Poštama plačana y gotovini Spod. in at)bon. post. ■ II Gruppo Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Leto IX. - Štev. 1 Gorica - 3. januarja 1957 - Trst Izhaja vsak četrtek V novo leto 1957 Stopili smo v novo leto, ki so mu dali naziv »leto 1957 po Kr.«. Ko bi bilo mogoče, bi pogledali v božje bukve, kaj stoji zapisano o tem letu. Ker j)a tega ne moremo, skušajmo sami uganiti, kaj nam bo prineslo. / Nekdo je zapisal, da življenje ne pozna skokov; vse se logično razvija drugo iz drugega kot vzrok in posledica. Z ozirom na to smemo postaviti ugotovitev, da se demokratično mišljenje utrjuje med našim ljudstvom, čeprav ni še povsod zmagalo. Decembrske volitve na Goriškem so popravile mučni vtis. ki so ga napravile majske volitve na Tržaškem. Takrat se je zdelo, da gre vse dogajanje zudnjih let mimo slovenskih ljudi skoro brez vidnih znamenj. Toda temu ni tako. Tudi slovenski človek je začel pravilno vrednotiti idejna trenja v današnjem svetu. To nam daje slutiti, da se bo demokratična misel tudi v prihodnje vedno bolj krepila do končne zmage. Z demokratično zavestjo je za nas v zamejstvu tesno povezana tudi narodna zavest. Smo na tako zelo vetrovnem ozemlju, da je boj v resnici naš vsakdanji kruh, namreč boj Za narodni obstanek. V tem oziru se mi zdi, da smo podobni onim morskim čerem, v katere neprestano butajo morski valovi in viharji ter jih počasi izpodjedajo. Toda zgodi je tudi, da naletijo na tako trdno skalo, ki se ne vda in kljubuje vsemu. V desetih letih po vojni smo v narodnem oziru precej terena izgubili, oziroma precej slovenskih ljudi se je izneverilo svojemu rodu. Na Tržaškem je v tem oziru najbolj zgovorna statistika obiskovalcev slov. šol. Od 4091 vpisanih otrok leta 1947-48 jih je letos samo 1893. Za Goriško trenutno nimam pri roki statistike, a je gotovo tudi tu porazna, čeprav ne v taki meri kot na Tržaškem. Z zmanjšanjem števila otrok na šolah pada tudi število slovenskih zavednih družin. O tem pričajo zadnje volitve v goričkem mestu, ko je. število slovenskih volivcev padlo približno za 250 v štirih letih. Novi šolski zakon, ki ga je rimska vlada odobrila prav pred Novim letom, obeta napraviti Slovencem na Goriškem nove težke krivice. O tem zakonu govorimo na drugem mestu, tu se ga samo spominjamo. Vse to nam priča, kako trd in brez prenehanja je naš boj za narodni obstanek. Kar je bilo narodno manj zavednega in šibkega, kar se je pridružilo slovenski skupnosti iz kakršnega koli oportunizma, so odnesli valovi in viharji. Vprašanje je le, ali smo prišli že do one žive skale, ki kljubuje in se ne gane. Vsekakor nam mora biti vsem pri srcu tudi to vprašanje, posebno vsem onim, ki tu in po svetu nosijo odgovornost za obstoj slov. narodne manjšine v Italiji in na Tržaškem. Zdi se, da se nekateri odločno premalo ali celo nič ne zmenijo za to, čeprav bi bila njihova dolžnost priskočiti na pomoč narodno tako ogroženim Slovencem v Italiji. Saj ti vendar nočejo umreti, četudi jih je morda ta in oni že obsodil na smrt. Da nočemo umreti nam priča naše kulturno prosvetno življenje, ki se kljub vsem oviram vendar dokaj čvrsto razvija. V tem oziru ne moremo sicer reči, da smo napravili vse, kar je bilo mogoče, dokaj dela smo pa le opravili. Žal, da je tudi v tem oziru premalo razumevanja pri številnih ljudeh, ki jim ni, da bi gradili slovensko kulturo, temveč gledajo le na svoje strankarske koristi. Slednjič je potrebno, da poudarimo važnost našega verskega življenja in dela. Ne smemo izgubiti izpred oči, da je vsa naša narodna in kulturna preteklost oovezana s Cerkvijo in njenim delom. To velja še prav posebno za vse narodno ogrožene predele. V Slov. Benečiji n. pr. se je slovenščina v zadnjem stoletju ohranila edinole v cerkvi in s pomočjo molitve in mašnih bukvic v družinah. Prav tako na Primorskem pod fašizmom. Za nas torej versko in cerkveno življenje ni važno samo za večno zveličanje, temveč prav tako tudi za narodni obstoj. Tega pa oni, ki hočejo gradili brezbožni socializem med nami, nočejo uvideti. Spodkopavajo na vse načine vero naših ljudi, jih odtujujejo Cerkvi, grdijo duhovnike ter se pri lem nočejo zavedati, da kopljejo svojemu narodu globljo jamo nego vsi ostali njegovi nasprotniki. Saj Božič na Madžarskem Na Madžarskem so letos prvič po dolgih letili spet obhajali Božič in praznik sv. Štefana. To so si Madžari le priborili v revoluciji. Veselja je bilo seveda bolj malo, saj je v vsaki družini kdo manjkal. Toda cerkve so bile polne in celo državni radio je moral oddajati božično pesem »Sveta noč«. Kadar je to priložnost izkoristil, da bi se prikupil ljudstvu, ki ga ima za sovjetskega prefekta na Madžarskem ter ga ne mara. Delavci se vračajo v tovarne, a tam nadaljujejo pasivni odpor. Kadar jih prepričuje in zapira, prosi in straši, a nič ne pomaga. Produkcijski stroj stoji in bo stal, dokler ne bodo na državnem vodstvu ljudje, ki jim prebivalstvo zaupa, lo vedo tudi Sovjeti, ki se verjetno že kesajo, ker so med vstajo tako neusmiljeno pobijali madžarsko ljudstvo, ki so si ga za vedno odbili. Kadar skusa pridobiti za vstop v svojo vlado predstavnike nekomunističnih strank, zlasti stranke malih posestnikov. Njen bivši tajnik Bela Kovač se baje pogaja s Kadarjem. Ta pa zahteva popolno nadoblast za svoje komuniste, ki jih je le 90 tisoč od 9 milijonov Madžarov. Njegovih pogojev druge stranke nočejo in ne morejo sprejeti. Premirje bo nastalo le, če bo Kadar sprejel zahteve drugih političnih skupin, to se pravi, če mu bodo to dovolili njegovi sovjetski gospodarji. Ako bi se to zgodilo, bi na Madžarskem imeli podoben notranjepolitični položaj, kakor je nastal na Poljskem. Spremembe v Moskvi Okrog Božiča je zasedal v Moskvi centralni komite sovjetske komunistične partije. Uradno poročilo pravi, da so obravnavali gospodarske zadeve. Objavili so tudi, da je bil razrešen svojih dolžnosti dosedanji predsednik državne gospodarske komisije Saiburov, na njegovo mesto pa je bil postavljen Pervuhin. Ta sprememba ima po mnenju poznavalcev sovjetskih razmer globok politični pomen. Saburov je pristaš Hruščeva in je zagovarjal prvenstvo za težko industrijo, Pervuhin pa je je znano dejstvo, da se verska brezbrižnost in še bolj verska mržnja med narodnimi manjšinami prej ali slej vedno sprevrže tudi v narodni odpad. Verska zavest se sicer ponekod dviga, povečini pa pada. V veliki meri je njeno dviganje ali padanje odvisno od verskih in prosvetnih organizacij v župnijah. Preko teh zadobi duhovščina in z n jo-tudi Cerkev prodornejši vpliv na duše. Življenje ne pozna skokov, smo rekli ob začetku. Zato se moramo potruditi, da pojde v novem letu razvoj na boljše in ne na slabše. To bomo dosegli, če bomo poživili svoje narodno-obrambno delo, dalje kulturno-prosvetno delovanje in še prav posebno, če bomo povečali skrb za verski in moralni dvig slovenskega ljudstva. Samo če bomo postali dobri in zavedni katoličani, bomo mogli še naprej uspešno bojevati svoje številne vsakdanje boje. V ta namen nam je potreben poleg verskih in kulturnih organizacij tudi dobro organiziran in razširjen katoliški tisk. Vsled tega se moramo vsi zavedati, da je od dobrega uspeha meseca za katoliški tisk odvisen tudi uspeh ali neuspeh vsega našega nadaljnjega delu v letu 1957. prijatelj Malenkova. V tem naj bi bil znak, da moč Hruščeva pada. lilGC jMtilciljcvG i u jjci ScV i 11il so obravnavali tudi druge zadeve, česar pa niso objavili. Ne moremo si misliti, da bi šli na tako važnem posvetu moskovskih prvakov mimo zadeve z Madžarsko, Poljsko ali Jugoslavijo. Gotovo so govorili tudi o nezadovoljstvu med sovjetskimi študenti in delavci. A o tem nič ne poročajo. Verjetno so se pojavila med kremeljskimi prvaki nasprotja o politiki, ki naj jo vodijo v teh težavnih zadevah, ki so jih spravile v škripce. Pred domačo in notranjo javnostjo pa tega ne morejo priznati, ker morajo narediti vtis, da so v tem nerodnem položaju enotni. Hru&čev v škripcih Tudi Rusi so ljudje. Dovolj jim je pomanjkanja in pritrgovanja. Ko jim je Hruščev dal vzgled, da lahko udrihajo po Stalinu, se niso spomnili le zločinov, ki jih je delal Stalin nad komunisti, ampak nad vsem prebivalstvom, ki mu ni privoščil dovolj živeža, obleke, stanovanj in sploh blaga za široko potrošnjo. Rekli so, da je tega dovolj. Hruščev je to videl. In videl je, da zahtevajo tudi več svobode. »Človek ne živi samo od kruha«, je značilen naslov neke knjige, ki je izšla v času tako imenovane destalinizacije in jo zdaj pravoverni komunisti ostro napadajo kot krivoversko, ker je imela med ljudstvom velik odmev. Hruščev je dajal znane izjave, ki so zbudile sile, nad katerimi je potem zgubil nadzorstvo. Eksplodirale so na Poljskem in Madžarskem in čuden nemir je nastal v sami Sovjetski zvezi. Nekateri opazovalci trdijo, da sovjetska mladina izgublja vero v komunizem in hrepeni po resnici ter pravi svobodi. In ta razvoj bo šel naprej v podložniških državah ter v Sovjetski zvezi. Sam Hruščev je v velikih škripcih, pa tudi ostali svet živi med upom in strahom. * Rekli smo, da živi tudi svobodni svet med upom in strahom. Zakaj? Možno je, da bo komunistična revolucija pod pritiskom razmer in novih dogodkov v letu 1956 postopno izgubljala svojo ostrino. Če se bo skrajnost res začela umikati zmernosti, bo to najvažnejši dogodek ne-le v letu 1957, ampak v našem stoletju sploh. A to ni edina in tudi ne najverjetnejša možnost, ker se bo komunizem divje branil in bo pripravljen tvegati vse za vse. Ako se bo to zgodilo, bo nasilno eksplodiral in nihče ne more vedeti, kje in kako se bo to končalo. Letošnje leto nam je nakazalo obe možnosti: prvo na Poljskem, kjer komunizem postopno popušča; drugo na Madžarskem, kjer je tekla kri. Oboje bi se v novem letu utegnilo ponoviti v večjem, svetovnem obsegu. Nova ameriška politika V Združenih državah so nadvse slovesno sprejeli predsednika indijske vlade Nehruja, ki so ga še pred kratkim napadali zaradi njegove nevtralne politike, ki koristi Sovjetski zvezi in škoduje svobodnemu svetu. Po dogodkih na Madžarskem in v Egiptu pa se je marsikaj spremenilo. Amerikanci, ki so ustanovili Združene narode, So morali vztrajati pri njihovih načelih in obsoditi nele sovjetski napad na Madžarsko, ampak tudi anglo-francoski nastop proti Egiptu. Tako so se znašli na strani Indije, ki pa je tudi spoznala, da je sovjetski ustroj danes edini kolonializem ter imperializem tih svetu saj ni le politično za-užnjil podložnikih držav, ampak jih je tudi gospodarsko veliko bolj izropal kot prej velesile svoje kolonije. Eisenhovver je izkoristil ta položaj in se temeljilo pogovoril z Nehrujem. Njegov namen je, pridobiti nevtralne afriško-azijske narode za Ameriko in posredno za svobodni svet ter preprečiti, da bi postali sovjetski plen. S tem so seveda postavile Združene države svojo politiko na povsem noveosnove. Tito pojde v ZDA Washingtonski in beograjski diplomatski krogi vedo povedati, da je predsednik Eisenhower že poslal jugoslov. komunističnemu diktatorju Titu načelno vabilo, da lahko pride na uradni obisk v Združene države. Niso pa še določili točnega datuma in odposlali uradnega vabila. Amerikanci, zlasti predsednik Eisenho-wer, so posebno naklonjeni raznim diktatorjem in jih rešijo, ako le morejo, ko so tik pred padcem. Tak je bil primer z Nasserjem in nekaj podobnega je s Titom. Silno »brihtni« ameriški diplomati sicer trdijo, da so dogodki na Poljskem in Madžarskem le Titova zasluga in da ga Amerika zato lahko poplača s povabilom, da obišče Belo hišo. A prav toliko zasluge kot Tito ima za dogodke v Vzhodni Evropi tudi Stalin, ki je ustvaril razmere, proti katerim se zasužnjeni narodi upirajo in bi se upirali, če bi poznali Tita ali ne. Sicer pa so Amerikanci svojega beograjskega Benjamina, ako je res delal zanje, že dobro plačali. Za vsakega pilota, ki so ga pred leti sestrelili Titovi vojščaki, so Amerikanci dali jugoslovanskemu režimu vsaj 100 milijonov dolarjev. Amerikanci sicer včasih vodijo dobro politiko in so vsaj doslej pokazali precej protikomunistične odločnosti, z načelnostjo in doslednostjo pa se včasih žal ne morejo pohvaliti. In le takšna politika bo lahko rešila svobodni svet, ki ga danes zaradi Nadškofova beseda za mesec katoliškega tiska Veseli me, da skuša »Katoliški glasu, navdahnjen s krščanskim čustvovanjem, združiti vse Slovence tukajšnjega ozemlja v edini Resnici, ki je Kristus. Zato pa blagoslavljam zamisel, da se bodoči mesec januar posveti razširjanju slovenskega katoliškega tiska. Milost Gospoda Jezusa Kristusa druži brez razlike Slovence in Italijane v krščanskem bratstvu. Katoliški tednik, ki naj se vedno bolj razširja med slovenskim ljudstvom, naj zvesto uresničil je Kristusovo geslo: »Naj bodo vsi eno!« Opozarjan: pa svoje slovenske vernike, naj ne poslušajo — pod pretvezo problematičnih, a dejansko negativnih gospodarskih razlogov — sovražnikov Boga in človeštva, ki jih hočejo zavesti s svojimi zlobnimi nauki v revščino in propast. Vsemogočni naj blagoslovi vse one, ki se trudijo z razširjevan jem »Kat. glasa« med Slovenci, kakor tudi vse naročnike in bralce. Leto Gospodovo 1957 naj bo za vse kristjane leto duhovnega preroda in evangeljsko usmerjenega živ- I jen ja! V Gorici, dne 30. dec. 1956. t Hijacint, nadškof goriški ogromnih stroškov za obrambo lahko vodijo samo Združene države. Svobodni in zlasti še katoliški svet pa ne bo črpal upanja v boljšo bodočnost iz E i se n h ow e r j e v eg a vabila, naj pride v zasmeh kipu Svobode v Belo hišo človek, ki spada med najkrutejše preganjalce vere in zatiralce svobode. Jugoslovanski narodi bi želeli, da bi Združene države pomagale njim, ne pa njihovemu zatiralcu. Ameriška vojaška pomoč V razpravi o proračunu za prihodnje leto je govoril tudi vojni minister Gošnjak, ki je povedal, da Jugoslavija že delj časa ne dobiva redne ameriške vojaške pomoči, temveč le pošiljke nakazane iz prejšnjih neizpolnjenih ameriških proračunov in še tem so izvzeli težko orožje, zlasti reakcijska letala. Minister je rekel, da so začeli primanjkovati nadomestni deli pri o-rožju, ki ga je dobila Jugoslavija od Amerike in da ga bo treba zavreči, če ne bo nadomestnih delov. Pritoževal se je tudi. da je tuja vojaška pomoč odvisna od vsakokratnega političnega položaja in bo za*o najbolje, da se ji Jugoslavija odpove. Jugoslovani tnrej .. jbrž ne računajo na novo ameriško vojaško pomoč. VSTOPAMO V MESEC KATOLIŠKEGA TISKA V VZHODNI EVROPI Stran- 2 KATOLIŠKI GLAS Leto IX. - 1957 - Štev. 1 NAŠ TEDEN V CERKVI Kamorkoli je prišel, povsod je širil tola- tirajo! Iz božične poslanice sv. očeta žbo in božji blagoslov. Kateri so poslušali njegove bese7 let. EVHARISTIČNI KONGRES V KAT ANI JI Stalni odbor za italijanske narodne evharistične kongrese je predlagal svetemu očetu, naj bi se prihodnji kongres vršil v Kataniji na Siciliji. Sveti oče je predlog sprejel. Prihodnji kongres bo spomladi leta 1959 z geslom: Daj nam danes naš vsakdanji kruh. ZAVEDNOST BELGIJSKIH KATOLIČANOV V belgijskih katoliških šolah se je v novem šolskem letu število učencev spet povečalo za 25.000. Zanje je bilo treba poskrbeti 800 novih šolskih prostorov in okrog 1000 učiteljev. Ker je belgijska socialistična vlada odrekla katoliškim šolam državno podporo, so škofje ustanovili poseben narodni odbor »Šola in družina«, ki zbira potrebna denarna sredstva. Po vseh župnijah so organizirani župnijski odbori. Vsak mesec je na delu 100.000 ljudi. V prvih šestih mesecih organiziranega dela so nabrali 136 milijonov belgijskih frankov za 1 milijon učencev, ki obiskujejo katoliške šole. Iz vsega lega je razvidno, kijko želijo belgijske katoliške družine, da se njiht/vi Slovenski katoliški tisk na Primorskem KATOLIŠKI GLAS, tednik, ki ima namen seznanjati naše ljudi doma in po svetu o vsem v luči nauka sv. Cerkve. 1 ASTIRČEK, mesečnih' za otroke. VERA I N DOM, mesečnik za prosveto in vzgojo. MOHORJEVE KNJIGE Nevarna propaganda Večkrat hodijo po hišah v tržaškem mestu in na deželi zenske, ki ponujajo liste ali knjige. Navadno so zelo vsiljive. Kar užaljene se čutijo, če ne vzamete ali kupite, kar vam ponujajo. Saj gre vendar za misijone, pravijo, in prodajamo liste, ki. edini govorijo resnico; saj so tiskani celo z odobrenjem kvesture. Vse to je čisto navadno protestantska propaganda, ki jo pa včasih znajo prav ilobro zakriti s knjigami in listi, ki govorijo o zdravju. Naši ljudje se čudno obnašajo. Namesto da bi vprašali, če gre za katoliško stvar m katoliško vero, navadno kar kupijo. Če Jih potem vprašaš, zakaj so kupili, ti bodo odgovorili, se na ta način sitne ženske najlaže odkrizajo. Končno pa človek ne ve, kaj se za stvarjo skriva, ko je vse v zvezi z vero. Zato je boljše, če kupijo. Tako bo mir in zadeva rešena. To se godi še posebno pri ljudeh, ki odločno odklanjajo katoliško časopisje, ali pa pri ljudeh, pri katerih je versko prepričanje precej upadlo in so zato navezani na praznoverje. Zanje namreč katoliško časopisje ne predstavlja nevarnosti za zdravje na duši in na telesu in ga zato lahko kar mirno odklanjajo. Naši ljudje naj bodo previdni! Naj s svojo nevednostjo ne podpirajo gibanj, ki izigravajo njihovo nevednost za širjenje krivih naukov o veri. Cerkvi in verskem življenju. Kvesturo ne zanima, ali piše knjiga za katoliško ali protestantsko vero. To zanima cerkvene oblasti. In vsaka knjiga in vsak list verske vsebine, ki nimata cerkvenega dovoljenja, sta za katoličana nevarna in zato prepovedana že po samem naravnem pravu. Izogibajte se takih knjig! L. PROTI KVARNIM MLADINSKIM ČASOPISOM V Frankfurtu ob Meni v Nemčiji šo ustanovili poseben odbor, ki bo skrbel za pobijanje škodljivega vpliva malovredne mladinske literature. Veliko si obetajo od izdajanja cenenih mladinskih brošur, ki naj bi nadomestile šundliteraturo. Doslej imajo na razpolago 24 takih mladinskih zvezkov, ki stanejo od 35 do 160 lir. (Naročajo se pri »Deutschen Jugendschriften-werkes« Frankfurt a.M., Neuhofstrasse 9). otroci vzgajajo v katoliškem duhu in kako cu\,ijo svoje katoliške sole, ki so si jih priborili z velikimi žrtvami leta 1879. KATOLIŠKE ŠOLE V JUŽNI AFRIKI I udi v Južni Afriki so katoliške šole v velikih težavah. \ lada izvaja rasistično politiko in zahteva popolno ločitev belih od črncev, škofje pa se temu odločno upirajo. Zato je vlada ukinila podpore katoliškim šolani. Katoličani se tega niso ustrašili. Zbrali so okrog 1500 milijonov lir za vzdrževanje svojih šol. Katoličani z Nove Zelandije so jim poslali 8 milijonov lir. REKORD SVOJE VRSTE Gotovo nikjer na svetu ne najdemo kraja, kjer bi se tako visoko število prebivalcev posvetilo redovniškemu življenju, kot je to župnija Abarazu v Španiji. Vas šteje 1000 prebivalcev in od teh jih je 33, duhovnikov ali redovnikov ali usmiljenk. Župnik tega kraja izhaja iz družine, ki je dala Cerkvi 6 duhovnikov in 3 redovnice. USLIŠANA MOLITEV Ameriška gospa Vaughani, mati 13 o-trok, pravi, da je vsak dan takole molila: O Gospod, prosim te. podeli vsem mojim trinajsterim otrokom duhovniški ali redovniški pok lic! Njena molitev je bila uslišana: 5 hčera je stopilo v samostan, 8 sinov pa se je oklenilo duhovniškega stanu. Eden izmed njih je postal nadškof, drugi celo kardinal. božično praznovanje v svetu trJz življenja Ctrlcvt mm*? Lelo IX. - 1957 - Štev. 1 KATOLIŠKI GLAS Stran 3 Šole nam hočejo uničiti Sola v materinem jeziku je osnova kulturnega življenja pri vsakem narodu, je prvinski kulturni činitelj. Narod, ki nima šole v lastnem jeziku, hira. je manj vreden in ponižan v svoji duši. Takih narodov bi v dvajsetem stoletju ne smelo biti nikjer na svetu, najmanj pa v Evropi. zibelki vse moderne kulture. Slovenci smo imeli svoje šole že pred davnimi leti. Fašizem, ta zabloda modernega poganstva, nam jih je uničil. Hotel je uničiti tudi Slovence kot narod. To se mu seveda ni posrečilo, toda 25 let kulturne praznine, katero je povzročil. nam je veliko škodovalo. Fašizem je propadel kot politični sistem v drugi svetovni vojni. Njegov idejni strup je pa ostal še v glavah mnogih ljudi, j Leta 1945 smo dobili nazaj svoje sole, katere nam je bil fašizem uničil. Oklenili srno se jih z ljubeznijo in požrtvovalno in ljubosumno smo jih gojili kot neprecenljiv zaklad. Te šole je italijanska uprava ob povratku v te kraje prevzela. Upali in želeli smo, da bi se s poštenim in pravičnim demokratskim zakonom njihov položaj tudi pravno u-redil t> korist državljanov in države. Ker nimamo zastopnikov v državnem zboru, smo to svojo pošteno in lojalno državljansko željo izražali v časopisju, na javnih shodih in v peticijah. naslovljenih na poslansko zbornico ih na senat. Iz Rima pa so zadnja leta prihajali čudni in prav nič razveseljivi glasovi o nekaterih določbah, ki bi, če bi postale zakon, vplivale na naše šole kot strup. Ob vsaki taki vesti smo se odzvali ■ s protesti, na kar je včasih prišel iz Rima tudi kak pomirljiv glas. Tako je proti koncu lanskega februar ja g. prosvetni minister Paolo Rossi, naročil tržaškemu socialističnemu časnikarju Giorgiu Cesareju: »Zagotovite slovensko manjšino, da je bil načrt zakona za ureditev slovenskih šol izdelan brez moje ved-Izključujem možnost, da bi ga prosvetno ministrstvo potrdilo v obliki, kakor je o njem poročal tisk.« To Rossijevo izjavo so takrat objavili vsi slovenski listi na Goriškem iti Tržaškem. Zacvetelo je majhno ■ Upanje, da bo zloglasni zakonski načrt popravljen v ustavnem in demokratičnem smislu, kajti če odgovorni minister nekaj zagotovi, bo tudi držal ali pa bo odstopil. Kot novoletno darilo pa je med nas udarila vest, da je ministrski svet na predlog prosvetnega ministra P. Rossija odobril načrt zakona. ki nuj uredi slovenske šole tako. da bi šole na Tržaškem ostale, ker so zajamčene v znanem londonskem memorandumu, slovenske šole na Goriškem pa bi se zaprle. Namesto njih bi se ustanovile slovenske paralelke na italijanskih šolah. Praktično pomeni: slovenska nižja srednja šola, slovenska strokovna šola. klasična gimnazija z licejem in učiteljišče se ukinejo. Slovenski učenci se vpišejo na italijansko šolo iste vrste. Da bo ironija še bolj žgoča, trdijo, da je to v skladu s šestim členom ustave v zaščito slovenske manjšine. Perspektive, ki se s tem odpirajo za slovenski pouk, so porazne in danes sploh še nepregledne. Na mesto slovenskih ravnateljev pridejo italijanski, o katerih ne vemo, ali bodo sploh poznali kako slovensko besedico. Kako bodo brez temeljitega znanja učnega jezika usmerjali iti nadzorovali pouk? Tudi ne vemo, ali ne bo ministrstvo na taka mesta postavilo najbolj zagrizene može, tisto ministrstvo, ki je sestavilo in predložilo tak monstruozni načrt. Ravnatelj daje ton zavodu, katerega vodi. Kakšen bo ta ton. si po vsem tem lahko mislimo. Kako bo na primer z maturami? Fašistični režim je v svoji kulturni onemoglosti odredil, da,so kandidati slovenskega učiteljišča v Tolminu delali maturo pred čisto italijansko komisijo v Vidmu — preko tolmača. Če pojdemo po tej začeti poti naprej, lahko pričakujemo še kaj lepšega. Tudi še ni pozabljena usoda idrijske realke. Zadnje njene razrede so bili pod fašizmom postavili kot paralelke na neki italijanski zavod v Vidmu in tam so umrli prej, kot je celo vlada pričakovala. To o slovenskih paralelkah na italijanskih šolah torej ni »novost«, kot hoče to reč predstaviti vladni tisk; to je samo klavrna ponovitev fašističnih poskusov. Mi Slovenci pa nočemo biti poskusni zajčki, hočemo, da nam vlada da isto. kar imajo druge manjšine. Sodimo, da ne smemo mimo enega dejstva. Ta krivični zakonski načrt je prišel pred ministrski svet v času ministrovanja g. Paola Rossija, ki pravi, da je socialist. Ko sta vodila prosvetno ministrstvo demokristjan Gonnella in liberalec Martino, nam šol res niso uzakonili, a tudi uničiti nam jih niso nameravali. To žalostno delo namerava opraviti socialist Rossi. ----------------- n n i Voščilo Narodnega odbora Slovenije RADIO »GLAS AMERIKE« Ena najmočnejših in najbolje opremljenih radio oddajnih postaj na svetu je radio postaja »Glas Amerike«. Oddaja za 91 dežel na svetu v še večjem številu jezikov, ker so oddaje za nekatere dežele v več jezikih. N. pr. za Rusijo oddajajo v veliko ruščini, v ukrajinščini, georgijščini, armen-sčini: za Kitajsko v mandarinščini in v raznih dialektih. Oddaje o«bsegajo vedno novice in razne komentarje. Pole«: tega še poročila o dogodkih v svetu s posebnim ozirom na deželo, kateri je oddaja namenjena. Za Jugoslavijo ima »Glas Amerike« dvojno oddajo, za Srbe lin Hrvate ter za Slovence. Za te slednje pa v slovenščini in v angleščini. Oddaje v slovenščini so vsak dan od 18. do 18,15 na valovni dolžini 25 in 41 in: od 18,45 do 19. na dolžini 251 m; od 19.15 do 19.30 na dolžini 379 m ter od 21,30 do 21.45 na valovni dolžini 41 in 49 m. Program v angleščini za Slovence pa je vsak dan od 15.15 do 15,45 na dolžini 1734, 19, 25, 31. 49 m: dalje od 19. do 20. na dolžini 25 in 31 m: od 20. do 22. na dolžini 25 in 35 m (glasba); od 23. do 24. na dolžini 31 m (glasba); od polnoči do ene na dolžini 1734. 31, 41 m (glasba). Ravnateljstvo te oddaje želi čimbolj ustreči poslušalcem. Zato bi rado vedelo za njih mnenje o tej postaji, da bi moglo oddaje izboljšati. V ta namen je razposlalo vprašalno polo. ki naj bi nanjo poslušalci v zamejstvu in v domovini odgo- 3. Katere od sledečih programov najrajši poslušate: a) Nedeljski verski program. b) Obzorja znanja. c) Kulturne programe (literatura, film. u-umetnost). d) Politične komentarje. e) Časopisni pregled. f) Znanstvene programe. g) Razgovore z ameriškimi Slovenci. 4. Katere druge programe bi želeli? 5. Katere od omenjenih programov naj opustimo ? 6. Kaj «bi predlagali za izboljšanje naših programov v slovenščini? 7. Ali tudi kdaj poslušate program Gldsu Ariierike v srbo-hrvaščini ? Star(a) sem: manj kot 20 let med 20 in 40 letom več kot 40 let moškega spola žen>:kega spola. Prosimo, povejte nam vaše mnenje o programih Glasu Amerike na omenjena vprašanja in dodajte *e druge komentarje. ki jih želite o našem delu. IZJAVA Vest. da je ministrski svet sprejel zakon o ureditvi slov. šol na Goriškem in Tržaškem, je vso slov. javnost iznenadila in vznemirila. Ob sporočilu agencije ANSA glede ne-vorili. Ker. vemo. da s tem ugodimo našim katerih točk zakona, ki pomenijo bralcem, ki gotovo tudi sami poslušajo uničevanje slov. šol. je vodstvo SDZ »Glas Amerike«, objavljamo vprašanja z sklenilo napraviti vse' korake, da se željo, naj bi odgovore poslali ali na naše ta krivica ne uresniči in da se di- urednistvo ah na vodstvo USIS. Via Ga- skriminacijske in nedemokratične določbe iz zakonskega načrta izločijo. latti 1, Trieste. Vprašanja se glase: VPRAŠALNA POLA 1. Kolikokrat na teden poslušate oddajo Glasu Amerike v slovenščini? 2. Ob kateri uri jo navadno poslušate? Na kateri valovni dolžini? Vodstvo SDZ smatra, da je v tej življenjsko važni narodni zadevi potreben skupen nastop vseh slov. sil. Vodstvo Slov. dem. zveze v Gorici Slovencem in Slovenkam želimo iz srca vesele praznike in vso srečo v novem letu! Bog daj, da bi bili osebno srečni in zadovoljni in da bi narodovo življenje krenilo na bolje! Z nekaj več upari ja izrekamo letos to voščilo kot v zadnjih letih. Glavni sovražnik miru in sreče — komunizem — je sedaj prvič po drugi svetovni vojni začel kazati znake slabosti. začel izgubljati udarnost in osvojevaltio silo. Na Poljskem je u-porno javno mnenje izsililo bistvena olajšanja in prisililo komunistično diktaturo k popuščanju. Na Madžarskem je narod pohitel na barikade v boj za svobodo in demokracijo. Žrtvovana življenja in prelila kri ne morejo biti zastonj. V sami Sovjetski zvezi nastopa proti diktaturi mladina in delavstvo. V podjarmljenih narodih vre. Vidno raste nezadovoljnost in ogorčenje nad izžemanjem. Ljudje zavračajo službo tiranom in klikam, ki v imenu totalitarne države in diktature proletariata teptajo osebno svobodo in dostojanstvo. Izredno značilno je, da je uporniško razpoloženje proti komunizmu najmočnejše med mladino in delavstvom, dočim kmetje dosledno, stalno in vztrajno prezirajo namene in cilje komunistične javne uprave. Nad vsak dvom očitno je, da zasužnjeni narodi z enako odločnostjo odklanjajo položaj prisiljenih satelitov Kremlja kot vlogo podanikov pod diktaturami nacionalnega komunizma ali titoizma. Madžarski upor se je razvil v herojsko drzno akcijo prav zato, ker so borci za svobodo izrecno odklonili vsiljevanje titoizma. Začeli so se majati nosilci Komunistične beznice nasilja. Zadnji dogodki so znova dokazali, (la osvobojenje mora priti z železno nujnostjo. Dokazali so pa tudi. da zunanje vojaške pomoči za našo svobodo ni in ne bo. Komunistični sistem se bo zrušil, ko bo v celi državi nastala enotna fronta proti skupnemu zatiralcu, ko se bo tudi sedanjim komunističnim hlapcem zagnusila val/tiska in krvniška služita nad narodom in proti narodu. Slovenci po vsem svetu, le praznične dni molimo, v prihodnjem letu pa bomo s podvojenimi silami delali in žrtvovali, da bi sveto oznanilo božične noči, poslanstvo Miru in Ljubezni čim prej uničilo sile teme in sovraštva in zavladalo med nami in v naši domovini. NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO Dr. Miha Krek. predsednik Pr. Bogujnil Vošnjak. podpredsednik Poziv slovenskih visokošolcev Prejeli smo in objavljamo: Vesti o načrtu ministrskega sveta z dne 28. decembra 1956 o zakonski ureditvi slo vsa slovenska manjšina to akcijo složno in ml-ločno podprla. Gorica, 30. decembra 1956. Akademski klub - Gorica Akademsko - srednješolski klub »Simon Gregorčič« - Gorica Slovensko katoliško akademsko društvo - Gorica Med trnjem in osatom Gregorčič in komunisti Pred desetimi leti, ko smo obhajali Gregorčičevo Štiridesetletnico smrti, se mi je zgodilo nekaj podobnega kakor letos. Po proslavi, ki se je je v tedanjih razmerah razen duhovnika udeležila vsa vas. me vprašajo dijaki, kako je vendar io, da duhovniki ne greste na proslavo duhovnika - pesnika. Pred desetimi leti ni kazalo takoj in javno odgovoriti in tedaj se oglasi dijakinja, ki pravi: »Kako bo šel duhovnik zraven, ko pa so na Gregorčičevi proslavi govorili javno proti duhovnikom. Ta reč je zame čudna. Tam na rdečem sedežu imajo Gregorčičevo sliko vedno na steni in vsak večer govorijo proti duhovnikom.« — Letos ob petdesetletnici je ob podobnem primeru neki fant posrečeno povedal: »Komunisti proslavljajo mrtve duhovnike, a napadajo žive. Mrtvi duhovniki jim ne morejo več škoditi!« Koliko Kadar jev bo še treba, da bodo vsi Slovenci na Primorskem to spoznali! Veličasten koncert božičnih pesmi v goriški stolnici Letos so se vsa srca goriških vernikov razveselila ob lepi novici, da bodo zadnjo nedeljo v letu nastopili v goriški stolnici združeni goriški cerkveni zbori z našimi lepimi božičnimi pesmimi. Zato pa je bila v nedeljo popoldne gorišlka stolnica napolnjena kakor le ob naj redkejših slovesnostih za Slovence. Za uvoid so vsi zbori in ljudstvo zapeli večno lepo »Sveto noč«. Sledil je govor č. g. dekana in kateheta na srednjih šolah; Alojzija Pavlina, nakar nam je podgorski rojak., član tržaškega radia, tenorist-solist g. Kodermac občuteno lepo zapel drugo in tretjo kitico »Svete noči«. Po tem lepem uvodu so nastopili združeni goriški cerkveni zbori in nam pod vodstvom g. prof. Mirka Fileja in ob spremljavi gdč. pro/fesoriee Lojzke Bratuževe zapeli osem prelepih božičnih pesmi. Prva je ibila na sporedu pesem Nad Betlehem, ki so jo zapeli združeni moški zbori. Sledila je pesem za mešan zbor Angelsko petje, nato zopet pesem moškega zbora Pastirji, povejte. Moški zbori so nam še zapeli čudovito lepo Blaženo noč, nakar so skupni zbori odpeli še pesmi Emanuel, Transcamus, Slava Bogu in Počivaj milo Detece. Pred izpostavljenim Najsvetejšim so duhovniki pred oltarjem skupno s pevci odpeli litanije Matere božje z odpevi Brede Sčekove, ki so tako veličastni in lepi in pristno naši. Lepo slovesnost je kronala Zahvalna pesem, ki je bila obenem tudi zahvaluica Bogu za vse prejete dobrote minulega leta. Skoro dve uri trajajoča slovesnost ni nikogar utrudila in mnogi so si želeli, da bi mogli še in še poslušati neizčrpni zaklad naših lepih božičnih pesmi. Poleg vernikov so se slovesnosti udeležili tudi zastopniki slov. šolskih in drugih ustanov. Ko smo odhajali iz stolnice, se je marsikateri Italijan čudil, odlkod se je vzelo toliko Slovencev. Ko bi se tudi ob drugih prilikah tako izkazali, bi gotovo pridobili na ugledu pri vsej goriški javnosti. Veličasten koncert hoiičnih pesmi je zapustil v srcih gorištkih vernikov prelep spomin na božične dni in obenem toplo zavest, da *e z bogastvom naših pesmi lahko izkažemo pred vsemi ljudmi. Zato izrekamo iskreno zahvalo najprej požrtvovalnemu pevovodji g. prof. Mirku Fileju, posameznim organistom, ki so s toliko vnemo vadili svoje zbore za ta nastop, ter vsem pridnim pevcem iz Gorice, Pevme, Števerjana, Rupe. Doberdoba. Ja-melj, ki so se v tako lepem številu odzvali vabilu Duhovske zveze in Slov. katoliškega prosvetnega društva, ki sta koncert organizirala. Zahvala pa gre tudi g. župniku stolne cerkve msgr. Velciju, ki je za to priložnost dal na razpolago prostorno gorišk^o stolnico. Ob koncu izražamo željo, naj se ta božični koncert vrši vsako leto na zadnjo nedeljo v letu. Božični prazniki v Gorici Zdelo se je, da bodo letošnji božični prazniki v Gorici v znamenju dežja in megle, pa se je na božično vigilijo nepričakovano zjasnilo in Božič nam je prinesel sonca in luči na pretek. Tudi srca so ga bila polna. Z obrazov, iz izložb, skozi razsvetljena stanovanjska okna, od vsepovsod je sijalo božično razpoloženje. Po radijskih valovih si slišal samo lepe božične pesmi, ki so se kosale s pesmijo svetonočnih zvonov, cerkve pa so bile polne vernikov, ki so tam molili božje Dete. Lepa je bila polnočnica za slovenske vernike v cerkvi sv. Ivana, prav tako tudi jutranja sv. maša v stolnici. V božičnih dneh so po vsej Italiji in tudi v našem mestu razdelili na tisoče in tisoče paketov najbolj potrebnim, da so ob topli zavesti, da še nekdo sočustvuje z njimi, lepše praznovali praznik ljubezni. Novo leto je spet zbližalo srca. Voščila za srečo iin blagostanje v novem letu so prekrižarila svet. ki hrepeni po miru in ljubezni, ki pa ju more prinesti le Novorojeni. ki je edini knez ljubezni in miru. Poroka Dne 26. dec., na Štefanovo, sta se v prijazni kapelici v »Villa Concordia« v Gorici poročila gdč. Mirjam Brumat, profe-sorici? na slov. višji gimnaziji v Gorici in dr. Ivo Komjane, zdravnik^kirurg, oba iz znanih goriških družin. Poročni obred je izvršil ženinov brat č. g. Marijan Komjanc. Novoporočencema voščimo mnogo sreče na skupni življenjski poti in jima iskreno čestitamo! / • Glasbeni večer SKAD-a V soboto 22, decembra je Slov. kat. akad. društvo v Gorici priredilo svoj letošnji drugi glasbeni večer. Za to priložnost je povabilo iz Trsta prof. K. Sancina in pa prof. M. Sancinovo, ki sta v Domu Brezmadežne predvajala vrsto 'kompozicij čeških glasbenikov. Pred nastopom je prof. K. Sancin podal kratek oris češke glasbe in del. iki so bila na programu. Izvajanje obeh priznanih umetnikov je na večeru želo polno odobravanja pri vsej izbrani publiki, ki se je večera v lepem številu udeležila. SKAD je s to prireditvijo znova pokazal, da je njegova želja nuditi gor iškemu občinstvu visoko kvalitetne kulturne večere. To se mu je z zadnjim večerom zopet posrečilo. Gostovanje Števerjancev v Gorici Na praznik sv. Štefana nas je v Mari* jinen« domu na Plaeuli razveselila štever-janska mladina z lepo Jalnovo igro »Srenja«. Zahtevna igra ni spravila v zadrego pridnih števerjancev. Z veseljem smo ugotovili velik napredek v njihovem odrskem udejstvovanju. Dejanje je živahno, polno lepih zamisli in duhovitosti, pa tudi poduka, kam človeka dovede Irma in pretirani ponos.- Pridnim Števerjaneeiu iz srea čestitamo in jim kličemo: Na svidenje! Povišek stanarin Z novim letom se bodo na osnovi zakona o najemninah blokiranih stanovanj povišale najemnine za 20 odšlo. Lastnik stanovanj ima po zakonu .pravico povišati najemnino tudi za 100 odst., če uvidi, da ima najemnik večje dohodke kot on sam in obenem tudi večje koristi od stanovanja kakor pa znaša najemnina. Poviška so oproščeni tisti najemniki, ki živijo le od pokojnin in ki So v slabih gospodarskih, razmerah. Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Skedenj Napovedani prenos škedenjske polnočnice po radiu je privabil v našo župno cerkev izredno množico ljudi. Dasi je na božično vigilijo bila stavka tramvajskih uslužbencev, so ljudje kljub temu napolnili cerkev do zadnjega kotička. Dolga vrsta avtomobilov na cesti pa je pričala, da je izreden dogodek zbudil precej zanimanja tudi izven naše fare. Vendar se je letošnje vedenje množice temeljito razlikovalo od običajnega hrupa drugih let. Razgrajačev in pijancev, ki so pretekla leta žal tako kvarili lepoto svetonočnega razpoloženja, letos hvala Bogu ni bilo videti. In s tem beležimo za našo župnijo Tazveseljiv napredek. Drugo pa, kar bi zaslužilo, da gre z zlatimi črkami zapisano v škedenjsko kroniko, je nastop našega mladega pevskega zbora z orkestrom. Nastop je letos prvič prenašala slov. radijska postaja. Skrivnostni božični akordi in Perosijeva maša so po radijskih valovih prestopili meje naše cerkve in se razlili po vsemirju božjem Detetu v čast. Da je bilo izvajanje orke^ stra in pevcev brezhibno mi ni treba še posebej poudarjati. Dolgotrajne, naporne vaje so doživele ob tem nastopu popoln uspeh. Človeku se je zdelo, da je končno le dahnila pomlad tudi v našo župnijo in da od teh mladih sil lahko še veliko pričakujemo. Škedenjski zbor sme z zadoščenjem gledati na ta svoj nastop in priznanje, ki so ga želi, naj pevce in pevovodjo bodri za nadaljnje delo. Božje Dete pa. kateremu v čast so se tako potrudili, naj vse obilo poplača. Rojan Na praznik sv. Treh kraljev ho v naši župniji praznovala 97 let Marija Jakopin, ki stanuje na Scali Santi. Vkljub visoki starosti juhilantka opravlja še vsa hišna dela in ji ne bi nihče prisodil toliko let. Ob tej lepi obletnici ji vsi želimo vse dobro, naj jo Bog še dolgo ohrani v naši sredi. Pred novim letom pa nas je zapustila gospa Marija Ferluga. Očiščeno po dolgem trpljenju, pripravljeno po lepo prejetih zakramentih, jo je Bog poklical k sebi na dan nedolžnih otrok. K zadnjemu ipočitku smo jo spremili v soboto 29. novembra. Bog naj ji nakloni večno srečo, njenim dragim pa izrekamo iskreno sožalje. Teden dni prej pa je umrl v bolnici po krajši bolezni gospod Jože Mihelič. Njegova smrt je globoko odjeknila v srcih vseh, ki so ga poznali, saj je bil na glasu kot izredno dober mož. To dokazuje, tudi velika 'udeležba pri njegovem pogrebu. Naj uživa večni mir pri Bogu! Naše sožalje gospe Avreliji in njegovi hčerki! Slovo Malo ipred božičnimi prazniki nas je zapustil prof. Oton Muhr s soprogo Sonjo Saksida. Preko Nemčije sta odpotovala v Združene države. Prof. Muhr je bil strokovnjak za klasične jezike in je učil naj-iprej na slov. gimnaziji v Gorici pod nemško okupacijo leta 1944-45. Nato je pod zavezniki prišel na klasično gimnazijo v Trst, kjer je z veliko ljubeznijo in strokovnim znanjem učil slovensko mladino. Njegova soproga ga. Sonja Saksida je pa na tržaških srednjih šolah poučevala telovadbo. Sedaj sta nas oba zapustila in se podala po svetu v želji po mirnejšem kotičku in bolj sigurnem zaslužku kot sta ga imela tu. Obema naj gre zahvala za vse dobro, kar sta ga naredila našim dijakom, z voščili, da hi drugje našla, kar jima niti domovina niti Italija nista hoteli dati. Sv. Križ Z letošnjo jesenjo se je začelo pri nas zelo živahno kulturno in prosvetno življenje. Kljub dvema ponosnima tako imenovanima kulturnima domoma, ki sta last dveh različnih obredov iste veroizpovedi, je vladalo v vasi veliko kulturno in prosvetno mrtvilo. Zato smo smatrali za nujno začeti s solidnim in na krščanski podlagi slonečim prosvetnim delom. V prenovljeni župnijski dvorani se že od jeseni vsak ponedeljek predvajajo izbrani in pomembni filmi, pri katerih nikdar ne manjka tudi krajših verskih dokumentarnih filmov. To je pritegnilo tudi mnogo mladine, ki je do sedaj ni bilo blizu župnišča. Vsak petek imamo redno slovenski prosvetni večer. Mnogi so bili mnenja, da je preveč imeti redno vsak petek prosvetne večere in da ne bo občinstva in tudi ne dovolj sodelavcev. Toda te prerokbe in svarila se do sedaj niso uresničila. Nasprotno! Prosvetni večeri so vedno bolj obiskani in vedno bolj zanimivi. Tudi ved- no novi sodelavci se javljajo. Posebno je dobro uspel Miklavžev prosvetni večer. Istotako tudi božični prosvetni večer, na katerem smo predvajali na zvočnem traku voščila vseh šolskih otrok, kar je privabilo veliko staršev. Vsako soboto popoldne pa imajo otroci svoje veselje v župnijski dvorani. Poleg lepih barvanih slik na belem platnu imajo priliko občudovati svoje Na praznik sv. Treh kraljev zaključimo božično dobo. Da se poslovimo od praznikov, vabi SLOVENSKI ODER vse tržaške Slovence na TRETJI BOŽIC ki bo v soboto 5. jan. 1957 v dvorani AVDITORIJA ob 20,30 uri. Na programu so: BOŽIČNE PESMI ki jih poje škedenjski pevski zbor pod vodstvom Dušana Jakomina in Gheonova legenda: MAŠNA STREŽNIKA IZ SANTAREMA Začetek ob 20,30 uri. V stopnice v predprodaji: v trgovini Lupše (ulica Coroneo-Rismondo ) v soboto popoldne od 14. ure dalje pa na sedežu Slov. prosvete v ulici Trento 2/11. ljubljence: razne Šarloje, Olie in Stanlije in Topoline, kar vse vzbuja taksen smeh, da se sliši na cesto. Zbrali so se tudi mladi igralci in igralke, ki so se z vso vnemo lotili učenja nove božične igre v šestih slikah, ki nosi naslov »Njegov prihod«. Igro so prvič igrali na sveti dan .popoldne pri nabito polni dvorani. Igra je vsestransko lepo uspela in priča, da je tudi nova dora.ščajoča mladina dovzetna za vse lepo in bo počasi nadomestila tiste, ki so odšli. K uspehu igre je pripomogel tudi na novjj. opremljeni oder s svojimi ločnimi efekti. Igro so pon vili še v nedeljo 30. decembra oh 4h popoldne. Sploh moramo povedati, da je naša župnijska dvorana opremljena z vsemi mogočimi aparati. Poleg aparata Z GORIŠKEGA t Marica Podgornik Na Silvestrovo zvečer je po petih letih, odkar jo je prvič zadel inrtvond, umrla v bolnici usmiljenih bratov v Gorici Marica Podgornik, prva upravnica »Katol. glasa«. Pokojna je učakala lepo starost 79 let. Doma je bila iz Ravnice. Doštudirala je za učiteljico otroškega vrtca, toda večino življenja je preživela pri upravi raznih slov. katol. listov. Bila je pri »Goriški straži«, »Malem listu«, »Sigmi«, Goriški Mohorjevi družbi, po vojni pa pri »Slov. Primorcu« ter nazadnje pri »Katol. glasu«. Poleg tega se je udejstvovala kot organistinja pri Sv. Ivanu in v žuipni cerkvi na Placuti. Kot iskrena sodelavka pok. msgr. Pavlice je veliko naredila tudi za slo-v. sirotišče. Tako je polna dobrih del in očiščena po dolgoletni bolezni prav ob koncu starega leta 1956 šla po svoje plačilo k večnemu Gospodarju. — Bog naj ji da večni pokoj, njenim sorodnikom pa naše sožalje. Božičnica v Št. Mavru Zadnjo nedeljo pred Božičem -o otroci tukajšnje šole priredili prav lepo božičnico. Nastopili so vsi, ker jih je pač malo, zato so se pa ti tembolj potrudili, da je prireditev kar najbolje uspela in zadovoljila njihove starše pa tudi druge vaščane in prijatelje mladine, ki so se božičnice udeležili. Spored je obsegal petje, deklamacije, dva božična prizorčka in rajanje angelov z malim Jezuščkom v sredi. Oboje so na zahtevo občinstva morali ponoviti. Prireditev je zelo poživil domači cerkveni zbor, ki je nastopil med posameznimi točkami s tremi božičnimi pesmimi. Najbolj je segla do . srca »Nad Betlehem svoj čar«, katero je moški zbor tako občuteno zapel. Ta nastop šolskih otrok z odraslo mladino je med prisotnimi še bolj utrdil za zvočni film imamo na razpolago še devetinpolmilimetrski kino za otroke, potem še aparate za projekcije filminov in velik aparat za projeciranje fotografij in drugih slik na papirju, kar daje ogromno možnosti za ilustrirana predavanja. Končno si je dvorana nabavila še magnetofon, ki na zvočni trak vtisne vsak glas in vsako pesem in jih potem takoj tudi reproducira. V rokah g. župnika dela ta aparat v naši dvorani prave čudeže. Bog daj, da bi se to le.po delo krepko in vztrajno nadaljevalo in prineslo v našo dvorano veliko pristno slovenske kulture in prosvete! Kulturni dom P. C. I. 1. Na zadnjem kongresu italijanske komunistične partije v Rimu je Vidali razodel, da bodo komunisti iz tržaškega ozemlja kmalu utonili v italijanski komunistični partiji. Ni treba posebej poudarjati, da se bo to zgodilo s privoljenjem jugoslovanskih komunističnih prvakov. Po tej priključitvi bodo vse komunistične organizacije — tudi slovenske — odvisne od Rima. 2. Že več časa slov. komunistična društva na Tržaškem — rimske in ljubljanske »veroizpovedi« — skupno nastopajo pri raznih prireditvah. 3. Rimska vlada je dala denar za gradnjo slovenskega kulturnega doma v Trstu. Komunisti poridarjajo, da je to zanje in da so oni pravi predstavniki slovenstva v Trstu in na deželi. Vladni krogi od svoje strani poudarjajo, da ho dom moral hiti za vse Slovence, tudi tiste, ki niso v komunističnih vrstah. Demokratični in katoliški Slovenci (o katerih trdijo Italijani, da so večji nacionalisti kot rdeči) dobro vedo, da taka pobratimija ni izvedljiva, SREČNO IN POLNO USPEHOV TER ZADOVOLJNO NOVO LETO 1957 ŽELI SLOV. PROSVETA V TRSTU in se s skrbjo sprašujejo, kako je mogla rimska vlada dati tem ljudem denar za zgradbo kulturnega doma v Trstu. To so nekatera dejstva. Kakšen logičen zaključek? Zelo enostaven. Vladni krogi so že zdavnaj uvideli, da bo po tej poti vsa »kultura« kmalu prišla v italijanske roke. In to po zaslugi slovenskih komunistov, o katerih se Italijani upajo trditi, da so jedro in steber tržaškega komunizma. Zgleda torej, da bomo imeli v Trstu mesto slovenskega kulturnega doma kulturni dom P.C.I. občutek skupnosti in medsebojne povezanosti, saj je ob izbranem sporedu in v lepo okrašeni učilnici zavladalo v srcih vseh pravo božično razpoloženje. Ob koncu prireditve so bili vsi šolski otroci obdarovani; vsak je prejel lep zavojček, za kar je blagovoljno poskrbela dobrodelna ustanova Vincenci je ve konference v Gorici. Rupa V »Soči« od 22. 12. 1956. se naš na listi občinske enotnosti novo izvoljeni občinski svetovalec zahvaljuje za izkazano mu zaupanje in obenem podučuje našega č. g. župnika in vse duhovnike, naj hodijo po poti prijateljstva in ljubezni, da naj ne obrekujejo poštenih občinskih upraviteljem, in se podpisuje s svojimi začetnimi črkami K. K. Naše ženske so ga že presodile, kdo je. Nam vaščanom se zdi, da so v jjolno zadele. Zato mu svetujemo, naj daje raj^i nauke in nasvete, ko bo vprašan. Doberdob Božični prazniki in tudi volitve so za nami. Pri teh zadnjih smo se v doberdob-ski občini precej slabo postavili, saj se je pokazalo, da ima komunistična brezbožna diktatura še vedno preveč prijateljev in simpatizerjev. Združeni komunisti so namreč na Listi občinske enotnosti nabrali 413 glasov proti 300, ki jih je zbrala Lipa. To razmerje je za današnje čase znamenje zelo velike trmoglavosti in nespameti. Trmoglavosti zato, ker se ljudje trdovratno drže tega, česar so se oprijeli med vojno in po njej, ko je zmeda na svetu dosegla višek. Nespameti pa zato, ker po vseh tragičnih dogodkih in izkušnjah v deželah komunizma še vedno nočejo spregledati, da je komunizem največje zlo, ki je v zgodovini zadelo slovenski narod. Kljub temu da dobrote komunizma poznajo iz pripovedovanja njegovih žrtev, iz poročil po radiu in po televiziji, iz nauka Cerkve in vseh pametnih ljudi, mnogi celo iz la tne izkušnje, še vedno na volitvah zaupajo trj zmoti. Upajmo, da je bilo zadnjič. Po-eb-np če bodo vsi pametni tudi pametno volili, kajti na zadnjih volitvah je bilo preveč neveljavnih glasovnic. Pred prazniki smo pokopali Frančiško Pirc, ki je dolgo trpela. Učakala je starost 87 let. Bog ji daj večni mir, družini pa naše sožalje. Praznike smo praznovali še precej mirno. Pri adventni spovedi sicer ni bilo toliko obiska kot običajno: vendar smo lahko še precej zadovoljni. Odsotne morda muči Vest zaradi volitev. Jih lahko po pravici, saj če hi njihova obveljala, bi v Doberdobu ne imeli Božiča, kakor ga niso imeli v sosednji župniji Opatjem selu. kjer vlada ideja, za katero so oni glasovali. Plemenitost goriškega ljudstva Predsednik goriškega italijanskega Rdečega križa odvetnik dr. Giovanni Stecchina je podal poročilo o nabirki denarja za Božič ogrskih begunskih otrok. Iz te»a poročila je razvidno, da se je tudi naše mesto izkazalo v plemenitosti in požrtvovalnosti do nesrečnih sirot. Darovali so 2 milijona 834 tisoč lir, od katerih so organizatorji porabili 1 milijon in 65 tisoč lir. da so poslali na Dunaj dva tisoč božičnih paketov za madžarske otroke. Odlično so se. pri tej nabirki izkazali tudi učenci in dijaki slovenskih šol v Gorici in na Goriškem in darovali od svojih prihrankov prav lepe vsote za svoje male madžarske prijatelje. Agenzia ”ELLO” Via Mameli 8 - Telefon 52-65 GORICA VAM PRESKRBI vsakovrstne dokumente, potne liste in konzularne vizume; SESTAVLJA prošnje in prijave: POSREDUJE v prevozništvu in splošnih kupčijah. URNIK 9-12 in 15-18 Ob sobotah popoldne in praznikih zaprto. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stnlpea : trgovski L. 20, osmrtnice L. 30. več 7“» davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Leto IX. - 1957 - Štev. 1 OBVESTILA SLOVENSKA PROSVETA se je z novim letom preselila v ulico Trento 2 II. NA PRAZNIK svT. Treh kraljev ho med sv. mašo oh 9h na Travniku skupno sv. obhajilo za može in fante. LISTNICA UPRAVE Te dni smo odposlali vsem našim gg-razprodajalcem račune za zadnje tromc-eč-je leta 1956. Lepo prosimo vse cenjene gospode, da bi dolg čim,prej poravnali in tako zagotovili nadaljni obstoj našega lista. Ponovno opozarjamo vse tiste naročnike po raznih krajih Italije, ki prejemajo KG z veliko zamudo, da krivda ni na strani uprave. Vsak četrtek predpoldne so vsi naši časopisi iže i\a goriški pošti, kjer jih takoj odpošljejo naprej. Krivda bo verjetno na vmesnih postajah ali pa na pošti dostavljenca. ZA VINCENCIJEVO KONFERENCO: Gospa Rolih Josepina in Vanda Č.uder iz Genove 2600 lir. Bog povrni! Radio Trst A Nedelja, 6. jan.: 11.30 Vera in naš čas. ■—- 12.00 Oddaja za najmlajše. - 16.00 Škerjanc: Koncert za klavir in orkester. — 17.00 Marjan Vouk: BOŽIČNI TRIPTIH - igrajo člani Radijskega odra. — 20.30 Puccini: DEKLE Z ZLATEGA ZA-PADA, opera v treh dejanjih. 7. jan.: 18.31 Slovenski dueti. — 19.15 Radijska univerza. — 22.00 Slovenske balade. 8. jan.: 19.15 Zdravniški vedež. — 20.30 Zbor Slovenske filharmonije. — 21.00 Jaeques Deval: TOVARIŠ, drama v 4 dej. - igrajo člani Radijskega odra. 9. jan.: 12.55 Ilrvatske pesmi. 19.15 Radijska univerza. — 21.00 Obletnica tedna. — 22.15 Menotti: Koncert za klavir in orkester. 10. jan.: 19.15 Šola in dom. — 21.00 Dramatizirana zgodba. — 22.15 Dve Griegovi suiti. — 22.45 Poje Jula de Palma. 11. jun.: 19.15 Radijska univerza. 20.30 Zbor Vinko Vodopivec. 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. 22.00 T-z svetovne književnosti in umetnosti. 12. jan.: 16.00 Utrinki iz tehnike in znanosti. 18.30 Glasba za naše malčke. — 21.00 Teden v Italiji. — 21.15 Slovenski oktet. V NEDELJO 20. JANUARJA BO V TRSTU NA MONTUZZI slovesna služba božja vzhodnega obreda V STAROSLOVANSKEM JEZIKU. VSE KATOLIŠKE ORGANIZACIJE, VSI TRŽAŠKI VERNIKI VABLJENI! DVHOVSKA ZVEZA A. PERTOT TRST - Ulica Ginnastica št. 22 - Tel. 95-998 TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM IN PODLOGAMI želi srečno novo leto! DRUŠTVO NEPOSREDNIH » OBDELOVALCEV ZEMLJE IZ ŠTANDREŽA želi vsem elanom in prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1957 Sporočamo žalostno vest, da je na Silvestrovo po dolgi bolezni zaspala v Gospodu gospodična Marica Podgornik bivša dolgoletna upravnica naših katol. listov. Naj v miru počiva! Gorica, 2. januarja 1957. Uredništvo in Uprava »Katoliškega glasa«