Naročnina mesečno 15 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaj« celoletno % Din, sa inozemstvo 120 Din Uredniitje v Kopitarjevi eLb/IO SLOVENEC Telefoni vednUtrai dieru atuiba 2091 — »M. 2M4 MM Utaja vsak dan zjutraj. razen ponedeljka in dneva po praznike Ček račun Ljubljana AL 10.050 ia 10.144 za insernlet Sarajevo štv 7">bJ Za k rt1 b Stv V>.0t I, Pragu-Dunnj J4 ~,>- Notranji minister dr. AfllOft O majniški deklaraciji Zgodovinsko predavanje notranjega ministra o bojih za narodno osvobojenje Slovencev, Hrvatov in Srbov izpod habsburškega tlačanstva po dv Leon Belgrad, 19. maja. m. Nocoj ob 19.30 je govoril iz svojega kabineta notranji minister g. dr. Anton Korošec o majniški deklaraciji. Gospod minister, ki je, kakor znano, 80. maja 1917 v imenu Jugoslovanskega kluba podal in prečital majniško deklaracijo, je v svojem govoru dejal: Govor dr. Korošca »Te dni poteče devetnajst let, odkar je podal Jugoslovanski klub 30. maja 1917 v dunajskem parlamentu državnopolitično izjavo, ki je dobila splošen naziv majniška deklaracija. Ako se danes, po devetnajstih letih, ozremo nazaj na to dobo in skušamo ugotoviti, kakšnega pomena je bila ta deklaracija v političnem dogajanju slovenskega naroda, moramo ugotoviti, da je eden najvažnejših, če ne najvažnejši politični dokument j v zgodovini slovenstva. V kratkih obrisih hočem podati razvojne črte ; nastanka deklaracije in važnih dogodkov, ki so bili z njo v zvezi. Slovani v avstro-ogrski monarhiji, čeprav po Števila prebivalstva najmočnejši, so predstavljali tlačane, na katerih hrbtih je slonela vsa zgradba avstrijsko-nemške in madjarske politične, gospodarske in kulturne nadmoči. Med mnogimi drugimi razlogi, ki imajo svoj koren deloma daleč nazaj v zgodovini, je bil eden najvažnejših ta, da so vla-dajoči mogotci skozi stoletja spretno izkoriščali staro geslo: deli in vladaj! Po tem geslu so skušali slovanske narode med seboj razedinjevati prepre-I čevati zbližanje, hujskajoč drugega na drugega. Naravno, da so jugoslovanski narodi vseskozi čutili, da je njih rešitev samo v tem, da se združijo, zedinijo, da morejo samo na ta način postati faktor, ki tur mogel sani o svoji usodi odločati. To svojo zavest skupnosti in trdno voljo za osvoboditev so Jugoslovani bodisi zavestno ali podzavestno skozi vso svojo zgodovino, zdaj bolj, zdaj manj | trdno jasno manifestirali, zlasti pa po političnem I prebujenju po revolueijskein letu 1848; z večjo silo 1 pa so se začeli boriti na parlamentarnem polju po letu 1907, ko so dosegli splošno in enako volivno pravico, s čemer se je njihov položaj v dunajskem parlamentu znatno zboljšal, dočim je Madjarska vztrajala do kraja na starem volivnem sistemu, pri katerem so bili zlasti Slovani zapostavljeni. Tudi bosenska aneksijska kriza in zmage balkanskih narodov v balkanskih vojnah so mogočno razburkale vse dežele, v katerih so prebivali Jugoslovani in potencirale njihove težnje po osvobojenju. Svetovna vojna, za vzrok katere je danes zgodovina enodušno zapisala krivdo avstrijskemu imperializmu po Balkanu, je pomenila za Jugoslovane v monarhiji in izven nje leta prave groze in strahu. Z vojno proti Srbiji je začela Avstrija tudi neizmerno preganjanje svojih jugoslovanskih narodov, zlasti v Bosni in Hercegovini, a zelo mnogo so trpeli tudi obmejni Slovenci. Še bolj črn in obupen pa je bil pogled v bodočnost, če bi zmagale centralne velesile. To je bilo spoznati takoj. Saj je slonela vsa avstrijsko-nemška miselnost na filozofiji o nadmoči tega naroda, kateremu se mora vse drugo ukloniti in ki se je opajal na zavesti svoje lastne moči in snoval velike načrte za svoj imperij. Med samo vojno so izdali Nemci tako zvane »Belange«, kateri so šli za popolno nadmoč Nemcev v Avstriji. Avstrijski parlament je bil razpuščen nekaj tednov pred izbruhom svetovne vojne in ga potem ministrski predsednik grof Stiirgh ni hotel sklicati iz strahu pred protislovnimi izjavami ne-nemških narodov. Da sc ne skliče parlament, so bili tudi nemški radikali, ki so upali, da bodo na ta način laže uresničili svoje »Belange«. Vendar so se dogodki razvijali tako, da je postalo sklicanje parlamenta neizbežno. 16. oktobra 1. 1916 je ustrelil Franc Adler ministrskega predsednika nižno stregla kakšna »petite soeur des pauvres« (usmiljenka) in prenašala njegovo revolucionarno nadležnost. Pristaviti pa je treba k tej površni študiji sedanjega političnega položaja v Franciji, da se te »spreobrnitve« seveda ne dogajajo same od sebe, ampak, da jih pospešuje zdravi genij francoskega naroda. Francoz spravi svoje imetje na varno, kakor hitro čuti nevarnost. Tako se je zgodilo, da so zadnje mesece vsi, ki imajo kaj denarja, ue glede na politično prepričan prenesli svoje premoženje čez mejo, kjer jih ne more doseči nobeden -jirogram« levičarskih vlad. Cele milijarde zlatih frankov so se tako iztekle čez mejo v sosedne države, kjer so podnebja bolj mila. zapuščajoč za seboj osušeno in razpokano gospodarsko življenje. Se vsak državnik je moral s temi dejstvi delati kompromis. Herriot leta 1924, ko je po zmagovitih volitvah sramotno treščih v prepad, ki ga je za seboj zapustil bežeči kapital. Blum je izgleda bolj moder. On dela kompromis že prej, predno je na vladi. Toda Francozi mu ne bodo verjeli, dokler ne vidijo trdnih jamstev. Primadonna Leon Blum ho zabavno presenečenje za Francijo in za V60 Evropo. Še bolj zabaven pa bo nje odhod potem, ko jo bodo opljuskali in iimili v domači notranjefrancoski in zunanji politiki, ter se bo pakazalo v pravi luči, da je to prebrisan žid. ki mu je politika vrgla milijone, ker je prodajal poleg vojnih letal tndi še načela, kot drugi židje prodajajo vžigalice. grofa Stiirgha. Že dva dni nato se je vršila seja voditeljev vseh parlamentarnih klubov, ki so zahtevali sklicanje državnega zbora. Zlasti pa so tudi dogodki v Rusiji in oziri na Ameriko doprinesli, da se parlament ni dal več odgajali. Adlerjev strel je obudil novo politično življenje. Med parlamentarnimi skupinami se je pojavil konec koncentracijskemu stremljenju. Vse ■ nemške sfranke so se združile in zahtevale uve-ljavljenje nemških zahtev še pred sklicanjem parlamenta. Cehi so ustanovili enofen klub z ime-i nom »Češki svaz«. Tudi med Slovenci so se po-i mirila strankarska nasprolstva. Skupno trpljenje in skupen strah pred negotovo bodočnostjo jih je združil, tako da se je že jeseni leta 1916 pisalo o koncenfraciji slovenskih sfrank. Da bi obvarovali političen položaj in sklepali o smernicah, ki jih bo Ireba v parlamentu zavzeli, smo sklicali za 28. november 1916 v Gradec sejo Hrvatsko-slovenskega kluba v hotelu »Elefanl«. Tedaj se je sklenilo zlasti, stopiti v ožje stike s To veliko delo, da je ideja mafniške deklaracije našla tako močen odmev v zadnji gorski vasici, je izvršila naša duhovščina in svetna inteligenca. Tega priznanja ji ne more nihče odvzeti. Predvsem je čutil knezoškof Jeglič, da morajo priznanja parlamentarcev dobiti opore tudi v domovini, Koncem avgusta 1917 je pozval vse ppli-tične stranke, naj izjavijo solidarnost z Jugoslovanskim _ klubom in majniško deklaracijo. To izjavo, ki je dobila pozneje naziv ljubljanska deklaracija, je podpisal prvi knezoškof dr. Jeglič sam. Časopisi so jo objavili 15. septembra 1917. Ta ljubljanska deklaracija je bila pričetek onega veličastnega gibanja, ki je tako mogočno manifestiralo zahtevo Slovencev po osvoboditvi. Širila pa se je deklaracijska misel z veliko silo tudi po jugu, za kar gre posebna zasluga nadškofu dr. Bauerju in škofu dr. Mahniču, v Bosni k Hercegovini pa zlasti frančiškanom. 9. oktobra je pretresla Slovence žalostna vest, da je umrl prejšnji večer dr. Janez Evangelist Krek. Njegova smrt je strašno odjeknila. Pogreb, ki ja Čehi, s katerimi smo že itak bili v tesnih odno-šajih. O graških sklepih smo obvestili tudi ostale slovenske parlamentarce in pričeli z intenzivnimi razgovori z ostalimi avstrijskimi )ugoslovani. Rezultat razgovorov je bil sklep, da se ob otvoritvi parlamenta ustanovi enoten klub avstrijskih jugoslovanskih poslancev, ki naj začne z javno borbo za politično svobodo Jugoslovanov. Že v januarju so se tudi dalmatinski poslanci izrekli za skupen nastop. Tako so se 29. maja združili hrv.-slovenski, dalmatinski in narodni klub v skupni Jugoslovanski klub, za predsednika koferega sem bil izvoljen jaz, podpredsednik pn je bil dr. La-ginja. Še pred formiranjem enotnega jugoslovanskega kluba smo se dogovorili z zastopniki Čehov in Jugoslovanov, da podamo na otvoritveni seji parlamenta posebno propagandistično izjavo, o čemer smo poročali že na ustanovni seji Jugoslovanskega kluba. Že na lej seji so se ludi ugotovile glavne smernice izjave. Hkrati je bil izvoljen poseben redakcijski odbor. Glede deklaracije same je pripomnili, da je v njej združeno narodnostno načelo, katerega smo poudarjali predvsem Slovenci, in pa hrvatsko državno pravo, na katerem so vztrajali Hrva-jje. Sklenilo se je, da se deklaracija zaradi večjega efekta poda ustno in pismeno z vsemi podpisi. Še pred sejo je skušal ministrski predsednik Clam-Martinic pregovoriti, da deklaracije ne bi podali, češ da bi to slabo vplivalo na zunanji svet. Njegova želja je bila seveda odbita. Razumljivo je, da so Nemci takoj planili po deklaraciji in da je začelo nemško časopisje bruhati staro sovraštvo proti Slovanom, proglašujoč jih za veleizdajalce. Tem večje navdušenje je izzvala deklaracija pri vseh južnih Slovanih, predvsem, morda je to najvažnejše, je dala skupen cilj vsem Jugoslovanom: Slovencem, Hrvatom in Srbom, ki so imeli tri deloma nasprotna gledanja in cilje pri načinu rešitve jugoslovanskega vprašanja. Združila je vse stranke v skupnem cilju. Vse je čutilo, da je napočil čas, ki prinaša popolno in brezkompromisno rešitev. Habsburški okvir deklaracije ni nikogar motil, ker so vsi spoznali, da je predvsem okrasek, da odvrača za veleizdajalci stikajoče državne tožilce, a ki sicer ni nikogar varalo. V ognju debate, ki ga j« povzročila, se je a priori smatralo kot minimum jugoslovanskih zahtev; pravica po samoodločeva-nju se je od strani slovenskih poslancev v toku na-daljne debate vedno bolj podčrtavala in kmalu je odpravila tudi habsburški okvir. Ta okvir habsburške dinastije je bil podan, kot rečeno, radi državnih tožilcev in raznih ozirov, da ze je mogla razviti zanjo agitacija. Ne, agitacija ni prava beseda tukaj. Ni bilo treba agitacije, a potrebno je bilo svetu pokazati, tako avstrijskim oblastem kakor državam, Ici bodo odločevale na mirovnih pogajanjih, da hočejo Slovenci svobodo. Zato je bilo potrebno, da se ves narod stoprocentno izreče zanjo. bil 13. oktobra, |e bil največja manifestacija jugoslovanske misli. Na grobu sta govorila poleg mene še Stanek in Dulibič. Od tedaj je šel glas po vsom jugn: »Dvignite glave, ker približuje se vaše odrešenje!« Smrt dr. Kreka je sprožila prvi plaz nadaljnjih manifestacijskih izjav. Sledili bo duhovščina vseh dekanij .občinski odbori, korporacije. Začeli so se prirejati veličastni tabori po vsej Sloveniji. 23. marca so izročile slovenske žene v Ljubljani nad 200.000 podpisov za deklaracijo v moje roke. Silne veličastne manifestacije za svobodo vseh Slovanov so so vršile ob priliki odkritja spominske plošče dr. Kreku t St. Janžu 18. marca 1918 in ob priliki proslave 501etnice narodnega divadla v Pragi sredi maja 1918. Napram vsem zahtevam in težnjam Slovanov so bili faktorji, ki so odločali o nsodi avstro-ogrske monarhije, gluhi in slepi. Da, ne samo to, še več: bili so agresivni in hoteli uveljaviti nemške »Belange«. V prestnlnem govoru ob otvoritvi cesar ne samo, da ni z besedico omenil jugoslovanskega vprašanja, ampak je izrazil upanje, da se bo država preuredila v smisln nemških zahtev. 17. junija 1917 je ministrski predsednik Clain-Martiuit* odbil deklaracijske izjave Čehov in Jugoslovanov in potrdil, da je edini program vlade nedotakljiva enotnost Avstro-ogrske. 27. junija je Seidel, ki je postal ministrski predsednik za Clam-Martinitzom, podal v parlamentu izjavo, da se vlada drži dualistične ustave in ne prizna samoodločbe narodov. 4. maja 1918 pa je isti Seidel pod pritiskom dogodkov izjavil t parlamenta, da bi tndi eventualna jugoslovanska država v okvirn nikakor ne obsegala onega ozemlja, ki leži na poti k Adriji, torej Slovencev. Ko se fe 1. oktobra 1918 sestal parlament, je ministrski predsednik, govoreč o avtonomističnih načrtih vlade,, povdarjal, da se bodo morale jugoslovanske težnje z ozirom na dualistični okvir monarhije omejiti. Odgovoril sem. da je ni več nobene nmetnosti na svetu, ld bi mogla Hrvate in Srbe ločiti od Slovencev. In šele, ko je bila katastrofa tu, so bili avstrijski državniki toliko nameščani, da bi bili pristali tudi na jugoslovansko državo v okviru monarhije, ki bi obsegala tudi Slovence. Toda ta njihova pripravljenost ni našla samo pri nas nobenega odmeva, ampak se jc 'razbila tudi na trdo-vratnosti in odporu Madžarov. V tem ožim je zaslepljenost Madžarov bila naravnost neverjetna, ki prav do konca niso bili pripravljeni dati niti najmanjših koncesij Slovanom in so bili prepričani, da se na mirovnih pogajanjih, za katere so že za prosili, vprašanje Slovanov sploh ne bo razprav ljalo. Prejšnji ministrski predsednik grof T'sza Jc Nadaljevanje na 2. strani zgodaj. grozil še meseca septembra 1918 ln dejal; »Morda bomo premagani, toda preden propademo, bomo imeli še vedno toliko moči, da vas bomo strlit« To je govoril, ko so se srbske divizije bližale Ko-sovemu polju. Razume se, da smo po majniški deklaraciji uporabljali še vsako priliko, da smo podčrtali svoje zahteve po svobodi. 6. decembra smo podali češki in jugoslovanski zastopniki v delegacijah skupno izjavo, v kateri smo zahtevali takojšnjo in popolno izvedbo svojih zahtev. 3. januarja 1918 je poslal jugoslovanski klub spomenice na vse mirovne delegacije v Brest-Li-tovskem, kjer smo zahtevali na podlagi samoodločbe narodov lastno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. 3. marca 1918 pa smo se sestali v Zagrebu zastopniki vseh jugoslovanskih strank in izjavili, da zahtevamo svojo narodno, neodvisno, na demokratski podlagi urejeno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Habsburško lezlo je bilo odvrženo. Medtem so se dogodki pričeli hitro odvijati, ki so v splošnem znani in ki jih radi kratko odmerjenega časa ne morem navajati. Ako se vprašamo, kakšen pomen je imela majniška deklaracija sa osvobojenje Jugoslovanov, mislim, da moram mirno in s prepričanjem reči, da je imela odločilen vpliv. Na eni strani je prešinila vse Jugoslovane z jugoslovansko idejo, usmerila je v en tir vse načrte, težnje in stremljenja Jugoslovanov in jim dala tako udarno silo, da so proklamirali svojo neodvisnost še pred vojaškim polomom Avstrije. S tem so postavili s Čehi in Poljaki tudi antanto in Wilsona, ki so odločali o novi Evropi, pred gotovo dejstvo, da Avstrije ni več. Zavezniki, kakor znano, spočetka nikakor niso inieli namena razdreti Avstro-Ogrske in je v prvi vrsti velikemu osvobodilnemu gibanju pripisati, da sta Wilson in antanta spremenila svoje prvotno stališče. Tako ima majniška deklaracija nepobitno velikanske zasluge sa zedinjenje vseh Jugoslo- Min, Cvelkovič Sloveniji: Nov paviljon za bolnišnico v Ljubljani 200.000 Din za kaznilnico v Begunjah Ljubljana, 19. maja. V spremstvu bana gosp. dr. Marka Natlačena ter šefa kabineta ministrstva za socialno politiko Mirka L a t a s a ter šefa pravosodnega ministrstva Božidarja Ogorelice je minister za socialno politiko in narodno zdravje in zastopnik pravosodnega ministra g. Dragiša Cvelkovič odpotoval popoldne na Gorenjsko. Hotel je spoznati in osebno pregledati ustanove, ki spadajo pod njegov resor. Zlasti ga je zanimal Golnik, kamor ie prispel v prvih popoldanskih urah. Tu so ga pozdravili vsi zdravniki s šefom-primariiem dr. Neubauerjem na čelu. Nato je obšej minister s spremstvom vse prostore zdravilišča ter se zanimal za vsako podrobnost. Po ogledu zdravilišča je dal minister Dragiša Cvelkovič poročevalcu »Slovenca« in »Vremena« sledečo izjavo: »Bil sem izredno iznenaden, ko sem našel v Ljubljani bolnišnico, ki H ni primere v vsej državi. To pa posebno zalo, ker je bilo toliko ministrov za socialno politiko in narodno zdravje ravno Slovencev, ki so zavzemali ta položaj cela tri leta. Se tekom tega leta bom podvzel vse, kar ie v moji moči, da se na Studencu sezidajo potrebne nove zgradbe in da se v ljubljanski državni bolnišnici zgradi toliko potreben nov paviljon, da bi na ta način pridobili na prostoru za bolnike. V Ljubljani sem videl edinstven prizor, da bolniki z zelo težkimi boleznimi leže po hodnikih in čakajo, da se sprazni kaka postelja, da bi dobili prostor.« Nadalje je minister Cve+kovič izjavil, da )e izredno zadovoljen z ureditvijo in poslovanjem tako Topol ščice kakor Golnika. Kar je ministru posebno padlo v oči, je vzgleden red in snaga, ki vlada v vseh ustanovah. Minister je nadalje dejal, da bo podvzel vse, da se zajamči sanato- rijem v Sloveniji potrebno število pacijenfov, da bi na ta način ti vzgledni zavodi mogli s čim večjim uspehom nadaljevati svoje veliko poslanstvo pri pobijanju najnevarnejše bolezni — tuberkuloze. »Sama okolica Oolnika,« tako je nadaljeval minister, »je izredna in zadovoljuje vsestransko bolnike, ki v tej krasni okolici ne iščejo samo zdravila za svojo bolezen, marveč uživajo tudi m^razkošnejša naravna čuda.« Z Golnika se je minister s spremstvom odpeljal čez Tržič v Begunje, kjer si je ogledal žensko kaznilnico. Pri vhodu ga je pozdravilo več sester z upraviteljico sestro Kembtno Pance na čelu. Nato sta minister Cvelkovič ter ban Natlačen z ostalim spremstvom obšla prav vse prostore ženske kaznilnice. Minister se je zanimal zlasti za starinske naprave. Na posameznih oddelkih se je dalj časa razgovarjal s kaznjenkami. Žejo so ga zanimali razni izdelki, ki jih izdelujejo kaznjenke. Minister Cvelkovič ni mogel dovolj izraziti svoje pohvale z ozirom na red, ki je v tem zavodu. Ravno z ozirom na to, da vzdržujejo sestre zavod v tako vzornem redu, je minister g. Cvetkovič zagotovil sestram potrebno subvencijo za adaptacijo del. Ta dela so preračunana na 200.000 Din in je minister zagotovil, da bo takoj odredil nakazilo tega zneska, čim vložijo sestre tozadevno prošnjo. Pod starodavgo lipo na dvorišču poslopja sta se nato minister Cvetkovič in ban dr. Natlačen vpisala v knjigo, v katero se vpisujejo vsf najodličnejši gostje, ki obiščejo ta zavod. Pod lo lipo sta ostala minister in ban še dalje časa v razgovoru s sestrami, nato pa je sledilo slovo. Minister Dragiša Cvelkovič se je s svojim spremstvom odpeljal na Bled. Vsedržavni kongres JRZ dne i. in 2. junija v Belgradu Belgrad, 18. maja. m. Ketr je izvršni odbor organizacijskega odseka JRZ ugotovil, da je organizacija stranke končana ter so potrebni zakonski pogoji izpolnjeni, je v smislu 61. 19 pravil sklenil, da bo 1. in 2. junija 1936 v Belgradu državni občni zbor zaradi izvolitve glavnega odbora. Na podlagi prednjega sklepa izvršilnega odbora in v smislu čl. 5 statuta se pozivajo na državni občni zbor visi izvoljeni člani glavnega odbora (čl, 7. strankinih pravil), vsi člani senata in narodne skupščine, ki pripadajo JRZ, predsedniki in podpredsedniki banovinskih odborov, predsedniki okrajnih odborov im predsedniki krajevnih odborov v onih mestih, ki volijo svoje posebne poslance, da sodelujejo na občnem zboru, ki bo zasedal v veliki dvorani JRZ v Dečanski ulici št. 18. Podrobnejši detevni red skupščine bo objavljen naknadno. Čl. 5 strankinih pravil določa, da se občni zbor sestane vsako leto meseca novembra na dan, ki ga določi glavni odbor. Če zahtevajo izredne razmere, sine glavni odbor preložiti občni zbor najdelj za dvanajst mesecev. Občni zbor je vrhovni organ stranke. Na njem se rešujejo vsa načelna programatična vprašanja in ti sklepi so obvezni za vse člane in strankine organizacije. Glavni odbor poroča občmemu zboru o strankinem delovanju v preteklem letu tako v političnem kakor v strankinem oziru. Sklepi občnega zbora so polno veljavni, ako so bili sprejeti z večino glasov navzočih članov. Čl. 6, ki govori o glavnem odboru stranke, pa določa: Glavni odbor je najvišji upravni organ Noth kardinali Vatikan, 19. maja. Sveti oče bo 15. junija sklical tajni konsistorij, v katerem bo imenoval za kardinala prefekta vatikanske biblioteke msgr. Ginvannija Mercatija in podprefekta iste knjižnice msgr. Eugena Tisseranta. Javni konsistorij pa bo 18. junija. Ob tej priliki bo Pij XI. objavil imena kardinalov, ki so bili že prej postavljeni in peetore. To so: Frede-rico Tcdeschini, imenovan 13. marca 1933, dalje dunajski pronuncij Enrico Sihilia, Francesco Mar-maggi in Lnigi Maglione, ki bo bili imenovani 16. decembra 1935. Msgr. Mercati je doma v škofiji Reggio Emilia in je od 1897. leta kot skriptor v službi na sedanjem mestu. Strokovnjak je za biblična in bizantinska vprašanja in je iz te stroke napisal več knjig. — Msgr. Tisserant je rojen v Nancyju, se je dolgo let mudil na vzhodu in je strokovnjak za vzhodne jezike. Pij XI. mu je večkrat zaupal važna poslanstva. Modernizacija vatikanske knjižnice je v veliki meri njegovo delo. 15 milijard Din za ceste v Nemčiji Berlin, 18. maja. b. Po uradnih podatkih je oilo doslej za gradnjo cest uporabljenih okoli eno milijardo mark (15 milijard Din). Gradnja cest v Nemčiji se nadaljuje z vso naglico in so finančna sredstva popolnoma zagotovljena. Število delavcev na cestah znaša povprečno 50—80.000, v zimskih mesecih manj, poleti mnogo več. Tukaj pa niso všteti Jelavci, ki so zaposleni v raznih tovarnah, ki dobavljajo gradbeni materija! f.a ceste in razne objekte, ki se gradijo na prelazih. stramke. Glavni odbor stalno vodi vse strankino poslovanje in daje smernice in navodila za vse politično in organizatoričmo strankino delo. Glavni odbor izdaja strankino glasilo in določa glavnega urednika. Seje glavnega odbora sklicuje predsednik ali namestnik, ako je predsednik zadržan, in sicer najmanj enkrat na mesec, po potrebi pa tudi večkrat. Glavni odbor upravlja strankino premoženje po posebnem odboru, ki ga izvoli in ki se po potrebi sam izpopolnjuje iz članov glavnega odbora. Čl. 7 strankinih pravil določa, da se glavni odbor sestoji iz 75 članov. 25 jih voli občni zbor in ti tvorijo ožji glavni odbor, a vsi skupaj predstavljajo širši glavni odbor. Ostalih 50 udov so: vsi predsedniki banovinskih odborov in še po štirje člani vsakega banovinskega odbora, ki jih izbere iz svoje srede, kakor tudi prelsednik in štirje člani za mesto Belgrad. Če se izprazni kako mesto izmed teh 5 članov, izvoljenih na občnem zboru, imenujejo novega ostali člani. Tekoče strankine posle vrši in ureja ožji glavni odbor, če gre za važnejša vprašanja, se povabijo tudi člani širšega glavnega odbora. Ožji glavni odbor sme iz svoje srede izbrati potrebno manjše število članov, ki tvorijo izvršilni odbor. Njegova naloga je, da rešuje tekoče nujne zadeve stranke. Čl. 8 strankinih pravil določa, da glavni odbor izvoli iz svoje srede preisednika, dva podpredsednika, tri tajnike in blagajnika. Število podpredsednikov sme biti po potrebi še večje. Madžarska škili v Berlin Budimpešta, 19. maja. AA. Štefani poroča: Madjarski prosvetni minister Homan bo 24. maja odpotoval v Berlin. Njegovo potovanje je uradnega značaja. Udeležil se bo manevrov nemške mornarice in obiskal bo Hitlerja, Goringa m Gob-belsa. V Berlinu mu bodo podelili diplomo častnega doktorja berlinske univerze. Načela se bodo tudi pogajanja za zboljšanje pogodbe, ki je bila sklenjena med Madjarsko in Nemčijo in ki govori o kulturnih odnosih med obema državama. Pu -ff nazaj na prestol svojih očetov Nova japonska olenziva na Kitajskem Šanghaj, 19. maja. Danes ni nobenega dvoma več, da japonska vlada, ki se je po znanem februarskem pniču orientirala na desno, namerava do kraja izvesti program priključitve severne Kitajske in notranje Mongolije k mandžurski državi oziroma k Japonski. Ta cilj je zasledovala tudi prejšnja vlada, ki «e je pa velikih težav notranjega in zunanjega značaja, katere stoje na poti temu načrtu, ustrašila in je obstala na pol pota. Sedanji režim v Tokiu se je sedaj odločil, da to vprašanje reši približno tako, kakor je Italija »rešila« abesinsko vprašanje, ker se pogajanja s Kitajsko v tej zadevi ostala brezuspešna. Diktator Čankajšek se namreč ni mogel odločiti za to, da bi se v vprašanju, ali naj Kitaj gre s sovjetsko Rusijo ali z Japonsko, opredelil na eno samo stran, nakar je japonska vlada sklenila, da poseže v vprašanje azijskega kontinenta brez ozira na Naniking, Japonska je namreč v teh dneh izrabila priložnost, ko je potreba izmenjati dosedanje japonske posadke v severnem Kitaju, u to, da pošilja na njihovo mesto znatno večje vojaške oddelke, nego je potreba. Japonska je imela še pred enim tednom med Pekingom, Tjenclnom, Fengtajem in Tanknjem, to je vzdolž železniške zveze Peidng-Mnkden, zbranih samo 2500 mož svoje vojske. Med četrtkom ln petkom pa |e bilo število te vojsk«, vključivši japonsko posadko v Pekinga, točno podvojeno. NajJaČji sta sedaj garniziji v Pekingu, potem v važnem križišča Fentaja, kjer se železnica odcepi v treh smereh proti Tfenclna, Nanldngu in Hankovu, ter v pristanišču Tjencinn samem. Včeraj se je pa Izkrcalo še nadaljnlh 5000 vojakov v pristanišča Cingvgantao, od katerih je en del odšel na vaino strateglčno točko Šanghaflcvang. Sledili pa bodo še drugi oddelki Vznemirjenost kitajskih oblasti pa je povečata vest, da )e poveljstvo japonske armade istočasno odposlalo velike vojaške oddelke na vse prelaze Velikega zida med Šanghajkvangom in Kalganom ter na vse točke, ki stražijo ceste iz Kitaja v notranjo Mongolijo. Strategična razdelitev teh čet kaže, da se je japonsko armadno poveljstvo sedaj končno odločilo za to, da v danem trenutka ne priključi samo že doslej od Japoncev zasedenih pokrajin notranje Mongolije k Mandžuriji, ampak da razširi svojo zasebno tndi na najzapadnejše pokrajine notranje Mongolije, tako da bi japonska zasedba segala od Mandžurije do kitajskega Turke-stana, ki je pod nadzorstvom sovjetske Rusije. V šanghaju trdijo, da v območja Velikega zida al bilo še nikoli zbrane tako velike armade, kakor k> le sedaj tam zbrala Japonska. Kitajski vladni krogi so prepričani, da bodo Japonci še letos proglasili mandžarskega cesarja Pu-Jia za cesarja Mongolije in severnega Kitaja. Obenem je poslanska tfbornica v Tokiu izglasovala 16. t m. proračun za leto 1936-37, ki znaša 2.309,910.000 jenov (28.873,875.000 Din v naši valuti). Vpoštevajoč takozVane skrite postavke, se računa, da bo lz tega šio za vojsko in mornarico najmanj 10 milijard v našem denarju. To je največji proračun, kar jih je doslej Japonska imela v zgodovini. Japonska vlada pa I« tudi sklenila, da bo pomnožila vse svoje posadke v mand-žurskem cesarstvu in da bodo te posadke stalne, tako da jih ne bo treba kakor doslej vedno izmenjavati. Obenem je ministrstvo za socialno politiko začelo z velikopotezno kolonlzcijo in hoče naseliti v Madžurijf v teku enega leta 1 milijon japonskih družin. Seveda bo ta akcija pripeljala do velikih diplomatskih zapletljajev. Že din j ene države severne Amerike so se že oglasile bi ameriški zunanji ttrad je objavil komunike, v katerem izjavlja, da se bo na vsak način držal tako imenovane pogodbe devetih velesil, ki, kakor znano, jamčijo za neokrnjenost kitajskega ozemlja. Ta pogodba vele vse države podpisnice, da ne dovolijo njene kršitve. Ta izjava, kakor pravijo v wa-shingtonskem zunanjem uradu, pa ne pomeni di-plomatičnega opomina Japonski, ampak zaenkrat samo konstatacijo, kakšne moralne obveznosti ima severna Amerika napram Kitaju. Bolj odločno je stališče Velike Britanije, ki čedalje bolj nezaupljivo gleda razkosavanje Kitaja od strani Japonske, in je obenem z ameriškim veleposlanikom v Tokiu g. Grewom pri japonski vladi protestirala zoper ogromno vtihotapljanje blaga iz Mandžurije v severni Kitaj. Ti tihotapstvo je namreč kitajsko vlado že doslej oškodovalo za več-stomilijonoke vsote, ki jih Nanking prejema kot carino iz sevemokitajskih pristanišč, dočim sedaj japooslk« oblasti na meji med Mandžurijo m severnim Kitajem oči vidno podpirajo tihotapstvo. Japonska vlada je odgovorila, da je to zadeva, ki se ne tiče nje, ampak kitajskih oblasti. V Nankingn vlada splošno prepričanje, da japonska diplomacija dela v tihem sporazumu s Nemčijo tn z blagohotno »pasivno asistenco« italijanske zunanje politike, ki nima ničesar proti tema, če se sankcionistični Britaniji na vseh koncih in krajih sveta delajo težave in se ruši prestiž ženevska Zveze pa francoskih »pacifistov«. V Palestini skrajno napeto Jeruzalem, 19. maja. c. Položaj v Palestini je od ure. do ure bolj napet. Danes je prišlo v Jeruzalemu do novih neredov in je bil med temi neredi ubit tudi sin jeruzalemskega župana. Visoki komisar je prepovedal izhajanje glavnega arabskega glasila »Apadi«. Cesto od Jeruzalema do Hajfe so zasedli vojaški oddelki z oklopnimi avtomobili. V Telavivu se je danes položaj tudi zelo poslabšal. Danes so bile tudi objavljene številke o kvoto, ki bo letos dovoljena Židom za doseljevanje. Ta številka je danes mnogo višja nego je bila prejšnja leta. Jeruzalem, 19. maja. b. Danes vlada v vsej državi strahovita napetost. Zaradi tega je britanski visoki komisar za Palestino izdal povelje ko-lonijalnim četam, da z oboroženo silo vzdržijo red in mir. Po vseh ulicah Palestine korakajo do zob oboroženi britanski vojaki, na ulicah pa krožijo celo patrole malih tankov. Na posameznih križiščih** so postavljene težke strojnice, ki bodo pri vsake«? tudi najmanjšem nemim stopile r akcijo. Jeruzalem, 19. maja. b. Včeraj so priredili inozemski časnikarji čajanko, na katero so povabili tudi nekaj voditeljev vsearabskega gibanja. Arabski voditelji so pri tej priliki izjavili, da britanske oblasti niti s silo ne bodo mogle ustaviti vsearabskega gibanja in Arabci ne bodo popustili vse dotlej, dokler ne bodo dosegli svojih pravic. Voditelji so izjavili, da ostanejo čvrsto na svojem programu in da bodo svoje zahteve za vsako ceno uveljavili. O kakšnih pogajanjih z britansko vlado vse dotlej ne bo govora, dokler se ne ustavi dotok Židov v Palestino. Voditelji pa so zanikali, da bi dobili pobudo ali pa celo podporo iz Nemčije ali pa Italije. Šahovske tekme Berlin, 19. maja. AA. DNB poroča iz Moskve: Izidi petega kola mednarodnega šahovskega turnirja »o naslednji: Botvinik je premagal Kana, La-skar in Flohr, Levenfiš in Capablanca ter Ragozin in Riumin so igrali remis. Po petem kolu vodi Botvinik in sicer s tremi točkami in eno nedokončano igro. Na drugem mestu sta Capablanka in Levenfiš, ki imata vsak po dva in pol točke in po eno nedokončano igro. * Bad Nauhefm, 19. maja. AA. DNB poroča: V drugem kolu mednarodnega šahovskega turnirja je premagal Bogoljubov Weisbergerja. Partije Van der Bosch-Heinicke in Vidmar-Rellstab sta končali remi«. Izidi iz prvega kola so sledeči: Keres-Rellstab remis, Weisberger je dobil partijo proti Heinicke, Aljehin je končal šele po 72 potezi partijo z Van der Boschem remis. Po drugem kolu imajo: Achues ena in pol, Heinicke ima pol točke, vsi drugi pa imajo po eno točko, Dunajska vremenska napoved: Bre* bistvenih izprememb. Junija - konec sankcij Pariz, 19. maja. b. Diplomatski sotrudnik poroča iz Rima, da je MusšOlmi prepričan, da se bodo sankcije ukinile koncem meseca junija ob priliki konference o utrdbi Dardancl, ki bo v Montreuxu. Mussolini je na turško noto odgovoril, da nima nič proti ponovnim utrdbam Dar« danel, vendar pa bo pristal na takšno utrditev šele tedaj, ko se ukinejo sankcije. Vesti kažejo, da je Turčija pripravljena, da podpira Italijo glede ukinitev sankcij. Italijansko civilno letalstvo na Jadranu Naše civilno zrakoplovstvo ob jadranski obali se razpleta v vedno gostejšo mrežo, ki sicer še vedno ne zadostuje iz leta v leto naraščajočemu pto-metu, vendar pa vsaj za začetek zadovoljivo vzdržuje zračne prometne zveze z zaledjem. Zanimivo pa je, koliko pozornosti posvečajo Italijani zračnemu prometu med jadranskimi otoki in italijansko celino. O tem piše zagrebški »Jutarnji liste: i Leta 1934 so se vsa italijanska društva za zračni promet združila v družbo }>od imenom >Ala Lit-toriac, ki je sedaj objavila splošne podatke o delu 1 v letu 1988. Italijanska potniška letala vežejo Za-der, Lošinj, Črez in Lastovo s Trstom, Rimom, Benetkami in drugimi večjimi italijanskimi mesti, pa tudi iz Rima plovejo preko Jadrana v Albanijo i in dalje na vzhod. Skupno so prepeljali 46.872 pot-| nikov, od teh 880 na albanskih linijah In 6509 na I Jadranskih. Jadranske linije izrabljajo Italijani s 3 i tromotornimi Junkers-Ju T/2 in z po 1 tromotornim 1 letalom Savoya C 71, Stella XK in Stella VII, s 6 tromotornimi Canta, 4 enomotornimi Canta, 2 bi-motorna Savoya C 55 in 2 Fiat letali A 84«. Prvo leto delovanja družbe »Ala Littoria« je bilo omogočeno z državno subvencijo v približnem znesku 160 milijonov dinarjev. (Naša družba za zračni promet »Aeroput« prejema letno državne subvencije ne celih 7 milijonov dinarjevl) Dohodki celotnega prometa pa so znašali okrog 19,605.000 Din, dohodki od potnikov so znašali okrog 16,500.000 Din. Iz tega je razvidno, da so italijanske, tako-imenovane jadranske proge, v celoti sicer poka-mle zavidanja vredne številčne rezultate, vendar pa so nekatere od njih slabo obiskane in jih Italijani vzdržujejo še nadalje le radi svoje premoči. Vse naše jadranske proge, čeprav jih imamo manj kakor Italijani, pa eo prav Izvrstno obiskane. Zemanska vremenska napoved sa 20. maj: Oblačno in nekaj dežja v severozahodnem delu, delno oblačno v drugih predelih. Temperatura bo nekoliko »rasla. Solnce vzhaja ob 4.05 is uhaja ob 19-04. Belgrajske vesti <™Jfr mu9, JT-. m- M'ni»ha Krek je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu glavnega ravn. Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu Ivani Gla-'"."Jegovega pomočnika dr. Matjaši- Z n,,ma v dališem razgovoru o problemu socialnega zavarovanja. . ^'STad 19 maja. m. Nocoj ob 20.20 je pri-f6'0 v Belgrad moštvo S C. Liverpoola, ki nastopi v četrtek proti BSK. BSK je za tek™ proti Liverpoolu določil naslednje moštvo: Olaser, Rado-vanovič Mitrovič, Arsenijevič, Stevovič, Lechner, Origovič, Vujadmovič, Marjanovič, Božovič in Ni-.TuC Vverpool zahteva po običaju angleških klubov, da se med tekmo ne smejo menlati igrale^ čeprav je to prijateljska mednarodna tekma. .... »elgrad. 19. maja. m. Danes popoldne je v veliki dvorani starega dvora sprejela v avdijenco Nj. Vel. kraljica Marija 500 slanic Kola LTbskih sester, ki so se udeležile občnega zbora te organizacije Zagreb, 19. maja. b. Zagrebška občina je danes izdala razpis za popolnitev 61 uradniških mest. Iz diplomatske službe Belgrad, 19. maja. m. Za atašeja pri našem poslaništvu v Tirani je bil imenovan dr. Joža Logar, uradnik zunanjega ministrstva v Belgradu. Belgrad, 19. maja. AA. Dne 21. t. m. ob 21.45 se pnpelie s peštanskim brzim vlakom v Belgrad 16 nemških pravnikov, udeležencev kongresa nemških pravnikov v Lipskem. V Belgradu "bodo nemški pravniki ostali ves dan 22. t. m. Namen tega obiska je, da se seznanijo z našimi pravniki ,n Pravnimi ustanovami. Iz Belgrada se odpeljejo 22. t m. zvečer z brzovlakom v Sofijo m Carigrad. Drobit« vesti Moskva, 19. maja. AA. (DNB) O kakšnih 40 rmičth z bregov Azovskega morja, ki so bili pred petimi dnevi odpluli z ribiškimi čolni na k*v na delfine, ni še nobenih vesti. London, 19. maja. AA. Po vesteh ie Jeruzalema se bo abesinski cesar v sredo ali četrtek podal na pot po Evropi. Hila, ki je bila zanj kup-liena v zapadnem delu Londona, bo pod nadzorstvom abesinske princese Jafsi, ki j« bližnja sorodu ic« abesinske cesaric«. London, 19. maja. AA. »Daily Telegraph« poroča, da M bodo ie ta teden začela pogajanja za pomorski sporazum med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Dunaj, 19. maja. AA. Z uradne strani se sporoča, da je bil včeraj aretiran predsednik Delavske zbornice v Gradcu in predsednik pokrajinske zve ze rreiheitstbunda za Štajersko in voditelj krščan-«S?Pc,*LI?f8r* delavskega gibanja na Stajersm AUiller. Njegova aretacija ja v zvezi z afero Feniuu Misijonar Kerec v nevarnosti Predstojnik salezijancev je prejel včeraj oi g. Jožefa Kereca pismo, ki ga objavljamo, ker je zlat list iz zgodovine katoliške cerkve. Taki možje eo junaki! — Ko pride kaj novih poročil, bomo takoj priobčili. Upajmo, da ni prišlo do najhujšega. Pismo se glasi: Veleč astiti gocpodl Junnanfou, 12. aprila 1936. Danes je dan, ko se je žrtvoval Gospod za našo veliko noč. Želim Vam, da ga obhajate v miru in veselju, in da Vaša duša poveličuje Boga za mnoge Njegove milosti. Mi, Vaši sobratje v Junnanfou obhajamo letošnjo veliko noč pod ognjem in mečem božjih sovražnikov. Mislil sem, da bomo mogli še kaj rešiti pravočasno, a ni nam bilo dano; do sedaj še življenja ni bilo mogoče spraviti na bolj varno mesto. Obdani smo z ognjem in zelo slab je naš vojaški prezidij, tako da sovražniki (komunisti) hudo pritiskajo in napredujejo. Ako ne poseže vmes posebna božja pomoč, smo nocoj že v rokah najhujših sovražnikov kristjanstva in mogoče tudi že pred božjim prestolom na sodbi. Kakorkoli nam je ljubi Bog v svoji neskončni usmiljenosti določil; vsi smo mirno vdani v Njegovo sveto voljo. Ako poklanjamo naše življenje na oltar našega misijonskega poklica za to našo novo ustanovo, naj bo ta žrtev klic božji za mnoge druge sobrate, ki naj pridejo nadaljevat delo na njivi, ki smo jo mi z mučeniško krvjo pomočili. In kakor prosim Vsemogočnega, da naj nam bo vsem milostljiv, ko se bomo morali naglo, in tudi z nekim neizbežnim strahom, predstaviti pred Njegovo sodbo, takisto lepo prosim Vaa in vse drag« sobrate, naj boio radodarni t tvojimi molitvami za naše uboge duie. Če bi gopod inšpektor Braga ne mogel prejeti mojega včerajšnjega pisma, mu poročajte v Macao, da nismo mogli rešiti nič, ne pri znancih in ne pri naših sosedih. Vse orodje delavnic, šolski predmeti in pohištvo, kakor tudi ves konstruktivni material ide v roke podivjane mase in rdeče armade. Označite posebno še, da je gospod Lepe-titpas, inženjer in konstruktor, že prejel od mene 5000 indokinskih piaster in 15.000 junanskih dolarjev, drugo posojilo da je še vedno v banki »In-dochine«. Knjigo čekov bom jaz v zadnjem trenutku uničil, da ne bo prišla kaka škoda od strani zlobnežev za našo ustanovo. Pravim, »če bo še čas za to«, sicer prepuščam tudi to božjemu usmiljenju. Vsem našim dobrotnikom in prijateljem pa povejte, da zelo vdano dajemo svoje življenje za božje kraljestvo, in da v tem zadnjem trenutku izrekamo svojo najvianejšo zahvalo vsem za vse dobro, ki so nam ga storili. Potolažite naše družine; ako nam bo Bog usmiljen pri sodbi, jih vse pričakujemo nad zvezdami. — Ako nas pa posebna božja pomoč še na kak način reši pokolja, Vam bomo to v najkrajšem poročali. Končno sprejmite, prečastiti in predragi gospod, naše prisrčne pozdrave in priporočila v vaše svete molitve. Vaš ponižno vdani sobrat Jožef Kerec, salezijanski misijonar v Junnanfou — Kitajsko. Zgodovinske najdbe v dolini Krke Zadnje leto je bilo v okolici Žužemberka odkritih veliko zanimivih zgodovinskih predmetov. Te najdbe niso sistematičnega raziskavanja, temveč so bile najdene slučajno. Pričajo pa, da je bila Krška dolina važna prometna pot v zgodovinski in prazgodovinski dobi. Poganski žrtvenik (ara), najden na Valični vasi Profesor dr. Sarija je v okolici pregledoval in fotografiral stare rimske napise. Na Valični vasi, v cerkvici sv. Martina, je opazil nenavaden prag, o katerem je trdil, da bi utegnil biti poganski rimski žrtvenik. Fantje in možje iz vasi so se ojunačili in eo prag vzdignili. Domneva g. profesorja je bila pravilna. Kameniti prag je dobro ohranjen poganski oltar iz rimske dobe. Napis se glasi takole: P MAXIMIVS MATERNUS MEMSORLEO XO ARD CIVIBVS SV1S SABIMOET VEMVSTO COS V SL M Iz napisa je razvidno, da je dal oltar napraviti Pu-blius Maksimus Maternus mensor (inženjer) 10 legije geminae svojim rojakom (civibus), ko sta bila konzula Sabinus in Venustus (1. 240 po Kr.). Ta oltar bo ostal vzidan pri cerkvi sv. Martina. S tem je tudi potrjena domneva zgodovinarjev, da ie bila ta-, cerkvica sezidana na mestu, kjer so nekdaj po-gkuji.častili svoje malike. V znak zmage krščanstva 8o dali za prag cerkve jx>ganski oltar. — Ta oltar priča, da so se Rimljani naselili ne samo po mestih, ampak tudi po deželi in predvsem tam, kjer je bila dežela že prej obljudena, kakor Valična vas, ki je znamenita po izkopninah iz predrimske, keltske dobe. Cerkev sv. Martina stoji na peščenem hribu, ki je bil nekdaj keltska trdnjava. Med cerkvijo in vasjo v sredini je hrib umetno prekopan, da so na ta način zavarovali dohod do »gradišča«. Hrib je bil utrjen z eliptičnimi nasipi. Ko so pred par leti ri-golali pod temi nasipi za vinograd, so naleteli v zemlji na veliko človeških kosti. Iz 'ega bi se dalo sklepati, da so se za to trdnjavo bili nekoč krvavi boji. Rimljani so utrdbo zavzeli in se tn naselili. Maksimus Maternus, nekak inženjer v 10 legiji, je bil ta doma. Izkopnine iz kamene in rimske dobe v Smihelu pri Žužemberka Ravno nasproti Valične vasi, na desnem bregu Krke, v vasi Šmihel, ima dobro ohranjen .spomenik neki Vibius, doslužen rimski vojak. Pri prekopavanju župnijskega vrta so naleteli na temelj rimske stavbe, ki je bila brez dvoma last tega dosluženega vojaka. To podeželsko stanovanje rimskega mogotca je obstojalo iz treh poslopij, ki so bila obrnjena v obliki enokrakega trikotnika drugo proti drugemu, na sredi pa'je bilo trioglato Jvorišče. Stanovanjska hiša je imela značilno rimsko kurilno peč, fjokrita je bila z opeko. Poslopje ie uničil požar. Najden novec z napisom in podobo cesarja Galijana priča, da je stala stavba v tistem času ko je mensor Maksimus dal napraviti oltar na Vaiični vasi. Prav pod stanovanjsko hišo rimskega mogotca, pol metra globoko, pa je bila najdena prav lepo ohranjena kamnita sekira iz neolitske dobe. Ta se- kira nam priča, da je bila krška dolina naseljena že v kameni dobi, par tisoč let pred Kristusom. Glavna trgovska jx>ta so bila ob rekah in je tudi Krka tvorila tako trgovsko pot. Značilna je kontinuiteta naselbine v Smihelu pri Žužemberku od neolitske dobe do danes. Profesor dr. Sarija je našel tu na rimskih razvalinah razbite posode z značilno staroslo-vensko ornamentiko. Oglejski denar na Velikem OVboVm Na Velikem Globokem, župnija Krka, je letos Inž. Jože Skabic v grobu Ljubljana. 19. maja. Idealna osebnost rajnkega inž. Skubica in njegova nenadna smrt sta ob njegovem ]x>grebu zbrali številno množico njegovih prijateljev in znancev, ki eo ga spremili na božjo njivo k Sv. Križu. Po- frebne obrede je opravil trnovski župnik gosp. inžgar ob asistenci g. dr. Pogačnika in g. dr. Fajdiga. Tovariši blagega jx>kojnika j>a so se zbrali v močan pevski zbor. ki je ob odhodu s pokopališča pri Sv. Krištofu in na pokopališču pri Sv. Križu ob odprtem grobu zapel v srce segajoče žalostinke. V imenu Kmečke zveze, kateri je blagi pokojnik posvečal vse moči, sta ee [>ogreba udeležila predsednik g. B rod ar in minister v p. g. dr. K u lovec, v imenu Katoliškega akad. starešinstva g. dr. G o s a r , v imenu kmetijskega odelka kraljeve banske uprave načelnik tega oddelka g. Podgornik. Poleg tega so prišli k |>ogrebu njegovi številni znanci in prijatelji, ki si jih je rajnki Jože baš zaradi svojega nemirnega življenja, ki ga je v senci mogočnikov preganjalo iz kraja v kraj, silno veliko pridobil j>o najrazličnejših krajih Slovenije. Zlasti številno so bili zastojiani njegovi prijatelji iz Kranja, kjer je v času najhujših preganjanj preživel nekaj let in si zaradi svoje nesebične delavnosti in kremenitega značaja pridobil 6plošno sjioštovanje. Prišli so tudi rojaki iz, njegove domače vasi, da so se poslovili od njega., ki je kljub izobrazbi in kljub širokemu obzorju ostal zvest svoji kmečki zemlji, svoji domači vasi in svojemu narodu. Veličastno dolg sprevod se je vil izpred cerkve sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv Križu, kjer smo idealnega in delavnega Jožeta jx>ložili v prerani grob. Ob grobu eo se f>oslovili od njega g. Brodar v imenu Kmečke zveze, g. L i ko vi č v imenu sošolcev, g. A b s e c v imenu njegovih stanovskih tovarišev in g. P i r c v imenu banovinskega urad-ništva. Najbolj v srce pa so nam segle besede za-stopnika zagrebškega katoliškega akademskega društva »Danica«, katero je blagi jx>kojnik sousta-navljal in ki še danes vrši vee tiste naloge, katere ji je [>okojni Jože kot soustanovitelj namenil. Pevski zbor je jx>d vodstvom g. P u š a zapel žalostno poslovilno pesem »Blagor mu, ki se spočije« in inž. Jožeta Skubica je zagrnila slovenska zemlja na Odafam zo6na nega je najSofjH tiartttfo pred Sofeznimi! poko|iališču, kjer spi že toliko prerano umrlih slovenskih javnih delavcev. Z njim je legel v tirob eden izmed nnjidealnejših in najneeebicnejših ljubiteljev pristne slovenske zemlje, kateremu je GosjkhI Bog j>o svojih neizpreinenljivih načrtih prekinil nikdar izpolnjeno hrepenenje po sreči in blagostanju svojega naroda. Njenru ni bilo dano, da bi učnkal jx>lnost svojega dela, ker Bogu. go-sjK)darju življenja, je bilo to, kar je naredil, dovolj za plačilo. V življenju ga sicer nikdar ni dobil, toda vemo, da »bratoljubje vlada v jami« in da je tudi pokojni Jože pri Bogu našel svoje plačilo. Dragi Jože, bodi ti lahka slovenska žemljica, katero si vso poznal in vso tako neizrečeno ljubili Počivaj v miru! KINO SLOGA »J35 mmm Letiirjeva opereta svetovnega slovesa FRASKITA H. H. Bolmann, Jarmtlle Novolnu H. MOBer, H. RiUiman in Carl Anton Samo danes! Ob 16. 1H-1S In ?1 16 url1 Naše dijaštvo Kongrepacija akademikov pri oo. Jcanitih rma drevi ot> JO »voj rodni šmarnkrnii »ostannk. Prldiitr vsi, dn r« pomonimo za «*ut>ot!k) romanje v Stri*"*no, Profokt. plast mahu in ven se je usul srebrn denar, čudne oblike. Bilo je več otrok navzočih. Domenček si je nabasal žepe, drugi otroci pa so metali denar v Krko. Vseh novcev je bilo par sto. Denar je iz dobe, ko so Slovenci na Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem pripadali cerkveni državi oglejskih patriarhov. Največ novcev je z napisom in sliko pa-trijarha Gregorija (1251—1269). Na eni strani je slika orla z napisom Civitas Aquilea, na drugi slika Gregorija z napisom Gregorius pa(triarha). Novci so tudi z sliko in napisom Bertoldus Pa(triarha) in Volrichus. So tudi novci mesta Trsta z napisom: »Civitas Tergestum« in slika in napis: »Sanctus Ju-stus«. — Ta zaklad je brez dvoma nekdo skril okrog leta 1250 v tem skalovju vsled vojske, ki je Dolenjski dispanzerji Kaj nam povedo vodje dispanzerjev divjala v deželi v tem času med patrijarhi in Sjx>n-hajmi. Morda je lastnik denarja padel v vojski, denar je pa v skalovju fK>čakal na Bašetovega Do- menčka. Kdor bi si hotel spopolniti svoje numizmatične zbirke s tem zelo redkim denarjem, naj se obrne do sorodnika najditelja g. Alojzija Žitnika, šefa propagandnega oddelka Vzajemne zavarovalnice v Belgradu. Vse te najdbe pričajo, da je bila Krška dolina od nekdaj naseljena in da so bili časi, ko so v Suhi krajini še denar zakopavali. Danes pz Suha krajina nima ne denarja ne vode. Dr. Peček Jože, vodja dispanzerja v Cerkljah ob Krki. Naš dispanzer deluje sredi revnih kmetov in viničarjev, ki bi poiskali zdravnika šele dva dni- pred smrtjo, če bi bolehali za jetiko. Sedaj je vsem omogočen brezplačen pregled, kadarkoli kdo hoče. Otvor-jen je bil 9. aprila t. 1. in delamo vsak torek in četrtek od 14. do 16. Upamo, da nam bo mogoče s pomočjo občin krškega in brežiškega okraja že drugo leto prenesti Jispanzer v središče teh krajev — v Brežice, kamor bi spadal že od vsega početka. Dober mesec poslujemo, število jetičnih se množi, med njimi so taki, ki so nujno potrebni sanatorijskega zdravljenja, a jih radi pomanjkanja gmotnih sredstev ne morem nikamor poslati. Najbolj si želim, da bi nam dinarska akcija dala tako bogat fond, da bi bili vsaj najnujnejši slučaji oskrbljeni. Huda nesreča pri gradnji gorenjske Ceste Tri delavce podsuto Ljubljana, 19. maja. Pri gradnji nove ceste čez medenski klanec se je pripetila danes okoli 2 jx>poldne velika nesreča. To cesto, kakor znano, gradi tvrdka Dedek, ki je zgradila v bližini Medna zasilen lesen most nad cesto, po katerem teče tir za gradbene vagončke, tako da morejo delavci lažje do.važati gradivo, zlasti gramoz in kamenje na novo, nižje ležečo cesto. Ta leseni most pa je bil danes okoli 2 preobremenjen. Na njem je bilo kar 6 vagončkov, naloženih s težkim kamenjem. Ko je hotel delavec Janez Špenko prevrniti zadnji vagonček na cesto, se je naenkrat most zrušil ter je padlo vse v globino, to je lesovje, vagončki in kamenje. Vsa težka masa je zasula pod seboj tri delavce. Drugi delavci, ki so to videli, eo naglo priskočili ter pri- Mati človeškega rodu Za ma| in slednji čas. UL S KRISTUSOM PONIŽANA 20. Ob gsobo. Po Gospodovem pogrebu, ki bi mu mogli reči, da je bil prva procesija s svetim Rešnjim Telesom, in po njegovem pokopu v Arimatejčev grob, se je Marija v družbi Janeza Evangelista vrnila v mesto. Kje drugje sta mogla iskati in najti varno zavetišče kakor v hiši Marije, matere Janeza Marka? Tam je imela pozneje tudi prva krščanska občina v Jeruzalemu svoje shajališče (Apd: 12, 12). Na tem kraju je bila tudi zadnja večerja. Semkaj se je umaknila žalostna Mat' vsemu svet-u, le svojim grenkim spominom se ni mogla umakniti nikamour. Mimo nje so šli znova vsi gTozni prizori z Oljske gore in s Kalvarije, Edino zadoščenje za vse trpljenje ji je bila misel na odrešenje človeškega rodu. Kri Gospodova je bila prelita za mnoge v odipuščenje grehov. V svojem brezmadežnem srcu je Devica čutila, da so Gospoda bolj ko težki križ težili grehi sveta. Sedaj je Odrešenik dopolnil svoje veliko mučeniško spravno delo in poslanstvo. Druge Gospodu vdane žene so v jutru tretjega dne obiskale njegov grob. Marija se jim ni pridružila. Obisk na grobu bi zdaj to pot m zdaj ta čas za Marijo ne bil dovolj zgovorno znamenje mene globoke žive vere. Ali nista angela v ble-stečem oblačilu ženam ob grobu skorajda z rahlim očitkom rekla: »Čemu iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal. Spomnite se, kako vam je povedal, ko je bil še v Galileji: ,Sin človekov mora biti izdan v roke grešnikov, biti križan in tretji dan vstati'« (t.K: 24, 7). Marija ni šla v grob iskat Gospoda, njej se ni bilo treba še le z angelskim opominom spom- niti Gospodovih preroških besed. Vee, kar je s Kristusom doživela in pretrpela, vse je pri Mariji stalo pod geslom: »Blagor ji, ki je včrovala, zakaj spolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod« (Lk: 1, 45). Marija je bila v svoji veri modra in močna žena. Akoprav se je njeno Sonce skrilo v grobu in se je tudi sama z njim pogreznila v dolge ure neskončne osamljenosti, je bil vendar njen duh vsak čas ožarjen od sončnih upov. Ponižanje, ki je zadelo Mater božjo ob trpljenju in smrti božjega Sina, jo je dvignilo, ne potrdilo; jo je razsvetlilo, ne stemnilo; jo je oplemenitilo, ne zagrenilo; je ni odtujilo, marveč približalo m dalo človeškemu rodu za Mater. Tudi o vsem svojem ožarjenem trpljenju in o vseh svojih blagoslovljenih bolečinah bi mogla Marija ponoviti svoj slavospev: »Velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto« (Lk: 1, 49). Prevelike so bile reči, ka jih je Bog prav iz globočin trpljenja dvignil in dal okusiti Mariji; prevelike, da bi mogla govoriti o njih. H komu na svetu naj bi šla, da mu razodene svoje tihe bolečine? Svoje velike duhovne radosti je še mogla v visokem slavospevu razodeti Elizabeti, svoji od Svetega Duha razsvetljeni sorodnici; svojih žalosti ne more razodeti nikomur. Le v enem more človeški rod nekoliko premeriti Marijino trpljenje, da spozna in zaupa, da je ni bridkosti, ki bi je Marija ne razumela in ne mogla utolažiti. Ali je, ali ni taka Žena milosti polna in blagoslovljena med vsemi ženami? Mati je dala svojim otrokom zgled, kako se pride skozi trpljenje k duhovni tolažbi; nai nam izprosi še moč in milost da Dridemo po vseh bojih h končni zmagi. čeli odkopavati zasute tovariše. Iz Ljubljane so telefonično pozvali reševalni avto, ki je nato odko-pane delavce odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Najhujše je poškodovan 25 letni delavec Lovrenc Sleme iz vasi Dvorje pri Cerkljah, ki je stal najgloblje in na katerega je padla vsa teža. Ima resne notranje poškodbe ter polomljene ude. Poškodovan je tudi na glavi. Hudo ponesrečen je tudi 34 letni delavec Janez Špenko. ki je dobil hude notranje poškodbe, zlomilo mu je pa tudi levo nogo in levo roko. Tudi Špenkove poškodbe so nevarnega značaja. Špenko je družinski oče. — Nekoliko lažje pa je bil ranjen 32 letni samski delavec Jernej Škerl, doma iz Kleč. Njega je opraskalo prav močno po desni roki in levi nogi. Vzrok nesreče je nedvomno v tem, ker je bilo naenkrat preveč težkih vagončkov na mostu. Pri gotovih boleznih žolia in jeter, Žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna FRANZ - JOSEFOV A grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenfe črev. Kliniške iskušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče Franz- Josefova voda pomešana z nekoliko vroče vode. Rok. po nrtn soc. pol. in nar. idr S-br. 15485, Jft. V. 35. Dr, Červinka, primarij bolnišnice v Novem mesto. Naš dispanzer je začel šele pred kratkim poslovati in ga voJi dr. J. Prodan, šef ljubljanskega dispanzerja. Njegov oko- Pa lrš ae razteza čez novomeški, čmomeljski, metliški ter deloma litijski in krški okraj. Potreben je Dolenjski, a stokrat potreben je od vseh pozabljeni Beli Krajini, dokler se nam ne posreči ustanoviti tudi za Belo Krajino samostojni dispanzer. Dokler pa se to ne zgodi — razlogov za pesimizem imamo več kot dovolj — bo posloval naš dispanzer, nastanjen v ženski bolnišnici, pač za vso Dolenjsko. Koliko je jetike v dolenjskih okrajih? Po mojem izkustva jo je dovolj za pet dispanzerjev, zato bo delo v enem samem presegalo človeške močL Na kr. banski upravi in na protituberkulozni zvezi leži naloga, osrečiti naše kraje vsaj s tako številnimi protitu-berkuloznimi postojankami, kakor jih ima Gorenjska. Cerkveni vestnih Cerkev v Kriimikah. Jntrt, m primmli Oo«podo-vnsrn vnebohoda, ob lO.Sfl slov. wv. n>*Aa; pridiga odpade; ircvnja ko: Missn in hon. B. M. v., al. A. Rt-hov»ky, wra.lnnJo: AJleluJa, imomidlt Dotm, -A. P. firies-ba^hrn-, ofort.: Ascondlt Dous, zJ. St. Premrl. K blagoslovu: Tantum ivruo, »1. Fr. Oorbrtfc; po mnfli: Kri«tn(«v vsiobohod, zl. p. Hugolln Sat hira-. j f P. Hilarij Perpar | Samostansko družino oo. kapucinov v Celju je včeraj zadel hud udarec,. Po dolgem trpljenju se je lepo pripravljen preselil v boljše življenje p. Hilarij Perpar. Pokojni je bil doma iz dobre krščanske hiše v Dobrniču na Dolenjskem, kjer se je rodil 1. 1865; poleg njega je bil duhovnik še en njegov brat. Gimnazijo je začel obiskovati v Novem mestu, nato je stopil v kapucinski red, opravil novicijat v Schwarzenbergu, nadaljeval gimnazijske študije na Tirolskem, kakor večina takratnih gojencev kapucinskega reda. Po dovršeni gimnaziji je stopil v bogoslovje v Gorici in bil dne 22. aprila 1899 fjosvečen v mašnika. Služboval je v Sv. Križu na Vipavskem, v Škofji Loki in v Celju. V Celje je prišel že pred svetovno vojno in je opravljal službo kurata v tukajšnji javni bolnišnici. Pokojni je bil veeten duhovnik, dika in ponos kapucinske-ga reda. Bil je zelo vnet pridigar in zelo iskan spovednik. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne iz samostana na okoliško pokopališče. Bolehal je že dolgo časa. Pred dvema letoma in pol ga je zadela kap in od tedaj ni več zapustil celice. Naj mu Bog obilo poplača vse, kar je dobrega storil za razširjanje Njegovega kraljestva na zemlji. Kako so ujeli ciganske roparje Mavčni odliv noge jih je izdal Prepodena roparska tolpa na varnem Maribor, 19. maja. Na cesti med Brezovico in Šalamenci v Prek-murju je bil izvršen drzen roparski napad. Ko se je vračal zvečer Kari Zeks iz Pečoncev proti domu, sta mu nenadoma zastavila cesto dva moška. Eden je znklical »stoj« ter naperil vanj karabinko, drugi pa je pristopil ter mu pretipal žepe in nahrbtnik. Vzel mu je 250 Din gotovine ter 15 komadov mila. salamo in nove čevlje. Potem ga je dvakrat sunil v zahvalo s pestjo v obraz in oba roparska napadalca je vzela noč. V temi je oropani Zeks samo to videl, da sta obn roparja bosa, po govorici je pa prepoznal cigana. Prijavil je napad orožnikom, ki so se takoj podali na zasledovanje. Na mestu, kjer je bil izvršen rop, je stal razbojnik s karabinko na njivi jx>leg ceste v mehki zemlji, v kateri se je razločno, kakor v kakem modelu, poznal odtis bose noge. Orožniki so v ta model vlili mavec ter iako dobili natančno obliko razbojnikove noge. Potem so posvetili vso pažnjo bosim ciganom v soseščini ter jim vsem preiskali noge. Z nogo 35- letnega cigana Geze Kovača v Brezovici se je mavčni odliv presenetljivo skladal in so ga zaradi tega prijeli. Cigan se je zvijal in tajil, končno pa je le prišel z barvo na dan. Ni pa hotel izdati svojega poitingača ter je |K> krivem obdolžil nekega posesinika iz soseščine, da mu je pomagal. Šele ko so mu dokazali laž. je jjovedal. da mu je pri roparskem pohodu delal družbo njegov 20 letni brat Albert. Oha cigana sta se. odpravila zvečer krast kokoši. Ker sta vlomila pri dveh posestnikih v kurnike, pa nikjer nista dobila plena, sla bila jezna in sta ustavila Žeksa, katerega sta na cesti srečala. Geza ga je držal v šahu z nabito karabinko, Albert pa mu je preiskal žepe ter mu potem prisolil dva udarca po glavi. Tudi del plena je prišel na dan, zlasti vse milo, katerega cigani itak ne rabijo. Pač pa so ostali cigani skrili puško, ki io je imel Geza na svojem pohodu Ohema ciganoma so dokazali še celo vrsto tatvin in razbojstev, tako da ju čaka lejx> število let v kaznilnici. Drobne novice Slomškovi prazniki Navodila pevcem Pri službi božji ob Slomškovih praznikih bomo imeli samo ljudsko petje, vsi bomo pevci! Pri pol-nočnici bomo peli sledeče pesmi: Kraljevo znamenje križ stoji (Slomškova), Marija, Mati ljubljena, Presveto srce slavo. Na praznik 29. junija na Glavnem trgu bomo pa peli: Sv. ime Marijino, Mašno: K Tebi, Jezus ljubeznivi. Lepa si roža Marija. Po povzdigovanju: Pridi molit, o kristjan, sklep Angel Gospodov. Besedilo pesmi bo v izkaznicah. Melodijo večinoma znamo, prosimo pa cerkvene pevo-vodie in onganiste ter pevce, da vse nedelje do Slomškovih praznikov pojejo v domači cerkvi tudi te pesmi in jih tako uporabijo, da uvedejo s tem tudi doma ljudsko cerkveno petje. Ljudsko petje mladine Tudi dne 21. junija bo ljudsko petje mladine, in sicer bo Spominska knjižica za mladino obsegala vse pesmi tudi z notami, da jih bodo tako mogli tudi pozneje doma uporabljati kot pripomoček za ljudsko petje mladine. Pri službi božji dne 21 junija bomo peli sledeče pesmi: Sv. križ, Oče v večni visokosti, Marija moje želje, Ponižno tukaj poklfknimo. Na koncu pa Slomškovo: Preljubo ve: selje Ta spominska knjižica, ki velja obenem tudi kot izkaznica za mladino, stane samo 1 Din. Šole si naj jih čim prej, oskrbijo! Kupujte le domače Izdelke t PERION pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupnjte ga I Koledar Sreda, 20. maja: Bernardin Siln., spoznavalec; Plavtilo. - Mlaj ob 21.54. - Heršel napoveduje dež. — Osebne vesti = Iz orožniške službe, lz Maribora ie premeščen za vodnika orožniškega voda v Otočac podporočnik Borislav Popovič, vodnik II. orožni-škecja voda. Podporočnik Popovič je bil \ Mariboru priljubljen iako pri predpostavljenih, kakor pri podreienih orožnikih in med meščani. Želimo mu na novem službenem mestu obilo sreče. Na njegovo mesto pride v Maribor podporočnik Božidar Simič iz Varaždina. - Vodnik prevalj-skega voda kapetan čošič Zlatoje je premeščen v orožniško šolo v Srem. Kamenico, v Prevalje pa pride podporočnik Radoslav Gjurič iz Kranja. Naglo te smrt nastopila velikokrat, ako so bolniki zanemarili visok pritisk krvi ali poapnenje žil Kopališče ISpffi Vas bo rešilo. najprej kvariali, eden od delavcev pa je zahteval večerjo Gostilničar Sivek je zahteval 8 Dm naprej. To nezaupanje je delavce razburilo in prišlo je do prepira. Sivek se je bal, da ga ne bi delavci napadli in zato je prosil za pomoč tri domače veleposestnike, ki so bili v gostilni. Ko so pa delavci videli, da se domačini med sabo pogovarjajo, so skočili za mize ter čakali odločno, da sprejmejo morebitno borbo. Med Sive-kom in onim delavcem, ki ie naročil večerjo, je nastal pretep. Veleposestnik Frank je skočil na ulico, pričel zvoniti in trobentati ter je tako zbudil vso vas. V petih minutah je bila vsa vas pokonci. Kmetje so se oborožili s sekirami in drugim orodjem ter stekli proti gostilni, odkoder so čuli strahovit hrup in vpilje na pomoč. Kmetje so napadli delavce s palicami, sekirami in koli in puškami ter jih nemilo pretepavali. Malo pozneje je prišla še četa 20 gasilcev, ki so prav tako s sekirami navalili na delavce. Delavci so se branili samo s stoli. Kmetje so delavce neusmiljeno mesarili. Konec krvavemu pokolju je napravila šele orožniška četa, ki je s silo prepodila kmete. Orožnikom se je nudil strašen prizor. Delavci so ječali in krvaveli, štirje domači kmetje pa so sedeli na kupu ranjencev in mrli-čev ter, dasi krvavi do ramen, pili vino. Posledica krvavega pokolja jc bila: trije mrtvi delavci in 13 težko ranjenih. Državno tožilstvo je obtožilo 31 oseb samih Nemcev. 23 jih je obtoženih umora po zamišljenem načrtu, ostalih osem pa zaradi sopomoči. O zaključku obravnave bomo poročali — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj ua prazeu želodec kozarec na ravne »Franz-Josef grenčice«. — Gospod minister trgovine in iudustrijo dr. Milan Vrbanič je blagovolil prevzeti častno pred-sedništvo XVI. spomladanskega ljubljanskega ve-lesejma, ki bo od 30. maja do 8. junija. — Na šmarni gori bo na praznik vnebohoda ob ugodnem vremenu ob 4 popoldne majniška po-božnost v ljudskim petjem. Vabljeni okoličani in Ljubljančani. Najprimernejši odhod z vlakom ob 12.05 do postaje Medno. — Slepi esperantisti. V okvirju 9. jugoslovanskega esperantskega kongresa, ki bo v Ljubljani od 30. maja do 2. junija t. 1., bo tudi sestanek slepih esperantistov. Vsi, ki se za ta sestanek zanimate, ste uljaidno vabljeni! — Leustek Alojzij. — Važno za posetnike Ljubljanskega velesej-ma! Ako si pri postajni blagajni nabavite za ceno Din 2.— rumeno železniško izkaznico ter celo vozno karto pustite na velesejmu potrditi, se z isto karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi; za potovanje v Ljubljano od 25. maja do 8. junija, za povratek od 30. maja do 16. junija vključno. Po Ljubljani se boste lahko vozili s tramvajem, na katerem boste na podlagi vele-sejmske legitimacije imeli znižano voznino. Pod istimi pogoji — velesejmska legitimacja! — velja 50% popust tudi na progah Aeroputa za časa trajanja velesejma. Prevoz ročne prtljage do 15 kg brezplačen! Na parobrodih jugosl. parobrodskih družbe velja 50% popust, odn. popust, sestoječ v tem, da ee s karto nižjega razreda lahko peljete v višjem razredu: za potovanje v Ljubljano od 20. maja do 8. junija, na povratku od 30. maja do 20. junija. — Dva ponesrečenca z dežele. Na Trojanah se je zadela 16 letna gostilničarjeva hčerka Helena Cerarjcva s kolesom v tovorni avto pivovarne Union. Pri padcu jc dobila hude notranje poškodbe. — V Mozlju na Kočevskem je padlo 12 m dolgo bruno na hrbet 43 letnemu delavcu Francu Zimi iz bližnje vasi Rajndola ter mu zlomilo hrbtenico. Prepeljan je bil v bolnišnico. — Njegovo stanje je smrtno nevarno. — Sv. maša, dar Srca Jezusovega. Spisal Bogumil M. Remec D. )., Vrtnice za leto 1936. Izdal Glasnik Srca Jezusovega. Tiskala jug. tiskarna, 160 strani. — To je liturgično ascetična razlaga sv maše, razdejlena na 30 poglavij, da se lahko uporablja za govore in branje pri junijski pobožnosli na čast Srcu Jezusovemu. Knjiga izide tc dni. Podrobno poročilo sledi. — Avtoizlel na Grossglockner in po Koroški 30 maja do 1. junija. Informacije in prijave v izletni pisarni Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«. — Grozen vaški pokolj pred sodiščem. - V Somboru se je v ponedeljek pričel velik proccs prok 31 nemškim kmetom iz vasi Grabovca v Baranju, ker so v noči od 22. do 23. septembra lanskega leta na grozovit način poklali tn hrvaške dclavce, 13 pa jih tako težko ranili, da so šc danes nesposobni za delo. Do tega grozovitega dogodka jc prišlo zaradi malega prepira v gostilni Valentina Stveka. ki je tudi obtožen. V Si-vekovo gostilno je prišla 22. septembra zvečer skupina 16 hrvaških delavcev, ki delajo na državnem posetvu Belje, ki pa med tamkajšnjim prebivalstvom niso preveč priljubljeni Delavci so — Nemško-slovenski in slovensko-nemški žepni slovarček s slovničnimi podatki za Slovence. Sestavila prof. dr. Angela Piskernik. Založila Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana, 1936. Strani 232, mala 8» (žejjni format). Vez. 30 Din. broš. 20 Din. Slovenci doslej še nismo imeli majhnega, priročnega nemškega slovarja, ki bi ustrezal vsem praktičnim zahtevam (primeren besedni zaklad, vsi potrebni slovnični podatki k jjosameznim besedam i. t. d.). Imamo pač izvrstne večje slovarje take vrste, ki pa so temu primerno dražji in fK> obsegu za povprečno rabo jirebogati. Zato moramo [»zdraviti založniško dejanje Jugoslovanske knjigarne, ki nam je dala to prejDotrebno knjižico. Besedišče fiopol-noma zadošča za navadnega zemljana, kakor nalašč pa je ta slovarček tudi za dijaštvo naših srednjih šol, ker mu od tretje pa do osme šole lahko izvrstno služi in mu ostane še pozneje za življenje. — Samostalniki imajo povsod pridejan spolnik in potrebne končnice ter naznačbo preglasa. Pri pridevnikih je dodejano stopnjevanje. Glagoli so opremljeni z vsemi potrebnimi oblikami. Tudi naglas je povsod označen, kjer je treba. Glede rabe slovarčka je podalo založništvo v svojem predgovoru natančna navodila. Upamo, da bo naše občinstvo v obilnem številu začelo segati po tem delcu, ki je zamašilo precejšnjo vrzel v našem praktičnem čtivu. — Krojaška industrija in obrt bosta na Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija razstavili kompletne modne obleke za dame in gospode. Prvovrstno blago, natančno krojenje, solidna izdelava in nizke cene same priporočajo obiskovalcem naše domače jjodjetnike. — Telesna elastičnost povzdigne Vašo pojavo v društvenem in poslovnem svetu. Vi boste elastičnost dobili s nošnjo Palma gumijastimi podpetniki tako, da Vam bo hoja užitek. — Starši, uporabljajte za otroke BABY-SISTOM| pasto za zobe. — Poročilo o celjskem koncertu Glasbene Matice, ki se je vršil 7. maja, smo prejeli šele včeraj, zalo ga nismo mogli prinesti. Zdaj je za dnevnik že prepozno, ter naj nam prizadeti opro-ste, da ga ne moremo priobčiti. — V Narodnem domu v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3 se bo v sredo 20. t. m. o 20.30 predvajal poučni film »Obramba od napadov iz zraka«. Vstop prost Pri teSki stolici napetosti, glavobolu vsled zaprtja očiati ena do dve čaši naravne FRANZ-JOSEFOVE grenke vode prebavne organe FranC>J<»efOVO vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Eeg. po urni. BOC. pol. in nar. zdr. 8-br. 15486, 26. V. Si. — Romanje na Trsat in izlet na čarobni otok Rab o binkoštih. Cene: iz Ljubljane 160 Din; iz Zid. mosta (Štajerci) 135 Din, iz Brežic 120 Din, iz Zagreba in Karlovca 110 Din; za dijake, vajence in otroke do 14. leta 120 Din iz Ljubljane, 110 Din iz Zid. mosta, iz Brežic 100 Din, iz Zagreba in Karlovca 90 Din. Proste in režijske vozovnice: za izkaznico 50 Din. — Posebni vlak iz Ljubljane čez Zidani most—Zagreb—Karlovec (po isti progi nazaj); do posebnega vlaka polovična voznina. Ne odlašajte s plačili! Pojasnila pošlje zastonj pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. Ljubljana © Maršal Franchet d'F.spereY skozi Ljubljano. Včeraj zjutraj sc je z Orient Simplon ekspre-som pripeljal v Ljubljano iz Belgrada francoski maršal Franchet d'EspereY, ki se je mudil no oficirskem obisku v Belgradu. Kljub zgodnji uri je bil moršul že od Zidanega mosta dalje na nogah ter se je živahno razgovarjal z našimi častniki, ki so ga spremljali z generalom Pridičem iz Novega Sada na čelu. V imenu tukajšnjih oblasti sta maršala pozdravila v salonskem vagonu divizijski general Nedeljkovič, v imenu bana dr. Natlačena pa načelnik dr. Hubad. Oba sta ostala v razgovoru do odhoda vlaka. Maršal je skozi okno odzdravljal prijazno tudi občinstvu, ki ga je spoznalo. Naši častniki so maršala spremliali nato do državne meje. 0 Maša za turiste in izletnike bo jutri, na praznik, in v nedeljo, 24. maja t. 1. v kapeli Vzajemne zavarovalnice, obakrat ob četrt na pet, pred odhodi turistovskih vlakov. © Ob priliki moje osemdesetletnice sem prejel toliko čestitk, da mi je nemogoče vsakemu posameznemu se zahvaliti. Zato se tem jx>tom vsem iskreno zahvaljujem. — Fran Medič star. 0 Zasebni in trgovski nameščenci bodo zborovali. V petek zvečer ob 8 bodo v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani zborovali naši zasebni in trgovski namcščenci, organizirani v društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Dnevni red občnega zbora nhseaa Dolea poročil in volitev več aktualnih in važnih nameščenskih zadev. Vse članstvo je toplo vabljeno. © Ljubljanski klub, ki zbira okoli sebe intelektualce iz vseh naših ln-ogov, brez ozira na njihovo politično opredelitev, za gojitev sloven- | ske kulture in družabnosti, se je te dni nanovo konstituiral z dr. Windischerjem kot predsednikom. Topot je drugi podpredsednik član naše vojske podpolkovnik Milan Krekovič. Klub bo odslej razpolagal s še večjimi in udobnejšimi prostori, danimi mu na razpolago od Avtomobilskega kluba, bo tudi letos poskrbel za predavanja naših najboljših strokovnjakov v vseh vprašanjih, po katerih je po pravici zaslovel za važno ognjišče kulturnega življenja v slovenski pre-stolici. © Nagla smrt na cesti. Včeraj dopoldne okoli 10 so bili poklicani reševalci v Murnikovo ulico, kjer je omedlel neki starček. Reševalci so prepeljali starčka z avtom v bolnišnico, toda tik pred bolnišnico je starček umrl in ga zato bolnišnica ni prevzela. Truplo si je nato v Mestnem domu ogledala policijska komisija in sicer zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette. Dr. Lužar je ugotovil, da je starčka zadela srčna kap. Starček je 72 letni mestni revež Karel Cim-permann. © G. Milan Skrbinšek, igralec in režiser naše drame, praznuje danes 25 letni jubilej umetniškega dela v Bezirovi igri »Tiran«. Poleg jubilanta nastopijo še dame: Saričeva, M. Vera, Boltarjeva in skoro ves moški ansambl. Režira C. Debevec. Prosimo cenjeno občinstvo, da si nabavi vstopnice v predprodaji. © Stanovanjski urad ljubljanskega velesejma opozarja in vljudno naproša vse, ki bi mogli za čas velesejma, to je v dneh od 30. maja do 8. junija 1936, ali tudi samo za nekaj večerov, dati proti plačilu na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu odpravništvu, Mestni trg 27, III. nadstr., soba št. 50, ali j>a ravnateljstvu velesejma. Od 29. maja 1936 naprej posluje stanovanjski urad na glavnem kolodvoru v sobi zraven pomožne zunanje železniške blagajne pri trafiki ob Masarykovi cesti. Telefon št. 2720. © Marljiva godba Dravske sekcije nižjih poštnih uslužbencev se je pričela živahno udejstvovati. Tako je 2. maja po končanih šmarnicah priredila pred cerkvijo sv. Cirila in Metoda promenadni koncert naših lepih slovenskih pesmi, ki ga je poslušala velika množica ljudstva, odobravajoč ta korak poštarjev z željo, da se še večkrat tako simpatično predstavijo jgvnosti. Kakor izvemo, se poštna godba skupno s pevskim zborom marljivo pripravlja na nastop pri sv. maši začetkom meseca junija v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Našim poštarjem, ki fK>leg napornega dela v službi najdejo dovolj časa za idealna stremljenja, gre vse priznanje. Naj vztrajajo na tej poti, njim in njihovemu stanu v čast in vzj>odbudo tudi drugim © Kino Kodeljevo. Danes: S 72 kliče na pomoč — (George 0'Brienl. Cene znižane. © Otvoritev Štirnovega kopališča na Ježici bo v četrtek 21. maja. 0 Pregled motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani jx>ziva lastnike, ki so vzeli vozila izpod plombe ter stavili v promet, odnosno, ki iz kateregakoli vzroka ši nimajo pregledanih in za promet odobrenih motornih vozil, naj jih v izogib posledic pripeljejo k pregledu v ponedeljek 25. maja med 8 in 10 v Ljubljano na Breg št. 20, poleg Sv. Jakoba mostu, dohod z Novega trga. © Usmiljenim srcem! Na periferiji Ljubljane živi družina: mati, ki je vsa bolehna in napol oslepela od dela, od dela in bede do kraja izmučena, trije otroci, vsled nezadostne hrane komaj razviti, oče, ki je bil koroški borec, je v umobolnici, ker je od bede zblaznel. Lepo prosimo dobra srca, da po močeh pomagajo s perilom — posteljnim in telesnim, z obleko in z gotovino, da se vsaj za nekaj mesecev plača najemnina nesrečni družini. Darove sprejema upravništvo Slovenca. Obleko in perilo se lahko odda na porii frančiškanskega samostana. © Nesreča delavca. Predsnočnjim je peljal 32 letni hlapec Lovrenz Brodar voz, na katerem je bilo okoli 1000 kg premoga. Voz pa se mu je prevrnil ter padel nanj tako, da je dobil Brodar hude notranje poškodbe ter je moral v bolnišnico. Maribor n Igralci Slomškove družine. Prva vaja na prostem za igro »Naša apostola« bo na praznik jutri, v četrtek, ob 14. Vsi zbori, solisti in konjeniki morajo biti navzoči. Točno ob 14. začnemo! □ Smrt ugledne gospe. Včeraj je umrla v Ko-roščevi 54 vdova po odvetniku gospa Olga Ka-pus, mati mariborskega odvetnika g. Kapusa. Po-kojnica je bila blaga in dobra gospa ter je uživala splošno spoštovanje in ugled. Pogreb bo danes v sredo ob 16. na mestno pokopališče na Pobrežju. Svetila ji večna luč, žalujočim naše sožalje! □ Ljubljanska opera gostuje jutri v četrtek za red C. in v ^)etek za red A. Gostovanje za red B. se vrši prihodnji teden. Opera uprizori Rossini-jevega »Seviljskega brivca«. □ Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor opozarja, da je 15, maja potekel zadnji rok za plačilo: II. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet in luksuz (pavšaliranega), rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni brutto promet in uslužbenskega davka z izrednim doprinosom in izredno davščino za bednostni fond za mesec april. □ Glasbena Soia »Drave« ima ob sklepu šolskega leta tri javne produkcije. Prva bo v četrtek 21. t, m., druga v petek 22, t. m., vsakokrat z začetkom ob 5. popoldne v mali dvorani Nar. doma. Nastopijo posamezni instrumentalisti, V soboto dne 23. t. m. je sklepna produkcija v veliki dvorani Narodnega doma z začetkom ob 8. zvečer. Nastopi pripravljalna šola, šolski zbor, mladinski zbor, violinski ansambl in šolski orkester. □ Za izlet na Vlnagoro se sprejemajo prijave še danes pri vratarju frančiškanskega samostana. Na račun voznine je treba plačti 20 Din. □ Enodnevni tečaj za poletna dela v vinogradu in pokončavanje škodljivcev in bolezni vinske trte bo v ponedeljek 25. maja na banovtnski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Začetek tečaja je ob 8. uri. □ Poziv tiskarnam. Na podlagi razpisa kr. banske uprave v Ljubljani poziva mestna občina mariborska vse tiskarne, da predložijo krtačne odtise vseh prospektov in drugih edicij tujsko-prometnega ali propagandnega značaja za področje Tujsko-prometne zveze v Mariboru isti predhodno v pregled. □ Črna revSilna. V Studencih živijo v nepopisni bedi otroci, katerih mati je iz obupa zarad revščine segla po lizolu ter se selaj nahaja v bolnišnici. Darove v živilih in denarju sprejema za male revčke uprava »Slovenca« na Koroški cesti. □ Kolporterja za »Slovenski dom« iščemo. Spreten prodajalec si lahko zagotovi lep in trajen zaslužek. Prijave pri upravi »Slovenca« na Koroški cesti 1. □ Drzen vlom so izvršili neznani dolgoprst-neii v stanovanje g. Franca Jerebiča. V deževni noči so ae splazili skozi okno na jedilni shrambi v predsobo, iz katere so odnesli pisalni stroj, plašč in nekai denarja. Primile denuncijanta! Pod tem naslovom je prinesel »Učiteljski tovariše z dne 19. marca 1936 daljši članek, podpisan od šolskega upravitelja Lojzeta Zupanca. V tem članku vzbuja pisec usmiljenje pri bravcih, ker učitelji tako silno trpe pred denuncijanti. Potem pripoveduje sledeče: »Znan mi je slučaj, ko je učitelj s paličico, s katero je učencem na stenskem zemljevidu razkazoval zemljepisne znake, mimogrede opozoril učenko na njeno nepazljivost in motenje pouka. Napravil je »dejanje«, ki ga zakon o narodnih šo jah zabranjuje. A učenkin oče, znan izsiljevalec in pijanec, je napisal učitelju pismo ter zahteval 200 Din, sicer da ga bo ovadil pristojnim oblastem, ker je z kralj<. Sicer je to lep naziv, pa če se ga šolski otroci poslužujejo zato, da tovariša dražijo, sem se obrnil na šolskega upravitelja Zupanca z dopisom, v katerem ga pozivljem, naj pri otrocih Izposluje, da zbadanje mojega sina opuste. Moje pismo je bilo precej rezko, to pa za to, ker sem slišal od otrok, da je šolski upravitelj, čeravno znabiti nehote, dal šolskim otrokom povod za zbadanje mojega sina in drugih mojih otrok. To pismo je upravitelj poslal okrajnemu načelstvu v Ljubljano, ki ga je uradnim potom odstopilo drž. tožilstvu; to pa me je tožilo po § 302. kaz. zak. Pri razpravi je moj zagovornik v moje opra-vičenje pojasnil ves slučaj. V odgovor na to je g. upravitelj pred sodiščem natančno opisal vse dogodke tako, kakor so gori med >—*. Ko je na to moj zagovornik opozoril šolskega upravitelja, da me je nazval v članku »Učiteljskega tovariša« znanega izsiljevalca in pijanca, je šolski upravitelj odvrnil: »Tam sem imel v mislili nekoga dro-gega.c Pri tej trditvi je ostalo kljub temu, da mu Je moj zagovornik predočil, da je nemogoče, da bi se zgodila dva popolnoma enaka slučaja, zlasti, je nemogoče, da bi bili dve učenki dobili enaki poškodbi na roki, ki bi izvirali iz opeklin na Zapestju, da bi bili namazani z jedko tekočino ld je pustila sledove itd. itd. Naj zve javnost o vsem tem. Jaz pa vprašam šolskega upravitelja Zupanca, 8e mi Je pripravljen dati za »znanega izsiljevalca in pijanca« primemo zadoščenje, ali pa s polnim pogumom zapisati ln povedati, da gre gori navedeni članek v »Učiteljskem tovarišu« name, potem si bom poiskal zadoščenje sam. Petek Alojzij, krošnjar, Škocijan pri Turjaku. Celje & Za protiluberkulozni teden v Cetju so dijaki meščanske šole pod vodstvom strok, učite-Jia g. Grašerja naslikali lepe propagandne slike, ki so razstavljene v raznih izložbenih oknih v mestu. Drevi ob 8 bo v mestnem parku v okviru protituberkuloznega tedna koncert »Oljke«. & 75 letnico rojstvo praznuje danes v krogu svoje družine, posebno na Zg. Hudinji in v Iremerju znana ga. Antonija Regul, po domače tičarjeva Tončka. Naša slavljenka je vzgojila zelo lepo svoje otroke in je živela samo za svojo družino m Boga. Želimo ji, da bi sveža m zdrava, kakor je sedaj, dočakala še mnogo srečnih in veselih let. er Gojenci za vzgojo slepe dece v Zagrebu PT ,Klre Din in četrti, posestnik Jakob Zad-nikar z Brda pri Viču, da je prejel zavarovalnino 34.000 Din na ta način, da so bili preda tirani datumi prijave, kar je po obtožniel izvršil obtoženi Šinkovec. Zaslišanje obtožencev je trajalo od 10 dopoldne do 13.30. Nato je bila razprava prekinjena na 16. Obramba obtožencev je bila trdovratna in napeta. Prvi obtoženec, ki mu je dri. tožilec naprtil vso krivdo za polom in odgovornost za vse manipulacije, je mirno in odločno odgovarjal na vsa vj&aSfnja, duhaprisoten je skušal parirati vse napade od strani drž. tožilca in je vzdržal najhujše vzkrižno zasliševanje. Jasno je izjavil: »Nisem kriv v nobeni točki.< V prav vseh podrobnostih je očrtal postanek in poslovanje Vzajemne pomoči, kakor tudi poslovanje od te ustanovljenih zadrug »Jugošport«, »Letoviški dom« in »Jugoslovanske kmetijske zavarovalnice za živino<. Ustanovil je Vzajemno pomoč ne v svoje sebične namene, marveč v splošno korist. Največji naval zavarovancev je bil novembra in decembra 1931. Branilec dr. Vladislav P e g a n je ugotovil, da je dobil obtoženec na vpogled blagajniške knjige šele po 2 letih, ko je tekla preiskava. Na banski upravi so držali knjige in jih niso poslali preiskovalnemu sodniku. Ko je prevzel komisar g. Mencinger Vzajemno pomoč, ni bila izvedena nikaka predaja blagajne in 6pisov. Obtoženec toliko ve, da je moralo biti takrat v blagajni s poštno hranilnico okoli 1 milijon dinarjev. Ne ve niti, kdaj so zopet blagajno odpe-čatili. Obtoženec Avgust Ogrizek je izpovedal skladno s prvim obtožencem. Sam je vrnil blagajni 211.000 Din. Janko Poljak se ni čutil v nikakem pogledu krivega. Tudi zadnji obtoženec zanika^ vsako krivdo. Sprva niti ni poznal prvega obtoženca, ki naj bi mu pomagal, da je za teto prejel 34.000 Din, čeprav naj bi pred karenčno dotx> umrla. Na popoldanski razpravi je bil zaslišan kot priča ban. inšp. g. Anton Mencinger. Ta je prevzel h. februarja 1932 kot vladni komisar vodstvo poslov Vzajemne pomoči. Razprava je trajala do pozno zvečer. Jutri se nadaljuje. Razdejanje strele Mati in sin ohromela Maribor, 19. maja. Nevihta nad nevihto se razvija vsak dan nad Mariborom in okolico. Posebno huda je bila včeraj, ko je bliskalo in grmelo nad Kamnioo in Roš-pohom. Pri tem je udarila strela v hišo posestnice Ivane Kralj v Rošpohu št. 106, Strela je povzročila pravo razdejanje, posestnioo in njenega sina pa močno poškodovala. Ko ee je zahliskalo, je bila Ivana Kralj s svojim sinom Antonom v sobi. Strela je udarila v streho ter razbila in pometala skoraj vso opeko na tla. Skozi streho je šinila v strop ter izvrtala na njem ogromno luknjo. V trenutku treska je šla Ivana Kralj iz ene sobe v drugo. V hipu ee je v sobi silno posvetilo in že sta ležala posest-nica in njen sin nezavestna na tleh. Ljudje, ki so videli iz soseščine udar strele, so naglo prihiteli na pomoč v strahu, da je v hiši vse pobito ter da bodo vsak hip planili plameni iz strehe. Vendar strela ni ničesar vžgala, pač pa je povzročila v sobi pravcato razdejanje, ker je švigala sem in tja ter razbila pohištvo. Med temi razvalinami eta ležala mati in sin kakor mrtva ter so nekateri naglo odhiteli v Kamnioo po duhovnika. Drugim pa se je med tem posrečilo, da so z umetnim dihanjem spravili v oba onesveščenca znake življenja. Posledice so bile pri materi in sinu zelo občutne. Mati leži še danes na levi strani čisto ohromela in komaj da spravi par besed iz ust; tudi pri sinu se poznajo posledice, ker mu je živčevje ohromelo na eni strani telesa, vendar ne tako močno, kot pri materi. Tudi materijalna škoda je velika. Poizvedovanja UUa Je v nedeljo mala »eflen« papig«. LeteJa je proti glnhonomulei lo holnlgnlcd. Najditelja prosimo, naj Jo odda proti nagradi liiSnlcl n« Jegiičovi ceett 10. Najdena Je bil« mala veota denarja. VipraaSta pri Anw>nu .ftanočai. Soteska i. imiiiiču«. je francoski minister Berard zabranil uporabo šolskih prostorov za esperantske tečaje. Pred odločilno zmago v DruStvu narodov je dobil francoski zastopnik, filozof Bergson, zapoved, da mora govoriti proti resoluciji, čeprav sam privatno sim-patizira z gibanjem. Militaristična struja na Japonskem Je pozaprla voditelje verske sekte Oomo-to, s čimer je oškodovala tudi osperanto, ki ae ga je omenjena organizacija velikopotezno posluževala. Toda kaj so pomagali vsi ti in slični ukrepi? Ali se je menjal režim in z njim odnošaji proti esperantu (na Francoskem je sledil Berardu Heriot, ki je prijatelj esperanta) al! pa je opaziti nenaden vzpon v drugih državah. Sedanje nazadovanje esperantistov v Nemčiji izenačuje ogromni porast na Norveškem, Danskem, Hoiandskem in Baltskih državah. Kar tlačijo Nemol v Rajhu, to forsirajo Nemci v Avstriji. Letošnji svetovni esp. kongres na Dunaju podpirajo moralno in materialno vsa avstrijska ministrstva, kler, znanstvene institucije itd. Zguba v Nemčiji je torej povsem izenačena. Esperantsko gibanje niha torej pri nas, niha v Evropi, niha povsod. Toda rezultat je vedno porast. V primeru z razvojem modernih tehničnih pridobitev je videti razvoj esperanta počasen. Znanja esperanta ni mogoče kupiti kakor avto, radio ali gramofon. Treba je aktivnega napora, vere v bodočnost človeštva, mnogokrat samozatajevanja. Ko bodo odločujoči faktorji spoznali, kakega pomena je esperanto prav za male narode, tedaj se bo šele videlo, kako velikega pomena je bilo dosedanje delo esperantskih pionirjev. Jugoslovanski esperantisti se vesele kongresnega snidenja v beli Ljubljani, ker vedo, da bodo deležni prisrčnega sprejema, izbranega sporeda in krasnih izletov. Prav pred 10 leti se je vršil kongres v Mariboru in udeleženci trde, da se ga še danes radi spominjajo. Ljubljanski kongres ga bo brez dvoma še prekosil. Bled V nedeljo 17. t. m. ie Prosvetno društvo izvajalo veliko igro o Izgubljenem sinu. Bil je to v resnici dogodek za Bled. Obširni trg pred župno cerkvijo je naravnost idealen prostor za to vrsto iger. Dasi je svetopisemska zgodba vsakomur dobro znana, vendar nudi v dvogovorih in dejanju toliko izvirnih ter tako poljudno podanih domislekov, da nepretrgano veže gledalčevo pozornost. Kljub preprosti vsebini ima igra v sebi tako napetost, da je razvoj res veličasten. Nastopilo je okrog 100 igralcev in sodelavcev, več konjenikov s fanfarami, cel svatovski sprevod je v veselem razpoloženju pri-vozil skozi igrišče, voz visoko naloženega sena s pevajočimi grablifeami in ukajočimi kosci, mle-karice, veseli študentje, veččlanska svatovska godba itd. Igralci so svoje vloge ne igrali, ampak naravnost doživljali. Zato ni čudno, da so za seboj potegnili tudi občinstvo in je bila pozornost ves čas vzorna. Igralci so poleg dobre igre razpolagali tudi z dovolj močnimi glasovi, kar ie pri igri na prostem piosebno važno tako, da gledalcem ni ušel noben stavek. Veliko je pomagalo k večjemu učinku igre menjavanje luči, ki je prihajala iz treh žarometov. Udeležba je bila naravnost rekordna. Po prodanih vstopnicah sodeč je bilo okrog 900 gledalcev, ne vštevši velikega števila onih, ki so mogli takoj po začetku igre tihotapsko na odprtem trgu prisostvovati prireditvi. Med udeleženci je bilo tudi nekaj Angležev in Dancev, ki se mudijo na Bledu in ki so se zlasti zanimali za narodne noše. Igralcem in g. režiserju smo hvaležni za lep užitek, ki so nam ga nudili. Kranj Francosko akademijo, kot zaključek tečajev, priredi na Vnebohod, 21. t. m., ob 10 dopoldne v gledališki dvorani Narodnega doma Francoski krožek v Kranju s sodelovanjem gimnazije. Ker se bosta akademije udeležila ljubljanski francoski konzul g. Remerand in lektor francoskega jezika g. Lacroix, vabi odbor občinstvo in urade, da se udeleže v častnem številu omenjene prireditve, h kateri je vstop prost. Ptuj Protituberkulozni teden v Ptuju. Protituberkulozna liga v Ptuju je uvedla prav obširno nabiralno akcijo, h kateri so se pridružila vsa društva, socialne in kulturne organizacije ter strokovne, obrtne in in gospodarske korjjoracije. Liga je vsem zgoraj omenjenim društvom razposlala nabiralne pole, da zbirajo med seboj, med svojimi člani prispevke, kakor so bili tudi dostavljeni bloki po 150 Din vsem trgovcem, gostilnam, tovarnam, restavracijam in kinojxxijetju v Ptuju s prošnjo, da jih razprodajajo med svoje odjemalce, odnosno obiskovalce. Dalje so vsi državni in drugi uradi prejeli poštne položnice s prošnjo, da uvedejo med svojim uradništvom nabiralno akcijo »Protituberkuloznega dinarja« in tako pripomorejo ligi v borbi proti jetiki. Dolžnost celokupne javnosti ptujskega okraja, posebno pa javnosti mesta Ptuja ie, da v tem tednu {»sveti vsaj nekoliko svojih misli protituberkuloznemu gibanju in da to malo požrtvovalnost dokaže s svojim prispevkom v ta namen. Zato tem potom vljudno prosimo vse, ki so prejeli nabiralne pole, da to akcijo najskrbneje izvedejo. Ako bo komu blokov predčasno zmanjkalo, jih lahko še dobi v protitu-berktiloznem dispanzerju v Ptuju. Vsakdo bo imel priliko v tem tednu pokazati, kako plemenito srce ima, kakor tudi bo vsakdo imel priliko dokazati veličino svojega razumevanja in s tem tudi volje za sodelovanje v borbi proti najkrutejši socialni ljudski bolezni — proti tuberkulozi! Nasznanila m-mmmmmmmmmm Liubliana 1 Kino Kodeljevo igra dane« ob 20..TO *8 78 kliče na poinoA« (George 0 Brieui), Cene aiižnnc. 1 Slovensko tdravniiko druitvo v Ljubljani prire dl XIV. Traimstvoai sestanek v poslovnem letu 19M dne 22. maja t. 1. ob IS v predavalnici trot ornega oddelka Obče drž. bolnišnice v Ljubljani s flledoč.iin sporedom: dr. Albin Sali&kar, docent med. fakult. v LJubljani: Vloga žolčnega mehurja v hapatnlnom sistemu. Vabljeni vsi gg zdra vni ki I 1 Na danaSnji produkciji Državnega kontervato-rija so 7.0Htopani s svojimi doli naslednji skladatelji: Novoviiejiski, Dvorak, Sček Breda, Gojmlr Krek, Anton Lajevic, Slavko Ostere s svojimi samospevi. Dalje Chopin, Skerjano. &tolcer-Slawe»skl ln MlloJerv.M g klavirskimi skladbami tor Jnnaičok in Milojtoič vsak t eno svojih sonait «a violino hi klavir. Poster spored ln Izvrstno nnfitudirant Izvajalci morajo vrbudltl pri ob-čiinstivu zanimanje za nocoj&njo produkcijo, ki z »Ane todno ob 18.15 v Filharmoail.Vni dvorani. Vstop v dvorimo Je dovoljtin na podlagi aporeda, bi se dobi za R Din v MatMni knjigarni. Ker bo med tervajsnji dvorana zaprta, prosimo, da zased« občinstvo svoja mesta par minu.t pred začetkom. 1 Notno slutbo imajo lekarne: dr. Kmet, Tfrtorv« CMta 41; mr. Trnkoczj ded., Mostni ti* 4, Ul mr. Uster, Selenburgova ulic« T. 1 Prosvetno druitvo Ljuhljana-mestn. Drsvi ob 8 v društveni sobi vaja pevskega odseka. Plani in čl a Ulico, k.i unnjjH veselje uo petja, vlnm.no v rt.li i j Ml ii! Spoti Plavanje - najprijeinejši poletni šport Kakor prištevamo lahko atletiko najbolj naravnim športom, tako lahko imenujemo plavanje naj- prijetnejši šport v poletni dobi. Pa ne samo to, plavanje je do neke gotove meje tudi popolna telesna vaja. Kajti ta telesna vaja ne zahteva samo delovanja mišic na rokah in nogah, ampak je potrebno sodelovanje prav vse muskulature; v poštev pride zlasti hrbtna in prsna muskulatura. Prsno plavanje je istočasno izborna vaja za lepo držo. Glavo je treba držati nad vodo, dolga hrbtna muskulatura mora biti napeta. Radi horicon-talne lege je razdelitev krvnega obtoka zelo ugodna. Le-ta se pa še bolje uredi potom dihanja, ki naj bo odgovarjajoče plavalnim gibom globlje, ne pa hi- Plavanje — lahka atletika v vodi Radi različnega gibanja in radi učinkov, ki slede kot posledica plavanja, bi lahko imenovali plavanje audi lahko atletiko v vodi. Pritisk vode prisile srce, da bjje hitreje in globokeje, pri čemer se močno krepi. Zato ne sme nihče opustiti prilike za plavanje in nikogar ne bi smelo biti med nami, ki bi ne znal plavati. Rad! zdravja, radi lejx>te kože in čistosti telesa je ta telesna vaja neobhodno [potrebna. Plavalni šport ravno v tem oziru nadkriljuje ostale športe, kajti on nudi zdravju razne prednosti največjega organa telesa, to je kože. Kopanje čisti kožo, ohranjuje njene celice odprte in pripravljene za vdihavanje. Koža se dalje utrjuje radi menjave temjierature v vodi in na 9twicu in plavalci so vsled tega daleko odpornejši za prehlajenje kakor drugi. Vsi v plavalne šole Ze pri najnežnejši deci moramo pričeti. Sonca in vode smo potrebni kakor zraka in zato moramo ven v kopališča, na jezera in reke. Bojazen pred vodo mara izginiti, četudi je reka malo bolj de- Hermes : Železničar, Maribor Jutri, dne 21. maja, se srečata v nadaljevanju finalnih prvenstvenih tekem za časten naslov prvaka v Ljubljanski nogometni podzvezi gornja dva nasprotnika. Z ozirom na zadnje rezultate je favorit SK Železničar, pač pa se je tudi Hermes popravil. Tako se obeta ostra in zelo zanimiva borba za točke. Tekma se vrši na igrišču Hermes« ob vsakem vremenu. Predtekmo igra SK Grafika proti kombiniranemu moštvu SK Hermesa. Nogometni turnir SK Mladike pod pokroviteljstvom župana g. dr. Adlešiča Agilni SK Mladika priredi na praznik 21. t. m. na svojem stadionu v mladinskem domu na Kode-Ijevem pokalni turnir za pokal ljubljanskega župana g. dr. Adlešiča. Sodelujejo štiri odlična ljubljanska moštva; Hermes, ki je poleg Ljubljane najmočnejši ljubljanski klub, se odlikuje po svoji klasični igri; SK Slovan, prvak drugega razreda, ki se nam bo predstavil v kompletni sestavi z vsemi svojimi novimi akvizicijami. Brez dvoma bo igralo to moštvo v Sloveniji še vidno vlogo. Tretji v konkurenci je SK Reka, nesrečno moštvo, ki zna jako lepo igrati, ki ima odlično fizično in tehnično izglajeno moštvo, pa se v prvenstvu ne more prav uveljaviti. Brez dvoma bo hotel vsaj na turnirju dokazati, da Slovana prekaša. Četrti tekmec pa je mlado moštvo SK Mladike, ki si je preteklo nedeljo osvojilo prvenstvo III. razreda in bo skušalo dokazati, da bo prihodnje leto uspešno igralo v družbi drugorazrednih. Pričetek turnirja je določen ob jx>1 10 dopoldne, finale pa ob 16.30 popoldne. Izločilne tekme igrajo ob 9.30 Hermes:Reka, ob 10.45 Mladika Slovan. Popoldne ob 16.30 premaganca, ob 17.45 zmagovalca. Pojasnilo - pojasnila Uprava Sokola Matica v Marihoru je objavila v fietkovem »Jutru« v zadevi igrišču ISSK Maribor »Pojasnilo«, ki naj popravi neke netočnosti, ki so se v zvezi s tem vprašanjem baje razširile v naši javnosti. Članek, napisan »pro domo« iz mučne zadrege, snubi na koncu našo javnost za izraze hvaležnosti, ki gredo društvu za storjeno dejanje. Pojasnilo zahteva trditev »Pojasnila«, da se je naš klub »sam zavezal izprazniti nogometno igrišče po preteku najemne pogodbe«, Omenjeni stavek vzbuja vtis, da oporekamo lastni [»godbi, ko trdimo, da se nam z odvzemom nogometnega igrišča godi krivica. Sklepajoč z občino zakupno jx>godbo, smo se z njo samo to pogodili, da izpraznimo najeto igrišče v primeru, da se odloči občina, preurediti zemljišče v parkovne nasade, kakor to določa IX) svojem prvotnem namenu Langerjeva oporoka. Izročitev zemljišča omenjenemu prvotnemu namenu tudi navaja čl. 8 pogodbe kot edini razlog, da naša prvenstvena zakupna pravica ugasne, ko pravi: . »Olepševalno društvo se zaveže obenem, da bo jx) preteku zakupne dobe najprej dalo v najem isti prostor ISSK Maribor, kateremu se s tem za-sigura prvenstvo zakupa tudi preko trajanja te pogodbe.« Pogodba nam daje torej izrecno prednost zakupa, dokler se ne izroči zemljišča prvotnemu namenu, ter nam ne nalaga obveznosti, »odstopiti« ga novemu zakupniku, ki bi ga uporabljal z istim ali j>odobnim namenom, kot mi. Možnost novega ali podaljšanega zakupa je občina izrecno izključevala, ko nas je nekaj let pred potekom pogodbe opozarjala, da ni misliti, da bi se mogli po preteku pogodbe okoristiti e čl. 8, ker namerava zemljišče izročiti njegovemu prvotnemu namenu. Temu sklepu smo ee morali ukloniti, čeprav je bilo i njim ogroženo delovanje kluba ter žrtvovan ogromen kapital, ki smo ga vložili v Igrišče. Toda čez dve leti je občina spremenila svoj sklep ter sklenila, prepustiti zemljišče še nadalje športnim namenom. Tedaj je ISSK Maribor z vso upravičenostjo vztrajal v svoji zahtevi, da se Izvaja čl. 8 pogodbe, ki mu daje prednostno pravico do zakupa. Tudi ni res, da ee je »dosegel sporazum med nami, občino in Sokolom Matica glede »odstopa« igrišča«. Sporazumela sta se pač tedanje načelstvo občine in Sokol Matica, toda ne mt, ki razen simpatij mariborske športne javnosti nistno imeli nikogar za sabo. V borbi za svoje pravice moremo apelirati samo na pravni čut naše javnosti In na njegove simpatije do nas, ki smo si Jih pridobili z dolgotrajnim nesebičnim športnim In naeijonalnim delom. Ne lastimo st pa pri tem vzlic velikim žrtvam našega dela v teku 17 let rikaksga zakupa v na- roča, jezero malo večje. Dokler se ne obvladaš po-jx>lnotna, ne hodi v deroče in gkiboke vode (.»stani pri strani, v zavarovanih kopališčih, saj dobiš tudi na teh mestih dovolj prostora, vsaj kar ?e plavanja tiče. Daleč od bregov se jxxlajajo le sigurni in izkušeni plavalci, ki imajo poleg tega še primerno porcijo poguma in znajo tudi v kočljivih situacijah ohraniti mirno kri. Dokler ne znaš |x>|X)lnoma plavati, se zaupaj svojemu plavalnemu učitelju, ki te ne bo naučil satno običajnega plavanja, ampak tudi vseh modernih pridobitev v tej športni panogi. Priučiti se je treba potapljanju jxxt vodno površino, plavanja pod vodo na daljše j>roge, |)ravilnega dihanja, izdihavanja pod vodo itd. Tudi skokov v vodo se ne smeš izogibati, kajti človek pride večkrat v položaj, da mora nenadoma skočiti v vodo in če tega ni vajen, postane lahko zanj tak skok usoden. O skokih, ki spadajo med najlepše, a obenem najtežje discipline plavalnega šjjorta, bomo o priliki še govorili. Plavanje — nujna potreba Ne glede na to, da ima plavalni šport vse dobre lastnosti, ki so za naše zdravje potrebne, pa je ta šport za človeka dostikrat vitalnega |x>inena. Vzemimo na prime^ da se nekdo potaj>lja, na obrežju f>a ga gledajo ljudje-neplavaka. Vsi bi mu radi pomagati, a se nihče ne upa ponj, ker bi se z njim zgodilo isto. Pride slučaj, da se voziš z ladjo, s čolnom in padeš v vodo. Po tebi bo, če ne znaš plavati ali ce te nc bodo rešile vešče roke plaval-ceve. Tvoj otrok se igra ob vodi. Po neprevidnosti ali nesreči pade vanjo iu valovi ga bodo odnesli izpred tvojih oči; ker ljubiš svojega otroka nad vse, boš skočil za njim, toda po obeh bo, če ne znaš plavati. In takih sličnih slučajev se lahko našteje mno- fo. Zatorej v vodo in se učite plavati, obenem pa s reševati druge, kar je dandanes bolj važno in bolj potrebno, ko kdaj prej. djonalnem delovanju tar nimamo razen naSe «k>-»enake javnosti zaenkrat nobenega Jamstva, da bi po pregonu našega kluba ta »našega svetiSča« obvarovali ISSK Maribor sigurnega konca. Kar se dogaja z nami, je žaloigra, kt nima primere v zgodovini našega društvenega življenja. Upravni odbor L slovenskega športnega kluba Maribor. SK Grafika. Danes po treningu obvep.en sostanefk za igraloe I. moritva ln remerve na igrHfftu. Vsi in točno. Igramo v č«tntek prijateljsko tekmo s Hcrme-som. NaproSa ae Novak, da se treninga sigurno udeiefcl. Motoklub Ljubljana vabi svoje člane, kakor tndi prijatelje kluba na otvoritveni irJet v četrtek, na pravnik, 21. t. m. v Temonloo na Dolenjskem. Sestanek in odhod opoldne ob 1B. V slučaju slabega vremena se izlet preio&i aa nedeljo 24. t. m. po istem programu. IMiiiilifisto gledališfe DRAMA: Začetek ob 20. Sred«. 20. maja: Tiran. Proslava 25 letnice umetniškega JubUnJa MIlana SkrbinAka. Preniijern. 17, v en. Četrtek, 21. maja: Prva legija. Invoni. Zmifcnne oene od M Din navzdol. Petek, 28. maja: Tiran. Red Četrtek. OPERA: Začetek ob 20. -it Sreda 20. maja: Oiello. Gostuj« Marij Šimenc. MT Sreda. Oetntek, 21. maja: Zaprto. Petek, 22 maja: Zaprto. Sobota, 28. maja: Carmen. Red A. MoribctsKp oledallite Sreda, 20 -maja: ZapTto. Četrtek, 21. maja ob 20: Seviljski brivec. Gostovanje ljubljanske opere. Ked C. Petek, 22. maja ob 20: Seviljski brivec. Gostovanje ljubljanske o(>ere. Red A. Radio Programi Radio Ljubljana > Sreda, 20. maja: K.00 Nekaj stvari 741 vedele ljudi (iplo&Se) 112.45 Vremenska napoved, ponočml« 18.00 Na poved časa, objava sjioreda, obvestila 13.15 Iz del CaJ kovukega (ploSoo) 14.00 Vremensko jmročMo, boraui te čaji 18.00 Otiroftka ura (ga. Marija Vora, članica Narodnega glodaliSča) 18.20 Ira-ozovaliia dola (g. Zdrav,ko Omeraa) 18.40 Vznoki nesreč v gorah (g. Vil bar Kranc) 19.00 Nai|>ovod časa, vremenska usipovod, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna lira: 2ivlJ»nJe ln omika v pojmovanju Jugoslovanskega prirodoslovea (dr. FVan Buihanovič, Zagreb) 20.00 Prenos oiiere iiz Ljubljane — v I. odmoru: Glasbeno predavanje (gosip Bravmičar Matija) — v II. odmoru: Časovna tj«fpv , .T Uvsko: 20.45 Koračnic - (iprenaSaJo tndi vse ostale nomftke iMistaJcl Frank-fvJ°*S kmečki večer - StHttgart: 20.45 Nem »ki skladatelji 34.00—2.00 Koračnice in uverture - \lo-naJurvo: 20.45 Operni večer Hlače in rokavi se ne svetijo več, ter so kot novi, če jih daste \ I. mariborsko parno pralnico, Maribor, Krekova ulica 12. Razpis Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje jav no dražbo za dan 21. maja 193fi ob 10 dopoldne v prostorih šolskega poslojijn na Barju, in to: 1. »a oddajo košnje ob barjanskih potih 11. reda, 2. za oddajo trehljcnja jarkov ob barjanskih štradonih in ccstah L reda. Interesenti naj se zglasijo napovedanega dnr na določenem prostoru, kjer jim bodo dražbe«' oocoji objavljeni. V malih oglasih »elja vsaka beseda Din l'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko. Dekle pridno, pošteno, sprejmem. Florjanska ulica 16. Kuharico samostojno, za vsa hišna dela — takoj sprejmem. — Prednost ljubiteljica otrok. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7289. Predstaviti se osebno, (b Krajevne zastopnike ISče Inozemska zavarovalna družba proti dobri proviziji za Celje, Konjice, ŠoStanj, Gornji grad, Solčava, Laško, Rimske Toplice, Krško, Brežice, Kozje, Šmarje pri Jelšah, Ruše ln Marenberg. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod 777. (b) I Pohištvo Pohištvo I Služkinjo pridno, pošteno, zanesljivo, zdravo, sprejmem za vsa hišna dela. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 7816. (b) po najugodnejših pogojih dobavi »Gospodarska zadruga mizar, mojstrov«, Ljubljana, Vegova 6. (1) Posestva 4 travnike sladka mrva, dobro gnojene — proda Martlnec, Ljubljana, Prule. (p) Tinček in Tonček koi deiektfiva 61. Cirkuški lev se spet prikaže. ** m \ r M0' S. . 1 . 7vr f^A? Iv ^ VTr WS J*/ -2 rv • -m * h P.Oltt L*iatr Nekje sredi gozda sta dečka avto ustavila. >Tako,< je dejal Tinček in se škodeželjno zarezal. »Svojo glavo stavim, da avtomobila tukajle ne bo mogel tako hitro najti.< »Zdaj je pa čas, da se vrneva domov,« je pristavil Tonček. »Pa pojdivak je soglašal Tinček. Medtem, ko sta se dečka vračala proti domu, je lev še vedno brez cilja blodil po gozdu. Slednjič ga je pot zanesla v kraj, kjer sta dečka pustila konjederčev avtomobil. Ko je lev zagledal na njem kletko, se je gotovo spomnil kletke, v kateri je prebil dolga leta. Začudeno jo je motril in vohal od vseh strani. Vložne knjižice Prve hrvatske štedionice do 3000 Din se sprejmejo po dogovoru v račun pri nakupu blaga v manufakturni trgovini DOLCEK & MARINI — MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 27. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. Vse denarne posle denarnih zavodov, vrednostne papirje vojno škodo nakup in prodajo Iz posluje najugodneje Trg. ag. bančnih poslov AL PUNINftK. Ljubljana. Beethovnova ul. 141. - Telefon 35-10. Za odgovor znamko D. 3"- Hranilne knjižice Zadružne gosp. banke In Zadružne zveze kupimo do 1,000.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Najboljši plačnik« št. 6927. (d) I Automofor Redka prilika! I Prostovoljna javna dražba velikega števila rabljenih osebnih ln tovornih avtomobilov bo v kratkem, Smešno nizke cene. Cas in kraj se Izve pri »Desa«, Ljubljana, Gospoevetska 1. (1) Glasba Črn pianino skoraj nov, zelo dober glas, proda: Aleksandrova cesta 7-JI. leva vrata. Kupim star harmonij ali kratek planino. Ponudbe z navedbo podatkov je poslati na: Alič Marija, »Satur-nus« p. Ljubljana-Moste. Kupimo Staro nato, zlato zobovfe in srebrne krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urai • Ljubljana, Miklošičeva 14 Kupim fotoaparat boljše vrste, manjši format. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plačam takoj« št. 7298. (k) Zaslužek Banaškl mlin Išče dobavitelja za letno 50-100 vagonov gradbenega in rezanega lesa slovensko blago, pod navadnimi pogoji, proti prevzemu približno 60 vagonov prvovrstne banaške moke (Duplikat-Kassa). Ponudbe samo od resnih podjetij z navedbo cene lesa fco. Bogojevo, pod št. 42.466 na Publtcltas d. d. Zagreb, Illca 9. Posredovalci Izključeni, (z) Razno Milostljiva! Vaš krzneni plašč 6ez poletje najskrbneje shranimo, obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno, katero plačate šele Jeseni pri prevzemu. Krznarstvo ROT, Mestni trg 5. (r) Na novo je otvorjeno! Reklamno anonSno podjetje »Zora« daje vsa pojasnila, lntormacije, sprejema plakatiranje, zastopstva, agencije itd. potom svoje pisarne v Trbovljah (pri Volaju). (r) Shranite preko poletja svoja dragocena krzna pri I. WANEKU, Sv.; Petra cesta 9 Sprejemajo se popravila po znatno znižanih cenah Vinotož Leyer, Košaki 22 pri Mariboru z 21. majem otvorjen. (r) Entel, ažur, plise, gumbe, gumbnice, monograme — Izvrši ekspres Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13. (t) IU Damska krila hlačna ln navadna - za šport - bluze, obleko, športne Jopice, najceneje pri F I. G o r i čar, Sv. Petra cesta 29. (1) Predno odpotujete, kupite kovčke, toaletne kasete, listnice, denarnice, tobačnlce, aktovke, nahrbtnike, gamage pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta IS. Tetefon MM /\ PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS «,«» Pogačnik Bohoričeva oliea «. 5. Praktično, lepo ln poceni obločete svoje blrmance pri Pre-skerju. Sv. Petra