Obisk predsednika Hansena Danski premier bo ostal v Jugoslaviji od 9. do 14. marca. V tem času bo obiskal tudi Slovenijo - x v- friorin 17 T T? T hn k rat.sk r mladim e. leta 1955 Da BEOGRAD, 3. marca (Tanjug). Na povabilo vlade prišel na uradni obisk v Jugoslavijo predsednik danske vlade in minister za zunanje zadeve Hans Christian Hansen. Predsednik danske vlade s soprogo bo ostal v naši državi od 3. do 14. marca. Poleg Beograda bo obiskal tudi ljudsko republiko Slovenijo in Hrvatsko. ster and Wain«, Niels Munk, svetnik in šef tiskovnega urada danskega ministrstva za zunanje zadeve Sigwald Chri-stensen ter šef kabineta predsednika vlade Hans Mueler. * Hans Christian Hansen, predsednik vlade in minister za zunanje zadeve Danske, se je rodil 8. novembra leta 1906 v Orhusu v delavski družini- Za tiskarja se je izučil leta 1826. Višjo izobrazbo si je pridobil na večernih tečajih. V socialnodemokratski stranki in sindikatih dela še od 20. leta. Leta 1929 je bil izvoljen za sekretarja socialnodemo- kratske mladine, leta 1955 pa Je postal predsednik stranke. Clan parlamenta je postal s 30. leti in od takrat so ga vedno izvolili. Prvič je postal minister leta 1945 in je dobil resor financ, kjer je delal do leta 1950, ko je prevzel ministrstvo za trgovino, industrijo in pomorstvo. Istega leta je socialnodemokratska stranka prešla v opozocijo, vlado pa so sestavili združeni liberalci in konservativci. Po volitvah, v jeseni leta 1953, je socialnodemokratska stranka sestavila vlado, Hansen pa je dobil resor zunanjega ministrstva. Po smrti takratnega predsednika vlade Hedtofta, januarja leta 1955. Je Hansen postal predsednik vlade, hkrati pa je še nadalje obdržal zunanje ministrstvo. predsednik homogene socialnodemokratske vlade je bil do parlamentarnih volitev v maju 1957. leta. Po volitvah je sestavil koalicijsko vladb, v kateri je zadržal tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Sožalje predsedniku Turčije Brile) se vreča NEW 1'OKK, 3. marca (Tanjug). Sef stalne jugoslovanske delegacije pri OZN, veleposlanik dr. Jože Brilej je odpotoval včeraj iz New jtorka v Beograd, kjer bo prevzel novo dolžnost. Pred odhodom se je dr. Brilej poslovil od generalnega sekretarja OZN Daga Hammarskjolda in šefov misij ostalih držav pri OZN, ki so njemu na čast priredili svečana kosila in večerje. ven prispevek Jugoslavije po- Na prošnjo jugoslovanskih dopisnikov v New Torku, da bi sebno opazil v naporih, da se -BEOGRAD, 3. marca (Tanjug), povedal svoje mišljenje o de- r,’7'w ‘»".ražim za daiame oo- V zvezi z nesrečo v Izmiitskem javnosti jugoslovanske delega zalivu je predsednik republike 10 vodil štiri leta. ii V Jugoslaviji se bo danski Josip Broz Tito poslal predsed- premier razgovarjal z jugoslovanskimi državniki o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Predsednika vlade Hansena bo sprejel predsednik republike Josip Broz Tito. Danskega premiera bo spremljal direktor »Burmei- niku turške republike Dželalu Bayarju brzojavko, v kateri v svojem imenu in v imenu narodov Jugoslavije izraža globoko sožalje v zvezi z nesrešo na morju, kjer je izgubilo življenje mnogo državljanov prijateljske turške republike. cije, ki jo je vodil štiri leta, je dr. Brilej izjavil: »Namen jugoslovanske politike je bil vedno v tem, da bi dosegli miroljubno rešitev mednarodnih sporov. Tak cilj jugoslovanske neodvisne zunanje politike je tudi vedno prišel do izraza. Mislim, je poudaril vele OZN angažira za dajanje pomoči nerazvitim državam, nadalje na področju razorožitve, reševanju kolonialnih vprašanj in v naporu, da bi sprejeli praktično izvajanje načel miroljubne koeksistence med državami.« o-o je govoril o izkušnjah iz dela Združenih narodov, je dr. Brilej dejal, da so delovali in pri Eisenlirwftriis Sovjetski veleposlanik je izjavil, ia so bili izgovori s predsednikom ZDI in zunanjim ministrom Dullesom prijateljski m koristni Timi Eisenhower je izrazil ugodno mnenje o razgovoru VPASHINGTON, 3. marca (AP). Predsednik Eisenhovver je sprejel nocoj sovjetskega veleposlanika Menšikova ter ^e za- poslanik Brilej, da se je akti- da delujejo na več načinov. »Včasih z organiziranimi akcijami, je dejal veleposlanik Bri--lej — kot se je pokazalo' .pri organiziranju atomske agencije ali v času sueške krize. Vpliv Združenih narodov se kaže z držal z njim v razgovoru pol ure. Sestanku je prisostvoval tudi šef State' Departementa »ulles. Po sestanku je veleposlanik Menšikov izjavil, da je bil razgovor prijateljski in zelo koristen. da Predsednik Eisenhoiver je izjavil danes v pismu, ki ga je poslal svojemu svetovalcu za razpravljali, .na. k-nterenci do S slavnostne otvoritve seminarja za vodilne člane občinskih zborov proizvajalcev na Zavodu - za izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju v Ljubljani Seminar za vodilne člane občinskih zborov proizvajalcev »Zbori proizvajalcev v občinah so novi, najmlcijši organi ljudske oblasti in jim je zato potrebna vsa naša skrb«, je dejal tovariš Vlado Krivic Ljubljana, 3. marca. Dopoldne članom delavskih in družbeno- seči z organiziranjem krajših, je v Ljubljani začel delati v upravnih organov ter vsem de- ali daljših seminarjev intemat- ozirom na načela, na katerih te- okviru svojega političnega- lovnim ljudem potrebno gospo- skega tipa, s posvetovanji, kon- melje in delujejo Združeni na- vzgojnega programa Zavod za darsko-politično znanje. Pove- ferencami in izdajami brošur, rodi«. izobraževanje v delavskem in dal je, da bodo na teh prvih Poudaril je nadalje, da so neka- Na vprašanje o vlogi Zdiru- družbenem upravljanju. Sveča- seminarjih, ki bodo trajali po teri okraji in občine že lani or- ženih narodov v zvezi z.napori. ne. otvoritve prvega seminarja pet dni za vsako skupino, se- ganizirale pet do štirinajstdnev- da bi o mednarodnih problemih. za vodilne člane zborov proiz- znanih udeležence z osnovnimi ne seminarje za delavske svete, med njimi tudi o razorožitvi, vajalcev obč. ljudskih odborov temami iz našega družbenega ki so dali dobre rezultate. Glav- Na vprašanje novinarjev, ce bodo ti razgovori pripeljali pozneje do sestanka najvi=jih predstavnikov, je Menšikov dejal: »Vsi verujemo, da nas mora vsak korak, ki se ga napravi. pripeljati bliže k sestanku najvišjih predstavnikov«. V zadnjih treh tednih je bil to že drugi sestanek sovjetskega veleposlanika Menšikova s predsednikom Eisenhowerjem. Na zadnji tiskovni konferenci se je predsednik E>isenhower zelo pohvalno iizrazil o veleposlaniku Menšikovu, za katerega je dejal, da je v razgovorih zavzel osebno prijateljsko stališče. Po današnjem sestanku s predsednikom ZDA je Menšikov Izjavil, da je Eisenhower zavzel pošteno in iskreno stališče. To so kvalitete, ki jih Rusi cenimo, je dodal. Predstavnik za tisk State De-partmenta pa ni hotel sporočiti, o čem so se razgovarjal: danes zvečer v Beli hiši. V di- plomatskih k rog’ h menijo, je Eisenhower na tem razgovoru zahteval od Menšikova neka pojasnila v zvezi z zadnjo sovjetsko noto, v kateri je sovjetska vlada izrazila soglasnost, da se v okviru priprav za konferenco najvišjih predstavnikov organizira sestanek ministrov za zunanje zadeve. razorožitev Wudswojrthu, da so ZDA pripravljene napraviti vse napore, da bi iz življenja vseh ljudi na svetu odstranili breme in nevarnosti zaradi prevelikega oboroževanja. Predsednik poudarja, da breme oboroževanja ne spravlja v nevarnost samo življenje ljudi, temveč predstavlja zaradi vedno večjih stroškov tudi »naraščajočo nevarnost za gospodarsko blaginjo in varnost vsakega človeka«. so se udeležili tudi podpredsed- sistema s posebnim poudarkom na' slabost pri tem pa je bila. nik SZDL in član CK Vida Tom- na delu komune in njenih or-šičeva, predsednik komisije za ganov, družbeno upravljanje pri predsedstvu SZDL tov. Vlado Kri- da je bilo težišče bolj na predavanjih in splošnih razpravah kot Na svečanosti je govoril tudi na samostojnem delu posamez- tov. Vlado Krivic in sicer nikov in v okviru manjših krož- vic, član izvršnega sveta LRS nalogah in problemih s področ- kov. Treba bo zato odločno pre-tov. Vlado Majhen in drugi. ja delavskega in družbenega iti na širši sistem in postopoma . _ upravljanja. Med drugim je de- zajeti vse organe družbenega Najprej je^direktor Jože ja^ da je druzbeno upravljanje upravljanja in zboljšati metode m ---------i.;-,.----------- o.-c+o-m, učenja. Vloga republiškega za- BONNSKI ODMEVI Nil SOVJETSKO SPOROČILO Vzdržnost in nezaupanje Od našega stalnega dopisnika BONN, 3. marca (Po telefonu). Končno nemško stališče do predloga o sklicanju konference zunanjih ministrov še ni znano. Sedaj, ko se še ne ve, kako bodo ZDA reagirale na moskovski predlog, hi bilo prezgodaj pričakovati honnsko uradno stališče. Ker pa vzdržnost in nezaupa- •zajeti v svoje roke. Saj je tudi ločenega števila: držav, je dr. Brilej dejal: »Težko si je misliti, da bi se tako vprašanje kot je razorožitev, ki je stvar vseh nairodov in držav, lahko rešilo izven organizacije Združenih narodov. Razume se, da lahko k reševanju tega problema bistveno prispeva vsak kon- Gosnar pozdravil navzoče m postalo bistven element sistema struktiven korak posameznih povedal, da je bil Zavod u»ta- socialistične demokracije, ki se voda za izobraževanje v delav- vlad z diplomatsko akcijo ali novljen na pobudo komisije za .g uveijavn na vseh -področjih skem in družbenem upravljanju mednarodne družbeno upravljanje pii pred- da predsedniki občinskih zborov za von Brentana, so prišli naj- je Adenauer grajal Straussa. je že čas, da se začnemo pri- proizvajalcev, in dejal, da na ta . . v - v IC V- UO J — —— — ——- — x Ui U i'2, V Cilj CUVC v , viv.jv.ij — — - * — bolj do izraza tisti, ki poudar- No, najnovepsa, zeLo p-risircna pravlja^. na širšo in temeljitej- način dajemo zadosten poudarek j a jo, da zunanji minister doslej pismena poslanica iz Vencea to anaiizo izkušenj tudi drugih ' ' ni imel priložnosti pokazati SV o- demantira. mlajših organov družbenega Sožalna izjava predsednika republike Beograd, 3. marca. (Tanjug). jih sposobnosti. Do ostavke Hal- nje do vsega, kar pride z Vzho- ' že skrajni čas. Med njegovo pet- lsteina, ki je skupno z Adena- Straussovem zunanjepolitičnem nost organov družbenega uprav, da, ne mreta nikoli škodovati, tedensko odsotnostjo se je poja- uerjem držal v svojih rokah niti »izletu« nobenega prestopka in ljanja pa zahteva, da jim po-' podjetij in drugimi d so tudi tokrat zavzeli tako sta- vila v sicer dobro »uglašenem« zunanje politike, je bil von tako je Strauss včeraj v pol- svečarno več pomoči. Organi „a področju k lišče, ki ga je mogoče označiti in solidnem krščanskodemokrat- Brentano zgolj neke vrste re- nem sijaju svoje avtoritete lah- družbenega upravljanja potre- s tema dvema v bonnskem di- skem orkestru razuzdanost, po- prezentativni statist, ki' ni imel ko odletel v Wasihington. Zara- bujejo za svoje delo več druž- plomatskem slovarju pogostima javili so se znaki disonance. niti možnosti, da bi pokazal d; razprave o obrambnih vpra- beno-ekonomskega in politične- besedama, ki se uporabljata v Kriza okrog von Brentana je zvezi z novimi predlogi iz za- bila najbolj viden znak, da hodne poloble. »gospodarja« ni doma, toda V prvih reakcijah se poudarja hkrati ta kriza tudi potrjuje, da žaram »aceriu je Predsednik republike Josip Broz že prej znaila teza bonnske deluje njegova meč tudi od da- , iza SQ bUe a Tito je poslal Srbski akademiji a-, smir« konference ne leč. Tz francoske riviere le soo- orun - . znanosti ob smrt; kiparja Tome Rosandiča naslednjo brzojavko: svoj talent. Reorganizacija in personalne spremembe v zunanjem ministrstvu, zaradi katerih je iz tistemu organu, ki jima danes osnovno povezovalno vlogo med Kancler Adenauer ne vidj v upravljanja. Poyečana odgovor- družbenimi organi komune in :« delavskimi sveti ter med organi družbenimi komune in izven nje. Zaključil je z mislijo, da so zbori proizvajalcev v občinah vlade, da široke konference ne ieč. Iz francoske riviere je spo-morejo dati rezultatov zato je ročil, da so se vse organizacij- »Ob smrti uglednega člana vaše akademije, kiparja Tome Ro-sandiča, ki je vse svoje življenje posvetil umetniškemu treba iskati razčiščenje proble- ske spremembe v ministrstvu za mov in pojmov pred sestankom zunanje zadeve izvršile z nje- bQ znova zač6ia _____________________:--a-., et/~v\rr\ voHn neti n in nmmipmom ..... . na najvišjem nivoju na diplo- govo vednostjo in privoljenjem matskem področju. Moskovski ter je s tem razveljavil osnovne predlog ne temelji na tej bon- argumente, ki so v petdnevni ustvarjanju in vzgajanju našili nski tezj Q „tjbi diplomaciji« in »krizi* okoli von Brentana bili mladih umetniških naraščajev, vam izražam svoje iskreno sožalje!« Jordanci ujeli dva Izraelca Aman, 3. marca. (Reuter.) — Predstavnik jordanske vlade je izjavil, da so preteklo noč ujeli dva izraelska oficirja v civilnih oblekah, ko sta blizu zaliva Akabe prišla z jeepom na jordansko ozemlje. glede na to je bilo sklenjeno, da glavni aduti v rokah z nemške strani ni mogoče pri- voljnežev iz čakovati pozitivnega odgovora, ske parlamentarne posebno še, ker — kot se je Skoro na isti način, kot zvedelo — vprašanje Nemčije Selwyn Lloyd rešen z interven-ne bi bilo na dnevnem redu teh cijo MacMillana, tako je tudi preliminarnih razgovorov pred von Brentana ubranil in rešil konferenco na najvišji ravni. Toda, četudi bi ostale zahod- pomeni, da von Brentano ostaja, noevropske države sprejele to vsaj za sedaj. Toda s tem, da se iniciativo, je bil že sedaj izražen je njegov majavi položaj sedaj bistveni pomislek: Zahodna utrdil, niso postali še neaktual šsnjih v parlamentu bo imel ga znanja, kot jim ga dajejo da- novi, najmlajši organi ljudske Straussov obisk dva »polčasa«, našnje nižje šole. Zato so že oblasti in jim je zato potrebna Vrnil se bo v Bonn tistega dne. dOSiej razne organizacije prire- ko bo parlament razpravljal o jaie v ta namen mnoga preda- vprašanjih njegovega resorja, vanja jn razprave. Pokazalo se nakar se bo zopet vrnil v ZDA da to ne zadošča. Predvsem in nadaljeval razgovore. pa je bila slabost teh oblik iz- obraževanja v tem, da ne uspo-TUDI TRETJI POHVALJEN sabljajo dovolj za samostojno _ Tudj tretji minister je dobil delo, da so često preveč stroja v^Bundestagu *7n “šef” zuna- te dni po teleprinterju prizna- kovno poudarjena in da ne da- nje politike bo imel možnost po- nje iz južne Francije. Aden- j0 zadostnega in solidnega kazati ali so bili očitki umest- auer je posebej pohvalil tudi osnovnega znanja iz gospodarni in če je bila kritika koristna, očeta nemškega čuda prof. Er- ske politike in druzbeno-komu- samostojna poteza von Brentana in na posledice teh ukrepov ne bo treba dolgo čakati. Cez velika zunanjepolitična diskusi- vsa naša skrb. Želel je seminarju in zavodu obilo uspehov. V. R. Danes seja zveznega izvršnega sveia BEOGRAD, 3. marca (Tanjug). Jutri bo seja' zveznega izvršnega sveta, na kateri bodo med drugim sprejeli več uovih uredb, odločb in sklepov s r.od ha.rdt.a. Ta gospodarski strokov- nalnega sistema, ki so danes po- ročja gospodarstva, socialne po- . .PA TUDI NA STRAUSSA n.jak* ima že deset let gospo- go j 'za uspešno delo družbenih , , . darski resor in, kot pravijo, je organov. Težišče tega izobraže- Teleprinterska «ie.“ gospodarski vzpon Nemčije v vanja bi moralo biti na okrajih bUanCte dni v ^inem teku. Po ^em ^zvezan ^ z njegovim občinah, kar je mogoče do- litike in drugih področij. Zvezni izvršni svet bo odobril tudi nekatere mednarodne sporazume. « v«. >» st™*«. ^ «w »> Trrt sasr»T-!Sr«s rezultati volitev hi koroškem ia z-a von BTsntania, temveč je * ~ . »-f„v• -.00 pomočjo VLm resorjem oblak! - pov obramib- canjje cen in zna«! nezaposle- Adenauer z njeno pomočjo opravičil tudi svc>je.ga ..Izr®e2Je 26 zahtev.al Nemčija ne bo sedla za konfe- ni vsi glavni očitki. V nekaterih sije OZN za premirje za P°^° rDneno mizo na nobenem zbo- krščansko-demokratskih vrstah Dunaj, 3. marca (Tanjug). Po Koroški Slovenci so obdržali .V— --------- , nosti — ki so zatemnili ta sijaj. poročilih iz Celovca je sociali- v svojih rokah obe prejšnji nega ministra Straussa prea Erha,rdt je m<}ral p,rav aa dan stična stranka Avstrije včeraj občini Blato, kjer imajo ves njegovim potovanjem _ v svojega ministrskega jubileja zmagala na volitvah za nove odbor in predsednika občine pri iskanju dveh funkcionarjev izraelskega kmetijskega ministrstva, ki sta sinoči izginila. VREME Stanje 3. marca: Področje visokega zračnega pritiska se razprostira od Azorov prek Velike Britaniie do severne Skandinavije. Hladne zračne gmote nad Balkanom se počasi pomikajo proti jugu. od severa pa doteka v višinah nad Alpe nekoliko toplejši zrak. Napoved za torek: Zmerno do precej oblačno vreme Nočne temperatur? med —8 in 2. v Pn- Erhard.t je Na Straussa seje zrušila kopi- kJ. j svojemxl veiikemu opti- občinske odbore v koroški po- in Gorenjo vesco, kjer imajo ca njegovih krscansfco - nemo- mizmu pou(3a.riti, da je Nemči- krajini. Od 200.178 veljavnih poleg predsednika občine tudi r»nčno mizo na nooenem zoo- Krscaii«Bu-u=aivA,aw>»iu -----------—svmmra veu«.euiu oDcinsive uuuuie v [ju- in Gorenjo vesco, kjer imajo rovanju. na katerem bi kot ena- se vse bolj širi'prepričanje, da ca njegovih— «-_____________________________________________________ -___________________________________ - - kopriven partner sodelovala je von Brentano »siv človek«, kratskdi ja še vedno sredi konjunkture glasov jih je dobila 98.546 in večino mandatov v odboru, tudi Vzhodna N-mčija. To bi brez mnogo domišljije in inicia- da je s »protipianom« in da ne misli »biti gospodarski 1177 mandatov v 227 občinah. - Število občin na Koroškem bila tudi tokrat lahko rešilna tive, slab taktik in celo slab črtu Rapackega zase.i na pou minister neke,ga gospodarstvi. (Na volitvah leta 1954 leta je so lansko leto z administra formula, ki jo hranijo v bon- pobornik. V sedanji kampanji, rnčie. ki ne sodi v njegovo pi •.«««»-----r tivnn rporpanizariin zmanišal nskem diplomatskem arzenalu, ki se je pričela na seji parla- če bi vsi ostali argumenti v zu- mentarne frakcije stranke, so nanjepolitični diskusiji od.po- kritizirali mnoge poteze, ki jih ’ -- • ^,,i-e.nii Ha ki je v krizi«. Pozval je vodil- jniela 1279 mandatov). Ljudska tivno reorganizacijo zmanjšali stojnost. Strauss ie pouai»n»i, u« . .. . iiaujcpuiiiiviii — , . . - 17,7-0711 v intcr- - w - _ vedali. 'Kot kaže. sta obe Nem- pripisujejo njegovemu ravnanju misel, ki jo \T_d krat_ piinirani v politiki cen in plac Čiii predvideni za sodelovanje v Goblent.zstrasse; med neuspeš- nemskrogu k:brišem ia7 kriv Pf> dosedanji praksi je vsa! ___________no r»ntf>7.p nriStevaio Drekinitev ske frakcije. JNis m jaz 1o,+ »Bonn pa ne bo dovolil, da bi ne poteze prištevajo prekinitev ---------------------------------- nasiednji dan Moskva na ta način demonstri- odnosov z Jugoslavijo, stahsce da se 1 bonnskem tr-m« je rala obstoj dveh suverenih dr- do vzhodnih vprašanj in Rapa- govorilo na 1bonnsk;em w«. ■ 1 žav.« poudarja tukajšnji tisk. ckyjevega načrta ter debakl vla- nojasnil pred neka^ dne^tuu^ ______________ _ Adenauer se vrača s svojega de ob zadnji zunanjepolitični novinarjem U- morju 4, najvišje dnevne do 10 DOtovamja in bo znova prevzel razpravi. hodnonemških stopinj C. . ročje, ki ne sodi l»nhpn^Tvrnttnredlos* ne gospodarstvenike in sindika- stranka je dobila 42.753 glasov °d 240 na 227. f8 grx 11 njegovo osebno za- te, naj ne nasedajo glasovom o in 591 mandatov. (Leta 1954 Sestanek SVetO MT0 temveč, za j1 «, jnter- k,rizi in n3i bodo strogo d.:sci- 359 mandatov.) Pronacistična Pariz. 3. marca. (AP.) Danes - - »»"litik,- cen in plac stranka (FPO) 21.799 glasov in je bilo sporočeno, da se bo i j* 257 mandatov (leta 1954 156 jutri zvečer sestal svet. Atlant- 1 " mandatov), Komunistična par- skega pakta. Sklicanje je zahte- ▼ tija 2066 glasov in 13 manda- vala ameriška delegacija zaradi d »ji d »el .1 je h tov (20 mandatov). Ostale liste razpravljanja o zadnji noti So- napovedati. so dobile 33.849 glasov in 454 vjetske zveze v zvezi s sestan- Djordje Zelmanovič mandatov« kom na najvišji ravni. n:gV 0-7 Kaj s« bo pokazalo vojaških BETO XIX., ŠTEV. 53 SLOVENSKI Izdaja la tisKa CodopLsao podjetj* Slovenski obroče valeč. Direktorj Rudi Janhaba. Gia vri in odgovorni urednik: Sergej Voš o jak. — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica Št. 1 in S. telefon 23-522 do 23-526. —. Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. l/II, telefon 23-522 Jo 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832. — Poštni predal St. 29. — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana št. 60-KB-5-Z-367. — Mesečna naročnina 230 din UDBUllO, TOREK, 4. MISC1 1958 Industrija je dobro začela Razgovor gospodarstvenikov in političnega aktiva trboveljskega okraja s članom Zveznega izvršnega sveta Mijalkom Todorovičem Clan Zveznega izvršnega e ve ta Mijalko Todorovič je v nedeljo, ko se je po končanem predvolilnem zborovanju razgovarja;! s političnim aktivom in z gospodarstveniki trboveljskega okraja, ugodno ocenil gospodarski položaj. Dejal je, da so' pogoji Za povečano industrijsko in kmetijsko proizvodnjo ugodni. Industrija ie bila v začetku leta uspešna, pa tudi v kmetijstvu laiiko pričakujemo dobro letino. Na vprašanje, kaj bo s tistimi gospodarskimi organizacijami, ki so po novem zakonu o delitvi dohodka v slabšem položaju, kot so bile v letu 1957, je tov. Todorovič odgovoril, da pri praktičnem uveljavljanju tega zakona no bo prišla nobena gospodarska panoga v slabši položaj- Pri tem je treba vedeti, da velja-to za jugoslovansko gospodarstvo na splošno, r-i pa izključeno, da ne bo ' v posameznih panogah tudi nekaj takih gospodarskih organizacij, ki bodo nekoliko na. slabšem kot so bile lani. Poglavit- organizacijo o možnosti za podaljšanje odplačilnega roka. Tovariš Todorovič je omenil tudi možnost za znižanje cen barvastih kovin (bakra, aliflminij a in dr.), ker povečana proizvodnja to dopušča. Pač pia bo morda kje potrebno zvišanje cen — na primer pri premogu — vendar bomo morali take ukrepe dobro premisliti, da. ne bi negativno odjeknili v gospodarstvu. Udeležene,; razgovora so vprašali tudi, zakaj je treba del dohodka iz pavšalnih družbenih prispevkov odvesti federacij: Mijalko Todorovič j© odgovoril, da se ukvarjajo z mislijo, da M sistem pavšalnih družbenih obveznosti" razširili na širšo mrežo manjših gospodarskih organizacij. Da ne bi družbene obvez- nosti za potrebe federacije bremenile samo industrijo, ' je bilo treba del bremena prenesti tudi na manjše gospodarske organizacije s pavšalnim obračunom dohodka. Zveznj organi pripravljajo. predpis v manjših gospodarskih organizacijah s pavšalnimi družbenimi dajatvami. S tem bo treba iti bolj v širine, ker so izkušnje pokazale, da take manjše gospodarske organizacije (manjše trgovine s kmetijskimi pridelki, gostišča, .manjše obrtne delavnice Itd), bolje delajo, če imajo pavšalne družbene obveznosti. Na vprašanje, če so možnosti za povečanje stanovanjskega prispevka, je tov. Todorovič odgovoril, da za sedaj takih možnost^ ni. Sredstva stanovanj- Mijalko Todorovič v celjskem okraju .h;-:; M HH CELJE, 3. marca. Po obisku v Trbovljah se je. član zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič danes ves dan zadržal v celjskem okraju. Tako je že v dopoldanskih urah v spremstvu člana republiškega izvršnega sveta Toneta Boleta in sekretarja okrajnega komiteja ZKS Celje. Franca Simoniča ter predsednika OLO Celje Rika Jermana obiskal velenjski rudnik lignita. Tu se je z zastopniki delovnega kolektiva pozanimal za proizvodne i:n investicijske probleme, razen tega pa si je ogledal še delo v jami. Za tem je tovariš Todorovič obiskal kolektiv termoelektrarne v Šošta. nju. Po ogledu obrata se je z zastopniki kolektiva razvila zelo zanimiva razprava okoli gradnje druge faze termoelektrarne. Na zaključku svojega obiska v celjskem okraju si je tov. Todorovič ogledal še celjsko cinkarno, nato pa je imel v gospodarskem klubu Trgovinske zbornice posvetovanje s predstavniki delovnih, kolektivov in političnih organizacij - o nekaterih gospodarskih vprašanjih. M- B. skega sklada že tako znašajo od 50 do 60 milijard dinarjev in bodo zaradi obrestnih posojil stalno naraščala. Če bi povečali stanovanjski prispevek, bi se nerealno povečala denarna sredstva, za katera he- bi bilo poravnave v materialu. Lani smo porabili za stanovanjsko graditev več sredstev, kolikor smo jih bili namenili. Posledica tega je, da so porasle cene gradbenega materiala, in to v mesecih (december, januar), ko sploh ni gradbena sezona. Tovariš Todorovič je opozoril tudi na .pojav, ko nekateri občinski ljudski odbori neutemeljeno predpisujejo iizredne dajatve, kar seveda nujno spreminja strukturo investicij. Udeleženci posvetovanja so vprašali tovariša Todoroviča tu-dli, če bo letos izšel zakon o minimalnih osebnih dohodkih. Odgovoril je, da' do jeseni nikakor ne bo mogoče sprejeti tega zakona, čeprav je znano, da lanski tarifni pravilniki niso najboljši temelj za določanje minimalnih plač delavcev in nameščencev v gospodarskih organizacijah. Tovariš Mijalko Todorovič je na koncu pozval vse gospodarske organizacije, da do skrajnosti i izkoristijo vse možnosti za povečanje industrijske proizvodnje, ker temelje na tem vsi računi . za nadaljnjo utrditev našega gospodarstva in - izboljšanje življenjske ravni- ' • —no , Medtem, ko je te dni v nekaterih naših krajih snežilo, je v Goriških Brdih že prava pomlad ta značilnost zakona je ta, da po itavlja vse gospodarske organizacije v enak položaj,in da bodo. ieveda bolj stimulirana podjetja z večjo produktivnostjo, kot pa tista s slabškim učinkom. Tovariš Todorovič je v zveza > tem nadalje dejal, da je bila to načelna rešitev in da bi vsaka druga pot vodila nazaj v administrativno upravljanje gospodarstva. Praktično pa bo seveda mogoče popraviti posamezne instrumente, zlasti za tiste panoge, ki bi bile sedaj v slabšem položaju To velja na primer za industrijo gradbenega materiala, za rudarstvo, za konzervno industrijo, predelavo sadja itd., te industrijske panoge so v slabšem položaju zaradi skrajno primitivne proizvodnje, zaradi cen z določeno gornjo majo ali pa zaradi posebnih tržnih razmer. V zvezi z odplačevanjem anuitet je tovariš Mijalko Todorovič dejal, da je za tista podjetja. ki so najela investicijsko posojilo pred 1. januarjem 1953 to je pred uvedbo novega sistema delitv-a dohodka, ob drugačnih pogojih in s krajšimi odplačilnimi roki, sprejeta olajšava, da za odplačevanje lahko upo -rabljiajo tudti vsa blokirana amortizacijska sredstva iz pr-ej-šnih let, kolikor za to ne zadostujejo sredstva lastnih skladov. Če pa za odplačevanje anuitet tudi to ne zadošča, s-e bo investicijska banka ponovno dogovarjale s prizadeto gospodarsko Potujoča rasstava TLA Beograd, 3. marca. (Tanjug). V Domu JLA v Beogradu bodo jutri odprli prenosno razstavo »Jugoslovanska ljudska armada v obnovi in izgradnji države«. Razstavo, ki je sestavljena v več primerkih, bodo odprli te dni v Pančevu, Sarajevu, Pulju, Trumanovem in drugih krajih. Na prostoru okoli 50 kavdrat-ndh metrov je s fotografijami, besedili, grafikoni in risbami prikazano sodelovanje pripadnikov JLA pri mnogih akcijah za obnovo in izgradnjo države. Razstavo bodo prenesli v vsa mesta in del večjih krajev v državi. Na poti, dolgi 15.000 km, bo obiskala do konca leta okoli 500 krajev. V okviru razstave bodo predvajali serijo dokumentarnih filmov »JLA v izgradnji države«, >-22. december«, »Odred miru«, »Majske radosti«, nadalje »LH Slovenija«, »LR Hrvatska«, »LR Črna gora« in druge. Obiskovalci razstave bodo prejeli tudi brošure »Čuvarji mirnega razvoja«, »Armada v izgradnja države« In »Vojna industrija«. Aleksander Rankovič bo govoril na zborovanju v Beogradu Beograd, 3. marca. (Tanjug). V podjetju »Crvena zastava« na Voždovcu bo jutri dopoldne veliko zborovanje volivcev, na katerem bo govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta in poslanski kandidat za zvezni zbor Aleksander Rankovič. Govoril bo tudi poslanski kandidat za republiški zbor ljudske skupščine Srbije Vučko Ivkovič. Proslava 450-lelnice rojstva Marina Držiča Beograd., 3. marca. Splošna jugoslovanska proslava 450-letnice ro-jstva velikega dubrovniškega komediografa Marina Držiča se bo začela meseca aprila v Splitu. Na sporedu bo med drugim premiera njegove komedije »Skup«, ki jo bo režiral beograjski režiser Fotez. To komedijo so pred nekaj leti z velikim uspehom predvajali v Beogradu in mnogih drugih jugoslovanskih m-astiih. (Jugopres). Daljnovod med Jugoslavijo in Madžarsko Beograd, 3. marca- Novi daljnovod med Jugoslavijo in Madžarsko bo začel obratovati 8. in 9. marca med Varaždinom in madžarskim mestom Šejter. Ta daljnovod dolg nad 70 km, bo služii za -izvoz električne energije iz Slovenije in Bosne na Madžarsko. S tem daljnovodom je storjen prvi korak v povezovanju elektrogospodarskih sistemov obeh držav na osnovi sporazuma, sklenjenega v Budimpešti 30. julija lani. (Jugopres). Nova splošna ambulanta v občini Moste Na pobudo sveta za zdravstvo občine Moste je Zdravstveni dom tega področja ustanovil v vasi Bizovik novo splošno ambulanto. Ta, za razvoj javne zdravstvene službe pomembna ustanova, ki so jo slovesno odprli prejšnjo soboto, je v Zadružnem domu v prostorih domačega kulturno - prosvetnega društva »Svoboda«. Obratovala bo vsak ponedeljek, sredo in petek, ob torkih pa bo v njej otroška posvetovalnica. Z novo splošno ambulanto v Bizoviku je zdravstvena služba občine Moste začela uresničevati zamisel — odpreti podobne ustanove v vseh tistih krajih, ki s;o močno oddaljeni od svojega zdravstvenega središča. Slovo od Tome Rosandiča Split, 3. marca. Danes popoldne so v Splitu spremili na domače -pokopališče kiparja Toma Rosandiča, enega od naših največjih likovnih umetnikov, člana Srbske akademije znanosti ter ustanovitelja in rektorja beograjske Akademije likovnih umetnosti. Zborovanje tehnikov in Bilanca mariborskih sindikatov V preteklem letu je sindikalna organizacija okraja Maribor dosegla pri delu lepe uspehe, zlasti če upoštevamo, da je morala reševati številne nove naloge, ki sta jih narekovala hiter napredek v našem gospodarstvu in v družbenem upravljanju. V delavsko in družbeno samoupravljanje se je v zadnjem času vključilo mnogo novih delavcev, ki jim je bilo treba pomagati pri praktičnem delu v organih upravljanja. To je uvodna ugotovitev obsežnega poročila, v katerem je okrajni sindikalni svet na svojem nedeljskem zasedanju seznanil članstvo s stanjem, uspehi, nalogami in težavami v delu minulega leta. Za poglabljanje delavskega upravljanja Največ pozornosti posveča poročilo poglabljanju delavskega _ in družbenega samoupravljanja, ki postavljata pred sindikate vedno zahtevnejše naloge. Dejavnost organov samoupravljanja se je razširila na komune, kjer organi družbenega upravljanja odločajo o porabi sredstev. V prizadevanju, da bi članom delavskih svetov dal; dopolnilno znanje iz naš? ekonomike, so lani sindikati organizirali klube delavskih svetov. Ustanovili so 31 klubov s člani DS iz 230 gospodarskih organiza- cij. Za kmečke delavce je Okrajni sindikalni svet organiziral večdnevne seminarje, s predavanji o potrebnih ukrepih za dvig kmetijstva in razvoj komunalne skupnosti. Volitve v delavske svete so pokazale določen napredek, saj je bilo izvoljenih več žena in mladincev kot prejšnje leto, v njih je več delavcev iz proizvodnje in 54 °/o mladih delavcev v starosti 25 do 35 let. Veliko aktivnost v organih delavskega upravljanja je pokre-nil tudi kongres delavskih svetov, saj je bilo pred kongresom 253 razprav o delavskem samoupravljanju, katerih se je udeležilo okoli 48.000 članov sindikata. Okrajni sindikalni svet je dal pripravljalnemu odboru za sklicanje kongresa 72 predlogov za izpopolnitev delavskega samoupravljanja. Podobno razgibano delo še je nadaljevalo po kongresu ob proučevanju resolucije kongresa. Pomembno vlogo so odigrali sindikati tudi v pripravah na volitve v občinske ljudske odbore. Vendar je ugoden položaj pred volitvami uspaval nekatere organizacije, da niso dovolj pazile na strukturo bodočih ljudskih odborov. Posledica tega je, da so delavci maloštevilno zastopani v nekaterih občinskih odborih, n. pr. v Mariboru, Slovenjem Gradcu in Crni. Za boljše sodelovanje s komuno Organi delavskega upravljanja so v zadnji letih tako napredo-vali, da lahko trdimo, da dejansko upravljajo podjetja, čeprav to upravljanje ni povsod enako uspešno. Medtem ko je delavska upravljanje močno napredovalo v industriji, v drugih večjih obratih ter na nekaterih kmetijskih gospodarstvih, je upravljanje v malih obratih še vedno nezadovoljivo. Zaključne analize kažejo, da je prav v teh malih obratih največ nesocialističnih pojavov. Sorazmerno večje težave pa zasledimo pri nekaterih neurejenih kmetijskih gospodarstvih. Objektivnih vzrokov, ki bi zavirali uveljavljanje delavcev v samoupravnih organih, pa je iz leta v leto manj in jih bo mogoče s sistematičnim delom sindikatov in ZKS postopno odpraviti. Zelo vzpodbudno je dejstvo, da se že kaže težnja za večjim sodelovanjem komune in podjetij. Lep primer je delavski svet MTT (Mariborske tekstilne tovarne), ki je predvidel okoli 3 milijone din za razširitev vrtca. Mislijo tudi na razširitev tovarniške ambulante. da bo dostopna tudi družinskim članom. Delavski sveti v mnogih podjetjih razpravljajo o izgradnji . komunalnih naprav, pralnic, servisnih delavnic, športnih objektov itd. Vse to kaže, da se delavski sveti ne zapirajo več v svoja podjetja, temveč rešujejo probleme v okviru občine. Metode dela Kritična ocena dela samoupravnih organov kaže. da so dnevni redi zasedanj delavskih svetov pogosto preobširni, kar ima za posledico. da člani delavskega sveta pogosto glasuieio o zelo pomembnih zadevnh l>r»z razprave. Oruga slabost je neperspektivno obravnavanje problemov in zaprtost delavskih svetov. Stremeti bi V soboto zvečer so imeli v Kranju tekstilni inženirji in tehniki naše republike svoj redni letni občni ?zbor. Iz poročila predsednika Milana Ovina vidimo, da ima slovenska tekstilna industrija kljub iztrošenosti strojev zelo ptunembno mesto v jugoslovanski tekstilni industriji. V Sloveniji je zaposleno 21,4 »/o vseh tekstilcev naše države, ti pa ustvarijo kar 28,5 % vsega bruto produkta jugoslovanske tekstilne industrij e. _ To kaže, da ima slovenska tekstilna industrija, čeprav je za 15°/o bolj iztrošena kot povprečno ostala jugoslovanska tekstilna industrija, še vedno razmeroma visoko produktivnost. Zaradi velike iztrošenosti strojev bo treba v tekstilni industriji še marsikaj obnoviti. Zlasti nujna je obnova v pozamen-teriji, ki ima 70 °/o vseh strojnih naprav že iztrošenih. V obnovo bo treba vložiti okoli 200 milijonov dinarjev. Dohodek bi se po obnovi v tej industrijski panogi povečal za 47 %>, dobiček pa za 50 °/a. Posebno pozornost bo treba niorali za tem, da se sej delavskih svetov udeležuje člmveč članov kolektiva. Pomanjkljivo seznanjanje kolektiva z delom delavskih svetov je še vedno ena osnovnih slabosti v metodi dela. Prav v pomanjkljivostih pri obveščanju kolektivov je dostikrat iskati vzroke za razne nepravilne pojave, ki jih negativni elementi izkoriščajo. Proizvodni uspehi, norme, nagrajevanje Ustaljenost norm in vzpodbuden način premiranja v minulem letu so ugodno vplivali na gibanje industrijske proizvodnje. Tako se je obseg industrijske proizvodnje dvignil za 16 %, vrednost družbenega bruto-proizvoda je narasla za 13 % in narodni dohodek se je povečal od 53 na 60 milijard din ali za 13 %. Nominalna osebna potrošnja je narasla za 16 rZc, cene blagu pa so se zvišale za povprečno 3 do 5 %, kar kaže na določen napredek v življenjskih pogojih delovnih ljudi. Odstotek delovnih ur, merjenih po učinku, je lani v I. polletju narastel od 43.84 na 45.85 %, kar kaže zadovoljiv napredek. V zvezi z normami se postavlja vprašanje realnosti norm. Nekatere panoge n. pr. v papirni industriji, industriji nekovin norme previsoko presegajo. Zaradi visokega povprečnega preseganja norm se dogaja v kolektivih to, da je ostali del dohodka podjetja nizek in je sredstev za druge namene premalo. Sistem premiranja se je uveljavil že skoraj pri vseh večjih podjetjih. Saj je v okraju 175 premijskih pravilnikov. Premijski sistem je v marsikaterem podjetjd pokazal prav zadovoljive proizvodne uspehe. So pa tudi pri premiranju še nekatere slabosti, ki jih bo potrebno s podporo sindikalnih organizacij odpraviti: osnovna slabost je, da premije še vedno niso dovolj vezane na 'določene materialne pokazatelje, na osnovi katerih bi bilo mogoče premije tudi ekonomsko utemeljiti. La realnejšo vrednost plač Plenum okrajnega sidikalne-ga sveta je večkrat obravna- Beograd, 3. mairca (Tanjug). —-Jugoslovanska elektroindustrija, ki izdeluj© danes 25-krat več predmetov kakor pred vojno, namerava letos razširiti izbiro in povečati proizvodnjo termičnih in električnih aparatov, za gospodinjstva. Nad 30 proizvajalcev predmeitov za široko potrošnjo, članov treh kooperacij-skih skupnosti (EKA, Maris in Standard) nameravajo letos oddati na trg oko.li 200 tisoč navadnih likalnikov Mi okoli 60 tisoč avtomatskih električnih likalnikov. Podjetja »Goran«, »Elektron« in »Terma« pa tudi druge tovarne bodo izdelale nad 520 tisoč odprtih in zaprtih rešojev ter okoli 50 tisoč rešo--jev na 2 plošči. Več tovarn je napovedalo povečanje proizvodnje -raznih štedilnikov, pekačev in drugih električnih aparatov. Letos bo prišlo na trg nad 50 tisoč električnih peči, radiatorjev, okoli 13 tisoč aparatov za tekstilnih inženirjev posvetiti industriji nogavic. Ta proizvaja namreč še vedno okoli 40 odstotkov manj nogavic kot pred vojno. V konfekcijski industriji se je proizvodnja povečala za 140 odstotkov. Kljub temu pa bo treba iz ekonomskih razlogov proizvodnjo še povečati. V konfekcijski industriji se namreč za izdelavo oblačil porabi povprečno 14 do 20 odstotkov manj blaga kot pa v obrti. Društvo slovenskih tekstilnih tehnikov in inženirjev ima v petih podružnicah 510 članov. Društvo je mnogo delalo na področju vzgoje kadrov (tudi mojstrov " in delavcev), prirejalo predavanja, ekskurzije, oglede tovarn itd. Mnogo so razpravljali tudi o produktivnosti in obnovi tovarn. V razpravi po poročilih so mnogo govorili o prenehanju izhajanja »Tekstilnih razgledov«. Čudno je res, da vsa slovenska tekstilna industrija ne more izdajati svoje revije, medtem ko imajo posamezna podjetja lahko svoje, čestokrat zelo bogate liste. — val vzroke zviševanja cen in pozival sindikalne podružnice, da budneje spremljajo politiko cen v lastnih kolektivih. Tako delavec v proizvodnji kot delavec v trgovini bi se morala resneje zavedati, da sta oba tudi potrošnika. Za odstranitev slabosti v trgovskem omrežju bo potrebno prej ko slej zastaviti vse sile za skladnejši razvoj trgovskih organizacij. Pri trgovini na drobno bo potrebno dati prednost veleblagovnicam in specialnim poslovalnicam. Tudi organizacija grosističnih podjetij kaže določene pomanjkljivosti. Za potrebe mariborskega področja sedanja grosistična podjetja ne ustrezajo, ker sta njih organski sestav in komercialna dejavnost prešibka. Četudi je trgovina v zadnjih letih dosegla napredek v porastu blagovnega prometa, tega ne moremo trditi za izbiro blaga. V dokaj neenakem položaju je nadrobna trgovinska mreža glede nabave uvoženega po-trošnega blaga. To se prvenstveno dobavlja »republiškim« grosističnim podjetjem, tako da je dostikrat zgolj naključje da prejmejo to blago tudi podjetja na mariborskem področju. V tem so vzroki večkrat utemeljene kritike potrošnikov, da so republiška središča bolje oskrbovana s tovrstnim blagom. Tudi sedanji sistem deviz za nabavo blaga široke potrošnje je nevzdržen, saj prejemajo grosistična podjetja v Ljubljani 50 °/o od kvote, razpoložljivih deviz, mariborska pa le 14. Če upoštevamo, da se v Mariboru oskrbu- pranj-e parila, večje količine aparatov za suseivje perila, hladilnikov, aparatov za pranje posode, mlinov za meso,, sadje, povrtnino in kavo ter več drugih predmetov. NAJVECfJI TEHNIČNI USPEH O jugoslovanski elektroindustriji menijo, da je po vojni dosegla največji tehnični uspeh izmed vseh industrijskih panog. Obenem je najbolj povečala proizvodnjo. Zlasti j© povečala pno-izvodinjo strojne opreme oziroma generatorjev, transfoirmp-torjev in drugih naprav za hi-dirocentrale. Proizvodnja rotacijskih strojev se je povečala od 44 ton v letu 1939 na 5585 v letu 1957, proizvodnja transformatorjev pa od 1 tone pred vojno na 3402 toni v lanskem letu. Danes izdeluje elektroindustrija razen strojne opreme za hidtrocentrale razne elektromotorje za tekstilno industrijo in rudnike, nadalj e elektiromotor- je za trolejbuse, tramvaje itd. Prvikrat je naš trg preje.1 iz domačih tovarn razne merilne inštrumente, radioapairate ter raznovrstne električne in termične aparate za gospodinjstva. Proizvodnja radijskih sprejemnikov se je na primer od 37.613 v letu 1953 povečala . na 209.275 v letu 1957. Perspektivni plan gospodarskega razvoja države določa, da bo jugoslovanska radioindustrij a izdelala v letu 1961 nad 300 tisoč radioaparatov in 18 tisoč televizijskih sprejemnikov. POVEČANJE IZVOZA IZDELKOV TOVARNE KABLOV Ekonomisti pripisujejo posebno vlogo industriji kablov, ki pomeni danes pomembno postavko v našem .izvozu. Redko je, da bi si kaka industrija pridobila tak ugled v tujini kakor ga je dosegla jugoslovanska industrija kablov. Kabli za prenos energije, za telekomunikacije, instalacijski vodi, pletene žice za daljnovode in podobni izdelki tovarne kablov »Moša Pijade« v Svetczarevu kakor tudi tovarn v Novem Sadu in Zagrebu so stalimo na uvoznih seznamih partnerjev jugoslovanske kablovske industrije v Indiji, Burmi, Libanonu, Sovjetski zvezi. Poljski, Romuniji, Etiopiji in drugih državah. Tri tovarne kablov so izdelale 1957. leta 23 tisoč ton raznih kablov, medtem ko smo leta 1939 izdelali samo 637 ton. Moderni obrati v Svetozarevu morejo predelati / mmogo več bakra, kakor ga trenutno pri nas izdelamo. Ko bodo izpopolnjene naprave v Majdanpeku in zgrajeni novi obrati v Boru. se bo povečala tudi proizvodnja kablovske industrije in drugih predelovalcev bakra. Šahovski šampionat v Sarajevu V sedmem kolu sta se ob 19,30 končali samo dve partiji in obe z delitvijo točk. Remizirali so: Lukič': Matulovič in Milic : Trifunovič. V nadaljevanju prekinjenih partij iz 4. kola je Trifunovič premagal Karakljajiča. PROF. DR. DRSG0SLSV STRMJMGVIČ OBSOJEN BEOGRAD, 3. marca (Tanjug). Okrožno sodišče v Beogradu je obsodilo prof. dr. Dragoslava Stra-njakovica na 6 let strogega zapora zaradi sovražne delavnosti proti državi. . Sodišče ,1e ugotovilo, da je bil Stranjakovič eden izmed članov skupine Pavlovič - Krekič - Zuje-vič, ki se je v začetku februarja letos zagovarjala pred okrožnim sodiščem zaradi sovražne delavnosti proti FLRJ. Pod imenom »Narodno predstavništvo v državi, v ilegalnosti« je imela ta skupina namen, nasilno in protiustavno odstraniti državno in družbeno ureditev FLRJ ter razbijati narodno enotnost naših narodov. Skupina je bila povezana s sovražnimi begunskimi skupinami v tujini, ki jim je dostavila »memorandum« in »program« svoje delavnosti. Obsojeni Dragoslav Stranjakovič je bil eden izmed organizatorjev' in član centralnega nacionalnega komiteja Draže Mihailoviča. Kot odposlanec Draže ?,Iihajlovica ie imel Stranjakovič meseca septembra leta 1914 razgovore z Milanom Nedičem zaradi skupnega nastopa z okupatorjem v borbi proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Pred sodiščem ie obsojeni Dragoslav Stranjakovič priznal, kdaj se ie sestajal z obsojenimi Kre-kičem, Pavlovičem in Zujevicem in da je po Milanu Zujevaču dostavil »program« sovražnim begunskim skupinam v Parizu. Sodna razprava proti obtoženemu Dragoslavu Stran jakoviču je bila naknadno zaradi njegove bolezni v času sodne razprave proti Bogdanu Krekiču, Aleksandru Pavloviču in Milanu Zujeviču. jejo tudi podjetja izven mariborskega okraja, je pristranost sedanje delitve deviz očitna. Na področju mesta Maribora in v večjih središčih, zlasti v zgornji Mežiški dolini, bo potrebno poskrbeti za ureditev trgovine s sadjem in zelenjavo, ki zdaleč ne krije potreb. Nenehno naraščanje proizvodnje nas sili k naglim ukrepom za razširitev trgovskega omrežja nasploh. Naša trgovska mreža je nerazvita tako v Mariboru kot v ostalih večjih središčih, in bo redna preskrba sčasoma resno ogrožena. Samo sistematično izvajanje programa za razvoj trgovinske mreže lahko odpravi sedanje pomanjkljivosti. Trgovinska zbornica je že izdelala potreben program, k reševanju tega problema pa bodo morali, več prispevati poleg same trgovine tudi ljudski odbori in industrija. Ljudskim odborom bi bilo priporočiti, da v novih stanovanjskih stavbah povsod, kjer je potrebno, obvezno določijo prostore za prodajalne, da del najemnine od lokalov uporabijo za gradnjo novih in da pravno zagotovijo namembo poslovnih trgovskih lokalov. Nujno bi bilo tudi utrditi vlogo družbenega upravljanja na področju blagovnega prometa — preko potrošniških svetov. Lzobraževanje delavcev naj bo skrb celotne družbe Vsakdanji razvoj terja vedno večjo splošno in strokovno izobrazbo delavcev. Med delavci se očitno stopnjuje za- nimanje za nadaljnje izobraževanje in težnja za pridobivanjem višjih kvalifikacij. Za strokovno in splošno izobrazbo skrbe podjetja na najrazličnejše načine. Najuspešnejša, je ta skrb., v tistih podjetjih, kjer sodelujejo sindikalni delavci z organi delavskega samouprav- ljanja. manj pa tam, kjer je ta skrb še vedno prepuščena personalnim referentom. Kot primer uspešnega dela pri izobraževanju kadra je program izobraževalnega centra Metalne za letošnje leto, ki poleg strokovnih tečajev obsega tudi predavanja za organe delavskega upravljanja in ekonomsko politično vzgojo kolektiva ter tečaje za praktično izobrazbo predavateljskega kadra. V preteklem letu je v posebnem tečaju opravilo izpite za kvalificirane gozdne delavce v Mariboru 480 delavcev. Kmetijski delavci pa so se izobraževali v tečajih in seminarjih, po katerih je približno 300 delavcev opravilo izpite za kvalificirane kmetijske delavce. Nujno bo ustvariti točno evidenco kadra po podjetjih, ki ga bo potrebno dalje izobraževati. Takšna evidenca bo služila občinskim' sindikalnim svetom, da bodo pri občinskih ljudskih odborih izposlovali potrebna sredstva za pošolsko izobraževanje delavcev. Pomembno delo na področju izobraževanja bodo tudi v bodoče opravljale ljudske univerze in izobraževalne sekcije v okviru Svobod, ljudske knjižnice pa lahko služijo kot dragocen pripomoček pri samoizobraževa-nju. jp* j Bivši Alžiru raj na n ih rai SLOVENSKI P0B0CE71LEC f at». 9 St. 53 — 4. MARCA 1958 Pot k vrhu Težko je reči, ali je bilo presenečenje, ki sc ga pokazali zahodni državniki, ko je Sovjetska zveza privolila na sestanek zunanjih ministrov veselo ali neprijetno. Morda bi bilo še najbolje trditi, da je bilo potrebno, kajti sicer bi se je, da so zahodne države, v vseh odgovorih na Bulganino-va pisma, ki so predlagala sestanek na najvišji ravni, odgovarjale s protipredlogom, da bi se morali najprej sestati zunanji ministri, ki bi pripravili vse potrebno za sestanek najvišjih. To, so dokazovali, bi bilo potrebno .kajti sicer bi se moglo zgoditi, da bi se najvišji sestali, ne da bi se o čemer koli sporazumeli, in to je nekaj. česar ne bi smeli tvegati glede na svetovno javno mnenje in lasten prestiž. Po Bul-ganinovih pismih pa je bilo sklepati, da je Sovjetska zveza odločno proti sestanku zunanjih ministrov ... Dejstvo, da je sedaj nanj privolila, je vsekakor uspeh za Zahod — in za Sovjetsko zvezo, ki je s tem pokazala, da - res voljna sestati se; za Zahod pa je sedaj postalo morda r iprijetno dejstvo, da se bo zares treba sestati. Zlasti iz \\~ashingtona je namreč slišati govorice, da Zahod še ni dovolj močan ,da bi lahko »zares govorili— s Sovjetsko zvezo. Pa tudi o sestanku zunanjih mini-irrov je že precej komentarjev. Na Zahodu ne bi hoteli, da bi se spremenil v -propagandno platformo-"1, da bi bilo -olje, če bi se pogajali na tiho, da zunanji ministri ne bi smeli govoriti samo o dnevnem redu : proceduri, ampak tudi o bi- s "u vprašanj, itd. Skratka, vsega drugega je več, kot navdušenja. Sestanek na najvišji ravni, ti a katerem, kot kaže, Sovjetska zveza vztraja in je pripravljena zanj iti več kot na ' poti, je sedaj odvisen od :eaa, kaj se bodo zmenili za-h idili trije ministri, ki se bo-i« te dni sestali v Manili na ivstanku' SEATO pakta. Dej-f: o pa je. da nobena velesila r- odklonila sestanka na naj-v ji ravni in da je 'Moskva sevi) privolila na glavni pogoj 1'hoda. Tako je upati, da bo pr lo vsaj do sestanka zunanjih ministrov gotovo in sicer po nekaterih napovedih že '■pomladi. S tem bo vsekakor napravljen velik korak naprej na poti k sestanku na najvišji ravni. Tudi če Zahod privoli na sovjetski predlog naj bi zunanji ministri razpravljali samo o dnevnem redu, je jasno, da bodo morali pri tem poseči tudi v bistvo predlaganih točk za dnevni red. In tu je razlogov za prekinitev razgovorov več kot dovolj. Če bi na sestanku Dul-ies vztrajal pri svojih znanih postavkah o -osvoboditvi držav vzhodne Evrope« in podobnih stvareh, ni težko uganiti, kakšni bi bili rezultati. Tudi nemško vprašanje med tistimi, ki so problematična, ni najmanjše. Drugače povedano, samo od dobre volje vseh udeležencev je odvisno, kakšen bo napredek v odnosih Vzhod— Zahod po sestanku zunanjih ministrov, ali bo prišlo do sestanka šefov držav in kdo vse se bo tega sestanka udeležil. -af v, NOVO VPRAŠANJE ZA MEDNARODNO KONFERENCO Število ufieležemcevf ZDA so odstopile britanski vladi besedilo sovjetskega sporočila — Poluradni britanski krogi menijo, da zahodne sile ne bodo privolile na konferenco 30 zunanjih ministrov, ker bi bila preobširna — »Ugodno presenečenje«, menijo v New Delhiju o sovjetskem sporočilu LONDON, 3. marca. (Reuter). Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je potrdil vest, da so ZDA odstopile britanski vladi besedilo sovjetskega sporočila o pripravah za konferenco na najvišji ravni. Sovjetsko sporočilo vsebuje predlog za konferenco zunanjih ministrov držav Severnoatlantskega in Varšavskega pakta. Ministri naj bi se sestali aprila in naj bi pripravili vse potrebno za konferenco na najvišji ravni med Vzhodom in Zahodom. Glavna kritika Londona na sovjeDko sporočilo se nanaša sedaj na število udeležencev konference. Kljub temu pa ocenjujejo sovjetski predlog kot velik korak naprej k sestanku na j višjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda, katerega bi po mnenju tukajšnjih opazovalcev lahko pričakovali že julija. Poluradni krogi menijo, da zahodne države verjetno ne bodo sprejele sovjetskega predloga o sestanku zunanjih ministrov '30 držav, kolikor bi jih bilo, če bi se udeležile sestanka članice Atlantskega in Varšavskega pakta ter predstavnik-večjega števila nevtralnih držav. Tu poudarjajo, da bi bila takšna konferenca pireobši-rna, da bi zares lahko opravila potrebno delo. Britansko stališče se še vedno omejuje na ugotovitev, da bi morali Sovjetski zvezi omogočiti enako število predstavnikov na konferenci in sicer tako, da bi se s sovjetske strani udeležili sestanka na najvišji ravni tudi Poljska in Češkoslovaška. Laburistična opozicija je reagirala na sovjetsko noto izredno ugodno. Laburistični komentatorji menijo, da je sedaj upanje na bližnjo konferenco na najvišji ravni mnogo večje. V Londonu pa izražajo precejšnje nezadovoljstvo zato, ker je sovjetski zunanji minister prezirl britansko vlado in je poslal noti samo ZDA in Franciji. S tem razlagajo tudi dejstvo. da sovjetske note v Londonu uradno niso komentirali-Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je odklonil kakršen koli komentar s tem v zvezi in je dejal, da je stvar Sovjetske zveze, komu pošlje sv^ie pT?dvo2e. V Londonu sta se sinoči se- Poročajio tudi, da se Pariz, London in Waishington že dva dni posvetujejo o sovjetskem predlogu. Francoski diplomati so sinoči izrazili mnenje, da je že skoraj gotovo, da bo prišlo do četverne konference zunanjih ministrov še pred koncem spomladi. Vendar so isti diplomati mnenja, da bo treba odstraniti še mnogo ovir, preden bodo mogli sklicati sestanek na najvišji ravni. Francoski diplomati so mnenja, da bo ena izmed največjih težav za sklicanje sestanka na najvišji ravni vprašanje, kdo naj se tega sestanka udeleži. Privolitev Sovjetske zveze na sestanek zunanjih ministrov so v indijskem glavnem mestu sprejeli kot »ugodno preseneče- Maroški protest Pariz, 3. marca (Tanjug). — Maroški veleposlanik v Parizu je danes vložil pri francoski vladi protest zaradi skupne francosko-španske vojaške akcije proti prostovoljcem maroške osvobodilne armade v afriških kolonijah. Po kratkem sestanku premiera Gaillarda z maroškim veleposlanikom niso objavili nobenega sporočila, toda v obveščenih krogih poudarjajo, da je ameriški predstavnik zahteval pojasnilo v zvezi z uradnim sporočilom Madrida o »skupnih vojaških akcijah francoskih in španskih čet v Sahari, Mavretaniji in obmejnih področjih Maroka«. V maroških krogih poudarjajo, da nezadovoljiv odgovor francoske vlade na današnji protest lahko povzroči, da bo Maroko zahteval umik vseh francoskih . čet iz bivšega protektorata. V sporo- V -............ Čilu, ki ga je izdala maroška st-ala generalni sekretar Atlant- stranka Istiklal, zahtevajo med «kega pakta Spaak in britanski 'drugim, da se morajo umakniti zunanji minister Selwyn Lloyd. vse tuje čete iz Maroka. V spo-V diplomatskih krogih menijo, ročilu tudi podpirajo ^ Tunizijo da sta se posvetovala o najno- in vse njene mednarodne akci-vejših sovjetskih predlogih. ' je. nje«, vendar pa s precejšnjo mero skepse glede odgovora Zahoda. Čeprav je bila Indija doslej mnenja, da sestanek zunanjih ministrov ni potreben, ker bi lahko - pokvaril upanje za razgovore na najvišji ravni, ocenjujejo predlog Sovjetske zveze kot znak dobre volje. Vendar pa izražajo v New Delhiju dvom, ali bo to Zahodu zadostovalo, zlasti glede na nedavne spremembe v Washingto-nu in Stassenovo ostavko. Vplivni »Times o£ India« je v zvezi s tem zastavil ironično vprašanje: »Ali ne bo Zahod sedaj, ko je Moskva privolila na sestanek zunanzih ministrov, postavil pogoje, da je treba dnevni red sestaviti pred sestankom zunanjih ministrov?« Newdelhijski opa zovalci in komentatorj da bi negativen odgovor _ absurdnost zahodne politike stalno postavlja nove ovire za sestanek, ki ga svet pričakuje s tolikšnim upanjem. Uradni predstavnik indijske-, ga zunanjega ministrstva ni hotel potrditi vesti, da bi bila Sovjetska zveza predlagala, naj bi bil sestanek v New Delhiju. Izjavil je, da indijske vlade o tem ni nihče vprašal, vendar pa je izrazil mnenje, da vlada tega predloga nikakor ne bi odklonila. Britanska antarktična ekspedicija je po zadnjih poročilih prispela v Scottovo bazo. V 98 dneh je napravila 3200 km dolgo pot. Potovanje je bilo Izredno težavno in je ekspedicija izgubila precejšen del posebne opreme, med tem tudi nekaj snežnih traktorjev. Na sliki: Snežni traktor je naletel na skrito ledeniško razpoko. Traktor so rešili, vendar pa so jih prav na ta način precej izgubili, ker so bile razpoke preširoke. KARAMANL1S0V PREDLOG Uradniška vlada in volitve Grški kralj se posvetuje s predstavniki političnih strank — Opozicijski politiki so proti reševanju krize z razpisom splošnih volitev — Volilni zakon, ki ga je dosedanja vlada predložila parlamentu bi v primeru razpisa volitev ne veljal ATENE, 3. marca. (Reuter, Tanjug). Grški kralj Pavle se je danes zjutraj začel posvetovati z voditelji strank, da bi našel možnosti za rešitev sedanje vladne krize. Kralj je sprejel Papandreua in Venizelosa, voditelja liberalne stranke, ki je največja opozicijska stranka. Za njima je kralj sprejel tudi druge politične osebnosti. Predsednik grške vlade Konstantin Karamanlis, ki je odstopil, je sinoči izjavil, da je kralju Pavlu predložil sestavo uradniške vlade, ki bi pripravila volitve v najkrajšem roku. Karamanlis je še dodal, da je Mnrphy |e optimist Francozi pa bi se radi znebili misije »dobrih uslug«, ker se boje, da bi se pogajanja ne razširila tudi na Alžir — Ameriški posredovalec je na poti v Veliko Britanijo PARIZ, '3. marca (AFP). Ameriški posredovalec v francosko-tunizijskem sporu Murphy se je danes popoldne sestal s predsednikom francoske vlade Gaillardom. Odgovarjajoč na vprašanja novinarjev, ali je še vedno optimist, je Murphy dejal: »Da, vedno sem optimist«. Poudaril je tudi, da bo po obisku v Londonu prišel ponovno v Pariz. Murphy bo nocoj odpotoval v Veliko Britanijo. V Londonu se bo sestal z britanskim posredo-valcem v francosko—tunizijskem sporu H aro Id o m Beeleyem. Uradni francoski krogi so bili presenečeni zaradi optimističnih izjav ameriškega posredovalca. Po sestanku z Gaillardom niso objavili uradnega sporočila, vendar pa so na ameriškem J veleposlaništvu ponovno oPoz°- prdporočil kralju, naj bi sedanjo krizo rešili čim-prej. V pričakovanju kraljeve odločitve za rešitev sedanje politične krize je stališče političnih strank ostalo nespremenjeno. Karamanliiis je danes dopoldne Izjavil skupini novinarjev, da odločno zagovarja predlog, ki ga je predložil kralju, ko je odstopil — razpustitev skupščine in sestavo uradniške vlade, hi bi pripravila nove volitve. Prav tako je poudaril, da so nekateri poslanci iz skupine 15 de. sidentov, ki so odpovedali zaupanje vladi in so bili sinoči izključeni iz stranke, danes' zahtevali, da bi se vrnili. Kara-manliis pa je poudaril, da j:h mirna namena ponovno sprejeti v stranko. Lahko bi zahteval tudi podporo drugih strank in poslancev, toda meni, da je treba v sedanjem položaju rešiti vprašanje radikalno, ker. bi v interesu svoj vpliv v Parizu. Menijo, da se bo Murphy jutri v Londonu posvetoval o tem, da bi Britanija in ZDA skupaj predlagali Franciji, naj takoj prouči vprašanje umika francoskih čet iz Tunizije. Vendar pa poudarjalo, vpi-a>. STT a 22: m v i o o 2 r a tl ov čosov-ske hruške ter jar i i -» TV/TCS.+ 1 -i O------------------------------------ prvi svetovni vojni, potem pa jih je znova ugonobila filo-ksera. Landcvica - vinogradi mladinskih hrigad Landovica — kraj blizu Prizrena — je bila prav do 1 1918 zapuščena, brez njiv, brez hiš, brez živi j en j a. Jeseni tistega leta pa so začele v ta kraj prihajati mladinske delovne brigade. Niso imeie svojih barak; na delo so hodile iz oddaljenih vasi, kamor so se vračale zvečer prenočevat. Nis-o imele potrebnih strojev; delale so samo s krampi in lopatami. Ljudje tu okoli so zmajevali z glavami, češ iz te moke ne bo kruha, saj smo že sumi večkrat poskusili, pa ni šlo - - . Mladina pa se za te neverne Tomaže ni zmenila; delala je in prepevala, hribčki, poraščeni z gostim grmičevjem, so pa hitro spreminjali podobo. Cez tri leta je 300 ha lando-viških vinogradov dalo prvo grozdje. Takrat so se fantje in dekleta iz nekdanjih delovnih brigad zopet zbrali v tem kraju. Zopet je odmevala pesem iz m._dih grl, tisoči m tisoči košev grozdja pa so pričali, da je njihovo nedavno delo rodilo bogate sadove — vkljub sumljivemu odkimavanj-u nevernih Tomažev . . . Landovica je dobila pozneje tudi veliko, . moderno vinsko klet, ki lahko sprejme 150 vagonov vina. Vino iz landoviških vinogradov pa se že lahko pohvali z zlato vezenimi diplomami iz Ženeve in zlatimi medaljami z različnih vinskih razstav . . - Delno so obnovili tudi že vinograde iz okolice Orahovca. Tu so se vinogradniki združili v zadrugo, ki ima tudi klet podobne velikosti, ko-t je v Lam ilovici. Danes metohijska vina prodajajo že ne samo v razne kraje naše države, temveč jih tudi izvažajo. Plantažnih vinogradov je sedaj v Metohiji že okoli 1000 ha. Obdelujejo jih. s stroji; en sam delavec obdela 6 ha. Privatniki vse bolj uvidevajo rentabilnost teh vinogradov, pa se dogaja, da svojo zapuščeno zemljo dajejo zastonj ob pogoju, da bo en član družine zaposlen v plantažnem vinogradu. Tako je bilo »■podarjenih« že 200 ha neobdelane zemlje, ki so jo že spremenili v plantažni vinograd. Za letos je zamišljeno, da bodo v teh krajih uredili novih 1500 ha plantažnih vinogradov. V Veliki Kruši blizu Prizrena gradijo velikansko klet, ki bo lahko sprejela 800 vagonov vina in ki bo tipizirala vdmo iz teh krajev. Zamišljeno je, da bodo v to veliko, moderno klet dovažali grozdje z bližnjih hribčkov z žičnico. Sicer pa moram poudariti, da bodo plantažni vinogradi dajali predvsem namizno grozdje, da bi se tako nekako vskladila njegova uporaba, ker ga privatni proizvajalci predvsem predelujejo v vino. Pogovor z rojakom Slišal sem, da je v podjetju za proizvodnjo in predelavo alkoholnih pijač »Budučnost« v Suvi Reki blizu Prizrena glavni strokovnjak Slovenec; ker me je pot zanesla mimo, sem ga Siklenil dftiskati. »Budučnost« je lepo urejeno podjetje, čeprav mu primanjkuje mehanizacije. Obiskal sem ga popoldne, pa sem vseeno na-šel dovolj uslužbencev; v glavnem so bili to uslužbenci knjigovodstva, ki pripravljajo zaključni račun, med njimi pa se je vrtel tudi Metod Ušaj, rojak iz Gorice. Povedal mi je, da je končal srednjo kmetijsko šolo v Aleksandrovcu v Zupi, in da je tudi njegov oče »vinar«, in sicer v Smederevu- V »Buduč-nosti« pa je kot vinar pred njim delal še en Slovenec.— Franjo Jager, ki je sedaj menda v Brežicah. Z Metodom sva s« kot rojaka seveda dobro razumela, pa mi je prav rad pokazal, kako »delajo« vino. Proizvajajo v glavnem desertna vina in pa razne vrste likerjev, žganja- itd. Za desertno vino »suvarak«, ki ga pridobiva iz posušenega grozdja, in za »kosovski božur« je »Bodočnost« dobila na novosadskem sejmu zlati kolajni. Podjetje zaposluje 62 delavcev in je imelo laini okoli 95 milijonov bruto dohodka. Metod, ki je še fant — in tak j s tudi videti, čeprav ima že 35 let — pravi, da se kar dobro počuti v tem kraju, samo primerne žene ne more najti... Poslovila sva se prisrčno in zaželel sem mu, da bi »njegova« vina dobila ša mnogo zlatih kolajn. Milan Pogačnik Novi stanovanjski bloki na Kidričevem trgu Plantažni vinogradi pri Orahovcn - z betonskimi stebrički namesto kolov, kar je za sedaj edinstveno v naši državi. OGRLICE RAZIGRANE KRKE NAJLEPŠE IN NAJBUČNEJŠE REKE NAŠEGA KRASA rem samostanu ter njegovi velikanski knjižnici varujejo mnogo zgodovinskih in znanstvenih redkosti tornim čolnom. Prvi kilometer je reka mirna in široka kot jezero, potem pa se med strmimi skalnimi stenami zoži do slabih 130 m. Naš motorni čoln plove po ozkih kanjonih med strmimi skalami, polnimi temnih previsov, votlin in jam. Desno, na sivih skalah, se kažejo ruševine starega Babdngrada, pred nami pa se je nenadoma razprostrlo več ko 3 km dolgo Visovško jezero. Preseneča nas prostranost in lepota zelenkaste vode. Ravna jezerska ploskev je steklena' in v njej tiho odsevajo okoliški hribi in drobne krpice zelenja; siredi jezera pa plava otoček, poln cipres, tamariš, nemirnih topolov in belih visokih zgradb. Vse jezero spominja na Bled, podobno je znanemu alpskemu jezeru in mnogi pravijo Visov. ,ou, da je »dalmatinski Bled«. V zgodovinskih zapisih se jezero in otoček omenjata leta 1400; ta zapis imenuje otoček »Alba la-pis« (»Bela stena«). Danes žive na otoku frančiškani :.a v sta- »Dalmatinski Bled« Ves naš Kras od Kopra in Gorice pa tj a do Ulcinja in Titograda ima mnogo hitrih nemirnih, vijugastih rek. Toda med vsemi primorskimi rekami je naj lepša dalmatinska reka Krka. Izvira na Kninskem polju blizu starega Knina, ki ga v vsej Jugoslaviji poznajo kot važno železniško križišče, potem pa teče v 75 km dolgem vijugastem teku po sivih kanjonih in med strmimi skalnimi stenami, čez neštete slapove, brzice in sadrene zapore proti morju in se umiri šele pred Šibenikom, v velikefn Prokljanskem in Sibeniškem jezeru. Od izvira pa prav do morja pada Krka s terase na teraso, vedno niže. 2e pri samem izviru pada v Totpolsikem slapu, potem se pa na koncu Kninskega polja naglo zožuje in se z oglušujočim hrumom poganja čez 20 m visoko sadre-no zaporo Bilušič. Za tem slapom se reka prebija skozi predele skalnatin sotesk in tvori jezero Sovič, nato pa na komaj 3 kmdoLgem toku pada v štirih slapovih — Brlijanu, Manojlovcu, Rešnjaku in Miljacki; padec vseh štirih slapov je 110 m. Samo Manoj-lovec, eden izmed najlepših jugoslovanskih slapov, je visok 52 m, širok pa več ko 100 m- Za Manoj lovcem teče Krka po divji pustinji, prebija ozko korito in po prepadnih soteskah dospe do Roških slapov. Toda tu pri Roških slapovih se nam po puščobi golega kamenja nenadoma pokažejo docela drugačne podobe. Pred očmi se razpne zeleno razkošje Krke in bogastvo njenih slapov. Na daljavi 400 m se zvršča 12 hrumečih slapov. Sumi njihovo raztopljeno srebro, se blišči na soncu in skalnih stenah. Med prepadnimi skalami in bohotnim zelenjem gostega grmovja med topoli in cipresami prš moč megličaste vode in se pre metava s stopnice na stopnico vre, buči, se lomi in pada '• globino in stvar ja ogrlice pojočih slapov in podobo, ki je n moč pozabiti. Od Roškega slapa naprej »mo nadaljevala pot po Krki s n»- Simfonija skradinskega hruma - »jugoslovanske Niagare« Sedem kilometrov od Visovca so Skradinski slapova. Do njih smo se pripeijaii od Visovca po širokem koritu ; Krke- Pred nami se je zableščalo razkošje nemirne vode, ki se premetava čez 17 širokih stopnic, visokih skoraj 46 m. Eden za drugim se vrste eurtki, loki in zavese slapov raztegnjeni v dolžini 450 m. Milijoni drobnih kapljic prše na daleč, se kade kot megla, belijo se ko prozorna tančica in na sončnih, žarkih rišejo pisane mavrice. Med posameznimi slapovi se človek čudi temnozeleni vodi, ki je na površini gladka ko zrcalo, v globini pa vre, se gnete in pripravlja, da se bo e DOM UČENČEV V KRTJŠEVCU Te dni so- v Kruševcu slovesno odprli dom za učence v gospodarstvu »Heroj Pane Dj-ukič-Limar«. V njem bo prostora za 160 mladincev.' To je prvi tovrstni objekt v Srbiji, ki je posebno grajen za učence v kmetijstvu; ima internat, pomožne prostore za učenje in kulturno zabavno življenje ter delavnice za praktični pouk, opremljene z modernimi učili in orodjem za kovinarje in lesorezce. Kras in zelena dolina dalmatinske reke Krke m dirigentom, zaostaja Fanigro daleč, kar pre-samim seboj ko-t čeli-man sem pričakoval, v Brahmsov,; I. simfo-čez orkester tisto svo- duhovno luč, 5 ,ost razsipava v Mali galeriji) M 1) L ¥ 1) R K i se . a £ Ca a at r Jugoslovanska kronika PRIPRAVE ZA KRANJCEVI-ČEVO PROSLAVO Po vsej državi so se začele priprave za slovesno proslavo 50. obletnice smrti velikega hi-. vatskega pesnika Silvija Strahi-mirja Kranjčeviča. V odbor, ki bo organiziral proslavo, so stopili zastopniki književnikov iz vseh republik, Zveze knjtžev. n; k O'v Jugoslavije, Jugoslovanske Akademije znanosti in umetnosti, zastopniki rojstnega mesta Senja ter drugi pomembni javni delavci. Izšlo bo več spominskih izdaj velikega pesnika. Razen številnih predavanj in akademij bo Kranjčeviču posvečen tudi del festivala jugoslovanske poezije na Reki. OBČNI zbor društva književnikov hrvatske Na občnem zboru Društva književnikov' Hrvatske so ugotovili, da je bilo preteklo od-dooje zelo plodno, saj so člani c-uštva objavili kar 54 izvirnih del. Društvo je v preteklem letu priredilo 146 literarnih večerov i:i 123 raznih predavanj. Organizirali so delo po sekcijah in začeli akcijo za še eno liite-: .rno revijo v Zagrebu. V pr,-i dnjem letu nameravajo med ■ . jgiinv Knjižnici Društva književnikov izdati dva almanaha, in sicer Zbornik ob 450-letnici Marina Držiča in Zbornik ob 50-ietnicI Silvija Strahimirja Kranjčeviča. DELA NAŠIH AVTORJEV V ROMUNŠČINI Največja romunska založba prevaja nekaj del znanih jugoslovanskih pisateljev. Med drugim bodo v nakladi 50.000 izvc-c o v izšle knjige Iva Andrica -Most na Drini«, Borisava Stankoviča »Nečista kri« in izbor del Miroslava Krleže. Pred tem so bili že objavljeni dve komediji Branislava Nušiča im roman Dobriče Cošiča »Daleč je sonce«. »HAMLET« V BANJA LUKI Najnovejša premiera Narodnega gledališča v Banja Luki je 'v.a Shakespearova tragedija -:.-.mlet« v režijii Ahmeda Mu. nžtbegoviiča«. Premiero so sprejeli. K.ct enega izmed pomembnih kulturnih dogodkov Banja Luke im Bosanske krajine. V naslovni vlogi je vzbudil veliko P o zorniosti talentirani Mlirko Švec. UNIVERZA ZA DRUŽINSKO VZGOJO V Novem Sadu so po prvih izkušnjah šol za starše odprli zdaj tudi univerzo za družinsko vzgojo. Podobni ustanovi deiu-jet-a zaenkrat samo še v Zagrebu in na Reki. Nova ustanova ima namen, da zajame problem družinske vzgoje v ceni, od predavanj iz metodike vzgoje, medicine in prava do osnovnega znanja iz gospodinjstva. estetske ureditve stanovanja in podobno- MEŠTROVlC EO DELAL SPOMENIK DRŽlCU Na prvi seji dubrovniškega odbora z-a proslavo 450-letnice rojstva velikega komediografa Marina Držiča so razpravljali tudi o postavitvi spomenika Maritiu Držiču. Izdelal ga bo naš veliki mojster Ivan Meštro-vič, spomenik pa naj bi stal bodisi na pročelju občinske pa- . lače zraven Kneževega dvorca ali pa v avli Narodnega gledališča. Na letošnjih letnih igrah bo posebna pozorno-st posvečena prav izvedbi Držičevih dramskih del. NAŠI ZALOŽNIKI NA SEJMU KNJIG Na letošnjem mednarodnem knjižnem sejmu v Leipzigu zastopata Združenje založnikov Jugoslavij-e podjetji »Narodna prosveta« iz Sarajeva in »Mladost« iz Zagreba. »Narodna prosveta« med drugim s svojimi izdajami razstavlja zlasti dela jugoslov književnikov, kot Kr., leže, Vuča, Sjaniča in drugih. BALET rz SKOPLJA V GRČIJI Balet Narodnega gledališča iz Skoplja je odpotoval na krajše gostovanje v Grčijo. Makedonski umetniki bodo nastopili zlasti v Solunu, kjer bo razen tega tudii orikesteir priredil nekaj simfoničnih koncertov. Verjetno bodo člani makedonskega baleta in Opere gostovali tudi v Atenah. PROGRAMI ZA VZGOJO ODRASLIH V zveznem zavodu za proučevanje šolskih in prosvet- vprašanj je bil prvi posvetovalni sestanek, na katerem so razpravljali o izdelavi učnih načrtov in programov v šolah za vzgojo odraslih. Sestanka so se udeležili zastopniki delavskih univerz, JLA in šol za vzgojo odraslih. Poudarili so, da je pri izdelavi teh načrtov treba upoštevati družbene in osebne potrebe odraslih ter njihovo usposabljanje za družbeno in gospodarsko dejavnost. BEOGRAJSKE RAZSTAVE V Narodnem .muzeju v Beogradu so odprli razstavo grafičnih listov iz renesanse in baroka, ki je znana pod imenom »Celjska zbirka«. V Umetniškem paviljonu na Malem Kalimeg-danu so odprli skupno razstavo beograjski umetniki Boža Prodanovič,. Ratomiir Gligorijevič in Slava Duhovski. Posebno zanimanje je vzbudila tudi na j novejša razstava slikarja Bože Iliča- V Domu sindikatov pa je razstavil zagrebški kipar Ivan Sabolič vrsto plastik iz različnih obdobij. TISKANJE DOMAČIH skladb Zavod za tiskanje in izdajanje naše sodobne glasbene literature, ki je bil pred kratkim ustanovljen v Zagrebu, bo že letos objavil več reprezentančnih del naših skladateljev. Za dela naših skladateljev vlada v inozemstvu živahno zanimanje, vendar so praktične izvedbe večkrat onemogočile težave zaradi partitur in glasbenih izdaj naših avtorjev. Zato je Bilo na plenumu Zveze skladateljev sklenjeno, da se ustanovi tak servis, ki bi tiskal partiture domačih avtorjev. Hkrati bodo v kratkem v Beogradu ustanovili tudi biro za informacije in osrednji glasbeni arhiv z deli naših skladateljev. LIKOVNA UMETNOST IN GRADNJE Na seji Sveta za kulturo Srbije so predlagali, da naj bi okrajni in občinski ljudski odbori sprejeli sklepe, s katerimi bi bolj načrto upoštevali likovno umetnost pri urbanistični in gradbeni dejavnosti. Pri izgradnji vseh pomembnejših objektov javnega in družbenega celoti delo prof. Gojmira Antona Kosa. Slike »Prihod Sloven-cev«, »Umestitev na Gosposvetskem polju«, »Kmečki punti« in»Majska deklaracija« so nas a e v leta 1947 slika »Odpor«, pred kratkim pa še zadnja, zgoraj objavljena sliKa. Antonio Janigro simfonični dirigent se eno Ko sem poslušal zadnji simfonični koncert, se mi je čisto nehote, toda neprestano, vsiilj evala primerjava med Janigrom čelistom in Janigrom dirigentom simfoničnega orkestra. Ne glede na to — naj to takoj uvodoma povem — da jo koncert v domačem merilu ze.lo uspel in da vzdrži Jainigro ■ primerjavo z marsikaterim zelo dobrim jugoslovanskim dirigentom, zaostaja dirigent Janigro daleč, kar predaleč za samim seboj ko-t čelistom. Zaman sem pričakoval, kdaj bo v Brahmsovi I. simfoniji razlil čez orkester tisto svojo pesniško fantazijo, tisto navdahnjen j e, duhovno luč, ki z njo naravnost razsipava v prekrasnim tonom kot slikarja poteza s čopičem, koliko mu je tedaj laže odkriti neopredeljivo in skrivnostno lepoto glasbe. Velika prednost Janigra-dirigenta pa je pred večino naših mojstrov dirigentske palice v sami avtoriteti, ki jo uživa med orkestrskimi glasbeniki in glas-benski sploh, v skrajno resnem in studioznem odnosu do skladb, v suverenem poznavanju tehnike “godal in v nepopustljivem študiju z orkestrom. Tako je Brahmsovo I. simfonijo Janigro tehnično dobro pripravil in postavil in jo je tudi orkester izvedel v tem pogledu precej nad običajnim nivojem in je posebno v zadnjem stavku, ki ga dirigentu nd uspelo povsem arhitektonsko povezati, zlasti v sloviti temi v godalih zažarel v vsem razkošnem zvočnem blesku. Spored, ki si ga je dirigent izibral, je bil okusno sestavljen in lepo zaokrožen. Rossinijevi uverturi: Italijanka v Alžiru, ki jo je Janigro .podal v vsej njeni lahkotnosti in mediteranski lahkoživosti, je sledil ciklus pesmi Krešimirja Baranoviča: Z mojih bregov. To toplo občutno skladbo, v kateri se prelivajo spevi človeka in prirode Hrvat— skega Zagorja in iz katere mehko in ganljivo vre besed« kaj-kavskega pesnika, sem spoznal in vzljubil pred leti v intimni komorni izvedbi Vladimirja Ruždjiaka. Dušan Popovič je podal isto delo vse preveč materialno, s prevelikim poudarkom na svojem voluminoznem glasu in s premalo smisla za mehko in toplo liriko Boranovičeve glasbe. Orkester je bil mestoma premočan in partitura premalo plastično podana, talko da delo ni prišlo do tiste veljave, ki mu gre in ki jo zasluži. Koncert je pri publiki sijajno uspel in so poslušalci dirigenta nagradili z velikim in toplim aplavzom. Uroš Prevoršek po Šestnajstih letih WAGNEK Goriški okraj posveča precej skrbi razvoju šolstva. V zadnjih štirih letih je bilo zgrajenih osem novih šol. Tudi Cerovo v južnih Brdih, tik ob naši zahodni meji, je dobilo novo šolsko poslopje s prijetnimi svetli-mi učilnicami. RA VRAMI & S L O POVEST 0 M&KEDONUI KRST JU BELEV: PLANINA, PIRIN PLANINA Mladinska knjiga je v prevodu Katje £pu™ve izdala povest uglednega bolgarskega pisatelja Beleva m tako o bralcem nov vpogled v makedonsko zgodovino, v o zalostao poemo trpljenja, socialnih in narodnostnih krivic m v juna ško pesem zagrizenega upora in boja. Pisatelj, ki je sod«;ziv lial masikatero krivico, zadano makedonskemu ljudstvu, j znal v svojem delu neposredno in prizadeto spregovoril problemih Pirinske Makedonije in njenih prebivalcev, ža-iožba je posvetila njegovemu delu vso pozornost. Dvignila j njegovo vrednost s številnimi lepimi ilustracijami akad. slikarja Mihe Maleša. VEČ KOT POTOPIS DR. ROBERT NEUBAUER: CEYLON V knjižni zbirki -Globus- je Mladinska knjiga te dni izdala domače potopisno delo, knjigo o Ceylonu, Bolj kakor bežnemu popotniku, se podoba tuje dežele razkriva človeku, ki je vanjo pripotoval pripravljen pomagati njenim ljudem. In fak namen je na Ceylon privedel avtorja knjige, zdravnika in člana Svetovne zdravstvene organizacije. Pred štirimi leti je odpotoval na Ceyion z nalogo, pomagati pri reorganizaciji boja proti tuberkulozi. V tem delu se mu je odKrila panorama Cejlona in njegovih prebivalcev, znal je opazovati lepote dežele, prav tako pa tudi prisluhniti življenju, njegovim lepotam in tegobam. Vse to je avtor v svojem delu izčrpno opisal in presegel okvir navadnega potopisa. SVEŽINE IN IZVISHOST VENCESLAV tVINKLER: O FANTU, KI JE ZNAL ŽVIŽGATI Petintrideseti zvezek -Čebelice- prinaša kot prijetno^ presenečenje pravljico Venceslava Winkleria iz sedanjih dni in o junaku, čigar delček je skrit v prav vsakem mladem bralcu Zivljerje. s kinematografskega platna porojena fantazija ir ’ —n’ ' katerem n: 'osicnih m"ja, so se spletli v svežo or.uuved o lonci in kavboju, ki sta odpotovala v pravljično deželo in se iz nje vrnila vsak na svoj pravi llom: fant k očetu, kavboj pa na filmsko platno. Veselo pripoved lepo dopolnjujejo vesele ilustracije B. Kosa. značaja naj bi v bodoče sodelovali tudi likovni umetniki in s svojim delom estetsko povzdignili te gradnje. jugoslovansko-CeSko. slovaSko sodelovanje V Pragi so podpisali načrt o jugoslovansko - češkoslovaškem kulturnem sodelovanju za letošnje leto. Po tem načrtu se predvideva živahna izmenjava umetnikov, umetniških ansamblov ter štipendistov. Beograjsko Narodno gledališče bo med dirugiim prikazalo v Pragi Krle-ževo dramo »V agoniji«, medtem ko bo praško Narodno gl e. dališče gostovalo na dubrovniških letnih igrah. Jugoslovanski umetniki bodo sodelovali na mednarodnem glasbenem festivalu Praška pomlad. Razen tega pa bo v obeh deželah odprtih nekaj slikarskih razstav. »OHRIDSKA LEGENDA« V MOSKVI V glasbenem gledališču Stanislavskega in Dančenika v Moskvi že več kot dva meseca pripravljajo jugoslovanski balet »Ohridska legenda« Stevana Hrističa. Premiera, na katero bo povabljen tudi skladatelj, bo 12. aprila. Že zdaj pa so zaradi priprav in pomoči- povabili v Moskvo direktorja folklornega instituta iz Skoplja in enega članov skopi j a nsk-ega baJeta »KOLO« IZ IZRAELA Ansambel narodnih plešo Srbije »Kolo« se je vrnil z enomesečne turneje po Izraelu. ' tem času so priredili 32 nastc pov ter bili povsod deležni to plega odobravanja občinstva in kritike. Dvoržakovem koncertu za čelo, in da bo sprostil in osvohod.il čudovito Brahmsovo glafibo iz hladnih, togih okovov in spon, ki j.im pravimo note. Ko sem opazoval tega resničnega umetnika. tega poeta na svojem instrumentu, k alko stoji sam in osamljen na dirigentskem podrtju in s skrbno negovano, elegantno, efektno, morda včasih kar malce teatralno gesto ureja’ glasben,.; tok in ga poskušsr obrniti v svojo smer, sem pomislil, kako mu je laže takrat, kadar igra na svojem plemenitem instrumentu, k,j ga ogreva s svojo dušo in telesom, ki mu tako voljno in ubogljivo odgovarja na vsak gib, na vsak najmanjši., komaj opazen tresljaj prstov in ga opaija in navdihuje s svoiim »■Takoj, ko se- zastor dvigne, udari strela in nato vihar ...", je režiser komaj prevpil- šumenje ansambla na vaji za \Vagnerjevega »Večnega mornarja", ki ga bo naša Opera kot svojo četrto letošnjo premiero uprizorila v četrtek, 6. marca. Zlovešče so se v medli temno zelenkasti svetlobi svetile premočene kapucaste obleke starih mornarjev; z njihovim usodnostnim gibanjem se je povezovalo nemirno valovanje morja, z njim in z vsem silna Wagnerjeva glasba. Pa vendar: »Še enkrat1«, se je oglasil dirigent iz orkestra. » - »Večni mornar«, oziroma kot se delo imenuje v dobesednem prevodu »Leteči Holandec", sodi med zgodnja Wagnerjeva dela, saj je bil prvič uprizorjen že leta 1843 v Dresdenu. Kakor za vse svoje opere, je tudi za »Mornarja« napisal libreto skladatelj sam, ki je uporabil za osnovo dejanja motiv stare mornarske legende in se hkrati naslonil na Heinejevo novelo z isto snovjo. V glasbenem oziru »Večni mornar" še nima vseh oblik poznejše Wagnerjeve svojskosti in temelji še ha dotlejš-nji tradiciji, vendar ima polno lepih mest in zlasti mojstrsko uverturo, ki v zgoščeni obliki ponazarja vse dejanje. Zategadelj sodi »Večni mor- nar" med najbolj priljubljena Wagnerjeva dela. Ljubljanska Opera je »Mornarja" prvič uprizorila v sezoni 1899-1900 in poslej še večkrat, zadnja uprizoritev pri nas pa je bila leta 1931-32. Sedanjo novo uprizoritev so pripravili dirigent Ciril Cvetko, režiser Ciril Debevec, in-scenator Maks Kavčič in kostumograf Mija Jarčeva. V posameznih vlogah pa bodo pri premieri nastopili Daland — L. Korošec, Senta — V. Ger-lovičeva, Erik — D. Čuden, Marija — B. Stritarjeva, krmar — M. Brajnik in Holandec — D. Merlak. Besedilo je na novo prevedel Pavle Oblak. * »To bo naš prvi Wagner po osvoboditvi-", je pripovedoval dirigent Ciril Cvetko, »zato tudi nimamo še v tem nobene tradicije in smo morali tako premagati marsikatero težavo. Delo zahteva silno močne ekspresivne izvajalce z ogromnimi glasovi in razponom. Priznati moram, da so člani naše. Opere v tem času pokazali presenetljivo obvladanje Wa-gnerjevega stila, zlasti sam Holandec Danila Merlaka, takoj ob njem pa Senta — Vande Gerlovičeve. Pomembno vlogo, polno nemira, ima tudi sam orkester.-" »Prav to je pri Wagnerju često najtežje,-" je menil režiser Ciril Debevec, »da mnogih stvari ni. mogoče prikazati samo strogo realistično, ker ima marsikaj simboličen pomen. Morje predstavlja v »Večnem mornarju-" neko neskončnost z vso silovitostjo in grozo. Vse id mora na odru zaživeti, če hočemo zunanje vidno doživetje približati Wag-nerjevem ’ glasbenem izrazu. Še posebej spodobno pa bi radi prikazali Wagnerja tudi zaradi tega, ker bo ta po 16 letih naša prva predstava Wag-nerja in ga mlada generacija vri nas zaradi napačnega tolmačenja Wagnerjevega duha •n bistva skoraj ne pozna." »Ne more biti velike operne hiše brez Wagnerja." je dodal ravnatelj Danilo Švara in ugotovil, da se operno vodstvo frudi, da tako po narodnosti kot stilno zajema vsa področja opernega ustvarjanja. In prav letos je 75 let, odkar je umrl Wagner. bp Preteklo soboto je univerzi-tetni svet na pobudo Zveze študentov ljubljanske univerze ponovno načelno razpravljal o študijskih programih fakultet, iZer je od njihove vsebine v dobršni meri odvisna reforma univerzitetnega študija. V skladu s študijskimi načrti, ki so sestavni del fakultetnih Statutov in vsebujejo število predmetov ter ur predavanj, seminarjev in vaj, bo namreč treba s študijskimi programi podrobneje določiti snov in obseg snovi za posamezne predmete. Študijski program bo za vsak študijski predmet določila fakultetna uprava na predlog univerzitetnega učitelja, ki predmet poučuje. K programu lahko da svoje pripombe fakultetni svet kot organ družbenega upravljanja, če meni, da program ni v skladu s študijskim načrtom medtem ko v spornih primerih odloča univerzitetni svet. Ker študijski programi niso sestavni del fakultetnih Statutov, tudi niso vse fakultetne uprave pripravile študijskih programov istočasno s Statuti in študijskimi načrti. Po določilih Zakona o univerzi v Ljubljani bodo v kratkem sprejeti fakultetni Statuti, ki. bodo sicer določali dolžino trajanja študija in študijski režim, ne bodo pa zagotavljali. ustreznega obsega študijskih programov. Ti bodo dejansko morali biti vsklajeni z zakonskimi določili o trajanju študija. 'Skrb glede tega bo upravičena, če ne bodo fakultetne uprave istočasno s Statuti in študijskimi načrti pripravile tudi revidiranp in po obsegu snovi reducirane študijske programe. Skrajšanje ur v študijskem načrtu namreč še nič ne pove, koliko se je s tem stvarno skrajšala študijska snov, ker je predavatelj svoboden v podajanju snovi in ni dolžan, da vso obvezno študijsko snov predava. Potemtakem je precej jasno, da je skrajšanje dolžine študija odvisno predvsem od skrajšane študijske snovi. Zato ni mogoče posploševati in precenjevati pomena ostalih činiteljev, ki v okviru celotne problematike v zvezi s trajanjem študija prav tako v neki meri vplivajo na trajanje študija in na prepočasno usposabljanje visokokvalificiranega kadra (pred-izobrazba, materialni pogoji študija, pomanjkanje učnega kadra itd.). Zato je razumljivo, da je Zveza študentov iz upravičenih razlogov postavila to vprašanje pred univerzitetni svet ter ga opozorila na dejansko stanje in doslednost pri izvajanju univerzitetnega zakona in reforme univerzitetnega šti/.dija. ZŠJ utemeljuje svoj pomislek s tem, da bo možno j šele iz študijskih programov ugotoviti obseg snovi in vsebino posameznega predmeta ter s tem v zvezi obremenitev študentov. Le tako bo mogoče oceniti, v katerem času bo slušatelj lahko končal študij na posamezni študijski skupini. 'Seveda ne gre pri reformi študija in študijskih programov zgolj za obseg snovi, ki naj omogoči slušatelju, da bo lahko diplomiral po štirih oz. petih letih (na medicinski fakulteti), kakršna je težnja univerzitetnega zakona, marveč, gre tudi za to, da bi Univerza s sodbbno vsebino in sistemom študija v čim večji meri v skladu z družbenimi smotri oblikovala nov lik socialističnega intelektualca. Reforma univerzitetnega študija je nedvomno dolgotrajen proces, in je ni mogoče izvesti že samo z izvajanjem zakona in Statutov. Zato je bila omenjena pobuda Zveze študen-tov nedvomno umestna. Izdelava študijskih programov je neodložljiva, ker bodo programi predstavljali po svojem pomenu bistven del prizadevanj pri reformi univerzitetnega študija. B. L, ■ ■ ■ Z'M :v Prispele so pošiljke iz Trsta (foto Selhaus) Hmelj tudi na Dravskem .polj u 1958 Načrti goriš stih žen Prizadevanja za ustanavljanje raznih skupnosti in uslužnostnih obratov TRETJI IN ZAKLJUČNI DAN DRZ. PRVENSTVA V ALPSKI KOMBINACIJI V zmaBovaiec — liarnllt PRIJELI SO NEVARNEGA ZLOČINCA Komisija za sklepanje In odpovedovanje delovnih razmerij pri GORENJSKI PREDILNICI V ŠKOFJI LOKI razpisuje delovna mesta: ANALITIKA VARNOSTNEGA TEHNIKA TEKSTILNEGA MOJSTRA prediiske stzoke in TEHNIČNEGA RISARJA Stanovanje zagotovljeno. Nastop, službe takoj ali po g g dogovoru. Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov: g Gorenjska predilnica, Škofja Loka. 1180-R “ 3 Murska Sobota, 3. marca. Organi tajništva za notranje zadeve OLO v Murski Soboti so prijeli dolgo iskanega in zloglasnega zločinca. 29-letnega Franca Rihtariča iz Očeslavec, ki je dlje časa strahoval prebivalstvo severne 'Slovenije. Presenetili! so ga na domu njegove stare matere v Okoslavcih. kjer se je skrival. Ob aretaciji je Rihtarič izjavil, da je bil pripravljen pognati sebe in okolico v zrak s pripravljenim razstrelivom, ki ga je imel pri sebi. Ker so ga prijeli, ko je spal, tega ni mogel storiti. Junija 1955 je skupno z Antonom Brenčičem in Francem Klobaso vlomil v trgovino KZ v Orehovcih. Njegova pajdaša sta bila prijeta in obsojena. medtem ko je on pobegnil in se skrival. Prej je bil že dvakrat obsojen zaradi priložnostnih tatvin. Dne 2. avgusta leta 1955 je pobegnil v Avstrijo in ob tej priložnosti ubil na radgonskem obmejnem bloku službujočega’ miličnika. Tudi v Avstriji je zakrivil več kaznivih dejanj in je po aretaciji pobegnil avstrijskim orožnikom. V severni Sloveniji^ je nato izvršil več vlomov v trgovine kmetijskih zadrug. Napadel je tudi knjigovodjo KZ v Ivanjkovcih in šolskega upravitelja v Dupleku, na katerega je streljal. Prebivalci Pomurja so vest o aretaciji Rihtariča sprejeli z velikim zadovoljstvom. M- K* PROMETNE NESREČE Sedeminsedemdesetletni Vinko Gajšek iz Male Pristave v celjskem okraju je hotel ponoči prečkati železniško progo na nezavarovanem cestnem prelazu. Zaradi naglušnosti pa ni slišal prihajajočega vlaka in lokomotiva mu je prizadela hude poškodbe. ki jim je takoj podlegel. Ko Je vozil po Ljubljanski cesti v Celju osebni avtomobil- Stefan Pečolar je hotela prečkati cesto 57-letna Terezija Popovič, ne da bi se prej prepričala, če je prečkanje varno. Takoj ko jo je voznik opazil, je zavil z vozilom proti levi strani ceste in ga zavrl, da bi preprečil nesrečo. Kljub temu je ženo podrl, na srečo pa Je utrpela le lažje poškodbe. Na 2200 m dcfigi progi s 540 m višinske razlike je bilo postavljenih šest obveznih vrat, ki. pa so biila samo smerna in niso tekmovalcev zadrževala v br-zini. Ker .je bil sneg zelo hiter — ponekod j® šlo hitreje kakor s hitrostjo 85 km na uro — se je komaj polovica tekmovalcev prismučala do cilja, vsi ostali pa so boillj ali manj težko padli, vendar na srečo ni. bilo nobenih resnejših poškodb. Med žrtvami padcev so bili tudi nekateri favoriti 'kot n. pr. Matevž Lukane, Mulej, Pogačnik in drugi. Tudi Janez Stefe je bij danes samo med oiledalci, ker je po lastni izjavi z včerajšnjim dnem zaradi obolelosti zaključil svojo tekmovalno dejavnost. Izmed 46 tekmujočih članov je doseglo cilj samo 22, med katerimi so se na najboljša mesta uvrstili naslednji: Dornik (Ljubelj) 2:02.8, Ilija (E) 2:03.9 Stanko Klinar (Jes.) 2:05, Lakota (Jes.) 2:05.4, Prestor (Kr. g.) 2:08.7, Jamnik (Tr.) 2:09.5, Zu-govic (Jes.) 2:11.5 (s padcem), Spo-rn (Jes.) 2:15.7, Cetina (Celje) 2:18.7, Peter Križaj (Lj.) in Šarec (Oiympia) 2:20.9 itd. Za člani' so se spustili! v smuk mladinci, in sicer na 1600 m ki je imela 430 m išini. Mladi so po- Na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora SZDL v Mozirju, ki so se je udeležili tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK in predsedniki vaških odborov SZDL, so razpravljali o pripravah za skupščinske volitve. Ugotovili so, da so bile doslej vse priprave v splošnem dobre. Zlasti so uspevali prvi- in drugi zbori volivcev, ki jih je bilo v občini nad 120. Pri tem so osnovne organizacije ZK in vaški odbori SZDL dobro opravili svoje naloge. Pomagale pa so jim tudi ostale politične in družbene organizacije. Na seji so se pogovorili še o nadaljnjih pripravah na volitve in sklenili, da bo v času pred volitvami v občini več predvolilnih zborovanj, na katerih bodo govorili poslanski kandidati. V Mozirju in Lučah so taki zborovanji že imeli in sta dobro uspeli. Po nekaterih vaseh pa bodo vaški odbori Socialistične zveze priredili tudi manjše sestanke. Socialistična zveza namerava pritegniti k sodelovanju tudi druge politične in družbene organizacije. Na seji so dali vse priznanje za delo štabu pri občinskem odboru SZDL, ki vodi priprave za volitve.1 Ob koncu so se pogovorili še o pripravah za občinsko konferenco Socialistične zveze. * Pri kmetijski zadrugi v Ljubiji pri Mozirju so pred kratkim ustanovili melioracijsko skupnost, ki je prva te vrste v občini. Pobudo za ustanovitev skupnosti je dala kmetijska zadruga, saj imajo na njenem področju več zamočvirjenih površin. Skupnost bo letos začela meliorirati okrog 30 ha takih zemljišč. Vsa dela, ki naj bi jih že letos v glavnem opravili, bodo veljala nad 4 milijone dinarjev. Kmetje bodo prispevali okrog 20 odstotkov sredstev, večinoma z delom in prevozi, za kritje ostalih stroškov pa bodo najeli dolgoročni kredit. Na izsušenem zemljišču bodo med drugim gojili tudi hmelj. Ko so se prebivalci Luč in okoliških krajev pred leti odločili za elektrifikacijo, verjetno niso računali, da jim bo že letos zasvetila električna luč. Tako so dokazali, da je s skupnimi napori mogoče marsikaj urediti. Za dokončno ureditev elektrifikacije v vseh krajih pa bo LAHTI, 3. marca Finski smučar Pavao Korhonen je zasedel svetovnem prvenstvu. Zbral je 418 točk. Za njim so se zvrstili Norvežan Stenersen (417.39!)), dalje Matella (Finska) s 444.755, Pu-senlus (Finska) s 434.359, Barhau-gen (Nor) s 434.310 točke itd. V smučarskem teku na 15 km 'samem za klasično kombinacijo je osvojih prvo mesto skupni sični kombinaciji na letošnjem SE DVE ZMAGI lil PORAZ V BUDIMPEŠTI Na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu v Budimpešti je v nedeljo zvečer naša moška ekipa premagala reprezentanco Avstrije 5:4. Podrobna izidi so bila takile: Vogrinc _ Hirsch 2:0, Markovič II. - Wegrath 1:2, Hrbud - Sedlmader 0:2, Vogrinc - Wegrath 1 :2 (najzanimivejša partija!), Hrbud - Hirsch 2:0, Marjoovič II. — Sedlmaier 2:0, Hrbud - Wegrath 0:2, Vogrinc - NOV CAS pri partizanu V RUŠAH Ruški Fairtizan se je lahko na občnem zboru pohvalil z dobri, mi rezultati dela. Predvsem velja to v športnih igrah in smučanju. Najuspešnejši so bili odbojkarji, ki so tretji v okraju. Lani septembra je društvo odprlo novo telovadnico, in sicer tako, da je odstopilo svoj dom, ki je preurejen za kino, tovarni dušika in prejelo zanj novo telovadnico. Tako bo v Rušah rešen desetletni provi-zonij s prostori za hkratno kulturno politično in telesno vzgojo mladine. Na občnem zboru so povabili vso mladino, bi še ni včlanjena, naj se uvrsti v telovadne vrste in začne vzgajati v pravem socialističnem duhu. Prav bi bilo, da bi to delo podprle tudi vse ostale družbene organizacije, o katerih za zdaj ni mogoče trditi, da bi vse kazale dovolj -azume-vanjia za to. v Bovcu i sezono sklicali še več takih posvetovanj . Občanski bomite Ljudske mladine v Bovcu bo priredil 9. marca mladinsko predvolilno tekmovanje »Pokaži, kaj znaš«. Sodelovaje bodo skupine treh mladincev vseh mladinskih aktivov v občini. Nekateri aktivi pa bodo sestavili tudi po več skupin. Najboljše skupine bodo nagradili, nagrade pa bodo prispevala razna podjetja. Za tekmovanje je med mladinskimi aktivi veliko zanimanje. Devetega marca pa bo v Bovcu tudi veliko zborovanje bovške mladine, na katerem bodo govorili poslanski kandidati. E Kostanjevica Zaradi dneh in nja snega davno hitro v preteklih zaradi kopne-Krka ne-presto- pati bregove in se nevarno bližati Kostanjevici, tabo da so morali iz hiš, ki so vodi najbližje, odstraniti vse, kar bi voda lahko odnesla. K sreči pa se je dež spremenil v sneg in tako je začela Krtka počasi upadati. Kljub temu pa je povzročila nekaj škode. V posebni sobi šolskega poslopja v Kostanjevici so te dni uredili novo šolsko ambulanto, ki ima ves po-treben inventar. Občinski zdravnik ordimlra v tej ambulanti vsak dan Po eno uro, po potrebi pa tudi več. Omenimo naj še, da imajo po odloku občanskega ljudskega odbora Kostanjevici vsi šoloobvezni otroci pravico do brezplačnega pregleda, zdravljenja v bolnišnicah pa tudi zdravila dobijo brezplačno. Vse te stroške krije občinski ljudski odbor Kostanj evi ca-Fodlbočje. L. F. Sedlmaier 2 :0, Markovič II. _ Hirsch 2:0. Zenska ekipa Jugoslavije je izgubila proti Walesu 0 : 3. Podrobno je bilo takole: Grax - Čovič 2:1, Jones - Plut 2 : 0, Grax-Jones : Plut-Terečik 2:1. NAMIZNI TENIS V skupini A. v kateri igra Jugoslavija so bili do zdaj doseženi naslednji izidi: Avstrija : Bolgarija 5:0, CSR : Zah. Nemčija 1:5, CSR : Poljska 5:0, Švedska : Poljska 5:2, Zah. Nemčija : Poljska 5:3, Švedska : Bolgarija 5:1, CSR : Avstrija 5:1. Jugoslovanska ženska ekipa je včeraj zjutraj premagala Bolgarijo 3:2. V skupini A z Jugoslavijo so bili do zdaj zabeleženi tile izidi Švedska : Bolgarija 3:2, Wales : SZ 3:1, CSR : Zah. Nemčija 3:0, CSR : Bolgarija 3:0, SZ : švedska 3:1, Romunija : Wales 3:1, Romunija : Švedska 3:0. Bolgarija : Zah. Nemčija 3:1, Waies : švedska 3:1, Anglija : Poljska 3:0. zmagovalec (Finska) s časom prvo mesto v tekmovanju v kla-5:32.7 pred Norvežanoma Bern-stenom (52:51.6) in Gundarsenora Kaj pa naša peščisaf Drugi nastop čaka naša tekača danes na 15 km. Hlebanja ima startno številko 24, Jansz Pavčič pa 63. Kakor je pokazal že tek na 30 km, je konkurenca na tem tekmovanju izTedno močna, tako da tudi na tej krajši progi ne smemo računar z kdo ve kakšnimi uspehi naših dveh udeležencev. V sredo bo Jugoslavija zastopana v teku na 10 km za ženske z Maro Rekair, ki je dobila startno številko 23. Prijavljenih je 33 udeleženk, njeno mesto pa me.d dvema izbornima smučarkama Norvežanko Wd.u in Rantanenovo (Finska), tako da jo čaka že od starta dalje zelo težka naloga. Oba jugoslovanska skakalca Langus in Zidar se počasi privajata na lahtijsko skakalnico. Langus je dejal, da je do nedelje še precej časa in se bo do tedaj kar se da pripravil za dober skok. Konkurenca pa bo tudi tukaj silno zagrizena, tako da našima dvema tudi na skakalnici ne smemo prerokovati previlikih uspehov. -eb ODBOJKARJI SLOVENIJE SO DELALI OBRAČUN SEDEMKRAT VEČ PR1VRZEKCEV K1K0R ČLA10¥ Redno letno skupščino Odboj-, karske zveze Slovenije je začel predsednik Karel Kajfež, poročila — tajniško in tehnično — pa sta prispevala inž. Rudi Šinkovec in Aleks Brajnik. Iz vseh poročil in zlasti še plodne razprave vseh zborovalcev smo. dojeli, da se je odbojka v zadnjem času zelo razmahnila, toda najboljši odbojkarji in odbojkarice pri vsem tem le ne napredujejo več. Prav ta skupščina se je odločno ustavila ob tem zastoju. Za množičnost so najprej morale skrbeti podzveze. To nalogo pa sta dobro opravili samo mariborska in primorska podzveza, 'medtem ko ji ljubljanska sploh ni bila kos. K večjemu razmahu te igre je precej prispevalo tesno sodelovanje s TVD Partizanom V zvezi je namreč včlanjenih samo 1054 odbojkarjev (v 61 klubih), toda statistike kažejo, da goji odbojko v naši republiki nad 8000 privržencev v 324 sekcijah. Prav zanje bo morala zveza v prihodnje vzgojiti več strokovnega kadra v rednih tečajih in seminarjih. Novi vodniki bodo pozneje morali načrtno delati v klubih, ki so zdaj pogosto še zanemarjali osnovne elemente (čisto pristno igro, blok, servis, igro v polju, skok. vzdržljivost). Vse preveč se namreč navdušujejo za napad, toda prav zaradi naštetih slabosti, njihove akcije, ki privajajo do učinkovitega zaključnega udarca, neštetokrat prekinjajo že tako popustljivi sodniki. Ti lani, razen v Mariboru, niso naredili skoraj ničesar za nadaljnjo izpopolnjevanje lastnih članov, še manj pa za slovenska moštva. Odslej bodo morali sodniki prav , zaradi vsega naštetega trenirati skupaj z ekipami, predvsem pa vzgajati nove vrstnike. Sodnikov je zlasti malo na Gorenjskem in Primorskem. Zveza je s podrejenimi enotami lani priredila precej tekmovanj, občutno premalo pa za mladino. Prav tu je tudi eden izmed vzrokov za kvalitetni zastoj, se pravi, da klubi nimajo dovolj strokovnjakov za nove mlade ekipe. Razen strokovne vzgoje bo morala zveza zlasti še pospeševati delo v mladinski in ženski komisiji. V razgovoru so s tehtno besedo pripomogli k plodnemu uspehu te skupščine dr. Danilo Požar (več strokovnega kadra, skupni treningi igralcev in sodnikov, več načrtne vadbe). Karel Kajfež (več krajevnih, 'zlasti mladinskih tekmovanj) in zastopnik SZS dr. Jože Gogala (načrtno delo z vse- HOKEJ NA LEDU Madžarska : Jugoslavija 6:2 V Budimpešti je bila v nedeljo zvečer odigrana meddržavna tekma v hokeju na ledu, v katera je Madžarska premagala Jugoslavijo 6:2 (2::2, 1:0, 3:0). To je bilo povratno srečanje za nedavno tekmo, ki so jo Madžari igrali pri nas na Jesenicah in se je, kakor je znano, končala neodločeno 2:2. Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu v Oslu je v nedeljo zvečer ekipa SZ premagala Finsko 10:0 (5:0, 1:0, 4:0), reprezen- tanca Kanade pa Norveško z 12:0 (4:0. 6:0. 2:0). Na čelu tabele je zdaj Kanada s štirimi točkami (26:1) za njo pa SZ (4—20:0), Švedska (4—14;2), ZDA in CSR (2) in slednjič Poljska, Finska in Norveška brez točke. ml odbojkarji, zlasti mladino, aktivnost v mladinskih delovnih brigadah). Zcorovalci so še sklenili, da bodo slovenski odbojkarji leto; tekmovali v enotni republiški ligi (Ljubljana, Oiympia, Jesenice, Fužinar, Svoboda, Poštar, Kropa, Ilirska Bistrica), v drugi republiški lig; (mariborska, ljubljansko-gorenjska, primorska, doienjska skupina), članice pa v enotni siovenski ligi (Iilirija, Novo mesto, Kamnik, Krim, Jesenice Grafičar, Branik, Maribor) ter v štirih podzvezah (II. liga). Mladinsko republiško prvenstvo bo v podzveznih ligah z zaključnim odprtim finalom I. junija na Ravnah. Prav takšno bo tudi prvenstvo za mladinke v Mariboru. Zveza bo priredila tudi še tradicionalni pokami prvenstvi v Novem mestu (23. sept.) in Ljubljani (23. novembra) ter dva turnirja v Ljubljani in Mariboru za zimski republiški pokal. Zborovalci so naposled izvolili še novo vodstvo s predsednikom Karlom Kajfežem na čelu. v novem upravnem odboru pa so se inž. Šinkovec, Gajškova, dr. Blei-tveis. Meserko in Brajnik. Šahovske vesti OTVORITEV D VOMATCHA SMiSLO V-BOrViJN 1K V Moskvi se je v aeaeijo zvečer slovesno začel povratni šahovski uveboj za nasiov svetovnega prvaka v saliu mea Smislovom m ooivinniliom. Oba velemojstra bosta igrala 24 partij. V prvi partiji ima .Smisiov bele ngure in mu je treba noseči za ohranitev naslova samo neodločen izid, Bo-tvmniku pa za zmago pol točke vec. Glavni sodmk je Šved Sia.nl-berg, njegov namestnik pa Anglež Golombek. Partizan na Ravnah vzgaja mlaai rod Raven--.. - ai uzan jc eno najmočnejših društev v Mežiški dolini, saj šteje celih 400 članov, med njimi največ predšolske in šolske mladine. Članstvo zelo marljivo obiskuje telovadnico, ki je žal premajhna, hkrati pa se posveča tudi športnim igram. Društvo je ves čas čim smotrneje sodelovalo z domačim športnim društvom Fužinarjem, tako da glede vzajemnega dela ni bilo nobenih trenj. Calni so opravili v minuli sezoni celo vrsto uspelih nastopov doma in zdoma. Na festival telesne kulture v Ljubljano je društvo poslalo skoraj 80 pripadnikov. V odbojki sta se zelo dobro uveljavili vrsti mladincev in mladink, v republiškem merilu. Tudi vodnikom so v društvu posvečali mnogo skrbi. Njegovo delovanje-je toliko lažje, ker uživa v političnih in gospodarskih organizacijah vso moralno in finančno podporo. Tu velja omeniti predvsem SZDL ter upravo in organe delavskega samoupravljanja v železarni. Letos bo društvo sodelovalo pri proslavi 10-letnice Partizana in javnem telovadnem nastopu v čast rojstnega dneva predsednika Tita. Za nalogo si je prevzelo, da bo skušalo vzpostaviti čim tesnejše stike z društvi v sosednjih dolinah, predvsem pa vključiti v svoje vrste čimveč kmečke in vajenske mladine pri zasebnih obrtnikih. Zastavilo bo tudi ves trud, da bi ustanovili lastno sekcijo v Kotljah. V novi odbor so izvolili skoraj) same stare odbornike, kar Je najboljše jamstvo, da bo delo dobrU teklo tudi za naprej. V, Predvolilna dejavnost je dala ženam v goriškem okraju precej pobud za aktivnejše delo v političnem in družbenem življenju. Tako so imele žene na goriškem Krasu že več zborovanj, še več pa jih bo v prihodnjih dneh. O našem gospodarskem razvoju in uveljavljanju žena je na zborovanju v Prvačini, Braniku in na Krasu govorila Cvetka Vodopivčeva, tajnica odbira zadružnic pri Glavni zadružni zvezi Slovenije. V Vipavi so v pripravah na volitve ustanovili žensko društvo, snujejo pa jih tudi po raznih drugih krajih v okraju. 2e ob pripravah na volitve v občinske ljudske odbore so tako društvo ustanovili v Tolminu, januarja letos pa tudi v Šempetru. Vse kaže, da bodo tako društvo ustanovili kmalu tudi v Novi Gorici. Da bi izboljšali delo žena, je lani razpisal cikrajni odbor žena zadružnic posebno nagradno tekmovanje, v katero so se vključile žene iz 42 kmetijskih zadrug. V tem času so žene na Ligu uredile skupno pralnico, v Ljubinju na Tolmniskem so pridno sodelovale pri gradnji vodovoda, v Vrtovinu so uredile lep vrt, v katerem je bilo dovolj sadik povrtnin za vso vas Posvetovanje Na posvetovanju direktorjev gostinskih podjetij rta Bovškem so razpravljali predvsem o le_ toišnji turistični sezoni in sprejeli več sklepov, ki jih bo treba uresničit) do začetka seizone. Predvsem so se zavzemali za izboljšanje dosedanjih turističnih in gostinskih naprav tar objektov. Gostinski podjetji »Trenta« in »Golobatr« že izdelujeta potrebne elaborate. Tudi nekatere druge gostinske organizacije že mislijo ha raizne adaptacije. Poleg tega pa nameravajo posvetiti v prihodnje več skrbi strokovnemu izpopolnjevanju gostinskega kadra. Navzoči so se zavzemali tudi za to, da bi poskrbeli letos za več kulturnih prireditev, ža kar bo skrbelo predvsem turistično društvo. Občinski ljudski odbor .pa bo poskrbel za razne druge potrebne pridobitve. Sprejeli so tudi več drugih koristnih sklepov in predlagani, naj bi pred DRUGA ZMfiGS FINSKE ¥ LRHTUU Maribor Priprave za volitve v nove delavske svete so v nekaterih mariborskih podjetjih že v pol-_ nem teku. Na nedavni seji iz-' vršnega odbora sindikalne podružnice v TAM so se pogovorili tudi o tem vprašanju. Ugo-vili so, da je bilo delo sedanjega delavskega sveta uspešno kljub nekaterim pomanjkljivostim. Da bi bili v noyi delavski svet izvoljeni res najboljši in najbolj razgledani člani kolektiva, so predlagali, naj bi se v kratkem sestal mladinski komite, komite ZK in člani izvršnega odbora sindikalne podružnice, ki bi predlagali kandidate • in o njih razpravljali. Predvolilni sestanki bodo do 15. marca zaključeni, volitve pa bodo 10. aprila. »Pygmalion« ponovno na odru SNG v Mariboru. Mariborska Drama je pripravila ponovno uprizoritev Shav/o ve komedije »Pygmalion« v režiji Vladimirja Skrbinška. Kot lani, je tudi letos doživela lep. uspeh. V prvih ponovitvah je obolelega Jožeta Mlakarja zamenjal kot gbst Lojze Drenovec. V gla.vnih vlogah sta nastopila še Leontina in Vladimir Skrbinšek. itd. Nadalje so žene uredile štiri šolske vrte, tri zadružne in več toplih gred. Skupno z zavodom za pospeševanje gospodinjstva so priredile številne gospodinjske in druge tečaje, skrbele pa so tudi za ureditev vasi in domov. Lepi so tudi načrti za letošnje drugo nagradno tekmovanje. Tako se bodo v prihodnje žene zavzemale za pogodbeno sodelovanje s kmetijskimi zadrugami in za ustanavljanje raznih skupnosti, za pogodbeno pitanje živine, pridelovanje paradižnikov, sočivja in drugih povrtnin, za ureditev higienskih zbiralnic mleka itd. Priredile bodo tudi seminarje in tečaje. Za otroke pa naj bi uredile v času večjih sezonskih del otroške vrtce, skrbele za bolnike, jih obiskovale in jim nudile vso možno pomoč. V okviru vaških skupnosti si bodo še nadalje prizadevale za ustanavljanje raznih uslužnostnih obratov, ki naj bi žene razbremenili pri njihovem delu. Jp. Tolmin — slikovit kraj ob Soči Dobro se pripravljalo zmagala Zupančičeva iz Kranja. Časovno je biilo zaporedje takole : Zupančič (Tr.) 1:51.1, Kcrštajn (K. g.) 2:42.3, Magušar (E) 2:45.2, Praček (Jes.) 2:49.6, Lenaruon (Ljubljana) itd. Vse tri dn; so tekmovalce ocenjevali tudi v trojni komibi-naciiij, in sicer člane, članice, mladinke pa samo v dvojni. V TROJNI ALPSKI KOMBINACIJI je bil vrstni red med člani takle: Dornik 2.24, Stanko Klinar 7.48, Zusovic 19.73, Peter Križaj, Jamnik. Ilija Cetina. Nograšek (E), Praček (45 let star), Rakovic (Tr.) itd. Pri MLADINCIH: Cop Janez 8.71, čop Ciril 22.93, Andrej Klinar 31.95. Limovšek, Medja, Ivartnik, Detiček. Dolanc, Ačkun, Leskovec (01yrrrpia) itd. ZENSKE: Zupančič 0 točke, Kerštajn 80.04, Magušar 89,55 itd. DVOJNA KOMEINACIJA ZA MLADINKE: Rutar 0 točke, Fa-nedl 20.04, Zdovc 29.07, Ankele, Rivtar, Bizjak itd. J. D. Nedavno narasla Drava je odnesla zagatno steno' za betoniranje desnega opornika novega cestnega mosta čez Dravo v Ptuju in jo pri tem razbila ter naplavila v bližini Zabovc. Markove in Nove vasi. Šmartno ob Paki S 1. III. je začela obratovati poštno-'potniška avtobusna proga Celje—Velenje—Šmartno ob Paki—Celje, ki jo uvaja podjetje za PTT promet. Avtobus bo vozil po dvakrat na dan. Zjutraj bo prispel v Šmartno ob PaJoi ob pol 7, zvečer pa o-b 18.31. Vozil bo samo ob delavnikih, zato ga bodo ljudje ob nedeljah kar precej pogrešali, kajti takrat bi imel prav gotovo največ potnikov. PREDVOLILNA ZBOROVANJA TUDI V MOZIRSKI OBČINI — V LJUBIJI SO USTANOVILI MELIORACIJSKO SKUPNOST — ELEKTRIFIKACIJA USPESNO NAPREDUJE treba storiti še precej. Po načrtih naj bi zgradili 18 km dalj novodov in okrog 70 k vodov. Vsa dela bodo nad 8o milijonov dinarjev. Vrednost doslej opravljenih ded pa znaša blizu 38 milijonov dinarjev. Doslej so največ prispevali interesenti sami in to predvsem v lesu. Opravili pa so že tudi nad 40.000 prostovoljnih delovnih ur in številne vožnje. Samo vrednost teh del znaša nad 5 milijonov dinarjev. Kmetijska zadruga v Lučah je prispevala za elektrifikacijo 6,5 milijonov dinarjev, občina v Mozirju pa 4 milijone. Kljub tako lepim dosedanjim uspehom pa bodo potrebovali za dokončno ureditev elektrifikacije še okrog 45 milijonov dinarjev. R. Z. Jože Klemenčič umrl Te dni je umrl Jože Klemenčič, verjetno najstarejši upokojen učitglj pri nas. Rodil se je 26. septembra 1862 v Radmirju v Zgornji Savinjski dolini. Najprej je služboval v Šentvidu pri Vipavi, od koder je prišel že leta 1884 v Galicijo pri 2alcu, kjer je služboval polnih 40 let. Tu je veliko naredil za splošen napredek kraja, svoje učence pa je vzgajal v napredne ljudi. Ob pogrebu se je od pokojnika poslovil pred šolo v Galiciji, kjer je ležal na mrtvaškem odru, tamkajšnji šolski upravitelj ter orisal pokojnikovo šolsko in iz-venšolsko delo. Od njega se je poslovil tudi zastopnik sveta za šolstvo, kulturo in prosveto pri občinskem ljudskem odboru v Žalcu mladinski pevski zbor iz Žalca pa mu je zapel v slovo nekaj pesmi. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo pogreba precej ljudi. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika še zastopnik društva učiteljev in profesorjev žalske občine. Vzgojiteljem bo ostal pokojni Jože Klemenčič v lepem spominu. M. R. KRANJSKA GORA, 3. marca. Danes je bila na sporedu letošnjega državnega prčenstva v alpskih disciplinah zadnja preizkušnja, in sicer smuk. kazati solidno tehnično znanje, posebej ,pa so se odlikovali v drznosti, glede katere mnogi niso zaostajali za člani. T.p velja predvsem za oba Capa, Mraka in Limovška in še za nekatere. Izmed 34 tekmujočih je biilo na čiliju 23. Vrstni red tam je bi! naslednji. Ciril Cop (Jes.) 1:38.5, Limovšek (K. g.) 1:39.3, Janez Cop (Jes.) 1:46.5 (s padcem),- Mrak (K. g.) 1:50.4 (spadcem), Andrej Klinar (Jes.) 1:54.4, Dolanc (Kum) 2: G V O Ž,D J AN«, trg. podjetje, Sarajevo, Vase Miškina 35 »ANGSOMETAL, trg. podjetje, Skoplje, Ulica 99 št. 14 »OPČE TSC-OVACKO PREDUZEČE«, Reka, Luja Adamiča 1 »OPČE TRGOVACKO PREDUZEČE«, Split, Tolstojeva '2 »MEH ANIC AR«, uslužno podjetje kovinske stroke, Subotica, Borisa Kidriča 7 »RAZVITAK«, trgovsko podjetje, Metkovič »VELETRGOVINA«, trg. podjetje, Titograd, p. p. 72 »ELEKTROMETAL«, trg. podjetje, Niš, Vojvode Gojka 50 »FINOMEHANIKA«, mehanično podjetje, Osijek, Avgusta Cesarca 24 »METAL«, trgovsko podjetje, Banja Luka, Ruzveltova 1 »OBNOVA«, trg. delavnica, Tuzla, Dr. Mujbegovica 3" »GRANAP«, trg. podjetje, Varaždin, p. p. 52 »15. MAJ«, trg. podjetje, Bihač »RUDAR«, trg. podjetje, Zaječar, Maršala Tita 6 »GVOZBNJAR«, trg. podjetje, Kraljevo, Omladinska 9 »SERVIS«, usluž. delavnica, Zrenjanin, Tomačevački put 40 »TERAZIJE«, trg. podjetje, Titove Užice »ZADRUGAR«, trg. podjetje, Bitolj, Nikole Tesla 42 »GRANAP«, trgov, podjetje, Kosovska Mitroviča, Rami2 Sadika št. 16 »Gradska komunalna ustanova za komunalne usluge«. Sremska Mitroviča »AUTOREMONT«, avtomehanična in kovinska zadruga, Slavonski Brod T0VMNA KOLES »PARTIZAN«, SUBOTICA • 112L-R t Umrl je WILL2NPART FRANC pis. ravnatelj v pokoju Pogreb bo v sredo, 5. marca 1958 ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Marija, sinova Ludvik in Marjan, hčere Mija Najdič, Milena Klinar in Martina Lasan, snahi, zeti, vnuki, vnukinje ter družini Lavrič in Zrimšek. Ljubljana. Buenos Aires, dne 3. marca 1958. APZ »Tone Tomšič« obvešča vse pevke in pevce, da pričenja v marcu z rednimi pevskimi vajami. Udeležba vaj z ozirom na bližnje nastope strogo obvezna. Odbor Vsem prebivalcem občine Bežigrad, teren Ježica. — V zobni ambulanti na Ježici, Titova 181. bo s 4. marcem pričela z delom dopoldanska zobna ambulanta. Ordinacija bo v torkih, sredah in četrtkih od pol 8. do pol 13. ure. Uprava za ceste LRS, sporoča da so se pričela rekonstrukcijska dela na mostu čez Savo* pri Črnučah. Zato je mogoč le enosmerni premet preko mostu.: Pozivamo vse koristnike ceste, da upoštevajo postavljena opozorila in prometne znake ter navodila uslužbencev. DEVA šampon s koprivnim Izvlečkom krepi in izboljšuje Vaše lase! »FLEK« slovi za čiščenje mastnih madežev in ga lahko kupiš v vseh trgovinah, ki prodajajo milo. Pazi na znamko »FLEK«. ORIGINAL ULTRAGIN - šport kremo dobiš v vseh parfumerijah! Ta krema te ne bo razočarala. UPOR A Rt..TA JTE TUDT VI rpocdiV.ous' KLINIČNO PREIZKUŠENO. KREMO I GLEDALIŠKE NOVOSTI V četrtek, 6. t. m. bo v Operi premiera Wagnerjeve opere »Večni mornar«. Snov za opero »Večni mornar« je Wagner povzel po bajki o holandskem pomorščaku, ki ga je za predrznost sam vrag obsodil na večno prekletstvo, da mora brez miru bloditi po morju. Delo izvira iz zgodnje dobe Wag-nerjevega ustvarjanja in si 'je v več kot sto letih od svojega nastanka pridobilo najširšo popularnost. Našo. premiero so pripravili dirigent Ciril -Cvetko, režiser Debevec, inscenator Maks Kavčič In kostumerka Mija Jarčeva, zbore pa je naštudiral Jože Hanc. Lutkovno gledališče v Domu Partizana na Viču, bo uprizorilo jutri ob 18: Marija Kulundžiča »Janko in Metka«. .GOSPODINJE! PRIJETNO PRESENEČENJE Društvo muzealcev in konservatorjev LRS priredi v torek, 4. marca, ob 17. uri v knjižnici Narodnega muzeja (na Prešernovi cesti) javno predavanje tov. ravnatelja Borisa Orla »O muzejih na prostem«. Vabljeni. P Planinsko društvo Ljubljana-matica priredi 6. marca v dvorani Doma železničarjev predavanje tov. dr. Valterja Bohinjca »Dach-stein in lepote avstrijskih kraških jam«. Prodaja vstopnic v društveni pisarni. RAZPISI RAZPIS Komisija za delovne odnose pri Delavskem svetu Mlečne restavracije »Slavica«, Reka, trg republike 2/IH. razpisuje NATEČAJ za izpolnitev delovnih mest v svojih restavracijah in sicer: 10 kvalificiranih natakaric z najmanj 3—5 letno prakso; 2 kvalificirani blagajničarki z najmanj 3-letno prakso in 4 kvalificirane prodajalke za šank z najmanj 2-letno prakso. Cas za vročitev prošenj je do 1. marca 1958. Nastop službe po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Komisija za delovne odnose RAZPIS Kmetijsko posestvo Verd Vrhniki razpisuje mesto. DELOVODJE in skldišCnika. Za delovodjo je zaželen kmetijski tehnik, lahko tudi začetnik, ali! pa absolvent z nižjo kmetijsko šolo z večletno prakso. Za skladiščnika je potrebna odgovarjajoča praksa. Družinsko stanovanje za delovodjo preskrbljeno. za skladiščnika pa samsko. Pismene ponudbe sprejema posestvo do 15. marca. R Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli! ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.20 Objave; 17.20—17.30 Dve popularni instrumentalni skladbi; 17.30—18.00 Med našimi pevci in godci; 18.00 do 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMRLI pri Zapustila nas je za vedno naša ljuba mama, sestra in teta MARIJA ARKO roj. Kolman upokojenka Pogreb drage pokojnice bo v sredo 5. HI. " 1958, ob 15. uri, iz Marijine mrl. vežice na Zalah. Žalujoči: hčerka Adela; bratje: Rudi, Karel in Blaž z družinami; sestre: Rozi, Angela,- Pepca in Justina z družinami ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Dunaj. Celje, Sevnica, Zdole Mokronog. Ribnica na Dol. 2. IH. 1958. Javljamo žalostno vest, da je po krajšem trpljenju preminul naš dolgoletni ta j nik tov. FRANC WILLENPART upokojenec Dragega pokpjnika, kil je bil za članstvo vedno nesebično in neumorno delaven, bomo ohranili v trajnem častnem spominu. Na zadnji poti ga posprejpaimo v sredo 5. marca 1958, ob pol 16. uri iz Nikolajeve mrtvaške vežice na Zalah. Društvo upokojencev podružnica Šiška Ljubljana, dne 3. marca 1958. ZAHVALE RADIO KONCERTI V sredo, 5. marca bo v dvorani Zveze sindikatov na Miklošičevi cesti 28 prvj koncert iz cikla »Od predklasike do impresionizma«. Spored bo obsegal dobo predklasike, izvajal pa ga bo pevski zbor, orkester in solistka Marija Kocjančič iz Srednje glasbene šole. Na sporedu bodo dela Palestrina, Monteverdija, Gallusa in Mozartov klavirski koncert v B-duru. . Koncert bo ob 20. uri. Vstopnice po enotni ceni 40 din, bodo na razpolago pri blagajni dvorane. Pred koncertom bo kratko predavanje prof. Gregorca o pred-klasiki. Koncerte prireja Prosvetni servis Ljubljana. K Koncertni nastop solistov in orkestra Srednje glasbene šole bo 4 marca ob 20. uri v veliki dvorani Slovenske filharmonije z naslednjim sporedom: W. A. Mozart: Koncert v B-duru, 1. stavek, izvaja Marija Kocjančič, 3. r. klavirja, šola prof. A. Ravnika;. J. Sibelius: Koncert v d-molu. 1. stavek. izvaja Nevenka Rovan, 4. r. violine šola prof. L. Pfeiferja; L. M. Škerjanc: Koncertino za klavir in godalni orkester, izvaja Marko Munih. 4. r. klavirja, šola prof Z. Bradačeve; P. L Čajkovski: Koncert v D-duru, 1. stavek, izvaja Olga Skalar. 4. r. violine, šola prof. A. Dermelja. — Solistične točke spremlja orkester Srednje glasbene šole — dirigent prof. V. Šušteršič. K Danes ob 17. uri koncert za mladino za I. gimnazijo in za nižje razrede VI. in Klasične gimnazije. Jutri ob 17. uri za V. gimnazijo in za nižje razrede X. gimnazije. Izvaja zbor Slovenske filharmonije in pihalni solisti orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent Rado Simoniti, komentator Radovan Gobec. K UPORABI, i A.ITt* SPORED ZA TOREK Poročila: 5.05, 6.00. 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Redni gosti v radijskem studiu; 8.35 Antonin Dvorak: 6 legend; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Slavni pevci in virtuozi Vam pojo in igrajo; 10.10 Na vmljaku melodij in popevk; 11.00 Matija Bravničar: Kralj Matjaž, uvertura Krešimir Baranovič: Lectovo srce baletna suita; 11.30 Za dom in žene; 11.45 Četrt ure z ansamblom Mojmira Sepeta in pevko Majdo Sepetovo; 12.00 Slovenski utrinki; 12.30 Kmečka univerza — Ing. Gvidon Fajdiga: Vrednost domačega porekla travnega in deteljinega semena; 12.40 Vilim Markovič: Rapsodija v A-duru; 13.15 Sprehod po Pigallu (francoska zabavna glasba); 13.40 Pisan spored opernih melodij (Odlomki iz oper »Hči polka«, »Lucia di Lammermoor«, »Trubadur«); 14.20 Za otroke — A. S. Puškin: Pravljica o ribiču in ribici; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba vmes reklame; 15.40 Potopisi in'spomini — Kasimir Edschmid: Diamanti v jugozahodni Afriki; 10.00 Za ljubitelje in. poznavalce; 17.15 Melodija, pesem in ritem; 17.45 Prijetno zabavo s pianistom Albertom Semprinij em; 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 18.45 Domače aktualnosti; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Najboljši . jugoslovanski zbori — V. Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Mladena Pozajfča; 20.30 Radijska igra — Paolo Levi: Po čem je resnica? (Prva izvedba); Režija: Anton Marti. Izvajajo člani SNG Trst, v glavnih vlogah Štefka Drolčeva, Joško Lukeš in Stane Starešinič; 21.30 Prijeten •večer Vam želi Eddie Barclay z velikim zabavnim orkestrom; 22.15 Za prijatelje jazza; 22.35 Zazibal-ka v ritmu; 23.00—23.15 in 23.30— 23.45 Oddaja za tujino (Prenos iz Beograda). H. PROGRAM 14.00 Od melodije do melodije; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika- in obvestila; 15.25 Otroški in mladinski zbori pojo; 15.45—16.00 Filmska kronika. : »KEMO SERVIS«, UV02, : trgovina z laborat. mate- ? rialom, Ljubljana, Trg : revolucije št. 15, sprejme * 2 delovni moči za delo v : knjigovodstvu in komer-f ciali s potrebno srednje-■ šolsko izobrazbo (lahko j tudi začetnik) in stroje- • pisko. Javite se v raču-? novodstvu na Trgu revo-f lucije 2. Plača po tarif-? nem pravilniku. 1151-15 MARIBOR ohliCnf kvalitete Torek, 4. marca. Dežurna lekarna: »Planinka«. Glavni trg 20. RADIO 5 00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05 — 8.15 Objave; 8.15 — 8.35 Domače napeve igrajo Pohorski fantje in Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorberka; 8 35—14.35 Prenos sporeda Radia ZAHVALA Ob smrti naše drage žene in matere MARIJE CIUHOVE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so našo mamo spremili na zadnji poti. obsuli njen grob s cvetjem in sočustvovali z nami!. Posebno zahvalo izrekamo vsem sosedom za izkazano pomoč ob hudi uri ter duhovnikom. Žalujoči: mož Anton, sinova Tone, France, hčerki Mici in Tončka. Ljubljana. Beograd. Iška vas, Montreal, Črnuče. MALI OGLASI ZADRUŽNA MLEKARNA Bled. razpisuje honorarno (začasno) mesto računovodje. Pogoji: samostojno vodenje računovodskih poslov. Plača po dogovoru. Rok prijave do 31. IH. 1958. R 640-1 »ELEKTROTEHNA«, električno podjetje Ljubljana, Parmova 33, sprejme takoj v službo referente za prodajni oddelek, trgovske pomočnike (raznih strok) ali pomočnice in strojepiske. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite upravi podjetja. R 639-1 TOVARNA »MOČNA KRMILA«, Ljubljana — Moste, Kavčičeva ul. 74. zaposli tri nekvalificirane skladiščne delavce. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje vložite osebno v tajništvo podjetja. R 638-1 ŽELIM SPREMENITI SLUŽBO . kot gospodinjska pomočnica. Grem tudi v Koper. Ponudbe v ogl. odd. pod »Samostojna«. TRGOVSKO PODJETJE »MANUFAKTURA«. Ljubljana, Trubarjeva 27, sprejme takoj kurirja, blagajničarko in trgovske pomočnike. 4329-1 CEMENTNINARSKEGA POMOČNIKA, sposobnega vseh del v tej stroki sprejmem. Ciklar Antonija. Vodovodna 3, prit-, ličje. «27-1 UPRAVNI ODBOR Tovarne pre-šitij odej »Odeja«, Škofja Loka, razpisuje mesto finančnega knjigovodje. Pogoji: srednje- šolska izobrazba s 5—10-letno prakso v knjigovodstvu. Plača po dogovoru oz. tarifnem pravilniku podjetja. Stanovanje ni preskrbljeno. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja »Odeja« Škofja Loka. 4320-1 UPRAVNI ODBOR Tovarne prešitih odej »Odeja« Škofja Loka razpisuje mesto za kvalificirane tapetnike. Pogoji po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja »Odeja« Škofja Loka. 4319-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem takoj. Mencingerjeva št. 21 a. 4318-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — ali mlajšo upokojenko sprejmem. Naslov v ogl. Odd. 4315-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — lahko začetnico, zdravo in pošteno, sprejmemo v dobro službo k manjši družini. Novak, GosDoska 8, Ljubljana. 4306-1 2 SAMOSTOJNA MIZARJA sprejmemo takoj. Gradbeni servis, Ljubljana. Detelova ul. I. 4297-1 SAMOSTOJNO OBRTNO PODJETJE Pekarija Šentjernej nujno potrebuje pekovskega pomočnika za pekarijo Škocjan. Nastop službe takoj. Plača po tar. pravilniku oz. po dogovoru. Interesenti naj se zglasijo pismeno ali osebno v Pekariji Šentjernej R 619-1 KVALIFICIRANEGA AVTOKLEPARJA s prakso sprejmemo takoj v službo. Plača po tarifnem pravilniku. »Agroservis« Kranj — Labore. J16,1?'1 KLJUČAVNIČARJA z mojstrskim izpitom sprejmemo takoj v službo. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite Splošnemu obrtnemu podjetju »Dom« Tolmin. SPREJMEMO V SLUŽBO: moj- stre, visokokvalificirane in kvalificirane avtomehanike, karo-seriste, avtokleparje, strojne tehnike, šoferje C in D kategorije in administrativne moči z znanjem strojepisja.' Inteserenti naj se zglaslijo na upravi podjetja Električna cestna železnica, Ljubljana, Celovška 164. R 588-1 SPREJMEMO finančne, materialne in mezdne knjigovodje, ste-nodaktilografe, strojepiske. — strojne tehnike in šoferje C in D kategorije. Ponudbe pošljite pod »Ljubljana« v ogl. odd. R 587-1 UM VSKO -FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem takoj ali po dogovoru. Služba je stalna. ' Hrana in stanovanje preskrbljeno. Kavčič Jože, frizer, Podčetrtek (Atomske toplice). 3834-1 GREM ŠIVAT na dom. Ponudbe pod »Dobra šivilja« v ogl. odd. 4305-2 NIZJESOLCE inštruiram matematiko Kremžar. Janez, Svabi-čeva 15-1, Trnovo. 4295-2 4 RABLJENE AVTOPLOSCE z ..zračnicami, 5.60 x 15, prodam. Naslov v ogl. odd. 4309-4 APARAT ZA NAGLUŠNE z rezervno baterijo kupi Rotar, Ljubljana (Celovški blok), Ceš-nikova 32. 4308-4 BMW MOTORNO KOLO 350 ccm, 53 model, odličen, nujno prodam. Naslov v ogl. odd. 4296-4 TRGOVSKO PODJETJE »Špecari-ja«, Ljubljana, Prisojna ul. 7, prodaja odpisane tehtnice decimalne in avtomatske. Državna podjetja naj, se zaradi nakupa oglasijo do .16. t. m. po tem roku,bomo tehtnice prodali tudi privatnikom. 4293-4 »VESPO« voženo do 60.000 km kupim. Lahko starejši model. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina 90.000«. 4294-5 DVOSTANOVANJSKO NOVEJŠO HIŠO z vrtom in sadovnjakom kupim. Naslov v ogl. odd. R 643-7 UPOKOJENEC z družino vzame v najem malo posestvo ali gre za oskrbnika. Ponudbe pošljite pod »Pomlad« v ogl. odd. R 479-7 : ENO ALI DVOSOBNO stanovanje v Ljubljani poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 4042-7 ODDAM SOBO in celotno oskrbo resnemu intelektualci? od 45—57 let. Ponudbe v ogl. odd. pod »Samostojna Intelektualka«. 4312-9 PRIDNO IN POŠTENO DEKLE — išče sobo. Po urah pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl odd. pod »Takoj«. 4290-9 NEOPREMLJENO SOBO iščem Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Zelo, zelo nujno« v ogl. Odd. 1958-9,> PRAZNO, opremljeno sobo ali kabinet iščem proti visoki nagradi. Ponudbe pod »A-15« v ogl.' odd. . 1958-9 NAJDITELJA SIVE VOLNENE JOPICE v gozdu proti Dobene-mu v nedeljo popoldne prosim za vrnitev ali sporočilo vratarju Univerzitetne knjižnice. R 4325-10 NAJDITELJA DVEH NAČRTOV prosim, da jih vrne proti nagradi na naslov: Viktor Škoflek, Tržaška 54 a, Lj. 4303-10 DRAP JOPICO izgubljeno v soboto ponoči vrnite prosim proti nagradi v ogl. odd. 4322-10 70°/. DRV IN PREMOGA prihranite, če rabite Bešeničev patent samogrelec, ki ga lahko postavite na vsako peč ali štedilnik. Z njim lahko popolnoma brez-— plačno segrejete Vašo sobo. Samogrelec lahko kupite v vsaki trgovini z železnino v Sloveniji »Peč« zanatska metalopreradji-vačka radnja. Rijeka. Kvater-nikova 36. R 574-11 Sporočamo žalostno vest, da iias je za vedno za-pust.il naš zvesti sodelavec, tovariš JOŽE C0PF član sindikalnega odbora 'n uslužbenec Gospodar-tva Gl. odbora Zveze gluhih Ljubljana. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek ob 15.30 iz Jožefove mrliške veže na Zalah. Glavni odbor ZGS, kolektiv in sindikalna podružnica Gospodarstva ZGS. Ljubljana, 3. III. 1958. DANES LJUBLJANA Opera ob 19.30: Donizetti »Lucia Lammarmoorska«. Abonma red A. (Vstopnica tudi v prodajni.) Mestno gledališče ob 20: Kulun-džič »Usode«. Abonma Torek.— (Vstopnice tudi’ v prodaji.) Kino »UNION«: angl. barvni vistaviak» film »ŠPANSKI VRTNAR«. — Tednik F. N. 9. Predstave ob 15, 17, 19 m 21. Ob 10 je matineja istega filma. Danes zadnji-kart! »KOMUNA«: amer. barvni cine- mascope film »TRIJE NOVČIČI V VODNJAKU«, ob 15. 17, 19 in 21. »SLOGA«: angleški film »TOLPA IZ LAVENDER HILLA«. Tednik F. N. 9. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. »VIC«: češki barvni film »DOBRI VOJAK SVEJK«. Tednik: Zimska radost — samo pri zadnji predstavi. Predstavi ob 15, 17, 19 in 21. »ŠIŠKA«: češki barv. film »DOBRI VOJAK SVEJK«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 in od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: jugoslov. film »NI BILO ZAMAN«, ob 10 In, 15. »TRIGLAV«: amer. film »UPOR- NIK«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. »LITOSTROJ«: amer. film »GO- SPOD 880«, Ob 20. CELJE Ljudsko gledališče ob 15.30: Juro Kisllnger »Na slepem tiru«, n. srednješolski abonma. Ob 20: Marijan Marinc »Komedija o komediji«.-Torkov abonma in Izven. MARIBOR Narodno £ledališče ob 19.30: Puccini! »Madame Butterfly«. Red A. (Nekaj sedežev v prodaji.) TEZNO Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora ob 19: — Skvarkin »Tuje dete«. KINO V OSTALIH KRAJIH GUNCLJE: amer. film »POD OKRILJEM ZAKONA««, ob 17 in 19. KAMNIK »DOM«: meh. film »NE OPOREKAM SVOJE PRETEKLOSTI«. BLED; ital. film »NJIHOVE ZABLODE« Ob 20. - NOVO MESTO »KRKA«: avstr, barv. film »ENA NOC V BENETKAH«. ČRNOMELJ: sovjetski barv. film »KNEGINJA MEEY«, ob 19.30. KRANJ »STORZlC«: franc, film »LJUBIMEC LADY CHATTER-LEY«, ob 16, 18 in 20. KRANJ »TRIGLAV«: amer. film »TARZANOVA JEZA«, ob 19. RADOVLJICA: sovj. barv. film »NOVLETNI PLES«, ob 20. JESENICE »RADIO«: franc.-jugosl. cinemasc. film »GUBIAH«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: amer. film »VELIKA URA«, ob 18 in 20. MURSKA SOBOTA: amer. film »PLAMEN OPOLDNE«, ob 17.30 in 20. 15.000 DIN POSOJILA nujno prosim. Ponudbe pod »Točno odplačevanje« v ogl. odd. 4298-11 PREKLICUJEM zdravstveno knjižico izdano od Zavoda za socialno zavarovanje v Ptuju, štev. knjižice 829757. na ime Albin Kavčič. Podgorci 49 pri Ptuju. R 636-11 Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki so spremljali na zadnji poti našega prerano izgubljenega moža, očeta, sina, brata in strica BENA DOLANCA Hvala tudi darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru, godbi, govornikom za gatiljive poslovilne besede in gasilskim društvom. Posebno zahvalo izrekamo domačemu gasilskemu društvu za veliko skrb in trud ter pokojnikovim najboljšim prijateljem. Žalujoči domači Po kratki in mučni bolezni je v Zagrebu umrl ljubljeni brat in srčno dobri stric FERDINAND POLAK major v pokoju Od dragega pokojnika smo se poslovili na Mirogoju dne 3. marca 1958. Žalujoči: sestra Vida Polak, nečak ip nečakinji, ing. Vita! Mlejnik, Manja Mlejnik, Metka por. Križ in ostalo sorodstvo. Kranj, Ljubljana, 3. marca 1958. PREDAVANJA Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na poljudnoznanstveno predavanje prof. dr. Bogdana Breclja »Vtisi s potovanja po Kitajskem«. Predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi, bo danes ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulice. P yy '$ t š, FINANČNEGA KNJIGOVODJO I /% xv -t Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nas je v 89. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče in stric PETER MUŠIČ železničar v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v torek, ob 16. uri iz hiše žalosti Črnuče 187. _ Zalujoči: hčerka Frančiška, sinova Jožef .in MaKS, zet Nace, vnuki in vnukinje. Črnuče, Irig, Canada, 3. marca 1958. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je 2. marca 1958 nenadoma umrla naša nepozabna žena, mama, hčerka in sestra MARA VODOPIVEC roj. PETKOVŠEK iz Kopra Pogreb drage pokojnice bo danes, ob 16. uri na pokopališče v Škocjanu. . Žalujoči: mož Rado, hčerka Alenka, sin Bogdan, mama, sestre Olga, Tini, Elza z družinami in ostali sorodniki. Koper, Trst, Ljubljana, dne 4. marca 1958. % potrebuje večje trgovsko . podjetje ’ v Ljubljani. rf\T Zaželena izobrazba s sred- .iV '7y 't4. 'n-njo ekonomsko šolo. Pia-"j«ča po tarifnem pravilniku ^ *§■'. -»ziroma dogovoru. Nastop •ff* takoj. Ponudbe pošljite % pod »Knjigovodja« v ogl. §!' 'si/oddelek. 1182-R 'j H <5: S & Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi- sin, moz, brat. stric in svak OSKAR TERČEL posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 5. marca 1958, ob 15. uri na pokopališču v Gornji Branici. Žalujoči: mama, oče, žena Sonja, sestri Marta in Tinca, svak Pavlinič Anton, vnuki in ostalo sorodstvo. Gornja Branica, Zagreb, Manče, Sežana, Suhorje, Ljubljana, Svečina, 3. marca 1958. Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubega moža in ata FRANCETA ZORETA se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, vsem, ki so nam v hudih urah požrtvovalno pomagali in vsem tistim številnim, ki" so tako iskreno sočustvovali z nami. Rodbina Zoretova Slovenske Konjice. $ Sli, / SLOVENSKI POROČEVALEC / rs oeticen tat lostea in ogorčen, ker so to bile plemenite živali Zato se je močno razveselil, ko je drugo jutro zagledal na dvorišču svojega gosaka, ki ga je veselo pozdravljal. Na vratu je Smel privezano tablico, z naslednjimi verzi: Dobro jutro, dober dan, žalosten prih a j am sam, prišla bi tudfi moja žena, če ne bi bila že pečena. Mijo se je kljub Škodi baje od srca 'nasmejal. Vsaka žena— Maria Callas Vsafka žena more peti kakor Mariia Callas ali Yma Sumac, trdi nemški profesor petja Alfred Wolfson, ki živi v Londonu- Človeški glas je v preteklosti segal čez pet do osem oktav. Z napredkom civilizacije pa so se ljudje pričel sramovati m izpuščati naj višje glasove in ja zato glasovna sposobnost ottcr-nela. Wolfson trdi, da se v bistvu moški glas sploh ne razlikuje od ženskega. Jenny Johnson, najboljša njegova učenka, je pred fcrtatlkim -posnela na gramofonske plošče vse glavne partije iz Mozartove »Čarobne pilščali« in sicer vse z enako virtuoznostjo. Kmetovalec Mijo iz Brinja je bil daleč okrog znan kot izboren gojitelj gosi. Vsako zimo jih je pital na ducate in dobro prodal, za pleme P'a je pustil samo eno gos in gosaka. Neke noči pa mu je neznan tat ukradel iz hleva goisji par. Mijo je bil ža*- Dragocene najdbe v Pragi V kleti neke cerkve v Pragi so našli kraljevske imsignije in to dve zlati kroni, žezlo, dragulje, zlate plakete, kelihe in 25 kilogramov zlata. Najdeni zaklad j e velike zgodovinske vrednosti. Češkoslovaško časopisje piše, da so storili zaiklad verjetno menihi po drugi svetovni vojna, ko so bežali iz države. Lofotski ribiči pri delu Umor na vojni ladji V neapeljskem pristanišču leži vojna ladja »Pomena«. Preteklo nedeljo zjutraj so našli m-o-rniarj i v kabini častnika z razbito glavo. Nered, razmetani stoli in vlomljena blagajna kažejo, da sta se morilec in njegova žrtev borila. Poleg štirih milijonov liir man jkaj o tudi važni in kočljivi dokumenti — operacijski načrti. Domnevajo, da je kraja denarja le pretveza, s katero hočejo storilci storiti pravi namen tega zločina. drlo odkritje v provinci Kwang- Si. S tem je tudi rešeno vprašanje velikih človeških zob. Tudi majhni ljudje imajo torej lahko velike zobe, velikani pa naj ostanejo v pravljicah! prostorne jame v južno zapadni provinci Kwang-Si. Našli so več polomljenih in razbitih živalskih kosti, vrsto človeških zob in izrazito čvrste človeške spodnje čeljusti, katerih starost cenijo na približno 900.000 let. Nek nizozemski antropolog je pri svojem »pohodu« po Kitajski odkril okamenele kočnike, štirikrat večje od zob današnjega človeka. Drugi antropolog iz Amerike pripisuje to najdbo človeku-velikanu, tako imenovanemu gigantthropusu. S tem bi bilo dokazano, da so bili naši predniki velikani. Medtem pa so v južni Ameriki odkrili, da so tudi tam živeli ljudje z močnimi čeljustmi in zobmi, ki so po velikosti enaki kitajskim primerom. Sekalci niso močneje oblikovanj kot pri današnjem človeku-Ugotovili so tudi, da velikost teh ljudi ni presegala 1.55 m. Pripadali naj bi skupini Aiustra-lopithecindm, ki- so živeli pred 900.000 leti, torej ob istem času kot Gi ganttbr opusi na Kitajskem. Domneva, da pripadajo človeški zobje, ki so jih našli na Kitajskem, Auistralopitheousom, je verjetna. Končno pa je to potr- Avtomatizacija v pisarni Avtomatizacija, ki veča proizvodnjo ter nadomešča človeka pri mehaničnih poslih, ni vdrla samo v tovarne in industrijo. Mednarodna gilda gramofonskih plošč je prva tvrdka v Evropi, ki je rešila svoje nameščence dolgočasnega opravila, ki je v tako velikih podjetjih vedno združeno s številno pošto. Poseben stroj polhi pisemske .ovojnice in jih nato lepi. V eni uri odpravi do 3500 pisem. MODA 49. Baree ni bil niti deset kprakov oddaljen od kraja, kamor je padla kokoš. Nekaj časa je prestrašeno gledal veliki živi kup peres. Kokoši so že pojemale moči, toda še vedno se je borila in udarjala s krili. Potem se je Baree tiho dvignil in se približal kokoši. Sele takrat, ko ji je zasadil zobe v prsi, je opazil Hermelina. Kot smo že poročali, vodijo zadnja leta kitajski antropologi obširne preiskave v notranjosti Ko se j>e nekoliko umirila, je pripeljala iz 'kolibe svojega otroka. Bili smo presenečeni nad čudnim bitjem. Dete ima ogromno glavo, fci je človeški bore malo podobna. Pod drobnimi očmi štrle temnordeče otekline, kakršne vidimo na rekonstruiranih lobanjah Neandertalcev. Noge in roke so gosto obrasle z rdečkastimi kocinami. Otrok ne govori, mairveč spušča neke zamolkle guturalne glasove. Dr. Van Got mu je ponudil banano. Otrok jo je hlastno pograbil in pojedel. Ko se je vračal v kolibo, smo opazili, da ima šibke noge in nerodno hojo kakor opice, roke pa izredno gibčne in dolge.« Člani ekspedicije še niso objavili Vezultatov svojega raziskovanja. Slučaj je edinstven, antropologi pa nočejo s površno diagnozo alarmirati javnosti. Novinarji so se morali zadovoljiti z nejasnim odgovoroni, da je strašilo, ki je oče tega ubogega biltja, morda podivjan član plemena Moi, ki živi čisto osamljeno sredi džungle v Vietnamu. proti. Poklicali so mater člove-ka-opige. Vsa preplašena je odgovarjala dr. Van Gotu m dr. Bone-u v rodnem jeziku. Pripo. vedovanje jo je zelo razburilo. 2e polnih osem let si ne upa mlada Vietnamka Njujen-Ti-Te v goizd, ki obkroža njeno rojstno vas. Pred osmimi leti ja še hodila vsak dan po drva brez Po starem škotskem običaju oj-metavajo vsakega novega rektorja pri nastopnem govoru z gnilimi jajci, paradižniki in žabicami. To je moral v Glasgowu doživeti tudi bivši britanski notranji minister K. A. Butler pri svojem prvem nastopu kot rektor tamkajšnje univerze. 50. Sekoosevv je popustil kokošin vrat. Njegove majhne rdeče oči so se za trenutek srečale z Bareejevimi. Jezno je t cvilil in se umaknil. Kokoš je med tem poginila in Bareeja. je čakala pojedina, kakršne že dolgo ni imel. Od strani je njegovo gostijo jezno opazoval hermelin. Še nihče mu ni na tak način prevzel plena! DROBIŽ NEMŠKO OBRAMBNO M3NISTESTVO je izdalo predpis, po katerem se vojni obvezniki ne smejo poročiti, če izvoljenka ^nima moralno in politično »čiste preteklosti«. Dolgovi vojaka, ki se hoče poročiti, ne smeio presegati višine dveh mesečnih prejemkov. DUNAJSKA SODISCA so v prvi in drugi instanci razsodila, da sme šef s svojim avtomobilom spremiti tajnico do njenega doma. Tožbo ljubosumne žene so zavrnili z utemeljitvijo, da lepo vedenje še zdaleka ni znak prepovedane ljubezni. NA DUNAJU sta se dva mladoletna fantiča vrinila v ' kino brez stopnic. Policija ju je našla in sodišče ju je obsodilo na dva tedna zapora. Švicarski časopisi pišejo. da so na območju gore Št. Bernhard našli ležišče uranove rude. GASTON RAVEL, pionir francoskega filma je umrl v Nici slar 80 let. Sodeloval je bil pri izdelavi 85 filmov in pripisujejo :-nu, da je »odkril« vrsto filmskih igralcev. Med njimi so Andre Luget, Francoise Rosay, Pola Negri. KIP RABUINA. po katerem se imenuje ena najbolj karakterističnih ulic srednjeveškega Rima, so-vrgli neke noči neznanci s podzidka na tlak, kjer se je prelomil. Kip je iz 16. stoletja in predstavlja postrani ležečega moža. V mestecu Pillapo v Boliviji imajo šivalne tečaje za Indijanke iz notranjosti kar na cesti ... strahu. Nekega jiutra pa jo je napadlo orjaško kosmato bitje. Defcle je od strahu omedlelo. Ko se je zbudila, ni bilo o napadalcu, podobnem veliki in ostudni opici, nobenega sledu. Vsa raztrgana in Oiprastoama se je s težavo priplazila do potoka, se umila in potem doma obležala tedein dni. Devet mesecev po tem dogodku je Njujen-Ti-Te rodila sina, ki je po zunanjosti bolj podoben opici kot človeku. O tem slučaju se je mnogo govorilo in pisalo. Nedavno so prišli v vas antropologi in novinarji, da raziščejo zadevo. Tatoo-le so novinarji opisali svoje doživetje: »Vas leži sredi džungle ob potoku in Ima vsega deset primitivnih kolib iz bambusa na koleh.. Trop polgolih otrok in mršavih psov nam je prišel na- A LEX A N DRI A — V bližini mesta Alexandria v ameriški državi Lousiana se Je_zrušilo letalo z 22. potniki. Po sporočilu policije je izgubil življenje samo en potnik. PEKING — Med LR Kitajsko in Demokratično republiko Vietnam šo odprli železniško progo. To progo, ki je dolga približno 800 km, ' so med drugo svetovno vojno na vec mestih razrušili Japonci. % MOSKVA — V Sovjetski zvezi gradijo nov velikanski teleskop, s katerim bodo opazovali vsemirske ladje. Ta teleskop je del instrumentov za vsemirska raziskovanja nekega znanstvenega laboratorija v Harkovu. PESCARA — Planinsko področje Abruzzi v centralni Italiji je zajela huda snežna nevihta.^ Približno 40 naselij je popolnoma odrezanih od ostale države. Zapadlo je vec kot 70 cm snega, ki je onemogočil cestni promet na mnogih mestih. Mnogo kamionov in avtomobilov je ostalo v zametih. Slabo vreme je povzročilo veliko škodo poljedelstvu v tem delu Italije. Pretrgane so tudi mnoge telefonske linije. MOSKVA — Sovjetski znanstvenik Rabat je iznašel avtomobil, ki ga žene električna energija, ne da bi bil pri tem povezan z električnimi kabli _nad ali pod zemljo. Avto bo .opremljen s posebno anteno, ki bo črpala valove iz električnega pobija odnosno iz električnih napeljav pod ali nad zemljo. Vendar ta sistem še precej časa ne bodo mogli -uporabiti,;: ker so aparati za tak avtomobil še vedno zelo zapleteni, njihova uporaba^ pa je zelo draga. Sovjetski znanstvenik je prav tako izjavil, da so predpostavke o avtomo-hi "bi v* gonila atomska energija v obliki »atomskih tablet«, nerealne. r> ' -■■■ -- - - t.'- pH ■MMag 51. Ta dan se Baree ni odmaknil od kokoši. Ležal je ob njej in dremal. Tudi zvečer si ni poiskal skrivališča kakor prejšnje noči. Preveč se je bal za svoj plen. Radovedno je opazoval gozd in razburjeno prisluhnil oddaljenemu zavijanju volčjega tropa. Še en dan in eno noč je Baree ostal pri kokosi. Ko je obglodal zadnjo kost, je odšel. & »TEDENSKA TRIBUNA« 0 v Ljubljani že v sredo — Njen zdravnik pravi, da ima kar lepo postavo! —