — Avtoritete ao mobilizirale poae-bno policijo, da zatrt izgrede med Hinduti in mohamendanci. v katerih ao bile včeraj štiri o-aebe ubite in «8 ranjenih. Obla-ati ao tudi prepovedale zbiranje grup na cestah in nolnjo orožja. Domače vesti Dva nova grobova na daljnem zapadu Tacoma, Wash. — Dne 30. marca je tu umrl Joa. Surina, star 50 let in rojen v Pasjaku pri Jelšanah na Primorskem. V Ameriki je živel 30 let in tu zapušča ženo in brata, v starem kraju pa aestro. Bil je član društva 403 SNPJ. Portland, Ore. — Tu je umrla Mary Subic, rojena v Dolin-ščah nad Skofjo Loko. Bila je članica društva 627 SNPJ in tu zapušča moža, hčer in dva brata, v Superiorju, Wyo., drugega brata in v Harrietti, Mich., sestro Fannie Lipar, v starem kraju pa polbrata in štiri polsestre. Nov grob v New Yorku New York. — Na veliki petek je tu umrla Micka Strnad, roj. Senlca, stara 49 let in doma od Sv. Frančiška na Štajerskem. Podlegla je raku. Tu zapušča moža, sina, dve hčeri in vnuka. Clevelandake novice Cleveland. — Za pljučnico je umrl v bolnišnici starina in pionir Frank Skulj, rojen v Kom-polju pri Dobrem polju. V A-meriki je živel 47 let in poslednjih 26 let je bil uposlen pri mestnih sesalkahr; Tu zapušča ženo, pet sinov in tri hčere. — Družini Natlačen je umrl sinček, star eno leto in tri mesece. — Rojak Frank Rajer je med pleskanjem hiše padel z odra in se je teško pobil. Nahaja se v bolnišnici. — Trgovec Frank Belaj je bil pred nekaj dnevi okraden za pet parov dobrih moških hlač. Tatova, ki sta bila Italijana, mož in žena, sta izginila predno so ju mogli prijeti. Rumunske avtoritete odkrile zaroto Tiskarska unija se uprla ADF Philadelphia, Pa. — Najstarejša enota mednarodne tiskarske unije, ki je bila ustanovljena L 1802, se je uprla odloku eksekutivnega sveta Ameriške delavske federacije in odločila, da ne bo plačala posebnega a-sesmenta v blagajno federacije, ki znaša en cent na vsakega člana na mesec. Proti asesmentu je glasovalo 855 članov, za pa 174 članov. Predlog, da ima ti* skarska unija pravico odločati, ali naj njeni člani plačujejo do-klado ADF, je bil sprejet s 1055 proti 42 glaaovom. Drugi predlog, da tiskarska unija ni podložna Ameriški delavski federa- Čez 300 oseb aretiranih v policijskih navalih Bukareita, Rumunija, 18. apr. —Rumunija je uveljavila ostre obrambne zakone po odkritju protivladne zarote, katero je skoval Corneliu Zelea Codreanu, vodja rumunskih nacijev. Codreanu in 300 njegovih pristašev je policija aretirala v navalih, ki so bili uprizorjeni po vsej deželi. Codreanu je bil aretiran v glavnem stanu svoje organizacije v Bukarešti, v katerem se je nahajalo 80 njegovih pristašev. Detajli o zaroti niso bili objavljeni, toda policija je namignila, da je dobila evidenco o pripravah za puč, ki naj bi strmoglavil vlado. V tem puču naj bi sodelovala tudi železna garda, fašistična organizacija, kat&a je bila pred nekaj tedni proglašena za nelegalno. Obrambni zakoni, ki so bili sinoči uveljavljeni, prepovedujejo propagando proti sedanji vladni obliki, v prilog znižanju davkov in podžiganje plemenskih konfliktov. Slednji zakon je naperjen proti antižidovskemu programu grupe, katere vodja je Codreanu. Zakoni dalje prepovedujejo pohode, prepevanje političnih pesmi, organiziranje privatnih armad in razpečavanje političnih letakov. Avtoritete so namignile, da bo Codreanu prišel pred vojno sodišče na obtožbo protivladnih aktivnosti. Med ljudmi, ki jih je policija v včerajšnjih navalih a-retirala, je tudi več duhovnikov. Poročilo se glasi, da je policija v navalih zasegla velike zaloge orožja in streliva'. Italijani uničili 538 španskih letal Rim, 18. apr. — List II Tevere piše, da so italijanski letalci, ki se borijo v fašistični armadi generala Franca, uničili 538 vladnih letal od izbruha civilne vojne v Španiji. Italijani so uprizorili 6246 napadov na španska mesta in pocicije lojalistov In vrgli čez 178,000 funtov bomb in razatrellva. Samomor iidovskega zdravnika na Dunaju Dunaj, 18. apr. — Nacijske avtoritete so včeraj naznanile, da je dr. Wilhelm Koepfemal-cher, sloviti židovski zdravnik in direktor najstarejše otroške bolnišnice na svetu, izvršil samomor. Koepfemalcher je po svetovni vojni sodeloval z ameriškimi, holandsklmi in škandinav-akimi organizacijami v pomožnih akcijah. MOŽNOST ZBUJANJA MED FRANCIJO INJTALIJO Raztegnitev angleško-italijanskega pakta STAVKARJI ZAPUŠČAJO TOVARNE tandon, 18. apr. — Zdaj, ko sta Anglija in Italija sklenili prijateljski pakt, je možnost, da se bo tudi Francija pričela pogajati z Mussolinijevo vlado, da likvidira obstoječe diference, tipanje angleških vladnih krogov je, da bo utrditev odnošajev med Anglijo in Italijo potisnila nacijsko Nemčijo v "nov lokarn-skl pakt", ali pa vsaj preprečila razmah "nacifikacije" Evrope. (Lokarnaki pakt, ki so ga sklenile Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija in Belgija 1. 1925 in kateri je garantiral mir v zapadni Evropi, je dlkta* tor Hitler raztrgal 7.' marca 1. 1936, ko je poslal vojaštvo v demilitarizirano Porenje.) Zdaj še ni nobenega izgleda, da se bosta Anglija ln Francija pogajali s Hitlerjem. Nacijaka okupacija, ki je bila nedavno izvedena, še ni pozabljena, daal londonski krogi naglašajo, da pravkar podpisani pakt med Anglijo in Italijo ni naperjen proti Nemčiji. Diskuzije glede raztegnltve pakta, da bo uključeval Francijo in morda tudi Poljsko, se bodo pričele na seji francoskega kabi ciji, je bil tudi sprejet z veliko večino. vale v Londonu, kamor bosta dospela francoski premier Dala-dier in zunanji minister Bonnet 28. aprila. Pariz, 18. apr. — Voditelji de lavskih unij so obljubili, da bodo stavkarji izpraznili tovarne, ka tere so zasedli, ln se vrnili na delo v torek. Po navodilih voditeljev, ki so sledila ultimatu Da-ladierjeve vlade, so začeli stav kar j i zapuščati tovarne že v soboto. Okrog 50,000 delavcev, ki so okupirali po oklicu stavke av tomobilake tovarne Renault Co. in Citroen Co., ae je že umaknilo. Vlada je poaegla v spor med delodajalci in delavci v letalski In kovinarski industriji ln upanje je, da bo kmalu poravnan. Stavka razvaievaU cev mleka v Aurori Aurora, III., 18. apr___Dosta vljenje mleka v tem meatu je bi lo ustavljeno, ko so razvaževalc mleka zastavkali pri petih mle karsklh družbah. Hll so v boj za zvišanje tedenske plače na $34.50 in zaprto delavnico. Nove fašistične zmage v Kataloniji Prodiranje proti Barceloni se nadaljuje ■ 6 Zaragoaa, Španija, 18. apr. — Fašistične Čete, ki prodirajo na ozemlju ob Sredozemskem morju proti Barceloni, glavnemu meatu Katalonije, kjer je sedel španako ljudske vlade, so včeraj zaaedle Mas de Barberans ln La Galero in se približale Torto-ai, strategičnemu meatu, kjer se ateka več ceat. Lojalisti imajo odprto aamo eno cesto, po kateri ae lahko umaknejo v Tarragono n Barcelono. Fašiati niao naleteli na nobene ovire v avojem prodiranju proti aeveru. Glavni stan fašistične armade poroča, da je odpor lojalistov zlomljen in da je )adec Tortoae, mesta, ki ima J 10,000 prebivalcev, blizu. Druge fašistične kolone prodirajo na jugu proti Castellonu in zavzele so že velike kose ozemlja med Katalonijo in ostalimi teritoriji lo-jalistične Španije. y Hendaye, Francija, 18. apr. — General Franciaco Franco atalno pošilja nove čete in letalce v vzhodno Španijo. Fašistična bojna mornarica, ki ji poveljuje admiral Juan Corvera, je včeraj odrinila iz Palme, pristanišča ob Balearlšklh otokih, proti pasu o-zemlja ob Sredozemskem morju, kl so ga uporniki okupirali v zadnjih dneh. Ta pas ozemlja, ki ga bodo ščitile bojne ladje, Je dolg 25 milj. General Jose Mlaja, katerega je predaednik španske vlado Negrin imenoval za vrhovnega poveljnika oborožene silo, je nama- POLITIKI PRI ( KORITU. BREZPOSELNI V BEDI Nepotizem političnih bossov pognal brez-posleca k umoru 2UPAN GRMADI BOGASTVO neta prihodnjo sredo in nadalje- n\\t da bodo bojne ladje odrinile v pomorsko bazo, ki leži 75 milj severnovzhodno od Valenclje, da zaščitijo obrežna meata pred fa* šiatičnim bombardiranjem. Amnestija jetnikov v Češkoslovaški Politični jetniki izpuščeni iz zaporov Praga, 18. apr. — Edvard Bet neš, predsednik Češkoslovaške, Je z namenom, da utrdi notranji mir, odredil Izpustitev skorn 4000 jetnikov, med katerimi ao tudi člani nemške manjšine. Po večini so bili vsi ti vrženi v zapor zaradi političnih prestop kov, kot agitatorji narodnostnih manjšin, katere tvorijo eno tretjino prebivalcev Češkoslovaške, Amnestija Je bila odrejena za vse, ki so bili spoznani za krive kršenja zakonov narodne obrambe. Izvzeti so le oni, k I so Izvr šili težke zločine, in izdajalci. Takoj po razglasu amnestije Je Beneš govoril !*» radiu. Dejal Je, da Je njegova vlada pri pravljena sodelovati z drugimi državami pri pomlrjenju cen tralne Evrope. Dalje Je rekel, da možnoat sporazuma med Češkoslovaško in nacijsko Nemči Jo nI izključena, zaeno pa Je zanikal obdolžltve v nemškem in (»oljskem tisku, da je njegova država leglo komunistične propagande. v katerem ee vrgli več ete bomb, lil ao ubile čez Stavka kanadskih mornarjev končana Toronto, Ont., Kanada, 18. apr. — Ktavka kanadskih mornarjev, članov unije, ki spada v Amerl« ško delavako federacijo, na par nlkih, ki vzdržujejo promet na Velikih Jezerih, je bila včeraj končana. Dvanajst družb je iz zvalo stavko, ker so odklonile pogajanja z unijo. J. P. Mullvan, predaednik mornarske unije, Je izjavil, da so ** kompanije podale in bodo podpisal« pogodim. V stavki Jt bilo zavojevanih o-krog 2000 mornarjev in njih boj je podprla tudi unija pristaniških delavcev. II obok en, N. J. — (FP) — V Mitični korupciji to mesto no zaostaja dosti ali pa prav nič za sosednjim Jersey Cityjem, kateremu vlada notorični demokratski bosa Frank Hague. Tudi se lahko kosa v korumpira-noati z newyorškimi tammanitl ali pa a korumpirano demokratsko mašino v Chicagu ali v Kan-sns Cityju. In kakor ima Jersey City svoje Hagueje, Chicago svoje Kelly-Nasho, Kanaas City svoje Pren-dergaste, ima tudi Hoboken avoje McFeelyje, ki so na svoj način še večji izrodek ameriške korumpirano politike. In med tem, ko še nI bilo all-šatl, da bl bila politična mašina v tem ali drugem mostu pognala kakšnega brezimsleca k umoru relifnega uradnika, je nedavno do tega prišlo v Hobokenu. Živci ao odpovedali nekemu brezposelnemu očetu, ki je sa avojo bedno družino zaatonj hodil od Poncija do Pilata za akorjico miloščinskega kruha. Poaledica okrutnega norčevanje is broi-poaelnlh jo, da je ta očo aedaj v zaporu, nokl hobokentkl "poor maater" aH miloščlnaki načelnik pa v grobu, kamor ga je poslal noš (Obupanega očeta. Prav da gododek jo povzro-čil, da so se za hobokenško situacijo pričeli zanimati nekateri meščanski listi, kl so odkrili po-iitično korupcijo in nepotizem skoraj brez para. Nič manj kot 7» McFelyJev, vai bližnji in daljnjl sorodniki župana Barneyja McFeelyja, Je pri političnem koritu v Hobo-kenu,, Vse politične "lužbe ln vaa politična kontraktoraka dela so |K>d kontrolo McFeelyjev. McFeelyJI imajo kontrakt za pobiranje mestnih odpadkov in čiščenje ulic. Od McFeelyJev mora vsak kontraktor najeti avUi-troke za prevažanje material«*. McFeelyJI Imajo v zakupu pobi-ranje starega železa, starih cap In papirja. Nlkdo McFeelyJev ne pozna bede ne krize; nlkdo od njih nI brez dela. Njih aorodnik, župan Barney McFeeley, akrbl po očetovsko za vse McFoelyJe, seveda na račun davkoplačevalcev, Brezposelni ne štejejo nič; oni ao I« sodrga, vredni toliko kot pocestni psi. Barney McFeely pa akrbl po očetovsko tudi zase. Pri MltlČ-nem koritu Hobokena Je že »I let. ln čeprav ni povprečno nikdar prejemal več ko $71 na teden, Je "varčni" župan vseeno poslal v tem času trikratni milijonar. In kot Jer*ey Clty, kjer je "|Hsitava" župan Hague, podpredsednik splošne eksekutive demokratske stranke, Je tudi Hoboken središče "openšapar-stva" In mesto, kjer so civilne avobodfcčine nefiostiane ln kjer McKeelyJI tirajo bre*|a>aelne do skrajnega obupa, do iakarija svojih pravic z — nožem. Novi izgredi v Pa- lestini/ 19 ubitih Jeruzalem, 18, apr. — Najmanj 19 imeli Je bilo ubitih v krvavih izgredih med Židi in A-rabe I v zadnjih dneh, v katere je poneglo angleško vojaštvo, fteatnajat arabskih teroristov je bilo ubitih v bitki s vojaštvom v Jeni nu potem, ko so napadli iz zasede tri Žide In Jih ustrelili. Drugo poročilo pravi, da je bilo dvajset Arabcev ubitih. PROSVETA THE KPTLKiHTElfMKNT « m UITNINA IlilTIHO RAMBNI POOTOBNB JCOMOTB • IlruliT 4fUw0 (trm CIIm—) Is Km _ JB.M M -I WU. « M M ■ NM 91JI » M*. H « » pal Met M mi ■ i uri Mt toc (»a o.M^ »mm (mm---- ••4 r'»nt4i HH p*r r«*/. Oku««* m4 CImm 91M *ar fmr. ~ ' mmmUim HM p« r«« __j,—Sekefhl lto»fc<~ - lUfc^Ui IUmfn ihMM .k«, mmm^ „ir.«Ur.»*M m< *U»»to Naatov M »aa. k« •■» ** 1'ROHVKTA M47-M k U-*toto A.*, CU««*. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke % uklZpmm nm i>t»,.r <*arrh «1, IM«), M Matov« »tftrtl. to »•» to a M totiii— »oMito pvvbib*. fchntvit* to pr.v<><~'.». to M «■ iw •• Osebe ali principi? Pred kratkim je bila zanimiva debata v radijskem omrežju med zastopnikoma unij CIO in Ameriške delavske federacije glede vprašanja, če so kakšne možnosti za sporazum in združitev obeh unijskih taborov. Unije CIO je zastopal Martin, predsednik unije avtomobilskih delavcev, federacijo pa Frey, predsednik oddelka kpvinarjev. Zastopstvo obeh je bilo seveda formalno, ne m kakšnim pooblastilom. Oba govornika sta dolžila vodstvo nasprotnega tabora za fiasko zadnjih mirovnih pogajanj, toda Iz mnogih indirektnih migljajev, ki sta jih izustila oba govornika, se lahko izvaja, da spor ne izvira toliko iz principov kolikor iz osebnih predsodkov. Sklepati se bi dalo, da bi se Bili Green dal prej pomiriti glede forme industrijskega unionizma, kakor pa bi se mogel sprijazniti z diktatoričnim značajem Johna Lewi*a. Voditelji ADF sovražijo CIQ Iz razloga, ker sovražijo I,ewisa, nasprotno Lewis danes sovraži ADF, ker so se mu glavni voditelji federacije smrtno zamerili. Neki poslušalec je med debato odprto vprašal oba govornika, če ne mislita, da sporazum ne pride prej, dokler se Green in Lewis ne umakneta z vodstva. Martin je odgovoril, da to je zadeva članstva obeh organizacij, dočim je Frey — molčal. Težko je dati definitivno pojasnilo na vse te zapletenosti, ni pa težko pritrditi, da so osebnosti v tem tragičnem konfliktu mogočen faktor. Teoretična stran Martinovega odgovora je pravilna in zelo enostavna, ni pa tako lahka v praksi. Martin sam to dobro ve — saj mora storiti marsikaj proti svoji volji in svojemu prepričanju, ko l,ewis tako hoče. preen in liewis imata obilico pristašev, ki bi najraje še danes strmoglavili voditelja — nasprotnega tabora, za nobeno ceno pa ne svojega. t Razumeti je treba, da je John l*wis politično in socialno-idejno prav takšen nazadnjak kot je VVilliam Green ali Matthew VVoll; niti prvi, niti drugi, kakor tretji, nima nobenega smisla za socialni preobrat. I*wia je bil do Roosevcltove zmage zagrizen republikanski "rttandpatter", kakor je VVoll še danes, dočim je Green že leta demokrat konservativne sorte. Danes je Lewis "ntwdealsr", odkar mu je Roosevelt s svojo NRA poniogel, da so delavske unije dobilu oficielno priznanje in da je lahko brez ovir začel z organiziranjem industrijskih unij. V praksi je lx*wis unionist iz poklica ali profesije, ne iz principa. Ker je ambiciozen do skrajnosti, si Je izbral unicni-zem za lestvo, po kateri koraka do svojega osebnega blagostanja in slave, namesto da bi si bil izbral Imnko, industrijski kapital ali golo politično kariero. Isto dela Green, duši še ni |>okazal kakšnih |H)Nel>nlh ambicij. Resnica je, da ne bi delavstvo Amerike prav nič izgubilo, če bi Green in Lewis odšla v | h »ko j in odvedla s seboj celo vrsto unljskih birokratov a la VVoll, Frey, llutchinson, Murray etc., ki no unionlstl samo iz (»oklica in brez naprednih socialnih idej. In najbrže lat resnica tudi to, da miru in združitve med ADF in CIO ne bo, dokler bosta Green in Lewlas svojimi gluvnimi tralmnti vred vsak na svojem krmilu! Mučno vprašanje je: ali naj ameriško delavstvo trpi razdor v svojih vrstah in zapravlja ta*, energijo in denar samo zaradi pol tucata oseb? Ali naj traja dolg medbratskl konflikt aamo zaradi voditeljev, ki se ne brigajo za delavske socialne ideale in si domišljajo, da brez njih ne bi bilo unijskega gibanja In bi ameriške delavce vzel hudič? Ta naouta manija Je obudila fašistične diktatorje v Evropi in prav tako ta manija drži v peateh komunisti/nega diktatorja Stalina — In danes vidimo, kam Je prišla Kvropa zaradi te manije. David Dubiriftk)', voditelj velike unije obla-čilnfh delavcev, ki Je d«* daru«* neskaljeno demonstriral svoj« demokratične princi|w>, ja i«, javil, da noben delavaki vodja nI ne sme lastiti delavskega gibanja za svojo lastnino. Princip volje večine mora veljati tudi v delavskih unijah — in če je ta princip pokalen, ao unije izročene na milost in nemih"! diktatorjev. Demokracija zahteva, da v vsakem slučaju morajo principi stati nad oael»ami. AH morejo unije CIO in ADF to demonstrirati? Dopisi ae mu dopadejo Pueblo, Colo. — Komaj čakam, da dobim v roke Prosveta Naj-prvo pogledam in prečitam dopise, potem pa druge stvari. Kako znajo vse lepo. Molek pove tako po pravici, da je kar za prijeti. Tudi Barbič jih dobro vrti in spodbuja k dobri stvari. Sploh so vsi dopisniki dobri. Večkrat sem si mislil, kako to, da ni od tukaj nobenega glasu tako dolgo. No, oni dan pa sem zgledal dopis našega predsednika, ki je nekoliko poščege-tul soseda. Mislil sem si: zdaj bo pa zagrmelo. Parkrat sem že prijel za telefon, da bi bil posvaril Franceta, da brez ma-rele ni treba nikamor hoditi. K areči pa se je razjasnilo, tako da je zdaj na obeh straneh fletno. Čast dam obema. Kritika človeku res lahko vzame veselje, toda včasih prav nič ne škodi. Stvar se je iztekla nekako tako kot pri nas doma. Ko se je V soboto, 9. aprila, pa se je vršila konvencija Delavske nestrankarske lige v Fratarnal Halli. Liga je bila organizirana že pred več leti, potem pa je zaspala. Sedaj je zopet oživela in je precej zaaimanja zanjo s strani delavstva. Otvoril jo je Frank Heferly, predsednik tukajšnjega rudarskega distrikta, katerega je Green odstavil od predsedni-štva državne delavske federacije in razdvojil organizirano delavstvo v tej državi. Imel je lep govor, v katerem je kazal, kako je delavstvo izkoriščano s strani mogotcev in političnih veljakov. Imenovani so bili odbori, nakar je konvencija prešla v tir. Brez posebnih debat so bila sprejeta pravila, ki določajo, da ima eksekutiva 21 članov, pole* treh glavnih uradnikov 18 članov, ki bodo zastopali 16 različnih organizacij, ki so bile zastopane na konvenciji. Nato je bilo sprejetih več resolucij. Debata »KS? v2rr„eS *v«v na polju Okorne pe„e, i pa na lov rati, da ta more iti. Mar se mu ne smili treoa voc ue.«». v. * ^ ^ da najbolj izkorikani šel k maš, potem pa na lov Ma , Ameriki. Resolucija je bi- ti ga je;/ačela_karaU, da^koje ^ ^^^ da ar drugih, med temi tudi Mike I.ivoda. Vsled tega so odstavljeni uradniki aklicali konvencijo vseh delavaklh unij v Coloradu ua 7. in K. aprila. Tega sbo* ruvanja ne bom opisoval, rečem le toliko, da ao bili delegati so-lidarnl. < Penns.vlvannka politika Herminie, Pa. -— Kakšno stališče naj zavzamejo člani SNPJ v Pennsylvaniji v letošnji volilni kampanji, da ne bomo kršili resolucije, katero je sprejela zadnja konvencija? Jaz bi rad vedel, ako bo ista kaj oskrunjena, če podpremo tako zvano delavsko listo, ki je postavljena od Delavske nestrankarske lige in demokratskega odbora. Zmerom smo poudarjali, da dokler ne posežejo unije v politiko s svojo listo, je vsaka druga kampanja neuspešna. Socialisti se trudimo že 35 let, da bi delavstvo pridobili za našo platformo, a vse zaman. Danes smo na slabšem ko ob rojstvu soc. stranke, Čeprav smo bližje socializmu kot rtmo bili kdaj prej. New deal je bil prisiljen vzeti del socialistične platforme. Kaj hočemo torej sedaj, ako bodo reakcionarni demokratje u-stavill New deal? Ali naj svetujemo delavcem, naj se povrnejo nazaj v republikanski jarem in krušno linijo, kar bi pomenilo ra-buke, do katerih bi prišlo, ako bi bil bivši predsednik Hoover ponovno izvoljen, ali pa l*andon leta 19316 namesto Roosevelta? Govorilo in pisalo se je, da je bil Hoover za nasilno revolucijo, med tem ko je Roosevelt za mirno. Po mojem mnenju je zadnja prava, ker vodi skozi reforme socializem, med tem ko je bil Hoover jev namen izzvati delavstvo do rabuk in s tem priti do vzroka, da bi pri vedel fašizem v Ameriko. Torej, bratje in sestre, zmerni socialisti smo za idejo mirne revolucije. Vzemite evropske države za vzgled. Bodimo zadovoljni začasno s takim začetkom kot ga je sugestiral predsednik Roo-4evelt in organizirajmo se tako, da pošljemo v državne zbore ljudi, ki bodo izvajali delavski pro-program. CIO ali delavska ne-itrankarska liga bo prvič v zgodovini poskusila srečo na svojo {jest. Ako se delavstvo in farmarji odzovejo v zadostnem številu, bo to dalo povod za ustanovitev delavske stranke, kot so to naredili v New Yorku, Min-lesoti, VVisconsinu in še v par Jrugih državah. Na Pennsyjva-lijo ima vse delavstvo Združenih držav uprte oči. Ako bomo uspešni^ bomo morda leta 1940 pripravljeni ustanoviti toliko za-željeno delavsko stranko. Naj omenim, da sem se ude-ežil sestanka 35-letnice socialistične strank« v okraju Alleghe-ny, na katerem je bil glavni govornik Charles Russell, ki piše Manke za New Leader. Ob času Mussolinijevega pohoda se je oh nahajal v Rimu. Russell je navedel vzroke za Mussolinijev pohod nad Rim, ko so se fašisti polastili vlade. Rekel je, da se je to zgodilo, ker je italijanske! delavstvo zdražilo kapitaliste s tem, ker se je naglo širila ideja zadružnega gibanja od mesta do mesta in ker je prišlo do okupacije tovarn po delavstvu in do izgona inženirjev iz tovarn, kar je bila pomota. Mož je rekel, da so njegovega očeta hoteli obesiti šest let pred odpravo telesne sužnoati na jugu Amerike, ker je agitiral proti sužnostl. Ta je končno morala pasti. Govornik je rekel, da socialiste danes zato ubijajo, ker agitirajo za odpravo mezdne suž-nosti. Ampak ako bomo agitirali naprej proti njej, bo tudi mezdna sužnost morala pasti. TrebA je vztrajati. Kapitalizem je sedaj na zelo šibkih nogah. Russell je rekel, da se je udeležil več sestankov izvedencev, advokatov, žurnalistov in fabrikantov, ki so ukrepali, kako utrditi ali podaljšati življenje sedanjemu sistemu. Nekateri sugestirajo vojno, med tem ko so ji drugi nasprotni, ker vedo, da se vojna lahko zaključi drugače kakor pa računajo oni, ki so jo pričeli. Govornik je rekel, da brez agitacije se delavstvo ne bo osvobodilo in vsled tega moramo delati. Geslo je: Naprej in ne nazaj! Kolekta na shodu je znašala $368. Dne 8. aprila sem se tudi udeležil kampanjskega shoda "new-dealskih" demokratov v Carne-gie Halli, na katerem so govorili kandidatje tako zvane delavske lige demokratske stranke. Kandidatje te liste so: Thomas Ken-nedy za governerja, Ralph H. Smith za podgovernerja (on je sodnik v Philadelphiji), phila-delphijski župan Wilson za zveznega senatorja, mrs. Edith B. De Witt za državno tajnico. Govorili so tudi senator Guffey in njegova sestra ter Philip Mur-ray. Shodu je predsedoval predsednik demokratske stranke o-kraja Allegheny. P. Fagan pa je prečital govor znanega sodnika Mussmana, kateremu zdravnik še ne pusti govoriti. Govorniki so agitirali v prid svoje liste in pobijali "regularno" listo demokratske stranke, kateri načeluje-ta multimilljonarski kontraktor McClosky iz Philadelphije in sedanji governer Karle. Shod je bil zaključen z velikim zadovoljstvom. Kaj hočemo mi storiti? Pomagati ali kikati?, Na plotu sedeti se tudi ne izptoča, to je "slekar-stVo". Anton ZOrnik, 87. Zapustil bolnišnico Oakmont, Pa. — Naznanjam prijateljem in znancem v Ca-nonaburgu in članom društva v Veroni, ki so me obiskali v lepem številu v sanatori^u v Wood-villu, Pa., da se zdaj zopet nahajam doma na Oakmontu. Frank Scfcinc. TOREK. 19. ApHlU Čikaški dnevnik se podal uniji Časnikarjem ne bo branil vstopa v unijo Chicago. — Časnikarska unija American Newspaper Guild je zadnje dni izvojevala večjo zmago, ko je kapitulirala pred njo mogočna Chicago Tribune, največji kapitalistični list za-padno od New Yorka. Izdaja ga Robert McCormick. Na intervencijo pokrajinskega delavskega odbora je McCormick oficielno obvestil vae časnikarje in druge uslužbence, da imajo popolno svobodo in se jim ni treba bati nobenih šikan ali zapostavljanja s strani u-prave, če se pridružijd časnikarskemu gildu ali kakšni drugi delavski organizaciji. Unija je tirala Chicago Tribune pred delavski odbor pred več meseci, ker je pričela s prikrito in odprto teroristično kampanjo odvračati časnikarje od unije. Vsem je dala razumeti, da je bolje, da se drže proč od unije. Zdaj je izdajatelj "nk željo direktorja pokrajinskega delavskega odbora" razobesil v vseh departmentih posebno izjavo, v kateri pravi uslužbencem, da se lahko svobodno organizirajo. Pri Hearstovih dveh listih, Evening American in Herald-Examiner, pa se bddo 20. aprila vršile volitve za uslužbence v upravniškem, cirkulacijskem fn drugih departmentih. Pri teh volitvah pod vodstvom delavskega odbora se bodo uslužbenci lahko izrekli za ali proti časni karski uniji. Za časnikarje je Hearst že podpisal pogodbo pri obeh listih, za ostale uslužbence pa je pristal na volitve. Časnikarska unija je sigurna zmage, ker že spada večina Hearstovih uslužbencev v unijo. Boj je zdaj med to in vozniško unijo, ki hoče s terorjem prisiliti uslužbence v cirkulacijskem departmentu v svojo sredo. Pri tem ji pomaga Čikaška izdajateljska zveza, ker želi oslabiti časnikarsko industrijsko unijo. Pri "liberalnem" Chicago Timesu pa je časnikarska unija zopet naletela na težkOče, ker je uprava lista zopet pričela z dis-kriminacijsko politiko proti organiziranim časnikarjem ter jih pričela trebiti. Omejila je tudi počitnice. Temu to časnikarji pri tem listu sami krivi, ker so se nedavno izrekli z manjhno večino za zaključek kolektivnih poganj brez kakšnega rezultata, ko se je uprava branila pristati na unijske zahteve in sklenitev pogodbe. S to taktiko je uprava lani razbila časnikarsko unijo pri Timesu, toda je bila pozneje zopet reorganizirana. Unija je tudi ta list tirala pred delavski odbor radi kršitve VVagnerjevega zakona. Tedenski odmevi Anton Garden PO KATERI POTI?—in. Amerika je dežela s posebno r^ posebnimi razmerami. Razvijala S? nič in in se bo tudi v bodoče. KzrZt^-* darila z največjim prirodnim bogJt£*1 prirodno bogastvo je dalo podlago ™ najbolj dinamičnega kapitalizma in r ** mnenje največjega bogastva v rok*h * meznlkov. Radi izredno ugodne lege je najbolj varna dežela pred tlj severu in jugu ima mirne, nemilih^'1 . sede; do Evrope je skoraj 2500 milj j?J «ke pa blizu dvakrat toliko. Njena zvi * Je prepletena z bogatimi demokrati^imhVl cijami. V dobrem pol stoletju iT vojni - je zgradila največji industrij^ los na svetu. ' 111 Skratka: Združene države imajo ie «u vse pogoje za ustanovitev pravega raja I slovica, da so "God's country", ni brez pJ Človek bi lahko našteval vrline Ameriki 7 bogastvo, njene prirodne in zgodovinske , kavnosti skoraj brez kraja in naslikal najbolj čudežne dežela na svetu. Yes nafe lahko tudi precejšnjo verigo njenih kultur« vrednot in s tem dražil one evropske pu« je, ki imajo vso "kulturno" v zakupu. ™ Ta slika bi bila seveda zelo enostranska, alnemu življenju pretežne večine prebivali bi zelo slabo ali pa čisto nič ne odgovaii Podobna bi bila sliki navadnega zemljah bi iz viharne in temne noči gledal na moč razsvetljeno čarobno stekleno palačo in poii sline ob opazovanju ogromnega bogastvi razkošja v njej, ki pa je tesno zaprto m njim. Ta človek bi bil lahko med tisto 1 tjino, ki je slabo oblečena, slabo prehrani in živi v slabih stanovanjih" — med milij slabo plačanih in brezposelnih delavcev. S njih je zdaj okrog 13 milijonov. Opraviti imamo z dvema Amerikami, Ameriko bogatinov in vrhnjega srednjega i reda in z Ameriko širokih delavskih in marskih mas, ki o lastnem bogastvu ne mor govoriti. Od skupnega bogastva Amerike ga pripada le okrog pet ali šest odstotkov, i go je v rokah bogataškega (okrog 65%) in« njega razreda. Ameriški delavec se dana srečnega šteje, ako ima stalno delo in ie ii toliko, da se lahko pošteno preživi. Toda di teh prilik je z vsakim letom manj. F«n pa je vesel, če ne leze v dolgove. Sploh blizu 45% ne poseduje zemlje, marveč in farme le v najemu. Njih število je vsako večje. Amerika je bila od vsega začetka svoje i vine dežela revežev in dežela bogatinov -vsaka razredna država. Prejšnje čase ta i like ni bila tako velika kakor je danes. 1 vidimo jo že v prvi kolonijalni dobi, ko pomočjo svojih vlad angleški, francoski ia zozemski lordi in bogati trgovci nagelj« raznimi vabami, s pomočjo sodišč in ga brezpravne mase v Novo deželo, kjer so i navijali kolonije in ustvarjali velike grofiji Grofije — velike komplekse sveta, tk in tisoče akrov — so dobili za "šenk" od tai skih vlad, če so naselili toliko in toliko If določenem času. Mnogi so si jih tudi ei no priropali od Indijancev in z goljufij«« v par slučajih kar po cele države. V poai kolonijalni dobi so te grofije sicer r«|l razen na jugu, kjer še danes gospodarijo gočni plantažniki. Razpadle so, ko je bal pravljen zakon prvorojenstva (dedniško pfl prvega sina) in pa ker so se bogatini in jetni ljudje pričeli bolj in bolj posvečati nijalni trgovini in industriji. Zdaj se P* pojavljajo v obliki korporacijskih farm. Temelj razredni družbi Nove dežele ji položen z ustanovitvijo prvih kolonij. V meroma kratkem času so vstali za tiste prav tako mogočni gospodarji Ameriken jih vidimo danes. V njih rokah je bila tufl« politična oblast. V zakonodajnih zbornial sedeli le veliki poeetniki in bogatini «pk>M skrbeli, da tudi davkov niso sami marveč so jih naprtili malim ljudem in i pravnim delovnim masam. Te niso i"* benfh pravic, ampak le dolžnosti do g«P« jev. V kolonijalni dobi ao priseljenci večji prihajali v Ameriko že "zarubljeni": H j godbami (indenture), ki so določale, da ej rajo potne stroške odslužiti s toliko ■■ let dela pri gospodarju, Id jih je dobflfi riko pod to ali ono pretvezo, s ali pa kot kaznjence. Gospodar Jt » veleposestnik, trgovec ali obrtnik. ttMfs aa A strani > hod« izdajatelji čaaofiaov odklonili sahteve unije. (Iz Prosvete z dne 19. aprila Domače vrnti. V De Pueju, UL " John Koman vsled trgovinskih skr«. Delavke vesti. Stavka v municij^ nah v Utfci. N. Y., Je bila končana stavksrjev. Svetovna vojn*. Angleži so odbil« ** nemških napadov v Belgiji. Sorfetukm Rmmja. Sovjetska ^ proteate v Berlin proti fOparskimJT činom nemškega vojaitra v J 1 — T Vesti s Primorskega Iatraki premogovniki _ j; istrski premogovniki so h 5 kontrolo ko-S » vojno industrijo. J je v novi rudar-vršilo ve-Zborovanje rudarjev, na ka--el je poleg drugih govoril o V1 iUlijanskih premogov-£ direktor istrskih premogov inž. dr. Batin. Uvodo-Ita Ugotovil, da so v Italiji še 1936 porabili 13 milijonov ton iznih vrst premoga in 2.5 mi-^na ton bencina, mineralnih petroleja in derivatov, tako jT odpadlo od teh goriv po 35 kg na prebivalca. Takrat se • nn Mussolinijevo pobudo ustalila od države subvencionira-,SACI (delniška družba itali-inskih premogovnikov). Še 1,. 135 je bila Italija prisiljena u-ujiti iz tujine za poldrugo mi-jardo lir tujega premoga in te-goriva. Od takrat dalje šo se tudi razlivanja tal zelo pomnožila in lopanih je bilo samo v Istri fje število sondažnih jaškov in vov tako v bližini Pirana, pri jdiku nad Herpeljami in v Plo-Zlasti v piranski okolic' delu je padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Spočetka se ljudje resnosti .njegovega stanja niso niti zavedli. Šele ko se mu je v pondeljek do skrajnosti poslabšalo, so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer pa je dva dni na to podlegel poškodbi. Požar. V Ustju pri Ajdovščini je pred dnevi nastal požar v hiši kmečkega posestnika Antona KlemŽeta, ki jo ima v najemu vdova Ana PetriČeva. Požar je na nepojasnjen način nastal v kuhinji in je uničil vse pohištvo. Tudi hiša sama je bila po požaru tako poškodovana, da sedaj ni mogoče prebivati v njej. Požar so vaščani pogasili z velikimi, napori. Škode je za kakšnih 10,000 lir. lodajalca in tovarniške uprave ki je takisto poslala krasen venec, nadalje poleg številnega sorodstva tudi mnogi prijatelji in znanci iz Solkana, Mirna, Stan-dreža, Dornberga, Prvačine in od drugod. Delavska godba iz Gorice je vso pot igrala žalostin ke, ob odprtem grobu pa so zbra ni domači fantje zapeli slovensko žalostinko. To veliko sočustvovanje je bila edina tolažba pokojnikovi neutolažljivi materi, ženi in vsem njegovim najbližjim. Vesti iz Jugoslavije n: inu. £iasu v v Plominščini so naleteli na ve sklade premoga, ki jih se-tudi že eksploatirajo. Še 1. 84 je znašala produkcija istr-ih premogovnikov 289,000 ton . 1936 pa se je že zelo dvignila, ;o da so ga izkopali v januar 41, v maju 63, v avgustu 79 od, v oktobru 1937 pa celo 000 ton. Se 1. 1984 je bilo leh premogovnikih] zapo- nih rudarjev 1287, v pretek-mesecu pa že 6,700. V okviru tega zborovanja so delili tudi 24 nagrad po 100 delavcem, ki so jih ocenili za jbolj pridne. Med r\jimi sta tretjini istrskih Hrvatov. Kleti v Ljubljano. Goriški tuj-►prometni urad priredi za Go-ne, pa tudi za interesente iz ednih krajev tri velike izlete jubijano in na Gorenjsko. Vsi k) potovali s kolektivnimi pot-nisti. Prva skupina se od-je iz Gorice na veliko soboto avtobusi preko Postojne v ibljano, kjer ostane do velikega pondeljka, ko se pro-ečeru po isti poti vrne nazaj, iga skupina se odpravi na pot veliko soboto preko Podbrda .jubijano, od koder se 20. a-odpelje spet nazaj. Končno inizirajo poseben izlet avto-Jilistov in motocjiklistov, ki v soboto pred velikonoČjo v oldanskih urah odpravi preko tojne v Ljubljano. V nedeljo Vpeljejo na Bled in se še zve-vrnejo nazaj v Gorico. »vna dela v Matuljah. Velika ina Matulje pri Reki, ki sega one od morja navzdolž reške in ceste vse do Velikega uda, bo v kratkem najela pri »terih reških denarnih zavo-nekaj posojil v skupnem ku dobrih 2.5 milijona lir. »»milijonskim posojilom re-Posojilnice nameravajo zgra-vodovod za Matulje in vse ;»ke vasi. Polmilijonsko po-bodo rabili za novo šolsko «Pje v Matuljah. Nadalje na-,vai° zgruditi dve krajši ce-"ovi pokopališči v Brezi in «likem Brgudu ter dovršiti £*atera druga manjša jav- "Ktoki vodovod. Zadnje ča-> zadnjo senožeškega vodo-zaradi Pomanjkanja sred-Wili. Omrežje vodovoda, so vodo zajeli iz stu-v zapadnem podnožju nameravajo razširiti L'**1 vpl'»co. Nesrečnemu • *aman. 2e m' ' ,,mrI- Mvn^«. Ihie 11. apr. !ia hudo ponesrečil Sedevčič. Pri Gozdni požari Po tržaškem Krasu in po Istri je nastala v poslednjih dveh mesecih velika suša. Pred leti je posebno v Istri povzročila posevkom prav veliko škodo. Letos pa so se po vsej deželi od Fajt» jega hriba in Trstelja do Javor-nikov in Snežnika na vzhodu in Slavnika v Cičariji na jugu zelo namnožili gozdni požari. Po tržaškem Krasu se je zvrstilo v marcu preko 25 manjših požarov, ki sicer niso napravili večje gmotne škode, a so zato dali lju dem dovolj opravka in jim prizadejali mnogo skrbi. Toliko večji pa so bili požari, ki so nastali prve dni aprila na Sv. Ahacu, okoli Mašuna in Ko-ritnice ter pod Snežnikom v bližnji in daljnji okolici Ilirske Bistrice. Na Sv. Ahacu je trajal tri dni. Bistriški gasilci pod Vodstvom Ličana, pa tudi oddelki vojaštva iz Bistrice in Košane so imeli mnogo truda, da so ga končno omejili in pogasili. Nekaj manjših požarov se je pojavilo naslednje dni. I (Njihovih vzrokov zlepa ni bilo mogoče dognati, čeprav so si gozdni miličniki prizadevali izslediti krivce. Očitno so neprevidneži tu ali tam odvrgli cigaretne ogorke v suho travo, ki se je vnela in se je potem ogenj razširil na ves gozd okolici. Zgorelo je zlasti mnogo mladega gozda. Škoda gre v stotisoče. Pokrajinske oblasti v Trstu so izdale že celo vrsto navodil in u-krepov, da bi se požari kolikor) mogoče preprečili ali pa vsaj o-mejili. Doslej te odredbe niso mnogo pomagale. Zadnja pot priljubljenega goriškega delavca Po treh mesecih rešen trpljenja v hudi in mučni bolezni je 1. aprila preminul Štefan Gomi-Šček, doma iz St. Petra pri Gorici. Pokojnik, ki je bil star šele 34 let, je bil zaposlen kot mizar Herskowiczevi tovarni pohištva v Gorici. Bil je na glasu zvrstnega strokovnega delavca n nad vse priljubljen med množico svojih znancev in prijate-jev, na žalost pa ga je napadle bolezen in uničila njegovo mnogo obetajoče življenje. K pogrebu, ki se je vršil iz njegovega rodnega kraja v Ver-tojbo, se je zbrala množica po-grebcev in je ves pogreb pričal nenavadni priljubljenosti blagega pokojnika. Krsta je bila vsa v vencih, iz tovarne so prišli vsi njegovi tovariši in tovarišice, nad 150 po številu, zastopniki de- tv mioaeben pomen ta trdno zasldranje drevesa v tU. To Je potrebno. Pomislimo samo, kolikšnim silam se morajo drevesa postavljati po robu v vetru In viharju, kl pritiskata proti že pomladi s svojo sočnostjo, da se je drevo po zimskem mirova-:;'' ]ltl SIT nju prebudilo v novo življenje. • ^i, nega globoko v tla in na široko, predstavlja žilave nateine vrvi, toda deblo mora biti kot no- Tedenski odmevi (Nsdsljevsajs t S. itraal.) Šele ko so odslužili tvojo ' dinjalsko" dobo pet, šest uli več let, to postali svobodni, je, da so lahko premen j ali gospodarja, pričeli t poklicem ali obrtjo, ali pa so se podali proti brezmejnemu frontirju, kjer so dobili zemlje za male cente ali pa tudi zastonj kolikor so je hoteli. Kjer so že bili, so gradili in ustvarjali novo bogastvo dežele, gradili mesta, trgovino, Industrije in spreminjali gozdove in puščave v plodovftna polja in travnike. Bolj podjetni In sposobni, bolj brezvestni In drzni so se povzpenjall gospodarsko in politično na vrh mlade In svojevrstne ameriške civilizacije, se pehali za bogastvom In svobodo. Razvili so demokracijo gospodarjev, kl človeku z golimi rokami nI dajala nobenih političnih In civilnih pravic skozi vso kolonijalno dobo in tudi še več desetletij po ustanovitvi Združenih držav. Te pravice so si delavske maso Šele pozneje priborile. Deaet najvažnejših let — V katerih letih doživi človek največ dogodkov? — Pri ženskah je to deset let med 'iS. in .10. letom njihove starosti. M "HaJ me v«*ndar poznaš . . "Prtv zato!" neznanH v glavnem rmnU, kl ee ee vHUle, lastnine ameriAlh In angteftfclk oljnih kompenij. ('grtfena* AN ste U naročili Pmv* te sil Mladinski Ust svojeno prijatelja aR sorodniku v domovino 7 To \e ečM dar trajne vrednosti, Id fa sa Ml denar lahko poMJef •rojrem r Stene teh sttnlc postajajo polt gomu trše in debelejše. Nu vna nji strani se spreminjajo v sta nlce skorje, na notrunjl strani se širijo, ločilne stene med nji mi delno izginejo in stanlce postajajo prave žilne cevi. Med te cevi se vrinjajo dolge vlaknate stanlce, ki si gradijo lesno snov v svoje stene In določujo s tem rast v debelino. Ko se tako spremene, nimajo v sebi nobene pro-toplazme več, postalo so mrtva stvar, kl pa ohranijo vodo. Staniče sočnega pliiščn imajo avoje življenje, pa ne tako, da bi delovale neodvisno druga od druge. Najtanjše nitke živi (protoplnz-me) Jih medsebojno vežejo, tako du morajo sodelovati v urejenem učinkovanju drugu nu drugo. Človek bi tu domneval čutni organ rustline, ki obvladuje njene življenjske Izraze. Staniče so zelo občutljive za najrazličnejše vplive In dražljaje, ki zadevajo rastlino In odgo-varnajo na te dražljaje smotre-no. Ob vsakoletnem Nižanju je senl se debelnl plašč ,ki ga dajejo rastne stanlce, spreminja v čedalje trdnejše tkivo, Na prerezu debla Je nove plasti običajno zelo lahko spoznati, in sleer v podobi letnih krogov, kl Izdajajo poučenemu človeku spremenljive življenjske pogoje drevesa, suše, pojav padsvln, obilico (n pomanjkanje hrane, pritisk vetrov In tekmovanje z ensklml sosedi. Število teh krogov nam daje pri (jomsčih drevesih, kakor znsno, možnott Izrtčuntti njlho. vo starost. Odmrle atanice, kl so postal« vodovodni* csvl drevesa, imajo ikj zaslugi svoje kemične sestave izredno trajnost in v zvezi s trajnostjo lesnih vlaknatih stenic dobimo dragoceno tvorlvo zs vsakovrstns dela. T« stanlce pa imajo za drevo še poselten pomen. Ko dovajs korenina drevesu vodo iz tsl, se v njegovem žil Ju nt bere znstna zaloga te vode. Nekatere drevesne vrste ao svoje deblo izobličfle celo tako, da morejo z velikimi količinami vode, ki si Jo hranijo v njih, prebiti tudi dolge do!>e suše. Iz tega bi sklepali, da obseg dre vetrnih deln i ni vedno enak, ne glede na normalno rast v .del*-lino. In v resnici J« mogoče z lec krošnje šo posebno trdno proti upognitvl. Tehnik, ki bi hofeel zgruditi visok jambor, si Im Ib-brul najrajši stebrasto obliko in jo bo spodaj šo ojačil. Isto delt tudi drevo. Ko se je začelo debelenja v najmlajših poganjkih, potuje ob vejuh in deblu polagoma navtdol od začetka korenine, kl se stm nuni prvimi mesti v drevesu oda-bell. Ce se drevo v vitkem stebru navzgor oži, se mora oftiti tudi prostor dovodnih cevi, ki ležijo posebno v najmlajših letnih krogih, katerih obseg proti vrhu ntiaduje, Du bi ottujal prerez dovodnih tirov povsod enak, se letni krogi v zgornjih delih debla Izoblikujejo bolj nt široko. Tako nastopu neko ravnotežje med dvemu življentklmt pogo-Jemu. Kje je vzrok, dt deblo nima vej, uli pa le malo7 Atj si v tvoji mlsdosti drevo uetvarl mnogo vej ln vejic. Kje ostajajo te po-tneje7 Kakor znano imt mlada rttt stremljenje po gostejši skupnosti, H tem je drevesca medsebojno tako senčijo, dt mo-rt Jo s|Hslnju veje zt voljo nedd-stajanja svetlobe redno okrnjt-vatl In odmirati. Male rane v deblu, iz katerih so rasle te veje, izginejo brez sledu, celo v notranjosti delil s skoraj nI znamenj po njih. Ttko rtste deblo' proti svetlobi s tsm, dt se stmo čisti nepotrebnega vejevja. (Po razpravi dr. O. Rlchter« ja—kk) KLOVKNSKA NARODNA POD-POIINA JFDNOTA Itdaja svoje publikacije In le nebno llat Proaveta ta korintl, ter potrebno agitacije eveJMi društev in članstva la at p ropa gando svojih idej. Nikakor pa ne ta propagando dragih ped-pornlh organizacij. Vi ganltarlja i ms običajno glaalki. Torej agitatoriia! dopiei in naznanila drugih podpornih organizacij in njih druilev naj se ae Mil Je Jo listu Proeveta. AN sta nuroUrt nik " sto) Nit! PROSVETA P. M. DOSTOJ1VMU: Bratje Karamazovi Ivan ae je spustil ne stol, kakor de je nekaj pomislil. Hudobno ee jt nasmehnil. -\ar to govoriš ie vedno e Um. kar je bilo Ukrmt? O tistem kakor ondan?" "Saj ste tudi tistikrat stali pred menoj in vat razumeli; tako razumete tudi zdaj." "Razumem samo to. da si blazen." "Da ae človek ne naveliča! Is oči v oči aediva, kaj bi vodila drug drugega za nos in igrala komedijo? Ali hočete še vedno vse name »valiti, meni v obras? Vi ste ga ubili, vi ste tudi glavni morilec, a jaa sem bil samo vsi pomagač, vaš svesti aluga Ličarda. in sem iivršil to stvar po vaši beeedi." 'Izvršil ? Ali si gs msr ti ubilr je otrpnil Ivan. Bilo mu je, kakor da se je nekaj streslo v njegovih možganih; ves je vztrepetal od drobne. hladne drhUvice. Smerdjakov je zdaj aam/ začudeno pogledal nanj. bržkone ga je iskrenost Ivsnovega strshu naposled osupila. "Ali je mogoče, da niste rea ničesar vedeli?" je neverjetno zajecljal in se mu spačeno nasmehnil v oči. Ivan ga je še vedno gledal, kakor da mu je jezik odmrl. "Oj. Vanjka se je peljal v Plter, čakala ga ne bom!" mu je zdajci zazvenelo v glavi. "Veš kaj: bojim se. da si prikazen v sanjah in sediš pred menoj kot nekakšen privid," je zašepetal. "Tu nI nikake prikazni razen naju dveh in še nekoga tretjega. Nedvomno je on sdaj tu, ta tretji, med nama dvema je." "Kdo? Kdo je tu? Kdo je tretji?" je preplašeno rekel Ivan Fjodorovič ln pogledal okoli sebe, po vseh kotih, kakor bi hlastno nekoga iskal z očmi. 'Ta tretji je Bog, Previdnost je, ona je zdaj tu zraven naju dveh; samo vi je ne iščite, ker je ne boste našli." "Zlagal si se, da si ga ubil I" je besno zavpil Ivan. V Ali si blazen ail me pa dražiš kakor onikrat!" Smerdjakov ga je zvedavo opazoval kakor preje, prav nič se ga nI zbal. Se vedno ni in ni mogel premagati svoje nezaupnosti; še vedno ae mu je zdelo, da Ivan "vse ve" in se le tako dela, da bi "njemu v oči vse nanj zvalil." "Počakajte," je izpregovoril naposled s slabotnim glasom; In zdajci je potegnil levo nogo izpod mize ter jel zavihati hlačnico navzgor. Noga je tičala v dolgi beli nogsvicl in je bila obuta v copato. Brez naglice si je Smerdjakov anel podvezo in segel s prsti globoko za nogavico. Ivan Fjodorovič je gledal in zdajci vztrepetal od krčevitega atrahu. "Zblaznel je!" S tem vzkrikom je naglo planil z mesta ter odakočil nazaj, tako da je s hrbtom udaril ob steno ln oblepel ns njej, vea zleknjen kakor nit. Z brezumno grozo je zrl na Smerdjakova. Tega nI spravil njegov strah niti najmanj v zadrego; še vedno je brskal po nogavici, kakor bi »e trudil, da bi s prsti nekaj utipal in izvlekel. Naposled je rea ujel tisto atvar in jo začel vleči na svetlo. Ivan Fjodorovič je zagledal nekakšne papirje ali aveženj papirjev. Smerdjakov je izvlekel sveženj in ga položil na mizo. "Evo!" je rekel tiho. "Kaj?" Je drhte vprašal Ivan. "Izvolite pogledati," Je prav Uko tiho dejal Smerdjakov. Ivan je stopil k mizi, vzel zavoj in ga jel razvijati, a mahoma je umaknil prste, kakor da ae je doUknil ostudnega, strašnega gada. "Prsti vam še vedno trepečejo, krč jih lomi," je pripomnil Smerdjakov In sam brez naglice razvil papir. Izpod ovitka7so ae prikazali trije zavojčki mavričaatih bankovcev po ato rub-Ijev. "Vsi ao tu, tri tiso*, niti šteti vam jih ni treba. VzemiU jih," je povabil Ivana in poki-mal z glavo na denar. Ivan ga je spustil na atol. Bil je bled kakor ruU. "Prestrašil ai me ... s to nogavico ..." je izpregovoril. nekam čudno se smehljaje. "Ali je mogoče, ali je mogoče, da prav do zdaj nisU vedeli?" je iznova vprašal Smerdjakov. "Ne, nisem vedel. Vea čas aem mislil na Dmi-trija. Brat! Brat! Oh!" Mahoma se je prijel z obema rokama za glavo. "Poslušaj: ali si ga sam ubil? Brez braU ali z bratom?" "Samo z vami; skupno z vami sem ga ubil, a Dmitrij Fjodorovič so povsem nedolžni." "Dobro, dobro ... O meni pozneje. A zakaj se še vedno treaem. Niti besedice ne morem iz-pregovoriti." "Takrat sU bili pogumni, 'vse je dovoljeno' sU govorili, a zdsj sU se Ukole prestrašili!" je čudeč se zablebeUl Smerdjakov. "Ali ne bi hoteli limonade, Ukoj jo naročim? Zelo bi vaa utegnila oa veži ti. Samo tole naj prej pokri-jem." Spet je pokimal na zavojčke bankovcev. Zganil ee je, da bi vsUl in skozi vraU poklical Mar jo Kondratjevno, naj pripravi limonado in jo prinese, a ko je iskal, s čim bi pokril denar, da ga ona ne bi videla, je najprej izvlekel ruti-co, in ker je bila U spet vsa umazana, je vzel s miae tisto edino debelo knjigo, ki je ležala na njej. Iran jo je bil opazil ob svojem prihodu, in jo polotil na denar. Naslov knjige je bil: "Besede našega svetega očeU Izaka Širina." Ivan Fjodorovič ga je med Um mehanično pre-čiUl. "Nočem limonade," je dejal. "0 meni pozneje. Sedi in govori: kako si to napravil? Vse povej ..." "Vsaj suknjo bi slekli, drugače se bosU čisto spotili." * 1 Ivan Fjodorovič, kakor da se je iele zdaj domislil, je strgal suknjo s sebe in jo vrgel na klop, ne da bi se vzdignil s stola. "Tak govori že, prosim, govori!" Nekam utihnil je. Zanesljivo je pričakoval, da Smerdjakov zdaj vse pove. "O tem, kako se je zgodilo?" je vzdihnil Smerdjakov. "Zgodilo se je na najnaravnejši način, čisto po vaših besedah . .." "O mojih besedah pozneje," ga je spet prekinil Ivan, a ne več kriče kakor preje, ampak s trdnim izgovorom besed, kakor da se je že povsem obrzdal. "Povej mi samo naUnko, kako si to napravil. Vse po vrsti. Ne pozabi ničesar. Podrobnosti, pred vsem podrobnosti, trosim U." "Vi sU se odpeljali in jaz sem takrat pal v klet ..." "Ali te je vrglo ali si se samo tako napravil?" "Razume se, da sem se napravil. V vsem sem ae le pretvarjal. Mirno sem šel po stopnicah, čisto doli, in sem Um mirno legel, In ko sem legel, šele tedaj sem zavpil. In aem se premetaval, dokler me niso zanesli venkaj." "Stoj! In ves čas, tudi potlej, tudi v bolnici si se pretvarjal?" "Nikakor ne. 2e drugi dan zjutraj, še preden so me spravili v bolnico, me je vrgla prava božjaat, tako huda, da že mnogo let ni bilo take. Dva dni sem bil v popolni nezavesti." "Dobro, dobro. Nadaljuj." "Položili so me na posteljo, vedel sem, da je za pregrado, ker me je Marfa Ignatjevna vsa-kikrat, kadar sem bil bolan, čez noč položila za to pregrado v svojem stanovanju. Ves čaa od mojega rojstva sU bila zmerom Uko nežna z menoj. Ponoči sem atokal, a samo tiho, venomer sem Čakal Dmitrij a Fjodorovlča." "Kako si ga čakal? Da pride k tebi?" (Dalje prihodnjič.) Mate%ž Predikaka: Tantalove sladkosti Takšno ime me gotovo uapo-sablja in daje pravico, da se zanimam za novi zakonski osnutek o pi nanju laatnih imen. Tudi avtor asm mora imeti teUve s svojim imenom ali morda celo večjim delom svoje preteklosti, |»a bi rad kaj prekrstil. Živo me zanima usoda tega načrta, kdaj postane zakon in kdaj stopi v veljavo? Po\edo mi, da leži stvar v «enatu Ta pa da se momen-talno bolj zanima za svoj pomla-dek In naraščaj, nego za svoj glavni poklic. Zato ae oaebno napotim tja, da vidim na laatne oči, kaj je na atvarl. Daleč zunaj na vogalih me u sUvijo civilni policaji, čuvarji ljudskega zaupanja S alovenako legitimacijo in srečno Izbranim imenom grem lahko akosl. Nič ne razumejo. Zandar na vratih mi v zadregi aalutira: najbrž ne ve alt ravna prav ali ne. VraUr pe me tauaUvl: e- le spet Slovenec! Zabra- njen vatop Slovencem! Z#*vaml je križ! Pokažemo komaj prst, ps že lovlU celo roko. Le poglejte. ksj imamo tu! —- * Prime me za roko ln me pope-je po temni veži do klopi, kjer navadno a<^le žandarji, sluge, po-icijakl agenti. Tam leži po dolgem ategnjena v kožuhe, plede, Aerpe. pasice in šale zavita čudna mumija a težko ruako kučmo na glavi. Obraz prikrit. — Kdo i>a je to? — Vratar odgovarja: — To Je vaš ožji rojak, Slovenec iz Ljubljane. Predstavlja ad za Cesarja Janeza. Pravi, da je pobegnil iz Martina Krpana ter zahteva v senatu doamrtno me-ato. Pripoveduje, da je najza služnejši Slovenec. Brez njega bi ne bilo niti Martina Krpana, brez Krpana ne slovenskega slovstva, brez alovatva ne Slovencev, brez Slovencev ne Ju-gonlavlje. brez Jugoslavije ne ftenata, brez aenata tudi ne mene tukaj. Zaradi poalednjega ar gumenta ravnamo z njim selo lepo Vendar mu dopovedujemo, da Imamo doamrtnlh senator- TOREK^IO, APRn { skih mest — moj bog, kaj v« ne govo?l pozabljajo zskonodavcl 1 — da je selo potrebno ljudako zaupanje n kadar se prvo skonzumira, da e treba nekako — če ne zaslu žiti — pa vsaj poiskati drugo a vae zaman. Noče pa noče ven. In Uko leži tu. Pravi: edino, kar bi sprejel kot kompenzacijo za doamrtno senatorstvo bi bilo kvečjemu to, ds gre živ v nebe-Ksjti eno ali drugo mu pri-tiče po zaslugah. Potresem mumijo za ramena. NIČ glasu. It žepa pa pade tri kilometre dolga poalanica z na-alovom: "Novoletni pozdrav vsem še živim in že mrtvim politikom Mislim to je moža izčrpalo. Vprašam vraUrja: — In kaj nameravate s njim? — Sami ne vemo. Tolike ambl-clje doalej še nismo videli pri naši rasi. In veste, da smo v tem pogledu razvajeni. Pomiali-te: do amrti v nenatu ali pa živ v nebe*a! — Vratar »e utreaa od zgraUnja. Rea je. aaj še vratarji niao do-smrtni! Kaj je bolečina s mojim priimkom v primeri s nje- Kar pridruži se vraUrju polkovnik polka civilnih policijskih agentov in reče: — Kar vi ga naložiU na ramena pa ga spraviU v nebesa živega. Slovencem je to lahka atvar. Mi Srbi od vajkada samo ratujemo! — — Zakaj bas jaz? — — Zato, ker sU ravno pri roki. MisliU, da ga bomo dolgo držali na klopi? Kje pa naj sedimo? — Pri policiji niso prijaznih besedi ne rahlih gest. Pomežikne agentom: _ — Pomagajte mu ga na grbol Dva me držita za roke, trije pa mi nalagajo na hrbet mumijo, d se baje imenuje Cesar Janez. Da bi me malo potolažil poveljnik policijskega polka, reče: — Kar in kolikor potrebujete dijet in pa za potne stroške v nebesa stopiU v blsgsjno in recite, da potujeU na interparlamentar-no konferenco - V ugodnem slučaju lahko pošljete tudi samo ženo, vse povrnemo! — — Kakšni stroški? Saj ni pogreb, osmina ali kakšna pogrebna ceremonija po tarifi ?! Cesar Janez vendar še živi, čeprav ni glasu od njega. — Razpnem peroti in letim s tovorom pred nebeška vrata. 2ali-bog do tja še vedno ni drugih prometnih sredstev! Priznam pa odkrito: mnogo lažje je šlo, nego sem pričakoval. Doslej nesluUna ambicija v kožuh in šale zavite mumije nas dviga kar sama v nebeške višine. Pred vrati ga položim na ob-ak. — Stric! — pravim Petru — Cesarja Janeza sem prinesel iz senaU. — — Cesarja Janeza iz senata? Tega pa ne poznam. Vem za o-nega iz Martina Krpana. Imaš potne lisU? — Stric Peter, nebeški vratar, natika zarjavela, na sejmu kuplje na očaU. — Samo tale poslanica mu je padla Iz žepa! — Pomolim svetniku pod nos "Novoletni pozdrav vsem živim in ranjfchn politi kom." — -1 — Brate, pa to ga je vrglo in odpravilo iz senaU. (Pa da naj ga na podlagi Uga sprejmemo mi? Ne bo nič! — Mumija n* oblaku se začne premikati. Odklonitvš ne prenese, odneha tudi nikoli. Serpe se za malo špranjo razmaknejo in čuje se slaboUn glas: PokličlUSlomška iz nebes! Pri zadnjem mojem ustoličenju za starostnega deželnega kneza sva pila bratovščino. Ce slučajno dremlje, pozoviU Antona Bo-naventuro. Nazadnje sva pri isti stranki in vsi šestdesetletni grehi so brisani! — — Strela božja — se začudi Peter, — saj U pa še živi! Ali ne veste, da živih sem gori ne sprejemamo. Posebno pa ne iz dravske banovine, ko nam že z mrtvimi toliko prostora zasu-jeU! — Samorodno nebeško izrazoslovje me osupne, še bolj pa me prestraši kaUgorlčna odklonitev. Kam zdaj spet s tolikim bremenom? Intoniram milejše viže: — Preljubi Peter, usmili se vsaj mene! Kam naj grem z njim? V senatu ga ne marajo, v Sloveniji ga nimajo kaj rabiti; kaj naj počnem? — — Kaj me briga?! Mar misliš, da ao nebesa za tiste, ki niso za nobeno rabo? — Zaloputne nebeška vraU in zaklene, da mi rožljajo ključi še dolgo po ušesih. Kaj mi preosUne. Zacjazim žalosten zavito mumijo na hrbet, pa spet doli na zemljo. O, to je težka pot! Mnogo težje je z nebes doli, nego gori. Kajti je ambicija gonilna aila aamo za naprej in navzgor; za nazaj in navado I pa čisU odpove. Sredi ljubljanskega polja poskušam odložiti mumijo in uteči. Pa se me oklene a tistimi strašnimi rokami In milo prosi: — Vsaj do mojih propilej mi še pomagaj, pa ti dam slave, šampanjca; provizijo! Do Unt-jem ti pomorem in do upravno^ svetniških mest! — Skušnjave so skušnjave. Kdo jim od čaaa do čaa« ne omahne v naročje? Pa ga apet pograbim ln brez trošarine — kot aUro železo — za v lečam pod nove, s toliko alsvo in las t jo nsšega rodu zgrajene propiteje. Ko brišem pot in lovim sapo. se mumija ras brca. Odsune kožuh. rasmeče pssice. plede. šale in aamoveznico, sleče vseslovensko surko, strga napredno in nacionalno srajco, ki jo je gulil vse življenje in jako rentabilno uporabljal in strese z glave staro rusko kučmo. PoUm pa naUkne zlat cviker na rodoljubni in zaslužni nos. — Ja, hudiča, saj to si ti!? Hočem ga poklicati po pravem imenu, pa v začudenju ne gre z jezika. Moj bog: ali je Kapis-tran ali Krizoatom ali Glavosek ? Najpoprej bo še poslednje po videzu, kar se je zadnje čase z njim zgodilo. In se prav na lepem razjezim. Hudič kranjski! Ali mi nisi mogel prihraniti vsaj to sramoto v senatu in pri stricu Petru?! Ali ni bilo dovolj, da sem nosil sam samcat vso težko in ogromno sedio, ko smo U namaškarirali za cesarskega namestnika v naši zgodovinsko-narodni opereti. In ti potem našel lepo prilegajoči se psevdonim Cesarja Janeza, s kaUrim smo mladim v zabavo pokrivali mnoge nevšečnosti ? Se še spominjaš,] kako si poskušal nagraditi moje tlačanske zasluge tvoji slavi pocenitvijo mleka v moji mlekarni in s podražitvijo modre galice v mojem vinogradu? In ko smo ti na tvojo zahUvo "ponudili" skromen oltarček v naši mali vaški kapelici, da bi ne o-sUl tako osamljen na sUre dni, ali nisi ob prvem rahlem veterč-ku odkuril z dvojnim salto mor-tale k sosedom, slepeč se, da ti ponujajo večnost. Vsa ta sramota pade tudi na mojo glavo! Pa ti še ni dovolj! fca poslednjo sladkost izbereš ponovno mene za nosača po nebeškem vsemiru 1 Zbogom! — Bivša mumija, zdaj že tepet Kapistran, Krizostom ali Glavosek, pa se mladostno s fantovsko eleganco vzravna pod propileja-mi v pozo zasluženega človeka in vpije za menoj: — Novo idejo imam; čujU in prisluhnite, ljudje samorodni in versko vzgojeni! Je to edina ideja, ki nas more rešiti! Ne unita-rizem, ne federalizem, ne nacionalizem, ne fašizem, ne demokracija, ne korporativni sistem, ne ljudska fronta. 'Narod hoče samo gospodarstva! Zato preos-nujmo državo v: Jugoslavija d. d. Na čelo ji posUvimo vse-gazmožni upravni odbor, meni pa bi bilo "ponuditi" mesto predsednika! — Okamenim. Ustne pa skandirajo počasi: Das ist der Fluch der bosen That, dass Sle fortwfthrend Btises muss geb&hren . . . Drugi dan me jako glava boli, kakor vselej, kadar gledam nespodobne prizore. Bog varuj, da bi se mi še kdaj sanjalo, da se pišem MaUvž Predikaka! KroUk medved ogleduje kamero, katero ao ruski znanstven ki rabili pri opazovanjih, ko so se nahajali na ledeni plošči v bliža severnega tečaja. same Grožnja "Gospodična, če me ne usliši-U, se vržem pod sedmi vlak!" "Vsaj dve uri časa za premiš-ljanje mi pustite. Saj odpelje od devetih še en vlak." • Nasvet "Plačilni, samo petdeset centov imam s seboj. Kaj mi lahko svetu jeU?" Drugo gostilno. • Pozna ga "Ali mi lahko posodiš sto dolarjev?" "Hm, težavno je to . , WPA ure ju je podatke ljudskega štetja Delavci WPA v St. Louisu so pod nadzorstvom uradnikov federalnega cenzusnega urada dokončali abecedni seznam (index) iz ljudskega štetja iz leU 1900. Osebe, ki hočejo potovati v i-nozemstvo, zavarovati se za življenje ali dobivati pokojnine od vlade, morajo pred vsem dokazati svojo starost. Ako ne morejo dobiti rojstnega spričevala, drugi najboljši način je, da se najde njihovo ime in rojstvo v kakih sUrih zapiskih ljudskega štetja. Ti zapiski se sprejemajo kot zakonit dokaz o starosti. Do 1. 1985 se je manj ko 30,-000 ljudi obračalo vsako leto na Census Bureau, naj jim preskrbi zapiske te vrste. Odkar pa je stopil v veljavo zakon socialnega zavarovanja, je povprečno število poskočilo na 260,000. Vsaka Uka prošnja je pome-njala podrobno pregledovanje starih zapiskov, kajti imena niso bila navedena po abecednem redu in je vzelo pisarja dva dni in celo teden, da je našel zapiske. Ko je začelo prihajati več in več prošenj, je posUlo oči vidno, da treba hitrejšega sistema za poiskanje zahtevanih informacij. Strokovnjaki v statističnem uradu so izumili način za sestavo abecednega seznama imen in rojstnih podatkov onih ljudi, ki so bili zapisani ob ljudskem štetju leU 1900, WPA pa je našla, da je imela v relifnem seznamu mesU St. Louisa 3,000 potrebnih beloovratniških delavcev. WPA je dovolila potrebna sredstva za izvršitev Ukega projekU. Kvalificirani delavci so bili najprej podvrženi izpitu, da se ugotovi, za kako vrsto dela v tem podjetju bi bili najbolj primerni. Knjige ljudskega štetja so vsebovale 76 milijonov imen in rojstnih podatkov. Zapiski za vso družino so bili prepisani na en sam listek, razen v slučajih, a-ko je bila družina tako velika, da je bilo treba dodatnega listki Napravilo se je tako vsega situ paj 33 milijonov listkov. Vsal listek se je ponovno primerjali izvirnim zapiskom, postavil v a becedni red in vložil v arhive p državi ali mestu. Naloga je bila velikanska. Bi la je tembolj težka, ker so bil izvirni zapiski spisani v rokopi su. Dostikrat je bilo treba p« moči rokopisnih izvedencev, d so mogli ime ugotoviti. Vzlic te« težkočam pa je bila vsa nalog dokončana v marcu 1.1987 po 11 mesecih težkega dela. Pred dovršitvijo tega indeka je bilo treba dva dni do enega k dna, da so se našli posamezni pi datki o rojstvih v cenzusnih knji gah. Sedaj pa isto delo vzame I dve ali tri minute. Pod starti sistemom je znašal strošek