.... 'h...... tiWPHW GLAS NARODA The largest Slovenian Dai-y s in the United States List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and Legal Hot idays. m < 50,000 Readers > m TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 89. — fiTEV. 89. NEW YORK, MONDAY, APRIL 16, 1917. — PONEDELJEK, 16. APRILA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. VSI NAJ PRIPOMOREJO K ZMAGI. Poziv predsednika Wilsona. PREDSEDNIK WILSON JE POZVAL VES AMERI&KI NAROD, NA POSVETI VSE SVOJE MOČI IN ŠELE AMERIKI. — ZDAJ JE NAPOČIL ČAS PREIZKUŠNJE POSEBNO AMER. FARMERJI HI INDUSTRIJALCI NAJ NAP NO VSE SVOJE SILE. — AMERIŠKA INDUSTRIJA JE ZDAJ VELIKO BOLJ RAZVITA KOT JE BILA PREJ — LJUDJE, KI DELAJO DOMA IN POMAGAJO SVOJI DOMOVINI. BODO RAVNOTAKO VPO&TEVANI KOT VOJAKI NA BOJIŠČIH Washington. D PP \v l D« »P orit lici , 15. aprila, je izdal nocoj • Hike držjw!jiu>*\ a otroke, v kate-•uje. tuj si \ pri-na rodno enoto, ki e iuhhIm ideale ter Kkurajšni /masn -e dovolili ^svetovati ter da se bo-e ravnali po mojih nasvetih. ARMADA IN MORNARICA Mi nameravarno u«m» armado ta-> prevrediti. da bo takoj pripra-jena za boj. mi nameravamo o »vati ni obonoiiti velikansko mor irieo. To sta dva važna dela. ki a pa v gotovih otzirih stran >k ■ ■e,ino«rti \ programu za do-?e;n 'li< CILJ BOJEVANJA •ga o v; eoee. da na stotisoče možkih, ki so Kpi«»obiu za vojaško službo, se ne bo uporabilo za to službo, ampak bodo opravljali dela na poljih, v tovarnah in rttdnikih. In ti možje bodo ravnotako tvorili det silji»- narodne moči ko* uo-ije pod zastavami. FARMERJI Dovolite mi, opozoriti na to farmi rje vse dežele in vse. ki delajo na farmah. Narodi, s katerimi delamo zaeno. ter na*. narod, potrebni je v pr\ i vrsti živil. Posebno tem letu je treba preskrbeti kolikor uiogroče veliko živil. — Brez hrane so vse bojujoče se armade, vsi v vojni nahajajoči se narodi ter vse naše ojrromno podjetje brez pomena. Vsemu svetu it za'-elo primanjkovati življec;ski'j potrebščin. Ne g.imo za časa vojne. iiač pa še dol-f. po vojni, boir.o potrebovali ml, kakor tudi evropski narodi živil. Dolsro, dolco časa bo ve« svet odvisen Skoraj samo od ameriške letine. USODA VOJNE. catvricht unohwooo 4 umderwooc1 m. t' PREDSEDNIK WO ODROW WILSON. Pomoč Amerike. Zvestoba amer. Cehov. Z« IIVV bojisc. London, Angrlija, 15. aprila. —j Predloga glede velikega vojnega Zgodaj danes zjutraj je sovražnik i posojila sprejeta. — Edino Meyer na šest milj dolari fronti naskočil' London ni glasoval zanjo, naše pozicije med Bapaune in; _ Cambrai. Naskok je podpirala ar tilerija. Napadi je bil povsod brez-upešen razun pri Lajrnieourt. kjer je sovražnik dosejrel nekaj uspe- Washington, D. C., 15. aprila. Poslaitska zbornica je sprejela ob velikan ..em navdušenju včeraj s 389 glasovi in z nobenim proti hov. S protinapadom smo mladih in dot aJarih. kakor ti*L do v »»-h mlade j i^|ni»Vv. naj iH*faite v trumah na far ♦ j m« ter naj blužijo v»ak po svoji j i vebld in p< »t rebrn fctvari I BOMBAŽ b o tm>* p« twdi trn one na-j Pozivam tud: fanrnrje južnih »atc-raoi »e za* t»o kiri««.!^^1* W *krtw kolikor mosrombaža. — J Svo>ega patriotiicma ne m.»rejt» i U^jtte izkazati kot iu- b \ rvtiuh 1 > katermi prep«-!je\*J ' » »tran vsako^rsui«- potreb-i ter s|»M« kar maiitkai Pariz. Francija, 15. aprila. — Vojni minister Painvelle, je poslal vrhovnemu poveljniku na francoski fr'»ti.. generalu Nivelle >le*1eče povelj**: V imenu vlade va> prosim, da naznanite vojaštvu, la se Zdru-brm- dr/ave oridnižile zaveznikom t»-r vmešale v v. »jm,. Proim. zorit<- vojake na ta vele važen do-g««de«£. z*»rit*- jih. da s.. Z.lru-žene države samo zatcgadelp vstopil e \ vojno, da bi branile i»ravieo in t ri>stos* Opozorite jih. aa >o se pred enim stoletjem borile ameriške m francoske čete v roko v roki za i»ti cilj in >ti ulenL p°zorite jih. da je kri. pr»4ita za skupno -»tvar rc«ii-Ia prijateljstvo med obema deželama. Francoska Akademija je poslala pnsis^siniku Wilsona brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za podporo. ki jo je obljubi! zaveznikom. Včeraj se je vršilo v New Yorku veliko zborovanje največje e^ke narodne organizacije v Ameriki "Češke Narodni Združeni." Navzoči eo bili delegati šesterih .zhodnih držav. Zborovanja se je vdeležila silno velika množica delegatov. Odbor je posLal predsedniku Wilsonu brzojavko. -- kateri mu naznanja, da so pripravlejnl vsi ameriški Čehi boriti za Ameri-»i. ' t*-r da bod«» vsi po svoji moči pr.i-.in gli k » ilj ki so ga postavile Združene države. Navdušenje je bilo veirkausko. Čehi so zopet enkrat pokazali, tla niso samo ono stran morja pač pa tudi v Ameriki najnaprednejši slo-van^jki narod. predsednikom glede uporabe posojilnih fondov. To je največje izdaaije zveznih obveznic, kar jih pozna zgodovina Združenih držav. S to postavo se dovoljuje izdanje $5,000.000.000 v bondih ali obveznicah, od katere svote se posodi zaveznikom $3.000,000,000, do-čim ostane $2.000,000.000 za domače vojne priprav.e Za ostala dva bilijona bodo izdali zakladiniške certifikate. Take oobveznice kot certifikati obresti. Kdaj zapadejo te obvezni ce in certifikati, bosta določila za kladniški tajnik in predsednik. ROKO V BOKI našim v ■vropNkiei za^i-znikuia. Mi m«, ram« na bojiini ali v strelnih jar kili. Ialufetnabc moči ceie deiele. bodo tvorile veliko narodno in ob Vlada Z^lniženih držav m viaodo Vi--, da bodo pn-skrbele farmarje s iM*tivbuinii semeni m delavskimi mo.-mi. Zdaj imamo najboljšo pri 1 liko ib#kazati. kcjliko lahko tKtfdu-eira velika remiblrka. Prepričani »mo. da ua^ naš*.- upanj- ne bo varalo PREKUPČEVALCI. | DezHa zahteta od v»eh prekup-{♦•evalee^-. da %e o«lpo\>'do velikau-akim dobw-koui ter da delajo za splošno dobrobit. S i>m imajo naj-boljšo priliko dokazati wo je nesebično delovanje. 2ELEZKIČAKI IN TOVAB-NA&JI Možje, ki upravljajo zeiennee te dežele, bodisi ravnatelji, bodisi železničarji. naj si zapomnijo, da so ž«4ezuiee žile narodnega življenja. Pazitti morajo, da te žile ur bodo vstavile tvojega delovanja Trgoveu povem^ da z malim do biekom in veliko prodajo lahko hitro napreduje, ladjedelea pa opo-zwrjmn. da je trajanje vojne od odviano. "Tanks v bojih na Francoskem. London, Anglija, 14. aprila. — Poročevalec lista *The I )aily Ne^rs" piše. da so takoimenovani ■'tanks" izvršili v bojih veliko delo. V bojih pred Arrasotn so se velili skozi Heninel do Wancoutt in zopet nazaj. Nekateri t.-h strojev mi vedno v rabi in v neprestanih bojih. Veaaih streljajo na nje s strojnimi puškami po celili štirideset nr. potopi še toliko naših ladij. Za o-uo. kar se potopi, se mora dobiti takoj potrebno nadonitjstitev. RUDARJI Tudi rudar naj vstraja. Če on odpove, ne morejo državniki ničesar storiti. Tudi rudar je član velike grmade. VSAK VAJ STORI SVOJO DOLŽNOST. Vsak. ki obdela svoj vrt, pomaga rešiti problem prehraziitve narodov. Vsaka gospodinja, ki zna varčno gospodinjiti se prišteva v vrste oni^, ki služijo svoji domovini. Zdaj je napočila ura težke preizkušnje aa narod. Vsi moramo govoriti, delovati in zaeno služiti _ . _ . Ogrsko državni zbor razpuščen. i Kodanj, Dansko. aprila. — Lz Budapest poročajo, da je bil - na eesarjevo odredbo razpuščen ogrski državni zbor. ker je opozicija burno zahtevala takojšnje reforme. I Omejitev živil angleške kraljeve rodbine. London, Anglija. 14. aprila. — Poroča se, da sta angleški kralj in kraijiea sprejela v svoje gospod injstvo za >ebe m vse osobje omejitev življenskih potrebščin, kakor je predpisano za narod. Avstrijci so hoteli pobegniti k Rusom. Petrograd, 14. aprila. — Več avstrijskih polkov se je hotelo po dati Kusom. Razobesili so belo zastavo. Avstriei pa so namero zapazili, namerili nanje svojo arti-lerijo in so se morali vrniti v za-kope. Nemški cesar na Nizozemskem. London, Anglija. 14. aprila. — iz Ha ga se neuradno poroča, da je nemški cesar prišel ali pa se ga pričakuje na gradu Middachten na Nizozemskem. Grad je last družine Bentnick, katero je cesar tudi obiskal malo pred vojno. Ne more diktirati mirovnih pogojev. Amsterdam, 13. aprila__Soci- jalistieni list "Vorvvaerts" piše: "Nemška vlada mora imeti pogum, da pove nemškemu narodu, diktirati zračnih bojih so Nemci izgubili štiri letala, enajst pa jih je b"^o poškodovanih. Pogrešamo deset letal. — Pariz, Francija, 15. aprila. — Na severu in jugu od Oise Je bila naša artilerija zelo živahna. — V Chanrpagne smo na več krajih porušili nemške zakope in smo jih zasedli. Zaplenili smo mnogo vojnega materijala. 14. aprila smo izstrelili 11 sovražnih zrakoplovov; dva smo 12 strelili s posebnimi topovi. Pariz, Francija, 15. aprila. — Ponoči so belgijske čete po dolgem »rt ileri jskem streljanju zasedle Dixmnde do druge sovražne črte. ki so bile izpraznjene. Na celi bel-, gijski fronti se vrše vroči artile-'rijftki boji.. i Berlin, Nemčija, i5. aprila. — Na bojišču pri Ari asu je bilo le malo bojev. .Sovražnik je >mel ve like izgube. Ob železnici med Arras in Cam brai so se včeraj vršili vroči boji. j Angleži so v močnih oddelkih napadali naše postojanke toda po-I vsod smo jih odbili. Imeli so mno-i gno izgub in smo vjeli 300 voja-:kov. [ Pri ■ gne . gleži in Amerikanci izgubili 17 le-i tal. __j bičke korporaeij m na osebni do- | Artilerijski boji se nadaljnje jo, ' med Soissous in Rht£m_- riško državljanstvo vsem onim. ki so ga izgubili vsled njih vstopa v armade zaveznikov. Vrjetno je, da bo prevzela ameriška vlada oni del f raueoske ambulančne službe, v katerem služi največ Amerikan-cev. Imenovanje cenzorja. Washington, D. C., 15. aprila. Predsednik Wilson je imenoval žurnalista in pisatelja George Creel-a oficijelnim vladnim cenzoi*-jem. Organizirati mora urad, ki bo zbiral poročila in informacije m ki bo odločeval o njih objavljenju. Njegovim pomočnikom sta bila imenovana H. Packham in 8. Gibson, ki je bil prej dodeljen ameriškemu poslaništvu v Londonu. Tudi Bolivia. La Paz, Bolivia. 15. aprila. —* bodo prinašali po 3 in pol odstotka V1,ada je izročila neffiškemu ^osla _____niku potne hstinc ter ga obenem i Novi avstrijski vojni minister, i Amsterdam, 14. aprila. — Z 'Dunaja brzojavljajo, da je bil za I vojnega ministra imenovan general Stoeger Steiner pl. Steinstet-tin. . železni denar v Skandinaviji. . Kodanj, Dansko, 14. aprila. — Bakreni novec v skandinavskih državah izginja. Švedska je pričela kovati železen denar. Norveška in Danska ji bdeta sledili. (Morda Nemčija ve. kam je Šel bakren denar? Op. uredn.) Izprememba nemških jedil j Iz angleškega besednega zaklada hočejo odpraviti besede, zlasti. kar se tiee jedil. ! "Sauerkraut*' so prekrstili v •'' fermented cabbage. Zdaj iščejo j primerno ime za '' Wienerschnit-] zel * \ Gerard za Japonsko? Washington, D. C., 15. aprila. Tukaj krožijo navidez dobro utemeljene vesti, da bo dobil bivši ameriški poslanik v Berlinu, Ge-t rad, mesto ameriškega poslanika v Tokio, na Japonskem. To mesto 1 sednjega tetm nmg«'! najti. V lastni žep vsa očitanja Mehikancev, ki so želeli izpremeniti metodo glede podeljevanja koncesij ter tat«<; • i i j .klicu. kojih odličnost' zavarovati interese mehiškega na-iii va. :i»»st je o !\ i>na od njih na-! roda. V številnih slučajih so bili p.i« na ui.i«' države in vlade, i Mchikani bolj odgovorni za te mo- V Mehiki imamo veliko število nopole kot pa Anierikanei. teto 'Judi. Ti oni, ki najbolj gla-l Rila pa je zanimiva in senzaeijo-sno Ur,če n Ui spravljajo v napae-, nalna stvar povdarjati. kako nlo-no lin" «-i!.je posameznih vlad in'cro je iirral ameriški kapital, in ob-narodov. Pred letom 1911 bi mo-.enem svariti mehiški narod pred gel vsak A nt ri kaiec potovati po'tem kapitalom in njega zastopniki, na l«»lj oddaljen h krajih Mehike j Želim še dodati, da so mi odgo-nrav tako \ arno kot more storiti j vorni. odlični Mehikanci večkrat to v kateremkoli delu Združenih zagotovili, da žele razumni Mehi- držav. Malo ali »ploh nob«-nih znakov kanci prihoda poštenih Amerikancev. investiranja njih kapitala in sovraštva ni bilo med visoko ali njih vdeležbe pri zopetni zgraditvi n i z koeto ječ im i Mehikanci ali me- Mehike. -000- Pogodbe med Združenimi državami in Avstrijo. Med Združenimi državami in Avstro-Ogrska se je dosedaj odobrilo oaem pogodi* in konvencij. Prvo, trgovsko in navigacijsko pogodbo ae »e proglasilo dne 10. februarja leta 1831. Zaidmja pa je bila razaodiloa pogodba, ki določa tribunal za rešitev gotovih juri-di&nih spornih točk. To pogodbo ae je sklenilo dne 18. maja leta 1909. Nobena izmed vseh pogodb t Avatro-Oamko pa ne vaebuje določb, ki bi bile »lične onim v pogodbi z Nemčijo ali Prusijo, s katerimi ae ugotavlja eotove pravice tudi za slučaj, če bi izbruhnila med obema državama vojna. Avstrija se ne nahaja med strankami. ki so sklenile s tedanjim državnim tajnikom Brvanom pogodbo, da se bodo Združene država m nasprotne stranke vzdržale za dobo enega leia vojne v slučaju. da bi se spornih točk ne mo glo rt !ti diplomatičnim ali kakim drugim potom. Noben izmed zastopnikov centralne zveze, to je Nemčije, Avstrije, Bolgarske in Turčije ni hotel sprejeti teh proizvodov pacifističnega gibanja. Na drugi strani pa so zavezniške države sprejele te predloge in med temi se je nahajala eelo Rusija. To dejstvo meče precej čudno luč na izjavo Prusije. da so zavezniki pravi napadalci in da so oni na vsak način iskali vojne. V resnici pa so si zavezniki zavezali roke. vsaj v kolikor so prišle vpostev Združene države. Nemčija in njeni sedanji zavezniki pa so bili med narodi, ki niso hoteli pustiti iz rok možnosti hitrega in odločujočega udarca proti nepripravljenemu nasprotniku. Obletnica grško-turške vojne. Pred dvajsetimi leti ob tem času sta bili Grška in Turčija zapleteni v boj, a katerim naj bi se re&ilo vprašanje glede posesti Krete ali Kandije. Otoka so se polastili vstasl in Grška jim je praJa na pomoč. Turška armada. atevitnejia in boljie kvežbana, je Potr«« v Californiji. s lahkoto premagala grško v bo-ju, ki je trajal le par tednov. Gr- Banto Cal-» 13. apnla* je poveljeval prestolooasled- Danea ob 5- «« rvežer hU ji kralj, ki j potres. CotsLi so ga ta- niti zmot- |di t Ventura in Oxnard. nekaj *>d ^lhti .v; j Dejanski se ga je pa celo obdolžilo strafeopetnosti in skozi celo vrsto let pozneje je bil na Grškem skrajno nepriljubljen. Dne 11. maja leta 1897 je naprosila Grška za mir, katerega ae je dovolilo pod precej ugodnimi pogoji, seveda le pod velikim pritiskom, katerega se je izvajalo na Turčijo od atrani evropskih vele-«L Francoska revolucija in moderni časi. Pred več kot sto leti je prišlo na Francoskem do revolucije, do iste vrste revolucije, ki dela danes sveto Rusijo središče pozornosti celega sveta. Mi vsi smo navajeni misliti o francoski revoluciji kot o času polnem strašne zbeganosti in o-krntnosti, krvavih dejanj, o času, ko se je peljalo Marijo Antoniet-to na dvokolesnici v žrelo giloti ne in v katerem je izgubil Napoleon na cestah Pariza svoj top. — Slika francoske revolucije izginja v meglo, iz katere se dviga postava Napoleona, nadalje splošna vojna v Evropi in kot končni plod francoska republika. Nava jeni smo govoriti o Burbonih kot bomo morda nekega dne govorili o Romanoveih kot simbolih ali predstaviteljih zatelebanega zatiranja. To je dobro, a treba bo ruznti-šljati še o drugih stvareh. Tako na Francoskem kot v Rusiji je izišla revolucija iz narodovega zastopa. Lndovik 16.. ki ni bil najslabši med Burboni, kateremu pa je bilo namenjeno pokoriti se za vse grehe svojih prednikov, je našel finančni položaj Francije v naravnost obupnem stanju, ko je sklical leta 1789 ta-kozvani Glavni svet (Etats General) k posvetovanju. Ta narodna zakont^laja, obstoječa iz zastopnikov duhovništva in plemstva, ni bila več sklicana od leta 1614 ter se je sestala v času, ko je bolehalo politično telo Francije na različnimi boleznimi. Dve petini zemlje v Franciji sta se nahajali v rokah plemištva in duhovništva. dočim je pripadala tretja petina kroni. Štiri petine svojih dohodkov je moral odšteti mali farmer za davke. Obdržal se je fevdalni sistem lastovanja zemlje in plačevanja davkov in najbolj odlični pisatelji, kot na-primer Voltaire in Rousseuax. so zastonj dokazovali vso nesmiselnost teh uredb. V tem času se je sklicalo narodno zastopništvo v medli nadi, d*t bo morda odkrilo kaka nova pota za še nadaljno naložitev novih davkov. Takozvana tretja -skupina, obstoječa iz zastopnikov naroda, se 'e naenkrat postavila po robu. — Člani te skupine se niso hoteli sestati kot od plemstva in duhovništva ločeno zastopništvo, kajti v skupni zbornici bi laliko ti zastopniki naroda odločevali. Ker se jih je torej ločilo iz prostora, postavno doloeenoga za zborovanja, so se zbrali ljudski zastopniki v nekem poslopju v Versailles, znanim pod imenom Tennis Cort ter so dne junija 1789 sojrlasno prisegli, da se ne bodo razšli, dokler ne dajo francoski deželi u-stavo. Združeni s plemstvom in duhov ništvom na izrecno povelje kralja so sestavili ti možje Narodno zbornico. Julija meseca istega leta je odpustil kralj Neeker-ja. svojega finančnega ministra, v katerega je stavil narod vse svoje upanje in obenem se je koncentriralo čete v Parizu. Posledica teh odredb je bil upor in prelivanje krvi in dne 14. julija so ljudske mase z naskokom zavzele Bastilo. trdnjav-sko ječo. v kateri je skozi generacije počasi umiralo na stotine žrtev tiranstva Burbonov. Po-sopje se je deloma razdejalo in jetnike oprostilo. Da se prepreči splošen nered, se je ustanovilo v Parizu p**rtvizo-ročno vlado in markiz Lafayette je bil imenovan poveljnikom novo sestavljene lokalne milee, znane pod imenom Narodna garda. Tedaj se je pričelo v Franciji, kar je znano pod imenom "Velika groza" ali strahovlada. Izbruhi ustaje na vseh krajih dežele so povzročili med plemištvom — strah za življenje. Mnogo pleme-nitašev je zbežalo iz dežele, pu-stivši vnemar svoja posestva. Vlada je bila brez moči in energični možje, stoječi na čelu kom-panij Narodne so oskrbo- vali krajevne posle na način, ki se jim je zdel najbolj primeren. Narodna skupščina je medtem kovala visokodoneče fraze o pravicah ljudi, dočim ni storila ničesar za ustanovi j en je stalne vlade. Po Parizu SC skrivoma govorilo o sovražnem razpoloženju kralja proti političnim reformam. Mislilo ae je celo, da roje z Avstrijo. a ko je pomočjo naj bi strmoglavil narodno vlado. Dne 5. oktobra je odkorakala množina, obstojate iwwttu s svojo Narodno gardo. Lafayette j^ preprečil vsako dejansko nasilstvo proti kraljevski- družini. a ni storil nobenega poskusa, da bi razpršil ljudsko množico, j Prihodnji dan je slednja odko- I rakala zopet nazaj v Pariz, s kraljem in družino kot faktičnhni jetniki. Nastanilo se jih je v znani palači Tuil cries. Prihodnje leto je predložila Narodna skupščina načrt ustave.| katerega je kralj sprejel ravno na obletnico padca Bastile. 8 to ustavo se je dalo Franciji zako-( nodajo ene zbornice in zastopnikov iz vseh delov dežele. Kralju se je s to ustavo dajalo Veto-pra-vieo glede zakonodajnih dejanj ter razdelilo Francijo v 83 okrajev ali departmentov za krajevno upravo. - Duhovniši vo. kojega posestva je že zaplenila Narodna skupščina, naj bi dobivalo svojo podporo od države, ki bi imela nad njim tudi vrhovno kontrolo mesto papeža kot dotedaj. Dve tretini duhovnikov se nista hoteli ukloniti tej odredbi in sledil je razkol v hi-jerarhiji. Junija meseca 1791 je( zbežala kraljevska družina iz Pariza proti iztočni meji. kjer je u-pala priti pod zaščito avstrijskega cesarja, brata kraljice. Na poti pa se jih je spoznalo, prijelo in privedlo nazaj v Pariz, kjer je postal vsled tega položaj kraljevske družine še veliko obup-neiši kot je bil preje. Šele tedaj, po dveh letih, se je razšla Narodna skupščina, ki je sestavila konstitueijo in na njeno mesto je stopila nova zakonodajna zbornica. Tedaj se ni že več govorilo o ustavni monarhiji in možje so razpravljali, kake vrste republika bi bila najbolj zaželji-va. Sredi tega kaosa in negotovosti v notranjem je Francija še napovedala Avstriji vojno in nem ške čete so se kaj kmalu nahajale na francoskih tleli. V Parizu pa se je med tem časom ustanovila ustaška komuna. Narodna konvencija, ki se je sestala septembra 1792, je odpravila monarhijo in proglasila — Francijo za republiko. Kralja se je stavilo pod obtožbo ter ga obdolžilo izdajstva proti Franciji. Obsodilo se ga je na smrt ter dne 21. januarja 1793 obglavilo. Skoro ob istem času se je uuela vojna z Anglijo. Rcvolueijski tribunal v Parizu ie medtem obsojal na smrt in ječo vse. katere se je smatralo za sovražnike republike. Skozi eno leto je bila Francija v rokah 'Komiteja javnega varstva', glavnega voditelja grozo vlade. Odposlanci Tega komiteja so medtem z mrzlično naglico nabirali po deželi prostovoljce za republikansko armado. Francija pa ni imela le sovražnikov na zunaj, temveč tiuii upore v notranjosti. Rojali stične, kralju udane province — Bretonska in Vendee — sta se u prli in proti obema se je poslalo armade. Charlotte Cord ay, krasna. a skrajno fanatična deklica iz Caen. je prišla v Pariz ter umorila terorista Mara t. Revolucijski tribunal je poslal v Parizu v smrt nekako 2,600 oseb. med katerimi se je nahajala kraljica Marija Antoinetta. To je bil čas splošne blaznosti v Parizu. Krščanstvo se je odpravilo kot državno vero in uveljavilo čaščenje Najvišjega razuma, ki tvori neke vrste poganstvo. Temu je sledilo čaščenje "Najvišjega Bit-ia". katero vero je uvectel Robespierre. Odpravilo se je tudi koledar ter izpremenilo imena mesecev. Leto padca monarhije v Franciji se ie določilo za prvo. Fantastična blaznost je privedla revolueijo-nirano Francijo tako daleč, da ve pričela celemu svetu oznanjati nauk "prostosti, enakosti in brat stva'\ dočim niso bili revolucionarji v stanu držati v redu svojo lastno hišo. Stari prijatelji revolucije so se obrnili od nje. Edmund Burke v Angliji se je s studom obrnil od francoskih grozot ter ni hotel imeti z njimi ničesar skupnega. Teroristi so se izpodrivali drug drugega ter se morili in drug drugega je dolžil izdajstva prerti republiki. Robespierre je bil zadnji na vrsti in sledila je uato doba reakcije. V petih letih, odkar so se bili zbrali zastopniki naroda v Versailles, so se za vršile v Franciji nevrjetne izpremetmbe. Let« 1795 ee je uveljavilo tretjo ttttnro in aa porraje jo pričel Napoleon Bon ar arte. — j* itadM tffillA 1(11 jj p* panjo v Italiji v imenu prostosti ter pošiljal domov bogat plen. — Njegovi čini so skoro edina zanimiva stvar, o kateri je poročati iz doba direktorija. Proti koncu leta 1799 se je vrnil Napoeon na predlog Tallev-randa iz Egipta, strmoglavil di-rektorij in ustanovil konzulat s samim seboj kot prvim konzulom na čelu. tih mož. Napoleon je vodil kam- laveev. Vsled tega se boje ua Nor- veškem brezposelnosti v tako velikanski meri. da bo že v teku prihodnjih par tednov obsegala nekako stotisoč oseb. Da se smatra položaj v Kristijaniji kot skrajno resen, je razvidno med drugim iz tega, da se pripravlja občinska uprava na občinsko prehranjevanje prebivalstva v velikem obsegu. Že sedaj je bilo zapre tih več tvornie. posebno v okolici Kri- Kar je sledilo za tem, je druga baaniger Fjord, in Še več se jih stvar ter ne spada v povestnieo bo zaprlo v najkrajšem času, ee francoske revolucije. se ne bo medtem posrečilo odpra- Poznejši časi pa bodo pokaza-jviti pomanjkanja premoga. V zali, v koliko je mogoče dogodke padni Norveški potrebujejo veli-francoske revolucije uporabiti pri kili množin premoga radi bližajo-oceni in ugibanju o bodočem če se lovske sezone na ribe. Za razvoju Ruskem. državnega preobrata na Kaj bo storila mornarica Združenih držav? sedaj pa se še ne ve za nikak izhod i»i bodočnost je zavita v temo. V danskih trgovskih krogih narašča vedno bolj jezno razpolože nje radi "hladnega stališča", katero je zavzela Anglija tekom svetovne vojne in prav posebno te-okm zadnjih mesecev proti Danski v trgovsko-poiitičneru ozira. Poljedelstvo in vojna. Vlada v Washingtonu bo odredila vso potrebno za bkupno delovanje mornarice Združenih drža* z mornaricami Angležev in Fran eozov v boju proti nemškim pod nrorskim čolnom. Še pred koncem tedna bodo dospeli v Evropo za- Pl.'lžcl Je da se pnene del° stopniki ameriške mornarice, da na ^farmah, se posvetujejo z zavezniki -glede1 Se nekai tednov in moralo se skupnega načrta in v oficijelnili bo Položiti v zemljo žito. krogih so mnenja, da bodo v teku! Farmerjem primanjkuje semen-devetih dni uloge razdeljene. Pr skc»a žita iu *-rn°.iU: pnmanjkn-ve korake v tem ozira se je sto- -ie iiin Pa tudi delavcev. Ne more-rilo že 10. februarja, deset dui po llobiti tlovoli delavcev, da bi tem. ko je obvestil predsednik zadostno obdelali en..jo. da bi bi-"NVilson kongres, da so diplomatic-- la žetev ld£eino poverjenikov, ki bi nabirali ude. V vsakem drnšivn ) Vsa pojasnila, cirkularje za razdelitev v reklamo, nabiralne pole. se dobijo brezpiaCno pri tajniku Zveze. Zveza Katoliških Slovencev e RT. MAWTS PL, NEW ¥0KK, N. Y. 16. APR. 1937. 1Š1 Jugoslovanska f51 Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn. sedež v ELY, MINN. OUV5I UEiOHIC: fTedeednik : MTHA¥Ti ROVANŠKK, B. F. D No. 1, Conemaufk, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave^ Lorain, Ohio. •lami tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Sla ml blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTKLLO. Salida. Cols. VRHOVNI ZDRAVNIK: Df. JOSEPH V. GBATTKK. 843 Eut Ohio Street. Plttaborgk, P$h NADZORNIKI: JOHN GOUZH, Box 108, Ely, Minn- ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, 111. JOHN VAROGA, 512G Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: •EO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Weak, LEONARD 8LABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN BUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St, Calumet, Mlek. JOHN MOVERN, 483 Meeaba Aveu, Dulnth, Minn. MAT. POGORELC, 7 W Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. CUir Ave., N. E. Cleveland, Ohio FRANK SKRABEC, Stk. Yd*. Station RFD. Box 17, Denver Colo. _ PRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. V«i d op i*l, tikajoči se uradnih aadev, kakor tudi denarn« poiiljotve, naj ie pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v»e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pis.ua od strani članov se ne bods odralo. _T>mitveno glaailn; "GLAS NARODA". del? Da se ni poškodoval, ali pa celo ubili--- Vstala je in ga klicala na vse pri o, žalostno in zamolklo, toda njen erlas se je zsrubljal v vetru. Skrb zanj jo je nacnala. da se je začela uspenjati po steni navzgor, ali roke so se jej tresle, bila je zdelana in slaba. Potrta od žalo-! sti se je spustila zopet k morju. ' Solnce, kakor bi bilo pribito na j nebu in bi ne moglo z mesta, se jej je zdelo, da je že pred dnevi iz.slo, a ni še bilo niti sredi svojega pota. Srajea in modra suknjiča sta jej posušili na solncu. a glad in žeja sta se že oglašala, skala pa ni ;kruh in morje je erorko in slano. Anica to dobro ve. toda vendar i hoče ga poskusiti. Zajela je vode ; z dlanjo, nekoliko je srknila vode. potem pa žalostno pogledala v nebo. Ko jej val poškropi noge, sede zopet pod pečino in zopet za-joee. spomnivši se Toneta. Bila je bosa; sezula je nogavice prvi dan. prej nego ju je zasačil veter v ožini Velikih Vrat. in njeno obuvalo, kakor tudi Tonetovo, se je zgubilo z lepo ladjico. v kateri sta preživela toliko krasnih dnij ob domačem obrež-tju... Solne e je stalo sred i neba. a — Toueta ni od nikoder! Kolikokrat sra je klicala, zastonj, veter je še močno pihal in valovi so t»e zaganjali z velikim šumom v pečine. A kaj je njen otožen in zamolkel proti takemu liniuiu in truš-ču! Kakor vzdihi smrtno ranjenega vojaka na bojnem poljn, ke-uar trnne topovi in prasketajo puške. Kdo jih čuje? — — — — Solnee ve je že bližalo proti zapadn. drugi grozni dan se je bližal koncu, a deklica je bila še- le iz morja, ki se leno pretaka po grebenih in se umika z zamolklim ploskanjem s plitvine. Andca sedi pod pečino. Vsa se je skrčila in stisnila in potegnila k sebi mrzli nogi in pokrila ju s suknjico. Tam daleč na desni strani pokaže se bleda svetloba nad planino in malo pozneje priplava luna. — Srebrna mesečina je oblila morje in obsevala Anico, bledo in drhtečo. Anica začuje izza pečine glas in vsa se zrni srne od radost L Gre bliže k morju in posluša. Kmalu začuje svoje ime z vrh a pečine. — Tone! — zavpije na vse grlo. — — Anica, jaz sem. na pečini, čuješ me* gne se, prime jo za roki blizu ramen in jo oprezno dvigne k sebi in jo pritisne iz morja na prsi, a ona ga poljubi na vratu. — Anica, Anica---- Tone je jokal. Tudi Anica je jokala, a mlado solnce je izšlo in sipalo na nju svoje zlate, prve poljube. ---- Po ostrem kamenju gresta na najvišje mesto otoka. Anica je o vila Tonetu levico okoli vrata in naslonila iuu glavo na rame. Na njenem lieu se je razprostrla tu-ga, žalostno je i>ogledavala okoli in z ganljivim glasom tiho po-prasevala, kje je njiju hiša. Po obali belile so se hiše in eer-kve, nebo je bilo vedro, morje tiho. Tone jej reče, da je ono me-— Cujem. čujeni. - odzove se sto. tam na daljni obali Glavina. Družba sv. Mohorja v Ameriki. t Zveza katoliških Slovencev. Preko morja. sama pod ono pečino. Golobi, — :n potem pojdem v Anica jih je videla — doletavali srečno domu. v svoja skalnata neera kraja kako vas. Sedaj se začneta spenjati z -lru- 'lupla. sedaj po dva. sedaj po pet se strani. Tone plazi oprezno na- vsi so bili že na varnem, v/jror. počasi se dviguje, preje- samo še šviga nad njo, bo- so nui ma se s pr>tmi v luknje in raz po- se mraka. Tudi -ralebi. ki so le-je . | kline iu ->«- upira s palcem sedaj triadni nad valovi, so se pos- jedne. sedaj druge nojr>* tja. kjer ^rili v svoja skrivališča, zalivu M) Wli Prej prsti. je cula, kedar so ' zu Za Tonetom plazi Anica. obale, njihov tužni c m vil Ko >Ih se /♦> dolgo mučila, dvi- K? J°. Padel prvi somri strmo obalo otoka Čre>a. Valovi, gneta *e na velik kamen, ki je morJ°- začela Aniea glasno jo-kakor razdraženi od solnea. se be- (Nadaljvanje). Tudi on ie bil bt^d. Lasj« padali po čelu. Žalostno dal Anico. Proti fcevepi v čreskem je kipelo morje in prašilo se pred j močnim vetrom, koji je divjal pod j na fcno dvigujejo, visoko in silovito pognani od močnega vetra se su- bila velik «'-ejo in hitijo proti jugu, besneč i lizletel preplašen trop golobov. molel iz stene, in tu »e nekoliko knti- a ko se "^redila noč. je odpočijete. P .leg tega kamena je srce. bil° tiho- kri Je v luknja, iz katere je njem st'sillla Al » iua. no.'-. na morju in na ob- rn peneei m-benih, lome lami in »■ p t vem. s h ni rnom. Tone osuplo gleda hale. — Ti tedaj n jre/.ju! Veter grozno tuli okoli or- del, a ono tam. odkoder je vlekel pieno pe- i jaških pečin, ki s»- dvigajo temno (veter. glej. daleč gori. sedaj je in se trgajo na gre-jsrfče kakor strela za skalo, se pod strmimi ska l Tone si ogleda to nav tem raztečejo na pli- Čino. premeri z očmi njeno višino 'n raztrirano. kakor ogromne i*> volil tr.--k.oti in ši- natanko »rle.la, kje bi se mogel Proti nebu. Kvišku molijo f vzpenjati navzgor, potem pa reče' pečine, in tam gore, svetijo se morje in o- Anici, naj pleza doli nazaj k mor- zyezde na temnem nebu. druga i ju. Toda ona se brani, a on.io — pri aru*-ri< nekatere majhne, dru- mu deklica. Oni glas se jej je zdel kakor iz neba. Valovi so bolj tiho in tiho pljus kali in veter je popolnoma polegel. — Anica, kmalu bode dau, — kliče Tone. — Pojdi k meni". — Ne morem sedaj, ubil bi se. — Tone! — Ko bode zora. pridem k tebi. Čuješ me? — Čujem vse. čujem. Kje si bil? Ali ti je mrzlo* Jaz vse drhtim, noge so vse rudeee od mraza. — Moraš t ret i noge z rokama. Ko pride solnee. bode nama toplo. Jaz s<-ni te velikokrat po dne vii klical, toda nisi me čula. Veter je bil premočen. K tebi nisem mogel priplavati, ker -o bili valovi preveliki. — Ali si bil v kaki va>i ? Imaš li vode in kruha? — Ni tukaj nobene \u otoku, vse sem razgleda 1. Nama na desno, malo proti iugu. se vidi kraj. visoki bre^r ni daleč, jedno uro s eolničem ali še manj. Tudi nekaj otokov s<-ni vi- ve», ^je naaajpro« in roti, naj ga uboga ie bi nad dvajset metrov vi*o- ši. Morda mislijo, da sva se uto-h, pila. Uboga mama! — zaplaka A-nica. — Anica, ne jokaj, nisva sc n-topila, ti si živa. tu si pri meni, — tc'aži to za rok Jo to Tone žalostno, prime in jej zre v solzne oči. ' na iu je r»-šil. Kje sva seda.j? Kedaj prideva domu in kako? — vzdihuje deklica. Tone jo je tešil, da sta na t»u-hem in da se obleka že posuši na solneu m jotem jej ne bo mrzlo. Bila sta pod visoko in navpično skalo. Ko bi bila burja močnejša, bi jima tukaj ne bilo obstanka, ker bi ju valovi polivali. Tone veli Anici, naj ostane |wxl »kalo. a on hoče splezati gori, da rid i, kam ju je zagnala burja. — Aniea. ne straši s*», ta burja neha še dane«. .laz pojdem gori, • la najdem kako hišo. ljudje nama dajo kruha. Aniea, ali nisi lačna t — Jaz n ali mr" ko. — JB I . tev —--- -—Jaz grem s teboj! — juče A-i -i1- zopet tlolgo kliea- nica j la. molila zanj, a ne samo zanj — N moreš, ubila bi .e Jaz se'aUnT>ak zu maler JeI° m za sam bojim. Aniea, poslušaj me —iZa Ivana 111 /a pokoijllke- Pok!e' Uboga mama. ako bi naju'kll,Vsl Ua >kal° Je skle,Aila rwki s(-daj videla! prvzno vspenjati. iscyieea na onem kamenu je trledala za njim. Tone pred licem, uprla solzne oči* v » , , i,-,. zvezde in dolgo molila. Lačna in Anica mu naposled obljubi da - - , • 1 . * , , . ., „ - J r žejna, pobita m žalostna sede na »e spusti nazaj. 011 pa sc začne o-1., r 1 * - 1 i u i goli kamen 111 tuzno gleda v noc, ki je razprostrla svoja krila nad velikim morjem. Vendar je nje- „u, !,„. . * no lice seilaj pokojno, njeno sree aht-.m. kakor more in zna, sedaj!• • - .w fl„ , , • „ owag Re JC ut^xio m ne zeli nieesar. — na skalo, sedaj na močno smre-ko, i., , i«,-: • ? -1 ki raste iz kake razpoki i ne, tu pa Tt f Vi ? tl%„«, , ... ' ; u Steno, roke sklenila na krilu, črtam si malo odpočije. Znoj ga je1. , 1 • - - - , ,,1,111 J J ne trepalnice se jej včasih stresejo, telo jo j pa drhteče. Ko jo Aniea se strese od straha. Vi- lukenj. vpira sc s kolenom in' d i ga visoko nad seboj, na oni sivi pečini, ki sc sveti na solncu. Veter močno priteza in se igra ž njenimi in njegovimi lasmi. Tone st spreleti neki mrael čut. vzdigne oči proti nebu in šepne: — Bože dragi, obvaruj ga! I11 zapet moli za Toneta in za svetlo, mislim, da je Učka. a pred teboj, odkoder je pozneje brila burja, ono je (>»-s. kjer je naša hiša. — Vidiš jo? — Ne vidim je. ali poznam oni breg nad Vrutkom. Po dnevu sem videl kakih dvajset ladij, traba-kelnov in bracerov, jadrali so men»la iz Roke. in tri pamike. Dolgo sta se še razgovarjala. a ko se je začelo svita t i. zakliče Tone s pečine: — Sedaj pojdem v zaliv, tebi na levo. — Hitro doj.li. — vikne Anica. Malo potem ga zapazi, kako pla va pok raj pečine. Videvša njegove črne lase iii njegovo izmučeno lice v onem ljubkem svitu, ko se poraja dan. bilo jej je pri srcu. kakor da je že solnce posijalo. — Tone. dragi Tone, — zakliče radostno. On priplava kmalu pred greben, kjer se je razbila ladjica, — ta ni bilo blizu. Duhana mu je včasih dal Stipe iz sela Tiči, včasih pa si je napolnil lulico iz očetove torbice. Jela je vedela, da Tone puši, in se jezila nanj, toda tega ni hotela praviti svojemu nio žu. ki je pa že v«*lel za to tajnost v svoji rodbini. Malo potem prideta v ono luknjo iu se skrijeta za stene, ki so bile notri. Luknja je bila visoka, polna razpoklin in manjšib lukenj. Anica potoži, da ji je mrzlo. Na to umolkneta, a kmalu se potegneta iii živo spogledata. — Cuješ? — šepne Tone. — Da! — dahne Anica. Oči so se jima zasvetile. V tej tišini se je čulo od nekod--- tiho! — Da, to je voda--ču j, kapa z višine: tik — tik — tik l Da, z višine, v vodo. ne na steno. Luknja j© oživela in ta skala tolče — prijazno in ljubko. — Anica! — Čujem, toda kje je to?--- Poslušata. — Od one strani se mi zdi. Čuj, čuj! Da, v onej luknji. — reče Tone in se splazi v ozko. temno luknjo. Ko je bil notri, razširi roke v temi. polagoma vstane in prižge žveplenko. ki nekoliko raz prime se za skalo in ostane do pr-! svetli luknjo. Pred njim nekaj zablišči. Prižge drugo žveplenko in glej pred sij v morju. — Uboga Anica, kako si hloda! — Tudi ti si bled! — Plavala bodeš za menoj, — mater, tiho šepeče. ustni se ji ko-je dvignil na smreko i maj premičeti. potem se zopet tkma*u tx>va v zalivu onstran ska -»»"i. ua \rnu jv-m. pred i nisi na oregu. misu na sveto tu.-noj je breg. Od tukaj ne vidim pelo ki visi nad njeno toplo . nobene hiše, vse je golo. Jaz no-jsteljo. in glavica se jej pob r:a vrhu strašne pečine. zamisli na svojo sobico v oni beli jle- Xa kraJ ni težko l>riti. — Aniea. na vrhu sem, pred i hiši na bregu, misli na sveto niz-j ^mea ^ začne slačiti, a on pla- Iva na levo. Deklica zavije srajči- polago- o visoke sTene. Morda še jaz cem ve<:* Po tej skali doli k mor-;ma spušča na levo ramo. izmuČe-ue b»>dem mogel gori. fistaiii tlji"- ul>il- bi se, — kliče Tone, ali j ne oči se polagoma zapirajo-- tukaj, veter kmalu pojenja. - Tudi jaz pojdem gori. grem s teboj. Tone, pusti mi. da grem! — joče Aniea. Sedaj se začneta tfpenjati po tkali navzgor z desne strani, ali niata še bila vi&oko ko Tone reče Anici, ki je bila pod njim: - Tukaj se ne more. - Bolje poglej! - Jaz vidim. Ne moreva. Skala stoji navpično in je gladka kakor zid. — Sedaj poglejva na drugo stran. — Tudi tam bode težko. Splezata zopet doli k morju. Anica ga preplašena pogleda in ga vpraša: — A kaj potem, če ne bora mo- i ni ga razumela zavoljo vetra. — ----------- \*e čuj. m. ne Čujem1 mu j Deklica je zaspala in sanjala, je odgovorila. da je v domačem zalivu, koplje On ji je kakih desetkrat pono-'se in čaje Tonetov glas. Župnik vil tiste besede, a vse zaman. Ko pravi Tonetu, naj ne poje, am-izgine z vrha pečine, stopijo jej pak naj srleda ono veliko gospo s solze v oči. Dolgo je gledala na črnimi očmi na vrtu. Anica se v morje in na oddaljene obale, potem pa se je spustla oprezno doli k morju, sedla na kamen in pokrila z rokama obraz. Pod ono strašno pečino, od katere se čuje grščanje gavrana. bhzu onih gre-' benov. kjer so se valovi raztaka- sanjali blago nasmehne, ker se jej je sanjalo, da Tone noče vleči za lasee na tilniku. Sanje jo potem prestavijo v ladjico; morje se za-peni. grom zabuči. Anica se strese in prebudi. Na eo in suknjico v klopčič. ga dene na teme. zaveže z rodečim pasom in ga zavozla pod brado. Hitro gazi v morje do prsi j. drže se gre bena. a potem sc vleže in plava proti zalivu za Tonetom. Ko priplava tja. se Tone že oblači in jo vpraša, ali more plavati. Ona od-, govori, da more. — A kje pridem na kraj ? — Glej. tam je najlažje. — pokaže ji jedno steno. Tudi v tem zalivu je bila obala strma, dasi se pečine niso dvigale navpično iz morja, in bila samo na nekaterih krajih pristop- ___, - . . . _ .na.. Anica plava do one stene, se 11 v oni samoti .se jej je "bridko i in Tzat, k je" f " % « * kreilo *ree in mislila je, da nc bo-^ - Spala sem. - reče tiho ta-I^V * * T>vesla\^. de nikdar več videla Toneta. |re si oči in se z-rozi ~ i ~ SC 2 °0CTma na SteUO' Ramena o se je i tresla od tihe-' c . ,, ,, , . . jl)a;zi- da ^P« Da kako jezico, ga jo kanja , er ^J^*^1 ie bi-j— opomni jo Tone. la jasna. Deklica drhti po celem Dvignila se je iz morja do pa-truplu, bosi njeni nogi sta bili sa. toda na steno ni mogla priti, inrzlju ustnici ste se jej n*«W tre- pa ga je tiho zaprosila, da jej po-iK^iyfc polagoma polegel in mag*, ker ne more sama iz vode. Dolgo je sedela tako. Solnce je že stalo visoko na nebu, ona pa o Tonetu ni bilo ne njim se zasveti voda v mali jamici. izdolbeni v živo skalo. — Anica Anica, tukaj je, pojdi! — kliče radostno in leže ter srkne iz jamice. — Anica! — zakliče zopet. Mala se je splazila v luknjo in legla poleg njega, a glavi sta se jima dotikali nad vodo, ki so jo ustnice slastno srkale. — Mrzla je, ne morem mnogo piti, — reee Tone in oddahne. — Kako je dobra! Pij, pij! —w Nočem več. Anica, dovolj ti je, mrzla je. — Jaz sem žejna, pusti me. da pijem. In zopet sta se jima glavi dotikali in zopet so nju ustnice srkale vodo. Ko so si potolažila žejo, prižge Tone žveplenko in si ogleda luknjo. Velika je. večja nego prva, iz katere se vidi morje. Anici je bilo mrzlo. Tone ji reče. naj gre na sobice, on sam pa ostane v luknji in bo čakal golobov. — — Ne hodi daleč od luknje, stisni se pod kako steno, na solncu, da te golobi ne vidijo. Ako katerega ulovim, ne umrjeva od gladu. Zanetiva velik ogenj, da s^bo Dr. KOLER, 638 Pean Are., Pittsburgh* Pa. Dr. Kol«r I« u]iUr«jAl slovenski Bdrarnik. ■ p*« I J Skl 1 st ▼ Pittsburgh«. Ki ima llletno prakso v mdrav-Ijenju tajnik mo ftklh bolezni. Sifilis ali sa-strupUepJs krrl sdraTl s glasorl-tlm tv«. Bp}« lsumel dr. p rot. RrUek Ca Imata mozolj« ali mshurCk« po ts-Imu, ▼ artu. Izpadanj« las, bolečin« v Kosteh, pridite In Izelstli vam bo kri. Ne Cakajta. ker ta bolezen s« neleze. Izgubo ••mena nenaravnim potom, zdravim % par dneh, kapavac «11 tri-per In tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi lzrabljlvanja samega seb«. Boi«n)e cevi. ki t odi u maburja ozdravil* ▼ kratkem lasu, Hjdrocelo ali kilo ozdravim ▼ M uran Ln slser brez operacij«. Bolezni m«k«rfa, kt povzročijo bote-nns v krKu In krbta In vlaalk tudi pri spuščanja rod«, ozdravim s goto- rojstvo-Ptsumi t«umatlzam, trganj«, bofeilne. oteklina, srbet o. ikrofS« tn druge koln« bolezni, ki naat&J«Jo vrted neclete krvi ozdravim v kratkem teza 1b nI potrebno letati ALOJZIJ ADAMIČ iz Grosuplje ga naj se zglasi pri meni. :nu imam poročati veselo novico. A. Skulj. 323 Epsilon Place. Brooklvn, N. Y. (7-'Jl—4 v 'J d POZOR ROJAKI REŠIMO SLOVENSKI LAKOTE! NAROD NaliipaaUt silila m fteaske !a*a. kakor tod h stoike brk« la brado. Od teza maaiU sraiteio v It)h tednih knunl »o.tl la dolgi la«j« kakor ooikim krasa! brki Id brada le nebodo odpadali id osiveli. Revmstuem. koetlbol ali trzaau" v rok ali. nosr&b la r krlln. T oaslb daah popoiooma OB lira rim. rane. opekline, bala. tur«, kraita la rr.Dt* 5°tM ooica k&ijt oitit, ocablžna * pit dieh DO oolaoou odstranim. Kdor bi mole sdrvila br« Jspeha rabil mi jamčim sa M 0C. Pit (a tako) p« seo'.k. ki n takoi peilim tutoani. Krasni i ep ni KOLEDAR is leto 1917 ! iobiu ako Doil)«t« 4 canta u poAtalae. JAKOB WAHOld, «709 Bonna Ave,, Cleveland. Okle, « nilBJBfiJIiniliJiJi^ 1 CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST, NKW YORK, If, Y. jSeiaiaiaiafaiaiaia^^ i! POUČNE KNJIGE: Ahnov nemSkoanglosld tolmač. vezan - J50 Cerkvena zgodovina —.70 Poljedelstvo i—.50 Popolni nauk 0 čebelarstva, vezan 01.30 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angle&kl in angl.-slov. slovar $1.50 Srednji katekizem —.50 Trtna uS in trtoreja —.40 Cmna živinoreja —.50 Umni kletar —.30 Umni kmetovalec —.30 Veliki slovensko-angleAkl tolmač $2.00 Venček častitk -.25 ZABAVNE IN BAZNE DRI GE KNJIGE: Amerika ali pov^rwl dobro Cesar Jožef Cvstahlja Doli z orožjem Griaelda Bed vika Hildegarda [zanainl, mala Jai>ODka Izidor, [«bo2ni kmet Iz. raznih stanov (pAsuiU-ei Jama nad Dobmso Jaromil Jari baron Vega Kako vztraja usoda Kraljičin nečak Kraljevič in berač Korejska brata Leban, 100 beril Male pesmi Maron. krgfanskl de^ek i/ T.tba nona Mladi samotar Naseljenci Na valovih južnega morja Nekaj iz ruske zgodovine Netrečnica O jetiki Oglanioa ali hudobija in nedolžnost Pegam In Lambergar Popotni listi Posijedni Mehikanec Potovanje v Lilipnt PraSki jodek Preko morja Preganjanje. Indijanaklh misijonarjev Pri* Brcn 8a vojaki —.20 —.50 —.15 —.'io —-25 —M0 -.20 -.20 —.25 •40' —.40 Prisega burouskega ^lararja Revolueija uft Portugalskem Hernj^tev Kildčev sin Rodbinska sreča Rudarsko življenje Sita. mala HLndostanka Slovenske novele in pove«M Socializem Socijalna demokracija Stanley v Afriki Stezosledec Timotej in Fi lemon Tegetthoff V jetnik na galeji Vojna na Balkanu, 13 zver Zgodovina e. in k i»e5pnlka 17 s slikami Zlatokopi Zlatokopi • Zlatarjevo zlato Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevlfia Rudolfa «Tragedija v Meyer7ingn> Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe Zaklad kupčevalca a snžnji Ena sama kaplja črnila Grob v svetilnika Goepa s kanarskim briljantom Kako so vjeli Jaclca razimrača Londonski ponarejak-1 denarja Plemič RAZGLEDNICE: NewyorSke s cvetlicami, humo-ristične, božične, novoletne 1o velikonočne komad po dncat po .40 Album mesta New Torka s krae- "V40 niml Bilkami, i»'H —_ —.18 i ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali —-30 j veliki —.^5 Avstro-Italljanska vojna map« —•25 j Balkanskih držav —.20! Evrope —.20 j Evrope, vezan —.10! Vojna stenska mapa — .10 j Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, — -Mi —.30 _ -nt. (-.15 —.50 — .25 — —:«» .15 .1«» —-J5 -.3 —.25 —.16 $1 80 —.50 -.15 40 ft 00 —.7i —=.15 —.15 —.IB —.15 —J» —.15 —.15 F^.II —.OS —.20 —.10 —.20 —JO —JI —J» —.90 SL80 -JO; f-i-35| — C5 -.25 —.25 Illinois. Kansas, Montana, Ohio. Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming In West Virginia in vseh dragih drift v PO -.30 i Avstro-Ogrske mali — 40 veliki vesan Celi svet Velika stenski dragi Mreni pa_______ : Kamniom Je pHtoiltl denarno vrednoet, bodisi v gotovini mmmM. Oil 90mm sneaUeb FoAtalaa Je pri vneb cenah i9 vračunana. «« —-20 vU, 8, ne GLAS NARODA, 16. APR. 1917 MA WMDfMJMMM DltiVI UVSIUTB Bedei: FOREST CITY, PA. • SL jMMTja IMS r GLAVNI URADNIKI: ur rMdaednlk: t. 0. TALCHER, «74 Ahmj Ar^ Bock Syria««. Wis, ' Podpredoednlk: JAKOB DOLENC, box 183, Brooghton, Pa. Tkjmlk: FRANK PAVLOVClC, box «47, Forest Cltj. Pa. i ntnl tajnik: AVGUST GOSTIflA, box 810, Forest City, Pa. tOacaJnlk: JOSIP MA&INČlfi. 5809 St. Clair Ats, Cleveland. Obis, Pomofui blagajnik ANT. HOCHEVAK, RFT). Na 2, box 11 Uh Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBORI Prsdsednlk naris, odbora: JOSIP PETERNEL, box 80, Wlllock. Pa. L aodaornlk: JERNEJ HAFNER, box Oft. Federal, Pa. t aadooralk: IVAN GROŠELJ, 880 K 137tb St.. Cleveland. Okla. POROTNI ODBOR: Pradaadnlk porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, K Mineral, L porotnik: FRANC TEROPClČ, R. F. D. Na B, oax 14«, Fort Smith, Ark. k porotnik: JOSIP GOLOB, 101« Sa 14tb St, Springfield. Ill, VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP r. »RAHBK. MS K Oblo St.. Plttabargk. Pa. » < 13 — Uradno glasilo: "OLAS NARODA", «2 Cortlandt St., New lorf, U. X, Cenjena drnitra, odroma njlb uradniki so naproienl poSUJatl raa da-»las direktno na glavnega tajnika ln nikakor dragega. Denar naj ae pa po-■lja edino potom poitnlh, ekapresnib sil bančnih denarnih nika- kor i« ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank PavlovčiC, Farmer« ft Minors National Bank, Forest City, Pa. V slučaju, da opatijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pctnanjkljlrostl, naj to nenadoma naznanijo a rad o glav. da sa aamors napako popraviti. den sklep, ko 5>em videl, da ine ljubi. — Ln tako sem ji priznal. — Ona mi je odpustila. — Vse nai je odpustila, toda jaz ji nisem vrjeL. — Takega odpuščanja ni na svetu. — Če bi bil jaz na njenem mestu, bi ne mogel odpustiti. Xikar »ne popolnoma ne pozabite. -Van nesrečni knez ^ / I>e\-t dII. Tstni bil brez j«tver&ti. TRETJI DEL ► i — " Prvo poglavje. i i M ^okoiski / S Zdaj vam bom povedal nekaj čisto druge«« Jaz vedno pravim, da bom povedal nekaj drugega, pa kljub to» . mu govorim kot prej vedno le o sebi. Pri tem sem že tisočkrat iz j a- j vil. da nočem pisati o sebi. To sem hotel eelo na vsak način preprečiti, ko sem začel pisati. Jaz vem. da je čitatelju čisto vseeno. — Opisoval sem druge in sem hotel tudi od začetka samo druge opisovati. — Ne sebe, ne sebe — In ako pride moja oseba kljub temu vmes, je to znamenje, da se ne držim svojega sklepa, česar pa ne morem na noben način preprečiti. — Predvsem me jezi. ee pišem s takim navdušenjem o svojem življenju. da dam s tem sam povod misliti o meni. — Zdaj bi bil še vedno isti kot sem bil dozdaj. Otatelj se bo gotovo spominjai, da sem. že večkrat kot enkrat povdarjal: — Oh, če bi mogel izpremeniti, kar se je zgodilo! — Oe bi mogel vse še od kraja začeti! Kaj taikega bi ne rekel, če bi ne postal nml tem čisto drugačen človek. To je jasno. — Če si moro kdo predstavljati, kako zoperni so mi vsi ti izgovori in predgovori, kaloo se silim govoriti o sebi, se celo zdaj, ko pišem nekaj čisto novega. Torej k stvari. Ko sem ležal devet dni brez zavofeti, sem se prebudil kot novo-prerojen. toda ne kot ozdravljen. Moije »prerojenje je bilo sicer precej neumno, seveda ne tako 'kot. bi si kdo mislil v širšem pomenu, i| Če bi se zdaj zgodilo, bi bilo čisto nekaj drugega. Moja ideja je obstojala zopet le v tem. da bi šei od vseh ljudi. Toda zdaj na vsak način, ne pa tako kot prej. ko sem se stokrat odločil in stokrat skesal, ter se nisem mogel nikdwr trdno odločiti. Maščevati se nisem hotel nad iržkomur. — Častna beseda, da ne. Maščevati se nisem hotel ,čeravno so me že vsi razžaliii. — Hotel sem oditi, brez mržnje, brez zaničevanja. — Hotel sem pokazati svojo lastno moč. samo svojo lastilo moč. — Moč. ki ne od visi od nikogar na svetu. — Saj sem se vendar skoraj že /. vsemi na svetu pobratil Ta bodočnost ni bila tedaj >amo misel, pač pa samo čustvo, kateremu sem bil izročen. Ko sem ležal v postelji, nisem hotel o tem niti premišljati. Ležal sem v sobi Versilova, katero so prevredili v spalnico. Ves žalosten sem spoznal, kako slaboten in brez moči sem bil. Zdelo se mi je. da leži na postelji bilka, ne pa človek. — Bilka, j tudi tedaj, če bi ne bil bolan. — ln. ah. moj Bog. kako me je to bolelo! Toda glej. iz najnižja globine mojega srca se je dvignil proti temu protest, in pošla mi je sapa pred ponosom, ki se je naenkrat vzbudil v niteni. V celem svojem življenju se ne spominjam trenutka, ko bi me navdalo tako silno čustvo. Čustvo, kot me je navdalo v prvih dneh mojega ozdravljenja. To se pravi kot ravno sedaj, ko sem ležal kot ; bilka na postelji. Una me .je debelo gledala, ko sem! Toda zaenkrat naj molčim. — Oklenil cem celo, zaenkrat še ničesar premišljati o tem. Gledal sem jim neprestano v obraz. — iz obrazov sem bral nji-| hove misli. — Vedel sem vse, kar hočejo povedati. Na obrazih se i jim je poznalo, da me nočejo izpraševati, da niso prav nič radovedni. To se mi je deloma dopadlo. deloma me je pa tudi žalostilo. Šiloma sem v u- moral otresti, ker se je držala kot klop moje- j Mati bila P« meni, dočim sem Lizo le redkokdaj : u ko/uha. videL — Ponavadi je prišla vsak dan enkrat ali dvakrat v mojo s« ko >»m bil i.a -t«»pnieith. >«*in slišal za seboj pretresljiv jokJ"30^0* DG8T0JEVSKI: Mladenič Za GLAS NABODA J. T j»• je pa spustila v jok. — Ne -smete oditi! — Ne smete! Moram, moram! — n? odvrnil. Moj H<„'g, kaj Ih> rekel. »V va> ne bo več nas»*l tukaj — Nt, nrndi Mi nn. — Mogoče se še vrnem. Planil >«-m v prv. »a_ni ter dal kočjažu naslov hiše. kjer je stanovala moja mati. K;ik<> vm prišli ti>mo\ m kako j.- biio prvi dan. se ne spominjam več. Popolnoma sem zavedel šel«- drugi dan. ko sem sedel v Versilovi sobi na divanu. Pome je ae mi povedali, da seas prvi dan vpraševal <_> Lambeitu ___ • r irovtiril. da slišim pasje lajanje jg^B SE MOŽE I ruti m' mi je začelo bleti ./a ^^ v usnjarai ^ Najprej moram povedati se ono, *ar se jc zgodilo medtem m! ^ česar jaz ni**-m vedcL Tudi Tatjana Pavlovna je večkrat prišla. — Njenih obiskov nisem bil posebuo vesel. — Brezbozirna je bila kot ponavadi, zmerjala pa vseeno ni. Toda tudi to se mi ni dopadlu. Nekejra dne sem ji zabrede! v obraz: (Dalje prihodnjič). ča, stalno delo. C. Moenseh Sons Company. »\o so me vrjrh out veeer iz ijrraJniee m ko zopet začeli igrati,i (jg._4 v Gowanda. N Y. je naenkrat izjavil Sere i kov. da se mi je trodila velika krivica, ter da se je bilo onih štiristo rubljev r»omešalo med dmjr denar. Knez je bil tedaj š- v dvorani. — še! je k Serčikovu in odločno zahteval, uaj >e mi da zadoščenje. Senikov je vpričo v.>eh izjavil, tia mi bo takoj prihodnje jutro) tusal in me Prosil odpuščanja Iu res j« dobil Versilov naslednji dan pismo z opravičilom. —J Priloženih je bilo tudi ti.voč dvesto rabljev, katere sem v uagli-.-i pozabil na mizi. Tako je bila torej ta kočljiva za-«i«rva rešena. , Ko »eui bil jKJziieje zavedel, me je ta novica hilno razveselila. — • Knez je pa. ko se je vrnil domov, še sto noč pisal dve pismi., Enega meni, drugega pa svojemu polku, pri katerem je bil nekaj osleparil. Oboje pismi je odposlal naslednje jutro. — Zatem je izde-j tal naznanilo 111 s tem naznanilom t*e je podal k poveljniku polka, hott-č mu sporočiti, da je državni zločinec, ter da je udeležen slepa-j rije in d« jt pripravljen vse pripoznati Icroiuli mu je naznanilo, v katerem je bUo vse popisano — Are-] tirali so — Tukaj je pismo, katerega je pisal ono noč meni. Dragi Arkadi j Makarovič: Ker sem poskušal po hlapčevsko, sem izgubil pi-avico. »oiaziti t>e z mislijo, da bi se mogel kdaj povspeti še do kakega junaškega čina. Jaz sem se pregrešil proti svoji domovini. proti rod o vini knezov Sokolskih. — Kot zadnji tega rodu se bom presojal sam. — Jaz ne vem, kako sem mogel priti tako daleč, da sem se tako ponižal. — Da sem toliko časa mislil, od vas odkupiti se z dt-narjetn. Pred svojo vestjo bom vedno zločinec. Tudi če bi mi dali vsi ljudje nazaj moja pisma, bi me gotovo ne pustili celo življenje v miru. — Kaj mi še preostaja* — Ali naj živim celo življenje /.njimi, ali naj prebivam žnjimi v eni hiši —-- edino to me je čakalo. — Takega življenja nisem bil sposoben živeti. Slednjič sem dobil v sebi vendar toliko moči, ali morda samo obupa, delati tako. kot- delam sedaj. — Pi-.-ai sem svojim bivšim tovarišem častnikom, in jim vse pojasnil. — To ni kes. nikar ne mislite. To ni laž. — To je -a m o oporoka človeka, ki bo jutri že mrtev. — Samo tako morate to razumeti. — Oprostite mi, da se nisem bil včeraj zvečer zavzel za vas. — To se je zgodilo zategadelj, ker nisem v onem trenutku ničesar mialiL —: Zdaj. ko sem je mrtev človek, lahko '-elo to pripoznam____ iz onega sveta. — '"boga Liza* ona še ničesar ne ve. — Sama naj odloči, če me bo obsojala ali ne. ... Jaz se ne mretn opravičiti in ji ne morem ničesar razjasniti. — Vi, Arkadij Makarovič, motu di izvedeli, da sem ji včeraj zjutraj, ko je bila and-meni, pojasnil svoj greh in ji povedal, da sem s« ijevni misleč, da bi jo Zasnubil. Tega ni- POZOB OlTATEUII HIPN0T1ZEM Cena knjigi je s poštnino 35e. SLOVENSKA KNJIG AKNA F. O. Bn unu New Ink, K. T. HARMONIKE popravljaš* pa aajnfgjlfc muli, a dala lipifcni te aanealjlTo. V popravo ■nrtUTO vsakdo paJBj«, kar mm Is Md IS lat taka| v tem paste te sada* v sa slast lastessa doma. V popravek Zaupaj, pa vedi komu! Garantiram, da so moja vina naravna, ker ne prodajam drnzia kot ta najboljiesa fHj^of grozdja doma prešana vina. vaške vrste te earn na debelo so aledeCe: Delaware In Oatawba, slate barva........po £L00 plow Concord, rdeče barve......................po TOc. galooa aa 10 pko posodo računam 91-00, n 26 salon pa $1.00. pri rečjtti naro-filab Jo pa posoda aastonj. TBOrmiEVEO te DBOtND, Garantiran, dat, doma isan, najbolj«, ki ate ga Be kdaj pili volja galooa $3.00, $3.80 ln $3,75. Na debelo od 10 galon naprej po S2.«8 Naročilo prlloitte deoar all pa Louis Knaus mmfiOTINA DOHAAOA VINA IN DOMA KDIAMMA toANJA ms lili flt Gteir Ave, CVvriani. O. Pbooo: Central 4M4 i«M*MHIMMM<>MMMM>HMMMMMMI«MMMI Janko Pltiko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. 1-4 Upati je, da mu bodo ili rojaki s vseh oal-rih na roko- Dredniftvo. M2t832fMirKcrKa Jo kaka drnitra aaaaeajeaa Kopiti baadar«, oastav« ngalj« laatiunata, kapo lt(L, ali pa kadar potrobojota aro, vorlfllae, frlvaskd prstana lttL, na kupite prej nikjer, da tudi naa aa mm rvralate. CpralaatV Vsi ataaa lo Sa. pa al bodato prin ranili dolarja. Oaalka. va« vrat pctujaaio »reaplaia«. PUBIS H>v IVAN PAJK 4 CO., 45« (Thftfttnut St.. CONEMAUGH. PA- DR. ROSENTHAL, _ 9 ns PENN ATK, FiriHUUmOH, KNNA. Dr. Rnoenthal, Spedallst fee čea 20 let. Ako lmsto tajne bole«!, ayphllla, Cankar, kapavleo, lagnbo semena, bolno kri, nervoanoot, flolodoe, lodloo, ma-snlji, revnatlsem in druse boleanl, npratejte aa aasret Dr. Booaithsla ln povedal vam bo «0 ato oodravlUvi POSEBNA PONUDBA: — Nizka cena ako sto bolni adaj Je JMjl se zdravite za nizko cena •Dr. irosfnthsl adrmvl s najboljšimi sdravlli, ki JUi doM is Brropo* Indije. Mita Jaka, Jnfae Amorlko te vsak dragih krajev svoca. On KaU ■drariti le orojo Dr. Rosenthal, 622 Pein Ave., Pittsbnrgb, Pa. VPOŠTEVAJTE. Ako bedeti zrn naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan- cev, itd. Ako želite prodati posestvo, biio, trgovino itd. Akc želite objaviti krst, Ženite v, žalostinko itd. Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe. AkO želite objaviti drnitvene naznanila RABITE VSELEJ "GLAS NARODA" "Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trga in v vsaki mali vasici v Zedinienih drzavali, kakor tudi v Canadi itd. "Glas Naroda" je najprfljubljenejši in naiboli razširjeni slovenski list na svetu. "Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Cene oglasom so sledeče: Trikraino iskanje sorodnika ali prijatelja stane___$1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane ~———. $1.00 Enkratno iskanje delavcev stane _______________$1.00 Enkratno iskanje dela stane...........................$0.30 Enkratna objava Ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj eni&ega stane ............... ... . . . ........ $1.00 Enkratno društveno naznanilo stane ................$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite nai "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New * ark, N. T. Opombft: Rojaki, vpoštevaji^ naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo Se je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni Posebno velike važnosti je za vsakesra nri naroČilih p« poitL . . m