St. 553.
V Ljubljani, ponedeljek dne 11. septembra 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K120, z dostavljanjem na dom K 1’50; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K 5-—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30-—. :	Telefon	številka	303.	i	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se nc sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon	številka	303.	:
Sprava na severu in
na jugu
!
Že ob času, ko je bil razpuščen prejšnji parlament, se je govorilo, da leži rešitev vseh avstrijskih kriz v rešitvi češko-nemškega spora.
Vlada se je vsaj na videz potrudila, da bi dosegla sporazum med Cehi in Nemci in bi napravila s tem konec češko-nemškemu sporu, ki one-tnogočuje zborovanje češkega deželnega zbora, brez katerega — baje — ne more zborovati avstrijski parlament. Grof Thun je dobil misijo, da doseže sporazum, kakor si ga misli vada. Toda grof Thun, na katerega so na Dunaju mnogo zidali, ni dosegel doslej zaželjenega uspeha. Sprava še vedno ni dosežena, dasi je jesenska sezona pred durmi. Češko-nemška sprava pa je važna tudi za nas, ker bi ostali mi v boju, dočim bi bil na Češkem mir in moramo si misliti, da hi sovražnik obrnil vse sile proti nam. Zato je obenem s češko spravo treba n,1sliti na spravo na jugu. V tem smislu piše tudi dopisnik praške »Union" sledeče:
. Avstrijski Slovani so imeli priliko čutiti različne vladne sisteme na svoji »oži: Bila so ministrstva, ki so bila za nje pravi korobač, pa tudi druga (sicer zelo redka) ki so hotela biti vsaj deloma pravična; bili so vladni sistemi, ki so bili hinavski in neodkriti, ki so se delali objektivne, pa so bili skrajno pristranski, in so skušali skrivati svojo naturo, kakor kača noge.
Sedaj imamo novo vlado, kateri jz prejšnjih bo podobna, je vprašanje bodočnosti. Za glavno nalogo ima ta vlada: delavnost parlamenta in češko-netnško spravo. Kar se prve naloge lire, je res skrajni čas, da pride parlament do dela in da se poskrbi za tako reformo poslovnega reda, da bo delavnost parlamenta varna tudi pred obstrukcijo Nemcev, ki so hoteli ime-' doslej monopol na njo. Narodnostni , lt v Avstriji je res krasna naloga in eP cilj, toda Ce gre ministrskemu P^dsedniku za narodnostni mir v Av-striji. bi ne smel skrbeti samo za severno stran, ampak za celo državo.
ie narodnostni boj na jugu prav
razv •)Ster’ kakor na severu in je za m °l države morda še večjega po-
jx"f' Se.veda nečejo Nemci o spravi
• S'j^i, ker tam napredujejo in dati° as‘ nas Jugoslovane obvla-
Ako se torej naloga vlade omeji samo na to, da se doseže sprava samo med Nemci in Čehi, je to najlepsi dokaz, da želi vlada narodnostni mir samo tam, kjer ga žele Nemci. Ako se zagotavlja, da se bodo po češko nemški spravi začele takoj priprave za spravo med Nemci in Jugoslovani, so to take obljube, da OhV-ega P°M'ka ne morejo zadovoljiti, ,‘jube pri nas Jugoslovanih nimajo ^ls°kega. kurza. Pa tudi če bi prišlo
00	Pogajanj, bodo gotovo na drugi Podlagi, nego na severu, ker* imajo ------------------------------------------
Nemci na jugu druge zahteve. Iz tega ne bo nič. Temelji sprave ne smejo biti privilegij za Nemce, ampak morajo biti za vse enaki.
Kar zahtevajo zase na Češkem Nemci kot manjšina, to morajo priznati tudi slovanskim manjšinam v južnih deželah. To ne zahteva le pravičnost, ampak tudi enakopravnost, ki je zajamčena po temeljnem zakonu. Čas privilegijev za posamezne narode je minul. Pri enakih dolžnostih enake pravice 1 Justitia regnorum fundamen-tum je predpogoj življenja za našo monarhijo.
Slovensko gledališče v Trstu.
Pred nami leži toraj repertoar slovenskega gledališča v Trstu, in to za sezono 1911—1912. Kdo se še ne spominja onih let, ko se je igral še »Črevljarj-baron* »Ne kliči vraga* itd. itd. In če pogledamo na letošnji repertoar vidimo vse novitete; posebno me veseli, da so tudi slovanska slovstva zastopana. Repertoar je tiskan po abecedi, in kot prvega dramatika iz slovenske literature srečamo krono naše drame — Etbina Kristana, ki bode zastopan v tej sezoni s svojo »Lju-bislavo* in svojo zadnjo dramsko novostjo — »Samosvoj*. Za njim srečamo pisatelja mehke duše slovenskega Turgenjeva — Fr. Ks. Meškota, z dramo: Na smrt obsojeni?, in Nučičev »Svet*. Imamo torej tri dramatike s štirimi dramami. Čudno se mi zdi, da se ni sprejela Kraigherjeva »Školjka*, o katerej se je že lani toliko govorilo. — Pa naprej 1 Hrvatski pesnik Ivo Vojnovič — znan nam je že po svojem »Ekvinociju*, ki se je predlansko leto predstavljal — je tudi z dramo : »Smrt majke Jugovičev*. O-menim naj še iz slovanskih slovstev Gorkega dramo »Na dnu" in Tolstega »Ano Karenino* ter »Živ mrtvec*. Tudi Sienkiewičevo dramo »Quo vadiš*, Štolbovo »Morsko deklico* in posebno bi omenil ono, Jaroslava Vrh-lickega (Emila Fride) »Noč na Karl-štajnu".
Tudi Viktor Hugo je tu, Ibsen istotako, da je že lani sezulo tržaško gledališče črevlje diletanstva, nam je pokazal »Beneški trgovec*; letos bodemo imeli priliko videti Shakespea-reja: „Hamlet“ in »Romeo in Julija1* kateri je prevedel Ivan'Cankar.
In izpustimo za sedaj otroške igre; vidi se da je bilo vodstvo izbirčno; to nam znači osem operet, katere se nam obetajo; slovenski Parma je tu s svojo »Cafičine Amaconke“, .Jarno z ..Logarjevo Kristo14, itd. itd.
Obeta se nam torej, kakor je že razvidno iz prejšnjih vrst, mnogo, mnogo; vodstvo dobro ve, kako si je pridobiti tržaške Slovence za gledališče; to znači nič manj kot osem operet. Lani je bila dvorana prenapolnjena vedno, kadar so se vprizar-jale operete; upamo zato, da bode tudi letos pridno posečalo tržaško Slovenstvo naše gledališče; ko mu je
pripomoglo, do stopnije, in do viška, na katerem stoji dandanes, nsj mu pomaga tudi toliko časa — dal to Bog in sreča junačka — da zagledamo tudi ob sinji Adriji svojo zgradbo, hram, katerega so zgradili tržaški Slovenci s svojim denarjem.
Imeli smo že priliko videti moči, ki jih gledališče ima; kot operetno subretko ima steber v gci Janovi, in talent g. Dragutinoviča smo lahko spoznali najboljše v ..Beneškem trgovcu"; ima pa tudi druge igralce, ki niso več diletanti, in na te lahko pokaže gledališče s ponosom, saj jih je mnogo, ki mu stoje ob strani že od postanka.
Z veseljem torej pričakujemo bogate sezone, ki nam bode res nudila obilo lepega vžitka; občinstvo pa naj si tudi privošči razvedrila in naj krene ob nedeljah v hram naše umetnosti; kajti gledališče je odvisno od dohodkov svojih, ono ne vživa nika-kih podpor kakor druga, italijanska.
Pot do zmage, pot do viška umetnosti bode le tako; zato gledamo z veseljem v boljo bodočnost, občinstvo pa poživljamo še enkrat, naj mu bode razvoj gledališča pri srcu, in naj ga podpira s vso svojo močjo! —
S tem sklepam. —	— S —
Graško pismo.
Gradec, 8. sept. 1911.
Grad, javna poslopja, hoteli, vse je v zastavah, Najmanj je čmorume-nih, največ »frankfurtaric*. Poleg teh pa plapolajo napram prvim v obratnem veličinskem razmerju pruske zastave. Človek bi si mislil, da je zašel v kakšno prusko mesto, če ne bi slišal po raznih trgih slovenskih govoric kmečkih prodajalk češpelj in čebule. No, e pa že ne gredo tjekaj k Renu s svojimi slivami in »lukom*.
Da, da, v Gradcu smo, na zemlji, ki je bila nekdaj naša posest, v glavnem mestu Štajerske, katere prebivalstvo je z dobre tretjine slovensko. In tako se nas izziva s pruskimi barvami, v mestu, kjer živi na tisoče Slovencev, v mestu, do katerega ima enako pravico štajerski Slovenci kot sode-želani!
Če razobesimo o kakšni slavnosti slovensko trobojnico, pišejo nemški listi o slovenskih izdajicah, o srbofi-lih, rusofilih in kaj vem, o kakšnih nevarnih ljudeh, ki le prežijo, da bi izdali velesilno Avstrijo, Najraje bi nas gotovi krogi za eno glavo prikrajšali. Cudi se človek, da pruska zsstava ne preseda v to poklicanim činiteljem, katerim je slovenska trobojnica znak veleizdaje, trobojnica, ki si jo je pripela na prsi naša umrla cesarica Eli-, zabeta, ko je obiskovala naše pokrajine, Seveda, ti so ali slepi, da ne vidijo, kako poseza v svoji »Niebelun-gen Treue* naša »zaveznica* po naših južnih krajih, ali se jim pa zdi »Michl* že tako silen, da bi bil vsak odpor zaman.
Se hoče ljudstvo polagoma na prusko vlado privaditi? Bodi temu,
kakor že: naša čutila se zgražajo nad tem izdajskim početjem, nad tem »Drang nach dem Sliden*, ki ga vladni faktorji podpirajo.
In kaj je vzrok temu izzivanju? »Elfter deutscher Archivtag*. kateremu na ljubo je nebroj frankfurtaric in pruskih zastav razobešenih. S tem naj se pokaže, da je Gradec mesto z najbolj zagrizenim, oziroma najmanj dinastično čutečim prebivalstvom, mesto, kjer je tekla zibelj Germanstva, puro sanquine »itschev, tschitschev, scheg-gov“ etc., o čemur pričajo razna izve-šala rokodelcev, trgovcev, zdravnikov, odvetnikov in drugih janičarjev enakega kalibra.
Dokaz temu, da se tla pruskim »picklhaubam* prav sistematično pripravljajo, so prireditve pod različnimi pretvezami, kakor »deutscher Hand-werkerstag* v Celovcu, »elfter deutscher Archivtag* v Gradcu, »Stid-marktagung* v Celju in tako dalje, Namen nam je vsem znan; neznan pa je bržkone prof. Murk, ki kljub izzivajočim, avstrijski patriotfzem žalečim zastavam, ki plapolajo na javnih poslopjih, kot govornik figurira. Vkljub brezstidnim govorom nekega dr. Bailleua iz Berlina, ki je vzkliknil, s kakšnim navdušenjem so šli »raj-hovci* v nemško »Stldmark*. kjer so enaka tla, ko v nemški »Ostmark*. Pa bi tam ostala, ljuba pruska duša! Tu in tam da je tekla nemška kri. Dal kri je tekla, toda kri naših pradedov je bila to, ki je barvala štajerske ravnine, slovenskega kmeta znoj je namakal spodnještajerske nižine in vinske griče, srednje in gornještajer-ske gore in hribe. Če gospoda profesorja niso poučile vihrajoče črno-belo-rudeče pruske zastave, za kaj se gre, poučiti bi ga morala govoranca omenjenega dr. Baillena. da služi oholemu Nemcu tudi zborovanje učenjakov na našem jugu le onemu »Drang nach dem Stiden*.
Iz slovenskih krajev.
Iz Vižmarjev. No gospodje, zopet se vidimo. Malo hudovali ste se zadnjič, a nič ne de. Iskali in iskali ste dopisnika zadnje »Jutrove* notice, a bodi omenjeno mimogrede, da ste streljali prav v napačno smer, da v napačno smer učeni Kozlar, kunštni Jan in brumni Janč. Kot zastopniki Vižmarske podobčine sede sedaj v šentvidskem občinskem odboru Kozlar, ?ahn, Marinovski Nace in Jakelc, ker >odejo pa letos nove občinske volitve, e pač dobro, da vsak \ olilec neko-iko premisli, koga bo volil. Kozlarja, njegovo plodonosno načeljevanje »Mizarski zadrugi* in njegove poštene račune o šentvidskem baldahinu smo že zadnjič omenili. Drugi sedanji od-
bornik je Rahn. Ta mož, ki se kuhan in pečen vedno suče okrog Zabreta je pa silno pobožen človek. V nedeljo gre k izpovedi, a že v pondeljek zvečer surovo zabavlja v gostilni pijan čez svojo pokojno ženo, kakor ne bi pričakovali niti od najostudnejšega divjaka. Tega je tako naučil Zabret in njegova banda, vsa čast jim. Tretji je Marinovski Nace. Ta mož bi pa spadal kot izvrsten rokoborec v kak cirkus. Pred kratkim sta namreč poizkušala v navdušenju za sveto stvar s Kozlarjem svoje moči. Zgodila se je mala nesreča. Nace je Kozlarju nekoliko poškodoval njegov umazani rilec, vsled česar iščeta sedaj plačila pri sodniji. Ker pa Jakelca Zabret baje sedaj ne bo več kandidiral pustimo to revo v miru božjem. To so sedanji »odborniki*. Vižmarci, premišljujte, ali naj še v bodoče upravljajo našo občino taki možje. Konečno bodi še omenjeno, da če želi Jančev Johan, da posvetimo v njegovo preteklost, rade volje, a to mastno porcijo si prihranimo za prihodnjič.
XXVI. skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda.
Prijazni gorenjski trg Tržič si je etos izbrala »Družba sv. Cirila in Me-oda" za svojo XXVI. skupščino. Prav e storila, da je postavila naš vsako-etni narodni parlament v ta lepi narodno prebujajoči se trg. Tržič je ena naših važnejših gorenjskih postojank, ki ravno letos, ko se bodo vršile nove volitve v tržiški občinski odbor, ki je bil dosedaj nemški — upamo, da zadnjikrat — zasluži prav posebno pozornost.
Odhod skupščinarjev Iz Ljubljane.
Prav živahno je bilo včeraj zjutraj na ljubljanskem južnem in državnem kolodvoru, ko je stopala v železniške vozove velika armada narodnih delavcev in delavk, da se snide k posvetovanju o našem najvažnejšem narodnem društvu. Na vseh postajah so vstopali novi in novi Cirilmetodarji, posebno v lepi Škofji Loki in v staroslavni gorenjski metropoli Kranju jih je prišlo mnogo. Ob pol deveti uri nas je vlak pripeljal na cilj našega potovanja.
Sprejem v Tržiču.
Ko je vlak obstal na tržiški postaji, je skupščinarje z navdušenimi živijo-klici pozdravilo mnogobrojno zbrano tržiško slovensko občinstvo. V kroju je prišel vrli »Tržiški Sokol*, z
i	zastavo, »Bralno društvo*, pokali so topiči, pevski zbor pa je »zapel v pozdrav »Družbeno* geslo: »Mal položi dar*. Ob splošni pozornosti je nato povzel besedo vrli narodni voditelj tržiških Slovencev, predsednik »Bral-
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 V« °/0 brez odbitka rentnega davka.
LISTEK.
MlCHEL ZEVACO:	-----
Ljubimca beneška.-
— Usojam si vam predlagati, da pojdite z mano. Tukaj ''isva varna pred vohuni.
— Kam hočete, da greva?
— Kamorkoli, samo da se moreva razgovarjati nemoteno j deset minut V tole cerkev na primer.
Roland se je nezaupno ozrl na cerkev.
— Gospod, je dejal policijski načelnik in se naklonil, kolnem I® vam na svojo dušo, da se v tej cerkvi ne skriva noben berič, *? naj bi vas aretiral. Sicer pa, če vam je ljubše, da greva kam
rilgam, sem popolnoma pripravljen iti z vami.
— Vstopiva, je dejal Roland.
v Cerkev je bila v resnici zapuščena, in kakor hitro je Roland K °pU, se je lahko prepričal, da ga Gvido Džennaro ni varal. 5*reiiila sta proti stranski kapelici. Roland je sedel v senco nekega ebta in povabil z roko policijskega načelnika, naj sede k njemu.
— Poslušam vas, je dejal.
£ . — Gospod, je povzel Gvido Džennaro po minutnem mol-^ nlu. predvsem je potrebno, da vas opozorim na nekaj: to je, bi vas bil lahko aretiral sinoči na veselici pri kurtizani Imperiji, tega nisem hotel storiti.
— Treba je bilo poizkusiti, je dejal Roland, saj je vaš poklic. D . — Moj poklic je, res da, je odgovoril policijski načelnik, ter
oral besedo, ki jo je rabil Roland.
— Zakaj ste se torej obotavljali?
in Takoj vam povem, gospod. Vi Ste mi ^podarili življenje, menim, da mi morate biti nedotakljivi...
Roland je začudeno pogledal policijskega načelnika, ki e4 ~~ Reči hočem, do dne, ko vam izkažem uslugo, enako oni, ste jo storili vi meni.
To je, do dne, ko mi otmete življenje... ki bj-''- ^11 pa kaj sličnega: vzemimo naprimeri življenje osebe, v»m bila dražja kakor vi samemu sebi, ako ne še bolj.
Roland se je zdrznil. Temna in bridka iskra se je ukresala v njegovih očeh.
— O kateri osebi hočete govoriti? je vprašal s hripavim glasom.
— Prosim samo nekoliko potrpljenja, gospod. Dovolite mi najprej, da povem do kraja, kar sem vam hotel povedati. Čast mi vas je bilo opozoriti, da ste mi nedotakljivi, dokler vam ne poplačam svojega dolga. Toda kakor hitro Se bom lahko smatral nezadolženega napram vam — na to vas opozarjam istotako — bodo stremile vse moje sile in napori po vaši aretaciji, zato ker ni samo moja dolžnost, da vas aretiram, nego tudi moj interes.
Roland je odmahnil visokomerno.'
— In kdaj se boste smatrali rešenega vsakršni hvaležnosti ? je dejal.
— V desetih minutah, gospod.
— To se pravi, da me boste čez četrt ure že poizkusili aretovati-----
— Ne, gospod, je odgovoril Gvido Džennaro preprosto, pred pretekom treh dni se ne lotim ničesar. Hočem si laskati, da ravnam kot lojalen nasprotnik, in se nadejam, ako mi sreča ne bo naklonjena v mojem podjetju, da bo gospod Roland Kandiano nekega dne tako milostljiv, da tega ne pozabi...
— Bodite bez skrbi, je dejal Roland.
In zdaj se je zazdelo, da se Gvido Džennaro nekako zbira, kakor da bi premišljal, s kakšnimi besedami se naj izrazi.
— Gospod, je izpregovoril nenadoma, pravkar sem vam rekel, da je moj poklic vedeti vse. Iz tega poklica sem napravil globoko in obširno znanost, Ne zadovoljujem se s tem, da bi vedel samo, kaj se je zgodilo, nego izkušam zaslediti tudi to, kar ljudje šele v mislih namerjajo; pogostoma se mi posreči.
Roland ni niti trenil; njegov obraz je ostal neprodiren kakor obraz mrtvega kipa.
Gvido Džennaro ga je pomeril skrivaj z naglim pogledom in povzel, kakor da pripominja mimogrede:
— Po vsem tem sodim zar.es, da bi bil vreden imena velikega inkvizitorja, ako bi se kdaj zgodilo, da bi kak umen dož hotel... a pustimo to. .
'Roland ni storil geste, ni pokazal niti najmanjšega znamenja, ali mu pritrjuje, ali ne.
Policijski načelnik se je razočarano namrdnil.
— Razumeli boste, gospod,	če vam ptavim:	od	prvega dne,
ko	sem imel opravka z	vami - in to	sega	nazaj	do	dne	tistega
znamenitega pobega, ki ostane na vekomaj sloveč v beneški zgodovini — z eno besedo, od tistega trenotka sem skušal izvedeti ne le vse, kar počenjate, nego tudi to, kar mislite. Z drugimi besedami, skušal sem zapopasti tisto gospodujočo misel, ki navdihuje vaša dejanja...	.	>
Tu si je Gvido	Džennaro	po	svoji	stari	navadi	krepko
pomel roke.
— Vaša dejanja! O njih sem izvedel kaj malo gotovega. Spreten človek ste in bistra glava, gospod, to moram rečil Zdaj je že cele mesece in mesece, odkar vodite za nos najmočnejšo policijo vse Italije in morebiti vsega sveta. Ah, gospod, dajte, da vam odštejem davek svojega najodkritosrčnejšega občudovanja, in dovolite mi, da vam zatrdim, da bom le s smrtjo v duši storil svojo dolžnost, kadar vas bom aretiral... Če nisem poznal vseh vaših dejanj, sem vendar videl povsod, v vseh dogodkih teh zadnjih mesecev, vašo strašno in težko roko. Zasledoval sem vašo pot v palači kurtizane Imperije, v palači generalnega kapitana Altierija (kakor mojstersko se, je imel Roland v oblasti, vendar ga je streslo ob tem imenu, in Gvido Džennaro je opazil ta tresljaj) v palači mojega neposrednega predstojnika, velikega inkvizitorja Dandola; Dovoljujem si pripomniti: celo v doževski palači. Videl sem Foskarija, strašnega, neusmiljenega Foskarija,gledati nemirno okrog' sebe, kadar se je imenovalo vaše ime: videl sem bledeti Altierija, videl trepetati Dandola, videl škofa, kako se je tresel groze.^ Pobiral sem te bežeče vtiske, zapomnil si tajinstvene korake delovanja, ki sklepa okrog teh mogočnih	oseb železen,	od	dne do	dne •
se zožujoč obroč, in sem razumel ogromni, besni	boj	v katerega
ste se podali čisto sami proti tolikim različnim elementom. In dasi ste še vedno neprimljivi; dasi se vaše početje zavija v pro-dirno skrivnost, vendar mi je bila dana možnost, Študirati učinke vaše misli in zasledovati vas na vaši poti, enakega mjjteoru, ki šine mimo, ne da bi ga ljudje videli, a da zapaziti svoj 'mimohod po mogočnem stresljaju zemlje, ki	ga pusti za seboj. Vsak	tak
stresljaj si jaz dobro zapomnim.
 ________________________________ (Dalj«.)
nega društva* in starosta »Sokola", gospod notar Marenček, ki je govoril nekako takole: Z velikim veseljem smo pričakovali vas, slovenske križarje, kakor so pričakovale modre device svojega ženina. Veseli nas, da ste si za letošnjo skupščino izbrali naš Tržič, da s svojim obiskom moralno podprete tukajšnje Slovenstvo in poduču-jete s svojim zgledom našo rodoljubno vnemo. Tu v Tržiču počiva veliki dobrotnik Ciril-Metodove družbe Polak, ki sta njegovemu lepemu zgledu sledila Kotnik in Vilharjeva. O, da bi bila »Družba" nam to, kar je bila Izraelcem ona Egipčanka, ki je iz valov otela Mojzesa, kar je bil« ona volkulja Rimljanom, ki je dojila Romula in Rema, kar je bila svojemu narodu Judit, ki je odsekala glavo Holofernu in s tem narod rešila! Živeli in dobrodošli !
Prvomestnik „Družbe* g. Senekovič se je v imenu .Družbe" ,in skup-ščinarjev zahvalil s primernimi besedami.
Mali Slavko Jelenc je nato z lepim nagovorom, v spremstvu dveh malih ličnih družic s slov. trobojnicami podal prvomestniku šopek. Skupščinarji so se nato podali skozi trg, ki je bil lepo okrašdn s slavoloki in slovenskimi trobojnicami, na pokopališče, da se poklonijo
spominu Viljema Polaka.
Pokopališče je bilo natlačeno polno, in svečanostna tišina je zavladala, ko je pevski zbor zapel pesem »Usliši nas gospod*. G. prof. dr. Ilešič je nato govoril sledeče:
»Tužno-veseli zbor! Ali si se res podal med grobove*. Ali se res misliš posvetiti smrti ? Ne, ži v 1 j e n j e je grob, ki krije Viljema Polaka. Ob tem grobu zida naš rod svoj hram, ki mu je strop nebesje, oltar zeleno brdo, kadilo hvaležnost, hvaležnost malih, ki so na mejah deležni pouka v materinskem jeziku. Pa iz groba slišim zamolkel glas. Blagor ti, ako idealno služiš sveti stvari, ako pa si zagrešil, pokesaj se in se izpremeni, ako ne čutiš ljubezni, pokesaj se in se izpremeni. V znamenju globoke hvaležnosti ti daruje »Družba* in narod venec. Živim moč, mrtvim slava, Viljemu Polaku trikratna slava!“ Govornik je položil na Polakov grob lep venec »Družbe* s slovenskimi trakovi, navzoči pa so navdušeno zaklicali Polakovemu spominu trikratno slavo.
Otvoritev skupščine.
Kmalu po pol 11. uri dopoldne je prvomestnik g. Senekovič otvoril skupščino v dvorani restavracije »Ba-stelj* ob prav veliki udeležbi. Pozdravil je vse skupščinarje, posebno dame, in imenoma gg. drž. posl. dr. Rybara, dež. posl. dr. Wilfana (iz Trsta), dT. Novaka, dr. Tavčarja, Gangla, dr. Trillerja, Višnikarja, novomeškega župana dr. Schegulo, zastopnike mesta Devina in skromno, pa delavno preprosto narodno ženo Dimnikovo iz Trbovelj. Spominjal se je potrajnih dobrotnikov »Družbe*, ki so volili »Družbi* znatne zneske, v prvi vrsti gospe Vilharjeve. Zahvalil se je tudi slovenskemu naprednemu časopisju in ga prosil za nadaljnjo naklonjenost
Na skupščino je prišlo več pozdravov, med njimi od »Češke šolske Matice* iri od istrske Ciril - Metodove družbe.
Tajniško poročilo.
Opora in glavno zaslomba naše Dfužbe so njene podružnice. Od lani se jih je na Kranjskem ustanovilo sedem (i. s. Col nad Vipavo, Knežak, Nanos, Planina, Staritrg—Predgras, Šent Janž na Dolenjskem in St. Vid pri Vipavi). Delavnih podružnic na Kranjskem je 98, in število teh presega 7700: tisoč več kot lani. — Tudi
na Štajerskem se kaže napredek pri ustanavljanju podružnic; tu je sedaj podružnic 68 in sta le dve mrtvi. — Slabeje je na Koroškem; razumništvo v mestih pač deluje z vsemi svojimi silami in posamezni rodoljubi žrtvujejo vse, karkoli je mogoče v korist naše ljube Družbe. Živih podružnic na Koroškem je le osem. — Mnogo boljše je poročilo iz Goriške. Tu imamo
42 delavnih podružnic z nad 4600 Člani. — V okolici Trsta in v Trstu samemu je narastlo število članov za 550. In tudi v Istri je delovanje obeh podružnic prav zadovoljno. Rodoljubni in narodno-požrtvovalni slovenski rojaki, združeni v 36 podružnicah, ki so popolnoma samostojne, so žrtvovali za družbo črez 3000 K- — Vseh v družbi sv. Cirila in Metoda včlanjenih zavednih Slovencev je nad 18 000.
Letošnje leto je vzdrževala Družba 20 vrtcev z 1329 otroci in 7 ljudskih šol z 32 razredi, katere je obiskovalo 1716 dečkov in deklic, od lani toraj za 554 več. Na vseh družbenih šolah je 12 moških, 22 ženskih učnih moči, 5 katehetov in 20 vrtnaric, skupaj 57.
— Glavno pozornost je obrnila Družba
— in po vsej pravici — tržaškim Slovencem. Otvorilo se je istotam 2 nova razreda, ki pa še nikakor ne zadostujejo zahtevam ljudskega šolstva v Trstu. Podrtija, drugače ne moremo imenovati bivšega šolskega poslopja v Trstu, je vsebovala v 21 razredih 1465 otrok, 652 učencev in 813 učenk. Potreba je bila in je, sezidati novo poslopjoggiH bi naj služilo v učno porabo, kar je tudi vodstvo Družbe sklenilo, kakor je videti iz proračuna.
Tudi v Gorici — na Blanči — je sklenila Družba sezidati poslopje za otroški vrtec in dvorazrednieo.
Na Koroškem ima Družba štiri-razredno šolo v St. Rupertu pri Velikovcu (66 učencev in 111 deklic — za 7 manj kot lani). Šola — žalibog — nima pravice javnosti in zaradi tega tudi nazadovanje.
Namerava se ustanoviti in kupilo se je tudi posestvo v Valčji vasi za novo trirazrednico in le želja Družbe je, naj se tudi Korošci zganejo in pripomorejo Družbi Js-rljenemu cilju. — Sola na Muti je dobila pravico javnosti in število otrok je poskočilo na 92. — V Mariboru vzdržuje Družba II. razred slov. dekliške šole in otroški vrtec. V Studencih pri Mariboru se tudi namerava sezidati novo šolsko poslopje.
Zahvalo je treba izreči našim narodnim damam, ki so vsestransko skrbele za procvit družbenih šol, kakor tudi za božičnice na raznih družbenih vrtcih. Res velika požrtvovalnost.
Vodstvenih sej od lanske skupščine je bilo devet in ožji družbin odbor se je sešel osemkrat.
Pohvaliti pa je treba tudi pisarniško osobje, ki je vodstvu naše družbe s svojo točnostjo mnogo prispelo k celotnemu vspehu. G, tajnik se ko-nečno zahvaljuje vsem naprednim Slovencem, ki delujejo v prospeh in korist naše »Družbe sv. Cirila in Metoda*.
Blagajniško poročilo
je podal blagajnik g. Hudovernik. Iz njegovega poročila posnemamo te najzanimivejše podaike: Aktivna imovina družbe znaša koncem leta 1910 1,256.669’79 K, pasivne imovine je 292 674 32 K, torej znaša čista imovina 963995 47 K ali skoraj en milijon kron. Povišala se je proti oni z leta 1909. za 650.921-84 K.
V	letu 1910. je imela C. M. D. v celem 1,080.300 K 39 v dohodhov. — Ta vsota se razdeli na te podstavke.
Blagajniški preostanek iz 1. 1909. 25.708 K 86 v, podružnice 61.163 K 44 v (največ dohodkov je iz Goriške in Trsta), izvenpodružnične veselice 1673 K
43 v, razni darovi od korporacij 5804 K, darovi Mohorjanov 4 K 56 v, darovi
MALI LISTEK.
L E. RUBIN:
Boško.
Slika.
(Dalje.)
Drugo jutro smo vse zvedeli. Ma-rena je pustila psa, da je čuval pred vrati. Sprejela je Boška, kakor sprejema ljubeče dekle svojega ljubčka. Govorila sta o svoji bodočnosti, o svoji sreči . . . Bilo jima je lahko govoriti: Marena je imela po očetu denar in Boško je imel strica. Mogla sta upati na lepo bodočnost. Imela sta lep večer. Pred kočo je namah zalajal pes in je naznanil s tem, da se nekdo bliža.
»Oče,* vskliknila je Marena in je obstala. Ni vedel kaj početi. A Boško se ni ustrašil.
.Ne boj se, povem mu vse*, ji je rekel in sta šla odpirat, da bi potolažila očetovo jezo. Pes je lajal in cvilil in se je v nekega zaganjal . . .
Ko sta odprla, je stopil pred vrata desetnik; pes se je vstopil pred Mareno, kafcor da jo hoče čuvati.
Boško je obstal. Strašna misel se je v trenotku vzbudila v njem. Pred njim je stal človek, ki je podiral njegovo srečo. .Pojdi* šepnila mu je Marena in mu podala roko. .Pojdi
in — mirno!*
Skoraj brez svoje volje je stopil na prosto iz veže in za njim je zapel ključ in polglasen glas je zaklical za njim:
»Lahko noč, Boško!“
Boško je pozdravil svojega predstojnika in je odšel čez ograjo proti vojašnici. Za seboj pa je čul zasme-hovalen krohot; desetnik mu je ponavljal:
»Lahko noč, Boško I*
Drugi dan zjutraj so Boška zaprli. Nam je bilo žal po njem in bali smo se za. njega.
Čez pet dnij smo na vrtu izkopa: vali staro drevo. Zraven nas so delali arestantje. Tudi Boško ie med njimi. Pet dnij ga nismo videli; izpremenil se je. Videlo se mu je, da mnogo trpi. Tiste lepe rdečice, tistih živih očij ni bilo več. Kako mu je pristojala čepica po strani, pipa v ustih. Govorili smo z njim. Sporočal je pozdrave Marenki, prosil nas je, naj jo pregovorimo, da naj se ne uda njegovemu sovražniku, da pride skoraj iz ječe, da bosta srečna in da bo, kakor sta se dogovorila ... Mi smo mu obljubili, da bomo vse sporočili. Službo posti-ljona ljubezni je prevzel Joško, ki je bil že pri vrtnarju uslužben; tudi on ni skoraj mogel več pušiti pipe, odkar so zaprli Boška: bila sta kakor brata.
Slovencev v Ameriki 3661 K 9 h, nabiralniki 20.125 K 50 v, napredni časniki 7117 K 29 v, razni darovi 9443 K 19 v, vžigalice so dale 10.468 K 80 v, družbina kavina primes 1700 K, narodni kolek samo 7138 K 6 v, razglednice so padle na 3330 K 44 v in računski listki celo na 6138 K 26 v, jubilejna veselica pa je dala 12.452 K 87 v. za obrambni sklad se je nabralo 56 767 K 16 v. Volila pa so rešila družbo s svojimi doneski, ki so ji naklonili vzor-rodoljubi in sicer Karol Kotnik 634 006 K 41 v, V. Polak 177.896 K 6 v, in drugi 2700 K- Izdatki znašajo 1.1910. skupaj 196 615 K 91 v, torej je bilo prebitka v 1. 1910. 847.038 K 54 v.
Proračun za 1. 1912. izkazuje stroškov 686 100 K, pokritje 141 700 K, torej primanjkljaja 544 400 K.
Ce hočemo vzdržati svoje z največjim naporom pridobljene postojanke, tedaj je nujno potrebno, da mislimo v vsakem trenutku na letošnji prora čun in da ne pozabimo nikdar, da mora biti naš ponos podvojiti dohodke C M. D. To bodi naš odgovor na blagajnikovo poročilo.
Mesto zadržanega g. dr. Ravniharja je podal nadzorstveno poročilo g. dr. Ileštč. Ker je »Družbeno* knjigovodstvo vzorno in denarno poslovanje jako umno, predlaga absolutorij odboru in pisarniškemu osobju zahvalo. — Se sprejme.
Volitve
se izvrše z vzklikom. Izvoljeni so v odbor dosedanji člani gg. Č r n a g o j dr. Dereani, Svetec, mesto prošta Einspielerja pa, ki se od 1. 1908. dalje ni udeležil nobene seje gospod P r o s e k a r iz Koroškega. V nadzorstvo so izvoljeni gg. dr. Ilešič, dr. Ravnihar, Š ti bi er, mesto gg. Prosekarja in dr. Miillerja pa gg. dr. Lavš in Rode. V razsodništvo so pa izvoljeni gg. dr. Hudelist, Kogej, dr. Tekavčič in dr. Triller, mesto g. Savnika pa g. dr. Rosina.
Slučajnosti.
Prvi se je oglasil k besedi g. dr. Rybš?, ki poudarja zasluge »Družbe* za tržaško slovensko šolstvo. Družba je dala lansko leto v Trst celih 57.000 K, zdaj pa zida novo krasno šolo. Tržaške Slovence navdaja globoka hvaležnost do »Družbe*. Izraža pa tudi prošnjo, naj bi »Družba* v Trstu ustanovila še več šol, da se ohranijo Slovenstvu mlade moči, ki se stekajo v Trst Dosedanje šole še vedno ne zadostujejo. Moč Slovencev v Trstu raste, in to je v veliki meri zasluga Ciril Metodovih šol. Tudi slovenski socialni demokratje v Trstu priznavajo pomen teh šol, obžalovati je le, da voditelji t. zv. salonski soc. demokratje delajo proti »Družbi*. Slovenci »Družbi* zaupajo in ji bodo zaupali tako dolgo, dokler bo v takih rokah, kakor doslej.
V	imenu spodnješštajerskih naprednih akademikov pozdravi »Družbo* g. Radej, v imenu »Prosvete* in narodno radikalnega dijaštva pa g Pekle.
Gdč. Ponikvarjeva iz Trsta prinaša pozdrave slovenske tržaške mladine obljubujoč vztrajno in marljivo delo za »Družbo*.
G. dr, Dereani želi, naj bi »Družba* posvečala več pozornosti Goriški.
Sprejme se resolucija, naj se o priliki skupščine vrši zaupni sestknek delegatov podružnic z vodstvom.
Slednjič ob živahnem pritrjevanju priporoča v vznesenih besedah g. župnik Schegula od sv. Roka pri Rogatcu slovenskim dijakom, naj hodijo študirat v Prago, kjer bodo po bratsko sprejeti in se bodo mnogo naučili, posebno glede narodno-obrambnega dela.
Skoda, da se zaradi pičlo odmerjenega časa ni mogla na skupščini
A vsega ni bilo treba.
Popoldne je prišla Marenka sama na vrt. Menda ni še nikdar prestopila ograje na to stran.
Ko je prišla do Boška, se je ustavila in je zajokala. Videlo se je, da se ni mogla premagati. Boško je stopil k nji. Prijel jo je za roko. Vsi smo obstali. Stražnik je Marenko odpeljal, Boško pa je prijel lopato, naslonil se je nanjo in je mirno gledal za njo . . .
*
Drugi dan je zapadel sneg. Mi smo malo hodili na vrt; naredili smo gaz samo okoli vojašnice, a vendar so se videle stopinje po vseh vrtnih zametenih stezah . . . Tako nekaj dnij nismo videli Marenke. Nekdo je pravil, da je hodila po noči po vrtu in da je zbolela ... Boško je prišel čez štiri dni zopet k nam sprejeli smo ga z veseljem kakor odkriti prijatelji. Boško je molčal in nas gledal s čudnimi vprašajočimi očmi. Videlo se je, kako ga boli to, kar se je zgodilo. Sedeli smo zopet v krogu, a ni bilo tiste veselosti, kot nekdaj. Molčali smo in premišljali. Celo Joško se ni mogel smejati. Jurko in Janko nista pela. Videli smo nesrečo, pomagati nismo mogli . . . Tako so tekli dolgi zimski dnevi. Nobene veselosti je ni bilo. Vsi smo čutili z Boškom. Tolažili smo
razviti obširnejša debata o naših manjšinskih vprašanjih.
Veselica.
Popoldne ob pol 4. uri se je pričela v Sokolovi dvorani in na prostoru okoli Sokolskega doma velika veselica, ki je prav izborno uspela. K temu je mnogo pripomoglo dovršeno sviranje orkestra »Sloge* in lepo petje čitalniškega pevskega zbora iz Kranja. Pred vsem pa so očarali skupščinarje nad vse posrečeni nastopi otrok na gledališkem odru. Človek se kar dovolj ni mogel načuditi rutini teh drobnih igralcev! Zaslugo za te vprizo-ritve ima gdč. vrtnarica. — Razume se, da so rodoljubne tržiške gospe in gospodične prodajale šopke, srečke, jestvine, vino. pivo'itd. Zvečer se je razvil ples, ki je trajal tako dolgo, dokler ni neizprosni čas velel k odhodu. Še en pozdrav in ločili smo se od prijaznega Tržiča. — Veselica se sme imenovati prav posrečena in zahvala gre vsem, ki so pripomogli do lepega uspeha.
DNEVNE VESTI.
Protldraglnjskl shod v Ljub-Ijšni. Včeraj dopoldne se je vršil v veliki dvorani »Mestnega doma* sijajen protidraginjski shod, katerega so sklicali socialisti. Natlačeno polna dvorana je bila jasen dokaz, da se ljudstvo zaveda beraškega položaja, v katerem se nahaja in da ni voljno več prenašati neznosnih bremen, pod katerimi ječi. Prvi govornik g Anton Kristan se je pečal z izdajalsko politiko naših klerikalnih poslancev in z njimi združenih agrarcev, ki so dovedli veliko večino avstrijskega prebivalstva že skoro na rob propada in to samo zato, da utešijo bolečine svojih nikdar nenasitnih žepov. Drugi govornik g. Etbin Kristan je govoril o obupnem položaju avstrijskih nižjih slojev. Poudarjal je, da morata vlada in zbornica nujno rešiti draginjsko vprašanje, sicer bo primorano poseči vmes delavstvo samo. Na shodu je bila enoglasno sprejeta sledeča resolucija: Današnji shod glasno in odločno prote stira proti dosedanji najširšim slojem sovražni, ljudske sile uničujoči enostranski agrarni gospodarski politiki; shod obsoja klikarsko postopanje slovenskih klerikalcev in z njimi združenih agrarcev, ki dosledno in vedoma zanemarjajo življenjske interese mestnega in vsega delavskega prebivalstva in izročajo to ljudstvo brezvestnemu oderuštvu egoističnih koristolovcev; shod zahteva resno in odločno: a) da se pred vsem in brez zavlačenja dovoli neomejen uvoz argentinskega mesa, ker je to v sedanji bedi edino sredstvo, ki lahko hitro vsaj deloma ublaži draginjo; — b) da se odpravi carina za najnujnejša živila: za meso in žito ter za krmo; — c) da se vrhu tega doseže neomejen uvoz zdrave živine in zdravega mesa iz Srbije; — d) da se v smislu socialno demokratičnih predlogov store vsi koraki za puspešitev domače živinoreje, ne da bi se pristransko protežirali veleposestniki proti manjšim kmetom; — e) da se sprejme predlog socialne demokracije zaradi kartelne ankete in pospeši akcija proti kartelnim zlorabam. — Po shodu bi se imel vršiti po mestu obhod, kalerega je pa vlada prepovedal«. Drugega tako ni bilo pričakovati. Vprašanje je le, Če bo vlada na ta način
zatrla odpor pri ljudstvu. Draginjsko vprašanje se mora rešiti, če ne z vlado, pa brez vlade.
Sokolska slavnost v Logatcu. »Logaški Sokol" je priredil včeraj veselico in telovadbo v Dol. Logatcu pri Kramarju. Vreme, ki je cel dan krasno kazalo se je popoldne izpremenilo v vihar in dež, ki je pa le kratko časa trajal. Huda ura je sicer odgnala nekaj domačega ljudstva, ki se je zbralo na veseličnem prostoru, toda po dežju, ki je le primerno poškropil preveč suhe ceste, so se gledalci zopet zbrali in so z radostjo gledali telovadbo Sokolov, ki se je izvajala z veliko popolnostjo. Prihiteli so tudi Sokoli iz Postojne, Cirknice in Idrije. Po telovadbi se je razvila veselica na vrtu hotela Kramar, kjer so v paviljonih stregle narodne dame. Igrala je postojnska meščanska godba in pel je moški zbor iz Ljubljane. Zabava je bila živahna in se je zavlekla pozno v noč. Želimo logaškemu Sokolu mnogo materialnega in moralnega uspeha, da bi se pomnožile njegove vrste in da bi vzrastlo iz njega mnogo dobrih sil. Temelj je dober, treba je le še resne volje in uspeh je gotov.
Za »Sokolski dom" na Vrhniki je daroval g. Ivan Oblak, veletržecna Vrhniki 10 K, kot odgovor kapurje-vemu kljukcu. po domače »Domoljubu*. ki se je še le lOkrat vanj obregnil. — Dalje se je nabralo za »Sokolski dom" na Vrhniki po nabiralnikih v gostilnah: Pri »Jurci" 9 K. pri »Kočevarju* 12-10 K, pri »Korenčanu" 1052 K in v »Mantovi" 652 K-Živeli darovalci! Na zdar!
Razstavni slepar. Neki občeznanj razstavni slepar, pred katerim smo in. teresente že svarili, vabi zopet k0t »generalni komisar* za neko razstav »Exposition Internationale d’ Alime tation Brasserie, Vins et Liquers etc^' ki se bo baje vršila v jeseni t. 1. » Antwerpnu in pri kateri fungira kov ravnateljni organizator neki prirejevat lec razstav, ki pa je od prejšnjih slučajev tudi na slabem glasu. Zahteva se plačilo pristojbin za razstavo le tedaj, če bo razstavljalec odlikovan z zlato kolajno. To postopanje že samo na sebi označuje sleparjenje s kolajnami. Interesente svarimo pred temi razstavnimi agenti in pred udeležitvijo na navedeni razstavi.
Občinske volitve se vrše dne 29. t. m. v Boh. Bistrici, ki pa ne bodo tako mirne, kakor si klerikalci domišljujejo. Postavila bo tudi narodno napredna stranka svoje kandidate in mogoče tudi soc. demokratična. Dosedaj so bili sami kimavci v odboru z županom vred. Občinske stvari sta reševala kakor se jima je zljubilo prejšnji župnik Piber in županja. Upamo, da pride nekaj bolj odločnih mož v odbor in potem bomo izvedeli tudi lepe reči. Gospodu županu stavimo samo še eno vprašanje, predno odloži županski stolec, ker seje že strgal. Pove naj nam, koliko stane naš vodovod, ta smrdljivi studenec, katerega bi še živina kmalu ne pila kadar dežuje.
Napovedani avljatlčni polet slovenskih avijatikov gg. Kljudra in Renčlja v Št. Petru na Krasu se včeraj radi nepričakovanih ovir ni mogel vršiti.
Gospod »ml*, ki z emfazo v sobotnem »Narodovem* »Dijaškem vestniku* obljublja, da bo|»Svobodno Misel* »iznova dvignil in oživil* na .Svobodno ' Misel* baje niti naročen
Naročajte, ponu- ffll I a	m g	■ J •
rrr I olstovrsko slatino
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zabola plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : Tolstorrika slatin*, posta UufitinJ, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi
ga, pa ga nismo mogli pripraviti v radost. O Mareni smo malo govorili, kadar je bil zraven, nismo popraše-vali po njej. Včasih ga dalje časa ni bilo domov. Vedeli smo, da zahaja k njej. Prihajal je vselej vesel in celo nas je navduševal za veselje. A njegova sreča se nam je zdela zelo sumljiva. Z desetnikom sta si bila vedno navs-križ; Boško se je sicer pokoril — a mi smo se bali zanj. Včasih je imel veselje, kakor so ga imeli molojci, ko so pili na življenje in smrt. Pripovedoval je nam, da ga Marena ljubi črez vse in da se ni treba bati, pri tem pa je z veseljem govoril o smrti . . .
Tako smo sedeli pred Božičem zopet veseli in zadovoljni skupaj. Joško je kadil pipo, govoril je o svojem Bošku in se mu ponujal za botra.
»Ker nisi prišel za moža,,prišel bi rad vsaj za botra, ljubezen je čudna reč,* nagajali smo Jošku. Jurko in Janko sta pela nam tisto pesem, ki je vsakemu tako čudno segla v srce:
Ne jokaj dekle se, čez sedem dolgih let . . .
Zato je Boško čutil popoldne jezo našega desetnika.
.Fantje, jaz se grem k cesarju pritožit,* rekel je nam Boško in je podajal nam roko v slovo.
Mi smo se mu smejali.
.Mati bo prosila, da me izpuste-ker sem edini sin,* je rekel in se je pripravljal na odhod.
»Kam vendar greš?* smo vprašali ga.
»K Mareni,* so odgovarjali drugi.
.Domov ne morem,* je rekel, ker ne morem biti ločen od nje. A tu ni mogoče živeti, ker drugi ne puste." Bil je dobre volje. Mi smo videli, da ima čudne namene in marsikdo mu je gledal resno v oči.
Pokazal nam je list, da je prestavljen k nekemu regimentu v našem mestu. Vse je kazalo, da so delale proti njemu skrite moči ...
Boško se je poslovil in skoraj nisi mogel brati žalosti na njegovem obrazu. Bilo je kakor da hoče reči: počakajte, samo še trenutek. Nam se je smilil . . . Gledali smo za njim« kakor da ga ne vidimo več . . .
Bila je zima. Nekaj časa smo s® videli tuintam našega Boška, a vselej je tožil, da ne zmaguje. Bilo je, kakor da so mu vzeli življenje, kakor da so mu dali strupa v srce Kmalu potem smo zvedeli, da je v bolnici . . •
Na pomlad je Boško umrl. je priprost pogreb, kakor se da vo-jaku. Skoraj so se nam hotele .so*** oči, ko smo se pomnili dnij, ki sm jih preživeli skupaj z njim.
ni in je najbrže tudi ne bei e. Gospod »mi*, povejte nam no vendar, kako si tisto »iznova dviganje in oživljanje* »Svobodne Misli* predstavljate? Najbrže je recept ravno tako originalen, kakor — gospod „mi“!
Nepopisen entuzijazem je vzbudil uvodnik v »Slovencu* z dne 4. t. m. pod naslovom »Dober svet* v glavi $os oda »mi“, ki je ta entuzijazem izlil v genljivo notico v »Dijaškem vestniku*, sobotnega »Slov. Naroda*. Tako-le se glasi navdušena sodba gospoda „mi“ o tistem uvodniku: »Pisan je moral biti v posvečenem trenutku, kajti iz njega sije žarek čistega narodnjaštva. V kolikor se tiče našega (gospoda »mi*???) „cvetlič-n^ga dne“, ga ponatiskujemo, z željo, ■da bi nas »Slovenec* ne pustil dolgo ■Čakati s podobnim uvodnim člankom.* —- Gospodu „ini“ resnično gratuli-tamo, da si je vkljub premnogim iz-kušnjavam tega grešnega sveta’ohranil Jieomadeževano vero v »posvečene trenutke* in »žarke čistega narodnjaštva* pri »Slovencu* 1 Drugi — in teh je silno mnogo še ne sanja se ne gospodu „mi“, koliko jih je — so pa to vero že popolnoma izgubili. Bog jim bodi milostljiv, pregiešnikom!
Komisijonalna cenitev škode, povzročene po suši, bo danes v Spod. Šiški ob 8. uri dopoldan.
Dva kurja tatova vjeta. V noči od ponedeljka na torek sta zginili neki stranki v Šmarji iz zaprte drvarnice dve lepi kokoši. Sum je padel takoj na ženo pismonoše Smrekarja. Domala hčer se je takoj odpeljala z vlakom tatico. In res jo zapazi takoj iz vla-
ka, k° je §]a p0 cestj prot{ Laverci_
J<adi tega izstopi v Laverci in odide proti Lenčetovi vinski kleti. Tatica je imela eno kokoš zavezano v robcu in skrito pod predpasnikom, drugo pa spravljeno v Škofljici. Tatica se je na vse mogoče načine skušala opravičevati in zvračala krivdo na svojega sina. Toda sin ji odvrne: „Mati, kaj se izgovarjate name, ali mi niste neštetokrat že ukazali, naj vam prinesem kake kokoši, da bo kaj za „cerengo‘‘ v Ljubljano. Čedni parček se bo moral radi predolgih prstov zagovarjati pred sodiščem.
. 700 do 730 cm visok fižol, ka-*r* je deloma s stročji, deloma še s etjem okrašen, goji v svojem vrtu nam restavrater g. Pogačnik v Kranju ; eveda je pripomoglo največ pridno zalivanje ter dobra vrsta, a vkljub temu je to nekaj izvanrednega v taki suši, kakoršna letos vlada. Kako lepo ** videti te orjake, se lahko vsak sam br?z vstopnine prepriča.
Slab spomin. Ko je te dni na Marijinem trgu stoječi stražnik ustavil nekega hlapca radi policijskega prestopka in ga vprašal za ime, je hlapec zahM eno.stayno odgovoril, da je po-bo jSvoie *me- No, temu možakarju mu 7 P°l'c'!a tozadevno ustregla in
opet preskrbela staro ime nazaj. .ahr.|, Pogorelce v Mokronogu je • A0Spa Terškanova v Vodmatu h I 10 prijateljih 67 K 56 vin.
m .darovalcem in darovalkam. n, “l1 član naše opere g. Jan P f-	nastopil angažma pri
kralj. hrv. gledališču v Zagrebu. Pel je Sebastijana v d’ Albertovi »Nižini* in je imel velik uspeh. — Pri istem ^gledališču je bil pravkar angažiran kot kapelnik Karel Nedbal, brat znanega češkega komponista, virtuoza in kapelnika Oskarja Nedbala. Dirigiral Je Fallove .Dolarske princese*.
Pomanjkanje vode v Idriji. Ka-KOr v mnogih drugih krajih na Kranjskem, tako se tudi v Idriji občuti hudo pomanjkanje vode. Kljub temu, da do-jbiva Idrija iz večih studencev v okolici vodo, vendar so nekatere hiše kar ceh dan brez vsake vode. Potok Ni-kava, ki je 0b deževnem času navadno poln, je sedaj popolnoma suh.
Slovenskemu rodoljubju! Odbor društva »Branibor* prosi slov. rodo-ljubje, da mu prepušča prebrane časopise, katere razpošilja naše društvo vsaki teden v ogrožene kraje in na meje slov. dežel. S tem razpošiljanjem
vrši naše društvo važno narodno delo; naj bi se izobrazba širila — kolikor je to potom časopisja mogoče — tudi v zadnji gorski vasici, naj bi imeli v tem naši bratje v ogroženih krajih, ki dostikrat iz gmotnih ozirov ne morejo biti naročeni na kak list, lepo priliko, da se jih polagoma vzgoji do zavednih in značajnih Slovencev. V to svrho zbira naše društvo pred vsem napredno časopisje in iskreno je želeti, da se slov. javnost odzove v veliki meri naši prošnji. Časopisi se pobirajo vsako soboto in sicer se v jih lahko odda v sledečih t.afikah: Češark, Še-lenburgova ulica; Dolenc, Prešernova ulica: Kleinstein, Jurčičev trg in Velkavrh, St. Jakoba trg.
Odbor društva »Branibor*.
Izlet društva slovenskih trgovskih sotrudnlkov v Kolinsko tovarno. Omenjeno društvo je priredilo v nedeljo 3. t. m. izlet v Kolinsko tovarno, ki je bil nepričakovano dobro obiskan. Udeležence sta vodila zastopnik Kolinske tovarne g. Walland in delovodja g. Mucafir. Udeleženci so z vidnim zanimanjem sledili razkazovanju raznih strojev in pripravljanju kavnih primesi. Splošno pa so občudovali veliko čistost, ki res vlada v tovarni. Vodstvo je pri razkazovanju kazalo pravo slovansko gostoljubnost ter končno udeležence pogostilo. V imenu odsotnega gospoda ravnatelja je pozdravil navzoče g. Dolničar. Zahvalil se mu je predsednik društva g. Ancona ter nazdravil g. ravnatelju V nadaljnjem govoru je povdarjal važnost Kolinske tovarne na gospodarskem polju ter končal svoj govor z željo, da si vsi udeleženci obdrže Kolinsko tovarno v dobrem spominu ter njene izdelke vedno in povsod kot res najboljše priporočajo.
Japonsko bojno brodovje v Jadranskem morju. V soboto 2. septembra t. j. priplula je japonska eskadra obstoječa iz bojnih ladjic »Kurana* in »Tone* v naše morje in se vsidrala v liburnijskem zalivu pred Reko. Kurana ima 14.640 tonelat in 965 mož posadke, Tone nosi pa 4700 tonelat in 450 mož posadke. Kurani zapoveduje kapitan Ishii, a Toneju pa kapitan Jama, celi eskadri pa vice-admiral Shimomura. Na čast japonskim gostom so bile prirejene v Opatiji razne zabave, tako da je Opatija faktično izgledala od sobote 2. septembra pa do srede 6 septembra, kakor kakšna japonska naselbina. V torek 5. septembra je igrala od 5. do 7. ure popoldne japonska godba v opatijskem zdraviliškem parku. Dirigiral je kapelnik Setoguchi. Vse komade izvedla je godba prav dobro in je bilo za nas, kakor tujce pravo vživanje gledati prvič godbo rumene rase v zdraviliškem glasbenem paviljonu. Park je bil natlačeno poln občinstva, med katerim so se sprehajali mnogoštevilni japonski častniki. V pondeljek se je šla deputacija japonskih častnikov poklonit cesarju na Dunaj, v sredo je pa prišlo zopet 39 japonskih častnikov v civilu, med katerimi se je nahajal tudi admiral Togo. Značilno je bilo pri prihodu te gospode to, da ko so izstopili iz vlaka na kolodvoru Opatija-Matulje, vsi zaporedoma vun pljunili. Vsi častniki govove poleg svojega jezika tudi francoski ali angleški, nobeden pa ne razume nemški izvzemši kapelnika Setoguchia, ki je študiraf v Berlinu. Eskadra je odplula iz liburnijskega zaliva v četrtek 7. t. m. proti Pulju, kjer ostane do 10 t. m. in se potem zopet poda v svojo domovino. Japonski vojaki so vsi enake velikosti in ni videti med njimi nobenega debelega. Disciplrrna je vzorna, niti na glas ne govore med seboj. Na častnikih se pa pozna takoj pri prvem pogledu fina salonska izobrazba. In s tem smo mi tu v Opatiji zopet za nekaj bogatejši, namreč videli smo »rumeno nevarnost* v večjem obsegu, v večjem številu med nami. Da bode imelo pa naše občinstvo več pojma o ti »rumeni nevarnosti* preskrbelo se je, da bo to nevarnost videlo v bodočem .Ilustrova-nem Tedniku* fotografirano.
Junijska revolucija v Srbiji 1.1903.
(Spomini aktivnega udeleženca.)
Pismena prisega.
Danes končujemo z odstavkom ■»Pismena prisega*, katerega prvo polovico smo priobčili včeraj. •
G. Gavrilovič nam je izročil pismeno prisego s podpisi, da bi jo mi čuvali.
Vsi smo bili prepričani, da je storjen velik korak naprej in da je ‘^delana stvarna podlaga zarote.
Mene je zaoimalor kako se je to 2godilo in naprosil sem g. Gavriloviča, da bi mi izpripovedoval vse natančno.
»Nahajam se v Belgradu* — za-•<toe praviti g. Gavrilovič — že dva jneseca* na dopustu, ker se pripravljam za sprejemni izpit za višji tečaj 'vojne akademije. Odkar se nahajam j, sem imel z ostalimi svojimi pri-i-zarotniki več sestankov. Jezilo je, da delamo že več kot leto dni tem, da dosežemo gotov čilj, ali nahajamo se stalno na eni in isti točki. vse delo se je sestojalo v samih se-
tuka
jatel'
me
Stankih in dogovarjanjih.
Spominjam se zelo dobro, ko ste vlivali, ko ste prišli pred enim letom v Knjaževac, nado na dober in hiter vspeh v mene in Borivoja Gjuriča. Ali želelo se je, govorilo in upalo celo leto, storilo se ni pa nič resnega. To mi je dalo povoda, da sem na današnjem sestanku prišel s tem sicer zelo nevarnim, ali neobhodno potrebnim predlogom.
Ko se je pri tej današnji seji naj-živahneje diskutiralo o potrebi, da se kaj dobrega stori in ko sem videl, da je najpovoljnejši moment za to, začel sem s prepričevalnimi besedami, pozval tovariše k pismeni prisegi, k dejanju, ki bi nas gonilo k premišljenemu in hitremu delu in predložil sem, da se to stori takoj. S tem mojim predlogom se'niso strinjali vsi; nekateri so rekli, da je zelo nevaren, odšli so od seje z izjavo, da ostanejo sicer z dušo in srcem z nami. Takoj smo
sestavili tekst prisege, ki sem ga podpisal najprej jaz, potem pa še osem drugih tovarišev, ki so ostali pri seji.
S to prisego je postavljen jasen cilj in videli boste, gospodje, da bo v najkrajšem času podpisanih kakih sto zarotnikov. V teh težkih dnevih, ko je društvo v Srbiji popolnoma desorga-nizirano, predstavlja ta akt eno celoto, oiganizacijo ljudi, k so pripravljeni na smrt in to bo imponiralo vsem, ki jim predložimo spis, da bi ga podpisali. Vsak, ki podpiše prisego, bo čutil na svoji duši pritisk, ki se ga bo želel čim prej osloboditi, ker bo računal z eventualnostjo, da dobi spis v roke kralj Aleksander in na ta način bo šlo vse hitreje. Prepričan sem — je zaključil g. Gavrilovič — da pride dan izvršitve sedaj, po storjeni pismeni prisegi, zelo hitro!*
Tega večera smo se odločili, da obišče g. Gavrilovič naslednjega dne s spisom nekatere belgrajske polke in naj ga predloži zanesljivim tovarišem v podpis, potem izroči spis Antiču, ki stori isto med svojimi prijatelji in izroči potem spis nam.
G. Gavrilovič je vzel spis in ga je vtaknil v svojo kapo pod podlago.
Odbila je že druga ura po noči in čas je še bil, da se ločimo.
Ko sem spremil g. Gavriloviča iz hiše, se je naslonil ta na neko drevo in poskušal pročitati z ušesom — ker z očesom to ni bilo mogoča — neposredno situacijo te skrivnostne in usodepolni noči. Deč je padal še vedno, skoraj še bolj kot zvečer pri prihodu. Radi večje sigurnosti se g. Gavrilovič ni vrnil v mesto naravnost. ampak po oddaljenih stran-potih.
Spati nisem mogel te noči, ker sem bil preveč razburjen in za to sem pisal vtise, ki sem jih dobil te noči.
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana
Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Spomini gospe Toselli.
V svojih spominih piše gospa Toselli o novem snubaču, bolgarskem knezu Ferdinandu, sledeče: Pri nekem rodbinskem dineju na dunajskem dvoru 1. 1891. so jo posadili med kneza Ferdinanda in njegovega brata Friderika Koburškega. Oba brata pa sta se zajprinceso malo zanimala. Govorila sta med seboj nekaj v mažarskem jeziku, Princesa Lujiza se ni nad tem na videz nič zgražala, dasi je čutila v tem netaktnost. Po dineju pa je ogovorila kneza Ferdinanda v Čisti mažarščini in je rekla: Ali ne mislite, gospod bratranec, da je zelo niepre vidno govoriti vpričo tretje osebe v tujem jeziku, alco se nismo prej prepričali, ali naš sosed razume tuji jezik.
Ferdinand je seveda kar ostrmel, ker sta z bratom govorila neke delikatne reči. Poslej je knez Ferdinand imenoval Lujizo: mnogo je*ično sestrično. Oče princese Lujize je zelo želel, da bi postal Ferdinand njegov zet, njegova soproga pa je bila proti temu.
Leta 1892. sta se Lujiza in knez Ferdinand zopet sešla na ogrskem giadu Alcont. Tu jo je knez prosil za roko. Toda knez Ferdinand, ki ji je bil pred letom še všeč, ji zdaj ni več ugajal. Na dan snubitve so pustili samega s princeso v vrtu. Knez Ferdinand je trgal bele in rdeče rože in jim je priložil zelenih listov, potem pa je rekel, ta šopek ima bolgarske narodne barve (belo, zeleno, rdeče), ali bi vas, draga moja sestrična zanimal poset v Bolgarski? — ,,Gotovo,* je odgovorila princesa Lujiza, »če ni tam preveč necivilizirano.* Ferdinand je nekoliko osupel nad tem odgovorom, toda kot rojen diplomat in vajen kavalir se je kmalu zavedel svojega položaja, stopil je bliže in je zašepetal princesi vabljive besede: »Sedaj sem sam s seboj na jasnem, da ste vi edina žena, ki jo res ljubim.* — Princesa Lujiza pa je odločno odgovorila: »Vedite torej, da vas ne ljubim, da vas ne ljubim, da vas ne bom nikoli ljubila in da vi niste mož, ki bi me mogel srečno narediti.* — »Toda, sestrična, jaz vas ljubim nežno.* je zatrjeval Ferdinand. Na to pa je princesa vzkliknila:	»Razumite	vendar enkrat
za vselej, da vas ne bom nikoli ljubila. Ne podcenjujem prednosti, ki bi jih imela kot vaša soproga, toda kaj je to proti pravi sreči. Slušajte me, Ferdinand. Jaz sem prepričana, da me hočete poročiti samo zato, ker sem av-t strijska nadvojvodinja, kajti obljubili ste svojim ministrom, da se bodete vrnili z nevesto, ki bo nadvojvodinja. Toda jaz ne bom nikoli vaša soproga.*
»Obrnite se na parmskega vojvodo in prosite za roko njegove hčere*. Na to sem zapustila — tako piše gospa Toselli — kneza Ferdinanda samega na vrtu, stal je tam jezno in molče ter je menda premišljal, kak odgovor naj da svojim bolgarskim ministrom o svojem neuspehu. Tako je dobil knez Ferdinand od princese Lujize — košek.
Gospa Toselli govori obširno o raznih članih nemških vladarskih rodbin, posebno o saškem dvoru. Zanimivo je tudi, kako piše o nemškem cesarju Viljemu. Nekega dne je že kot saška princesa dobila povabilo, da naj se pride predstavit s svojim soprogom v Berlin. V Draždanih so princeso učili o običajih na nemškem dvoru in so jo opozarjali na posamezne posebnosti. Rekli so ji, da jo bo cesar poljubil, ako mu bo simpatična, da pa naj za božjo voljo ne vrne poljuba. „Ko smo prišli v Berlin* — piše gospa Tosselli — je bil cel kolodvor poln uniforem. Spoznala sem takoj cesarja, ki je stopil iz množice in sem skočila takoj iz voza. Cesar me je vjel v svoje roke, poljubil me je na obe lici in mi pritisnil potem poljub tudi na roko. Jaz sem pozabila na vse nauke, ki so mi jih dali doma
v Draždanih in "sem cesarju prav prisrčno vrnila poljube. Nato smo se odpeljali v cesarski grad, kjer nas je cesar predstavil cesarici in otrokom. Pri dineju sem sedela poleg cesarja in sva se prav živahno zabavala, ker je godba igrala precej močno, sva mogla govoriti mnogo in prav odkritosrčno. Na zadnje mi je rekel cesar: »Sedaj, Lujiza, ko sva prijatelja, želim, da postanete pozneje moja politična prijateljica*. Na to jo je cesar odpeljal čez svojo sobo, in ji je pokazal celo svoje kopališče. Princesa mu je rekla: Ah, jaz sem tako nesrečna brez svoje kopeli in vi ste tako zelo ljubeznivi, vi ste napravili name velik utis, vidva oba namreč —
vi in banja. Cesar se je dobrohotno smejal in sta odšla dalje.
Prošnja do blagih src!
Trg Mokronog je zadela grozovita nesreča.
Požar je v soboto dne 19. avgusta v Mokronogu ljuto razsajal in spravil v par urah skoro cel trg v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kozolci, živina, obleka, krma, žito, denar in poljedelsko orodje.
Beda je nepopisna!
Prosimo torej vsa blaga srca, da priskočijo obupanim revežem na pomoč, da se vsaj za prvi trenutek osuše solze onim, ki obupano zro v pogorišča svojih uničenih domovanj.
Vsak dar bodisi v obleki, denarju, žitu ali hrani bode našel hvaležna srca obupanih pogorelcev.
Pošiljatve hvaležno sprejema
»Odbor za podpore nujno potrebne Pogorelce.*
Mokronog, 23. avgusta 1911.
Za odbor:
Josip Tekavčič m. p., sodni predstojnik; Ivan Arh m. p., davčni predstojnik; Ivan Pirnat m. p., nadučitelj; Josip Tratar m. p., učitelj; za župnika Hinka Bukowltza Franjo Žitnik m. p, kaplan; Ivan Ziherl m. p., trgovec; Peter Strel m. p., trgovec;
Ivan Hutter m. p., sodnik.
Razne vesti.
* Bomba pred prodajalnico. V
soboto zgodaj zjutraj so neznani zločinci položili bombo pred prodajalnico italijanskega mesarja Antonio de Ales-sandro v hiši številka 508 iztočna 13. cesta v New Yorku. Eksplozija je pro-vzročila v šestnadstropni hiši veliko paniko in nad 300 stanovalcev je pribežalo na cesto. Lastnik prodajalnice zanikuje, da bi bil dobil kako pretilno pismo. Ker je bilo v tem okraju v zadnjem času več eksplozij, je policija odredila posebno nadzorovanje okraja, ali vzlic temu so zločinci neopaženo položili bombo pred navedeno prodajalnico in izginili brez sledu. Škodo, ki jo je eksplozija napravila, cenijo na 300 dolarjev.
* Maščevanje. V občini Ba^o pri Debreczinu se je zaljubil neki Ludo-vik Szabo v neko omoženo žensko, Toda njegova ljubezen ni bila preveč trdna, kajti prav kmalu je zapeljal tudi njeno hčer. Ogoljufana žena je nezvestega ljubimca povabila na sestanek ravno na tisto dobo, ko je vedela, da bo mož doma. Ta pa je ljubimca ustrelil, ženo pa je strahovito pretepel.
* Odkritje velikanskih zakladov v katakombah v Oportu na Portugalskem. V četrtek je portugalsko najvišje sodišče prevzelo cerkveno premoženje stolne cerkve v Oportu v
svojo last. V podzemeljskih hodnikih je komisija odkrila naravnost velikanska bogastva, katera je takoj zaplenila. Oblasti niso niti slutile, da se nahajajo pod stolnico sploh kake katakombe. Oboki katakomb so bili okrašeni skoro s samimi zlatimi gkipi in najdražjiini kamenji. Vse to je bila last menihov. Dragocenosti so deloma zelo stare. Odkritje teh velikanskih meniških zakladov je vzbudilo v vsem mestu velikansko senzacijo.
* Kaki klobuki varujejo najbolj pred vročino? V času velike vročine utegne marsikoga zanimati, kaki klobuki da najbolj varujejo pred vročino. Da se to ugotovi, napravili so v Parizu poskuse. Celo vrsto raznih klobukov so izpostavili vplivu solnčne ■temperature od 51 stopinj Celzija ter so nato merili toploto pod klobuki. Zanimivo je, da je temperatura pod navadno športno kapo bila višja od temperature v zraku, namreč 53 stopinj. Pod trdim črnim klobukom je merila temperatura 51, pod cilindrom 50, pod mehkim klobukom 49, pod slamnikom 45 stopinj. Najnižja temperatura je bila pod klobukom pa-nam#; pod njim je bila temperatura 43 stopinj. Kbbuki panama to po pravici na dobrem glasu, ki ga uživajo že dolgo.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Kralj Nlkita v Trstu.
Trsi, 10. septembra. Črnogorski kralj Nikita je prišel danes popoldne iz Reke v Trst.
Turški i prestolonaslednik na Dunaju.
Dunaj, 10. septembra. Turški pre-stolonaslednih Jusuf Izedim, ki se je par dni sedaj mudil na Dunaju, je danes ob 3A7 zvečer odpotoval z carigrajskim ekspresnim vlakom v Carigrad.
Konferenca Milovanoviča z Aehren-thalom.
Dunaj, 10. septembra. Srbski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milovan Milovanovič, ki je bil navzoč pri poroki srbske princese Jelene z ruskim vetikim knezom Ivanom Konstantinovičem v Petrogradu, je dospel danes ob 4, uri popoldne na Dunaj, odkoder se je takoj ob 6. uri odpeljal v Belgrad. Vesti »Vaterlanda* in drugih dunajskih časopisov, ki so poročali, da bo imel Milovanovič z Aehrenthalom daljšo politično konferenco, so bile torej popolnoma neresnične.
’
Lastnik in glavni urednik Milan Plut.
Odgovorni urednik V. M. Zalar.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Telovadno društvo »Ljublj. Sokol*.
Bratje!
Preminul je naš uneti član, brat FRAN PODBOJ, c. kr. poštni asistent.
Izkažimo mu slednjo čast in spremimo ga v kroju k večnemu počitku.
Pogreb bo danes, dne 11. t. m., ob pol 5. popoldne. Zbirališče v telovadnici Ljublj. Sokola točno ob 4. pop.
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda.
Mali ogla&i
HlSa naprodaj. Jako ugodni pogoji. Ulica na grad St 7.____________________534 6—7
20ieten mladenič, mannfaktoriat iz
boljše rodbine, zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika ter knjigovodstva in korespondence, želi službe, najraje v kakem večjem trgu. Ponudbe pod .Zadovoljnost* na upravo .Jutra*.____________ 378/3—2
Dva gospoda se sprejme na stanovanje. Oajeva ulica št. 2, 11. nadstr. 542/3-2
Zanesljiva boljša oseba želi pospravljati in snažiti kako pisarno, ali sobe boljših gospodov. Ponudbe pod .Zanesljiva 45* na .Pcvo anončno pisarno*.________543/2—2
dolske deklice se sprejme na stanovanjc in hrano. Kje, pove .Prva anončna pisarna*. __________________________________540/3-3
Stanovanje s 3 lepimi sobami se odda takoj ali z novembrom. Cena nizka. Več Kri-štofič-Bučar.________________________
L«>po stanovanje obstoječe iz dveh zračnih, prostornih sob, kuhinje in pritiklin se odda zn mesec november. Spodnja Šiška, Planinska cesta štev. 246.
JULIJA §TOR—Ljub,jana
Prešernova ulica štev. S. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevUev.
Elegantna In jako skrbna Izvriltev po vseh cenah.
mm	■•‘V®
	Rspp
mmmrn
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
v predpisanih izdajah, v veliki množini vedno v zalogi
y trgovini s knjigami in nmzikalijami
Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj
M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca.
Eksport kranjskih klobas.
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komi-sljsko prodajo.
Prihranite
mnogo denarja
če naročite sukno in modno blago naravnost od eksportne tvrdke
Milica Tomec
Humpolec (Češko)
Vzorci na zahtevo gratis na vpogled
Čevljamkega
pomočnika
sprejme takoj J. Pokoren, Martinova cesta št. 11.
Priporoča se ca vsa v svojo stroko spadajoča dea
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI —- Sodnijska ulica št. 3-
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
,Jutro* se prodsya vTrstu
po O vinarjev
■v 2^a,slednji±*jL toToa.lceuxan.a3n.:
Beclier ulica Stadion, Trevisail ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducoi, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast. Poštni trg, Može, ulica Miramar, Magole, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Marno, Bruna, SS. Martin, Erelgo), ulica Massimiliana, Bončelj, ulica s. Marno
Bruna, Ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane Gramaticopulo, Ul. Barrierii SpOder, ulica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. BeilUSi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa, LllzattO, ulica Acquedotto, Segulill, ulica Industria, Lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak. Ulica .Beivedere. Cechimi, Ulica deir Istra
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, (v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.-6.
Lepe velike
rgovske prostore
opravo v Kamniku na Glavnem rgu odda v najem F. CVEK v Kamniku.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
geometer Lisec
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jili najhitrejše izvršuje po najuižji ceni.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem otvoril z današnim dnevom
gostilno
Park-hotel ..TIVOLI"
odda več
mesečnih sob.
Kuč
za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuč najboljše sredstvo. 5 kg franko K 4 50
3p. Novakovič, Ljubljana.
Dijaki ali uradnik
(samci) dobe v hotelu .Tratnik* Sv. Petra cesti št. 27 v Ljubljani lepe sobe in hrano po znižanih cenah. Mesečne sobe z 1, 2 ali 3 posteljam.
Stalni zaslužek
dobi takoj terracco-delavec, moč prve vrste v tovarni umetnega kamenja. — Pojasnila daje: Albin Adlešič, južni kolodvor, II. nadstropje.
Naročajte in kupujte JUTRO!
Izvod samo po 6 vinarjev.
v Zeleni jami št 70.
Skrbel bom vedno za pristno vinsko kapljico, sveže pivo ter mrzlo in gorko kuhinjo.
Priporočam se slav. občinstvu za obilen poset ter beležim z odličnim spoštovanjem
Anton Boc,
Zelena jama.
Prvi slovenski fotografski atelije
D. Rovšek
v Ljubljani
Kolodvorska ulica štev. 32 a
Ustanovljen leta 1800.
Dokli
" - HMMMJ 1 -.1 J
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove uprvništavo .Jutro*.
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v,Jutru4
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
ES9 BS2 ES9 ES3 BS3
p
la
o 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za ase in brado .Neril* od dr. Drallea v steklenicah po K 2'— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmevnih cenah S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj.
Gternit
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekcsljiva so
K1NTA kolesa.
Kajobširnejše jeirslvo. llustrovan! ceniki brezplačno.
K* Cit mernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Special. trgovina s kolesi in posam. deli. IipoaoJevaDje kolen.
Fatent HATSOHBK
Najboljše pokrivanje streh
j General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
Glavna zalega:
IT. Koru, Ljubljana.
Ravnokar došlo sveže
jesensko blago.
Najmoderneje fino izvršene obleke, raglane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi :: konfekcija za dame in deklice.
Prodajam najmoderneje klobuke 6d veleznanih tvrdk Hiickl, Pichler in Bossi po K 2*90. -—
Brez konkurence. — Priznano nizke cene.
:: Angleško skladišče oblek ::
O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 6.
B2S DZS DZS DZS S39
r8.oSo“: Ljnbf janska kreditna banka v L|nbl|anL TSd
Stritarj eva ulica. št«v. S.
Podružnic« v Sptjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih ohrestnje od dne vloge po čistih 4 VI