R55^ k 60100200 OSREDNJ* K‘NJUMICA !PRS^iw«SKI DNEVNIK fefnina plačana v gotovini ^ aAA 6b> postale i gruppo Cena JUU lir Leto XXXIV. Št. 139 (10.051) TRST, sreda, 14. junija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ^ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DOBER MESEC DNI PO ODSTOPU POSLANCA COSSIGE Virginio Rognoni (KD) imenovan za novega notranjega ministra Novi minister ho danes zaprisegel - Zapleteno ozadje imenovanja - Andreotti pripravlja za vrh tajnikov večine tudi nekaj gospodarskih ukrepov - Srečanje Craxija z Romito j. RIM — Po dobrem mesecu je končno predsednik vlade Andreotti imenovati novega notranjega ministra. Ob 20.15 se je sinoči j/jpl na Kvirinal in predložil predsedniku republike Leoneju v podpis o imenovanju novega notranjega ministra, ki bo zaprisegel že ,anes. Novi minister je poslanec Virginio Rognoni, star 54 let, doma * Milana, pristaš «bazistične» struje KD, dosedanji podpredsednik po-Joske zbornice. Referendumi niso ne ošibili niti------------------ repili vlade, je komentiral ob izi-J ljudskega glasovanja predsednik ^"'istrskega sveta Andreotti. Da bi * svoje mnenje podkrepil z deja-£ je Andreotti sklenil, da bo to-/Sf brez odlašanja imenoval nove-j Potna n j e ga ministra. Svoj čas je ? dejal, da ga bo imenoval takoj ■° objavi izida referendumov, kar f Potrdil že v ponedeljek zvečer v govoru s časnikarji na Vimina-J: Tedaj ni skrival svojega opti-jj^jha, ko je dejal, da sicer ni j^ko opravljati dveh ministrskih Jikeij, je pa sedaj važno, da vsak ^vlja dobro svojo in nič drugega. «bira novega notranjega ministra 11 bila lahka, saj pri tem res ni šlo za izbiro «pravega moža za pravo mesto», pač pa za skrbno doziranje oblasti predvsem v okviru krščanske demokracije. Socialisti so «požgali» kandidaturo Zamberlettija, ko so jasno povedali, da leži na njem še vedno senca škandala s furlanskimi barakami. Zato pa so se morali odpovedati «svojemu kandidatu*, bivšemu de-mokrščanskemu predsedniku parlamentarne preiskovalne komisije Mi-nu Martinazzoliju, glede katerega so komunisti bili kar hladni. Andreotti je tedaj skušal izvesti spreten manever, imenovati za notranjega ministra sedanjega obrambnega ministra Ruffinija, na njegovo me- PO DOKAJ SPLOŠNI OCENI Izida referendumov silita vse stranke k premisleku Macaluso (KPI) o nujnem ukrepanju za zaposlitev in za Jug RiM — Italijanske stranke bodo J. Prihodnjih dneh na sestankih vo-“oih organov podrobneje analizira in ocenile rezultate nedeljskih J;‘erendumov. Kljub temu, da bo p dokončne oceno treba počakati Pekaj dni, pa šfe množijo izjave tr^meznih voditeljev strank in pr-zaključki po objavi dokončnih ^Pltatov. Gre za ocene ,ki so mir-Sše in bolj razčlenjene od tistih, h'So jih voditelji dajali v ponede-takoj potem, ko so ugotovili, v glavnih obrisih, težnjo vo-JJPev. Tudi v včerajšnjih ocenah j? je opazen precejšen razkorak strankami programske večine, li/se kaže tudi, da bosta nedeljski finski glasovanji zadnji, ki so ju ideali na osnovi zakona iz leta *?*)• Poleg tega, da je ustavno so-pred nedavnim poudarilo, da J^ona ne gre tolmačiti, tako kot ? ga doslej skoraj vsi, je osnovno Jfašanje števila podpisov ljudi, ki rhtevajo referendum. Doslej je za-K^tovaio, da so pobudniki zbrali j.— milijona podpisov, v prihodnje ^ jih bodo morali najbrž vsaj se rjvat toliko. Za spremembo zako-'a je bila sedanja raven preračuna na število italijanskih prebi-91cev leta 1948. .Aav tako so stranke programčka sporazuma dokaj enotne v Izpisovanju večjega političnega po-J^a, vsai kar zadeva preizkušnjo b Večino, referendumu o zakonu ..'■sle, pri katerem so bili zagovorih «Ne» v izdatni večini. Kljub ri pa število «Da», zlasti ob referendumu, sili stranke k je*nernu premisleku zlasti kar za-njihove odnose z ljudmi. «Raz-JfPiti je treba glasove — je po-Saril komunistični predstavnik Ma-/riso — saj bi bilo zmotno trditi, C. Je v Italiji 17 milijonov kvalun-, >stov Ljudski glasovanji — je še (ribaril Macaluso - imata dve pla-ri Po eni strani je šlo za poskus Katerih političnih skupin, da bi /j Sijale in ošibile vezi v večini .j11 ta naklep je spodletel), po dru-J strani pa gre za posledico za-JPd in napak vlade ter številnih Vjrik. Zaradi tega je nujno, da l^ina tolmači izida referendumov spodbudo za delo in vendarle K, ’ene kaj za zaposlitev ter za Jug. d ^emokrščanski voditelj Guido Bogato Pa je bil mnenja, da refe-vjduma ne bosta neposredno vpli-na politični položaj. Po mne-Ju Predstavnika KD je del voliv-k? levičarskih strank volil «Da» m ^ referendumu o zakonu Reale, rrijem pa je priznal, da ob vpra-ijgiju o javnem finansiranju strank £ demokrščanskih volivcev ni sle-Pozivu krščanske demokracije. 8L^°'j polemičen je bil organizacij-bKl tajnik PSI De Michelis, ki je Podaril, da je izid referenduma > dc ?°dovi: nansiranju strank se je po Craxi-jevem mnenju razdvojila predvsem desnica, kljub temu pa veliko število «Da» mora prisiliti stranke k treznemu premisleku, (mf-vt) Danes se prične 33. kongres PRI RIM —■ Danes dopoldne se prične 33. kongres republikanske stranke. Kongres so že dvakrat odložili zaradi ugrabitve in smrti Alda Mora, zato je tudi verjetno, da bo moral tajnik Biasini delno spremeniti poročilo. Po izročilu je namreč Biasini razdelil besedilo svojega referata več kot mesec prej, vendar so se stvari medtem spremenile. La Malfa v svoji zadnji izjavi poudarja, da ni alternative sedanjemu sporazumu demokratičnih sil, a bo ta sporazum učinkovit le, če se bodo vsi enotno zavzeli za politiko gospodarske strogosti. BEOGRAD — Tajnik izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je včeraj sprejel Nikolaja Rodionova, novega sovjetskega veleposlanika v Jugoslaviji. Rodionov je Dolancu izročil poslanico centralnega komiteja KI3 SZ za predsedstvo CK ZKJ. & Virginio Rognoni sto pa svojega pristaša in prijatelja Cajatija. Tako bi, med drugim, okrepil prisotnost svoje struje («pri-mavera») v vladi. To so mu preprečili ostali voditelji KD, ki so poudarili, da se ravnotežje struj v enobarvni demokrščanski vladi ne sme spremeniti za nobeno ceno. Ker je Cossiga pripadal struji «bazistov» je bila torej neizbežna izbira enega izmed redkih pristašev te struje. Tako je zablestela kandidatura Virginia Rognonija. Doslej se sicer ni ukvarjal z vprašanji zaščite javnega reda, vendar je po poklicu pravnik in univerzitetni docent prava. To naj bi dajalo dovolj jamstev, da bo spoštoval ustanovno zakonitost. Levičarske stranke pa so ves ta čas vztrajno poudarjale, da mora novi minister (po logiki enobarvne vlade nujno demokristjan) biti predvsem iskren demokrat. Tako je torej Andreotti odstranil vsaj eno izmed večjih zaprek za nadaljnje sodelovanje med strankami vladne večine, ki bodo 21. junija preverile do sedaj opravljeno delo. Tajnikom strank sicer zrahljane vladne večine želi Andreotti prinesti še kaj in ne samo ime novega notranjega ministra. Tako so vse., te dni bili na delu »gospodarski ministri* in skrbno pripravljali skupek gospodarskih ukrepov, da bi jih po možnosti predložili tajnikom v odobritev. Gre predvsem za skrčenje državnih izdatkov, za ukrepe o finansiranju podjetij ter za «načrte posameznih vej gospodarstva*, ki naj bi predstavljali okostje pravega načrtovanja, v katerega bi se vključil tudi program industrijskega preusmerjanja. Pri tem Andreotti skuša obiti tudi čer sindikatov. O političnih perspektivah pred «vrhom» tajnikov strank vladne večine sta se včeraj pogovarjala tudi tajnika PSI Craxi in PSDI Romita. Sklenila sta v večji meri usklajevati napore obeh strank in stališča v okviru večine, (st.s - m.f.) Še en argentinski časnikar izginil BUENOS AIRES - Kot kaže je še en argentinski časnikar izginil neznano kam. Tokrat gre za 44-let-nega Juliana Delgada, direktorja ča- sopisov «Mercado» in «E1 cronista comerciaj*, ki je baje izginil pred devetimi dnevi, ko se je s svojim avtom vračal domov. Iz krogov družine poročajo, da doslej o tem niso objavili nobene vesti, ker so upali, da se bo Delgado le vrnil domov. Dnevnik «Buenos Aires ilerald*, kj izhaja v angleščini se ukvarja s tem primerom in zahteva oo oblasti, ki trenutno posvečajo vso svojo pozornost svetovnemu nogometnemu prvenstvu naj čim prej pojasnijo ta dogodek, ki ga dnevnik primerja z izginotjem drugih znanih argentinskih časnikarjev, kot. n.pr. Elgarda Sajona, Rafaela Perrote (ki je bil direktor «Cronista comercial* pred Delgadom). Femandeza Pondala in argentinskega veleposlanika v Venezueli Hildalga Solaja. O vseh teh osebah ni več ne duha ne sluha, čeprav gre za demokratične predstavnike, ki s terorizmom niso imeli nobene zveze. Jutri sestanek vlada-sindikati RIM — Predstavniki vlade se bodo jutri sestali z zastopstvom vlade, ki ga bo verjetno vodil sam Andreotti. Sestanek je sklicala viada po krajših pogajanjih s sindikalisti. Prvotno je namreč vlada predlagala le posvetovanje o nekaterih ločenih vprašanjih in sicer o «finančnem o-zdravljanju* nelikvidnih podjetij in načrtu za preusmeritev kemijske industrije. Na ta predlog sindikati niso pristali. Vladi so odgovorili, da ne sprejemajo sestankov o delnih vprašanjih, ko je treba razpravljati o gospodarski politiki vlade v celoti. Zato je tajništvo sindikalne federacije predlagalo teme, ki jih je vlada morala sprejeti. Na vrhu med vlado in sindikalisti bodo zato preučili naslednja vprašanja: načrte za posamezne veje gospodarstva, načrt za državno in, poldržavno industrijo, nadalje o davčnem pritisku in metodah, kako ga namerava vlada zaostrovati. V tem okviru bodo .seveda, preverili tudi ukrepe, kj jih ie vlada pripravila za kemijsko industrijo. Vsekakor pa je očitno, da se sindikalisti ne bodo zadovoljili / enodnevnim posvetovanjem. Po njihovem mnenju bo morala vlada najti način, kako usklajevati s sindikati svojo gospodarsko politiko. To dokazuje tudi včerajšni; sklep tajništva CGEL - CISL - UIL, da bo za 20. junij sklicalo novo sejo tajništva, prve dnj julija pa enotno vodstvo federacije. Na teh sejah bodo obravnavali vprašanja gospodarske politike in reforme sistema plačevanja osebnih dohodkov. PRVI ZAPLETLJAJ PO DOGOVORU STRANK PARLAMENTARNE VEČINE Zaradi premajhne udeležbe poslancev odložena seja o pravičnih stanarinah Načelnik komunistične skupine Natta polemičen do KD in PSI RIM — Da s parlamentarno večino, nastalo 16. marca za premostitev kriznega obdobja, nekaj ni v redu, je bilo vsem jasno in za to ni manjkalo več ali manj očitnih znakov. Polemike med strankami so se zadnje čase zaostrile, predvsem pa se je «zrahljala» med njimi solidarnost in hotenje uresničiti dogovorjene programe. Zdi se, kot da mnogi že mislijo na jo. kako po prekinitvi sedanjega sodelovanja med velikimi demokratičnimi silami. Enega i.-med znakov naraščajoče polemike smo zabeležili včeraj, ko bi se zbornica morala soočiti z dokončnim zakonskim osnutkom za «pravične stanarine*. Izvedenci strank vladne večine so na tem delali več tednov in končno (vsaj formalno) premostili glavne izmisleke ter nesoglasja: izdelan je bil dokončni osnutek, ki je bil po splošnem mnenju za vse sprejemljiv kompromis. Nesoglasja med strankami so bila znana, saj zakon o »pravičnih stanarinah* prvič, pa čeprav le delno, prizadene in omejuje stanovanjsko rento in se torej dotika velikih interesov nepremičninskih družb. Nič čudnega, torej, če mu odločno nasprotujejo desničarske sile (od liberalcev do misovcev), pa tudi močne skupine znotraj KD, ki je v povezavah s svetom nepremičninske špekulacije črpala krepko podpoto. Zbornica bi, po dogovoru petih strank, morala osnutek o «pravičnih stanarinah* odobriti do 23. junija, se pravi približno v roku, ko bi se zaključil politični vrh tajnikov vladne večine .Takoj zatem bi popravljeni zakon maral po naglem postopku v senat, kjer bi ga moral j odobriti do konca meseca, ko zapade režim »zamrznjenih stanarin*. Stranke parlamentarne večine so namreč (formalno) soglasno sklenile, da bi podaljševanje režima bilo brez smisla. V tem vzdušju je prišlo do incidenta, o katerem poročajo i/. zbornice. Razprava o zakonu se dejansko niti ni pričela, kajti ob prvem glasovalu je zmanjkalo legalno število poslancev. Razprava je zato bila odložena, najprej za eno uro, nato pa za en dan. Prvi se je ogiasil k besedi demo-kristjanski («večinski») poročevalec Andrea Borri, ki je najprej naštel vse pomisleke KD do sicer dogovo- ALI JE DOLGOLETNI SODELAVEC BRATOV LEFEBVRE LAHKO SODNIK NA PROCESU LOCKHEED? Orio Giacchi ne namerava sam odstopiti Danes sklep sodnega zbora o zavrnitvi Sodnik Giacchi priznava, da je sedel v upravnem svetu družbe Cosindit skupaj z obtožencema, zanika pa, da bi imel z njima poslovne odnose RIM - Orio Giacchi, član razširjenega ustavnega sodišča, pred katerim poteka sodna razprava o aferi Lockheed, ne namerava odstopiti. Vsi trije javni tožilci so zato formalno predlagal; njegovo zavrnitev, o čemer bo danes odločal sodni zbor. Pred začetkom včerajšnjega zasedanja se je Giacchj sestal s predsednikom sodišča Paolom Rossijem, kateremu je izročil pismeni dokument. v katerem zanika obstoj ele- mentov, ki bi mu svetoval; odstop, febvre. ni zahtevi po zavrnitvi ugotavljajo, da je Giacchi sodeloval z bratoma Lefebvre najmanj od 1963. do 1973. leta, in da bi bilo spričo takih odnosov primerno, da bi se sodnik Giacchi vsaj «vzdržal». Javni tožilci v svoji obrazložitvi zahteve po zavrnitvi trdijo tudi, da je to zahtevo mogoče predložiti tudi po začetku sodne obravnave, še posebno v tem primeru, ko je šele pred kratkim prišel na dan podatek o Giac-chijevem sodelovanju z bratoma Le- Giacchi, ki je bil določen za člana sodnega zbora na predlog Krščanske demokracije, trdi, da ni imel poslovnih odnosov z bratoma Lefebvre, čeprav seveda priznava, da je skupaj z njima sedel v upravnem svetu družbe Cosindit. Prav tako je moral priznati, da že dolgo časa pozna Antonia Lefebvra, medtem ko po drugi strani pravi, da z Ovidiom «ni imel nikoli nobenega razgovora*. Skupaj z bratoma Lefebvre in z Giacchijem je bil član upravnega sveta družbe Cosindit tudi Stamaty Rodocanachi, podpredsednik »družinske banke* bratov Lefebvre «Pan Caribbean*. Javni tožilci v formal- ..................................i.mi.mn...n. FflLANGISTI SO BOMBARDIRALI NJEGOVO VILO Med neredi v Libanonu ubit sin bivšega predsednika Frangieja Polemike ob umiku izraelskih oboroženih sil iz južnega Libanona dokaz, da se levici politika j|°dovinskega kompromisa ne iz-t).a,aa Po njegovem mnenju je KD v lanski zmagovalec, glavno odgo- 5 6 k. "Ost za to pa naj bi imeli koristi, ki so izgubili več glasov socialisti in ki sedaj iščejo v M grešnega kozla, koliko bolj umirjen je bil politič-Rajnik PSI Craxi, ki je ob ugo-JčJMvi, da je pri referendumu o iponu »Reale* večina «Ne» nespor-59 'n znatna, pripomnil, da mora ri^aj parlament spremeniti zakon i določa programski sporazum. ***r zadeva zakon o javnem fi- BEJRUT — Ves Libanon je ponovno zajel val nasilja, ki je tokrat veljal življenja 36-letnega sina bivšega Sircem naklonjenega libanonskega predsednika Sulejmana Frangieja in njegove družine. Do smrti Tonyja Frangieja. njegove žene in njune dveletne hčere je prišlo med obstreljevanjem njihove vile v kraju Ehden, ki so ga desničarski falangisti v prvih jutranjih urah obkolili in pritisnili nanj z oklopnimi enotami. Tony Frangie je v svojem zadnjem' intervjuju po televiziji ostro obsodil »vse tiste, ki sodelujejo z izraelskim sovražnikom* ter jih označil za izdajalce. Izrecno je omenil Saada Hadada. poveljnika kristjanskih enot v južnem Libanonu, ki od vsega začetka izraelske okupacije aktivno sodeluje s telavivsko vojsko. Pred kratkim so bili v severnem Libanonu spopadi med pristaši bivšega predsednika Frangieja ter falangisti, v katerih je bil med drugimi ubit vidni desničarski voditelj Al Bajer. Frangie jevi pristaši naj bi se potem umaknili proti kraju Zgorta. ki - je od vedno bilo oporišče levičarjev. Tokrat so desničarji zagrozili z maščevanjemu. Policija je sporočila, da je v včerajšnjih spopadih pri Ehdenu bi- lo 32 mrtvih in 82 ranjenih. Po vesteh iz krogov varnostnih sil sta se obe nasprotujoči si strani po-služili minometov, raket in težkih mitraljezov. Spopadi so trajali približno do poldne, ko so enote me-darabskih varnostnih sil utegnile zasesti nekatere ključne položaje in tako prekiniti nadaljnje spopade. Libanonska vlada, lu se je sestala pod vodstvom predsednika Sarkisa, je proučila položaj v Ehdenu in označila umor Tonyja Frangieja in njegovih svojcev kot »podlo dejanje*. Medtem k0 s0 bili pri Ehdenu v teku srditi spopadi, so Izraelci zaključili svoj umik z libanonskega ozemlja, ki so ga zasedli pred tremi meseci. Svoje položaje so odstopili libanonskemu majorju Saadu Hadadu (prav tistemu, ki ga je pred kratkim Tony Frangie obtožil, da sodeluje z Izraelci) in njegovim falangističnim enotam, kljub o-strim protestom poveljnika mirovnih sil OZN v južnem Libanonu generala Erskina, ki je zahteval od poveljnika izraelskih enot generala Ben Gala. naj izroči oblast nad zasedenim ozemljem modrim čeladam. Pred odhodom je izraelski poveljnik zagotovil libanon-skim kristjanom, da lahko računajo na oomoč izraelske vojske. Obenem je posredno dal razumeti, da Izrael bolj zaupa falangistom kot mirovnim si- lam OZN, vsaj kar zadeva aktivno lorbo proti Palestincem. Major Uadad ie znan p0 svoji protipalestinski vnemi in si je prav zaradi tega zagotovil izraelsko podporo. Prav včeraj je telavivski zunanji minister Moše Dajan protestiral pri generalnem tajniku OZN Waldheii«u, češ da mirovne sile OZN sodelujejo s palestinskimi gverilci. V svojem pismu Kurtu Waldheimu trdi Moše Dajan, da so modre čelade dovolile velikemu številu gverilcev, da so Ke vtihotapili na libanonsko ozemlje, ki so ga Izraelci zapustili. Prav to njegovo pismo naj bi na neki način služilo Izraelcem kot alibi, da so izročili zasedeno ozemlje v južnem Libanonu falangistu Hadadu in ne mirovnim silam OZN, ki naj bi med drugim omogočale redno oskrbo palestinskih gverilcev na ozemlju, s katerega se telavivske čete umikajo. V zaključku trdi Dajan, da predstavlja prisotnost palestinskih gverilcev v južnem Libanonu stalno nevarnost za Izrael. S tem je obenem posredno o-pozoril na možnost ponovnega izraelskega posega na tem področju, (if) BEOGRAD - Predsednik Tito je včeraj na Brionih sprejel zveznega tajnika za notranje zadeve Franja Herljeviča. Agencija Tanjug ob tem ni objavila nobenih podrobnosti. Upravičenost zahteve komisarjev obtožbe posredno dokazuje tudi dejstvo, da so se branilci nekaterih obtožencev na procesu Lockheed odločno uprli zavrnitvi sodnika Giac-chija, češ da naj bi ne bilo elementov za to. Po drugi strani pa branilci napovedujejo protiukrepe, katerih edini namen je zavreti potek procesa. Tako se na primer med odvetniki obtožencev govori o zahtevj po zavrnitvi člana ustavnega sodišča Alberta Malaguginija, to pa zaradi tega, ker je Malagugini pred dvema letoma napisal za tednik KPI «Ri-nascito* članek, v katerem je označeval Camilla Crocianija, ki je na procesu Lockheed med obtoženci, za tipičnega predstavnika določenega sistema oblasti ter kot nepoštenega prijatelja dorotejskih in Fanfanijevih mogotcev, ki so ga zato imenovali za predsednika »Finmeccanice* Branilci trdijo, da naj bi ta članek dokazoval, da goji Malaguginj «pre-judice* do enega od obtožencev in da zato ne more nepristransko soditi. Očitno pa gre za iz trte izvite argumentacije, poleg tega pa bi zahteve po zavrnitvi sedaj sploh ne mogli predložiti, saj zakon predvideva — kot smo že omenili — da je to zahtevo mogoče postaviti pred začetkom formalne sodne obravnave. Če je možna izjema za Giacchija, čigar sodelovanje z bratoma Lefebvre je prišlo na dan šele sedaj, to nrav gotovo nj mogoče v primeru Malaguginija, ki je članek napisal in o-bjavil že pred dvema letoma. (gg • tm) Sodnik Orio Giacchi (Telefoto ANSA) Carter in jedrsko orožje WASHINGTON — V okviru izrednega zasedanja generalne skupščine združenih narodov so včeraj prebrali tudi izjavo ameriškega predsednika Carterja glede pogojev, « katerih bi se ZDA poslužile jedrskega o-rožja. Pri tem izjava poudarja, da se ZDA ne bodo poslužile tega orožja proti državam, ki z njim ne razpolagajo ali pa so podpisale pogodbo o neširjenju jedrskega orožja. To pa ne velja v primeru napada s strani države, ki je zaveznica tistih, kj s tem orožjem razpolagajo. TOKIO — Podpredsednik kam-boške vlade Teng Sary, ki se mudi na obisku na Japonskem, je včeraj med neko tiskovno konferenco izjavil, da bo njegova država začela pogovore z Vietnamom šele ko se bo ta «slovesno» obvezal, da bo prenehal z vmešavanjem v notranje zadeve Kambodže. •iiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiimiiliiiiiiiiiiuiiiiiimimiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimittiluniiiiiiiiiiiB PO PISANJU TEDNIKA «L 'ESPRESS0» Nove obtožbe na račun predsednika republike Gre za gradbene spekulacije, izvoz kapitalov in davčno utajo - Demantirana tajna posvetovanja o morebitnem odstopu rjenega osnutka, vendar pa je poudaril, da bo treba zakon o »pravičnih stanarinah* kljub vsemu odobriti čimprej. Za njim sta povzela, za opozicijo, demonacionalec Delfino in liberalec Costa. Oba sta orisala prejudi-cialne zahteve, naj bi o zakonu sploh ne razpravljali, češ da so nekatere norme v njem protiustavne. Gre za običajen manever, ki ga dopušča parlamentarna praksa in ki se. po navadi, zaključuje z glasovanjem in zavrnitvijo prejudicialnega pomisleka. Tokrat pa le ni bilo tako. Ko bi poslanci morali glasovati so ugotovili, da jih je bilo premalo, vsekakor manj kot polovica (plus ena), kolikor znaša število prisotnih, ki ie potrebno, da je glasovanje zakonito. Množično so bili prisotni samo komunistični poslanci, medtem ko so zevale velike vrzel; v sektorjih, k.ier sedijo poslanci KD in PSI. Kot določa pravilnik zbornice so sejo odložili za eno uro, da bi omogočili odsotnim povratek v avlo. '"vz eno uro se stanje ni spremenilo. Tedaj pa je načelnik komunistične poslanske skupine Natta srdito ukazal skupini komunistov, naj zapusti dvorano. Seja je bila zato odložena za 24 ur. Predsednik poslanske skupine KPI Natta je pozneje povedal časnikarjem, da so komunisti bili disciplinirano na seji. so pa zaoustili dvorano v znak protesta, ko iim je postalo jasno, da druge stranke parlamentarne večine ne kažejo zanimanja za ta prohlem. Polemično je nato sporočil »izzivalni sklep* skupine komunističnih poslancev, s katerim upajo, da bodo prisilili druge stranke k večji resnosti: »Odslej komunisti ne bodo na sejah v polnem številu, pač pa jih bo prav toliko, kot demokristjanov, oziroma odstotno orav toliko. kot socialistov. To pa zato, da nam ne bo kdo1 očital, da kujemo sporazume z demokristjani p> eko volje ostalih partnerjev.* ...Natti odgovarja socialistična skupina s sporočilom, v katerem poudarja, da so »tak; primeri le naključni* in da ne razumejo, čemu KPI tako polemizira. Na teh polemičnih reakcijah se je seja v zbornici zaključila. Vse kaže, da kljub dogovoru zakon ne bc odobren pravočasno in da bo pot do »pravične stanarine* še vijugasta. (st.s.) RIM — Ali bo predsednik republike Leone ostal na Kvirinalu do konca svojega mandata, ki mu poteče decembra letos? če naj verjamemo pisanju tednika «L'Espresso», je odgovor na to vprašanje negativen. Leone naj bi se že tajno posvetoval o možnosti odstopa s predsednikom vlade Andreottijem, s svojim starim prijateljem Francescom De Martinom, bivšim tajnikom PSI, in z bivšim predsednikom ustavnega sodišča Paolom Rossijem. Iz tega rimski tednik sklepa, da bo moral parlament še pred jesenjo izvoliti novega predsednika republike. , Leone naj bi se odločil za odstop zaradi pravega plazu škandalov, v katere naj bi bil vpleten. Poleg škandala Lockheed in nekaterih čudnih kupčij s Saudovo Arabijo (ob sodelovanju bratov Lefebvre) navaja zadnja številka «Espressa* še nove elemente, zaradi katerih naj bi predsed. nika republike obtožili gradbenih špekulacij, izvoza kapitalov in davčne u-taje. Po pisanju tednika je družina Leone pred nekaj leti kupila obširen teren v Olgiati, nedaleč od Rima, za neznatno vsoto 35 milijonov lir. Na tem terenu stoji razkošna rezidenca, imenovana «Le Rughe*, ki šteje tri nadstropja, 39 sob, ločena stanovanja za služinčad, bazen, igrišča za tenis itd. Skupna vrednost naj bi znašala okrog dve milijardi lir, »Espresso* pa očita Leoneju, da je prijavil davkariji mnogo manjšo vsoto, da bi prihranil na davkih. Toda to še ni vse. Lepa vsota dveh milijard lir, s katero je Leone plačal razkošno rezidenco, naj bi prišla v I-talijo preko nekaterih švicarskih družb, kar naj bi pomenilo, da je še prej prišlo do izvoza kapitalov. Na koncu pa ostaja še vprašanje, od kod je Leone dobil te vsote. «L'Espresso* brez ovinkov piše, da gre za izkupiček afere Lockheed in nekaterih drugih «poslov» družine Leone. V ločenem članku Espresso piše, da se je Leonejev sin Mauro poslužil letala italijanskega vojaškega letalstva, da se je lani za veliki šmaren odpeljal s prijatelji na počitnice v Nico. Končno pa list poroča o tajnih posvetih m/Kvirinalu v zvezi z morebitnim odstopom. Toda tako Andreotti, kot De Martino in Paolo Rossi so demantirali, da bi kdajkoli govorili z Leone jem 0 možnosti odstopa. Tudi minister za delo Scotti je zanikal, da bi kdajkoli izjavil, kar mu pripisuje «L’Espresso*. Po pisanju lista naj bi minister izjavil, da je 50 odstotkov možnosti, da bo Leone ostal na svojem mestu do decembra. GRAZIA GASPARI Soares v Bonnu BONN — Predsednik portugalske vlade Mario Soares, ki je prispel v ponedeljek na uradni obisk v Zahodno Nemčijo, se je včeraj sestal s kanclerjem Schmidtom. Glavna tema pogovorov ter drugih stikov, ki jih bo imel v teku dneva v Bonnu, so bila gospodarska vprašanja, ki tarejo Portugalsko ter portugalska zahteva po vstopu v Evropsko gospodarsko skupnost. Kljub vsem težavam gospodarskega značaja je Soares izrazil prepričanje, da se bo njegova dežela razvijala v demokratičnem smislu. Bonska vlada pa je Portugalski večkrat zagotovila, da bo podprla njeno prošnjo za vstop v EGS. Huang Hua obišče Iran TEHERAN — V glavnem mestu Irana so sporočili, da bo kitajski zunanji minister Huang Hua uradno obiskal Teheran od 15. do 17. junija. To je drugi obisk v petih letih, ki ga imr neki kitajski zunanji minister v Iranu. Okrepitev odnosov med obema državama pripisujejo bojazni, ki jo imata Iran in Kitajska pred Sovjetsko zvezo, s katero oba mejita. Huang Hua je trenutno v Ankari, kjer skupaj s svojim turškim kolegom Okcunom razpravljata o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih. Romunski predsednik na obisku v Londonu LONDON —- Včeraj se je začel u-radni in prijateljski obisk romunskega predsednika Ceausesca na Angleškem. Obisk je v glavnem posvečen razgovorom o okrepitvi gospodarskega in industrijskega sodelovanja med državama. V bistvu edino odprto vprašanje, J kumentu med drugim rečeno, da je sodelovanjem zagotovi obmejnim deželam ugodnejša vloga pri ustvar janju boljših pogojev za sosednje narode in države ter Evropo. Glede industrijske proste cone na Krasu pa se KD obvezuje, je rečeno v dokumentu, «da se bo zavzemala za zaščito okolja, za zaščito vitalnih potreb Trsta ob upoštevanju njegovih tradicij in njegove kulturne istovetnosti, obenem pa tudi za zaščito kraških vasi ter družbenokul-tumih vrednot kraškega prebivalstva*. Nadve pomemben je tudi del dokumenta, ki se nanaša delno tudi na Beneško Slovenijo, in v katerem je rečeno, «da je politično pomembno upoštevati potrebo, da se v perspektivi razvoja potresnih območij in še zlasti v tistih, kjer živijo manjšine, ki jih je treba ovrednotiti in zaščititi, preprečijo hudi pojavi izseljevanja*. PRED SKORAJŠNJIMI UPRAVNIMI VOLITVAMI Po premirju zaradi referendumov volilna kampanja v odločilni fazi Jutri v Trstu Rodrato (KD), v soboto pa Derlinguer (KPI) in Signorile (PSI) ■ Včerajšnja volilna zborovanja SSk in KPI Po tridnevnem premirju, ko so bila volilna zborovanja prekinjena zaradi glasovanja r.a dveh referendumih, so politične stranke ponovno pričele z volilno kampanjo. Za prihodnje dni so razno stranke napovedale celo vrsto volilnih zborovanj, na katerih bodo govorili vidnejši predstavniki italijanskega življenja. Tako bo za KD jutri govoril — na Goldonijevem trgu ob 20.15 — posl. Guido Bodrato, v ponedeljek pa minister za zdravstvo posl. Tina Anselmi; KD je že napovedala volilno zborovanje s predsednikom vlade Giuliom Andreottijem, kampanjo pa bo v petek, 23. junija, zaključil vsedržavni tajnik stranke Benigno Zaccagnini. V soboto bo v našem mestu govoril vsedržavni tajnik KPI posl. Enrico Berlinguer, ravno tako bogata bo v prihodnjih dneh volilna kampanja socialistične stranke. V ■ lllllllllllllllllll ■1111111111111111111111111111111111II lllllllllllll III lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilliilllf milili Iiiiimiuu,minili,|,| lil,hhihii 11,1111111111111,11,1,1,11,H,,1 NA SEJMIŠČU PRI MONTEBELU V soboto odprtje jubilejnega tržaškega mednarodnega sejma 1.053 razstavljavcev iz 25 držav - Uradno bodo nastopile Jugoslavija, Avstrija, Zah. Nemčija, Brazilija, Indonezija in pet afriških držav - Dan Jugoslavije bo v četrtek, 22. junija V soboto dopoldne bodo pri Mon-tebelu odprli 30. jubilejni mednarodni tržaški velesejem, na katerem bo nastopilo 1.053 razstavljavcev iz 25 držav. Uradno bodo na sejmu sodelovale Jugoslavija, Avstrija, Zahodna Nemčija, Brazilija, Indonezija in skupina petih afriških držav, pridruženih Evropski gospodarski skupnosti, in sicer Srednjeafriško cesarstvo, Kongo - Brazzaville, Gabon, Gana in Somalija. Poudarek letošnje prireditve bo predvsem na kolektivnih razstavah uradno prisotnih držav iz Evrope in drugih celih ter v prikazu naj različnejšega blaga za široko potrošnjo. Na sejmišču pravkar dokončujejo gradnjo novega paviljona ob Rossettijevi ulici, v katerem bo na razstavni površini okrog 5.000 kv. metrov urejena posebna razstava z naslovom « .Vse za stanovanje*. Kar zadeva udeležbo iz tujine, naj omenimo, da bo Avstrija letos prikazala v svojem paviljonu skoraj MiMiiauiiiiiaiiuiiiiimiiiiiiniiiiiiiimiiimiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimHiiiiiiiiviiiiiiiiiiiintniiiiiiiiiMii Družbeno središče pri Domju izključno steklo in izdelke steklarske industrije in obrti, Jugoslavija pa bo kakor običajno nastopila z obsežno kolektivno razstavo blaga za široko porabo in industrijskih proizvodov v Palači narodov, s posebno razstavo lesnih izdelkov in pohištva in s kioskom za prodajo domačih specialitet in vin. V okvi ru kolektivne razstave bo urejen prikaz knjig in publikacij vseh važnejših slovenskin založb; prodajno razstavo bo tudi to pot uredila Tržaška knjigarna. Dan Jugoslavije bo v četrtek, 22. junija. Ob 9.30 bo stopilo na sejmišče gospodarsko odposlanstvo iz naše matične domovine, ki ga bo vodil podpredsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Boris Zidarič. Sledila bo tiskovna konferenca, nato pa še skupen ogled jugoslovanskega paviljona. Dan Jugoslavije se bo zaključil s sprejemom na generalnem konzulatu, ki ga bodo v čast gostom priredili sam konzulat ter gospodarska zbornica SR Slovenije (ki organizira letošnji nastop jugoslovanskih podjetij na sejmu) in gospodarska zbornica SR Hrvatske. Sicer pa obsega sejemski koledar še naslednje «dneve»: 17. junija bo Dan Zahodne Nemčije, 19. junija Dan Avstrije, 22. in 23. junija I. in II. mednarodno srečanje o lesu, 24. junija dan o kavi. Sejem se bo zaključil 29. junija. Volilna zborovanja KPI Ob 11. uri na Trgu Stare mitnice (D. De Rosa), ob 12. uri na Trgu Ve-nezia (F. Monfalcon), ob 15. uri v Miljah — v dvorani Verdi (J. Burlo -W. Bordon), ob 17.30 v Nabrežini -kamnolom (M. Budin - Depangher), ob 18. uri v Nabrežini — na postaji (M. Budin - Depangher), ob 18. uri v Ul. Zanella (U. Poli) in ob 18.30 v Ul. Boiardi (U. Poli). SSk Ob 17.15 v Rojanu, ob 18. pri Piščancih, ob 17.30 v Gabrovcu, ob 18. v Saležu, ob 18.30 v Samatorci, ob 20.30 v Barkovljah in ob 20.30 v Zgoniku. NA PROSEKU IN KONTOVELU Enotnost glede poimenovanja šole po Ivanu Regentu Zastopniki vaških odborov SSk, PSI in KPI na Proseku in Kontovelu, so se včeraj odzvali vabilu Združenja staršev domače osnovne šole in se sestali, da se izrečejo o poimenovanju šole. V obravnavi so se zedinili v stališču, da se povsem prepoznavajo v želji Kontovelcev in Prosečanov, da se njihova osnovna šola poimenuje po domačem revolucionarju in kulturnem delavcu Ivanu Regentu. Zato terjajo od pristojnih oblasti, naj spoštujejo in priznajo demokratično in soglasno sprejeti sklep vaščanov. OD DANES DO 21. T.M. Vpis v otroške vrtce Šolsko skrbništvo v Trstu obvešča starše, da bodo na podlagi odredbe ministrstva za šolstvo sprejemali prošnje za vpis v državne vrtce od danes do 21. junija 1978. ZDRAVSTVENA DhzUHNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št 732-627. petek bo v Miljah govoril posl. Al-do Aniasi, v soboto pa vsedržavni podtajnik Claudio Signorile; PSI je za ponedeljek, 19. junija, napovedal volilni shod z Mario Magna-ni Noyo, volilno kampanjo pa bo zaključil strankin vsedržavni tajnik Bettino Craxi. Tudi socialdemokrati so v upravne volitve vložili veliko sile: napovedali so, da bo v nedeljo v mestu govoril posl. Averardi, v torek pa podtajnik stranke posl. Longo. Volilna kampanja socialdemokratov se bo nadaljevala v četrtek, 22. junija, z govorom strankinega podtajnika posl. Nicolazzija, napovedano pa je tudi zborovanje s posl. Orlandijem. V sredo, 21. junija, bo v mestu govoril predsednik PRI posl. Ugo La Malfa, liberalci pa so že napovedali zborovanja s posl. Biondi-jem, posl. Bozzijem, posl. Malago-dijem in vsedržavnim tajnikom stranke Zanonejem. Na sinočnjih zborovanjih v vaseh vzhodnokraškega področja (Bani, Trebče, Padriče, Bazovica, Gro-paJi, Ferlugi in Opčine) so za Slovensko skupnost govorili Drago Štoka, Aleš Lokar in Rafko Dolhar. Na zaključnem zborovanju na Opčinah je Lokar še zlasti orisal nekatere osnovne smernice političnega programa Slovenske skupnosti za bližnje volitve. Med drugim je dejal, da je boj Slovenske skupnosti za uveljavitev manjšinske narodnostne skupnosti velikega pomena tudi za večinski narod, ker je to boj za večjo demokracijo, za socialno pravičnost in za enakopravnost vseh državljanov. V zvezi s programom za deželne volitve je Drago Štoka poudaril, da je vsestranska zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji osnovna točka tako političnega kot tudi u-pravnega programa. Tudi pri navadnem upravnem delu se namreč pogosto postavlja vprašanje koristi slovenske manjšine pri sklepih, ki so navzven lahko popolnoma nezanimivi. Prav pri teh sklepih prihaja včasih do konflikta med predstavniki večine in predstavniki manjšine in tu se Slovenska skupnost razlikuje od ostalih strank, ki morajo te konflikte reševati v svoji sredi, žal prepogosto v škodo predstavnikov manjšine. Od tod nujnost, je poudaril Štoka, samostojne organizacije slovenske manjšine v lastni politični stranki. Rafko Dolhar je govoril o delu Slovenske skupnošti v pretekli mandatni dobi občinskega sveta in poudaril predvsem izbojevanje velikih iiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiittiiiiiiimniiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiii POBUDA PRETORJA TRAMPUŠA Izvedencem poverjena preiskava o higienskih razmerah v bolnišnici Že dalj časa splošno negodovanje zaradi nezadovoljive oskrbe bolnikov Tržaški pretor dr. Mario Trampuš, ki že dalj časa vodi sodno preiskavo o higienskih razmerah v tržaški bolnišnici, je poveril trem izvedencem nalogo, da izdelajo podrobno poročilo o tem vprašanju. Za to so zadolženi analist dr. Stelio Caffau, inž. Marino Tassinari in dr. Fulvio Omero z oddelka za sodno medicino pri tržaški univerzi. V roku treh mesecev bodo morali izvedenci odgovoriti na šte. vilne nejasnosti, ki so prišle na dan v teku preiskave, predvsem pa bodo morali ugotoviti, ali je higiensko -zdravstveno stanje v bolnišnici zadostno, da preprečuje infekcije in če prostori ustrezajo določilom bolnišniške-ga pravilnika. Poleg tega bodo morali izvedenci ugotoviti, ali je kaka o-seba utrpela kakršnokoli škodo zaradi neprimernih higienskih pogojev v bolnišnici sami, zaradi slabe organizacije dela, zaradi neprimernega delovanja operacijskih sob, še zlasti kar zadeva sterilizacije in zaradi pomanjkljivih naprav. Ta pretorjev poseg je še toliko aktualnejši po nedavnem obvestilu bolnišniških delavcev, ki so opozorili na dejstvo, da so v ortopedski oddelek med popravili vdrle miši. To pa ni edini protest, kajti v zadnjem času stalno narašča negodovanje zaradi slabih pogojev v tržaški bolnišnici, kar nekateri sicer pripisujejo objektivnim razlogom, kot je n. pr. pomanjkanje osebja in pričakovanje na izgradnjo novega bolnišniškega kompleksa na Katinari. Nepazljivost vzrok nesreče na Ponterošu Na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 33-letno gospodinjo Albino Creglio por. Orio stanujočo v Ul. Sara Davis 37, ki je s svojim avtomobilom fiat 500 na Ponterošu čelo trčila v avtobus proge 6. Oriova, ki se bo morala zaradi udarcev po glavi zdraviti približno 10 dni, ni upoštevala rdeče luči na semaforu. • V tržaški občini so med 29. majem in 4. junijem zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: 2 primera škrlatinke, 45 primerov ošpic (1 izven občine), 1 primer malarije izven občine, 12 primerov noric, 10 primerov rdečk, 2 primera srbečice, 5 primerov vnetja jeter (1 izven občine) in 3 primere mononukleoze. koristi za slovensko narodno skupnost, ki jih je SSk dosegla v petih letih mandatne dobe občinskega sveta. Nanizal je glavne probleme, ki so bili predmet debate v občinskem svetu in poudaril vlogo, ki jo je SSk igrala v boju za uveljavitev slovenskega prebivalstva za enakopravnost slovenskega jezika in proti razlaščanju slovenske zemlje. Voiiina zborovanja je zaključil deželni predsednik SSk Andrej Bratuž, ki je predvsem poudaril pomembnost nastopa slovenske liste v vseh petih okrožjih dežele Furlanije - Julijske krajine. Za KPI so sinoči govorili v Skednju Mario Colli, arh. Costa in kandidat za deželni svet Boris I-skra. Slednji je še posebej poudaril delež komunistov in Slovencev, ki v naših krajih predstavljajo trden jez proti valom nezaupanja v demokracijo in razdiralnim težnjam malomeščanskih strank in strančic. Slednje so v Trstu z nacionalističnih pozicij začele napad na prijateljstvo z Jugoslavijo in enakopravnost Slovencev, nato pa nadaljevale z zbiranjem zaveznikov v boju proti naprednim in demokratičnim silam, ki edine lahko rešijo Trst iz klešč družbene in gospodarske krize in skomin vračanja k starim, za delavstvo in Slovence nesprejemljivim ravnotežjem. Govorniki KPI so s tem v zvezi ocenili izid referenduma in poudarili, da je v naših krajih pri ostalih strankah prevladala brezbrižnost, oziroma dvoumna stališča. V resnici pa je od izida volitev 25. junija odvisna usoda naših krajev in dežele za dolgo vrsto let. Potreben je pozitivni premik na levo, potrebno je oblikovanje naprednih ravnotežij z okrepitvijo glasov KPI, sicer bi stalna negotovost in rovarjenje reakcije preprečila možnost nadaljnjega demokratičnega napredka. V Rojanu pa je za KPI govoril Fausto Monfalcon, ki je najprej ocenil izide nedeljskih referendumov, nato pa prešel na vprašanja krajevnega značaja. Predvsem je opozoril na tiste sile, ki se zbirajo v listi «Per Trieste*, ki izhajajo iz ambientov, ki so se proslavili v velikih urbanističnih špekulacijah. Zato, je poudaril Monfalcon, je treba na skorajšnjih volitvah podpreti KPI, ki je edina garancija za Tržačane proti grenkim presenečenjem, ki bi lahko le ponovila stare napake demokristjan-skega sistema, ki je v mestu vladal do sedanjega težkega položaja. KD je včeraj odprla volilno kampanjo v dolinski in devinsko-nabre-žinski občini. V Boljuncu so govorili deželni tajnik Sergio Coloni, Giuseppe Pangher in Jurij Slama, v Ribiškem naselju pa pokrajinski tajnik Rinaldd in deželni svetovalec Vigind. Stališča KD o referendumih V zvezi z izidom glasovanja o referendumih je tržaško pokrajinsko vodstvo KD izdalo tiskovno poročilo, v katerem izraža zadovoljstvo nad dejstvom, da se je toliko volivcev, tako v naši deželi in v Trstu, kot po vsej državi izreklo proti odpravi zakona o javnem redu. Tudi dejstvo, da se je precejšen del volivcev izrekel za odpravo zakona ne zmanjšuje vrednosti splošne usmeritve, ki so jo pokazali volivci in s tem izpričali, da verjamejo v parlament in možnosti izboljšave zakona. Kar pa zadeva referendum o zakonu o finansiranju strank, je po mnenju tržaške KD pomembno to, da je v državi prevladala volja, da se ta zakon ohrani, čeprav morajo vse stranke z odgovornostjo sprejeti na znanje določeno zahtevo, ki jo je to ljudsko glasovanje ravno tako pokazalo, da se izboljša zakonska ureditev, ki zadeva delovanje političnih strank. Predsednik za tržaško industrijsko cono Ennio Antonini je povabil včeraj predstavnike oblasti na ogled delovišča, kjer gradijo pri Domju družbeno središče, namenjeno zaposlenim v tamkajšnjih industrijskih obratih. O-gleda So se udeležili deželna odbornika Nereo Stopper in Fabio Mauro ter tržaški prefekt dr, Mario Marrosu. Dela so začeli marca letos in zadevajo zgraditev 3 stavb s skupno pokrito površino več kot 4.000 kv. m na zemljišču, ki meri okrog 15.000 kv. m. V prvi fazi, ki naj bi jo zaključili čez približno eno leto, bodo zgradili menzo s kuhinjo, bar, prostore za družabna srečanja, supermarket, otroške jasli in ambulanto za prvo pomoč. Pozneje bodo zgradili še otroški vrtec in športne naprave. Na sliki si predstavniki oblasti ogledujejo maketo družbenega središča, za katero so se sindikalne organizacije zavzemale vrsto let. i Tržaška pokrajinska uprava pridi v petek, 16. t.m., ob 18. uri v inferenčm dvorani laboratorija za hi-eno osmo srečanje s prebivalstvom okviru ciklusa «Za drugačno kako-ist življenja*. Tokrat je razprava imenjena temi «Voda, ki jo pijemo*, »rašanju. ki je v našem mestu še dno pereče, čeprav so se razmere ecej izboljšale. liiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiHiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinifn Mnenja o referendumih Izidi glasovanja pri referendumu glede zakona o finansiranju strank in zakona Reale so politiki, novinarji in vsi, ki so se z vprašanjem pobli-ie ukvarjali, postavili na rentgen. Številke glasovanj pomenijo pulz javnega mnenja, nedeljski referendum je imel zaradi položaja t Italiji nemajhen pomen. Izide glasovanj poznamo, vemo za stališča strank, zanimivo pa je vedeti, kaj ljudje mislijo o izidih referenduma. Zato smo obiskali nekaj slovenskih vasi v tržaški okolici. Kot vemo so tu ljudje glasovali bistveno drugače kot v mestu. Dvojni ene* slovenskih občin in vasi ima svoj pomen v nasprotju z *dn» (zakon o finansiranju strank) m «ne* (zakon Reale), ki sta označila izide v mestu. V Boljuncu smo ustavili Roberta Oto, ki je izrazil zadovoljstvo o tem, da so se Boljunčanj v velikem številu udeležili vobtev. Na vprašanje, kako si razlaga število «da» glede odprave zakona o finansiranju strank v Trstu, ie menil: «V mestu so imeli, posebno na mlade, vpliv radikalci, važnejša je tudi vloga desnice», je dejal. Me- ščanska lista» in konservativni krogi so pripomogli k temu, da so se določeni sloji prebivalstva usmerili v stališča, ki dokazujejo nezaupanje do strank in kvalunkvizem. V slovenskih vaseh teh vplivov ni bilo čutiti, tu so ljudje sledili strankam in časopisom, ki so podprli dvojni «ne». Ota je referendumu in problemom z njim v zvezi sledil, želeli smo slišati mnenja ljudi, ki zadevi niso tako od blizu sledili. V Gropadi smo želeli iti v gostilno, da bi poslušali pogovore vaščanov in jih kaj vprašali. Gostilna pri Gorniku je bila zaprta, vendar nam je iz zadrege pomagala gospodinja Sonja: tVčeraj zvečer so možje veliko govorili. Takšno je bilo! Nekateri mislijo, da vse znajo! O referendumu pa niso vsi vedeli za kaj gre, včasih več kot poslušamo, manj zastopimo. Sledili smo časopisom. Brali smo Primorski dnevnik in tako odločali. Nekateri so včeraj pravili čudne vzroke. tVeste,» je dodala «glasovali smo «ne» za zakon o finansiranju strank, ker bi drugače stranke vzele denar drugje.» V Boljuncu smo zabeležili še pogovor z Danilom Glavino in Sergijem Sancinom. Zmotili smo ju pri pogovoru, bila sta vseeno pripravljena, da kaj povesta. *Vsak ima svoje kopito,» je zatrdil Danilo, Sergij pa: «Finansiranje strank še ne zagotavlja, da bodo stranke poštene. Pri javnem redu je vprašanje to, da bi morala biti policija bolj pripravljena. Kaj se je z zakonom spremenilo?» Glede policije smo soglašali v pogovoru pa smo ugotavljali, da mora reforma pomeniti večjo profesionalnost, predvsem pa večjo demokratičnost. «Pr >blem je bilo glasovanje o finansiranju strank, tu so si bila mnenja najbolj deljena,» je pripomnil Glavina. Sancin: «Ja, bral sem in tako tudi govorijo, da zakon Reale ni nič pomagal. Vem tudi, da v parlamentu pripravljajo novega.» Glavina: «Res, nekateri ljudje so glasovali po svoji glavi, drugj pa kot so rekle stranke.» Pogovor smo zaključili s pikro Salo: *Samo da gre dobro svetovno prvenstvo v nogometu/» Jasno. da ni tako, žoga je okrogla, v družbenem in političnem žuljenju pa si muhastih zavojev ne bi smeli privoščiti, (am) Mladinske Delovne Akcije Informacile : SKGZ, ul.S.Francesco 20 tel. 744249 vsak dan od 17. do 19. ure V letošnjih poletnih mesecih bo v Jugoslaviji v številnih mladinskih delovnih akcijah sodelovalo veliko mladine in samo v sosednji Sloveniji bo sodelovalo na njih nad štiri tisoč mladih brigadirjev. Znani rek «Mi gradimo progo, proga gradi nas* bo tako še enkrat živo izpričal predanost mladih generacij idealom narodnoosvobodilne borbe in socializma. Že od prvih let so se na mladinskih delovnih akcijah udeleževali mladinci slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, saj so delovne akcije krasna politika za spoznavanje vrstnikov iz matične domovine ter za združevanje v delih mladih delavcev in dijakov. Sodelovanje slovenske mladine v mladinskih delovnih brigadah se je začelo v že legendarnih akcijah in sicer graditev prog Šamac - Sarajevo ter Brčko - Banoviči. Od tedaj se je naša mladina redno udeleževala mladinskih delovnih akcij in vsi, ni so na njih sodelovali, ta svoj napor uvrščajo med najbolj doživete osebne izkušnje Tržaški in goriški Slovenci se nameravamo pridružiti sledečim akcijam: republiški akciji Slovenske Gorice od 25. junija do 15. julija ter dvema velikima zveznima akcijama in sicer Kozjansko od 16. julija do 5. avgusta ter Suha krajina od 6. do 27. avgusta, katerih se udeležujejo tudi mladinci iz drugih republik in pokrajin Jugoslavije. Naši mladinci se lahko prijavijo za celotno izmeno zgoraj navedenih akcij ali pa najmanj za deset dni. (st) Izleti SPDT obvešča, da je odhod avtobusa za izlet v Kaninsko pogorje in v Rezijo v soboto, 17. t.m., zjutraj ob 6.30 izpred sodnije (Foro Ulpiano) Na razpolago je še nekaj prostih mest SPDT prireja v petek, 30. t. m., soboto, L, in v nedeljo, 2. julija, tri dnevni izlet v Kamniške Alpe. Vpi sovanje je do vključno sobote, 17. t m., na sedežu ZSŠDI od 11. do 12. ure Obvestilo članom Kmečke zveze Kmečka zveza poziva člane, naj se čimprej oglasijo v njenih uradih, da jim izpolnijo davčne prijave. Za izpolnitev so potrebni (da ne bo treba članom hodit; in čakati zaman), naslednji podatki: 1. Kopija lanske- prijave (če je niso pustili v naših uradih) ali posestni list za zemljišča in za hiše (če jih dajate v najem tudi zadevne pogodbe), za prodane ali kupljene nepremičnine (zemljišča ali hiše) kopijo notarskega akta; 2. Davčna številka (codice fiscale) vseh družinskih članov, ki so v letu 1977 imeli kakršne koli dohodke. Če je kdo nima, mora zanjo vprašati na pristojnem finančnem uradu. 3. Obrazec 101 ali 102 za odvisne delavce in upokojence, (tudi za družinske člane); 4. Zadnje davčne kartele; 5. številke evidenčnih tablic avtomobilov. Opozarjamo, da bodo prijave izpolnjevali do 24. t.m. izključno članom in priporočamo, naj ne čakajo zadnjih dni. TAJNIŠTVO KMEČKE ZVEZE Včeraj zjutraj se je v Ul. Kosta-lunga pnpetila lažja prometna nesreča. Trčila sta namreč avtomobila HOO R in fiat 127, ki sta ju upravljala 49-letni Antonio Cocetti iz Ul. Grego 28, oziroma Cecilia Alessio vd. Zua-nelli iz Ul. Grego 28. Oba so z re-šilcem Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo morala Alessijeva zdraviti 15 dni zaradi mnogih udarcev, Cocetti pa 10 dni zaradi udarca v desno nogo. Šolske vesti šola Glasbene matice vljudno vabi na nastop gojencev oddelka za solo petje, ki bo danes, 14. junija, ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29. Osnovna šola «Fran Milčinski* na Katinari vabi danes, 14. junija, ob 20.30 na Župančičevo proslavo. Po kulturnem programu ter nastopu harmonikarskega ansambla b0 Mira Sardoče, va razdelila bralno in Župančičevo BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. PILZHO, - 22' TEČAJI VALUT V MILANU DNE 13. 6. 1978 Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška Itfpn*,, Drahma Mali dinar Veliki dinar lipol.' > 858,-1581,50 448,-186,50 26,-407,— 57,-740.— 380.— 149.— 180.— 153,- 21,75 42,-,. .43.m MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi Mi..4DA slovenska družina išče stanovanje v okolici Trsta za obdobje 2—3 let. Ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika. PRILETNI odvetnik sprejme v službo spremljevalko/ca, asistentko/ta za potovanja, delo, v Italiji in tujini. Zahteva se vozniško dovoljenje, sred. nja izobrazba, prijetna zunanjost, Podroben opis poslati na: cassetta 40 F-SPI 10100 TORINO. Kino Ariston Zaprto. Mignon 16.00 «La sparatoria*. Ja Nicholson. Barvni film. Na/.ionale Poletna zapora. Grattacielo 17.00 «Le colline hanno f occhi*. Prepovedan mladini P0® Excelsior 17.00 «Mash». Prepoved"1 mladini pod 14. letom. Barvni >• ’ i Fenice 17.00 «La stangata*. R°D Redford. Barvni film. Eden 16.30 «Questo pazzo, P® ' pazzo mondo*. Režija St®111 Kramer. Barvni film. u. Ritz 17.00 «Tenente Colombo riscatw | per un uomo morto*. Peter ***’ Lee Grant. Barvni film. Cristallo Zaprto. . Filodrummatico 16.00 «Un caldo a Po di femmina*. Prepovedan ^ dini pod 18. letom. Aurora 16.30—22.00 «Marlowe inda» Robert Mitchum. Barvni film. I Capitol 17.00-22.00 «Follie di not«* Prepovedan mladini pod 18. *et0j. i n"1 Moderno 16.30 «Anno zero. guerra, lo spazio*. Fantastični film. Ideale Zaprto. Vittorio Veneto Zaprto. Astra Zaprto. ^ Radio 16.00 «Amore in tre dinie05^ ni*. Prepovedan mladini P°d letom. Včeraj-danes Danes, SREDA, 14. junija METOD Sonce vzide ob 5.15 in zatone 20.55 — Dolžina dneva 15.40 — .g na vzide ob 13.33 in zatone ob Jutri, ČETRTEK, 15. junija VID Vreme včeraj: Najvišja temperi1^ jnb 16,5 stopinje, najnižja 14,7, ob *3, 15,1 stopinje, zračni tlak 1011.** nestanovitno narašča, nebo oblsfj' 72-od' padlo je 32,6 mm dežja, vlaga , stolna, veter vzhodnik - severov"1 nik 20 km s sunki 40 km na uro. "gj je razgibano, temperatura morja stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 13. junija se je v Trstu rodil« 8 otrok, umrlo pa je 17 oseb. RODILI SO SE: Gabriele Pa°|el' Francesca Cemaz, Annalisa R®1;111^! Enrico Taucar, Paolo de Mottoni.,^ ra Crevatin, Luca D'Angieri, “l Brandmayr. . j UMRLI SO: 82-letni Ugo Gru"5? 83-letni Ettore Rapisarda, 75-letm , milio Piccb, 50-letna Norina Gecf , vd. Toscan, 82-letna Vittoria Pici'11 j Michelus, 91-letna Josipina Pečar ^j Schillani, 78-letni Corrado Dem*" 82-letni Giuseppe Rossi, 71-letna Adf ,si, a-ieina , le Passalenti por. Lussini, , Giorgio Ussai, 77-letni Mario Pra®j como, 79-letna Angela Vatta, Francesco Bruno, 62-letna Anna li, 87-letna Carmela Felcar0 vd- , radei, 66-letni Stefano Pupis in ni Giovanni Pitacco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) „ Korzo Italia 14, Ul. Giulia H 1 S. Anna 10. Lonjerska cesta 112. (od 8.30 do 13. in od 16. do W Largo Sonnino 4, Trg Iiberta *>• NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6- LEKARNE V OKOLICI teL Boljunec: tel. 228-124; Bazovica! , 226-165; Opčine: tel. 211-001: Pf°s,|, tel 225141; Božje polje Zgonik! 225-596; Nabrežina: tel. 200-121! j, sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 2*3' Milje: tel. 271-124. V počastitev spomina Ani VodoP1 darujeta Albina in Drago Bucik 1^ lir za Društvo Slovencev miljsk® čine. Zapustil nas je naš dragi ROMAN MILKOVIČ Pogreb bo danes, v sredo, 14. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Trebčah. Žalostno vest sporočajo: snaha Roža-vnuka Angel in Mirko, vnukinji Franka In Marina ter drugi sorodnik* Trst, 14. Junija 1978 Občinsko pogrebno podjetja Dne 13. junija nas je zapustil naš dragi VITO B0NETA upokojenec ACEGAT Pogreb bo jutri, 15. junija, ob 12.30 iz mrtvašnice glavbc bolnišnice v Boljunec. Žalostno vest sporočajo: žena Marija-sin Sergio, snaha Ina ter vnukinja Deli* Trst, 14. junija 1978 Občinsko pogrebno podjetje ZAHVALA Ganjeni ob izrazih sočustvovanja ob izgubi naše drage KARLE LOVRENČIČ se zahvaljujemo gospodu župniku Grmeku, zboru PD Slavec-darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršen koli način P0-častili njen spomin. Svojci Ricmanje, 14. junija 1978 Vomenica konfederacije obdelovalcev pred novim deželnim mandatom GORIŠKI DNEVNIK Kmetijstvu priznati osrednjo vlogo z načrtovanjem in decentralizacijo Nevzdržno stanje v tržaških nadzorništvih za kmetijstvo in gozdarstvo - Uzakoniti globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti vsaki volilni kampanji za ob- organov na (Wev oblastvenih jf® ravneh, od državnega parla-,3a do deželnih, pokrajinskih in finskih svetov, se je uveljavila , vada, ki je postala prav gotovo hsten običaj, da sindikalne orga-J9c*.ie delovnih ljudi naslavljajo ■}. Politične stranke, ki se potegu-J? ''•a ljudske glasove, obširne do-^ente, v katerih jih seznanjajo n ?v°jimi ocenami in predlogi, ki J bi jih uresničevali novoizvolje-Javni organi. Tako spomenico je j/P obnovitvijo skupščine Furlanija "Ulijske krajine izdelal tudi de-'Pi odbor Konfederacije obdeloval-r (Confcoltivatori), kmečke stro-tjPio-sindikalne organizacije, ki je k! nastala iz združitve Alleanze. M in Federmezzadri, in h kateri S Pričlanjeni tudi tržaška in go-Kmečka zveza. dokument se začenja z analizo TOnemb, ki so se v deželnem JJPtijstvu pokazale v petletju pre-mandatne dobe deželnega sve-■ Pridelek žitaric se je povečal . ‘0 odstotkov, vinskega grozdja ■J.P odstotkov, zmanjšal se je pa ■Pelek sadja (za 15 od sto), po-'*®° je pa padlo število goveda J® 239.000 glav na 210.000), pri če-,jr je število mlekaric padlo za 5® 30 odstotkov. Zelo se je po- sfšla površina neobdelanih kme-lskih zemljišč, od 3,4 "i- leta 1969 m.S5% v letu 1976, ko je dosegla Sj1 144.500 hektarov. Število za-JjPnih v kmetijstvu se je v tem Sj®bju zmanjšalo od 61.000 na 33 fjjs tako da zdaj predstavljajo le 1vseh zaposlenih, izrasli so vsi proizvodni stroški, J?® mleka in mlečnih izdelkov so .»stale enake, kar je povzročilo j®ko zmanjšanje števila mlekaric, v »adaljnji beg zlasti mlade de-sile z zemlje. Dokument pou-S8. da je treba pri tem upošte-■ ® še posebno situacijo tržaške ‘rajine, kjer se navedenim teža-j? Pridružuje diskriminacijsko zadnje dežeinih oblasti na škodo venske narodnostne skupnosti, ka-P Pripada ogromna večina kme-^šlcev na Tržaškem. Gre za sla-u delovanje deželnih tehničnih u-tov 2araf|j pomanjkanja vodilnega C®.la, ki bi obvladalo slovenski (v pokrajinskem kmetijskem ?®orništvu in okrajnem gozdar-(J?®1 nadzorništvu) in za odrekanje j? delitve dvojezičnega statuta kra-* gorske skupnosti. .Konfederacija obdelovalcev ugo-. ma pomanjkanje vsake načrtoval-PPolitike, tako na deželni kot na (Tročni ravni, nato pa Obravnava '»vanje prejšnje deželne uprave Zakonodajne in upravne plati. Na Jdsk delovnih kmetov je dežela (jjala pomembna zakona o pomoči F>®oreji (z ustanovitvijo zadruge duicarne) in o obnovi Kmetijskih . ratov, kj jih je uničil potres. V .jalem so pa le ponovno flransi-i:® stare zakone, pri čemer je delež •^tijstva v deželnih proračunih So upadal. Na sektorju kmetij-Ja pa je bilo delo deželnega sveta ? pomanjkljivo, kar dokazujejo jJPanjkanje področnih razvojnih na-«/°v, že dveletna zapadlost upravna sveta Deželne ustanove za razil kmetijstva in pomanjkanje za-|u°v o komasaciji, rotacjskem p adu za posojila kmetom, o združili živinorejcev in ceni mleka. Javljanje pobud na kmetijskem rju je skrajno birokratsko, a- E?at pa ng zmore svojih nalog, kot pazuje primer uradov v Trstu, ni slovenskega osebja, nekate-t? Posvetovalnih organov, kot. je De-i ®> gospodarsko-socialni odbor, ki j.®. Sploh niso obnovili, ni bilo še ^»»nega posvetovanja o kmetijsko-' »»fanskem načrtu. JMument Konfederacije obdelo-(!lc«v se zaključuje z vrsto splošnih j..®d katerimi uzakonitev globalne .pite za slovensko narodnostno pPnost) in specifičnih predlogov, L Nadevajo izdelavo conskih načr-decentralizacijo pristojnosti ob-jpin in gorskim skupnostim, postavitev zakonodaje s prispevki paPitalu samo za obnovo posestev, j i'h je prizadel potres ali kaka ujma in z nizkoobrestnimi po-v okviru conskih načrtov, u-l|.5novitev kreditnega krožnega sklati ' zagotovitev prisotnosti kmetov tč® »dločitvah o urbanistiki, strokov-(u. Pomoč, do izboljšanja življenj-'® razmer na podeželju. Novi stebrički za nujne pozive na avtocesti Z 18. junijem bodo delovali tudi na avtocesti Trst - Videm - Benetke posebni stebrički SOS za pozive v izjemnih primerih, ko gre za mehanske okvare ali nesreče. Stebričkov, v razdalji 2 km, je 165. Povezani so z operativnim centrom, ki je ob vhodu na avtocesto pri Palmanovi. Voznik lahko z dvema gumboma prosi za pomoč mehanika ali pa reševalnega osebja. Center je istočasno povezan z raznimi »postajami*. V prvih tednih bo ta služba delovala samo poskusno, tako da lahko družba «Autovie venete*, ki upravlja avtocesto, čimbolj izboljša novi servis. Občina bo poravnala primanjkljaj ENCO Deželno upravno sodišče je sprejelo priziv tržaške občine proti deželni upravi oziroma tržaškemu pokrajinskemu nadzornemu odboru, ki je svoj čas razveljavil dva sklepa občinskega odbora, s katerima je občina sklenila likvidirati potrošno u-stanovo (ENCO) in prevzeti nase njen primanjkljaj v višini 659 milijonov lir. Občina bo torej sedaj lahko poravnala omenjeni primanjkljaj, v okviru katerega se večji znesek nanaša na terjatve dveh družb, in sicer «Ga. Ve. Ca.» in «Societa Eser-centi Prodotti Zootecnici*. IZJAVE PAIZE, LONCA, ASCARIJA, TERPINA IN TROMBETTE Pokrajinski tajniki strank ugodno ocenjujejo izide ljudskih glasovanj Volivci so načelno sicer potrdili pravilnost zakona o javnem finansiranju strank, vendar so hkrati opozorili stranke na svoj kritičen odnos do njega iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiM KLJUB MUHASTEMU VREMENU V veselem vzdušju praznik nabrežinskega š.d. Sokol V nedeljo je dež onemogočil zaltavni del sporeda V soboto, 10., in v nedeljo, 11. junija, je ŠD Sokol organiziralo na svojem odprtem igrišču v Nabrežini že tradicionalni praznik v veselem vzdušju ob odlični nabrežinski kapljici dobro pripravljenem prazniku. V soboto je praznik otvorila domača godba na pihala, ki se je predsta rila s prenovljenim programom. Ob 20.30 pa je nastopil ansambel The Lords, ki je poskrbel, da je bilo vzdušje še bolj veselo. Staro in mlado, vse se je vrtelo do pozne ure. Vreme sicer v soboto ni kazalo najbolje, a vseeno se je na igrišču zbralo res veliko število obiskovalcev, celo več kot je organizator pričakoval. Če v soboto vreme ni bilo najugodnejše, je pa na žalost v nedeljo onemogočilo, da bj se praznik, tako kot se je odlično začel, odlično tudi zaključil. Cel dan ie rahlo pršelo, včasih se je tudi ulilo, pa je vseeno bilo upati, da Se bo vreme pro-tj večeru le izboljšalo. Tako je ob 18.30 le nastopil gost našega praznik?!, pihalni orkester Karol Pahor iz Pirana. Pod vodstvom prof. Lean-dra; Pegana je nastopil s- koračnico Ob-Soči, nato s potpurijem slovenskih narodnih in Popyievo Otiental-sko suito. Po tej točki je moral orkester prenehat] z nastopom, kajti začelo je deževati. Kljub dobri volji organizatorja, se praznik torej ni mogel nadaljevati, kot mu je bilo namenjeno. Dež, kljub vsej naši jezi, ni nehal padati, tako da tudi ansambel The TvOrds, ki bi naj poskrbel za dobro zabavo, ni mogel nastopiti. Lopa prireditev je bila pokvarjena. Žal pa ni bilo le Nabrežincem samim temveč vsem tistim, ki se radi malo pozabavajo na lepem domačem prazniku. Kaj bi na kraju še dodali? Kljub dežiu pa je nraznik lepo uspel, predvsem zaradi odlične organizacije, ki so nam jo pripravili domači člani Sokola. Res je, da so se že veliko časa pripravljali in delali, zato gre predvsem njim naš najiskrenejši hvala, (tr) še dva violinista, kot zadnja točka pa je bil na sporedu ansambel harmonik, ki ga vodi prof. Cfaudio Furlan. Ansambel je prireditev zaključil z Dvorakovim Slovanskim plesom št. 10, Gavotto Prokofjeva in narodnimi Naša vojska, Nabrusimo kose, Pesem o svobodi. Prav vsi nastopajoči so se, seveda nekateri več, drugi pa manj, lepo izkazali ter tako poudarili, kakšen pomen ima glasbena vzgoja. Poleg tega so pokazali, in to ne nazadnje, koliko truda so oni, predvsem pa njihovi pedagogi, vložili in koliko truda vlagajo v to svoje delo. (tr) Letos v gledališču Verdi nad 130 tisoč gledalcev Prejšnje dni se je zaključila letošnja sezona gledališča Verdi. Letošnjih 120 predstav si je ogledalo skupaj nad 130.000 gledalcev, kar je glede na tržaško prebivalstvo (265 tisoč) zelo veliko, za 16 koncertov spomladanske simfonične sezone pa so izstavili kqrr 20.000 vstopnic. Toda. čeprav je zastor že zastri sceno, imajo gledališki delavci polne roke dela, saj so ie v teku priprave na letošnji 9. mednarodni festival operete. ki se bo pričel 1. julija v gledališču Rossetti. Na tem festivalu si bomo ogledali «lzgubljena žena*. «čikaška vojvodinja» in «Nedolžna Suzana». Predsednik upravnega sveta gledališča Verdi Giorgio Cesare je pripomnil, da predvideva proračun za leto 1979 okrog 6 milijard lir stroškov. Za kritje teh bo prispevala tudi dežela, saj se je upravni svet o-drekel državnemu finansiraniu na podlagi zakona 800. ker so pri tem prišli v poštev kriterji izpred šestih let. V Nabrežini lep nastop gojencev podružnice GM V ponedeljek, 12. junija, je v dvorani «Igo Gruden* v Nabrežini nastopila druga skupina gojencev podružnice iz Nabrežine (prva je nam: reč nastopila že prejšnji teden). Ob 20.30 se je prireditev začela z nastopom najmlajših članov otroškega pevskega zbora «Kraški slavček*. Pod vodstvom Rosande Kralj je zbor odpel tri pesmice: narodno '.le bela cesta uglajena, Kuharjevo Ko prispe pomlad in Vodopivčevo Jurček. Zbor je spremljal harmoni-kaš Kralj. Začel se je nato nastop najmlaj-ših pianistov, ki obiskujejo pripravnico, za tem pa tistih, ki so že v višjih razredih. Nastopila sla nato • Tržaška trgovinska zbornica bo v akademskem letu 1977/78 podelila tri študijske štipendije po 200.000 lri študentom s tukajšnje šole za sodobne jezike in prevajalce, ki želijo izpopolniti svoje znanje tujih jezikov v tujini v sončnem letu 1978. Na natečaj se lahko priglasijo italijanski državljani do starosti 26 ',et, ki obiskujejo višje letnike šole in ki niso iz premožnih družin. Ustrezne prošnje b0 zbornica sprejemala do 20. junija. Pokrajinski politični tajnik] demokratičnih strank so na dan objave izidov ljudskega glasovanja ah pa dan kasneje objavili ocene ,v katerih so vsi od kraja dali ugodno mnenje glede usmeritve volivcev. Vsi so si edini v tem, da je volilni zbor pokazal večjo enotnost ir. tudi politično zrelost glede zakona Rea le, medtem ko je bil glede finansiranja strank manj prepričan v pravilnost poziva, naj tudi zanj glasujejo NE. Komunisti menijo, da je za tako visok odstotek glasov za od pravo javnega finansiranja strank v občini Gorica kriva večinska stranka, demokristjani pa vidijo v visoki udeležbi na referendumih predvsem visok čut državljanov za demokracijo. Slovenska skupnost si od izida glasov glede javnega finansiranja nadeja vključitev v seznam strank, ki so tega finansiranja deležne, socialisti pa vidijo v načinu uporabe u-stavnega inštituta, kakršen je referendum, znak visoke stopnje demokratične in državljanske zavesti. Toda poglejmo pobliže, kaj sodijo politični tajniki strank o tem dogodku. Pokrajinski tajnik KPI Tullio Pa-Iza je o izidih ljudskega glasovanja podal naslednjo izjavo: «Dobro ocenjujemo volilni rezultat dveh referendumov v Posočju. V zvezi z zakonom Reale se je tudi pr] nas pokazala jasna podpora politiki v obrambi varnosti državljanov na podlagi spoštovanja ustavnih načel. Kar zadeva javno finansiranje strank se je v pokrajini uveljavil NE. Visoko število DA, predvsem v pokrajinskem središču, Da izraža nezadovoljstvo zaradi delovanja tistih strank, ki imajo v teh krajih večino in ki smo se mi proti njim borili in se bomo borili tudi v bodoče.* Pokrajinski tajnik krščanske de-mokraciie Bruno Longo ie poslal tisku oceno referenduma ter pri tem dejal, da so se z udeležbo na ljudskem glasovanju državljani množično odzvali pozivu demokratičnih strank in stranke KD, da se udeležijo glasovanja, dejavnika v demokratičnem življenju. Izid glasovanja za ohranitev zakona Reale je nagradil KD za njeno podporo zakonom in inštrumentom, ki usoešno premagujejo terorizem in jamčijo svobodo vseh. Javnega finansiranja strank volivci niso razumeli v tolikšni meri, pravi Lonvq, ker ifna več istitucio-nalnih zapletov, vendar je, zlasti na področju pokrajine, ta referendum dal dokaj visoj? .odstotek NE. Zadržanje volivcev predstavlja prispevek h krepitvi demokratičnih usta- nov ter hkratj tudi udarec kvalun-kvistični kampanji ekstremističnih sil, ki so pomagale ustvarjati zmedo med državljani glede ciljev tega zakona. Pokrajinski tajnik PRI Ascari je izrazil zadovoljstvo z izidom referenduma glede zakona Reale, ki ga je predložil republikanski minister. Glede drugega zakona pa so volivci pokazali do strank nezaupanje, ki je včasih tudi upravičeno. Politične sile morajo sedaj pokazati z dejanji, da je takšno zadržavanje volivcev neutemeljeno. Hkrati pa se morajo tudi volivci bolj vključevati v življenje strank ter vplivati na njihovo usmeritev. Pokrajinski tajnik Slovčnske skupnosti za Goriško Marjan Terpin je takole ocenil izid ljudskega glasovanja: «SIovenska skupnost meni, da so pokazali slovenski volivci izredno državljansko zrelost, ko so v taki meri zavrnili odpravo zakona Peale in izrazili velike pomisleke giede finansiranja strank, vsai tako si Slovenska skupnost razlaga ia rezultat. Čeprav se direktno glede referendumov nismo zavzeli, ker smo posvetili vse naše delo in napore volilni kamoanji za pokraiinske in deželne volitve je naša stranka vseskozi menila, da je nuino voliti NE za odpravo zakona Reale, čeprav ga bo treba izoopolniti in je tozadevni postopek že v teku v rimskem parlamentu. Glede finansiranja strank pa smo stalno zahtevali, naj se ohrani, a tako iznooolni. da bodo finansiranje deležne tudj stranke narodnih manišinskih skupnosti, kakršna je naša. Gotovi smo, da bo po takih izidih tega referenduma, ki smo mu priča pri nas in v dolini Aosta, kjer žive Francozi, rimska vlada prisiljena spresti vse tiste ukrene, da se pomanjkljivosti odpravijo.* «Predvsem so volilni rezultati pokazali veljavnost osnovne usmeritve socialistične propagande. Ki je te meljila na svobodni izbiri volivcev na ustavnem inštitutu, kakršen je referendum — je dejal pokrajinski tajnik PSI Gianfranco Trombetta. Socialisti so se odpovedali slehernemu poskusu izkoriščanja rt feren-duma, političnemu izsilievanju ter so zavrnili vsak poskus križarskega pohoda protj nasprotnim mneniem. Visok odstotek glasov DA za odpra-Vfl,j(t>Tjega finansiranja strank, zabeležen tudi v goriški pokrajini, narekuje nujnost, da upoštevamo kritično usmeritev volivcev, usmeritev, s katero pa so tudi potrdili veljavnost načela. O zakonu Reale je bil oddan prepričljiv glas o novem zakonu, ki ga parlament odpravlja z novimi določili o javnem redu. Volivci so vsekakor zavrnili reakcionarne poskuse proti omejevanju svobode. Vlada se mora razmisliti nad izidom obeh ljudskih glasovanj. Ni več mogoče dopuščati negibnost in zavlačevanje glede najbolj važnih vprašanj gospodarstva, reform in javnega reda (med drugimi tudi na še vedno nezasedeno mesto notranjega ministra!)* V našem včerajšnjem poročilu o izidu volitev z a referendum v občini Ronke se je vrinila neljuba napaka. Pravilno se glasijo izidi v Ponkah takole: za odpravo zakona o finansiranju strank se je izreklo 2.350 ljudi, proti odpravi zakona pa 4.809 ljudi; za odpravo zakona Reale je bilo 1.219 ljudi, proti odpravi tega ZARADI OBILNEGA DEŽJA GASILCI ZA NEKAJ UR ZAPRLI LOČN1ŠK1 MOST Včeraj zjutraj je promet spet normalno stekel - Na odločitev najbrž vplival tudi močnejši potresni sunek Zaradi varnosti so včeraj, v prvih jutranjih urah, za nekaj časa zaprli za ves promet ločniški most v Gorici. Močan naliv je namreč sprožil več manjših usadov na nasipu gradbišča, kjer postavljajo nov most. Zaradi obilnega dežja pa je bilo pričakovati, da bn tudi Soča nenadoma narasla ter ogrozila stabilnost mosta, ki ga je že dodobra razmajal potres.pred dvema letoma, tako da se promet še zmeraj odvija izmenično enosmerno, tovornjaki pa ne smejo preko mosta. Na odločitev o zapori pa je najbrž vplivala tudi vest, da so okrog 0.30 zjutraj zabeležili v naši deželi močnejši potresni sunek. Promet so prekinili pb 02.15 goriški gasilci, na poziv dežurne službe javne varnosti. Most so ponovno odprli ob 7.45, potem ko so ugotovili, da stabilnost objekta ni bila prizadeta. Promet se še dalje odvija izmenično enosmerno. Taka u-reditev bo veljala dokler ne bodo dogradili novega mosta. Štiridnevni praznik Avanti v Mošu Ob koncu tedna bo v Mošu štiridnevni praznik lista Avanti. Začel se bo že v petek zvečer s športnim srečanjem, ko se bodo pomerile ekipe veteranov v nogometu. V soboto zvečer bo na sporedu kolesarska tekma za mladince. Ob 21.30 bo na prazniku govori! Clau-dio Signorile. Nedelja je v glavnem namenjena rekreaciji. Zjutraj bo tekmovanje v športnem ribolovu, zvečer pa bodo predvajali mladinski film. V ponedeljek zvečer, ob 21. uri. bo dramska skupina rl! cantiere* predstavila recital starih ljudskih zgodb iz šestnajstega stoletja. Obiskovalci pa si bodo vse dni lahko ogledali zanimive razstave knjig, keramičnih izdelkov in pletenin iz šibja. zakona pa 5.934 ljudi. ........................................................ BRIGADIRSKI HORUK V POSOČJU IN KOŽBANI Nad 800 mladincev iz vse Jugoslavije bo poleti sodelovalo pri obnovi Posočja Prvih 200 mladih brigadirjev je že na delu - Mladi v Kožbanskem kotu gradijo vodovodno omrežje Prejšnjo nedeljo je po letu dni premora spet zaživelo brigadirsko naselje v Kobaridu. Nad 200 mladincev in mladink iz Ljubljane, Trbo velj, Budve, šabca in Tuzle se je zbralo v prvi izmeni letošnje, tretje po vrsti mladinske delovne akcije. Do konca avgusta se bo v Kobaridu zvrstilo preko 800 brigadirjev iz vseh krajev Jugoslavije. Mladi, ki so prišli na pomoč Posočju, ki ga je pred dvema letoma zajela velika naravna katastrofa, bodo urejali vodovod na šentviški planoti, Bregi-nju, Logah, Slapu ob Idrijci in Lo-garščah, obnavljali bodo cesto Bo-rjana - Podbela - Robedišče v Bre-ginjskem kotu in zamenjevali do-trajno električno napeljavo v Bregi-nju, Podbeli, Sedlu in drugih vaseh tega območja. Brigadirji, ki bodo delali v širših izmenah, bodo opravili 98.000 delovnih ur v skupni vrednosti 6,4 milijona dinarjev.^ tfetjl izfneni bo prišla na zvezno mladinsko delovno akcijo Posočje 78 tudj brigada rdečega križa Slovenije, ki bo v obmejnih vaseh prikazovala delovanje Izidi glasovanja v goriški občini IZPITI ZA NAKUP IN UPORABO STRUPOV Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo sporoča, da bodo od 2. avgusta dalje vsako prvo sredo v mesecu v njenih '•adih / Ulici Milano št. 19 ustni izpiti z- pridobitev izkaznice za naltup in uporabo strupenih pro tizajedavskih sredstev za kmetijske izkaznice. Izpit je potreben tako za novo, kot tudi za obnovitev zapadle izkaznice. Priporočljivo je, da se interesenti dogovorijo s poprejšnjim telefonskim stikom (tel. 7355) za dan izpita. Tudi volivci v goriški občini, teh je bilo 33.588, so na nedeljskem glasovanju odločali bolj po svojem prepričanju, kakor po navodilih demokratičnih strank. O tem zgovorno pričajo volilni izidi obeh referendumov, ki se bistveno razlikujejo. Tako se je za odpravo zakona o finansiranju strank izrekla večina volivcev v goriški občini, kar 53 odstotkov, medtem ko se je za odpravo zakona Reale izreklo le okrog 26 odstotkov volivcev. Izidi glasovanja v 65 voliščih v goriški občini: Vol. 1 (Ul. Cappuccini 10) F: DA 327 NE 266 R: DA 163 NE 426 Vol. 2 (Ul. Mascagni 9) F: DA 300 NE 254 R: DA 134 NE 420 Vol. 3 (Ul. Mascagni 9) F: DA 215 NE 166 R: DA 98 NE 281 Vol. 4 (Ul. Codelli 16-A) F: DA 253 NE 247 R: DA 113 NE 384 Vol. 5 (Ul. Mascagni 9) F: R: DA 187 NE DA 101 NE Vol. 6 (Ul. Codelli 16) F: DA 228 NE R: DA 85 NE Vol. 7 (Ul. Leopardi 3) F: DA 229 NE R: DA 106 NE Vol. 8 (Ul. Leopardi 3) F: R: Vol. 9 F: R: DA DA 324 136 NE NE (UL Diaz 22) DA DA 294 114 NE NE 158 244 135 276 173 295 217 406 212 394 Vol. 10 (Korzo Verdi 17) F: DA 263 NE R: DA 110 NE Vol. 11 (Ul. Svevo 5) F: DA 194 NE R: DA 111 NE Vol. 12 (Ul. Svevo 5) F: DA 206 NE R: DA 138 NE Vol. 13 (Korzo Verdi 17) F: DA 206 NE 163 R: DA 109 NE 248 Vol. 14 (Ul. Cappuccini 10) F: DA 291 NE 271 R: DA 150 NE 409 Vol. 15 (Ul. Cappuccini 10) F: DA 347 NE 273 R: DA 157 NE Vol. 16 (Ul. Svevo 5) 167 320 167 248 162 230 459 F: R: DA DA 221 106 NE NE Vol. 17 (Ul. Diaz 22) F: R: DA DA 211 95 NE NE 172 285 196 316 Vol. 18 (Drevored Virgilio 2) Jedače bi pijače ui manjkalo na prazniku Sokola F: R: DA DA 204 117 NE NE 143 230 Vol. 19 (Drevored Virgilio 2) F: DA 221 NE 188 R: DA 107 NE 301 Vol. 20 (Ul. Boschetto 20) F: DA 305 NE 227 R: DA 151 NE 381 Vol. 21 (Ul. Brigata Pavia 47) F: DA 260 NE 247 R: DA 111 NE 397 Vol. 22 (Ul. Gramsci 2) F: DA 308 NE 271 R: DA 175 NE 406 Vol. 23 (Korzo Verdi 17) F: DA 213 NE 198 R: DA 116 NE 296 Vol. 24 (Ul. Cappella 7) F: DA 226 NE 215 R: DA 131 NE 308 Vol. 25 (Korzo Verdi 17) F: DA 247 NE 208 R: DA 153 NE 299 Vol. 26 (Trg Medaglie d’oro) F: DA 141 NE 149 R: DA 75 NE 214 Vol. 27 (Trg Medaglie d'oro) F: DA 292 NE 254 R: DA 140 NE 410 Vol. 28 (Ul. Orzoni 1) F: DA 276 NE 297 R: DA 117 NE 456 Vol. 29 (Ul. Codelli 16) F: DA 304 NE 222 R: DA 145 NE 383 Vol. 30 (Ul. Campagnuzza - Rojce) F: DA 299 NE 237 R: DA 150 NE 388 Vol. 31 (Ul. Campagnuzza - Rojce) F- DA 284 NE 239 R: DA 135 NE 387 . Vol. 32 (Ul. Br. Avellino, Ločnik) F- DA 163 NE 167 R: DA 80 NE 253 Vol. 33 (Ul. Udine 18, Ločntk) F: DA 322 NE 300 R: DA 143 NE 482 Vol 34 (Ul. Udine 20. Ločnik) F: DA 187 NE 339 R: DA 106 NE 420 Vol. 35 (Ul. 4. novembre, Podgora) F: DA 235 NE 253 R: DA 111 NE 379 Vol. 36 (Ul. 4. novembre, Podgora) F: DA * 150 NE 181 R: DA 79 NE 252 Vol. 37 (Pevma) F: DA 140 NE 355 R: DA 80 NE 417 Vol. 38 (UL Rismondo 12) F: DA 243 NE 259 R: DA 90 NE 412 Vol. 39 (Ul. Leopardi 1) F: DA 326 NE 220 R: DA 168 NE 379 Vol. 40 (Ul. Cappella 7) F: DA 281 NE 213 R: DA 129 NE 365 Vol. 41 (UL Mascagni 9) F: DA 324 NE 240 R: DA 134 NE 430 Vol. 42 (Ul. S. Michele, Štandrež) F: DA 322 NE 314 R: DA 167 NE 465 Vol. 43 (Ul. Udine 20, Ločnik) F: DA 284 NE 248 R: DA 128 NF, 406 Vol. 44 (Ul. Gramsei 2' F: DA 2.54 NE 274 R: DA 138 NE 384 Vol. 45 (Ul. Orzoni 2) F: DA 301 NE 215 R: DA 156 NE 360 Vol. 46 (Ul. Cappella 7) F: DA 263 NE 255 R: DA 149 NE 368 Vol. 47 (Ul. Cappuccini 10) E: DA 240 NE 236 R: DA 121 NE 358 Vol. 48 (Korzo Verdi 17) F: DA 238 R: DA 109 Vol. 49 (Ul. Diaz F: DA 19 R: DA 16 NE NE i NE NE 184 305 76 81 Vol. 50 (Ul. Vittorio V. 171, bolniš.) F: DA 29 NE 64 R: DA 19 NE 73 Vol. 51 (Ul. Vittorio V. 155, bolniš.) F: DA 10 NE 22 R: DA 6 NE 26 Vol. 52 (Ul. Vittorio V. 174, bolniš.) , F: DA 37 NE 66 R: DA 36 NE 72 Vol. 53 (Ul. Žara 17, štandrež) F: DA 296 NE 234 R: DA 167 NE 359 Vol. 54 (Ul. Boschetto 20) F: DA 285 NE 195 R: DA 121 NE 364 Vol. 55 (Ul. Matteotti 14) F: DA 300 NE 278 R: DA 138 NE 441 Vol. 56 (Ul. Mascagni 9i F: DA 262 NE R: DA 128 NE Vol. 57 (Ul. Mascagni 9) F: DA 277 NE R: DA 145 NE- Vol. 58 (Bersaglieri F: DA 248 R: DA 101 Vol. 59 (Ul. Codelli F: DA 283 R: DA 107 Vol. 60 (UL Leopardi 1) F: DA 212 NE R: DA 82 NE Vol. 61 (Ul. Cappuccini 10) F: DA 428 NE 292 R: DA 196 NE 520 Vol. 62 (Ul. S. Michele 159, Štand.) F: DA 254 NE 323 R: DA 144 NE 434 Vol. 63 (Ul. Codelli 16) F: DA 371 R: DA 155 Vittorio 39 22 otroških vrtcev, prav tako pa bodo brigadirji pomagali ostarelim občanom pri vsakdanjih opravilih. Tudj na drugi delovni akciji v severnoprimorski regiji in sicer na republiški akciji Kožbana 78 je slišati ropot krampov in lopat. V naselju Brdice v Kožbanskem kotu je trenutno 79 brigadirjev in brigadirk iz ljubljanske občine Center in iz Idrije. Mladi v tem manj razvitem predelu Goriških Brd nadaljujejo z gradnjo vodovodnega omrežja. Zgradili bodo 3 'km dolg vodovod v naselja Peterneli, Hlevnik, Slapnik, Belo in Kužine. Poleg brigadirjev iz Ljubljane in Idrije pa bodo v prihodnjih dveh mesecih na delovno akcijo Kož-mana 78 prišli še brigadirji iz Trebnjega, Zagorja, Ribnice, Slovenske Bistrice, Žalce in brigada rdečega križa iz Nove Gorice. V brigadirskem naselju se bo prav tako v štirih izmenah zvrstilo 320 mladincev in mladink, ki bodo opravili 53.500 delovnih ur v skupni vrednosti prek 2 milijona dinarjev. Sicer pa bo letos v Sloveniji na mladinskih delovnih akcijah Kozjansko, Posočje, Suha Krajina, Kobansko, Kožbana, Goričko in Brkini sodelovalo nrek 4500 mladih iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije. Tako bodo mladi nadaljevali tradicijo mladinskih delovnih brigad katerih začetki segajo že v leto 1942, ko je nekaj tisoč mladink in mladincev Drispelo v Saniško dolino v Bosanski krajini in tam ostalo štiri mesece. V tem času so okupatorju pod nosom «odnesli» 150 vagonov žita in druse hrane. Po osvoboditvi so se v velike delovne zmage spremenile akcije na progi Brčko -Banoviči, Šamac - Sarajevo, Doboj - Banja Luka. avto cesta Bratstva in enotnosti. Novi Beograd. Delovne akcije so šola socialističnega vzgajanja mladine, šola bratstva in enotnosti, šola tovarištva in prijateljstva, je ob neki priložnosti dejal tovariš Tito. In teh besed se mladi prav gotovo zavedajo, ko odhajajo na delovne akcije širom po Jugoslaviji. J. Alič nekajdnevno gostovanje v Italijo na povabilo zbora S. Ambrogio. ki je lani obiskal Bolgarijo. Na koncertu sta se zbora predstavila s pestrim sporedom narodnih in ljudskih pesmi ter navdušila številno občinstvo. Za zakipi-ček so pevci združeno zapeli Ka-linko in tržiško ljudski} Viva La Rocca. V petek v Sovodrjah 5. ruzstuva fotografije Kot smo že napovedali so v teku zadnje priprave za odprtje 5. razstave fotografije, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v petek zvečer. Razstavo je priredil slovenski foto klub «Skupina 75» in na njej bodo prisotni s svojimi deli fotografi z obeh strani državne meje. Razstavljenih bo 80 slik, v oceno pa jih je bilo poslanih veliko več. Tudi letos bodo izdali lični katalog Razstava bo odprta do konca naslednjega tedna. Prirejena bo ob priliki tradicionalne pmletne prireditve v Somdnjah. v okvir katere sodi letos tudi nedeljska svečanost pobraten ja med So-vodnjami in Škofjo Loko. Razstave V goriški umetnostni galeriji «L-a Bottega* razstavlja zbirko akvarelov priznani slovenski tržaški slikar dr. Robert Hlavaty. Izleti Iz delovanja rajonskih svetov 192 325 249 375 3, Lečnik) NE 302 NE 451 16) NE 203 NE 379 205 332 NE NE Vol. 64 (Ul. F: DA R: DA Voh 65 (UL F: DA R: DA 264 480 V. 171. bolniš.) NE 50 NE 66 Brig. Avellino, Ločnik) 186 NE 153 90 NE 245 Volilnih upravičencev v goriški občini je bilo 33.588. Za odpravo zakona o javnem finansiranju strank .je glasovalo 15.685 volivcev ali 53 odst., za ohranitev zakona pa 13.905 volivcev. Belih in neveljavnih glasovnic je bilo 1.020 (nekaj nad 3 odst ). Precej drugačen je izid glasovanja za zakon Reale. Za odpravo zakona je glasovalo 7 610 volivcev, za ohra nitev zakona pa 21.955, belih in ne veljavnih glasov je bilo 1.045. V petek zvečer ob 21. uri se bo Ločniku sestal rajonski svet. Razpravljali bodo o vojaških služnostih, toponomastiki in nekaterih splošnih vprašanjih. V petek zvečer .je sklicana tudi seja' rajonskega sveta na Rojcah, kjer bodo v glavnem govorili o organizaciji dela v prihodnje. Nova prednostna lestvica za stanovanja IACP Pokrajinski zavod za ljudske hiše (IACP) obvešča, da je bil 12. junija razpisan natečaj za sestavo prednostnih lestvic za dodelitev ljudskih stanovanj v občinah Gra-dež. Krmin in Števerjan. V Gradežu je za leto« predvidena gradnja 53 novih stanovanj, od katerih je 14 namenjenih mladim zakoncem in upokojencem, medtem ko v ostalih dveh občinah letos ne bodo gradili. Natečaja se lahko udeležijo občani, ki izpolnjujejo glavne pogoje, to je, da imajo stalno bivališče na območju ene od omenjenih občin, ali pa da so tam stalno zaposleni in ki nimajo visokih dohod kov. Rok za vlaganje prošenj poteče 11. avgusta letos. Pevci iz Bolgarije navdušili tržiško občinstvo Pred nabito polno dvorano Principe v Tržiču, sta v petek zvečer nastopila domači zbor tCorale S. Ambrogio» in Bolgarski zbor Sedjanka iz Silistre. Pevci iz Bolgarije so prišli na Slovensko planinsko društvo sporoča udeležencem družinskega izleta, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 18. junija, s Travnika v Gorici ob 5.30, iz Pev-me (pred spomenikom) ob 5.35, iz štandreža ob 5.40 in iz Sovodenj ob 5.45. Prosimo točnost! Kino Gorica VERDI 17.00-22.00 «11 gufo e la gat-tina*. G. Segal, B. Streisand, Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO Zaprto. MODERNISSIMO 16.25—22.00 «La ca-duta degli del*. K. Bogard in I. Thulin. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE Zaprto. VITTORIA 17.30-22.00 «La cameriera nera*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE Zaprto. EXCELSIOR 18.40-22.00 «La bella • la bestia*. Nova Gorica in okolica SOČA «Zgodbe iz Budimpešte*, madžarski film ob 18. in 20. uri. ŠEMPETER »življenje se prične dvakrat*, ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE «01d Shaterhahd*, nemški film ob 19.30. Včeraj-danes lz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Valentina Tar lao, Matteo Snidero, Valeria Cola, Francesco Ločane, Andrea Gisma-no, Alessia Venier, Sara Brada- UMRLI SO: 78-letna gospodinja Rita Benvenuti vd. Tezolin, 70-letni upokojenec Giuseppe Blanco. 77-let-na gospodinja Matilde Spessot vd. Castellan, 48-letna gospodinja Iolan-da Pertovt por. Seculin. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo * Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57 tel. 2879. Članici in pevki Bruni Marušič ob smrti njene mame izrekajo sožalje pevke in pevci ter odbor prosvetnega društva »Oton Župančič* iz štandreža. Končni rezultati obeh referendumov v tržaški občini Včeraj smo objavili rezultate referendumov iz prvih petih volilnih okolišev tržaške občine ter izide v ostalih občinah tržaške pokrajine. Danes nadaljujemo / rezultati preostalih okoliših tržaške občine. Kratici F in R pomenita: F = zakon o finansiranju strank, R = zakon Reale. 6. OKOLIŠ Sveti Vid - Staro mesto Vol. 1 (CCA) F: DA 247 NE 137 R: DA 131 NE 247 Vol. 3 (Trg. zavod Carli) F: DA 224 NE 141 R: DA 130 NE 234 ' Vol. 5 (Trg. zavod Carli) F: DA 167 NE 158 R: DA 116 NE 213 Vol. 8 (Obč. rekreatorij Toti) F: DA 288 NE 209 R: DA 163 NE 334 Vol. 10 (Trg. tehnični zavod) F: DA 189 NE 181 R: DA 108 NE 261 Vol. 13 (Trg. tehnični zavod) F: DA 222 NE 158 R: DA 100 NE 277 Vol. 132 (Osn. šola Morpurgo) F: DA 196 NE 124 R: DA 82 NE 240 Vol. 144 (Telin. zavod da Vinci) F: DA 334 NE 190 R: DA 172 NE 350 Vol. 145 (Osn. šola De Amicis) F: DA 330 NE 181 R: DA 122 NE 389 Vol. 146 (Sr. šola Pitteri) F: DA 332 NE 205 R: DA 159 NE 380 Vol. 147 (Sr. šola Pitteri) F: DA 334 NE 193 R: DA 166 NE 360 Vol. 148 (Sr. šola Pitteri) F: DA 267 NE 192 R: DA 160 NE 295 Vol. 150 (Učiteljišče Carducci) F: DA 388 NE 211 R: DA 191 NE 408 Vol. 151 (Tehn. zavod Carli) F: DA 296 NE 196 R: DA 152 NE 342 Vo\ 152 (Sr. .šola Pitteri) F: DA 272 NE 164 R: DA 141 NE 292 Vol. 153 (Trg. tehn. zavod Carli) F: DA 231 NE 138 R: DA 116 NE 250 Vol. 154 (Trg. teh. zavod Carli) F: DA 249 NE 164 R: DA 135 NE 275 Vol. 156 (Osnovna šola Sauro) F: DA 256 NE 164 R: DA 122 NE 297 Vol. 158 (Trg. teh. zavod Carli) F: DA 339 NE 239 R: DA 192 NE 381 Vol. 159 (Trg. tehn. zavod Carli) F: DA 315 NE 243 R: DA 170 NE 388 Vol. 160 (Osn. šola Sauro) F: DA 309 NE 154 R: DA 171 NE 295 Vol. 161 (Zelenjadna tržnica) F: DA 307 NE 136 R: DA 136 NE 307 Vol. 162 (Osn. šola Sauro) F: DA 244 NE 158 R: DA 114 NE 287 Vol. 163 (Osn. šola Sauro) F: DA 331 NE 164 R: DA 137 NE 359 Vol. 164 (Zelenjadna tržnica) F: DA 385 NE 194 R: DA 145 NE 430 Vol. 165 (Ind. teh. zavod) F: DA 332 NE 158 R: DA 123 NE 371 Vol. 166 (Ind. teh. zavod) F: DA 277 NE 170 R: DA 161 NE 287 Vol. 168 (Obč. rekr. De Amicis) F. DA 347 NE 190 R: DA 164 NE 372 Vol. 169 (Osn. šola De Amicis) F: DA 309 NE 199 R: DA 160 NE 349 Vol. 170 (Otr. vrtec Ul. Calvola) F: DA 359 NE 241 R: DA 157 NE 443 Vol. 171 (Osn. šola De Amicis) F: DA 342 NE 175 R: DA 151 NE 366 Vol. 172 (Sr. šola C. Elisi) F: DA 135 NE 331 R: DA 275 NE 192 Vol. 173 (Osn. šola Morpurgo) F: DA 258 NE 193 R: DA 147 NE 302 Vol. 174 (Osn. šola Morpurgo) F: DA 397 NE 181 R: DA 178 NE 395 Vol. 295 (Sr. šola C. Elisi) F: DA 366 , NE 187 R: DA 156 NE 403 Vol. 306 (Osn. šola Morpurgo) F: DA 425 NE 239 R: DA 221 NE 434 Vol. 307 (Osn. šola Morpurgo) F: DA 302 NE 274 ,R: DA 149 NE 429 Vol. 308 (Osn. šola De Amicis) F: DA 318 NE 157 R: DA 112 NE 361 Vol. 309 (Sr. šola C. Elisi) F: DA 333 NE 156 R: DA 139 NE 351 Vol. 347 (Osn. šola De Amicis) F: DA 394 NE 148 . R: DA 160 NE 380 Vol. 348 (Osn. šola Morpurgo) F: DA 275 NE 234 R: DA 155 NE 352 7. OKOLIŠ Stara mitnica Vol. 56 (Osn. šola Gaspardis) F: DA 322 NE 215 R: DA 168 NE 365 Vol. 75 (Osn. šola Dardi) F: DA 299 NE 202 R: DA 144 NE 353 Vol. 77 (Osn. šola Dardi) F: DA 260 NE 166 R1: DA 129 NE 300 Vol. 78 (Osn. šola Fornis) F: DA 289 NE 246 R: DA 128 NE 405 Vol. 79 (Osn. šola Dardi) F: DA 345 NE 189 R: DA 169 NE 369 Vol. 84 (Osn. šola Gaspardis) F: DA 348 NE 236 R: DA 193 NE 391 Vol. 85 (Osn. šola Dardi) F: DA 276 NE 190 R: DA 161 NE 304 Vol. 87 (Osn. šola Dardi) F: DA 302 NE 194 R: DA 154 NE 341 Vol. 89 (Vrtec Ul. dei Pallini) F: DA 275 NE 197 R: DA 129 NE 338 Vol. 90 (Vrtec Ul. dei Pallini) F: DA 258 NE 207 R: DA 135 NE 325 Vol. 91 (Vrtec Ul. dei Pallini) F: DA 292 NE 203 R: DA 128 NE 368 Vol. 92 (Licej Oberdan) F: DA 211 NE 196 R: DA 114 NE 293 Vol. 93 (Sr. šola Fratelli F. Savio) F: DA 221 NE 108 R: DA 97 NE 225 Vol. 95 (Sr. šola Manzoni) F: DA 269 NE 237 R: DA 149 NE 356 Vol. 96 (Sr. šola Manzoni) F: DA 212 NE 192 R: DA 113 NE 290 Vol. 97 (Sr. šola Manzoni) F: DA 306 NE 214 R: DA 170 NE 352 Vol. 98 (Sr. šola Manzoni) F: DA 301 NE 203 R: DA 145 NE 358 Vol. 99 (Sr. šola Manzoni) F: DA 336 NE 274 R: DA 197 NE 417 Vol. 100 (Osn. šola De Marchi) F: DA 428 NE 238 R: DA 200 NE 465 Vol. 103 (Osn. šola E. Fornis) F: DA 274 NE 155 R: DA 129 NE 296 Vol. 105 (Osn. šola E. Fornis) F: DA 344 NE 236 R: DA 182 NE 396 Vol. 106 (Osn. šola E. Fornis) F: DA 301 NE 185 R: DA 150 NE 336 Vol. 107 (Osn. šola E. Fornis) F: DA 290 NE 200 R: DA 146 NE 342 Vol. 108 (Obč. otroški vrtec) F: DA 294 NE 183 R: DA 131 NE 348 Vol. 109 (Obč. otroški vrtec) F: DA 332 NE 185 R: DA 169 NE 349 Vdl. 110 (Osn. šola F. CarnicI) F: DA 318 NE 221 R: DA 191 NE 348 Vol. 112 (Osn. šola F. Carniel) F: DA 244 NE 239 R: DA 14(1 NE 349 Vol. 113 (Osn. šola F. Carniel) F: DA 367 NE 231 R: DA 187 NE 409 Vol. 114 (Osn. šola F. CarnicI) F: DA 294 NE 198 R: DA 126 NE 368 Vol. 129 (Osn. šola F. Carniel) F: DA 307 NE 153 R: DA 147 NE 318 Vol. 130 (Osn. šola F. Carniel) F: DA 254 NE 190 R: DA 129 NE 313 Vol. 220 (Sr. šola Stuparicli) F: DA 354 NE 171 R: DA 156 NE 369 Vol. 223 (Osn. šola Gaspardis) F: DA 333 NE 190 R: DA 163 NE 360 Vol. 224 (Rekreatorij Padovan) F: DA 313 NE 164 R: DA 146 NE 327 Vol. 225 (Rekreatorij Padovan) F: DA 386 NE 245 R: DA 192 NE 440 Vol. 226 (Rekreatorij Padovan) F: DA 374 NE 224 R: DA 157 NE 448 Vol. 227 (Rekreatorij Padovan) F: DA 343 NE 248 R: DA 168 NE 427 Vol. 22S (Osn. šola Gaspardis) F: DA 372 NE 218 R: DA 147 NE 442 Vol. 229 (Višja sr. šola Petrarca) F: DA 352 NE 190 R: DA 153 NE 388 Vol. 230 (Osn. šola Gaspardis) F: DA 326 NE 218 R: DA 140 NE 401 Na enem izmed volišč v Dolini Vol. 115 (Obč. otroški vrtec) F: DA 272 NE 203 R: DA 135 NE 341 Vol. 116 (Sr. šola Fonda Savio) F: DA 330 NE 176 ’ 'R:” DA" 1411 NE 360 Vol. 117 (Osn. šola U. Gaspardis) F: DA 203 NE 115 R: DA . 107 ....NE 211 Vol. 118 (Osn. šola F. Carniel) F: DA 283 NE 175 R: DA 138 NE 317 Vol. 119 (Osn. šola F. CarnicI) F: DA 277 NE 175 R: DA 127 NE 326 Vol. 120 (Osn. šola F. Carniel) F: DA 372 NE 228 R: DA 192 NE 404 Vol. 121 (Osn. šola F. Carniel) F: DA 299 NE 213 R: DA 158 NE 355 Vol. 122 (Osn. šola F. Carniel) F: DA 230 NE 141 R: DA 113 NE 260 ............im.iiiiiminiimiuiiNimiiiiiiimiiimini.........n..um....iimiiiitmm* V nedeljo komemorativni pohod «Po poteh bojev in zločinov» Pohod organizira idrijski občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Ob pomembnih obletnicah se nekdanji partizani, aktivisti in prav tako prebivalci občine Idrija spominjajo grozot, ki so jih fašistični in nacistični okupatorji med NOB prizadejali ljudem in vasem na Cerkljanskem. Spomnimo se samo bombardiranja Cerkna dne 18. marca 1944, napada na gojence Partijske šole dne 27. januarja 1944, požiga šestih cerklaniških vasi dne 10. junija 1944, obglavljenja dveh partizanov Vojkove brigade na Idrijskih Krnicah dne 11. junija 1944 in zverinsko pobijanje domačinov v šebreljah, Ja-garščah, Na Reki, na Cerkljanskem vrhu in na Idrijskih Krnicah. Taki dogodki ne smejo v pozabo. Zato smo z zadoščenjem sprejeli obvestilo, da pripravlja Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin občine Idrija za pri- hodnjo nedeljo, 18. junija 1978 za vse svoje člane spominski pohod na Idrijske Krnice pod geslom: Po poteh bojev in zločinov. Na pot bodo odšle štiri večje skupine z raznih strani, srečale pa se bodo na Idrijskih Krnicah pri domačiji pri Sedeju v Masorah, kjer so e-sesovci in domobranci dne 11. junija 1944 zverinsko mučili in obglavili dva partizana Vojkove brigade. Na mestu obglavljenja stoji danes skromno spominsko obeležje. Prva skupina članov RVS se bo z Reke povspela na šebreljsko planoto, kjer bo pri spomeniku padlim borcem polurni postanek. Domačin bo v krajšem govoru seznanil navzoče z zgodovino vasi med NOB s posebnim poudarkom na požig vasi, ko je okupator požgal 172 hiš in drugih gospodarskih poslopij in pobil šest domačinov. Skupina bo potem nada- Pogled na del Idrijskih Krnic Ijevala pot na šebreljski vrh in od tam na Krnice do Sedeja v Masorah. Druga skupina se bo z Želina povspela v Jagaršče, od tam nadaljevala pot na Stržnico in dalje na Stan na Šebreljskem vrhu, kjer se bo srečala s prvo skupino. Skupaj bosta skupini nadaljevali pot do Sedeja v Masorah. Tretja skupina bo odšla s Travnika v Idrijski dolini v Ma-sore, nadaljevala pot na Kališče in Otušje do Rjavca in od tam v Pekel, kjer je bil med NOB oddelek SVPB «PAVLA». Tu bo starešinam prikazal zgodovino tega kraja ir oddelka SVPB «PAVLA» takratni politkomisar Anton Prebil. čerta skupina bo odšla iz Spodnje Idrije preko Trapališča na Jelenk in od tam nadaljevala pot skozi Lom do Hladnika, Gra pe in Rijavca do Pekla, kjer se bo pridružila tretji skupini. Skupaj bosta potem nadaljevali pot do Sedeja v Masorah, kjer se bodo srečale — kot smo že rekli — vse štiri skupine. Pri spominskem obeležju bo krajši kulturni spored in spominski govor. Naj omenimo, da bodo udeleženci pri vseh važnejših krajih iz NOB imeli krajše postanke, kjer bodo poslušali pripovedova-nja nekdanjih borcev o dogodkih med NOB. Tako bo na Šebreljskem vrhu govoril o borbah z Nemci na tistem kraju nekdanji komandant Vojkove brigade Ferdo Tolar — Mirko. Pohoda se bo udeležila tudi mladinska pohodna enota iz Idrije. Na komemoraciji pri Sedeju v dasorah bo mladinska pohodna enota prejela zastavo, darilo kolektive «ČIPKA» iz Idrije. Naj ..menimo, da je o zločinu na Idrijskih Krnicah — pri Sedeju v Masorah — objavil obširno razpravo dr. Tone Ferenc v reviji «BOREC» št. 10 1977. A. P. — Ogarev Vol. 231 (Višja sr. šola Petrarca) F: DA 268 NE 173 R: DA 121 NE 318 Vol. 232 (Sr. šola Fonda Savio) F: DA 351 NE 206 . R: DA 144 NE 410 Vol. 305 (Ustanova za obč. pomoč) F: DA 160 NE 282 R: DA 105 NE 332 Vol. 325 (Glavna bolnišnica) F: DA 1.3 NE 48 R: DA 22 NE 37 , Vol. 326 (Glavna bolnišnica) F: DA 49 NE 54 R: DA 38 NE 63 Vol. 327 (Glavna bolnišnica) F: DA 103 NE 79 R: DA 60 NE 122 Vol. 328 (Glavna bolnišmca) F: DA 85 NE 92 R: DA 62 NE 116 Vol. 339 (Višja sr. šola Petrarca) F: DA 145 NE 48 R: DA 89 NE 107 Vol. 346 (Osn. šola F. CarnicI) F: DA 275 NE 188 R: DA 114 /E 355 Vol. 37(1 (Glavna bolnišnica) F: DA 75 NE 61 R: DA 42 NE 95 Vol. 371 (Glavna bolnišnica) F: DA 81 NE 88 R: DA 54 NE 114 8. OKOLIŠ Sv. Ivan Vol. 68 (Osn. šola Suvich) F: DA 381 NE 224 R: DA 171 NE 431 Vol. 149 (Osn. šola Gregi) F: DA 297 NE liiO R: DA 131 NE 1:45 Vol. 155 (Osn. šola Grego) F: DA 302 NE 150 R: DA 121 NE 330 Vol. 214 (Osn. šola Stossich) F: DA 210 NE 332 R: DA 113 NE 428- Vol. 239 (Licej F. Prešeren) F: DA 304 NE 274 R: DA 167 NE 409 Vol. 240 (Licej F. Prešeren) F: DA 344 NE 326 R: DA 178 NE 494 Vol. 241 (Osn. šola Grego) F: DA 341 NE 277 R: DA 167 NE 451 Vol. 242 (Osn. šola Filzi) F: DA 261 NE 2:56 R: DA 380 NE 117 Vol. 243 (Osn. šola Grego) F: DA 331 NE 209 R: DA 144 NE 393 Vol. 244 (Osn. šola Filzi) F: DA 301 NE 201 R: DA 148 NE 347 Vol. 245 (Osn. šola Župančič) F: DA 333 NE 206 R: DA 144 NE 397 Vol. 246 (Osn. šola Župančič) F: DA 328 NE 2:53 R: DA 159 NE 401 Vol. 247 (Učiteljišče Slomšek) F: DA 30.5 NE 173 R: DA 137 NE 336 Vol. 248 (Sr. šola Codermatz) F: DA 168 NE 125 R: DA 86 NE 208 Vol. 313 (Osn. šola Filzi) F: DA 274 NE 245 R: DA 155 NE 369 Vol. 317 (Osn. šola Grego) F: DA 133 NE 336 R: DA 312 NE 162 Vol. 331 (Bolnišnica Gregorctti) F: DA 64 NE 39 R: DA 50 NE 54 Vol. 332 (Bolnišnica Gregoretti) F: DA 27 NE 37 R: DA 14 NE 53 Vol. 336 (Osn. šola Filzi) F: DA 250 NE 229 R: DA 109 NE 370 Vol. 353 (Sr. šola Codermatz) F: DA 352 NE 198 R: DA 163 NE 385 Vol. 357 (Osn. šola Grego) F: DA 355 NE 259 R: DA 222 NE 388 Vol. 364 (Psihiatrična bolnišnica) F: DA 69 NE 53 R: DA 59 NE 67 Vol. 367 (Bolnica Gregoretti) F: DA 27 NE 26 R: DA 20 NE 33 Vol. 368 (Bolnica Gregoretti) F: DA 40 NE 36 R: DA 37 NE 37 Vol. 369 (Psihiatrična bolnišnica) F: DA 11 NE 14 R: DA 11 NE 13 9. OKOLIŠ Kjadin - Rocol Vol. 27 (Osn. šola Padoa) F: DA 359 NE 149 R: DA 176 NE 333 Vol. 28 (Državna osn. šola) F: DA 350 NE 249 R: DA 181 NE 422 Vol. 35 (Sr. šola Stuparich) F: DA 373 NE 184 R: DA 118 NE 439 Vol. 102 (Sr. šola Stuparich) F: DA 423 NE 215 R: DA 183 NE 454 Vol. 104 (Osn. šola Giotti) F: DA 169 NE 102 R: DA 85 NE 188 Vol. 111 (Sr. šola Stuparich) F: DA 353 NE 252 R: DA 203 NE 401 Vol. 215 (Osn. šola Giotti) F: DA 384 NE 231 R: DA 182 NE 433 Vol. 216 (Osn. šola Giotti) F: DA 420 NE 264 R: DA 215 NE 474 Vol. 217 (Sr. šola Stuparich) F: DA 315 NE 145 R: DA 139 NE 322 Vol. 218 (Višja sr. šola Petrarca) F: DA 415 NE 208 R: DA 189 NE 438 Vol. 219 (Višja sr. šola Petrarca) F: DA 393 NE 214 R: DA 164 NE 443 Vol. 234 (Obč. otroški vrtec) F: DA 312 NE 181 R: DA 148 NE 338 Vol. 235 (Osn. šola Padoa) F: DA 219 NE 218 R: DA 98 NE 336 Vol. 236 (Osn. šola Padoa) F: DA 217 NE 231 R: DA 132 NE 316 Vol. 237 (Državna osn. šola) F: DA 410 NE 197 R: DA 171 NE 437 Vol. 238 (Osn. šola Padoa) F: DA 272 NK 203 R: DA 136 NE 343 Vol. 302 (Osn. šola Padoa) F: DA 329 NE 189 R: DA 158 NE 359 Vol. 314 (Drž. osboVna šola) F: DA 322 NE 212 R: DA 172 NE 360 Vol. 323 (Sr. šola Stuparich) F: DA 322 NE 190 R: DA 144 NE 368 Vol. 335 (Obč. otroški vrtec) F: DA 280 NE 277 R: DA 176 NE 381 Vol. 338 (Sr. šola Stuparich) F: DA 441 NE 240 R: DA 182 NE 496 Vol. 341 (Obč. otroški vrtec) F: DA 371 NE 204 R: DA 371 NE 204 Vol. 352 (Drž. usnovna šola) F: DA 389 NE 173 R: DA 171 NE 387 Vol. 356 (Drž. osnovna šola) F: DA 350 NE 244 R: DA 172 NE 424 Vol. 358 (Višja sr. šola Petrarca) F: DA 376 NE 201 R: DA 162 NE 416 Vol. 376 (Sr. sola Stuparich) F: DA 344 NE 193 R: DA 176 NE 358 10. OKOLIŠ Sv. Jakob Vol. 6 (Osn. šola Slataper) F: DA 194 NE 213 R: DA 93 NE 315 Vol. 123 (Osn. šola Timeus) F: DA 289 . NE 263 R: DA 140 NE 407 Vol. 124 (Osn. šola Slataper) F: DA 226 NE 221 R: DA 130 NE 315 Vol. 125 (Osn. šola Slataper) F: ,DA 272 NE 272 R: DA 155 NE 386 Vol. 127 (Osn. šola Slataper) F: DA 292 NE 238 R: DA 104 NE 366 Vol. 128 (Osn. šola Timeus) F: DA 236 NE 266 R: DA 133 NE 371 Vol. 131 (Osn. šola Timeus) F: DA 203 NE 255 R: DA 138 NE 317 Vol. 133 (Osn. šola Carniel) F: DA 207 NE 184 R: DA 116 NE 271 Vol. 134 (Otroški vrtec) F: DA 210 NE 241 R: DA 117 NE 33f Vol. 135 (Osn. šola Duca d’Aosta) F: DA 274 NE 226 R: DA 138 NE 302 Vol. 137 (Višja sr. šola Oberdan) F: DA 300 NE 259 R: DA 172 NE 382 Vol. 138 (Osn. šola Duca d’Aosta) F: DA 268 NE 236 R: DA 124 NE 382 Vol. 139 (Drž. teb. zavod Da Vinci) F: DA 248 NE 218 R: DA 112 NE 353 Vol. 140 (Obč. otroški vrtec) F: DA 232 NE 213 R: DA 119 NE 326 Vol. 141 (Drž. teh. zavod Da Vinci) F: DA 269 NE 276 R: DA 160 NE 381 Vol. 142 (Višja sr. šola Oberdan) F: DA 297 NE 198 R: DA 141 NE 352 Vol. 175 (Obč. otroški vrtec) F: DA 289 NE 164 R: DA 111 NE 344 Vol. 176 (Obč. otroški vrtec) F: DA 295 NE 279 R: DA 151 NE 421 Vol. 177 (Obč. otroški vrtec) F: D-A 265 NE 232 R: DA 137 NE 363 Vol. 178 (Obč. otroški vrtec) F: DA 265 NE 268 R: DA 132 NE 397 Vol. 179 (Obč. rekreatrorij Pitteri) F: DA 229 NE 190 R: DA 115 NE 303 Vol. 180 (Osn. šola Timeus) F: DA 229 NE 241 R: DA 124 NE 350 Vol. 181 (Osn. šola Timeus) F: DA 216 NE 213 R: DA 114 NE 314 Vol. 182 (Obč. otroški vrtec) F: DA 291 NE 265 R: DA 153 NE 399 Vol. 183 (Sr. šola Bcrgamas) F: DA 200 NE 240 R: DA 106 NE 335 Vol. 184 (Drž. osnovna šola) F: DA 284 NE 290 R: DA 177 NE 397 Vol. 185 (Sr. šola Bergamas) F: DA 217 NE 228 R: DA 120 NE 323 Vol. 186 (Drž. osnovna šola) F: DA 326 NE 252 R: DA 175 NE 402 Vol. 187 (Sr. šola Bergamas) F: DA 283 NE 260 R: DA 134 NE 407 Vol. 188 (Sr. šola S. G. Martire) F: DA 278 NE 192 R: DA 135 NE 332 Vol. 201 (Osn. šola Slataper) F: DA 308 NE 235 R: DA 154 NE 390 Vol. 202 (Osn. šola Slataper) F: DA 279 NE 279 R: DA 135 NE 416 Vol. 203 (Osn. šola Laghi) F: DA 366 NE 248 R: DA 195 NE 425 Vol. 204 (Vlila Sartorio) F: DA &35 NE 300 R: DA 175 NE 459 Vol. 221 (Osn. šola Slataper) F: DA 237 NE 180 R: DA 131 NE 285 Vol. 222 (Osn. šola Slataper) F: DA 275 NE 233 R: DA 151 NE 359 Vol. 311 (Drž. osnovna šola) F: DA 357 NE 249 R: DA 178 NE 425 Vol. 329 (Bolnišnica Maddalcna) F: DA 83 NE 81 R: DA 62 NE 101 Vol. 334 (Osu. šola Laghi) F: DA 325 NE 284 R: DA 178 NE 395 Vol. 349 (Osu. šola Morpurgo) F: DA 315 NE 211 R: DA 153 NE 368 11. OKOLIŠ Škedenj - Čarbola Vol. 2 (Osn. šola De Marchi) F: DA 307 NE 190 R: DA 137 NE 361 Vol. 7 (Obč. otroški vrtec) F: DA 317 NE 205 R: DA 146 NE 376 Vol. 12 (Obč. rekreatorij U. Saba) F: DA 331 . NE 212 R: DA 154 NE 383 Vol. 16 (Osn. šola S. G. Martire) F: DA 232 NE 153 R: DA 112 NE 273 Vol. 17 (Osn. šola S. G. Martire) F: DA 406 NE 206 R: DA 194 NE 420 Vol. 10)1 (Osn. šola De Marchi) F: DA 428 NE 238 R: DA 200 NE 465 Vol. 101 (Osn. šola De Marchi) F: DA 284 NE 198 R; DA 1G8 NE 314 Vol. 126 (Rekreatorij Gentilli) F: DA 342 NE 243 R: DA 148 NE 432 Vol. 167 (Obč. osnovna šola) F; DA 305 NE 219 R: DA 157 NE 362 Vol. 18® (Obč. otroški vrt pc) F: DA 361 NE 302 R: DA 175 NE 390 Vol. 190 (Osn. šola De Marcbi) F: DA 329 NE 243 R: DA 145 NE 424 Vol. 191 (Osn. šo|a D. Chiesa) F: DA 230 NE 345 R: DA 121 NE 452 Vol. 192 (Osn. šola 1). Chiesa) F: DA 230 NE 187 R: DA 89 NE 328 Vol. 193 (Osn. šola D Chiesa) F; DA 246 NE 312 R; DA 126 NE 436 Vol. 194 (Osn. šola O Chiesa) Ff DA 242 NE 237 R: DA 119 NE 364 Vol. 195 (Obč. otroški vrtec) F: DA 313 NE 201 R: DA 141 NE 370 Vol. 196 (Obč. otroški vrtec) F: DA 325 NE 316 R: DA 172 NE 463 Vol. 197 (Drž. osnovna šola) F: DA 389 NE 246 R: DA 181 NE 451 Vol. 199 (Osn. šola S. Laghi) F: DA 203 NE 193 R: DA 109 NE 286 Vol. 200 (Sr. šola Bergamas) F: DA 331 NE 214 R: DA 171 NE 372 Vol. 249 (Osn. šola S. G. Martire) F: DA 375 NE 215 R: DA 158 NE 430 Vol. 303 (Osn. šola S. G Martire) F: DA 408 NE 267 R: DA 198 NE 480 Vol. 315 (Drž. osnovna šola) F: DA 381 NE 253 R: DA 175 NE 456 Vol. 330 (Osn. šola De Marchi) F: DA 320 NE 280 R: DA 180 NE 415 Vol. 354 (Drž. osnovna šola) F: DA 352 NE 200 R: DA 155 NE 394 Vol. 355 (Obč. otroški vrtec) F: DA 255 NE 137 R: DA 110 NE 283 Vol. 362 (Osn. šola S, G Martire) F: DA 427 NE 233 R: DA 176 NE 482 12. OKOLIŠ Valmaura - Nas. sv. Sergija Vol. 4 (Drž. srednja šola) F: DA 261 NE 261 R: DA 156 NE 366 Vol. 9 (Drž. srednja šola) F: DA 328 NE 221 R: DA 195 NE 351 Vol. 19 (Osn. šola F. Visintini) F: DA 353 NE 229 R: DA 207 NE 373 Vol. 45 (Osn. šola F. Visintini) F: DA 302 NE 203 R: DA 174 NE 331 Vol. 52 (Obč. otroški vrtec) F: DA 145 NE 126 R: DA 69 NE 202 Vol. 73 (Osn. šola D. Kossetti) F: DA 366 NE 272 R: DA 186 NE 447 Vol. 81 (Sr. šola sv. Cirila-Metoda) F: DA 381 NE 249 R: DA 203 NE 426 Vol. 88 (Osn. šola G. Foschiatti) F: DA 359 NE 268 R: DA 191 NE 436 Vol. 157 (Osn. šola G. Foschiatti) F: DA 228 NE 205 R: DA 131 NE 306 Vol. 205 (Obč. otroški vrtec) F: DA 162 NE 177 R: DA 104 NE 235 Vol. 206 (Rekreatorij N. Cobolll) F: DA 280 NE 257 R: DA 147 NE 387 Vol. 207 (Rekreatorij N. Cobolli) F: DA 170 NE 210 R: DA 106 NE 275 Vol. 208 (Rekreatorij N. Cobolli) F: DA 358 NE 240 R: DA 194 NE 403 Vol. 209 (Sr. šola G. Caprin) F: DA 375 NE 215 R: DA 193 NE 397 Vol. 210 (Sr. šola G. Caprin) F: DA 297 NE 275 R: DA 159 NE 413 Vol. 211 (Osn. šola G. Foschiatti) F: DA 284 NE 206 R: DA 142 NE 352 Vol. 212 (Drž. osnovna šola) F: DA 246 NE 306 R: DA 246 NE 306 Vol. 213 (Osn. šola M. Silvestri) F: DA 252 NE 322 R: DA 125 NE 444 •llllllltlllli Vol. 296 (Osn. šola G. Foschia«1* F: DA 241 NE 279 R: DA 143 NE 377 Vol. 297 (Osn. šola G. Fosclnauu F: DA 411 NE 223 R: DA 174 NE 460 Vol. 300 (Drž. osnovna šola) F: DA 156 NE 157 R: DA 83 NE 228 Vol. 301 (Osn. šola G. Fosclua«1' F: DA 353 NE 213 R: DA 187 NE 376 Vol. 310 (Osn. šola F. Višnu1"1’ F: DA 309 NE 259 R: DA 192 NE 376 Vol. 312 (Osn. šola D. RosseU» F: DA 416 NE 217 R: DA 176 NE 457 Vol. 316 (Obč. rekreatorij Gen«111' F: DA 395 NE 227 R: DA 179 NE 445 Vol. 321 (Drž. srednja šola) F: DA 305 NE 191 R: DA 146 NE 346 , Vol. 322 (Osu. šola F. Višin«"” F: DA 323 NE 272 R: DA 151 NE 452 Vol. 333 (Drž. osnovna šola) F: DA 198 NE 313 R: DA 122 NE 388 . Vol. 350 (Osn. šola F. Visiutmri F: DA 355 NE 237 R: DA 208 NE 378 Vol. 351 (Osn. šola F. Višin«1"’ F: DA 310 NE 237 R: DA 161 NE 387 Vol. 359 (Osn. šola G. Foscliia«1' F: DA 311 NE 237 R: DA 179 NE 369 Vol. 361 (Osn. šola G. KoscIu«'1” F: DA 245 NE 127 R: DA 102 NE 269 Vol. 371 (Obč. otroški vrtec) F: DA 353 NE 215 R: DA 194 NE 375 Vol. 375 (Obč. otroški vrtec) F: DA 354 NE 144 R: DA 152 NE 347 iriiHl"1" um n milini mm iiiitmiit milili iiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiif1 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 V tej meri 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.10 Jezik za vsakQgar — nemščina 17.45 Argumenti 18.15 Adam — risanka 18.20 Slo dni teen 19.20 Trije vnuki in majordom — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Nove Vidoegove prigode — TV film Film je režiral Marcel Blu-wal. V glavnih vlogah nastopajo: Claude Brasseur. Daniele l.pbrun, Marc Dudi-" chttrt itd. " ' ..... 21.40 Svetovno nogometno prven sto o DNEVNIK, Danes u parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 O tem je zdaj govor 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13 URI 13.30 Stari poklic; in nova šola 17.45 Laboratorij 4 18.15 Programi pristopanja Vremenska slika 18.40 Svetovno nogometno prven sivo 78 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.30 DNEVNIK 2 - VESTI 20.40 Življenje Leonarda Da Vin-cija — zaključno nadalj. 22.00 Drugi Hollywood MALI UMORI - film Film je režiral AJan Arkin. V glavnih vlogah igrajo El liot Gould, Marcia Kodd, Vincent Gardcnia, Elisabeth VVilson itd. Filmske premiere DNEVNIK 2 - ZADNJE VE STI JUGOSLOVANSKA ^ Ljubljana 15.30 Teniška tekmovanja zo u visov pokal POROČILA , , V besedi in sliki: Moj nik je lahko balon Bojevniki sonca 18.25 Obzornik 18.40 Svetovno nogometno Prven sivo v Argentini 20.50 DNEVNIK 21.20 Varovalne barve Film je režiral Krzysh)f Z® nussi. Nastopajo Piotr Ga lički, Zbigniew ZapasieWlC* in Christiiie Paul. 23.05 Miniature: PESEM S KRASA 23.25 DNEVNIK , ____ Koper 15.30 Tenis. Davisov pokal: 3" goslavija — švedska 21 .(K) Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.40 Svetovno nogometno Prve,> stvo 23.30 SKRIVNOST - film , Film je režiral Silvano As sti. V glavnih vlogah «a.s\, pajo Irene Papas, Franc19 Rabal. Ingrid Thullin Zagreb 17.35 DNEVNIK 17.55 Koledar 18.05 Mali svet 18.40 Svetovno nogometno stvo 20.35 DNEVNIK 21.00 Dokumentarna oddaja 21.40 Svetovno nogometno Prve stvo ŠVICA 19.40 Svetovno nogometno Prt>en stvo 21.55 Glasbena oddaja 22.45 Svetovno nogometno Plt>e stvo TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro: 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Svet jug. glasbe; 9.30 Roža Mogota — ljubezenska lirika; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert; 11.00 Ljud-dje in dogodki; 11.22 Deželna volilna tribuna; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Pričevanja; 12.iu Pojmo po naše: 12.52 Deželna volilna tribuna; 13.15 Naši zbori; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Mladi izvajalci; 17.20 Glasbena panorama; 18.05 tBeneška ojcet». KOPER 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 19. M, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Par korakov; 9.32 Emme-elle; 10.00 Z namj je; 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih: 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.33 Orkestri; 15.00 Kulturni momenti, danes; 15.10 Poje ansambel Computer; 15.32 Orkester Andy Bono; 15.45 Marcarecords; 16.00 Poje VU Grupa: 16.40 Glasbeni flash; 16.45 La vera Romagna; 17.05 Poslušajmo; 17.40 Glasbeni notes; 17.45 Med zamejskimi rojaki; 18.00 Ob pe tih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Oddaja progresivne glasbe; 19.35 Iz opusa velikih mojstrov; 21.00 Zbori; 21.32 Rock Party: 22.00 Jazz: ;2.30 Gost; 23.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 7.00. 8.00. 10.00, 12.00. 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje: 7.30 Voz; 7.40 Šport: 8.50 Glasba: 9.00, 10.35 Radio anch’io; 12.05, / Vi in jaz; 14.05 Glasbeno; lJ' Sidecar; 16.25 Urad v mda«9^ centru; 17.10 Na vulkanu; l8' Glasba nord; 19.35 Igre za 20.15 Pojeta Julie London in / no Martino: 20.35 Srečanja; 21' Gledališke aktualnosti, RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30. 10.00. 11,30, 13.30, 15.30, 17.30. 18.30, 22.30/ ročila; 6.00, 8.07 Oni drugi «" 7.55 šport; 8.45 Glasba na / glas; 9.32 Bratranec Basilio; 1" Sala F; 11.32 Bil sem tudi Ja 12.45 Ko se je, se ne govori;/,' Vamos a golear!; 15.00, 15.45 1 kaj Radio 2; 17.55 Da in ue, l8' pod desettisočmi; 19.5C Zased/ petih; 20.40 Ne Venera ne Mal 21.29 Radio 2 - ventunoventi«0' SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, ^ 13.00, 15.00, 10.00. 19.00, 20.00 £ ročila; 7.2o Rekreacija; 7 50 V bro jutro, otroci!; 8.30 Iz o/ sporedov; 9.08 Glasbena mn«" ja; 10.05 Pisan svet pravljic zgodb; 10.25 Zapojmo pesem: 1”' Aktualni problemi marksiz«1' 11.40 Turistični napotki; 12.03 1 Talijinih poteh; 13.10 Veliki zaba ni orkestri; 13.30 Kmetijski n sveti; 13.40 Pihalne godbe; / Zabavna glasba; 14.30 Pripor0C jo vam . . . ; 15.05 Ob izvirih 1)" ske glasbene kultuije: 15.39 G|a ha po željah; 16.30 Glasbeni 1 termezzo; 16.45 Spomini in PlSir 17.00 Loto vrtiljak; 19.05 Konc« abonmaja Mladi mladim; /j! Slovenska in svetovna zborov9' glasba; 20.20 Obvestila in *aba na glasba: 20.35 Lahko noč, ci!; 20.45 Minute z Ljubljanski jazz ansamblom; 21.00 Koncert našega studia; 22.20 S festivale jazza: 24.05 Literarni noktur« 24.15 Revija jugoslovanskih P® cev; 1.05 Nočni program. 11. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ARGENTINI: 8. DAN Italija danes proti Zah. Nemčiji aUJLts v Prvi polfinalni tekmi turnirja Možnosti obeh enajsteric za osvojitev točk v tej tekmi so dokaj izenačene ; BUENOS AIRES - Italija in ZRN ! *®ta danes odprli drugi del le-; ^njega svetovnega nogometnega j j^venstva v Argentini. To bo že ! srečanje med obema repre-Stancama v okviru svetovnih no-‘ 5°fnetnih prvenstev. Prvič sta se N seboj pomerili leta 1962 v Či-I11' ko je bil končni izid neodlo-I 0:0. Drugo srečanje je bilo ! f7' junija 1970 v Ciudad Mericu, ; 0 so v polfinalu »azzurri* prema-: Nemce s 4:3 in to po podalj- ških. Nemci so torej čakali osem let priložnost, da se »maščujejo* Sv°jim tedanjim nasprotnikom za "''Pričakovani poraz, ki jih prav ; Sotovo peče še danes. Medtem so pa že postali tudi *vetovni prvaki in kot taki se bodo "•hes pomerili z Italijo, i ..^prav bo torej danes imela "Mija za nasprotnika ekipo svetnih prvakov pa se stanje, v pri-"ter.iavi z onim izpred osmih let. ? bistvu ni dosti spremenilo. ZRN bila tedaj glavni favorit za konč-J°, zmago, ali pa vsaj med najve-*ihtii, Italija pa je prišla v Mehiko 1 ekipo, ki je svojo pravo vred-"est pokazala šele tam. Letos Nemci v prvem delu tega frvenstva niso zaigrali najbolje, v«ndar pa so se razmeroma žaljivo uvrstili v drugi del tekmovanja in ostajajo še naprej eden DANAŠNJI spored a SKUPINA 18.45 Buenos Aires ZRN — ITALIJA ' 18.45 Cordoba Atrija — nizozemska B SKUPINA 00.15 Rosarlo P0LJSKA — ARGENTINA .21.40 Mendoza b*azilija — peru 18.45 Italija - ZRN “Al-1 . LJ - KP - Švica 18.45 Avstrija-Nlildfemskd (21.40) - KP (24.00) - Švica (23.40) .21.40 Brazilija - Peru °Al-2 - KP - Švica 00.15 Argentina - Poljska RA|-1 - švica ZRN: 1. Maier, 2 Vogts, 4 Rucssmann, 5 Kaltz, 3 Dictz, 8 Zimmermann, 6 Bonhof, 10 Flohe, 17 Holzenbein, 11 Rummenlgge, 9 Fischer. ITALIJA: 1 Zoff, 5 Gcntile (4 Cuccureddu), 2 Bellugi (Gcntile), 8 Scirea, 3 Cabrini, 9 Antognuni, 10 Bcnclti, 14 Tardelli, 16 Causin, 21 Rossi, 18 Bettcga. SODNIK: Dušan Muksimnvič (Jugoslavija). glavnih kandidatov za končno zmago. Italijani pa so prispeli preko Atlantika po dokaj skromnih uspe hih v predprvenstvenem obdobju, nato pa so presenetili v četrtfinalnih tekmah, kjer so dosegli nepri čakoven «en piein*. Še neka druga podobnost: v Mehiki je Italija v četrtfinalu premagala enajsterico organizatorja, prav tako kot letos, ter se nato pome- rila z ZRN, kar se je tudi ponovilo letos. Za današnjo tekmo lahko rečemo, da bo odločilnega pomena za obe enajsterici, saj nobena ne želi, da bi bil pretrgan njen »zalet*, ki sta ga vzeli v prvem delu prvenstva. Pri tem pa moramo reči. da je zastavljeni cilj za Italijo nekoliko bolj oddaljen, kot za ZRN Nemci žele pač, kot svetovni prvaki, le ponoviti svoj uspeh izpred štirih let. Italija pa je dosegla svoj minimalni zastavljeni cilj že z uvrstitvijo v polfinalni del tekmovanja in prav tu ji grozi največja nevarnost: namreč, da se bo ekipa zadovoljila s tem uspehom, ki je (morda) že izčrpal njene ambicije. Sicer pa se lahko zgodi tudi prav obratno. «Azzurri* so z dosežno uvrstitvijo v polfinale izpolnili svojo dolžnost in lahko odslej igrajo povsem mirno, saj m več od tega od njih nihče pričakoval, niti zahteval. To pa pomeni, da lahko zaigrajo povsem sproščeno, kar za Nemce, verjetno, ne moremo reči, saj je njihov cilj še precej oddaljen. če k temu dodamo še dejstvo, da Italijani nimajo pred Nemci pri nogometu nobenega kompleksa manjvrednosti (to so dokazali v preteklem oktobru tudi v Berlinu), potem lahko tudi pričakujemo (zlasti sodeč po dosedanjih nastopih) od «azzurrov» v današnji tekmi na stadionu River Plate tudi prijetno presenečenje. Ostane McLeod je včeraj sporočil, da ne namerava opustiti vodstva škotske reprezentance. V preteklih aneh je veliko dnevnikov pisalo o njegovi bodoči ostavki. Kot je znano, so Škoti na tem prvenstvu zelo razočarali, saj so ob prihodu v Argentino celo izjavili, da bodo gotovo osvojili letošnji tmundiafo. Po neuspehu na SP bo ostala Škot- liiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiHiiiiiiiiiiiitiitiiiiiuiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiimitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiB V OSTALIH TREH DANAŠNJIH POLFINALNIH SREČANJIH Brazilija do zmage za vsako ceno Tudi v teh tekmah je favorite izredno težko napovedati Danes se bo 11. svetovno nogometno prvenstvo v Argentini nadaljevalo s štirimi polfinalnimi tekmami. V skupini A se bosta v 1. kolu spoprijeli Italija in ZRN ter Avstrija in Nizozemska. V skupini B pa bosta tekmi Poljska - Argentina in Brazilija - Peru. V prvi skupini so vse štiri reprezentance iz Evrope, v drugi pa je razbila južnoameriško hegemonijo Poljska. Glede na dejstvo da ni v nobeni skupini izrazitega favorita je izredno težko reči, katera skupina je lažja ali težja. Če se je lahko v prvih treh izločilnih tekmah taktiziralo, v naslednjih treh slej ko prej ne bo več mogoče. Samo majhen spodrsljaj je lahko ob tej 5P2&!:,To p? meni, da bodo morah tehnična vodstva in sami igralci na igrišču odkriti vse' karte," ker bo potrebno zaigrati izredno prizadevno od prve minute pa do zadnjega sodnikovega žvižga. Končni vrstni red v teh dveh skupinah bo odločal o poslednjem odločilnem naskoku na svetovni naslov in neposrednem o-bračunu za tretje mesto. Tekma med Avstrijo in Nizozem- "'»u,..........iiniinmiiuni.... BECKENBAUERJEVO MNENJE Italija je favorit Za današnjo tekmo napoveduje remi i . Franz Beckenbauer, nekdanji ka- I f**an nemške nogometne reprezen- '< L*nce je včeraj izjavil, da je precej M*očaran glede igre svojih rojakov i nQ letošnjem «mundialu». Poleg te- S ?« je še dodal, da niti Nizozemska L Brazilija nista izpolnili njegovih Rokovanj. Beckenbauer je mne-/,a. da je Italija favorit za osvoji-e?; naslova svetovnega prvaka, vsaj *°deč p0 prvih treh tekmah, zato današnja tekma z Nemčijo odlo-j1 * * * S * * 8 * * il na, verjetno pa se bo končala z letvijo točk. Beckenbauer je bil :?.ie9 tega prijetno presenečen od le-fn nastopov Avstrije in Peruja, ki . \u je označil kot pravi odkritji le-°fajega prvenstva. *Faiser* Franc je na kratko orisal 8 QUne značilnosti osmih finalistk: Glede Nemčije je rekel, da ga je lesenetila počasna igra, kar ni bi- 5 nikoli značilnost nemškega nogo-yia. Kar se današnjega spopada !.c® je rekel, da se bodo znali Nem- il zbrati in zaigrati dobro, ter toč-" vedo čemu gredo nasproti v pri-I e*u poraza. Trener Schon, pa po-‘e8 tega ne more spremeniti posta-,e> ker nima na razpolago boljših e*erv. Razlika med sedanjo iepre-leVanco in tisto, ki je zmagala na v ZRN je v tem, da ie bila prej-Va ekipa bolj homogena m je i-ieki nekaj asov, kar sedanji manj-,r‘- Velik handikap pa ie bil tudi da so Nemci dospeli v Argenti-n° kot favoriti za osvojitev naslova. Glede Nizozemske je rekel, do je tiste ekipe, ki je nastopala v predvsem zaradi odsotnosti ;r«j/ffa. To sta tudi potrdili tekmi grujem in škotsko. l Brazilija, je nadaljeval, ni podala nič dobrega, neglede na zma->° nad Avstriio. Verjetno bo izlo-ejki ie v polfinalu. j Peru je izredno nevaren *outsider» je bil napačno podcenjevan od Jeh enajsteric. Poleg tega se je j eba spomniti SP v Mehiki, ko se e korala ZRN pošteno potruditi, da ® v kvalifikacijskih skupinah strla l.Por Ulovih Peruancev. Od te e je ostalo le še nekai res odlič-j"1 posameznikov, kot Cubdlas, ki e tudi letošnji najboliši strelec, i Avstrija, je nadaljeval Becken-Mer, je največje presenečenje le-t!l-feoa prvenstva. Njena igra je Pnietna in bi se lahko uvrstila v skupim, ki si bo priigrala naslov. Kar se Italije tiče, je rekel lahko starta na končno zmago in je boljše za Nemce, da v polfinalu .večajo Italijo kot Argentino, ker ima tu bistveno besedo tudi domači am-bient, jasen dokaz za to pa je bilo tudi zadnje prvenstvo v Nemčiji. sko bo izredno zanimiva. Avstrija je prišla na prvenstvo v Argentino brez večjih ambicij, saj so Avstrijci večkrat poudarili, da je za njih uvrstitev med osem najboljših velik uspeh. Igrali bodo sproščeno in samozavestno ter bodo poskušali izkoristiti vsako najmanjšo priložnost. To pa še predvsem napadalca Krankl in Kreuz. Po drugi strani Nizozemci niso doslej o-pravičili prestiž iz bližnje preteklosti in osvojenega drugega mesta v Zahodni Nemčiji. Odsotnost Cruiffa je bila več kot očitna, pa čeprav so se Neeskens, Resenbrink, Rep in ostali močno trudili. Danes bo poslednja priložnost, da se pokaže njihova »totalna igra*. Verjetni postavi; AVSTRIJA: Koncilia, Sara, 0-bermayer, Pezzey, Breitemberger, Prohaska ,■ ■ -Mickersberger, Krieger, Kreuz, Krankl in Jara. NIZOZEMSKA: Jongbloed, Suur-bier, Krol, Portvilet, Rijsbergen (Wildschut), Boskamp, Jgnsen, W. Van De Kerkhof, R. Van De Kerk-hof, Rep in Resenbrink. Sodil bo: John Gordon (Škotska). Menotti je izjavil naslednje: »Sedaj vsi mislimo samo na Poljsko. Povsem sem prepričan, da bodo moji varovanci v naslednjih treh tekmah igrali bolje kot v srečanjih z Madžarsko, Francijo in Italijo. Povedati moramo še to, da so domačini precej na boljšem glede urnika tekem, saj bodo igrali po lokalnem času ob 19.15, ki odgovarja našemu 00.15 naslednjega dne (četrtek). V prvih treh nastopih je Poljska igrala precej rezervirano. Po vsej verjetnosti so štedili dragocene moči. če je bilo res tako, pa bomo videli. V tem srečanju ni izrazitega favorita, čeprav ne smemo pozabiti prednosti domačega terena in temperamentnega južnoameriškega navijanja. Verjetni postavi: ARGENTINA: Fillol, Olguin, Lu-is Galvan, Passarella, Tarantini, OPČINE - TRST Narodna Ul. 87 - Tel. 213193 n rw šport VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO WALMOIOR Ul. Milano 27/A — Tel. 62862 TRST ZASTOPNIK: HONDA /.'DRINI OBLAČILA —GUME OBLAČILA JEANS & CASUALS NAJBOLJŠIH ZNAMK ZENSKE IN MOŠKE OBLEKE PO UGODNIH CENAH TRST Ul. Torreblanca 39 Ul. Roma 13 Ardiles, Gallego, Valencia, House-man (Ortiz), Kempes in Bertoni. POLJSKA: Tomaszevvski, Szyma-novski, Zmuda, Gorgon, Macule-wicz, Nawalka, Deyna, Boniek, Lato, Lubanski in Szarmach. Sodil bo: Ericsson (Švedska). Dosedanja pot med Brazilijo in Perujem na argentinskem «mundia-lu» je bila diametralno nasprotna. Trikratni svetovni prvaki Brazilci so si zagotovili mesto v polfinalu šele v zadnji, ne preveč prepričljivi zmagi z Avstrijo. Enajsterica Peruja pa je prav gotovo največje odkritje tega prvenstva. Glede na slavno preteklost in trenutno krizo Brazilije ter velik vzpon nasprotnikov, sta si ti enajsterici povsem enakovredni. Trenutne psihofizične sposobnosti nogometašev Peruja so veliko boljše. Vprašanje pa je, če bodo znali brzdati tipičen južnoameriški terri-perament, ki jih po dosedanjih nepričakovanih uspehih lahko bridko zapelje. V tem srečanju hiora Brazilija zmagati za vsako ceno, ker bi edino tako omilila dosedanjo bledo in neučinkovito igro. Verjetni postavi: BRAZILIJA: Leao, Toninho, O-scar, Amaral, Cerezo, Dirceu, Ro-digues, Neto, Batista, Gil, Mendon-ca in Roberto. PERU: Quiroga, Duarte, Manzo, Chumpitaz, Diaz, Velasquez, Mu-nante, Cueto, Cubillas, Oblitas in La Rosa. Sodil bo: Nicolas Rainea (Romunija). Oznake Zahodnonemški časopis D ie Welt je včeraj objavil zanimive oznake ekip, ki nastopajo na rmundialm: Italija: nobena ekipa rii pokazala take odločnosti in hkrati inteligence. Argentina: domača ekipa ima vedno privilegije. Avstrija' igra dobro proti nasprotnikom, ki stalm napadajo. Francija: najboljša med izločenimi reprezentancami. Nemčija: po začetnem razočaranju nas je zopet prepričala. Brazilija: popolnoma je razočarala. Tunizija: dosegla je le mnogo, zelo telko bo tako nadaljevala. škotska: boljše, da govorimo o pošasti iz Loch Nessa, kajti v primerjavi s škotsko reprezentanco bi se je manj ustrašili. * * * Madžari najbolj grobi Avstrija in Poljska sta trenutno v vodstvu posebne lestvice *fair playa», saj noben igralec teh dveh reprezentanc ni bil opomnjen ne izključen. Kdo pa je na zadnjem delu lestvice? O tem vprašanju pa res ni treba razmišljati, vsem je znano, da so to Madžari. * * * Poprečni Po tekmi Poljska - ZRN je trener španske reprezentance Kubala izjavil, da je trenutno Nemčija po prečno moštvo, ki ne more gojiti nikakršnih ambicij, kajti ne razpolaga s lakirni vrhunskimi igralci, ki so prispevali k osvojitvi zadnjega svetovnega prvenstva. # » « Poangleženje Škotski reprezentanti so bili pred tekmo s skromnim Iranom povsem prepričani, da bodo zmagali. Zvedeli smo, da je celo škotski trener izjavil: »če ne zmagamo proti T ranu nam ne preostane drugega, kot da postanemo Angleži.» w w w Mehikanci Mehiški trener Roča, čigar moštvo na tem svetovnem prvenstvu res ni imelo sreče, oz. točneje povedano, čigar moštvo je bilo res ze lo šibko, je prevzel nase vso odgo vornost ter dejal, da se ne boji povratka. Intenzivno smo trenirali, je rekel, enajsterica pa ni izpolnila pričakovanj. KOŠARKA Evropski pokal narodov Tesna zmaga «azzurrov» Sinoči so v Trstu (po dokaj nezanimivi igri) premagali Nizozemsko - Tombola to med boljšimi (22 točk) ITALIJA - NIZOZEMSKA 86:80 (38:38) ITALIJA: Caglieris 8 (2:2), Gilar-di 2, Brunamonti 11 (3:4), Zampo-lini 2, Tombolato 22 (4:6), Gorghet-to, Polesello, Malagoli 18 (4:5), Bo-namico 2 (2:2), Villalta 21 (7:7). NIZOZEMSKA: Dekker 8, Van Buren, VVoudstra 21 (3:5), Zwiers 6 (2:2), Hagens 4, Limmen 6, Van Helfteren, Akerboom 28 (4:6), Plu-im 2, Kip 5 (1:3). Po nezanimivi tekmi je Italija premagala, sicer požrtvovalno postavo Nizozemske. Nizozemci so skozi vso tekmo branili v coni 1-3-1. Ko je Italijanom uspelo podati žogo pod koš svojima centroma Tombo-latu in Villalti, je bil zadetek skoraj gotov. Nizozemci pa so se predvsem opirali na mete Akerbooma, ki je opravičil svojo slavo, in Woud-stre. Sicer pa razen dveh ali treh akcij, je bila igra zelo zaspana in nezanimiva. ska reprezentanca v Argentini le kot turist, saj bo sledila ves nadaljnji spored vse do finala. McLeod je tudi dodal, da bo vodil Škote še vsaj nekaj sezon. « * * Izguba Po delnem neuspehu na športnem področju na letošnjem SP bo imela po'e g tega Argentina neuspeh tudi na finančnem področju. Lansko leto, ko so si dokončno uredili načrt za sprejem tujih gostov so Argentinci računali na visoko udeležbo turistov. Stanje pa je dejansko bistveno drugačno kot so organizatorji pričakovali, saj so polni le luksuzni hoteli, kjer bivajo uradne delegacije, ekipe, novinarji in drugi uslužbenci. Argentinske osebnosti so sporočile, da so do sedaj zabeležili vstop približno 17 tisočev tujcev, od teh je najmanj sedem tisoč novinarjev, tekmovalcev, spremljevalcev itd. Velika večina ostalih deset tisoč turistov na je brazilskega porekla, ki pa ne dajejo nobenega zaslužka, saj snloh ne zahajajo v javna zabavišča, gledališča, restavracije itd. Fredvi-deva se. da bo letošnji rmundiah, vsaj kar se tiče finančne plati, popolnoma negativen. * • * Popotniki Kapetan Peruja Chumpitaz je i-zjavil: «Vsekakor ne bomo postali svetovni prvaki, toda pred seboj i-mamo še dolgo pot. Z našo tehniko, spretnostjo in hitrostjo bomo prav gotovo uspeli.* * * * Cosmos Teofilo Cubillas, najbolj znani igralec perujskega moštva, noče igrati y neu>yorškem *Cosmosw. Hotel bi še dve ali tri leta igrati v Peruju in se nato dokončno u-maknili. • » • Povišica Po dveh prepričljivih zmagah so se razumljivo povečale tudi denarne nagrade za avstrijske reprezentante: namesto 66& dolarjev bodo sedaj znašale 1250 dolarjev za vsako o-svojeno točko. * * * Nepoznavalec Predsednik nogometne zveze (FI F A) Joao Havelange je potrdil, da je pred začetkom *mundiala» izjavil, da se bo Škotska uvrstila v finale. Očitno preveliko zaupanje. • #* Gledalci Do sedaj je tekmam prisostvovalo 705.000 gledalcev. Poprečno jih je 44.000 sledilo usaki tekmi. Največ 11 držav, med katerimi Kitajska, Ja-gledalcev je bilo na dveh tekmah ponska, Tunizija in ČSSR, ki bodo 24. IN 25. 6. V NABREŽINI Košarkarski maraton v organizaciji Sokola Dne 24. in 25. junija bo v Nabrežini v organizaciji domačega društva Sokol tekmovanje v košarki «24 ur*. Tekma se bo začela v soboto popoldne in bo trajala nepretrgoma 24 ur. Zamisel organizatorjev je, da bi nastopilo čimveč naših košarkarjev, od minibasketa pa do veteranov. Vsaka kategorija bo nastopala za določen čas, ki pa bo odvisen od števila vpisov. V glavnem velja, da bodo v nočnih urah igrali starejši, mlajši pa podnevi. Vpisovanja so že v teku pri predstavnikih društev, kdor pa se še ni vpisal, lahko to stori ta teden od 10. do 12. ure na uradu ZSŠDI (tel. 767-304). Vpišejo se lahko tudi neaktivni košarkarji in na splošno vsakdo, ki zna igrati košarko. EVROPSKO PRVENSTVU VARNA (Bolgarija) - FIBA je odločila ,da bo prihodnje leto v Italiji na sporedu evropsko prvenstvo v košarki, ifi sicer v juniju. Kvalifikacijske tekme bodo odigrali v Gorici, Sieni in Benetkah. Finalno srečanje pa bo na sporedu v turinski športni palači. NOGOMET «KVARNERSKA RIVIERA* Tudi Triestina na mladinskem Turnirju REKA — Dne 1(1, .junija se bo začel 26. nogometni turnir za mladince «Kvamerska riviera*, ki bo letos dosegel izredno obsežnost, saj bo na njem nastopilo kar 32 ekip iz Evrope, Azije in Afrike Sodelovalo bo med katerimi tudi Italija in Jugoslavija, poslale na turnir klubska moštva. Triestina in Vicenza bosta zastopali italijanske barve. MONFALCONE - MLADOST 1:4 MLADOST: Zanier. Lakovič, J. Jarc (M. Jarc), Gerin, B. Frando-lič, D. Jarc, Gergolet, De Lorenzo, M. Frandolič. Cicibani Mladosti so v gosteh slavili zmago in to nad ekipo Monfal-coneja. Kljub visoki zmagi, so naši fantje imeli velike težave že ob začetku srečanja, ki so domačini izkoristili napako obrambe in povedli. Po tem zadetku so se naši fantje podali v napad in po mnogih poskusih z D. Jarcem končno remizirali. V nadaljevanju pa je bila terenska premoč gostov dokaj vidna, saj so kar trikrat z M. Frando-ličem zatresli nasprotnikovo mrežo, tako da je bilo stanje ob zaključku srečanja 4:1 v korist naših fantov. D. G. MILAN — Claudio Ambu, napadalec Ascolija, je zmagovalec nagrade »Chevron Sportsman* za drugo ligo. Prav v zadnji tekmi je na končni lestvici prehitel igralca Ca-tanzara Palanco. Ambu je namreč v 29 tekmah dal kar 17 golov. TENIS DAVISOV POKAL Željko Franulovic v vodstvu BEOGRAD — V izločilnem srečanju za Davisov pokal je bilo danes v Beogradu prvo srečanje posameznikov med zastopniki švedske in Jugoslavije. Dvoboj Franulovic - Johansson je bil prekinjen pri stanju 2:1 za Jugoslovana, in sicer v setih 3:6, 11:9, 7:5. Nadaljevanje srečanja bo na sporedu danes. BIRMINGHAM (Anglija) - Italijan Ocleppo je bil izločen že v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Birminghamu, premagal ga je Američan Fischer v treh setih 6:2, 5:7, 6:3. Ostali izidi: Peeri (Par.) - Borowiak (ZDA) 6:4, 6:2; Gottfried (ZDA) - Gunt-hardt (Švi.) 6:2, 6:5; Mitton (Juž. Afrika) - Stockton (ZDA) 6:2, 5:7, 6:2; Tamer (ZDA) - Beven (Ang.) 6:1, 6:4; Carter (Avstralija) - Lutz (ZDA) 6:0, 6:4. ATLETIKA FORMIA — Na mednarodnem atletskem mitingu v Formii bo na sporedu vrsta zanimivih dvobojev. Prav gotovo bo najprivlačnejša disciplina sprint na 200 metrov, kjer bo nastopila vsa svetovna elita. Poleg Mennee, bodo tekmovali še Ed-wards, McCullogh, Gilbreath in srebrna kolajna iz Montreala Hamp-ton. iiiimiiimitiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiinmtiiiiiiiiiiiitiiiiHililiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiMmitiiiinillv JADRANJE V organizaciji SPK Čupa V nedeljo delovno popoldne Tečaj o praktičnem pomorstvu je zelo dobro uspel Argentine, najmanj pa na srečanju škotska - Iran. nastopale s svojimi reprezentancami, medtem ko bodo druge države, V mesecu maju se je začel v organizaciji SPK Čupa tečaj o praktičnem pomorstvu, ki služi v glavnem za dosego dovoljenja za u-pravljanje motornih čolnov z več kot 3 bruto tonami. Tečaj je kot tudi lansko leto zelo dobro uspel, saj ga stalno obiskuje 15 tečajnikov. Veliko zaslugo za uspeh ima tudi predavatelj Bruno Lisjak, ki skuša v suhoparno teorijo vključiti čimveč praktičnih podatkov in pomorskega znanja. Tečajnikom so bile vedno na razpolago navtične karte, busole in drugi pripomočki, praktično delovanje inštrumentov pa so si ogledali na ruski ladji, ki je sedaj v tržaškem Arzenalu. V nedeljo pa se je začel praktični del tečaja na dveh jadrnicah v Sesljanu. Nadaljeval se bo spet v soboto in nedeljo ob 8. uri zjutraj. Prepričani smo, da bodo vsi tečajniki. opravili izpit na pristaniški kapitaniji in da bomo tako pridobili spet nekaj novih «kapitanov». V teku so tudi priprave za tradicionalni jadralni tečaj za mladino, ki bo v Sesljanu od 21. do 28. junija. Tečaj bo vodil prof. Franko Dra-šič. Tudi za tečaj je zanimanje dokajšnje. Na ZSŠDI, kjer je vpisova- nje, so nam sporočili, da sta prosti samo še dve mesti. Velik problem za Čupo so pa prav jadrnice, ki jih tečajniki uporabljajo, saj so pri vsakem tečaju deležne dokajšnjih o-kvar, kot so zlom jambora, luknje v čolnih in podobno. Vse to moramo še popraviti in zato vabi odbor Čupe vse člane, posebno pa lastnike čolnov, ki ležijo na sedežu v Sesljanu, in tudi mladino, ki je že bila na tečajih, na delovno popoldne, ki bo v nedeljo, 18. t.m. ob 8. uri, v Sesljanu, na sedežu Čupe. V soboto, 1. julija, ob 9.30 pa bo v Sesljanskem zalivu regata za vse tečajnike in manjše čolne. Najboljši bodo nagrajeni. V nedeljo, 2. julija, pa bo regata za večje jadrnice - krstaše (kabinati). Na obeh regatah pričakujemo čim več jadrnic. VARESE — Vodstvo Vareseja je najavilo, da bo nov trener v prihodnji sezoni Rumignani, ki je v prejšnji sezoni treniral Messino. Prejšnji trener Vareseja Maroso pa je po dolgih letih zapustil moštvo in se preselil v Genovo. ...............................................................................................................................................illllllllll......I...................................................................................................................... ODBOJKA ZAKLJUČIL SE JE «REVI VAL 78» Nastopilo je kar 250 ljubiteljev odbojke Finalna srečanja so bila izredno napeta in kakovostna ■ Po tekmovanju družabni piknik Tudi letošnjega rekreacijskega prvenstva «Revival 78» je konec. Za tekmovanje se je prijavilo kar 24 ekip v ženski, moški in mešani konkurenci, kar pomeni, da je sodelovalo na tem prvenstvu preko 250 rekreativcev. Cilj organizatorja, da pritegne na to tekmovanje kar največje število neaktivnih športnikov, se je torej povsem u-resničil. Tekmovanja so dosegla svoj vrhunec v soboto in nedeljo, ko so bila na vrsti polfinalna in finalna srečanja v vseh konkurencah. Dve polfinalni tekmi (Ekipa 10 A - Trim in Breg A - Sokol) sta bili na sporedu že med tednom in smo o njih že poročali, v soboto pa sta se v ženski konkurenci srečali Ekipa 10 B in Bor, v moški pa Klapa in Nebojsega. Ekipa 10 B — Bor 0:3 (9:15, 5:15, 11:15) Ekipa 10 B je sicer v tem srečanju zaigrala slabše kot običajno, vendar je zmaga Bora več kot zaslužena. Nebojsega — Klapa 3:1 (8:15, 15:3, 15:13, 15:12) Na Opčinah pa se je v domačem derbiju bil ogorčen boj. Tekma je bila zelo borbena in lepa. Preden preidemo k finalnim srečanjem bi omenili, d-J sta se v petek v zaostali tekmi moške A sku pine srečali ekipi Hranilnica in Ci-ceronovci. Zmaga je pe štirih setih pripadla Ciceronovcem, ki so se tako uvrstili na 3. mesto v svoji skupini. FINALNA SREČANJA FINALE ZA 3. MESTO (ŽENSKE) Ekipa 10 B - Ekipa 10 A 3:1 (3:15, 15:3, 15:10, 15:7) «Domači* derbi se je končal z zmago Ekipe 10 B, ki se je tako tudi oddolžila svojim nasprotnicam za poraz iz kvalifikacijskega dela. FINALE ZA 3. MESTO (MOŠKI) Sokol — Klapa 3:1 (8:15, 15:13, 15:10, 16:14) Te srečanje je bilo dokaj izenačeno. Sokol je bil prisebnejši in si je tudi zasluženo priboril 3. mesto na letošnjem turnirju. FINALE ZA 1. MESTO V MEŠANI KONKURENCI Adria — Starine 3:1 (11:15, 15:7, 15:4, 17:15) Starine so, kljub porazu, prijetno presenetile s svojo borbenostjo in zagrizenostjo. Adria pa je bila v tem srečanju boljši nasprotnik in je zato tudi osvojila prvo mesto. FINALE ZA 1. MESTO (ŽENSKE) Trim — Bor 3:0 (15:5, 15:9, 15:12) V finalu je Trim dokazal, da je bil najboljša letošnja ekipa, saj v vsem «Revivalu* ni izgubil niti seta. Svojo premoč je Trim še enkrat pokazal prav v finalnem srečanju z Borom, ki se je tudi predstavil z zelo dobro ekipo. FINALE ZA 1. MESTO (MOŠKI) Breg A — Nebojsega 3:2 (13:15, 15:12, 15:8, 7:15, 15:8) Finalna tekma za prvo mesto je bila vsekakor najlepša dneva in je navdušila številno občinstvo. Dolinska ekipa je zmagala povsem zasluženo. Športnim srečanjem je sledil družabni piknik v Boljuncu, kjer je bilo na vrsti tudi nagrajevanje. Boris Simoneta se je v imenu organizatorja — ZSŠDI zahvalil vsem prisotnim in prešel k nagrajevanju. Moška ekipa Breg A je za 1. me sto prejela pokal openske Hranilni ce. Nebojsega je prejel pokal SKGZ, Sokol pa za 3. mesto pokal Cen-tralspeda (oba pokala je podelil dr. Svetina). Poleg tega so Nebojsega, Sokol in Klapa, kot drugo, tretje in četrtouvrščena ekipa prejeli še pokale Yamaha, ki jih je podelil njen predstavnik Romano Nacinovi. V ženski kbftkurenci je pokal dolinske občine, ki ga je podelil župan Edvin Švab, prejela ekipa Trim, pokal ZSŠDI je šel Boru, E-kipa 10 B pa je prejela pokal zgo-niške občine (ki ga je izročil podžupan Simoneta) za 3. mesto. V mešani konkurenci je Adria prejela pokal ZSŠDI za 1. mesto, Starine pa za 2. mesto pokal Primorskega dnevnika. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Učo Jurkič, ki je pre- jel pokal urarne Malalan. Kot najstarejši igralec turnirja je bil Bi-biano Čorbo nagrajen z veliko ploščo, ki jo je podarila Tržaška knjigarna. Pokal Slovenske prosvetne zveze pa je prejela ekipa Starine kot najbolj simpatična ekipa letošnjega Revivala 78. Poleg tega pa so bili vsi udeleženci »Revivala* nagrajeni s spominsko diplomo in z obeskom za ključe. Nagrajevanju je sledil družabni piknik, na katerem se je v prijateljskem vzdušju zbralo lepo število udeležencev - rekreativcev. Na letošnjem Revivalu so nastopili naslednji odbojkarji: ŽENSKE BOR: Padovan, Prašelj, Sattler, Salvi, Magnani, Nibrandt, Kralj, Rupel, Fonda. EKIPA 10 A: Vitez, Race, Jagodic, Furlanič, Panjek, Kokorovec, Jurkič, Piščanc, Lipovec. EKIPA 10 B: Cupin, Svetina, Tavčar, Smotlak, Mijot, Kraljič, Da Pian, Švab. KRAS A: Rebula, Sonja in Eda Milič, Zidarič, Guštin, Tamara in Sonja Blažina, Ferluga, Zugna, Furlan, Gojča, Budin. KRAS B: Blažina, Vesnaver, Sonja in Neva Rebula, Škabar, Se-mec, Kobal, Majda in Vlasta Štu-belj. KLAPA: Goruppi .Danieli, Emili, Kralj, Milkovič, Lazar, Carli, Toso, Cigui. MLADINA: Bogateč, Zoja in Ne-via Tence, Laharnar, Furlan, Puntar, Širca, Sirk, Košuta. TRIM: Hmeljak, Pavletič, Fi- scher, Kalan, Švab, Klabjan, Kofol, Udovič, Jazbec. ZTT: Černe, Manin, Mahne, Pahor, Pertot, Kriščak, Paulin, Ba rut. MOŠKI BOR: Furlanič, Može, Rudež, Šušteršič, Marc, Germani, Monta-nari. Vitez, Pahor, Dougan, Kufer-sin, Lakovič, Lasič. BREG A: Jurkič, Race, Jagodic, Nevio in Ilario Salich, Da Pian, Viliani, Dichito, Dandri, Lovriha, Valter in Vladimir Žerjal. BREG B: Mokor, Slavec, Lovri ha, Ota, Miran ln Edvin Žerjal, E mil in Vladimir Petaros, Prašelj, Valter Ota, Glavina, Gersinic, Melon, Lovriha. CICERONOVCI: Milič, Ražem, Križmančič, Brass, Grgič, Simoneta, Bukavec, Kocjančič, Košuta in Zafred. HRANILNICA: Bensi, Capponl, Čuk, Ferluga, Kante, Kos, Kralj, Mahne - Kalin, Milkovič, Petaros, Pilat, Stopar, Giaconi, Žiberna, E-doardo in Stojan Sosič. KASTA: Guštin, Metlika, Santi, Ferluga, Pipan, Rolič, Sosič, Žerjal. KLAPA: Pahor, Valič, Peterlin, Hrovatin, Sosič, Malalan, Mauro, Darko, Bruno, Boris Kralj, Čuk, Persinger, Furlan, Moše. KRAS: Simoneta, Igor in Ljubo Milič, Kobal, Škrk, Skupek, Bitežnik, Pegan, Lauzana, Guštin. MLADINA: Bogateč, Sedmak, Boris in Miran Košuta, Bezin, Bogateč, Žerjal, Tence, Milič, Tretjak, Ukmar, Pertot. NEBOJSEGA: Križnič, Križman, Kraus, Daneu, Sancin, Valter in Edi Ferluga, Sosič, Guštin, Suhadolc. SOKOL: Ušaj, Pertot, Petelin, Franko. Daneu, Svetlič, Legiša, Kante, Rolič. ZTT: Fischer, Kolarič, Hrovatin, Lovriha Mijot, Morpurgo, Milič. Kapič, Bogateč, Bevilacqua. YAMAHA: Colomban, Kili, Lipi-zer, Nacinovi, Gregori. Ostrouška, Pieri, Alborghetti, Drašič, šiškovič, Kellner, Furlan. MEŠANE SKUPINE ADRIA: Fabio in Vlasta Ruzzier, Mariza in Diego Batič, Kjuder, Dru-škovič, Gombač, Slokar, Milano, Kuret, Čok, Močilnik. STARINE: Kalan, Germani. Filipčič, Zoch, Berginc, Zerbo, Čok, Ražem. INKA ohvksi n n SPK Čupa iz Sesljana obvešča, da ~o tudi letos jadralni tečaj za mladino od 21. do 28. junija pod vodstvom prof. Franka Drasiča. Vpisovanje na sedežih ZSŠDI v uradnih urah. Vpisnina 20.0UO lir. Mladoletne tečajnike morajo vpisati starši. Prosimo interesente, da pohitijo z vpisom, ker je število mest omejeno. •rednlštvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije In pod|et|a mesečno 55.00, letno 550.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Stran 6 14. junija 1978 DZS • 61000 Ljubljana, Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 43 mml 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300, soza I® 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanlie-Juii|9Kf krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druaih dez v Italiji pri SPI. . i i Član italijansketedS *a V rf ZTT zveze časopisnih |f|J|L ka^^^Trst založnikov Odflovoml urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska V NA POBUDO PREDSTAVNIKOV PETIH VLADNIH STRANK IN PLI Izdelan osnutek zakona o zasebnih radijskih in televizijskih postajah Predlog izročen ministru za pošte, ki ga bo dal v obravnavo na eni prihodnjih sej vlade - Premik tudi glede zakona o reformi založniške dejavnosti Hud potres na Japonskem RIM — Besedilo zakonskega osnutka o zasebnih radijskih in televizijskih postajah je že pripravljeno. Komisija predstavnikov petih strank vladne večine in liberalcev je zaključila z delom in izročila osnutek ministru za pošte Gullottiju, kj ga bo dal v obravnavo ministrskemu svetu na eni prvih sej. O zakonu se bosta morali nato izreči obe zbornici, računajo pa, da bi moral zakon stopit; v veljavo že jeseni. Najvažnejša posledica nove normative bo, da bo število zasebnih televizij skrčeno od sedanjih 380 na kakih sto, medtem ko naj bi ne bilo omejitev za radijske postaje, ki jih je trenutno v Italiji okrog 2.000. Glavne novosti novega osnutka v primerjavi s prejšnjimi,' zadevajo predvsem definiranje območja, v katerem bodo smele delovati zasebne postaje. Uvedli bodo ločitev med mestnimi območji, ki bodo obsegala od 15 do 20 kilometrov širok pas, ter izvennamestnimi območji, v katerih bo vsak pas omejen glede na število prebivalcev, ki ne bo smelo PREISKAVA O UMORU ALDA MORA Sodniki zaslišali 4 domnevne brigadiste RIM — Načelnik preiskovalnega urada pri rimskem sodišču dr. Achille Gallucci, ki vodi sodno preiskavo o ugrabitvi in umoru predsednika KD Alda Mora ter o pokolu njegovega spremstva, je včeraj s sodelovanjem kolegov Imposimata in Amata zaslišal v zaporu štiri domnevne brigadiste, ki jim je policija prišla na sled po odkritju skrivališča v Ul. Pio Foa v Rimu in aretaciji tiskarja Enrica Triace. Gre za Teodora Spadaccinija. Giovan-ni.ja Lugninija, Antonia Mari-nija in Gabriello Mariani. Zasliševanje prvih treh je bilo zelo kratko, saj so sodniki v bistvu le seznanili osumljence z vsebino obtožnice. Poleg tega so jih soočili tudi z nekaterimi pričami, ki naj bi jih opazile, ko naj bi zahajali V skrivališče v Ul. Gradoli. Leto je policija odkrila nekaj dni po ugrabitvi Alda Mora in je šlo kot kaže za eno od operativnih oporišč rimskega voda rdečih brigad. Kaže, da so priče v vseh treh aretiranih spoznale običajne obiskovalce skrivališča v Ulici Gradoli. Kljub temu so se Spadaccini, 1 ugnini in Marini proglasili za nedolžne in zanikali vsakršno vez s tiskarjem Enri-com Triaco. Zasliševanje Gabrielle Mariani je trajalo več časa. Preiskovalci naj bi med drugim poudarili, da je Triaca med nedavnim zasliševanjem priznal, da je poznal dekle, ki naj bi med drugim večkrat zahajalo v njegovo tiskarno. Tudi Marianijeva pa je kot ostali trije zavrnila vse obtožbe, češ da Triace sploh ni poznala in da je očitno lagal, dasi ne ve zakaj. presegati enega milijona, v izrednih primerih pa enega milijona in pol. Reklama, ki jo bodo oddajale zasebne postaje, ne bo smela presegati 10 odstotkov vseh oddaj. P6-trdilj so tudi prepoved oddajanja reklame za tuje postaje, ki jih je mogoče sprejemati v Italiji. Predstavniki strank so pustili odprta nekatera vprašanja, o katerih niso našli dogovora, in o katerih bo morala odločati vlada. Prav tako o-snutek ne obrvnava vprašanj pornografije, odnosov s SIAE, urejanja števila filmov. Gre za vprašanja, katerih ureditev je prepuščena rednim zakonom, kj so že v veljavi. Tajnik parlamentarne komisije za nadzorstvo nad radiotelevizijskimi oddajami sen. Pietro Valenza (KPI) je dejal, da novi osnutek potrjuje načela zakona o reformi ter jamči demokratično upravljanje valovnih dolžin. Zakon prav tako potrjuje o-srednjo vlogo parlamenta ter prednost javne službe ob upoštevanju načel. ki jih je potrdilo ustavno sodišče. Posebno specifično vlogo bo i-mel ^vsedržavni odbor za radiodifu-zije», ki bo imel zadnjo besedo glede določanja valovnih dolžin in dajanja licenc. Odbor, ki mu bo predsedoval minister za paste, bo sestavljalo o-sem predstavnikov dežel, prav toliko zastopnikov parlamenta ter trije predstavniki zainteresiranih ministrstev. Prav včeraj je vsedržavno združenje italijanskega tiska, se pravi sindikat časnikarjev, protestiralo zaradi odlašanja z urejanjem vprašanja zasebnih radiotelevizijskih postaj, kot tudi zaradi nedopustnega odlašanja z reformo celotnega informacijskega sektorja, ki je praktično biokirana že od decembra lani v odboru pri notranjepolitični komisiji poslanske zbornice. Položaj oa se je včeraj premaknil z mrtve točke, ko je podtajnik Bressani poročal ožjemu odboru o stroških, ki jih bo terjal zakon o reformi: šlo bo za 110 milijard lir letno, od katerih bo 90 v breme državnim blagajnam. 20 pa v bretne državni ustanovi za celulozo. Največ stroškov bo šlo za integracijo cene papirja; saj"bodo znašali 36 milijard letno za 75 dnevnikov, ki bodo imeli pravico dp' te integracije, 19 milijard letno za Tednike in 5 miliiard letno za tiskovne agencije. Ožji odbor je na včerajšnji seji potrdil nujnost hitre odobritve zakonskega osnutka o podaljšanju veljavnosti izrednih posegov v korist založniški dejavnosti, ki iih predvideva zakon št. 172 iz leta 1975. Novi zakonski od'ok. ki namerna nadaljnjih 30 miliiard za ponovno finansiranje zakona, bi utegnili odobriti že danes, (tm) Na procesu zoper zgodovinsko jedro rdečih brigad Zaključni poseg odv. Spazzalija TURIN — Dasi je v turinskih sodnih krogih vladalo precejšnje pričakovanje za zaključni ooseg odv. Sergia Spazzalija, ki je skupno z Guisom in Arnaldijem eden od redkih odvetnikov, katerim rdeči briga-disti zaupajo, se je zagovornik omejil zgolj na tehnični poseg. Že v u- vodu je v pojasnilo lastnega govora poudaril, da se bo omejil le na zagovor treh postranskih obtožencev, ki mu niso odvzeli mandata. Niti z besedo se zato ni dotaknil položaja Renata Curcia in ostalih zaprtih te roristov, ki predstavljajo zgoaovin-1 sko jedro teroristične organizacije. Precej zanimanja je vzbudil tudi poseg odv. Graziana Masellija, ki brani Rocca Micaletta. Ker je šlo za prvi poseg zagovornika, ki brani enega od priznanih teroristov, so časnikarji pričakovali ostro reakcijo zaprtih obtožencev, ki pa so bili do posega precej ravnodušen! Kaže namreč, da ga ne priznavajo več za svojega, zaradi česar niso reagirali kot je kdo pričakoval. Končno je še odprto vprašanje, kako bodo nastopili uradni zagovorniki zaprtih brigadistov. Curcio in pajdaši so doslej osporavaii vsakršnemu njihovemu posegu in so jim grozili s smrtjo, zaradi česar kaže, da se bo marsikdo od odvetnikov o-mejil na predložitev zaključne vloge. ■ % Okrog dvajset mrtvih, približno 700 ranjenih in ogromna materialna škoda je obračun včerajšnjega potresa, ki je prizadel Japonsko. Glavni sunek je presegel moč sedme stopnje po Richterjevi lestvici in je najmočnejši od vseh, ki So jih v zadnjih petnajstih letih občutili v deželi. Sedaj pa se bojijo, da bod0 za potresom prišli še razdivjani valovi, saj je bil epicenter pod morsko gladino, približno sto kilometrov od obale. Na sliki ruševine hiš NA ODLOK DRŽAVNEGA PRAVDN1ŠTVA IZ PESCARE Profesorica Capodiferro začasno na prostosti Zaprli so jo, ker je s skupino dijakov začela raziskovalno delo ® pornografiji v sredstvih javnega obveščanja - Za poprečne^ Italijana politična korupcija bolj opolzka kot pornografija PESCARA — Namestnik državnega pravdnika v Pescari dr. Mario Oronzo je včeraj dopoldne izpustil začasno na prostost Gabriello Capodiferro, profesorico na liceju v Pescari, ki je bila zaprta prejšnji teden, ker da je kršila člen 528 kazenskega zakonika. Kakšnega zločina je osumljena? Kot napredna vzgojiteljica in pedagoška delavka je prof. Capodiferro, ki poučuje likovno vzgojo, začela s skupino svojih dijakov 2. razreda znanstvenega liceja študijo o pornografiji in sredstvih javnega obveščanja z namenom, da razgali ozadje pojava in ga obsodi kot nesprejemljivega. Prj načrtovanju dela in raziskovalne dejavnosti pa je profesorica prezrla pretirano in farizejsko občutljivost nekaterih svojih kolegov: dasi je začela raziskovanje sporazumno s starši dijakov, so jo nekateri profesorji, ki so jim bolj odprti pogledi na vprašanje spolnosti in golega človeškega telesa še povsem tuji, prijavili sodstvu. Še hu- niiiiiiiiiiiiHiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiia OB PRISOTNOSTI ZAHODNIH INDUSTRIALIZIRANIH DRŽAV Začetek konference o podpori majavemu Mobutujevemu režimu Predstavniki zahodnih držav zahtevajo predvsem reformo skorumpirane zairske državne uprave BRUSELJ — V belgijskem glavnem mestu se je včeraj začela konferenca, na kateri bodo predstavniki enajstih industrializiranih držav in treh mednarodnih organizacij razpravljali o načrtu o gospodarski in finančni pomoči majajočemu se zairskemu režimu predsednika Mobutuja. Prisotni so zastopniki Zaira, ZDA, Kanade, Japonske, Irana, Francije, Velike Britanije, 1 Ždliodne ’ Nemčije, Italije, Nizozemske in Belgije ter svetovne banke, mednarodnega denarnega sklada ter' odbora evropskih skupnosti. Konferenca poteka v času, ko se v Kinšaši mudi delegacija mednarodnega denarnega sklada, ki bo proučila možnost novih kreditov, ki jih terja zairski predsednik Mo-butu. V Bruslju bodo obravnavali v glavnem tri točke: izboljšanje zairske jjržavne uprave, zmanjšanje finančnega in proračunskega neravnovesja ter povečanje proizvodnje in investicij. Za konferenco je dal pobudo sam predsednik Mo-butu junija 1977, ko je obiskal Belgijo. V svoji včerajšnji izjavi je belgijski zunanji minister Simonet ob odprtju konference dejal, da njen namen ni ustanoviti neko novo podporno organizacijo, temveč ugotoviti ali obstajajo možnosti in pogoji za izboljšanje gospodarskega in finančnega položaja v Zairu, katerega gospodarstvo je v obupnem položaju. Inflacija se je povečala za 17 točk v poldrugem letu, število brezposelnih je ogromno, pro- izvodnja pa je na mnogih področjih padla (diamanti, cink, kavčuk). V prvih devetih mesecih prejšnjega leta je proizvodnja bakra sicer narasla, potem pa je po vojni v Sabi strmoglavo padla, kar je še poslabšalo gospodarsko stanje Zaira, ki je v veliki meri odvisen prav od bakra. Nobena skrivnost ni, da je Mo-butujev režim eden najbolj skorumpiranih v vsej Afriki, kar je poglavitni vzrok upravnega kao§a, Hi vlada v državi. Prav o tem so govorili na včerajšnjem zasedanju in med drugim predlagali, da bi imenovali za začasnega ravnatelja zairske banke tujega državljana, po možnosti funkcionarja mednarodne-H denarnega sklada, ki bi prevzel to funkcijo za leto dni in ki bi jo kasneje lahko podaljšali. Govorili so o vlogi zairske banke pri uvozih in izvozih ter pri problemu reforme javnih financ. Konference se ni udeležila, kot je bilo prvotno predvideno, delegacija Saudske Arabije. Njen veleposlanik v Bruslju je poudaril, da odsotnost Saudske Arabije ne gre tolmačiti kot pomanjkanje interesov te države za položaj v Zairu. V krogih sedanje konference pravijo, da so upniki Zaira mnenja, da bi predsednik Mobutu moral dati vrsto jamstev, ki zadevajo reformo upravnega značaja v državi, je hoče da mu zahodne države zagotovijo gospodarsko podporo. Najbolj nujna pomoč bi morala biti dobava živeža, zdravil, nadomestnih delov in goriva, na finanč- Mii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiir>tiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiifiiii(viiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi>iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n milil iiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA PRAGU selnosti na Sardiniji zahteva KD milijarde za Rovellija in za Montedison. To pa je tudi grob vsakršnega resnega gospodarskega načrtovanja. Konec MINO FUCCILLO nem področju pa dodelitev sto milijonov dolarjev kredita za obnovo proizvodnje. Konferenca se bo zaključila danes, belgijski zunanji minister Simonet (-Belgija je poleg Francije in Združenih držav naj več ja zagovornica Mobutujevega režima) je včeraj menil, da je pomoč in podpora afriškim državam nedvomno porok za njihovo demokratično rast. Belgijski minister J5H tem sicer' ni omenil velikih interesov, ki jih i-majo zahodne države v nerazvitih afriških deželah, (if) Spet potresni sunek v Furlaniji TRST — Včeraj nekaj po polnoči je tržaški seizmološki observatorij pri Briščikih zabeležil močan potresni sunek z epicentrom približno 90 km od Trsta, pod hribom Alz pri Cavazzu Carnicu. Sunek, ki je dosegel 5. stopnjo po Mercallijevi lestvici, kar odgovarja 3,4 stopnje po Richterjevi lestvici, so občutili na vsem potresnem področju, zlasti pa v Cavazzu, Bordanu in Sequalsu tja do Tricesi-ma. Prebudil je tudi prebivalce višjih nadstropij v Vidmu. Zadnjič se je zemlja tresla 30. aprila. Od tragične, ga maja predlanskim pa je včerajšnji že 434. sunek, ki je presegel 4. stopnjo iro Mercallijevi lestvici. 130 karnijskih volilnih upravičencev zavrnilo volilna potrdila VIDEM — Sto trideset volilnih upravičencev karnijske vasi Buttea je zavrnilo volilna potrdila za skorajšnje deželne volitve. V pismu predsedniku deželnega sveta in videmskemu prefektu so pojasnili, da gre za protest zoper dejstvo, da kljub večkratnim obljubam dežela še ni zgradila ceste med Butteo in Laucom, kjer je sedež občinske u-prave. Za vsak opravek na občini morajo zato vaščani Buttee pešačiti štiri ure do občinskega urada ali pa prevoziti kar 70 kilometrov. Na državni cesti pri Veroni Avto v tovornjak: trije mrtvi VERONA — Trije ljudje se izgubili življenje v prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj popoldne na državnj cesti med Pressano in Colo-gno Veneto. Iz še nepojasnjenih razlogov je avto «volkswagen - golf*, ki ga je vozil 27-letni Francesco Sal-zone iz Aoste, čelno trčil v tovornjak, ki je privozil .v,'nasprotni smeri. V silovitem trčeniu so bili trije potniki «golfa» pri priči mrtvi, šofer Scalzone pa je bil hudo ranjen. Nepoškovan pa je bil šofer tovornjaka. Rop ali poskus ugrabitve? CAGLIARI — V Sinni, približno dvajset kilometrov od Cagliarija, so včeraj trije oboroženi in zakrinkani moški vdrli kar v spalnico 52-letnega veleposestnika Battista Spiga. Takojšnja reakcija obeh zakoncev pa je pregnala v beg napadalce. Preiskovalci skušajo ugotoviti, če je’ šlo za rop ali pa ugrabitev. ZARADI POMANJKANJA DOKAZOV irniK zaim iz Gabrielle Parre na proslost Dekle ima baje zelo trden alibi za dan, ko so v Vidmu teroristi ubili podčastnika Antonia Santora VIDEM — Uradni zagovornik Gabrielle Parre, mlade Videmčanke, ki je že teden dni v zaporu, ker je osumljena umora poveljnika jet-niških paznikov zapora v U! Spa-lato Antonia Santora, odvetnik Giuseppe D'Este, je včeraj naslovil na državnega pravdnika dr. Driganija zahtevo po izpustitvi Parrove na svobodo zaradi pomanjkanja dokazov. Ta zahteva je osnovana na alibiju, ki ga ima deklCZa dan u-rnora in ki je, kot kaže, precej trden. Neizpodbitno jef 'dčistvo, da je Parrova 10 minut pre8 deseto opravila izpit iz deželne ekonomije na univerzi v Padovi. To so potrdili tako profesor kot tudi drugi študenti, ki so tistega dne delali izpit. Po prvotnih tezah tožilca naj bi opravljeni izpit ne izključil sodelovanja Parrove pri zločinu, saj je razdaljo 135 kilometrov od Vidma do Padove mogoče prevoziti v dveh urah, to je med 7.45, ko je bil ubit Santoro in 9.50, ko se je Parrova predstavila na univerzi. Po drugi strani pa dekle trdi, da je bila ves čas v Padovi in to potrjuje, kot kaže, tudi dejstvo, da jo je upravnica dijaškega doma, v katerem živi, zbudila s telefonom ob 9. uri in da se je Parrova takoj nato sestala z dvema drugima študentoma, nekim Grkom in nekim Italijanom. Videmski tožilec bi moral oba zaslišati še danes in tako pojasniti zadevo. Res pa je, da tožilec odločno vztraja pri dejstvu, da sta dve priči, ki sta prisostvovali videmskemu zločinu, prepoznali Parrovo, e- na na fotografiji, druga pa med soočanjem (tudi taksist Rolandi je prepoznal Valpredo za avtorja pokola na Trgu Fontana), vendar pa bi to prepoznanje nikakor ne moglo odtehtati pomena alibija. Odvetnik D’Este, ki Parrovo sicer le uradno zastopa (baje so prijatelji poslali dekletu brzojavko s priporočilom, naj imenuje za zagovornika odv. Bertija iz Padove, a ni znano, če je PaiTOvS^to^brzdjbVkd^BlejATi-sko prejela, je dejal, da je popolnoma prepričan; dp bo moral državni tožilec sprejeti njegovo zahtevo po izpustitvi dekleta na svobodo zaradi pomanjkanja dokazov, takoj ko bo preveril njen alibi. Odv. D’Este še pripominja, da je tudi dekle popolnoma mirno in prepričano, da bo kmalu zopet na svobodi. Sicer pa v njeno korist govori tudi dejstvo, da pri pregledu njene sobe v dijaškem domu v Padovi policija ni našla prav ničesar, kar bi lahko kakorkoli koristilo preiskavi. (b.br.) Cene novih modelov lancia TURIN — Avtomobilska hiša Lancia je objavila cene novih modelov, ki so bili predstavljeni prejšnji teden. Cene, v katere ni vštet davek IVA, so naslednje: beta coupe 1300 — 6.240.000, beta coupe 1600 — 6.730.000, beta coupe 2000 — 7.200.000, HPE 1600 -6.750.000 HPE 2000 — 7.220.000 lir. je pa je, da je državno pravdni? tvo kazensko ukrepalo zoper P1'0’ sorico in odredilo takojšnjo areta Šele ko je primer prof. Capodif^f' ro zadobil vsedržavni odmev, se J dr. Oronzo odločil, da izpusti pedal®' ško delavka začasno na prost®*’ Vendar, kot dokazuje že sam ukreP o začasni osvoboditvi, se sodni W stopek zoper prof. Capodiferro ®a daljuje. Preden je vzgojiteljica vC.g raj opoldne zapustila kaznilnico- J je namestnik državnega pravdni* zopet zaslišal in jo seznanil z do-c-danjimi izslediti preiskave in z 0 tožnico. Nezaslišana strogost ukrepa per prof. Capodiferro je izzvala vsej državi val kritik, saj bi .*>' smešno (če ne bi, žal, bila trag>cn,, stvarnost) zapirali nekoga zar?j|) raziskovalnega dela o pornografska revijah, ki so na prodaj v kioski ■ Zlasti še, ker se je poprečni oi® ralni čut in čut za opolzkost v za® njih letih znatno spremenil in ra’ vil. Kot izhaja iz ankete, ki .1° £ za tednik «L’Europeo» pripravil ^ vod za raziskovanje javnega h111, nja Makno, je 71 Italijanov na s mnenja, da ženska, ki se sonči g la na plaži, ne žali poprečnega >}} ralnega čuta ljudi, kar 92 Ital':' nov na sto pa meni, da je vel'* bolj hudo, opolzko in za ljudi z . ljivo dejstvo, da politik zlorabi sv J položaj in ugled ter goljufa skuF nost. To oceno so anketiranci P trdili tudi z odgovori na prošn) ’ naj sestavijo lestvico najbolj °P°, zkih dejanj: gospodarska in poln' na korupcija sta na prvem meS' medtem ko sta moško ali žensk golo telo na zadnjem. Čut za moralo in moralnost s® je, kot kaže navedena anketa. Italiji znatno spremenil in, bf*. dvoma, v pozitivnem smislu. En'111; ki se tega ne zavedajo, so nat* teri sodniki, ki še vedno vztraja! v svojem že smešnem boju Pf° pornografiji, pri tem pa. zanim'v°' znesejo svojo jezo predvsem n8, družbeno in politično angažiran'1'' deli, medtem ko običajno povs* prezirajo neangažirana in res P°r httgi*afškElu;tlbla. Da o popusti!®*’ sti do skorumpiranih sploh ne go* . rimo. - Primer • Lockheed docet. (r' Sindona posilil ženo svojega sodelavca? CARACAS - Znani italijanski baH{' nik Michele Sindona nima na vesti s* mo hudih finančnih goljufij, P°sl g naj bi tudi ženo svojega sodelavC Carla Rordonija. To naj bi trdila s" ma gospa Bordoni v svoji izjavi n® kemu venezuelskemu časniku. Bot® nijeva je povedala, da se je to dilo leta 1972 v nekem hotelu v ro'. Yorku, kjer sta se sestala njen 1110 in Sindona. . Sindona je Pod neko pretvezo P°s Bordonija v bank0 in tako ostal s81^ Ko je potrkal na vrata njene sobe ' je ona vprašala, kdo je, je odgovoi' «Mi». Ker je mislila, da je skupaj ' možem, je odprla, čim pa je Sind®1', vstopi! je zaklenil vrata za seboj. E ‘ se je potem zgodilo, je dodala gosP3' ni težko uganiti. Leto pozneje, ko j dogodek povedala možu, je bilo ko® sodelovanja med poslovnima mo zet® ' iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriHiiimiiiii>”Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiii,l> Atentat v avtobusni garaži v Belfastu BELFAST — Trije oboroženi moški, verjetno pripadniki skupine «Provisio-nals* severnoirske teroristične organizacije IRA. so včeraj postavili približno deset zažigalnih bomb v glavni avtobusni garaži v Belfastu. Bombe so eksplodirale v presledkih po pet minut vsaka in povzročile ogromen požar, ki je docela uničil garažo. Na srečo atentat ni terjal človeških žrtev. Včeraj pa je humanitarna organizacija «Ainnesty International* objavila izsledke preiskave, ki jo je ob koncu lanskega leta opravila posebna komisija na Severnem Irskem. Komisija je imela nalogo, da preveri resničnost obtožb, po katerih naj bi policija v zaporih slabo ravnala z jetniki, osumljenimi terorističnega delovanja. Komisija je ugotovila, da so bile obtožbe utemeljene, saj so zapornike pretepali, jih silili, da so ure in ure stali, mučili so jih z dolgimi in neznosnimi zasliševanji, grožnjami in poniževanji. Tako izsiljene samoobtože-valne izjave so pozneje izkoristili na sodnih obravnavah. Zaradi izredneg stanja so namreč vnesli nekatere P pravke v kazenski zakonik in ti pravki dopuščajo, da upoštevajo.K zadostne dokaze tudi morebitne iri8' obtoženih. Dokument pri tem ostro obsoja to politične umore in poziva angleško v . do. naj nemudoma poseže pri ulst>s' policiji in naj uvede javno preisl'a' ^ o kršenju zakona v tej deželi, t® Na sliki (telefoio ANSA) prizori*®" atentata v Belfastu.