Uporaba YouTube 
videoposnetkov pri pouku 
geografije
YouTube Videos in Geography Lessons
Izvleček
YouTube je največja svetovna 
prostodostopna platforma za nalaganje 
in deljenje videoposnetkov. Nanjo 
videoposnetke nalagajo ljudje s celega 
sveta, tako amaterji kot profesionalci, zato 
je priročna za didaktično uporabo pri pouku 
geografije. Z YouTubom si učitelji lahko 
pomagajo na vseh nivojih izobraževanja, 
vendar morajo predtem ovrednotiti in 
upoštevati njegove didaktične prednosti 
in pomanjkljivosti. Slovenska produkcija 
neposredno geografskih izobraževalnih 
vsebin na YouTubu je šibka, zato bi bilo 
smiselno razmisliti o državno spodbujeni 
produkciji geografskih izobraževalnih 
vsebin, vezanih na učni načrt. Se pa 
ustvarjanja kakovostnih YouTube 
videoposnetkov lahko lotimo že v šoli v 
okviru raznolikih dejavnosti.
Ključne besede: YouTube, videoposnetki, 
didaktika geografije, internet
Abstract
YouTube is the world‘s largest free video 
hosting and sharing service. People 
from all over the world, both amateurs 
and professionals, upload videos on 
YouTube, thus making it convenient 
for didactic use in geography lessons. 
Teachers at all levels of education can 
benefit from the website, but they must 
first evaluate and weigh its didactic 
strengths and weaknesses. Slovenian 
YouTube video production of authentic 
geography educational resources is 
rather limited. As a result, it would 
make sense to consider developing 
curriculum-linked state-promoted 
geography educational content. Quality 
YouTube videos can, of course, be 
created in schools as part of various 
activities.
Keywords: YouTube, videos, geography 
didactics, Internet
Miha Sever
Podiplomski študent Filozofske 
fakultete Univerze v Ljubljani
mihasever98@gmail.com
COBISS: 1.04
YouTube
YouTube je največja svetovna prostodostopna 
platforma za nalaganje in deljenje 
videoposnetkov. Združuje lastnosti družbenega 
omrežja in medijskega središča. Nanj lahko svoje 
posnetke nalaga kdorkoli, od popolnih amaterjev 
do poklicnih profesionalcev. Uporabniki lahko 
videoposnetke spremljajo, a tudi delijo, všečkajo 
in komentirajo. 
Leta 2020 je bil YouTube tretja najbolj obiskana 
spletna stran za Googlom in Facebookom 
(Betteridge v Poteko, 2020). Vsak mesec do 
njega dostopa več kot dve milijardi uporabnikov, 
dnevno pa spremljajo več kot milijardo ur 
videoposnetkov (YouTube za medije v Poteko, 
2020).
Video ni postal le razpoložljiv, ampak tudi 
popularen pri internetnih uporabnikih. 
S popularnostjo je rasla tudi pozornost 
strokovnjakov in praktikov na področju 
didaktike. Že s koncem prvega desetletja 21. 
stoletja so številne univerze začele objavljati 
svoje izobraževalne vsebine na svojih YouTube 
kanalih. Marca 2009 je podjetje YouTube zagnalo 
podsekcijo videoposnetkov, imenovano YouTube 
EDU, ki zaobjema kvalitetne izobraževalne 
vsebine – te pa seveda zdaleč ne predstavljajo 
48
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2022
iz prakse

vseh relevantnih posnetkov za rabo v šoli 
(Snelson, 2009).
Didaktična vloga YouTuba
Učenci si želijo stalnih potrditev relevantnosti 
učne snovi, predvsem s primeri različnih praks 
po svetu; to jim spremljanje videoposnetkov 
omogoča (Berk, 2009). Geografija kot izrazito 
dinamičen šolski predmet se mora odzivati na 
aktualne dogodke ter procese in tako učence 
motivirati za kritično razmišljanje (Matkovič, 
2019). YouTube kot največje spletišče 
prostodostopnih videovsebin, na katero 
videoposnetke nalagajo ljudje s celega sveta, tako 
amaterji kot profesionalci, se zato samo ponuja 
za didaktično uporabo pri pouku geografije.
Z vidika didaktike lahko delimo YouTube 
videoposnetke z geografsko vsebino na tiste 
z inherentnim didaktičnim namenom in tiste 
brez njega. Prvi so ustvarjeni z namenom 
izobraževati gledalce, zato poleg filmske 
komponente vsebujejo tudi razlago v besedilni 
obliki (pisni, s pripadajočim zapisom na filmski 
podlagi, ali govorjeni, s pripovedovalcem). Če so 
didaktično ustrezni, jih učenci lahko spremljajo 
tudi brez učitelja, npr. doma. Drugi pa so 
prvotno ustvarjeni z drugim namenom, npr. 
dokumentiranje določenega pojava ali dogodka, 
vplivanje na potrošnike (turistični posnetki, 
odprtje tovarne …) ipd. Učitelj lahko z njihovim 
predvajanjem učencem posreduje učno vsebino 
ob pomoči svoje razlage. Primer takega posnetka 
je npr. amaterski posnetek kraških poplav ali 
gozdnega požara.
YouTube lahko izboljša tako kakovost kot 
dostopnost poučevanja, pa tudi obogati in razširi 
raziskovalne interese učencev (Weigel v Tan, 
Pierce, 2012). Videoposnetki sprožajo aktivnosti 
v obeh možganskih poloblah. Najučinkoviteje 
naj bi se učenci učili ob videih s spremnim 
besedilom ali pripovedovanjem (Berk, 2009). 
Vendar pa slednje zožuje učiteljeve možnosti 
za podrobnejšo ali drugačno razlago in iz nje 
izhajajoče aktivnosti. 
Večina mladih YouTube uporablja vsakodnevno, 
vendar na njem navadno ne gledajo 
izobraževalnih vsebin. Uporaba videoposnetkov 
pri pouku lahko izboljša učinkovitost učnega 
procesa. Učenci radi opravljajo naloge v video 
obliki (Duschenko, 2019). Pri poučevanju si  
z YouTubom lahko pomagamo na vseh nivojih 
izobraževanja, od vrtca do univerze (Berk, 2009; 
Szeto, Yan-Ni Cheng, 2014; Sulistianingsih, 
Mukminan, 2018). YouTube je na področju 
formalnega izobraževanja že tako navzoč, da 
ga učitelji pogosto pojmujejo kot virtualno 
videoknjižnico. Učitelji si z njim pomagajo 
tako pri delu v klasičnih učilnicah kot pri 
računalniškem pouku (Szeto, Yan-Ni Cheng, 
2014). Učitelji učence pogosto spodbujajo  
k spremljanju izobraževalnih YouTube posnetkov 
kot dodatnih učnih virov, učenci pa s pomočjo 
posnetkov lažje razumejo geografske učne 
vsebine (Sulistianingsih, Mukminan, 2018).
Raziskave kažejo, da študenti močno podpirajo 
uporabo videoposnetkov pri pouku; saj je 
dobro, da dobijo tudi druga mnenja, ne le 
profesorjevega, so odlično izhodišče za diskusijo, 
profesor pa s svojim didaktičnim in strokovnim 
znanjem bolje presoja, kateri videoposnetek 
je najprimernejši za predstavitev obravnavane 
teme. Še vedno velja, da moramo videoposnetke 
uporabljati za obogatitev pouka, ne za njegovo 
nadomeščanje (Tan, Pierce, 2012).
Uporabljeni videoposnetki naj ne bi vsebovali 
eksplicitnih prikazov nasilja, neprimernega 
jezika, spolnosti in golote (Berk, 2009). 
Učitelji naj se izogibajo nesramnih ali žaljivih 
videov, razen če s tem opravičujejo didaktičen 
namen: v teh primerih je smiselno razmisliti 
o predhodnem opozarjanju učencev na žaljive 
ali kako drugače nespodobne dele videa (prav 
tam: 7). Za geografe je premislek o vključevanju 
tako ali drugače kontroverznih videoposnetkov 
relevanten v okviru družbenogeografskih tem, 
pri katerih obravnavajo socialno-, politično- in 
kulturnogeografska trenja med družbenimi 
skupinami (neprimeren jezik, nasilje), ekologije 
(uničena ali poškodovana flora, predvsem pa 
favna) ipd.; videu mora pred predvajanjem ali 
po njem slediti ustrezna didaktična razlaga oz. 
pojasnilo. Ker taki videoposnetki lahko močno 
čustveno vplivajo na učence, se morajo učitelji 
na potencialne odzive ustrezno pripraviti; 
dobrodošel je neposreden kratek premor po 
predvajanju, da učenci lahko strnejo vtise, nato 
pa jih povprašati po odzivih in iz njih izpeljati 
naslednjo fazo učne enote.
Na pomen YouTuba za pouk šolske geografije je  
v slovenskem prostoru bežno opozoril že 
Matkovič (2019), ki je poudaril, da morajo učitelji 
zaradi obilice možnosti pregledati in oceniti 
primernost vsebine, učence pa med predvajanjem 
opozarjati na določene podrobnosti in preverjati 
razumevanje videnega.
Na YouTubu je naložena nepregledna množica 
videoposnetkov, povezanih z geografijo. Da bi 
učenci spremljali tiste kanale, ki so strokovno, 
vsebinsko in didaktično ustrezni – mnogi 
posnetki namreč vabijo s svojo privlačno 
grafično podobo ali mladim bližjemu jeziku, 
YouTube 
videoposnetke  
z geografsko 
vsebino delimo na 
tiste z inherentnim 
didaktičnim 
namenom in tiste 
brez njega. Prvi 
so ustvarjeni 
z namenom 
izobraževati 
gledalce, poleg 
filmske komponente 
vsebujejo tudi 
razlago v besedilni 
obliki, drugi pa so 
prvotno ustvarjeni  
z drugim namenom, 
npr. dokumentiranje 
določenega pojava 
ali dogodka, 
vplivanje na 
potrošnike ipd.
49
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2022
iz prakse

ki pa ne ustrezajo nujno šolskim vsebinam ali 
celo napačno prikazujejo podatke – bi bilo zelo 
dobrodošlo, da učitelji na začetku leta ali ob 
sprotni obravnavi učencem pošiljajo povezave 
do relevantnih in kakovostnih kanalov in 
videoposnetkov. Tudi sicer pa bi učiteljem delo 
pri iskanju in vrednotenju videoposnetkov 
močno olajšala virtualna baza videoposnetkov, 
kamor bi učitelji geografije iz vse Slovenije lahko 
nalagali posnetke, s katerimi so si pomagali pri 
pouku.
Če se učitelji odločijo, da bodo pri pouku 
predvajali YouTube posnetek v tujem jeziku in 
brez slovenskih podnapisov, morajo posnetek 
predhodno ali po predvajanju razložiti ter 
natančno preveriti razumevanje videnega, tudi 
pri tistih v angleščini, četudi menijo, da jih bodo 
učenci razumeli. Posnetki v tujem jeziku so 
sicer dobrodošla metoda pri medpredmetnem 
povezovanju, sploh pri drugem tujem jeziku. 
Didaktične prednosti in 
pomanjkljivosti YouTube 
videoposnetkov
Didaktična uporaba YouTube videoposnetkov 
ima številne prednosti:
• S pragmatičnega vidika je izredno pomembna 
prosta dostopnost videoposnetkov. Lahko jih 
uporabljamo zastonj, kjerkoli in kadarkoli,  
z več elektronskih naprav, zato so primerni 
tako za rabo pri pouku kot za ogled doma.
• Priročni so za izvedbo metode uporabe 
videoposnetkov. Učinkovit pouk sestavljajo 
raznolike oblike in metode, pri izvedbi 
omenjene metode pa se YouTube izkaže kot 
najpriročnejši, saj predstavlja množično zbirko 
internetno dostopnih videoposnetkov (ni nam 
treba hraniti in uporabljati videoposnetkov na 
DVD-jih, kasetah ipd.).
• Z njimi učinkovito sledimo načelu nazornosti 
pri pouku geografije. Z njihovo rabo poleg 
besednih in slikovnih podatkov učenci 
dobivajo tudi videopodatke, ki lahko posebej 
nazorno prikazujejo procesnost geografskih 
elementov in dejavnikov, kronološko 
zaporedje dogodkov in pojavov itd.
• Z njimi lajšamo učenje učencem  
s prevladujočim vizualnim in tudi avditivnim 
zaznavnim sistemom.
• YouTube omogoča dostop do velikanske 
množice podatkov. Videoposnetki izhajajo iz 
številnih in razpršenih virov, z vseh koncev 
sveta, zato ponujajo pestro možnost izbire.
• Gledanje YouTube posnetkov je učencem 
znano in domače, zato lahko njihova uporaba 
pri pouku viša učno motivacijo.
• Iz istega razloga so primerni tudi za obrnjeno 
učenje, posebej pri daljših in kompleksnejših 
posnetkih, krajši pa so lahko izhodišče za 
domačo nalogo.
Poleg prednosti ima uporaba YouTube 
videoposnetkov tudi svoje pomanjkljivosti:
• Njihova premišljena vključitev v pouk terja 
veliko časa, in sicer tako pred izvedbo učne 
enote kot med njo. Učitelj mora pred izvedbo 
učne enote pregledati obilico posnetega 
gradiva, da najde posnetek, primeren za 
dano didaktično dejavnost, pri učni pripravi 
pa mora zasnovati uvod v predvajanje 
videoposnetka in iz njega izhajajoče 
dejavnosti. Učitelj mora najprej preveriti 
razumevanje posnetka, navadno pa mu sledi 
kompleksna učna metoda, npr. daljši razgovor, 
diskusija ali debata. Vse našteto lahko zapolni 
velik del učne enote.
• Za pouk primeren videoposnetek je 
težko najti, saj mora izpolnjevati številne 
zahteve (didaktična ustreznost, video- in 
avdiokakovost, terminološka ustreznost, 
celostna jezikovna ustreznost, primerna 
dolžina in vsebina, časovna in prostorska 
relevantnost, težavnost razumevanja 
(izobraževalni nivo), objektivnost (turistični, 
propagandni, promocijski nameni …)).
• Kakor lahko uporaba videoposnetkov učence 
motivira, jih lahko tudi demotivira oz. jim 
zmanjša učno pozornost. Učenci gledanje 
videoposnetkov povezujejo s prostočasno 
dejavnostjo, zato jih med poukom lahko 
dojamejo kot odmor med učno enoto. 
Večje težave so pri daljših, grafično manj 
atraktivnih in vsebinsko kompleksnejših 
videoposnetkih. Mlajši gledalci namreč vse 
bolj težijo h krajšim posnetkom (Macchi 
Jánica, Tomassini, Guarducci, 2018). Zato 
moramo pri njihovi uporabi načrtovati 
tudi dejavnosti in naloge, vezane na 
videoposnetek, po možnosti pa s tem učence 
seznaniti pred predvajanjem.
• Pogosto se pojavljajo tudi tehnične težave, 
bodisi s strojno bodisi s programsko opremo, 
npr. težave s projektorjem, zaslonom, 
platnom ali interaktivno tablo, sesutje 
strežnikov, onemogočen dostop do interneta 
ipd. Kljub navidezni banalnosti lahko 
tovrstne težave popolnoma onemogočijo 
izvedbo učne enote, sploh če je spremljanje 
videoposnetka osrednja dejavnost, na 
podlagi katere načrtujemo preverjanje, 
utrjevanje in nove naloge. Zato si ob pisanju 
učne priprave ni odveč zamisliti alternativne 
možnosti usvajanja učne snovi, če pride do 
takih težav.
Če se učitelji 
odločijo, da bodo 
pri pouku predvajali 
YouTube posnetek 
v tujem jeziku in 
brez slovenskih 
podnapisov, morajo 
posnetek predhodno 
ali po predvajanju 
razložiti ter 
natančno preveriti 
razumevanje 
videnega, tudi pri 
tistih v angleščini, 
četudi menijo, da 
jih bodo učenci 
razumeli. Posnetki  
v tujem jeziku so 
sicer dobrodošla 
metoda pri 
medpredmetnem 
povezovanju, sploh 
pri drugem tujem 
jeziku. 
50
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2022
iz prakse

Primera tvorcev geografskih 
YouTube posnetkov
V Sloveniji imamo šibko produkcijo neposredno 
geografskih izobraževalnih vsebin v slovenščini; 
take ustvarjalce bi lahko prešteli na prste 
rok. Predstavili bomo dva izmed njih, in sicer 
Nejca Kavko, magistrskega študenta geografije 
in zgodovine, in Simona Purgerja, učitelja 
geografije, zgodovine, DKE ter izbirnega 
predmeta verstva ter etika na OŠ Polhov 
Gradec.
Nejc Kavka pri svojem delu združuje film in 
geografske ter zgodovinske vsebine. Ustvarja 
grafično in strokovno visokokakovostne 
videoposnetke, za katere porabi tudi več 
mesecev časa. Njihove vsebine se neposredno 
ne nanašajo na osnovnošolske ali srednješolske 
učne načrte, ampak podrobneje predstavljajo 
izbrana geografska in zgodovinska poglavja; pri 
tem se Kavka intenzivneje ukvarja z zgodovino 
kot geografijo. Videoposnetke izdeluje in 
objavlja iz lastne ljubezni do študijske snovi in 
filmskega ustvarjanja (Kavka, Ilc Klun, 2022).  
V okviru slednje moramo omeniti njegov dobrih 
pet minut dolg videoposnetek Zakaj je Islandija? 
(Kavka, 2021), ki na zanimiv način obravnava 
geološke in geomorfološke procese tega otoka. 
Sestavljen je iz profesionalnega kolaža animacij, 
zemljevidov ter fotografij, ki ga dopolnjuje 
kakovostna produkcija zvoka – glasbe in 
Kavkove razlage. 
Tudi osnovnošolski učitelj Simon Purger 
se pri objavljanju videoposnetkov bolj 
posveča zgodovini kot geografiji. Slednji so 
navadno povezani z geografskimi projekti ali 
znamenitostmi, ki jih obišče (Purger, Sever, 
2022). Je ploden ustvarjalec (o zgodovinskih 
vsebinah je objavil že skoraj 150 posnetkov), 
posnetki so vezani na osnovnošolske učne 
načrte, zato so z didaktičnega vidika veliko 
bolj sistematični (avtor jih tudi ustrezno deli 
na šolska leta, tj. ZGO 6, 7, 8 in 9). Osrednje 
posnetke, v katerih razlaga šolsko snov, 
dela Purger sam, pri tem pa ga spremljajo 
računalniško dodani napisi, fotografije 
in zemljevidi. Videoposnetki so izrazito 
pragmatične narave; osnovni namen je bil 
ustvariti učila, ki bi učencem pomagala 
pri učenju in jih k učenju tudi motivirala. 
Motivacijo za snemanje in objavljanje je avtor 
dobil z epidemijo novega koronavirusa.  
Z objavljanjem javno dostopnih posnetkov 
je želel biti bližje svojim učencem, hkrati pa 
dostop do razlag omogočiti tudi drugim  
(Purger, Sever, 2022).
Sedanji in prihodnji potenciali 
geografskih YouTube 
videoposnetkov v slovenščini
Predstavili smo dva ustvarjalca in nalagalca 
geografskih izobraževalnih vsebin na 
prostodostopnem portalu YouTube, ki sta si 
različna po motivaciji, vsebini, produkciji, številu 
in namenu videoposnetkov. Skupno obema pa 
je dejstvo, da sta se ustvarjanja lotila na lastno 
željo in veselje, brez neposrednih koristi.
Glede na popularnost, prostodostopnost in 
razširjenost YouTuba, hkrati pa tudi  
s spremenjenimi učnimi okoliščinami, 
povezanimi z epidemijo novega koronavirusa, 
bi bilo smiselno razmisliti o državno spodbujeni 
produkciji geografskih (in tudi sicer šolskih) 
izobraževalnih vsebin, vezanih na učni načrt. 
S tem bi uporabniki YouTuba lahko kadarkoli 
dostopali do relevantnih geografskih informacij  
v slovenščini, s čimer bi se izognili nepreverjenim 
in potencialno napačnim informacijam 
amaterskih videoposnetkov, terminološki zmedi 
in nujnemu prevajanju iz tujih jezikov, pri tuji 
produkciji pa se moramo – sploh kot geografi! 
– zavedati, da ta sledi lastnemu pogledu oz. 
pogledu lastne državne/narodne/kulturne/druge 
interesne skupine na učno snov. Učitelji bi s tem 
pridobili učila, ki učence motivirajo, so priročna 
za obrnjeno učenje in vedno dostopna, ne glede 
na zdravstvene in druge krizne razmere.
Za primer naj podamo aktivnost sosednje države 
Hrvaške, ki je pod okriljem Ministrstva za 
znanost in izobraževanje (Ministarstvo znanosti 
i obrazovanja) in drugih partnerjev vzpostavila 
YouTube račun i-nastava
1
, na katerem je 
naloženih več sto videoposnetkov z razlagami 
učne snovi vseh predmetov vseh razredov 
osnovne in srednje šole. Posnetki so dolgi 10–20 
minut, sestavljeni pa so iz PowerPointovih 
drsnic
2
, na katerih je napisana učna snov,  
s pripadajočo učiteljevo govorno razlago.
Podobno kot Kavka in Purger lahko mnogo 
storimo tudi v okviru šol; videoposnetke lahko 
snemajo tako učitelji kot učenci, sami ali  
v sodelovanju. Prva možnost so seveda domače 
naloge, lahko tudi obveznosti za pridobitev 
ocene (npr. del portfolia). Pri tem je učencem 
treba dati natančna navodila, pred objavo 
1 Dostopno na: https://www.youtube.com/channel/UC7-
CBGIJkbV7ms2C6grCtkA/playlists 
2 Po Duschenku gre v teh primerih za t. i. kvazi videoposnetke, 
saj niso animirani ali filmski posnetki, ampak so sestavljeni iz 
niza statičnih podob (fotografij, drsnic ipd.) (2019). Lahko pa jih 
opredelimo za hibridne videoposnetke, če drsnice v kotu spremlja 
videoposnetek pripovedovalca ali ta grafično markira drsnice  
(z miško, grafičnim črtalom ipd.). 
Z državno 
spodbujeno 
produkcijo 
geografskih (in 
tudi sicer šolskih) 
izobraževalnih 
vsebin, vezanih 
na učni načrt, 
bi uporabniki 
YouTuba lahko 
kadarkoli dostopali 
do relevantnih 
geografskih 
informacij  
v slovenščini,  
s čimer bi se izognili 
nepreverjenim 
in potencialno 
napačnim 
informacijam 
amaterskih 
videoposnetkov, 
terminološki 
zmedi in nujnemu 
prevajanju iz tujih 
jezikov.
51
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2022
iz prakse

pa videoposnetek recenzirati, da ustreza 
strokovnim, etičnim in didaktičnim kriterijem. 
Videoposnetke kakovostnejše produkcije 
je v šoli mogoče ustvarjati tudi v okviru 
projektnih dni in projektnih nalog ter v okviru 
krožkov, pripravno in dobrodošlo pri tem je 
medpredmetno sodelovanje (npr. z informatiko, 
pa tudi z drugimi predmeti). S tem pri učencih 
razvijamo znanje na najvišji stopnji po Bloomovi 
taksonomiji, tj. kreativno uporabo, saj je 
videoposnetek izdelek, temelječ na premišljeni 
predstavitvi geografskih dejstev in procesov; 
poleg tega jih učimo tudi timskega dela,  
z nalaganjem na prostodostopno platformo pa 
tudi humanistične delitve znanja.
Poleg videovsebin, ki zahtevajo veliko časa in 
angažmaja, YouTube omogoča tudi dodajanje 
podnapisov v poljubnem jeziku, če avtor svojim 
videoposnetkom doda to možnost. To pomeni, 
da namesto ustvarjanja novih videoposnetkov 
lahko izberemo kakovostne videoposnetke  
v tujih jezikih in jim dodamo podnapise  
v slovenščini, s čimer večamo opremljenost 
digitalnih geografskih izobraževalnih vsebin 
v slovenskem jeziku. Tudi to dejavnost učitelji 
lahko vodijo in usmerjajo v obliki domačih  
nalog, krožkov in medpredmetnih povezovanj  
z informatiko in slovenščino. 
Viri in literatura
Berk, R. A. (2009). Multimedia Teaching with Video 
Clips: TV, Movies, YouTube, and mtvU in the College 
Classroom. International Journal of Technology in 
Teaching and Learning, 5, 1, str. 1–21.
Duschenko, O. S. (2019). Features of YouTube video 
service use in the education process. Modern 
Teaching Technologies, 99, 4, str. 95–106.
Ellese Sulistianingsih, M. (2018). The Use of YouTube 
as a Geography Learning Source in High Schools. 
Advances in Social Science, Education and 
Humanities Research. Proceedings of the 3rd 
International Conference on Current Issues in 
Education (ICCIE 2018), str. 167–170.
Kavka, N. (2021). Zakaj je Islandija? https:/ /www.
youtube.com/watch?v=AHi_J2Faeoo 
Kavka, N., Ilc Klun, M. (2022). Kako uspešno združiti film 
in geografijo? Geografska širina, januar 2022. https:/ /
geo.ff.uni-lj.si/o-oddelku/geografska-sirina 
Macchi Jánica, G., Tomassini, M., Guarducci, A. (2018). 
Video as a support to education in geography. Journal 
of Research and Didactics in Geography (J-READING), 
2, 7, str. 107–116.
Matkovič, M. (2019). Razvijanje geografskih veščin 
s pomočjo IKT pri pouku geografije v osnovni šoli. 
Geografija v šoli, 27, 1, str. 31–35.
Poteko, I. (2020). Govorno-besedilni vidik 
videoposnetkov na YouTubu. Diplomsko delo. 
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Purger, S., Sever, M. (2022). Ekskurzije, krožki in 
YouTube: delo modernega učitelja geografije – 
intervju z učiteljem Simonom Purgerjem. Geografska 
širina, marec 2022. https:/ /geo.ff.uni-lj.si/o-oddelku/
geografska-sirina 
Snelson, C. (2011). YouTube across the Disciplines: A 
Review of the Literature. MERLOT Journal of Online 
Learning and Teaching, 7, 1, str. 160–169.
Szeto, E., Yan-Ni Cheng, A. (2014). Exploring the Usage 
of ICT and YouTube for Teaching: A Study of Pre-
service Teachers in Hong Kong. Asia-Pacific Edu Res, 
23, 1, str. 53–59.
Tan, E., Pearce, N. (2012). Open education videos in the 
classroom: Exploring the opportunities and barriers to 
the use of YouTube in teaching introductory sociology. 
ALT-C 2011 Conference Proceedings, str. 125–133.
52
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2022
iz prakse