Celje - skladišče
D-Per
III 19/1970
1119701020,1
COBISS e
J V>'>_Kk
LETO VI. ŠT. 1. ♦ CELJE, APRIL 1970
GLASILO KOLEKTIVA
Tudi letos bomo praznovali 1. maj v znamenju novih delovnih u-spehov, ki smo jih dosegli v našem podjetju in na drugih področjih v naši domovini.
Praznovanje 1. maja, praznika dela, je tesno povezano z revolucionarno potjo delavskega razreda v svetu pa tudi pri nas. 1. maj je postal simbol in močna sila, pred katero vsi tisti, ki želijo povratek v preteklost, morajo računati z resnim bojem. Vsa taka nazadnjaška prizadevanja so že vnaprej obstoj ena na propad.
Delavski razred in vse delovno ljudstvo si je pridobilo pravice, ki jih danes uživa. Delavski razred vedno bolj krepi svoj vpliv na vseh področjih družbenega življenja v vseh deželah sveta.
Boj delavskega razreda v preteklosti je zahteval velike žrtve in napore, zahteval je odrekanje in brezkompromisno borbo vsakega zavednega proletarca. Zaradi enotnosti idejnih izhodišč, zaradi enotnosti interesov delavskega razreda je že v prejšnjem stoletju uspela pariška komuna, čeprav je živela le kratko obdobje, je postala kažipot revolucionarne poti in kažipot borbe za boljše delovne pogoje. Zelo dobro pripravljena in organizirana akcija je omogočila uspeh oktobrske revolucije. Zaradi vsestranske pripravljenosti ter načrtnega in aktivnega dela KPJ je v celoti uspela tudi naša socialistična revolucija v času narodno osvobodilne vojne v letih 1941—1945.
Že več kot 50 let mineva od rojstva KPJ, ki je ves čas svojega obstoja dosledno stala na čelu proletariata in s podporo naprednih množic uspela premagati razrednega sovražnika. Borba vseh političnih organizacij v preteklosti se je kazala tudi v močnem odporu vladajočega razreda, v spletkah in izdajstvu vseh tistih, ki so nasprotovali uveljavljanju in osamosvojitvi delavskega razreda. Borba je potekala v znamenju vedno tesnejšega povezovanja mednarodne akcije, ki je želela streti vsak odpor naprednih sil.
Delavski razred sveta, prav tako tudi delavski razred Jugoslavije, je izpolnil svoje zgodovinsko poslanstvo, ostal je zvest proletarski e-notnosti, zvest načelom marksizma in leninizma. Delavski razred je izgoreval v boju za svoje pravice in lepši jutrišnji dan.
Revolucionarno vrenje po oktobrski revoluciji je zajelo tudi našo deželo. V samem začetku so se postavili na čelo prekaljeni borci — člani KPJ. Ne glede na notranje probleme in sektaštvo v nekaterih obdobjih, se je vloga KPJ in delavskega razreda vedno bolj krepila, tako da je bila KPJ pred začetkom II. svetovne vojne faktor, ki je med narodno osvobodilno borbo odigral najpomembnejšo vlogo.
Nekdanji revolucionarji so stali vedno v prvih vrstah boja, stali so vedno pred odprtimi vrati, ki so vodila v zapore. Delavski razred se golorok 1. 1941 ni ustrašil okupatorja, niti domačih izdajalcev, prav tako pa je bil tudi na čelu obnove in izgradnje porušene domovine ter izgradnje novih družbenih odnosov v povojnem obdobju pri izgradnji socialističnih družbenih odnosov. Rezultati, ki so bili doseženi v tako kratkem obdobju, se lahko merijo le s stoletji.
Teror, zapori, mučenja in preganjanja so kovala odločnost delavskega razreda in njenega vodstva tako, da je naš delavski razred že bil prekaljen in pripravljen 1941. leta na nove zgodovinske naloge, bil je pripravljen na boj za življenje in smrt, pripravljen je bil izbojevati socialno in nacionalno osvoboditev. Naša socialistična revolucija je primer herojskega premagovanja naporov in človeških žrtev. Uspela je zato, ker je
bil delavski razred osveščen in dobro organiziran ter pripravljen na vse. Naš delavski razred je znal dojeti vsebino socialistične revolucije, ker se je tudi sam neprestano učil in izgrajeval. Prehod na samoupravljanje je ponovno dokazal zrelost delavskega razreda. Samoupravljanje pri nas je postalo preizkusni kamen ne samo za naše jugoslovanske razmere, ampak tudi primer za mnoge druge dežele, ki si na podlagi naših izkušenj postavljajo svojo pot v socializem. Samoupravljanje se lahko krepi samo na osnovi dovolj visoke družbene zavesti in zadostne materialne baze, ki se mora krepiti in širiti. Družba je izročila vodenje in upravljanje gospodarstva v roke neposrednim proizvajalcem in od tedaj dalje beležimo pri nas zelo nagel vzpon in rast, čeprav pri tem mnogokrat trčimo v r azne probleme in težave, ki pa nas ne morejo omajati na naši poti.
1.	maj je praznik mednarodne solidarnosti in enotnosti delavskega razreda sveta. Zgodovina je že večkrat potrdila tezo, da razvoj družbenih dogodkov ni mogoče u-merjati brez aktivne udeležbe delavskega razreda. Lahko trdimo, da bo proletariat tudi v bodoče soustvarjalec novih proizvodnih odnosov in novih kvalitet, ki bodo vodile do drugačnega, za delavski razred sprejemljivega, razvoja.
Praznik dela praznujemo v svobodni družbi, kjer vsak proizvajalec lahko neposredno sodeluje pri formiranju in delitvi dohodka. Rezultate dela sam razporeja in odloča o njihovi uporabi. Tak način soodločanja pomeni pomemben korak pri mobilizaciji in aktivizaciji vsega našega prebivalstva, da si gradi sebi in svojim potomcem lepšo perspektivo.
Ob praznovanju prvega maja želimo celotnemu kolektivu, njihovim svojcem in vsem delovnim ljudem veselo in prijetno počutje ter jim iskreno čestitamo.
VSEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA ČESTITAMO PRAZNIK DELA — 1. MAJ
STATUT PODJETJA
Naš družbeni razvoj ter življenje terjata spremembe ne samo v gospodarsko političnem, ampak tudi na zakonodajnem področju. U-gotavljamo, da je razvoj hitrejši od naše zakonodajne tehnike, saj niti sproti ne moremo uzakonjati tega, kar sta prinesla razvoj in naše vsakdanje življenje v praksi.
Naše podjetje se je kot tudi o-stale delovne organizacije v našem sistemu, znašlo pred odgovorno nalogo, vskladiti svojo notranjo zakonodajo z obstoječimi predpisi. Razumljivo je, da morajo interni predpisi biti odraz prizadevanj in hotenj naših delovnih ljudi, ki dnevno iščejo nova pota in rešitve v cilju ustvarjanja vse večjega dohodka in vsklajevanja lastnih po-
treb. Interna zakonodaja mora biti vsklajena z našo vsesplošno družbeno zakonodajo, torej z družbenimi normami, saj si je drugače nemogoče zamisliti pravilno funkcioniranje gospodarstva v našem samoupravnem sistemu. Niz raznih predpisov, ki so izšli zadnje čase je treba vnesti bodisi v naš statut, bodisi v druge splošne akte. Pri vsklajevanju normativnih aktov pa je treba upoštevati funkcionalnost našega podjetja, razvejano dejavnost, samoupravne principe in vse drugo, kar zagotavlja podjetju rast in ga uvršča med pomembne gospodarske tvorbe ne samo v območju teritorialne ampak širše družbene skupnosti.
Delo pri izdelavi statuta ni bilo lahko. Pri postavljanju samoupravnih načel je bilo treba upoštevati funkcionalnost podjetja kot celote in zagotoviti decentralizacijo samoupravljanja v vseh organizacijah združenega dela. Pri tem je bilo potrebno upoštevati, kot že povedano, razvejano dejavnost, saj že ime našega podjetja pove, da se ne peča samo s trgovino ampak tudi z gostinsko-turistično in proizvodno dejavnostjo. Obravnavanje posameznih dejavnosti, sektorjev, služb itd. v večji preglednosti vpliva tudi na samoupravni sistem in ne nazadnje tudi na obsežnost statuta. Želja sestavljalcev je bila, da bi bil statut čim krajši, da bi bili v njem zajeti le bistveni principi in načela, da bi bil v resnici prava ustava podjetja in da bi ta okvirna določila tvorila podlago za izdelavo drugih splošnih aktov, ki so nakazani v samem statutu. S tem bi se ustvarila tudi večja preglednost ter na drugi strani zagotovila preciznejša izdelava ostalih splošnih aktov. Statut naj bi uzakonil vsa tista pravila in norme v naši delovni organizaciji, ki tvorijo njeno pravno obeležje in nakazujejo na nadaljni razvoj podjetja v okviru obstoječih zakonskih predpisov.
Stvar samoupravnih organov bo med drugim, da bodo presojali vsebino statuta z vseh plati, predvsem pa z vidika varovanja samoupravnih pravic in odgovornosti članov pri opravljanju zaupanih jim na-
ijiija/cjtnjk
je list nas vseh zato sodelujte z dopisovanjem
log. Če želimo, da bi bil statut odraz vseh prizadevanj in naporov delovnih ljudi v naši delovni skupnosti, potem je nujno, da se v o-bratovanje vključi vsak član in da event. predloge in pripombe. Aktivna vključitev v razpravo in živo sodelovanje lahko mnogo pripomoreta k temu, da bo statut predpisoval v resnici tisto, kar se v podjetju dogaja danes in kar nakazuje razvoj. Statut in na njegovi podlagi izdani splošni akti naj bi vsakemu članu delovne skupnosti zagotovili uresničitev načela nagrajevanja: vsakemu za svoje opravljeno delo.
Ladislav CMER, dipl. iur.
Ob novem izhajanju »VESTNIKA”
Precej časa je minulo od takrat, ko je zadnja številka »VESTNIKA« zapustila tiskarski stroj in seznanila člane kolektiva o dogodkih v podjetju.
Zakaj ni »VESTNIK« redno izhajal je več razlogov, opravičljivih in neopravičljivih. Po odhodu dipl. pravnika BELE Marjana iz podjetja je nastala praznina, ki ni povzročila samo zastoj pri rednem izdajanju »VESTNIK«, težave so nastopile pri vsklajevanju STATUTA in vseh ostalih pravilnikov, ki urejujejo najrazličnejše notranje odnose sloneče na sklepih samoupravnih organov in zakonskih določilih. Pravna služba v podjetju je vsestransko zašepala. Poiskali smo pomoč za reševanje pravnih zadev pri odvetniku VERSTOVŠKU. Ta rešitev je bila zadovoljiva, ni pa v celoti nadoknadila praznine, ki je nastala po odhodu dipl. pravnika Bele Marjana. Dana obrazložitev naj bi opravičevala zastoj pri rednem izhajanju glasila »VESTNIK«. Težko pa je opravičiti premalo prizadevanje posameznih vodilnih delavcev in odgovornih družbeno političnih činiteljev, da bi zagotovili redno obveščanje članov kolektiva o raznih pomembnih dogodkih v podjetju. Ne smemo zanikati prizadevanje sindikalne organizacije na čelu s predsednikom tov. Rejnikom, ki si je zadala nalogo, da bo člane kolektiva seznanjala o sklepih samoupravnih organov in o delu sindikalne organizacije. Zaradi skromnega števila izdanih informacij, tudi ta oblika obveščanja ni dosegla v celoti svojega namena in opravičila postavljene naloge v okviru akcijskega programa osnovne organizacije ZK.
Rešitev za redno izhajanje glasila »VESTNIK« smo iskali v de-
lavcu, ki naj bi zasedel delovno mesto vodja pravne službe. Vodja pravne službe naj bi bil istočasno »Glavni urednik« glasila VESTNIK, uredniški odbor in komisija za informiranje članov kolektiva (postavila jo je osnovna organizacija ZK pri »MERX«-u) pa so dolžne nuditi glavnemu uredniku vsestransko pomoč in skupaj z njim odgovarjajo za pravočasno in redno izhajanje glasila »VESTNIK«.
»Naj bo tako ali drugače, za vsako nedelovnost najdemo nešteto izgovorov in opravičil, pa če tudi gredo ta opravičila na škodo delovne skupnosti«.
Po dvakratnem neuspešnem razpisu prostega delovnega mesta vodja pravne službe nam je končno uspelo, da je CDS na svojem 8. rednem zasedanju imenoval vodjo pravne službe, diplomiranega pravnika CMER Ladislava, kateri je poleg rednega dela zadolžen za pravočasno izhajanje glasila »VESTNIK«.
Zavedamo se nujnosti rednega izhajanja glasila »VESTNIK, kateri naj bi pravočasno in obširno seznanjal člane kolektiva »MERK« o vseh najvažnejših gospodarsko-po-litičnih dogodkih v podjetju.
Prepričani smo, da bo takšno obveščanje omogočilo uspešnejše izpolnjevanje sprejetih obveznosti.
Za uspešen ponovni start našega glasila »VESTNIK pa ne zadostuje samo dobra volja. Potrebno je zagotoviti sodelovanje čim širšega kroga sodelavcev, ki bodo s svojim prispevkom omogočili, da bo naše glasilo »VESTNIK« vsebinsko bogato in odraz sposobnosti našega delavca in podjetja kot celote.
Generalni direktor: Franc Petauer
važnejših sklepov sprejetih na 8. in 9. rednem zasedanju CDS Trgovskega in proizvodnega podjetja MERX Celje, dne 3. in 27. februarja 1970.
PREGLED
Na seji, dne 3. 2. 1.1. je CDS pregledal sklepe prejšnjih zasedanj, nato pa je poslušal poročilo o delu upravnega odbora v času od 4. 12. do 17. 1. 1970.
Razpravljal in sklepal je o zasedbi vodilnih delovnih mest in a-nalitični oceni le-teh organizacijskih vprašanjih integracijah, gospodarskih in finančnih zadevah in drugih vprašanjih iz pristojnosti CDS-a.
Glede zasedbe vodilnih delovnih mest, je CDS potrdil sklep UO in odobril sklenitev delovnega razmerja s tov. Ladislavom Cmerom, dipl. pravnikom, ki je s 1. 1. 1970 razporejen na delovno mesto vodje pravne službe.
Razpravljajoč o organizacijskih vprašanjih, je CDS sklenil, da se izvede teritorialna zaokrožitev sektorja prodaje na drobno Šoštanj in sicer tako, da se v ta sektor vključijo prodajalne »Gruda«, Šmartno ob Paki, »Oljka«, Šmartno ob Paki, prodajalna Velenje, z vsemi prodajnimi mesti ter prodajalni kruha v Velenju in v Šoštanju. Ta sklep velja od 1. 1. 1970 dalje.
Zaradi nerentabilnosti je s sklepom CDS ukinjena prodajalna kruha v Pesjem pri Velenju.
Sindikalna organizacija je s posebnim obvestilom z dne 13. 2.1970 seznanila člane kolektiva z akcijskim programom oddelka ZK, v katerega vključuje delo komisij za posamezna področja. Da ne bi ponavljal delo in zadolžitve posameznih komisij, kar vse je podrobno razčlenjeno v samem programu, naj na kratko povemo, da si je organizacija ZK naložila velike naloge, ki bazirajo na sklepih 8. seje CK ZKS, seje predsedstva ZKJ, 1. seje konference ZK Slovenije, 8., 9. in 10. občinske konference ZK Celje ter zaključkov letne konference oddelka ZK podjetja. Osnovna organizacija zagotavlja s tem aktivno delo oddelka in slehernega člana, da se vključi v konkretno delo po komisijah. Številčnost komisij za posamezna področja pa tudi zagotavlja pestro in vsestransko razgibano delo. Med drugim naj omenimo komisijo za družbeno ekonomske odnose, katere naloga je, posvečati skrb pri izvajanju gospodarske in družbene reforme. Hkrati prevzema ta komisija tudi iniciativo za čimbolj pestro razvijanje samoupravnih in gospodarskih dogodkov ob upoštevanju go-
Ker prostori poslovalnice »Delikatesa« na Tomšičevem trgu v Celju ne ustrezajo več se dejavnost te prodajalne — preskrba gostinst-tva — preseli v prostore poslovalnice »Savica« v Celju, ki bo ustrezno preurjena. Izpraznjeni lokal na Tomšičevem trgu pa je po adaptaciji predviden za drugo dejavnost.
S podjetjem »FUŽINAR« Velenje je bil dosežen sporazum o pripojitvi in je CDS potrdil integracijsko pogodbo, ki vsebuje določila o pravicah in dolžnostih »FUŽINAR J A« kot organizacije združenega dela podjetja »MERK«.
O gospodarski in finančni situaciji je podrobno poročal direktor gospodarsko računskega sektorja in nakazal probleme v zvezi z oro-čanjem sredstev, kreditno politiko in plačevanjem obveznosti. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je e-dini izhod iz trenutno nepovoljne situacije v znižanju zalog tam, kjer je to smotrno in racionalno, vendar nekvarno za asortiment blaga. Razen tega pa bo treba zavzeti o-strejši kurs do naših dolžnikov in omejiti investicije v letu 1970 tako, da ne bo prekoračen planirani obseg.
spodarskega plana in razvojnega programa podjetja. Časovno po mesecih izdelan plan prikazuje konkretne zadolžitve te komisije.
Pomembno vlogo igra v tem akcijskem programu tudi komisija za informiranje in propagando. Njena naloga je tudi skrb, da se najdejo ustrezne oblike informiranja članov delovne skupnosti o gospodarjenju in poslovanju podjetja. Tu se je pokazala nujna potreba po izdajanju glasila kolektiva, ki je zaradi odhoda prejšnjega urednika prenehal izhajati. Vzrok za to je tudi precejšnja angažiranost odgovornih ljudi pri integracijskih procesih v preteklem letu.
Prepričani smo, da bo v bodoče delo v zvezi informiranja članov kolektiva zopet tesneje povezalo vse člane delovne skupnosti in jih v večji meri pritegnilo k sodelovanju. Večina nalog v akcijskem programu se nanaša na probleme, ki jih lahko realiziramo le s skupnimi napori vseh članov kolektiva in zato računamo na sodelovanje. Zato je rečeno v zaključnih mislih, ki jih je podal sekretar oddelka ZK tov. Slavko Zagoričnik.
Razprava je privedla do zaključka, da mora vsak delavec na svojem delovnem mestu po svojih najboljših močeh in sposobnostih do-prinašati čimvečji delež v naporih za premostitev težav, ki so prisotne in ki se nam še obetajo v bližnji bodočnosti.
Od drugih važnejših sklepov velja omeniti prodajo osnovnih sredstev, t. j. izrabljenih avtomobilov in nakup 6 novih tovornjakov ter o-sebnega avtomobila za službene potrebe.
CDS je poleg stanovanjskih kreditov, ki jih je iz sredstev, ustvarjenih v sektorju Ruše odobril tov. Justi Kos, v znesku din 8000.—, Tončki Hrženjak, v znesku 15.000.— din, in Maksu Šarmanu v znesku 20.000.— din — slednjemu s pogojem, da s kreditom, ki mu je bil dodeljen v Ravnah, ni prekoračen znesek 40.000.— din, odobril tudi nakup stanovanja v Ravnah na Koroškem, za din 84.300.— in ga dodelil tov. Mariji Pavlinčič.
Na tej seji je CDS spremenil prvotni sklep o višini nadomestila osebnega dohodka za čas koriščenja rednih letnih dopustov. Doslej se je to nadomestilo obračunavalo po planski vrednosti točke, t. j. 1,50 din; za leto 1970 pa se bo nadomestilo priznalu delavcu po povprečni vrednosti točke, ki je bila dosežena na njegovem delovnem mestu v letu 1969.
Sklenil je tudi, da se od 1. 1. 1970 dalje prizna povračilo stroškov prevoza na delo in z dela vsem delavcem, ki so v stalnem delovnem razmerju, ob pogojih, ki jih določajo veljavni samoupravni akti.
V izjemnih primerih se povračilo prizna tudi socialno šibkim vajencem s pogojem, da povračilo o-dobri UO po predlogu komisije za kadre.
Z namenom, da se vzpostavi red pri dostavljanju knjižnih dokumentov, je CDS osvojil predlog, da se vodjem enot, ki zamujajo z dostavo dokumentov, obračuna osebni dohodek za mesec, v katerem je bil prekoračen rok predložitve, po startni vrednosti točke. Ta ukrep velja tudi za direktorje in šefe sektorjev.
Na 9. rednem zasedanju, dne 27. 2. 1970 je CDS obravnaval inventurni elaborat in zaključni račun za leto 1969. Glede inventurnih razlik je
—	odobril razknjižbo v grosistični dejavnosti ugotovljenih viškov in manjkov na izredne dohodke in izredne izdatke, s tem, da se razlike naknadno razčistijo;
—	sklenil, da se viški, ugotovljenih v poslovalnicah knjižijo na iz-Nadaljevanje na 4. strani
Akcijski program ZK
PREGLED V
S A H V
Nadaljevanje s 3. strani
redne dohodke, za primanjkljaje pa obremene osebni konti delavcev, pri čemer se dovoli, da se vzame v pobot event. višek iz leta 1968;
— odobril pobot viškov in manj-kov embalaže, ugotovljenih v posameznih skladiščih in raz-knjižbo končne razlike na izredne dohodke, oz. izdatke.
CDS je sprejel in potrdil obračun dohodka kot je bil prikazan v poročilu direktorja gospodarsko-računskega sektorja in potrdil predlagano delitev dohodka tako za podjetje kot celoto, kot za posamezne enote s samostojnim obračunom.
Določen je odstotek za investicijsko vzdrževanje in sicer 1,2 "/o do največ 1,8 %>, razen za enoto Ravne, kjer naj bi veljalo še naprej 3,6 °/o; minimalne amortizac. stopnje se za leto 1970 povečajo za 75 °/o.
Inventurne razlike in zaključni račun bo dan v pregled in obravnavo vsem organizacijam združenega dela v podjetju.
Na tem zasedanju je bil tov. Jože Rutnik imenovan za direktorja gostinsko-turistične	dejavnosti v
Ravnah na Koroškem; pri upravi podjetja pa je vzpostavljeno delovno mesto tajnika družbeno političnih organizacij.
Upravni odbor je na svoji zadnji seji, dne 13.4. 1970 osvojil predlog sindikalne organizacije, da se delavcem, ki so pri podjetju pridobili pravico do letnega dopusta prizna in izplača prispevek k povečanim stroškom med koriščenjem dopusta in sicer:
1.	Delavcem, zaposlenim pri podjetju nad 5 let 400,— din.
2.	Delavcem, zaposlenim pri podjetju do 5 let in učencem 350,— din.
3.	Za nezaposleno ženo člana kolektiva 200,— din.
4.	Za otroke do 14 let starosti 150.— din.
5.	Za otroke v starosti od 13 do 23 let, proti predložitvi potrdila o šolanju 150.00 din.
6.	Udeležencem NOV (članom ZB), ki imajo priznano aktivno sodelovanje s posebno dobo še 300.— din.
Poln znesek prispevka za otroke prejme zaposleni delavec le, če žena ali mož nima zaposlitve, sicer pa le polovico zneska, t. j. 75,— din.
Nadomestila za letni dopust ne dobi, kdor nima, ali ne bo imel pogojev za koriščenje letnega dopusta, ali kdor ga iz kakršnihkoli razlogov ne bo v celoti izkoristil pri podjetju.
Predlog bo UO posredoval centralnemu delavskemu svetu v potrditev s priporočilom, da se prispevek izplača po možnosti še pred prvomajskimi prazniki.
Letos prvič sodelujemo na občinskem šahovskem turnirju. Pričakovati ne moremo dobrih rezultatov, ko ni bilo podatkov, kdo sploh igra šah pri Merxu. V zadnjih kolih smo pa že lahko sestavili precej kvalitetno ekipo. Tudi rezultat proti zelo dobri ekipi Geodetskega zavoda, ko smo izgubili 3,5 : 1,5 in proti ekipi Metke, ko smo dobili 3 :2 nam to potrjuje. Zelo dobrega šahista imamo med upokojenci, in sicer tov. Kunstek. Igral je dve partiji in obe dobil.
Šahisti Menca bi želeli, da bi organizirali v podjetju tekmovanje za prvake podjetja. Ni pa možnosti, ker nimamo niti šahov. Bilo pa je precej šahov in ostalih pripomočkov, pa vodstvo sindikata ne ve, kam so jih založili. Morda se bodo s prizadevnostjo za to poklicanih oseb te stvari, ki so bile dane sindikalni organizaciji, le našle in služile svojemu namenu.
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. pravnik — Izhaja občasno — Uredništvo: Celje, Tomšičev trg 3/1, telefon 30-70.
Tisk: Papirkonfekcija (Valvasorjeva tiskarna), Krško Naklada 2000 izvodov