Opustošeni gozdovi
V drugi polovici novembra, je v naših gozdovih pustošil žled. Tokratne posledice tega pojava so izredno hude. Po prvih ocenah gozdarjev, je samo v družbenih gozdovih na področju Šentjošta, Bu-tajnove in Vrzdenca polomljenega vsaj 5000 ku-bičnih metrov lesa. Da pa bi bila nesreča še večja, so najbolj prizadeti prav najkvalitetnejši gozdovi.
Gozdarji vam lahko povedo, da je od gozdov smreke, macesna. in črnega bora v okolici Potoka ostalo bore malo. Ponekod gozda enostavno ni več. Na tleh leži ogromno izruvanih borov. Ma-cesni so običajno prclomljeni nekaj metrov nad tlemi, kot da bi jih odščipnil z velikimi kleščami. Veliko bukev pa je razklanih v spodnjem delu, tako da je najvrednejši del debla neuporaben za nadaljno predelavo.
Nič bolje je niso odnesli tudi mlajši gozdovi. V bližini Šentjošta je bil približno dvajset let star borov gozdič. Vendar pa ga danes ni več. Verjet-
no bi lahko na prste ene roke prešteli tista dreves-ca, ki niso izruvana, prelomljena. ali kako druga-če uničena. Tako je bil dvajsctletni trud gozdar-jev, da bi vzgojili kvaliteten gozd, zaman. Gozd bodo morali posekati ter ponovno obnoviti. V nasadih smreke, je tisočim drevesc odlomilo vrho-ve. Prenekatero drevesce, se bo zaradi tega posu-šilo, iz ostalih pa gozdarji ne bodo mogli vzgojiti kvalitetnih gozdov, pa ie se še tako trudijo. Pone-kod pa je drevje pod težo ledenega oklepa eno-stavno polčglo. Tudi to drevje bo potrebno pose-kati, gozdove pa obnoviti.
Z odstranjevanjem posledic te naravne kata-strofe so gozdarji pričeli v prvih dneh decembra. Z deli so začeli v gozdovih, kjer prevladujejo igKWfci, saj se boje, da bi se v teh podrtih drevesih pojavil lubadar, ki bi samo še povečal že tako zelo veliko škodo. Vsa dela pa bodo končana predvi-doma šele v letu 1987.
JANKO VIDMAR