Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., la pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 4« kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le a 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
^tev. 94.
Vredništva telefon-štev. 74
___ *
v Ljubljani, v sredo 27. aprila 1898
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlštvo in ekspedlelja v ,,KatoI. Tiskarni" Kopitarjeve nliee št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Bemenišklh ulicah St. 2, I., 17.
izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Letiiilc XXVI
Državni zbor.
Dunaj, 26. aprila.
Predsednik dr. Fuchs otvori sejo kmalu po 11. uri. Po zbornici šumi, kakor v čebelnjaku ■ galerije so precej polne, ker občinstvo pričakuje danes burne debate o ministerskih zatožbah in glasovanja, katerega izid je v tem trenotku še negotov, ako se katoliška ljudska stranka ne udeleži glasovanja in Italijani glasujejo z levico.
Začetkom seje zapisnikarji čitajo razne nove predloge in interpelacije. To priliko je porabil zapisnikar. iz lanskih dogodkov prosluli profesor dr. Pfersche, ker pograbil je interpelacijo dr. Per-gelta in tovarišev glede zadnjih dogodkov v Pragi ter jo čital na vse grlo, da zbornica ne presliši odločnih besed, s katerimi interpelantje zahtevajo, da grof Thun takoj premesti cesarskega namestnika v Pragi, odvzame vse posle praškemu županu, ki baje noče varovati praških Nemcev proti češki »druhali«, in da vlada povrne Nemcem vso škodo, katero so jim provzročili zadnji nemiri. Levičarji glasno pritrjujejo interpelantom, tir. Le-cher kliče: Vlada moia odgovoriti! Da, če Nemcu kjerkoli v Avstriji stopiš na kurje oko, strese se celo Germanije kip v Nieder\valdu.
Dr. Ilofmann interpeluje vlado, ali je res grof Badeni dovolil listu »Reichswehr« 215.000 gld. podpore in odkod je vzel to svoto. No, iz svojega žepa gotovo ne! Sicer se nikakor ne strinja s politično moralo, da vlade za svoje namene podkupujejo liste, vendar pa je vsaka vlada v sedanjem času brez zaslombe političnih listov naravnost onemogla v vrtincu političnih homatij.
>1	1
Sicer pa današnja »Reichsuehr« sama pojasni vso zvezo z grofom Badenijem.
Ministerska zatožba
Prvi današnji govornik Zallinger je v imenu svojih ožjih tirolskih tovarišev, ki so člani katoliške ljudske stranke, jasno, odločno in mirno pojasnil vse dogodko v svoji stranki. Rekel je, da tisti, ki niso podpisali Falkenhaynovega predloga, še danes obsojajo ta predlog, a tudi dogodke, ki so bili povod temu predlogu. Navzlic temu pa ne bodo glasovali za zatožbo, ker nima danes nobenega smisla. Grof Badeni je politično mrtev, lex Falkenhayn ne velja, zatožba itak ne bode vsprejeta, čemu torej krik, čemu prazne besede, čemu potrata časa. Levičarji, posebno pa Wolf, govorniku vedno segajo v besedo. Wolf mu kliče: Vi se bojite svojih volivcev. Zallinger ga jako dobro zavrača. Reče mu: Le pridite vi, gospod \Volf, med moje volivcc, v dolino, kjer se je rodil in živel Ilofer, pokazali vam bodo pot nazaj. (Živahno odobravanje na desnici.)
Zallinger, nadaljujoč svoj govor, pravi: Mi smo lani vložili predlog glede jezikovne vredbe, toda vi na levici ste preprečili vsako obravnavo. Sedaj imate priliko, da glasujete za jezikovni odsek, ki naj izdela načrt zakona, da more vlada preklicati naredbe. Katoliška ljudska stranka pa vztraja v zvezi z večino, ker noče, da bi v Avstriji odločevali socijalni demokratje in dokazi na ulici. (Živahni dobroklici.) Zallinger dalje izvaja da njegova stranka ni utaknila svojega programa v žep, temveč prinesla ga v zbornico, da ga izvršuje. In to je bil za nekatere tovariše povod da so glasovali za Falkenhaynov predlog, ker so
upali, da postane v zbornici mir in red. Katoliška ljudska stranka hoče varovati nemške koristi, koder so v resnici v nevarnosti. Toda nemški katoliki ne bodo nikdar tlačanili liberalizmu, ki je v Avstriji dolga stoletja zatiral vsako pravo prostost. Nemški liberalci so največji tirani, o tem pričajo razni zakoni, katere so sklenili, v prvi vrsti pa zakon za ljudsko šolo, ki je cerkvi in starišem vzel vsako pravico do vzgoje otrok. Vi nemški liberalci, pravi govornik, vedno zahtevate, naj ostane vse pri starem. A to jo ravno, kar razdvaja nemški narod ter ovira vsako plodovito delo v zbornici. Socijalni demokratje širijo svoje pogubne ideje, proti katerim treba združenega dela vseh resnih strank v pravem krščanskem duhu. Zato naj se združijo sedaj ob preteči nevarnosti vsi prijatelji reda, dela in avtoritete. (Živahno odobravanje, levičarji se posmehujejo.)
Za njim je antisemit Bielohlawek nekaj kvasil o nemštvu, dr. Scheicher pa je očital Badenijevi, Gautschevi in sedanji vladi popustljivost nasproti poulični druhali. Grof Badeni se je ustrašil izgredov na ulici, Gautsch nemških dijakov in grofa Thuna strahujejo laški mladiči in kričači v Trstu. Kje je avtoriteta? In te žalostno razmere so vzrok, da Avstriji Mažari narekujejo pogoje.
Ko Scheicher konča svoj govor in predsednik naznani, da pride na vrsto dr. Kramar, tedaj sc usuje vsa levica s svojih sedežev proti češkim klopem. V zbornici nastane hrup, kakor minolo leto za časa najhujše obstrukcije. Levičarji kličejo unisono »pfui«, »Abzug«, desnica živahno ploska. Dr. Kramar čaka, da se poleže vihar, toda menažerija tuli in rjove kakor besna. Dr'
LISTEK.
Snubač.
(Češki spisal K. Kren. Poslovenil Savo Savič.)
(Konec.)
Prišel je župan, napravil red in razsodil, da mora kovačica pipo plačati, toda Honza naj bi ji to odpustil, ker kovačica morebiti že dobro ne vidi.
»Kaj, ne vidi? V usta si ne vidi, to je, to. Toda da ne reče kdo, da sem tak ali tak, naj ima to pipo na vesti. Le škoda, da je bila že tako ožgana.«
»Kaj ožgana ? Jaz ožgana ? O ti brezbožni sin !« je govorila kovačica.
»Tako vidite, gospod župan. Je-li mogoče s to žensko pametno govoriti ?|i.Vt, vi strupena, vi niste ožgana, ampak črna, črna vea kakor tisti, ki je zapeljal Evo. Razumete?« wai
Kovačica je hitro odšla plakajoč <ter glasno zabavljajoč in ostali so šli zopet na izlet in kakor je že, da teče po ljudskih žlebih kalna voda, so govorili mnogokaj o Franceljnu in Marijanici.
Honza vendar, ki je na svojo jezo šel pit, ni pustil Franceljnu ničesar očitati. »Francelj je pošten človek in ne pustim kaj takega o njem govoriti. Poznam ga kot svoj žep. In to vam po-
vem : ko bodo naši veteranci nosili puške in bo stara kovačica umrla, pa ji bodo izrezali jezik in veteranci bodo morali vanj streljati, in jaz stavim, da ga niti najspretnejši ne zadene! In veste zakaj ne? Ta jezik bo še po smrti migal, potlej ga pa zadeni, če ga moreš!«
Tako in podobno je govoril Honza in pil dolgo v noč na svojo jezo.
Marijanica je med tem bežala preko polja domov in jokala.
»Ali za Boga! Kaj ti je, dekle ?« je prašala Pridalka.
»Oh, ne vprašaj in spravi mi vso obleko vkup. Pojdem domov.«
»Prosim te, ne blazni in povej, kaj se je zgodilo.«
Marijanica je pripovedovala v svoji dekličji priprostosti vse od konca do kraja.
Pridalovka se je zasmejala : »Ko bi to kak drug rekel, kakor stara kovačica, bilo bi slabo. Toda tako ? Ljudje jo vendar poznajo in vedo, da zelo po ceni prodaja. Nič si s tega ne delaj in s Franceljnom že jaz sama spregovorim, da pripozna naravnost, kaj misli.«
»Ali prosim te, ko jaz —«
»Nobenega ,ali'! Vem, da bi segla po njem z obema rokama in verjemi mi, da bi boljšega ne dobila. Vzemi med tem Girilčka in jaz grem pogledat v hlev.«
Bilo je že po avemariji, ko je šel Francelj zopet nekako z negotovim korakom k Pridalovim.
Hotel je storiti vsemu konec in se pogovoriti s Pridalovko mej štirimi očmi, če bi mogel snubiti Marijanico in da bi v tem slučaju pri nji zanj prosila.
Šel je v sobo. Bilo je že precej tema. Pri mizi je videl žensko postavo z detetom.
»Dobro«, si je mislil, »Pridalka je sama in to mi daje pogum.«
Pozdravil je in pričel : »Pridalka, ali bi se mogel z vami pogovoriti ?«
Sklonila je glavo k detetu.
»Pridalka, poznate me in veste, kakšen sem. Imam posestvo, nikdo o meni nič hudega ne ve, in kar se je danes zgodilo, ni bilo tako, kakor je kovačica raztrobila. Ljudje že govore in najboljše bode, če jo kar pošteno zasnubim. Verujte mi, da jo imam zelo rad in da bi jo na rokah nosil, če bi postala moja žena. Ali bi mi ne mogli po vedati, če bi me ona —« ni mu hotelo iz ust, kakor bi ga zopet tista #sodna ovratnica stiskala — »če bi me ona hotela ?«
»Hoče !«
»In veste to gotovo ?«
»Vem.«
V tem je prišel nekdo s svetilko v sobo. Francelj se je obrnil in čudo, da ni odrevenel. Pred njim pri vratih je stala s svetilko Pridalka ;
/U

Kramar vendar prične govoriti ter tudi konča svoj govor med vednim krikom in vikom. Vršili so se lanski obstrukeijski prizori. Govornika so mogli razumeti le najbližji poslušalci. Razgrajali so še znani kričači: Tiirk Pommer, Lemisch, Ressel, Bendel, Steiner, Gloekner, Kindermann, Herbst, Wolf, Schonerer in drugi patentirani Prusaki.
Dalje so govorili dr. Bareuther, Millesi, dr. Funke, Bendel, Rohling in Berner, konečno stvarno popravljali poslanci Kaftan, Vašaty, Udržal, Kaiser, Berner in Taniaczkievvicz.
Mej stvarnimi in nestvarnimi popravki zvoni predsednik ter kliče poslance k glasovanju. Posl. Berner predlaga glasovanje po imenih, da se namreč vsi trije predlogi glede zatožbe grofa Badenija iz-roče posebnemu odseku v razpravo in poročanje. Za predlog, da se glasovanje vrši po imenih, vstane tudi vsa desnica, kar vzbudi smeh med levičarji. Glasovanje se vrši med glasnimi opazkami in smehom. Italijani in ustavoverni veleposestniki glasujejo z levico, istotako dr. Kapferer in dr. Schdpfer, ki sta izstopila iz kat. ljudske stranke; kat. ljudska stranka se glasovanja ne udeležuje. Ko Stojalovvski glasuje z desnico, nastane med levičarji velik krik; kličejo mu, naj gre na desnico.
Izid glasovanja je presenetil vso zbornico. Ker so bili odsotni štirje Rumuni, nekaj Poljakov, štirje Hrvati in so z levico glasovali tudi trije člani poljske ljudske stranke in dva radikalna Ru-sina, je bil predlog levičarjev vsprejet s 175 glasovi proti 167. Ko predsednik naznani ta izid, nastane na levici huronski krik. Levica ploska, galerija tepta, mnogi mahajo z robci. In kaj je posledica: Moralna zmaga nemške svojeglavnosti in ošabnosti.
Predlog glede zatožbe se izroči odseku, kjer bode sicer pokopan, a vendar je ta udarec za desnico jako občutljiv, kajti večine v istini več ni. Bliža se dan odločitve sedanjemu parlamentu.
Česa treba Trstu?
(Socijalno - politiina razmišljavanja.)
II.
Odkar stoji Trst, peča se njegovo prebivalstvo po veliki večini s trgovino, največ s trgovino živil. V prvih početkih so bili naseljeni tu priprosti ribiči, ki so to svoje blago spečavali na suho. Pozneje se je razvil od stoletja do stoletja živahneji promet preko morja in sicer z vsako jakim notranjim in inozemskim blagom. Tako je postal Trst, ki v klimatičnem oziru šteje med malo ugodna primorska mesta, kot t r ž i š č e jedno najvažnejših mest v Evropi.
Ker se je pečalo tržaško prebivalstvo vseskozi s trgovino, a v prvi vrsti z razpečavanjem živil, je lahko umevno, da je to ljudstvo bilo in tudi postalo čedalje bolj materijalistično in na-gneno k telesnemu vživanju, ter da ni poznalo
obrne se k mizi in tam sedi s Cirilčkom Mari-janica in on revež je mislil, da je to Pridalka.
Pridalka je takoj spoznala, kaj se je dogodilo, in se je pošalila : »Tako, pozdravljam vas Prišli ste pomagat Marijanici spravljati obleko za pot domov ?«
Francelj je postal pogumnejši: »Marijanica, jaz sem se zmotil v osebi in kar sem rekel, to zdaj že veste. Ali se vi niste zmotila v besedi ?«
»Ne.«
»Tako tedaj, mati Pridalka, ste od danes moja svakinja in Marijanica moja nevesta.«
»Ali, ali! To je meni novo! No, če mora biti, naj bo v Božjem imenu. Pridal bo imel ve selje.«
In bilo je govorjenja, ko je gospod župnik takoj prihodnjo nedeljo potem oznanil: »V sv zakon menita stopiti . . . .« In ne samo menita, ampak tudi resnično sta stopila v zakonski stan
Kovačici je odpustil, Ilonzu je kupil novo lepo »porcelanko« in Honza je zato odpustil tudi kovačici, ki še sedaj živi in se pritožuje, da jo zapušča moč, toda jezik se ji še vedno trese ka kor gladnemu želodec po telečji pečenki.
Franceljnu ne hodi Cirilček po tobak. Zakaj bi pošiljal tujega, ko ima svoje V
Časi še povasuje, pove namreč v krčmi kaj o Bosni, toda stari Vymazal mu že več ne pritrjuje. Odšel je k oni veliki armadi, kjer tudi nas druge pričakujejo.
druzega vžitka kakor oni, kateri nudi dobra in obila jed in pijača in s tem združena realna uživanja Na kaj druzega to ljudstvo ni dosti mislilo in ne misli niti danes. Kaj in koliko se bode jedlo in pilo, le na to misli Tržačan in pisec tega ni videl še nikjer na svetu, da bi ljudje, tudi revnega stanu, povžili take množine jedi, kakor je povžije to ljudstvo.
Jako ugodni življenjski pogoji, ki so vladali v Trstu še v nedavni prošlosti, pak so seveda povsem omogočili tako čezmerno realno vživanje, kajti do odprave proste luke so bila živila v Trstu tako cena, da menda nikjer v Avstriji ne tako in rek: »pod sv. Justom se živi, če nikjer na svetu ne«, datira prav iz teh srečnih časov tržaškega ozbilja.
Da je vse rilo v Trst v istih časih, postajati deležnim teh ugodnosti za življenje, je samo ob sebi umevno in kršni Kras, po katerem je vodila državna cesta v ta obmorski Eldorado, ve povedati marsikatero čudno prigodbo o potujočih trgovcih s Kranjskega, Štajerskega itd., prigodbe, ki ne pridejo še tako z lepa iz spomina našega naroda. Skratka, Trst je imel v oni dobi proste luke, v oni predželeznični dobi toliko privlačno silo, da je potegnil v se ljudstva iz uprav raznih krajev Avstrije in tudi iz druzih držav, osobito iz Italije. Vse jo prišlo sem trgovat, prodajat in kupovat, vse je prišlo se naslajat na sreči, ki je sijala, kakor lepo solnce, raz holmec sv. Justa.
Zadovoljnih obrazov je videl sv. Just tedaj pod svojem okriljem toliko, kakor jih menda ne bo nikoli več, dokler bo stal Trst, in še danes je videti tacih obrazov izza onih dob, obrazov, raz katerih ni mogel zbrisati žara zadovoljstva ves po-zneji materijalistični boj tržaškega prebivalstva.
Da je ob tem vrenji v Trst, ki se je vršilo od strani raznega prebivalstva druzih krajev, postal pozoren na Trst tudi jud in sicer v podvojeni meri, je lahko misliti, zlasti po usodepolnih prekucijah leta 1848.
Žid je izpoznal, da je Trst torišče njegovi špekulaciji, kakor ne kmalo kateri kraj, in lotil se je dela z vso prirojeno mu brezozirnostjo, z vso samopašno eneržijo, ki je po naturi lastna le temu požrešnemu azijatskemu plemenu.
S tem pa je prišel tudi konec takozvanemu splošnemu blagostanju tržaškega prebivalstva, konec prijateljskemu razmerju mej tem prebivalstvom in nastopila je doba zavisti, sovraštva in preganjanja slabejega po močnejem, vse zaradi pridobivanja materijalne koristi.
Ako je v prejšnjih dobah privoščil sosed sosedu kos kruha in sta se mej trudom pridnih rok složno delila za dobiček ter je mirnim načinom raslo njihovo blagostanje, ni jima pustil pozneje žid do sape, ker vlekel jima je izpred ust grižljej in gromadil na svoj kup in to v toliki meri, da ni bilo moč bojevati se vspešno proti njegovi požrešnosti in prekanjenosti. Od dne do dne je nastopal žid brezobzirneje, od dne do dne nagromadil okoli sebe višji kup, dočim se je znižal kup kristijana.
Po takem židovskem nastopanju je nastopila med trgujočim prebivalstvom tržaškim neka ner voznost, neko nenaravno gibanje, ki ni bilo več zdravo za nežidovsko prebivalstvo. Vse je hitelo, da bi se moglo vzdržati nasproti židovski špekulaciji in ko je po prihodu železnice padla tudi prosta luka, tedaj je bila zapečetena usoda tržaškega prebivalstva za nedogledne čase.
Ako pa je bilo to prebivalstvo v jednem ob žiru materijalistično že poprej in malo ali nič dovzetno za višje duševne pojme in nazore, padlo je tem nižje potem, ko je je pritiralo židovstvo v pravcati boj za obstanek. Poslej je le vsakdo mislil na to, kako in koliko bi pridobil, brez ozira na to, ali je pridobljeno tudi pošteno, in s tem je pričela demoralizacija. Cerkev, be seda božja, ki je imela v prejšnjih dobah še ne kak dobrodejen vpliv na prebivalstvo, dasi tudi tedaj »ni imelo časa«, da bi »molilo«, izgubila je ta svoj vpliv skoro popolnoma sedaj, po na padu židovstva na obstanek krščanskega prebivalstva.
Toda židovstvu ni zadostoval ta, v njego vi h očeh »bore začetek«, židje so hoteli več in več, židje so hoteli vse. Videč, kako prodira nji bova »moč«, odprli so ti azijatski lopovi zoper
obstanek kristijanov tržaških napad na vsej črti. Jeli so širiti po jedni strani demoralizacijo po časopisju med ljudstvom sploh in po drugi strani vzgajati v sanjavem italijanskem ljudstvu nezdrave politične sanjarije in je tako odvračati od praktičnega dela, katero so okupo-vali židje za se, za svojo korist. In to jo doba, ko je dobila za ogerskim Košutom Italija svojega Garibaldija in Primorska s Trstom svoje neodre-š«ne odrešitelje, doba, ki je zorela za — ideale tržaških judov in judov sploh.
(Dalje sledi.)
Konfiskacije in preganjanje domoljubnih pisateljev na Hrvatskem.
Iz Zagreba, 19. aprila.
Odkar traje današnji zistem na Hrvatskem, pomnožile so se konfiskacije časopisov in knjig do nenavadnega števila. Tako je »Obzor« doživel pred nedavnim že 800. konfiskacijo, a če pojde tako naprej, slavi v kratkem tisočero, saj ne mine teden, da ga ne bi redarstvo zaplenilo po dvakrat ali trikrat. Slabo se godi tudi »Hrvatskej Domovini«, a »Posavskega Hrvata« bo s konfiskacijami za nekaj časa zatrli. V oči bode mažarone tudi »Prijatelj Naroda«, ker je močno med narodom razširjen, pa ga tudi prav pogostoma zasačijo, posebno ob velikih praznikih, ker takrat izide po navadi v obširnem izdanju. Toda ta ogromni plen ni mogel zadovoljiti mažarone ; posegli bo še malo dalje celo med poučne in zabavne časopise. Tudi na tem polju so našli za današnji zistem nevarnih stvarij v prijetnih pripovestih iz davnih časov, ki so bili dandanašnjim precej podobni. Tako bo zaplenili predzadnjo številko zabavnega in poučnega časopisa »Vienca« radi pripovesti »Životopis jedne ekscelencije«, v kateri je poznati in priljubljeni pisatelj Gjalski načrtal izvrstno renegata in mameluka, kakoršnih je dandanes na Hrvatskem le odveč. Živo in jasno pripovedanje odličnega domoljubnega pisatelja je zadelo marsikaterega današnjih mogotcev, pa niso mogli vstrpeti, da se to bere brez zapreke. Iledarstvena oblast je posegla vmes in konfiskacija se je izvršila na isti način, kakor s političnim časopisom.
Ali za pisatelja je imela ta konfiskacija še posebno hude nasledke. On je namreč činovnik pravo ime mu je Babic — pri politični oblasti. Bil je marljiv in dober delavec, vender pa so ga zapostavljali ter se ni mogel visoko pospeti radi svojega poštenega narodnega mišljenja. Nekaj bo-lehen poprosi pred nedavnim za kratek dopust, toda dobil je dolgega, kajti ravno za piruhe so mu poslali modro polo — umirovili so ga. Po tem činu se more najbolje presoditi današnje stanje na Hrvatskem, ko se delaven in vesten uradnik goni v pokoj radi svojega književnega delovanja, seveda delovanja domoljubnega, a ne Hrvatstvu nasprotnega. Pri Hrvatih se zdaj inteligentni delavci na književnem polju preganjajo, ker goje pravo domoljubje, ki je nameram današnjega zistema na potu radi izvedbe poznate ideje.
Taki domoljubni pisatelji se povsodi visoko čislajo, a uradništvo se ž njimi ponaša, ker mu delajo le čast. Tako se godi pri vseh naprednih in prosvetljenih narodih, in tudi pri zaveznikih hrvatskih pri Mažarih, ki gotovo ne bi dopustili, da se tako ravna z domoljubnim pisateljem, kakor se je to zgodilo Babiču, žalibog da ravno radi Mažarov, ki hočejo zatreti vse, kar je slovanskega pod ogersko krono. Njim je seveda prav, če se na Hrvatskem tako ravna, ali upili bi na vse grlo, ko bi se zgodilo kaj takega na Ogerskem. Slovan se slobodno tlači, da se le Nemcu in Mažaru las ne skrivi. Spisatelju Babiču je s takim ravnanjem storjena velika krivica, ali z druge strani se mora priznati, da bode ravno s tem narodni stvari po-magano, kajti zdaj se bode mogel zaslužni pisatelj popolnoma p isvetiti književnosti, za katero do zdaj ni imel dovolj časa, pa se je nadjati, da na ta naibl d )bi hrvatski narod od njega še lepih plodov.
Ker govorimo že o konfiskacijah, naj omenimo še jednega slučaja, ki še bolj razjasnjuje žalostne politične in književne odnošaje na Hrvatskem. Poznati hrvatski pisatelj Ivan Jemeršio, župnik v Grubišnem polju, ki je dobil za svoja dva spisa »Majka u radu za Boga i Hrvatsku«
ter »Bog i Hrvati« priznanje od vseh pravih rodoljubov, napisal je novo obsežno knjigo v narodnem duhu. Naslov ji je dal »Hrvatski narod«, ker je namenjena hrvatskemu narodu, da ga poduči o vsem, kar je potrebno znati, posebno o njegovih dolžnostij do Boga in domovine. Za to knjigo je zbiral neumorni spisatelj gradivo več let in šele lansko jesen je dospel, da preda delo v tisek. Knjiga obsega 37 tiskanih pol ter je bila tiskana v 5000 izvodih, saj se je spisatelj po vsej pravici nadjal, da jo bode čisto lahko razprodal. Potrošil je za delo 3000 gld., pa se nadjal, da bode to svoto kmalu zbral za razprodano knjigo ter zadovoljil svoje dolžnike. Toda državno pravd-ništvo je drugače obrnilo. Staknilo je v tej knjigi veliko število izrek, češ da so nevarne za obstanek današnjega zistema na Hrvatskem. Spisatelj je povedal v tej knjigi marsikatero golo resnico, kako se dandanes godi hrvatskemu narodu in kakšne borbe ga še čakajo, če se bo hotel vzdržati. Odkril je vse namero licemernega hrvatskega zaveznika, ki stega svojo roko po hrvatskih zemljah, da jih spravi popolnoma pod svojo oblast s pomočjo svojih privržencev, katere vzdržuje na Hrvatskem. Spisatelj opominja narod, da se zbudi in spregleda, v kaki nevarnosti se nahaja, pa da se zakonitim potom otrese toga tujega gospod-stva. Taki nauki so ne dopadajo današnjim mogotcem, pa zategadelj zatro vsak spis, ki budi narod ter ga opozoruje na opreznost. In tako se jo zgodilo tudi s to knjigo, katero bi sicer domoljubna vlada gotovo priporočila za branje, saj jo je napisal poznat spisatelj in uzoren duhoven, ki želi gotovo le srečo svojemu narodu ter smatra za svojo dolžnost podučiti ga v njegovih verskih in domovinskih dolžnostih. Toda na Hrvatskem se dandanes smatra za versko dolžnost hvalospev novim cerkvenopolitičnim postavam in za domovinsko dolžnost hvalospev današnjemu mažar-skemu zistemu in zaveznikom Mažarom. Vse, kar je temu protivno, se mora ugonobiti in pokončati. 5000 komadov knjige je odpeljanih iz tiskarne v redarstvene urade, kjer so jih bržkone pokončali, mesto da so so razširili med narodom ter širili v njem prosveto, a siromašni župnik, ki komaj živi od svojih slabih dohodkov, je zgubil 3000 gld., katerih pa še ni v stanu plačati. Zdaj zbira naročnike za drugo izdanje, v katerem bi seveda moral izpustiti vso inkriminirane izreke, da mu se vsaj deloma nadomestijo stroški. Pa recite, če niso na Hrvatskem že res dozoreli odnošaji, da se spremene, in da hrvatski narod vsaj malo oddahne.
Nadejamo se. da pride tudi to, saj junaški hrvatski narod vender ni za to vstvarjen, da bode rob svojih sosedov, posebno še onega soseda, ki se mu vedno prilizuje kot njegov zaveznik, a to zavezništvo neprenehoma zlorabi v svoje vlado-željne svrhe, ki se izvršujejo v raznih oblikah, med katerimi nahajamo tudi zgoraj omenjene konfiskacije.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. aprila.
Opozicija je zmagala. S 175 proti 167 glasovi torej z osmimi glasovi večine je bil v včerajšnji seji vsprejet nujni predlog nemških na-cijonalcev in socijalnih demokratov, naj se bivši ministerski predsednik grof Badeni pozove na odgovor radi znanih dogodkov v poslanski zbornici v zadnjih sejah trinajstega zasedanja državnega zbora. Akoravno ta sklep ni kdo ve kako nevaren za razvoj naših notranjih razmer in je nada upravičena, da nemški in socijalistični kričači ne prodro s svojimi bedastimi zahtevami v drugem in tretjem branju, je vender škandalozna za avstrijski parlament in njega slovansko - krščansko večino, da kaj tacega dopusti. Izid včerajšnjega imenskega glasovanja je najbolji dokaz o nesoli-darnosti tiste desnice, ki jo menila, da je ne premaga nobena sila. Ako pomislimo, da more zbrati opozicija v najboljšem slučaju le kakih 190 glasov in da odpade torej na desnico še vedno nad 230 glasov, razvidimo, da je moglo priti do tega poraza le vsled nebrižnosti slovanskih zastopnikov, Iti sami razpolagajo s 170 glasovi. Z desnico je pa gotovo glasovala velika večina, ako ne vsi, čeških veleposestnikov, ki štejejo 21 mož, in tudi nekaj mož katoliške ljudske stranke, vsaj toliko, kolikor jih je glasovalo za predlog, je gotovo bilo
proti predlogu, akoravno so večina te stranke ni vdeleževala glasovanja. Ako nadalje vpoštevamo, da je bilo s katoliško ljudsko stranko prisotnih le kakih 380 poslancev in da je bilo levičarjev odsotnih le kakih 20, uvidimo, da se nad 25 slovanskih zastopnikov ni vdeležilo glasovanja, ki so torej sami zakrivili sramotni poraz. Popolnoma umevno je, da je levica z galerijo vred frenetično ploskala, ko jo predsednik dr. Fuchs naznanil izid imenskega glasovanja. — Včerajšnji dan nam je znova pokazal, da z našim državnim zborom v sedanji sestavi avstrijski narodi ne bodo dospeli do nikakega cilja in da je torej mnogo bolje, da zastopniki čim preje pobero kopita in prihranijo davkoplačevalcem vsaj nekaj desetakov. Škandal za celo Evropo je, ako kričači rogovilijo po zbornici, toda nič manji škandal je pa tudi dogodek včerajšnjega dne.
Praški dogodki v zbornici. Posl. Funke s tovariši je menda komaj čakal priliko, da more zopet zrohneti v zbornici nad vlado, praškim namestnikom in češkim prebivalstvom, ter je z največjim zadovoljstvom pogreval vse, kar so objavili nemško - nacijonalni listi. Zahteval je z vso eneržijo, naj vlada takoj odzove praškega namestnika, ki s svojim postopanjem naravnost pospešuje upor proti »skrajno mirnemu« prebivalstvu, naj izroči čast praškega župana kaki drugi osebi, ki ne bo vodila kot Podlipny, vse protinemško izgrede. Umevno je, da je konečno tudi zahteval, da skrbi vlada, da se nemškemu prebivalstvu povrne vsa ogromna škoda. Interpelant in vsi njegovi somišljeniki morda res mislijo, da bo vlada iz strahu prod njimi spodila vse Cehe iz »nemške« Prage ter imenovala Schonerja ali Wolfa praškim namestnikom, kakega drugega Tevtona pa potrdila praškim županom.
liusija in Črnogorci. Skoro vsako leto poda ruski car kak nov dokaz svoje naklonjenosti napram malemu črnogorskemu narodu in tudi letos, kot smo že poročali, je podaril car Nikolaj črnogorskemu knezu 30.000 pušk in 30 milijonov patron. Glasilo kneza Uchtoinskcga, Petroburskija Wjedomosti«, pojasnjuje v daljšem članku namen, ki ga ima pri tem ruski car in njegova vlada. — Oborožiti treba Črnogorce, ker je znano, da je črnagora predstraža velike Rusije na Balkanu, čegar zunanja politika je velike važnosti za Rusijo. Miroljubnost Rusije je sicer zadostno doka zana, toda nikakor se ne sme odreči nalogi, ki jo ima rusko carstvo kot slovanska velesila in pokroviteljica slovanskih dežela in pravoslavlja. Velike važnosti, katero ima za Rusijo kakoršna koli rešitev bosniško-hercegovinskega vprašanja in ki ima svoje središče v Cetinju, Rusija ne sme izgubiti izpred očij, akoravno v svesti si svoje moči le tiho opazuje vsak pojav v politiki. Ko pa pride ugodna prilika, potegniti se hoče Rusija za svoje krvne in verske sobrate in ne bo dopustila, da se obnove napake iz 1. 1878. Da bi pa tem dvoumnim besedam dala nekoliko barve, ogrne naglo drug plašč in očetovsko opominja prebivalstvo Bosne in Hercegovine, naj zatro v sebi vsako vretje, kajti »le mirne zmago razveseljujejo človeško srce.« Ta list je torej sedaj pojasnil, kaj pomenijo vsakoletna darila, ki dohajajo iz Petro-grada v Cetinje. Smatrati jih je za predpripravo za veliko rusko akcijo na Balkanu, ki se namerava izvesti, ko napoči ugodna prilika.
Ruski krogi o španjsko - ameriški vojski. Omenjali smo že, da se ruski oficijozni listi izredno zanimajo za vojsko, ki se je pričela mej Španijo in Ameriko, in da se nadejajo naj-hujih posledic te vojske za celo Evropo. Res je sicer, pišejo ti listi, posebno pa »Novosti« in »We-demosti«, da so sklonile vse evropske velesile, ohraniti popolno neutralnost v tem vprašanju in da toraj hočejo prepustiti bojevnika popolno lastnim močem, toda kaj lahko je mogoče, da nastopijo v tem oziru popolno drugačno pot. In res to domnevanje ni popolno izključeno, kajti vse se boji, da bodo Angleži provzročali največ preglavice s svojo kramarsko politiko. Trdovratno se sicer taji, da bi imeli Angleži kako tajno zvezo z Amerikanci, toda v istini se pa ne more tajiti, da simpatizujejo Angleži z Amerikanci in da jim bodo skrivoma ali pa tudi javno pomagali. In ako se to zgodi, potem se ne raztegne nevarnost samo na Ameriko in Španijo, ampak na razne druge države, posebno pa one, ki imajo kaj interesa v zunanji prekomorski politiki.
Cerkveni letopis.
Cerkev presv Srca Jezusovega v Gorici.
(Konec.)
Ko so na tak način izpodleteli napori za pridobitev zemljišča na starem pokopališču, se jo moral odbor odločiti: ali naj so za vedno odreče zidanju cerkve, za katero so se toliko zanimali verniki, ali pa naj izbere drug prostor.
Ako bi bili morali dobrotniki voliti, naj li zidajo ali ne, vemo, da bi so bili odločili za zidanje, potem pa bodi kjerkoli. Tako tudi mi. Prisiljeni smo bili zapustiti oni blagoslovljeni kraj, katerega smo vedno želeli. Zato smo slednjič sklenili kupiti drug prostor za zidanje. To pravico nam dajo pravila v 3. členu.
Ta prostor, katerega je kupil odbor, da bo tam postavil namenjeno cerkev, zaobljubljeno Pro-svetemu Srcu Jezusovemu, meri 418343 kvadratnih metrov. Tla so vzdignena in trdna. Leži pa ta prostor tam, kjer se stikate ulici Usina iu Leoni. Obrnen je proti cesti Gorso Francesco Giu-seppe. Nova oerkov bo ustrezala dušnim potrebam probivavcev mostnega oddelka, kateri so bo čedalje bolj razvijal, kakor kaže. Tam doslej ni ni-kake cerkve. Prostor je enako oddaljen od mestnih cerkva, in cerkev bo ljudem prav na pritožnem kraju.
Someščani in sodeželani! Cerkev, zaobljub-ljena Presvetemu Srcu Jezusovemu, so bo toroj res zidala; to veselo novico vam danes lahko naznanimo. Vzdignila se bo nova cerkev, kar žele vsi verniki naše nadškolije. In prihajali bodo z vseh stranij va njo molit in ponižno častit Božje Srce ter Boga prosit za drago rajnke. Vzdignilo se bo zavetje miru in tolažbe, spomin, da so je znova posvetila naša dežela Presv. Srcu Jezusovemu in spomin petdesetletnico vladanja našega Presvetlega Cesarja.
Toda, kdaj bo sezidana nova cerkev ? Someščani in sodeželani ter vsi, ki ljubite Srce Jezusovo, to zavisi od vas, od vaše ljubezni, ki ste jo že tolikrat v tako obilni meri pokazali. Delo je težavno, to vsakdo ve; toda katero sveto delo se nima boriti z mnogovrstnimi težavami V Odbor je imel dosihmal mnogo prestati, da je nadaljeval to podjetje, ki je nad vse drago našim srcem, pa pripravljen je prestati še več za tako plemenito stvar, samo da ga boste vi podj>irali.
Od vaše pomoči je torej zavisen izid podjetja. Brez razlike stranke, narodnosti in stanov ste ve-lodušno prispevali doslej; kažite še nadalje \ tem svetem delu, da ste vsi bratje, da vas vso pre-šinja isti verski duh in odkritosrčno, lojalno domoljubje.
V	tem svetem podjetju naj nas vse podpira misel, da je to delo blagoslovil in večkrat priporočil priljubljeni naš nadškof mons. Zorn, blagega spomina. Navdušuj nas za vstrajnost vzgled nepozabnega našega predsednika dr. Pavla Frappor-tija, kateri je ves gorel za sveto naše delo. Tako, kakor ta plemeniti mož, delajmo vsi, da se srečno izide delo, in da tako čim prej izpolnimo goreče želje našega novega kneza in nadškola.
Zares je Prevzvišeni in Prečastiti mons. Missia na dopis, s katerim se mu je odbor ponižno poklonil, dobrohotno odgovoril ter pohvalil in pod-vzetje priporočil Božjemu Srcu. On želi moči in stanovitnosti vsem, ki sodelujejo. S prelepimi besedami piše, da bo Njegovemu srcu največja tolažba, ako bo videl, da bo v njegovi škofiji nova cerkev povzdignila pobožnost k Presv. Srcu Jezusovemu. »Ta pobožnost (tako piše prečastiti nadpastir) se kot nalašč prilega našemu času, ko je vse razcepljeno in razdeljeno. Prav Božja previdnost je razodela to pobožnost. Jaz ne vem, kaj nas bi moglo uspešneje zediniti, nego duhovno središče vsega krščanstva — Božje Srce Jezusovo.«
Na delo torej! Vsak še tako majhen dar, vsaka pripomoč bo ljuba Presv. Srcu, ki bo obilno poplačalo vse darovavce. Zedinirr.o se v tem delu, delajmo z zaupanjem, izkažimo se veledušne in močne v stvari, s katero bomo svečano izpovedali sv. katoliško vero in pokazali udanost Presvetlemu Cesarju.
V	Gorici, 25. sušca 1898.
Odbor za zgradbo nove Cerkve Presv.
Srca Jezusovega.
Žiga grof Attems,	Dr. Al. Faidutti,
podpredsednik.	tajnik.
Opombe: 1. Odbor bo skrbel, da se ustanovite v novi cerkvi dve večni sv. maši na teden za žive in mrtve dobrotnike.
2.	Imena onih dobrotnikov, ki so že podarili, ali pa še bodo, vsaj 50 gld., bodisi v denarju bodisi v delu, bomo dali vsekati v kamen, katerega bomo postavili v novi cerkvi.
3.	Kdor bi rad nabiral darila ali obljubljene darove za novo cerkev, lahko dobi v ta namen nabiralno polo pri odborovem blagajniku, gosp. Ivanu Ferrario v R a s t e 1 u št 16.
4.	Vse zneske prosimo pošiljati istemu blagajniku ali pa »Odboru za zgradbo cerkve zaobljubljene Presv. Srcu Jezusovemu v Gorici«. Darove, ali pa kar kdo obljubi, bo odbor naznanjal po časopisih. Kdor podari vsaj pet goldinarjev, lahko zahteva pobotnico.
Katoliškim časopisom, njim, ki gore za če-ščenje Presv. Srca, ter vsem dobrotnikom priporočamo in jih prosimo, naj širijo ta poziv, kar je mogoče.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. aprila.
(Dopolnilne volitve v mestni zastop ljubljanski.) Pri današnji volitvi za II. razred je bilo oddanih 715 glasov od 1103 volilcev. Izvoljeni so bili gg. : dr. M a j a r o n s 496, Andrej S e n e -k o v i č s 489, Anton S v e t e k s 488, Ivan Š u-b i c s 486, Anton K o m o v c s 486 glasovi. — Nemčurska kandidata sta dobila: Mahr 198 in Dzimski 198 glasov.
(Deželni predsednik) ekscelenca baron Ilein se je odpeljal danes za nekaj dnij na Dunaj.
(»Slovenska krščansko socijalna zveza") naznanja svojim članom, da so nove knjižice s pravili že dogotovljene in jih člani lahko dobe vsak večer od V«8.—'/,9. ure in ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoludne.
(Prihod cistercljanov v Zatičlno.) Po dolgem pričakovanju dobili smo sv. Marka dan č. oo. ci stercijane v Zatičino. Sedaj je prišel samo gosp. prior z jednim patrom, da prične s popravljanjem. V jeseni, ko bo samostan za silo urejen, pride cel konvent. — Tako so prišli beli mnihi v nekdaj slavno svojo Zatičino. Želeli so priti brez posebnega vsprejema. Vender pa je ljudstvo pozdravilo jih, kolikor je bilo mogoče v naglici, slovesno. Že na Grosupljem pozdravili so novodošleca bližnji gospodje v imenu preč. gosp. dekana šmar-skega. Potem pa so jih spremili v Zatičino, kjer jih je na kolodvoru vsprejel zatiški g. župnik. Tri slavoloke napravili so Zatičanje s primernimi napisi, dekleta pa so spletle vence, s katerimi so se okrasili transparenti, glavni vhod v samostan in vhod v cerkev. Šolska mladež pod vodstvom g. nadučitelja in gospdč. učiteljice napravili so špalir pred gradom. Tu so čakali tudi gg. uradniki cistercijanov, okolu in okolu pa velika množica ljudstva, da vidi svoje gospode. Med zvonenjem in streljanjem pripeljala sta se č. gospoda v svoj dom. Pozdrav med c. kr. gg. uradniki in njima bil je prisrčen, ljudstvu pa se je bralo na obrazih, da 7. veseljem vsprejema mnihe, o katerih je že toliko čulo. — Na tem mestu zahvaljujem v imenu č. gosp. priorja gg. c. kr. uradnike, kakor tudi g. nadučitelja in gospdč, učiteljico, da so s svojo prijaznostjo omogočili tako lep vsprejem, potem vse gospode duhovnike, ki so svoje duhovne sobrate s svojo prisotnostjo počastili in vse druge, ki so po svojih močeh pripomogli do majhne, pa prisrčne slovesnosti. — Težka naloga čaka g. priorja, katero more izvršiti le z navdušenostjo do prospeha svojega reda, z eneržijo svoje osebe in s pomočjo božjo. Nikakor jim ni naše ljudstvo odklonjeno ; sčasoma pa bode spoznalo, da je bil 25. april dan, ko so cistercijani Zatično v last vzeli, velikanskega pomena v vsakem pogledu. Kako blag namen imajo cistercijani, vidimo in besed g. priorja : »Mi smo prišli med to ljudstvo, da med njim živimo, zanj delamo in med njim umrjemo.« Mi pa želimo č. oo. cister-cijanom vspeha pri njihovem delu, blagoslova božjega: naj bi se zatiški samostan povspel do nekdanje slave, Bogu v čast, slovenskemu ljudstvu pa v dušno in telesno blagostanje! I. M.
(Iz Idrije.) Štrena se meša. Pri volitvi zace-nilno komisijo glede osobninske dohodnine smo zmagali. Izvoljena sta gosp. Ivan Illadnik, vikar v črnem Vrhu, in gosp. Ivan Vogelnik, c. kr. uči-
telj v Idriji. Menimo pač, da ta dva stanova, du-hovski in učiteljski, zastopata znatno večino volilcev logaškega okraja. Duhovnik in učitelj bosta pač najbolje poznala razmere naše. Vender so nekateri, katero silno jezi, da se je volitev tako izvršila. Seveda, posestnik na deželi — ta pozna izborno potrebe imenovanih stanov! Poleg pa obrtnik — naj bode tudi trgovec s čipkami — mož, ki je že vse mogoče na svetu poskusil, so-daj se lotil zopet prava, kajpada, ta pozna dohodke in stroške volilcev III. razreda ! — — Pa čemu vvod ? Povejmo naravnost! Silno bode ne-katernike, da občuje pri nas duhovnik prijazno z učiteljem. Učitelj in duhovnik sta mu trn v peti, ako sta si dobra. Zato zabavljajmo! Saj prilika je ugodna. Ti nesrečni klerikalci hote uvesti pri nas uršulinke. »Le te seveda bodo izpodrinile svetne učiteljice«, tako slepe (liberalci). Potegnil so je za ubogo učiteljstvo — čujte! — neki okoliški pomožni učitelj, kateri niti svojih študij ni mogel dovršiti na nobenem ljubljanskem učilišču. Kes, izboren zagovornik! Zadnjo nedeljo je napravilo namreč naše dramatično društvo igro »Pojdimo na Dunaj.« Svojo ulogo je omenjeni pomožni učitelj, ki niti zrelostnega izpita nima, porabil, da je v svojih kupletih udrihal po klerikalcih in zabavljal nad »kloštri«. Siromak naj bi pomislil, da so v teh »kloštrih« učiteljice, ki so dovršilo z o d-liko vse učiteljske izpite, v tem, ko sam niti do mature ni mogel dospeti!! V nekem kup-letu si je želel še univerze v Idriji. Tu je gotovo sebi pot pripravljal, drugi šoli tako ni kos. Žalostno, da so mu idrijski liberalci še ploskali, ne čuteč zasramovanja. Žalostno res, da Idrijčanom ukazujejo drugod neporabni igralci! Se nekaj zanimivega! Ravnokar sem čul, da možje, ki bi v svoji službi imeli dovolj prilike pokazati svojo delavnost, pozvedujejo, kaj katehet - načelnik Mari-janske kongregacije dopoveduje ob shodih Marijinim hčeram. Sila jih skrbi, da bi dekan in katehet ne pohujšala mladine. Toliko za sedaj — vidimo se pa skoro zopet v znamenju odkritosrčnosti in ne hinavstva ter zahrbtnih napadov. Tedaj, no oziraje se na to, ali pridejo ali ne pridejo uršulinke v Idrijo — potolažite se, odločenega še ni nič — pojasnimo, koliko bi njih zavod Idrijčanom koristil, komu bi bil na poti.
—a—
(Zbolela) sta nevarno gg. Jan. D o 1 i n a r, župnik na Raki, in Dominik Janež, ekspozit na Gori pri Sodražici, ter se priporočata v molitev.
(Po novem rožnem redu) za državne železnice, ki stopi v veljavo s 1. majnikom t. 1., začne zopet voziti lokalni vlak med Ljubljano in Lescami. Iz Lesec so odpelje ta vlak zjutraj ob 6. uri 20 minut in dojde v Ljubljano na južni kolodvor ob 7. uri 55 minut zjutraj. Odpelje se pa vsak dan iz Ljubljane ob 7. uri 15 minut zvečer in dojde v Lesce ob 8. uri 50 minut zvečer. Drugi vlaki ostanejo na gorenjski železnici, kakor do sedaj.
(Iz Planiue), 26. aprila. Utopljenca je našla danes zjutraj grajska perica blizu mosta pod gradom Haasberg. Ležal je vrh skale, na katero ga je voda priplavila. Spoznali so, da je mrlič posestnik Matija Slabe, z domačim imenom »Kočevar« iz Ivanjega Sela, župnije Unec, občine Rakek. Ponesrečenec je bil včeraj na Jurjevem semnju v Planini. Popoldan je iskal voza, da bi se bil domov peljal, ker je težko hodil. Spustil se je potem vendar peš iz Planine in najbrže pri znamenju ob stezi čez »Osredke« padel v vodo. Bog se usmili njegove duše! Potuhnjeni potok Unec je pogolnil novo žrtev Ne mine leto, da bi kdo ne našel smrti v njegovih valovih. Ta nesreča nam z nova kliče v spomin besede: »Pripravljeni bodite, ker ne veste ne ure ne dneva!« Pristaviti bi bilo pa še opomin, da kdor ni popolnoma trezen, naj ne hodi ob vodi, voda in noč imata svojo moč.
(Iz Kaire), 20. aprila. Po dvadnevni vožnji na morju dospeli smo avstrijski jeruzalemski romarji 18. t. m. zvečer v Aleksandrijo. S kočijami smo se vozili po mestu ter ogledali znamenitosti, katerih mesto nima veliko. Dne 20. aprila popoludne peljali smo se z železnico v Kahiro. Zvečer ob 83/4 uri smo dospeli na kolodvor, kjer so nas pričakovali nadškof aleksandr.-kahirski, koptovski apost. delegat msgr. Macairo, c. kr. avstr.-ogerski konzul in čč. oo. lazaristi. Godba gojencev ]e svi-rala avstrijsko himno. Nastanili smo Be v dveh
elegantnih hotolih du Nil in Khedivial. V osmih oddelkih z dragomani smo davi hodili po mestu. Popoludne pojdemo k piramidam, v muzej Gizeh in drugam. Dne 22. t. m. opoludne se odpeljemo skozi Izmajlo v Port Said in od tod s parobrodom v Jafo.
(Domača obrt) G. Matevž Oblak, urarski in kleparski mojster na Vrhniki, je tekom zadnjih let napravil po različnih cerkvah na Kranjskem mnogo lepih in solidnih del, spadajočih v njegovo stroko. Pred šestimi leti je izvršil pri nas pokritje stolpa z bakreno pločevino in novo uro za zvonik, in sicer oboje tako dobro in trpežno, da do danes ni bilo treba še nobenih poprav. Zato pri napravi takih del imenovanega mojstra vsem farnim uradom najtoploje priporočamo! Ekspositura Bloke, aprila meseca 1898. Anton Vonča, eksposit. Jakob Mušič, Jožef Keršmanc, ključarja.
(S Krasa,) 23. aprila. [Izv. dopis.) Laška g o ros t a sn a nestrpnost in vlada. — Spomin na vstajo v Milanu od 18. do 2 3. marca 1848 in laški duhovni, pa tržaško-laška duhovščina ob 5 01et-nici našega ljubljenega vladarja. — Vaš dopisnik »Slovenca« je meseca marca zavrnil neki laško pisani dopis oskrbništva lahonske tržaške mestne bolnišnice, s pristavkom, da tukaj nihče ne umeva laščine in da ga tudi ne vsprejme po § 19. državnih temeljnih postav, ki vsacemu narodu, ravno tako slovenskemu kot italijanskemu, zagotavlja slovensko uradovanje. Ali kaj stori dotični uradnik? Mesto se odzvati, akoravno je on imel potrebo od mene vašega dopisnika glede nekega uradnega poročnega lista, ter storiti svojo uradno dolžnost, pošlje isti dopis slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorico s prošnjo, da naj tistega v dopisu omenjenega župnika primora izdati mu uradno pisano listino. Da je naša primorska vlada takoj pripravna k vsaki uslugi, ki potrjuje »Irredento« v svojih protiavstrijskih nakanah, je razvidno iz poslanice, v kateri piscu tega pošilja isti laški dopis z nemško opazko: »Zur gelalligen Entsprechung.« Tako lahko raste greben čedalje bolj iredenti, ko vlada sama pomaga hote ali nehote k razširjanju tiste, kakor so 1848—1849 laški uradniki v lombardo-beneškem kraljestvu prevratnim življem potuho dajali. Menda nič boljše se zdaj v Trstu in v celem Primorju ne godi; kajti tekoči žalostni dogodki nas o tem z vso jasnostjo potrjujejo. Vse slovensko ljudstvo je ogorčeno, ko mora gledati že dolgoletno pri-stranost vlade, kako slabotno se ona vede navzlic odločni iredenti. Ta zapoveduje v Trstu zdaj vladi, kaj naj čini ali kaj ne dopušča. Kaj tacega je pač neslišano! To nas spominja prav na vstajo v Milanu leta 1848—1849. Vstajni odbor je tedaj namreč sklenil, da z novim letom 1858 ne sme nihče več niti duhana kaditi niti staviti v loterijo; ta prepoved je zadela državne dohodke. Ko so dne 3. januvarija istega leta častniki in vojaki pušili na ulicah, jih napadejo mladi gospodje in v ta namen podkupljena druhal, ter zbivajo jim iz ust smodke. Ko je slednjič vojaštvo se prikazalo ter tem predrznostim konec storilo, pri katerej praski je bilo nekaj mrtvih in še več ranjenih, je mestna gosposka se bridko pritožila pri poveljniku, slavnem maršalu očetu Radetzkemu, češ, da so vojaki krivi prelivanja krvi, ker so s pušenjem meščane izzivali! Tako se godi tudi zdai jednako v Trstu. Laško časopisje ima vso prostost, ker piše brez vse kazni, kar hoče; je prav, kakor da ni v Trstu nobenega državnega pravdništva, ki bi branilo državne koristi ter pravico in zatirano katol. vero in narodnost slovensko. Kar je pa za slovenski narod najbolj žalostno in pohujšljivo, je to, da se celo drznejo laški duhovni »Amicovci« postaviti nasproti škofu ter tako so tudi oni posrednji vzro-čitelji s svojo pisavo istih obžalovanja vrednih neredov! — — To njih vedenje, ki je povsem nasprotno s katoliško moralo, nas spominja na one žalostne dogodke krvave vstaje v Milanu od 18. do 23. marca 1848. Zgodovina pripoveduje, kako so tedaj laški duhovni v Milanu v talarju zvonili k vstaji na vseh zvonikih milanskih cerkvft. Zato je zapovedal oče Radetzky na tiste zvonike, kjer so duhovni v talarju sami zvonili h krvavi vstaji, da naj se strelja s topovi, in marsikateri duhovnik je zletel zadet raz zvonika. Drugi višji duhovni pa so 20. marca popoludne došli k maršalu Radetzkemu se za mir pogajat, pa le po hinavsko, akoravno so nosili križ in evangeljsko knjigo v
rokah. Tem hinavcem so podobni oni duhovni tržaški okoli »Amica«, ki so pozabili, da katoliška cerkev je in mora biti vsem narodnostim pravična, ravno zato se ona tudi katoliško imenuje, ker brani zatirane; a oni ravno nasprotno podpirajo tlačitelje vere in narodnosti slovenske, zaradi česa jih tudi laški katoliški »Osservatore di Milano« po pravici graja S takim ravnanjem se pa škoduje neizmerno sveti veri, in to je, kar gotovo blagega in vsem pravičnega škofa najbolj boleti mora. »Et tu mi Bruto« bi se jim lahko z Jul. Cezarjem očitalo. Tu se vidi, kam se pride z negovanjem »absolutne« narodnosti. Mesto da bi Be delalo za pravično pomirjenje zatiranega slovenskega naroda na Primorskem v veseli spomin na vladarjevo 501etnico, katera je pa žalibog primorskim Italijanom deveta briga, se pa s temi vnebovpijočimi krivicami širi iredenta, o čemur nas poleg vsega tudi oni izdajalski klici pred italijanskim konzulatom v Trstu prepričujejo. Kam pač jadra iredenta z vladno nemočjo?! Tako pridemo kmalu k začetku od konca!
(Razoroženje občin t Istri.) C kr. namest ništvo tržaško je izdalo odredbo, s katero se prepoveduje nositi orožje sumljivim osebam v občinah Poreč, Vrsar in Vižinada v Istri. Taka odredba je bila tem potrebnejša, ker je znano, v kako nevarnem zmislu se je rabilo orožje v teh krajih od ljudi naščuvanih proti hrvatski narodnosti. Prestopki proti tej odredbi se kaznujejo po § 32 ces. patenta z dne 24. avg. 1852.
(Premešfenja v Istri.) Sodni pristav v Pod-gradu g. Josip Fonje premeščen k okr. sod. v Gorico ; na njegovo mesto pride v Podgrad g. MaksHrovatin. V Podgrad je nameščen tudi c. kr. praktikant g. R u d. G r u n t a r. Sodni pristav g. Ant. Žic pride iz Motovuna v llovinj, v Motovun pride iz Ilirske Bistrice pristav gosp. dr. H. S t e p a n č i č. Sodni pristav g. Jos. Tre-v i s a n v Trstu pride v Pazin. V Krk pride sodni pristav g. Silvij Sinkovich (Šinkovec?)
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 27. aprila. Slovanska krščansko-narodna zveza je soglasno izvolila poslanca Povšeta svojim načelnikom.
Dunaj, 27. aprila. Ministerski predsednik grof Thun je danes v imenu vlade izjavil glede uredbe jezikovnega vprašanja nastopno: Pozdravljam z zadoščenjem, da se izvoli poseben odsek za uredbo jezikovnega vprašanja, ter izjavljam, da bo vlada rade-volje podpirala njegovo delovanje. Želeti je, da se razglasi ta odsek stalnim, da lahko zboruje tudi tedaj, kedar je odloženo zasedanje državnega zbora. Pri uredbi jezikovnega vprašanja treba je stati na stališču, da se nekatera določila sklepajo v državnem zboru, druga v deželnih zborih in zopet druga da se določijo potom vladnih naredb, ker je to cela vrsta vprašanj, ki zahtevajo, da se ločena obravnavajo. Sem spadajo n a-rodna načela, načela v varstvo manjšin, mnoga vprašanja glede jezika v šoli, vsega tega odbor ne bo mogel prezirati. 0 vsem tem pa se treba dogovoriti, predno se stvar konečno spravi pred zbornico, kajti velika in usodna zmota je, da bi se jezikovni zakon mogel skleniti z večino proti odločno ugovarjajoči manjšini. Zato neobhodno treba, da se o tem stranke poprej dogovore. V tem oziru je posnemanja vredno postopanje deželnega zbora na Moravskem. Jezikovne naredbe grofa Badenija so odstranjene ; sicer so zagovarjale popolno jednakopravnost, vendar je bila njih oblika taka, da je lahko zadela ob odpor. Sedaj obstoječe jezikovne naredbe skušajo ustreči dejanjskim razmeram, vendar se tudi te naredbe lahko odstranijo, ako se stranke sporazumijo za boljšo vredbo jezikovnih razmer. — Prebivalci države pričakujejo od državnega zbora resnega, vspešnega dela. Nikari prebivalstvo ne varajmo v teh njihovih opravičenih nadah. Nič ni bolj nevarnega, kakor če narodi pridejo do prepričanja, da sedanji parlament ni sposoben za nobeno resno vspešno delo. — Govor ministra predsednika je ob sklepu desnica odobravala z dobro klici in ploskanjem, tudi levica je odobra-
vala pri posameznih odstavkih, nasprotstva mej govorom ni bilo slišati od nobene strani. — Posl. Funke je predlagal z ozirom na važnost grof Thunove izjave, da se seja zaključi. Ta predlog je bil soglasno vsprejet.
Dunaj, 27. aprila. Grof Thua je dejal, da mora omeniti razen narodnostnega vprašanja tudi drugih važnih stvari, kajli ako imajo stranke narodno vprašanj« za najvažnejše, so za vlado narodnostne želje le del njene naloge. Vlada se mora prav posebno ozirati na gospodarske potrebe raznih dežel. V narodnem vprašanju se mora vlada ozirati na posamezne narodnosti in na skupno državo. Vse to pa se ne more doseči s kako navadno formulo, zato treba resne, odločne volje od vseh stranij.
Dunaj, 27. aprila. Izjava grofa T h u n a je na desnici napravila ugoden vtis. Splošno mnenje je to, da izjava ne obsega ničesar, kar bi nasprotovalo načelom, katera zastopa desnica, dasi se na drugi strani priznava, da in merito izjava ne pove nič novega. Zadovoljna je bila desnica vzlasti z izjavo T h u-no v o glede varstva manjšin. — Omeniti je še iz govora Thunovega besede, da je nepotreben ves hrup proti sedanjim jezikovnim naredbam, ker razven določil za sodno postopanje dejanjski nimamo nobenih jezikovnih naredb.
Dunaj, 27. aprila. Za današnjo sejo je oglašenih pri razpravi o jezikovnih predlogih 54 govornikov.
Dunaj, 27. aprila. Včerajšnji poraz desnice bi bila vlada lahko zabranila, ako bi bila hotela vplivati na Italijane in na nekatere člane kat. ljudske stranke, a Thun tega ni hotel vsled mržnje do grofa Badenija.
Dunaj, 27. aprila. Parlamentarna komisija desnice ima danes sejo. Med drugim je sklenila vprašati klub katol. ljudske stranke in R u s i n o v , ali se po izidu včerajšnjega glasovanja še smatrata kot kluba desnice. — Seja se nadaljuje.
Dunaj, 27. aprila. Poslanec dr. Edvard Gregr, ki je nastopil proti mladočeškemu klubu, se je vdal ter objavil v „Nar. Listy'-izjavo, v kateri odobrava sedanjo taktiko mladočeškega kluba.
Dunaj, 27. aprila. Sin praškega župana dr. Podlipnega je pozval na dvoboj poslanca Peschko zaradi razžaljenja očeta; poslanec Udržal je pozval poslanca Pommerja, kateri mu je zaklical: »Častnik, ki laže!"
Rim, 27. aprila. Poslanik Ferrero v Londonu ostavi svoje dosedanje mesto in prevzame v začetku maja poveljstvo armade v Florenci.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Akoravno se je pred napovedjo vojske na vseh straneh zatrjevalo, da mogoče že v nedeljo poči prvi strel in se pričneta kosati dva jednako navdušena nasprotnika, je vendar že danes četrti dan in vendar se vojska oficijelno še ni pričela. Ilazun tega, da so Amerikanci blokirali pristanišče v Havani in Cienfuegas, in da preži nekaj španj-skih in amerikanskih korzarjev na plen sovražnika, ni na bojišču skoro nikakega znamenja za vojsko. Da, dosedaj se niti ne ve, kje se pravo za pravo spoprimejo sovražne sile.
Španjska mornarica se nahaja po nekih poročilih na potu proti Ameriki, toda nihče ne ve, kam je namenjena. Na Kubo odplove le toliko vojnih ladij, kolikor se jih potrebuje za prevažanje vojakov, vsa druga mornarica pa ostane skupaj in izvrši ob ugodni priliki svojo tajno nalogo. Zdi se, da se Spanjci ne brigajo preveč za Kubo samo, ker bodo eventuelen napad neznatnega števila ameriških bojevnikov dolgo časa lahko odbijali kubanski vojaki sami, blokada sama jim pa škoduje le v toliko, da se jim ne more dovažati za vojsko potrebno blago. Toda dokler bo blokada samo v sedanjem obsegu, se Španj-cem ni treba posebno bati, ker ni treba posebnih zvijač, da se vtihotapi kaka ladija v havansko pristanišče.
Druge moči kot mornarico pa Amerikanci dosedaj nimajo. Njih redna armada šteje morda
komaj 50.000 mož, s katerimi se pač noben vojskovodja ne upa na Kubo. Čakati torej treba, da se organizuje, izvežba in adjustira armada prostovoljcev, kar pa se tako kmalu zgoditi ne more. Včeraj je še le došlo naročilo posamnun ameriškim državicam, naj zbero svoje prostovoljce. Država Ne\v-York odda 12 pehotnih polkov po 560 mož in dva konjeniška oddelka po 55 jezdecev. Pennsvlvanija mora pripomoči z 10 polki in štirimi baterijami. Ostale državice prispo s svojimi močmi primeroma še manj. Pehotna ameriška armada se zbere po dosedanjem načrtu v Chikamangi, \Vashingtonu, Atlanti in Charlestonu. Poveljnik Sampson odide s 5000 možmi, in sicer 4000 pešci in 1000 jezdeci, na Kubo. Ob jednem bodo ti vojaki, ki so nekda najboljši in najzanes ljivejši bojevniki, vzeli seboj živeža za vstaše. Ti se takoj zjedinijo z armado vstaškega vodjo Go-meza, kateremu je baje pokornih 30.000 Kubancev.
Vlada v \Vashingtonu želi, da bi jej ne tre-balo pošiljati mnogo močij na Kubo, ker bo nekaj moči potrebovala doma in ker se prostovoljci zelo neradi oglašajo za vojsko. Največ vojakov bo dobila vojna uprava mej trgovskimi pomočniki, drugi stanovi pa imajo velik strah pred kubansko mrzlico, ki pobere 35 do 50 odstotkov ljudij.
Dunaj, 27. aprila. Predsednik Mac Kin-ley se je odločil za hitrejšo vojno akcijo, nego se je do sedaj nameravala. Določil je, da se nemudoma polovica vojske odpošlje na Kubo, kjer naj se začno takoj resne vojaške operacije.
Kolonija, 27. aprila. Iz New-Yorka se poroča, da je vedno več gotovosti, da se vrši mej Wasliingtonom in Londonom dogovor glede neke zveze. Zatrjuje se tudi, da je s tem v zvezi odstop državnega tajnika Shermana.
London, 27. aprila. Iz Aten se poroča, da se mej Mac Kinleyevo vlado in Grško vrše dogovori glede odkupa grških vojnih ladij. Poroča se nadalje tudi, da gotovi krogi na Grškem, posebno pa vstaški vodje na Kreti zelo simpatizujejo z Amerikanci in so jim bojda že ponudili nekaj vojnih močij.
Havana. 27. aprila. Cena žitu in živilom sploh rapidno narašča. Maršal Blanco je odredil, da mora vse pod orožje, ker bo treba v kratkem rabiti silo proti ameriškim ladijam, ki preprečijo dovoz živeža.
Keywest, 27. aprila. Razni časnikarski poročevalci se pritožujejo, da ne morejo slo-bodno občevati z uredništvi svojih listov v Evropi, ker je revizija brzojavk in drugih pošiljatev zelo stroga in se celo pri denarnih nakaznicah delajo zapreke.
New-Jork, 27. aprila. Navdušenje za vojsko, ki je prvotno vladalo mej ameriškim prebivalstvom, se je nekoliko ohladilo, le v Washingtonu in drugih večjih mestih je prebivalstvo še precej navdušeno za vojsko.
Newyork, 27. aprila. Minister za mornarico je odredil, da takoj odrine del bro-dovja, ki ima nalog zajeti španjsko brodovje, ako bi se bližalo Ameriki.
Newyork, 27. aprila. „Herald" poroča: Španjska banka na Portorico je ustavila izplačila. — V Havani preti radi pomanjkanja živeža lakota.
Mehisine- ustna in zobna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr.
Jedina zaloga 16B (fi) 2 lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani,
Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
KS* Telefon Stev. ©8. "SM
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 30tŠ-2 m.
ri « a	Čas opazovanja	St&nje barometra v mm	Teuipera-! tura I Vetrovi do Celziju	lSobs	g S j i* i * >
2fi	9. zvečer	?3i)'9	13 OH ar- jzah.	dol. oblač	00
„7I 7 zjutraj i(\ 2. popol.		729 3 723 0	8 ti I si. svzh 29-4 | sr. zjzah.	jasno del. jasno	

civ
i; si
Krasna mladinska knjižica!
posvečeni
slovenski mladini.
S. zvezek.
S štirimi slikami.
Uredil in založil
Jan. Ev. Zore.
&
Cena broširanim 30 kr., v pol platno vezanim 40 kr., v celo platno vezanim 55 kr., krasno vez. 75 kr., po pošti 5 kr. več. — Uobč se v ljubljanskem semenišču, v Katoliški Bukvami iu pri Jan. Krajcu v Novem mestu. — Tudi se dobe prejšnji letniki razven prvega.
Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah!
"ITT!
o*
Y\->.
»\ •
m
1'AV/,
pte m
Sta spomlad in stav6eno do60!
Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Orala, brane, lopate, motlke, krampe, vile,
vsakovrstne žage in pile, lonol (železoliti in pločevinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska, kovaška, ključa nlčarska in usnjarska orodja.
Štedilniki, pedl. kovano in valano železo, vsakovrstno kuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata ln cele hiše. Železniške šine za oboke, oement, štorje za strope.
Zaradi opustitve trgovine
oblastno dovoljena
popolna razprodaja
vsakovrstne Zeleznine po tova rnišk ih cena h.
NajlepSa prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti.	293 8
And. Druškovič
Mestni trg št. 9./10.
Dratence in drat, vsakovrstne tehtnice, plo-ščevina vsakovrstna, kakor: mesingasta, pokfa-nasta, bakrena, oinka-sta in pocinkana, bela ln črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnioe, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd.
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvo, da sem zapričel v Trstu trgovino za
koisijoiali in Mitte DosJovanje.
Naročila, in sicer mala v pošiljatvah po 5 kg. po pošti, in od 30 kg. naprej pa po železnici, izvrševal bom točno in ceno.
Razpošiljal bom razen kolonijalnega blaga tudi druge na trg spadajoče stvari, kakor: sadje, zelenjavo. ribe i. dr. Pečal se bom z razprodavanjem domačih pridelkov, s prejemanjem blatra v svoja skladišča, dajal na ista naplačila in posredoval dotično prodajo na korist lastnika.
Trgoval bom tudi z vinom na debelo.
Sprejmem zastopstva trdnih — za konkurenco sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo.
Nadejaje se, da se me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani
Ernest Pegan
294 37-2	v Trstu, ulice S. Francesco št. 6.
M
4
Ivan Kordik
v Ijjubljani, Prešernove (Slonove) ulice št. 12-14,
trgovina z galanterijskim blagom, drobninami in igračami na debelo in na drobno,
priporoča svojo bogato zalogo
različnega blaga
za krojače, črevljarje in sedlarje.
Gospodom gostilničarjem je na
izbiro jedilna priprava (žlice, noži, vilice) vsake vrste in cene. 262 12-8
fr fr fr fr fr fr
fr B-
fr fr fr b fr fr
J.M.Pofornik
priporoča svojo
krojaško delavnico
na 1 Jiiiinjsilli cesti
!t. 1-4
v Matijanovi hiši.
Izdeluje moška oblačila kar najboljše in prav po ceni; oskrbuje uniforme c. kr.
državnim in železničnim uradnikom.
Posebno se priporoča čč. duhovščini, ker je zelo Bpreten v izdelavanji duhovniških oblačil in talarjev. 281 io—4
Koverte s firmo
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
Najboljše vrste kolesa
tu- ln Inozemskih tovarn (Peugeot, Bren-nabor , Llglet Cycle ,,American" ln druge)
priporočata podpisanca
po kolikor mogoče nizkih cenah.
Vsa v to stroko spadajoča r. popravila se bodo točno, solidno in po nizki ceni izvrševala.
Cenike razpošiljava na zahtevanje.
Z velespoštovanjem	206
ttotiinec «St 3
Dunajska cesta štev. 5.
3KT Ondi jo tudi mehunieua delnlniea. TEB
o
#1
®
v Ljubljani
ponudijo po najnižji ceni poljubno množino
staybinske opeke.
(Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo
stekleno zarezno opeko. Stresna okna iz litega železa.
Peči in štedilna ognjišča
(lastni izdelek).	193 14
Roman-cement, (lovski Poriland-cement
pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. F" N a j n i žje cene.
1> u n a i s k a borza.
Dn6 27. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4•/„, 200 Kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 85			kr.
101		75	
121		55	
101		55	
120		60	
99		15	
913	n	—	
352		75	
120		75	
58	n	82'	«1
11		77	
9		55'	»ti
44		4r>	
5		66	n
Dne 26. aprila.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	163 gld.	50	kr.
5°/„ državne srečke 1. 18G0, 100 gld. . .	160	„	—	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	„	50	„
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	35	„
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139	„	50	„
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . .	129	„	50	„
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109	„	—	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	50	„
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....99	„	—	„
Zastavna pisma av.osr.zem.-kred. banke 4°/0	98	„	70	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	218 „	—	„
» » južne železnice 3°/0 .	180	„	25	„
» » južne železnice 6°/0 .	125	„	30	„
» » dolenjskih železnic 4°/0	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld..............205	gld. —	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	170	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	'20	„	25	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......27	„	--	„
Salmove srečke, 40 gld........83	„	25	„
St. Genčis srečke, 40 gld.......79	„	50	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......59	„	—	„
Ljubljanske srečke.........22	„	75	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. .	155	„	50	„
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v.	3440 „	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	417	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	72	„	75	„
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	117	„	—	„
Montanska družba avstr. plan ....	157	„	75	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	180	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ........ 127	„	62	„
■HBHmBBBHDSBl
H 1. aprilom se prične
\ vf i>nfii*lia oznanilo žrebanja tu in inozemskih ilTltlllilUlU loterijskih srečk, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij.
Naročnina od 1. aprila do konca dec. 1.1. je
za Avstro - Ogersko gld. 2-—.
novo celoletno
ii
??
MERCUR
XXXVI. leto.
naročevanje !
S 1. aprilom na novo vstoplvšl naročniki dobijo, dokler
Je še kaj zaloge, kot hrP7n1arni nrivnpt „Flnanzlelles Jahrbuoh". ki
UlOLpiaUll JJllliLGlV obsega zaznamek vseh izžrebanih srečk. — Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh
c. in kr. poštnih uradih in pri admlnlstraolll ..Merour", Dunaj, I.. Wollzelle 10.