1 22 NT 0179880
ZIDAR ODSTOPIL, ŽALJIVKE V ŽALSKEM MRVAR NATAŠA
PRIHAJA DROFENIK OBČINSKEM SVETU
ČASOPISNI OODELEK NUK TURJAŠKA 1
tidma 40.8290 Sevnica IZDELAVA STROJNIH OMETOV - TLAKOV (astrihov) in VSE VRSTE FASAD HM . r INFORMACIJE:
-Bfm 031/SS9 355
MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA I
Foto: GREGOR KATIČ
-h — - - — mai ko bo zaprta r
vCLJC ( prezračevalni sistem GECCO
-JOVA" OKNA,
MIK d.o.o. Celje. Gaji 4 2 b . PECel;e 034255050
080 12 24 www. mik-ce.si
salon Maribor. Duoleška cesta 10
ZABAVA S KROGLO Z LUKNJAMI
i*.
Mercator (goonOoc? dMf]®
nedelja 15. maj 2005	M '
od 9. do 12. ure: Ustvarjalnica in dmžabnica ob 11. uri: zabava z ANIKO HORVAT4
DOGODKI
UVODNIK Politika brez meja
V Žalcu se spet dogajajo nenehni prepiri, ki polnijo časopisne stolpce. Dogaja se to, čemur se je župan Lojze Posedel iz izkušenj bivše žalske občine na vsak način hotel izogniti. Zato so y Žalcu šest let vladali dogovori. O vsem, kar so sprejemali v občinskem svetu, so se že prej dogovorili v svetniških skupinah, sprejeli na odborih, pretresali v civilni družbi... Novinarji smo se skoraj dolgočasili: glasova- URŠKA SELIŠNIK nje je potekalo kot dober namazan stroj, ki ga je le redko zmotil kateri od svetnikov. Vmes pa se je očitno nabralo veliko gorja, da ne rečemo osebnih zamer, ki jih vsak po svoje tolmači in dokazuje.
Spori so izbruhnili po volitvah v državni zbor, ko je župan pristal na strani poražencev. Zanimivo postaja, ker se v občinskem svetu predstavniki vladajoče koalicije (državne, da ne bo pomote) vse redkeje oglašajo. Glasni so drugi, tisti, ki so jih izključili iz strank, na listah katerih so sploh pridobili dovolj glasov za občinski svet. Članom Kluba svetnic in svetnikov za prihodnost občine Žalec je trenutno skupno to, da so pri obnašanju in oglašanju zelo pogosto žaljivi, ob tem pa so doslej večkrat obstali pri ne dovolj dokazanih resnicah. Seveda sprožajo kar nekaj polemik in govoric med ljudmi, sami pa pravijo, da drugačni nastopi zaenkrat niso možni.
Ne rečemo, da nimajo kdaj prav. Ravno zato pogrešamo pravi politični dialog, ki se ga morajo v Žalcu še naučiti. Skoraj šok bi bil, če bi župan Posedel na seji t. i. opoziciji potrdil v smislu, da imajo prav, da bi se o problemu še pogovorili ... Inče bi opozicija na normalen način, brez slabšal-nih pridevnikov, oporekala oziroma dokazovala svoj prav. Mogoče priznala občinskim službam, da so postorile kaj dobrega. In se nenazadnje oglasila tudi pri kakšni bolj tehtni točki, kot so kadrovske zadeve, ob tem pa spoštovala mnenje večine. Mogoče bi k političnemu dialogu lahko velik delež prispevali tudi ostali žalski svetniki, ki preprosto -molčijo. Da je oblast sladka, ni treba razpredati. Vendar ima tudi boj za volilce svoje meje.
9. bolnišnične olimpijske igre
V celjski bolnišnici so bile včeraj že 9. bolnišnične olimpijske igre, na katerih sta se malim bolnikom pridružila slovenska olimpijca judoistka Urška Žolnir in rokome-taš Vid Kavtičnik.
Bolnišnična šola je skupaj s 1. osnovno šolo pripravila vse tako kot je treba. Ob 15. uri so v predavalnici prižgali olimpijski ogenj, potem so se lahko igre začele. Čeprav so bile športne igre prilagojene bolnim otrokom in namenjene predvsem zabavi in popestritvi vsakdanjika v bolnišnici, so otroci med njimi pokazali veliko zavzetosti. Morda tudi zato, ker sta bila z njimi čisto ta prava olimpijca. MBP, Foto: AŠ
~ Optika okulistični
Vy I r	pregledi
JiVi Ll vsak četrtek
Smole Nataša s.p. Prešernova 6, 3000 Celje, tel.: 03/548 36 20
Kjer so službe
doma
Dekan prve celjske fakultete, Martin Lipičnik, verjame, da študij logistike zagotavlja večjo zaposljivost
večji problem našega visokošolskega sistema. Ni pa nikakršnega racionalnega razloga, da ne bi bil nekdo, ki je bil uspešen vsa štiri leta v srednji šoli in ob koncu opravil še zelo zahtevno maturo, uspešen tudi pri opravljanju osmih izpitov 1. letnika naše fakultete.
To je razmeroma malo izpitov v primerjavi s številom izpitov na drugih fakultetah ...
1\idi po izkušnjah iz tujine.smo se trudili, da predmetnik ni »prenabit«. Delali smo ga v skladu z bolonj-skimi kriteriji, kar pomeni, da smo uvrstili le tiste predmete, ki so res nujno potrebni za stroko, in se otresli vsega balasta, ki sicer prispeva k razgledanosti in splošni izobrazbi, ni pa bistveno potreben za to, kar želimo naučiti študente v tej stroki in na prvi stopnji. Dobre študente smo že dobili, zdaj je treba z njimi delati. Najprej jih je treba motivirati za resno delo, jim dati energijo in pogoje. Tu veliko pričakujem
od uvedbe tutorjev. Vsak študent bo imel svojega tutor-ja, s katerim bo moral individualno sodelovati celo študijsko leto.
V Mestni občini Celje so včeraj potrdili, da se z Merkurjem iz Kranja pogovarjajo o odkupu prostorov na Mariborski 2 v Celju (nekdanja upravna stavba Ko-vinotehne). »Odkup teh prostorov bi dolgoročno rešil prostorske probleme fakultete za logistiko in tudi bodoče mednarodne univerze,« sporočajo z Mestne občine Celje.
Kje pa bodo v Celju študenti bivali? Bomo dobili študentski dom?
Zaenkrat smo ob pomoči Željka Ciglerja zagotovili 120 ležišč v dveh etažah dijaškega doma, ki bosta ločeni, vsakemu študentu obljubljajo tudi internetni priključek. Kolikor vem, Celjani že načrtujete tudi gradnjo pravega študentskega doma.
BRANKO STAMEJČIČ
»Romarji« tudi čez Celjsko
Iz Zagreba se je čez Slovenijo proti Pliberku, po poti umika ustašev pred osvoboditelji ob koncu druge svetovne vojne, podalp nekaj oseb, ki zase pravijo, da so hrvaški romarji. Na krškem območju so se tamkajšnji prebivalci, ki so skupino videli, dokaj razburili in klicali policiste, saj je skupina imela s seboj hrvaško zastavo. Kot je znano, je za to treba imeti tudi ustrezno dovoljenje, vendar na ministrstvu za notranje zadeve ne bodo ukrepali, v kolikor skupina ne bo kršila javnega reda in miru ter cestno-prometnih predpisov. Skupina je pred dnevi šla tudi čez naše območje (na sliki blizu Laškega), vendar so nam na celjski policijski upravi zatrdili, da se ljudje zaradi tega niso razburjali.	Foto: AŠ
Prof. dr. Martin Lipičnik je prvi dekan prve celjske fakultete. Domačin iz Šmart-nega v Rožni dolini je po osnovnem poklicu gradbeni inženir. Toda član hrvaške akademije tehniških znanosti se je vse življenje ukvarjal s prometom in tudi ustanovil študijski program promet na mariborski univerzi. S tem ima pomemben del logistike tako rekoč v krvi. In zelo ga veseli izjemno zanimanje za vpis v prvi letnik nove fakultete. Število vpisanih je namreč dvakrat višje od razpoložljivih mest v obeh programih, rednem in izrednem študijskem programu.
»To samo potrjuje, da študijska programa, ki ju bomo izvajali, in še dva, ki sta še v postopku akreditacije, predstavljajo zelo sodoben študij, predvsem pa obetajo zelo veliko zaposljivost. Zaradi narave študijskega programa, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, trdno verjamem, da bodo vsi naši diplomanti tudi v resnici dobili službo,« pravi Lipičnik.
Fakulteta za logistiko je prva v Celju, prvi vpis pa je že prinesel omejitve ... Kako to komentirate?
Vsi smo bili presenečeni, tudi tisti ljudje na mariborski univerzi, ki so v ta projekt, kljub številnim oviram na poti nastajanja od leta 2002 verjeli in ga podpirali. Nekaj je k tako velikemu vpisu prispevalo dejstvo, da je študij v Celju in Krškem, saj smo ga tako približali mladim in morda rešili tudi kakšno socialno oviro. Največji delež pa ima zagotovo povsem realna izbira bodočih študentov, ki se odločajo racionalno, za študij, ki odpira vrata na trgu dela v domovini in ki je tudi po vsebini atraktiven.
Začeli boste s prvim letnikom v dveh programih. Visokošolskem - gospodarska in tehniška logistika - in univerzitetnem - logistika sistemov. Če ostaneva v Celju, koliko bo študentov?
Razpisanih je bilo 650 mest, 350 za redni študij in 300 za izrednega, v dveh študijskih programih in na dveh lokacijah, kar je zahteven organizacijski zalôgaj, ki pa ga bomo rešili. O razdelitvi študentov na Krško in Celje pa še ne morem govoriti, ker še ni seznamov vseh študentov. Po približnih ocenah je razmerje 65:35 za Celje. Pričakujem, da bo v Celju 250 rednih študentov in večina tistih, ki so se prijavili za izredni študij.
Profesorski zbor je najbrž še v nastajanju ...
Pogoj za akreditacijo študijskega programa je, da poka-
Prof. dr. Martin Lipičnik
žeš vladi in svetu za visoko šolstvo, da imaš ustrezne programe, kadre in prostore ter zagotovljeno financiranje vsaj v začetku, dokler se ne vključi država.-Nedobronamerni kritiki pogosto pravijo, da nimamo profesorskega kadra. To ni res. Vse predmete imamo »pokrite« s habilitiranimi profesorji, imamo njihove izjave, že skoraj pogodbe o zaposlitvi, vendar jih bomo zaposlili takrat, ko bo njihov predmet prišel na vrsto. Z nekaterimi izjemami, seveda. Takoj bomo zaposlili člane senata fakultete, ki so petinsko zaposleni, ne glede na to, kdaj se njihov predmet začne izvajati. Redno pa smo že zaposleni dekan in dva prodekana.
Omenili ste prostore - katera od številnih različic bo obveljala? Kje bodo predavalnice?
Fakulteta ima svoje prostore na Kidričevi 3, v prostorih bivše tehniške šole v Celju. Občina in župan sta sprejela ustrezne sklepe in to šolo dala na razpolago, v brezplačno uporabo. Za vsak slučaj, stavbo je namreč treba zelo temeljito obnoviti, smo sklenili pogodbo še z direktorjem razvojne agencije, ki je tudi dal brezplačno v najem prostore v stavbi RITS in ti zadoščajo za izvajanje prvega letnika. Torej ni bojazni, da tega ne bi mogli izvesti.
Še vedno dve železi v ognju ...
Še več, župan Bojan Šrot je našel tako rekoč idealno rešitev za Celje in za fakulteto ter bodoče študijske programe. Kje je ta lokacija, še ne morem govoriti, ker pogajanja še tečejo.
Ob neki priložnosti ste rekli, da bo vaša fakulteta zelo prehodna, da osipa skoraj ne bo, uspešnost naj bi bila več kot 60-odstotna. S čim utemeljujete ta optimizem?
Stvar je zelo preprosta. So fakultete, kjer je prehodnost velika, kot je medicinska, na primer. So druge, zlasti tehniške, kjer je prehodnost izjemno nizka, celo pod 20 odstotki. Zdi se mi, da je to naj-

Infopika tudi v Celju
Gospodarska zbornica Slovenije je včeraj prvo obletnico svetovalnega centra za mala in srednja podjetja Infopika proslavila s širitvijo na vse območne zbornice. V celjski Infopiki, ki deluje v prostorih območne zbornice na Ljubljanski cesti, bodo prvi trije svetovalci (z leve) Lidija Hercog na finančnem področju, Tatjana Štinek, ki bo odgovarjala na vprašanja, povezana z ustanovitvijo podjetij, in Fidel Krupič na področju delovno pravih razmerij.	JI, foto: AŠ
HITRI KABELSKI INTERNET
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju)
dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119
Evropski forum se nadaljuje
V okviru 8. Mednarodnega foruma o urbanem gozdarstvu se je v Celju včeraj končal konferenčni del foruma. Na plenarnem zasedanju so razpravljali na temi Socialni vidiki upravljanja urbane narave in Primeri dobrih praks -perspektive mest in regij. Popoldne so si ogledali krajinski park Logarska dolina, kjer so razpravljali o razlikah in podobnostih z upravljanjem območij urbane narave. Forum se bo nadaljeval, v naslednjih dveh dneh bodo za tuje udeležence organizirali dvodnevni seminar z naslovom Sonaravno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji - pol stoletja prakse in izkušenj.
MATEJA JAZBEC
Generalna tožilka o Zanjku
Gladovno stavkajoči Anton Zanjko je pisno zahteval pomoč nove državne generalke tožilke Barbare Brezigar. Prosil jo je, naj stori v njegovem primeru »vse, kar ji dopuščata ustava, zakon in njena etična drža«. Prekinitev svoje gladovne stavke pogojuje s pisno zavezo Brezigarjeve, da bo to do danes popoldne res storila. V uradu državne tožilke so pojasnili, da so Zanjka pisno obvestili, da je opravljen pregled zadeve, zaradi katere gladovno stavka. Ugotovili naj bi, da je delo na zadevi bilo opravljeno strokovno pravilno in da poteka korektno. Zagotovili so mu, da bo državni tožilec, ki kazensko ovadbo obravnava, o njej odločil, ko bo prejel odgovor policije, ki po kazensko ovadbo še dopolnjuje.	BJ
DOGODKI
Sparkasse v Celju
! Banka Karntner Sparkasse je včeraj na Ljubljanski \ cesti v Celju odprla novo po-, slovno enoto, osmo v Sloveniji. Ob tej priložnosti so I pripravili dan odprtih vrat, hkrati pa so Splošni bolnišnici Celje podarili milijon I tolarjev za nakup sodobne-! ga rentgenskega aparata za j slikanje srčnega ožilja. I Poslovna enota zajema širšo celjsko regijo. Savinjsko dolino, Kozjansko, Laš-
ko, Sevnico in Zasavje. Trenutno ima banka Sparkasse v Celju dva tisoč komitentov, od tega 800 podjetij. Cilj, ki so si ga zastavili, je po besedah poslovodje Sparkasse Slovenije Josefa Lausseggerja, da bi imeli v Celju do konca leta 2009 pet tisoč komitentov, v Sloveniji pa 20 tisoč (trenutno jih je 12 tisoč). Kot so omenili na novinarski konferenci pred uradno ot-
voritvijo, bodo za dosego tega cilja še zaposlovali.
Trenutno je v celjski poslovni enoti zaposlenih 10 ljudi. Njihova posebnost so finančni svetovalci, ki strankam svetujejo neposredno v podjetjih in doma. Prav svetovanje pa je tisto, na kar stavijo v Sparkasse: »Produkti so skoraj povsod enaki. Tako je vse odvisno od ljudi, ki delajo, ki strankam svetujejo in se z njimi ukvarjajo. Mi želi-
mo biti partner slovenskim fizičnim osebam, pa tudi obrtnikom in podjetnikom,« je dejal Laussegger. Sparkasse ima trenutno obseg kreditov v višini 600 milijonov evrov, njihov letošnji cilj pa je doseči 750 milijonov evrov, kar bi pomenilo 40-odstotno rast. Prav tolikšno rast so dosegli lani. Največ zanimanja med strankami je za kredite pri gradnjah hiš oziroma za nakup stanovanj.	ŠO
Kot arhivsko vino
! Celjski župan Bojan Šrot je v sredo sprejel ravnate-I lja celjske glasbene šole mag. Vida Marcena, ki je ' pred kratkim prejel nagrado za življenjsko delo na j področju glasbenega izobraževanja, ter mu obenem čestital za 60. življenjski jubilej.
I Ob tej priložnosti je Šrot Marcenu izročil kelih cesa-! rice Barbare Celjske avtor-! ja Oskarja Kogoja ter dejal, I da malokomu uspe pustiti tako vidne sledi pri delu, kot je to uspelo Vidu Marcenu. Obenem mu je zaže-! lel, da bi bil slavljenčev na-! slednji cilj razširiti glasbeno šolo tudi na področje višjega in visokega izobraževanja, pri čemer je Marčen svoje delo in življenje po-
nazoril s prispodobo o vinu: »Življenje je kot vino. Najprej je sladko, nato razburkano, zatem nastopi ob-
dobje dozorevanja. Vse to sem že dal skozi, sedaj sem v dobi staranja. Trudil pa se bom, in upam, da mi bo-
ste pri tem pomagali, da bom postal kot arhivsko vino.« Pa na zdravje!
BA, foto: AŠ
KJE SO NAŠI POSLANCI?
Učne ure opozicije
V senci prvih sto dni nove vlade, ki so se iztekli natanko pred dvema mesecema, je minilo tudi prvih sto dni nove opozicije. V novem položaju je predvsem LDS, saj je po ducatu let na slovenskem prestolu (če vzamemo Bajukovo vlado kot taktičen oddih) doživela dokaj hud volilni poraz. Socialni demokrati (za tiste, ki se še niste navadili - bivša Združena lista) imajo nekaj več izkušenj s sedenjem na opozicijski strani parlamenta, vendar pa po ocenah strokovnjakov tudi njih v novi koži še vedno neprijetno tišči, tako da vlada trenutno dela brez prave opozicije.
To je zanjo kratkoročno izvrstno, dolgoročno pa katastrofalno, je prepričan strokovnjak za odnose z javnostmi dr. Dejan Verčič. Po njegovi oceni je sedanja opozicija praktično brez voditeljev, saj predsednik SD Borut Pahor po svojih izjavah sodi v vlado, a o tem še ni obvestil stranke, predsednik LDS Tone Rop pa še ni izstopil iz vladne drže, tako da stranka ne ve, kje je. Profesor retorike na FDV dr. Andrej Škrlep hkrati ugotavlja, da doslej še nobeden od njiju ni našel pravega jezika za poenotenje opozicije oziroma za učinkovito retorično protivladno strategijo. Dr. Škrlep Pahorja ocenjuje kot atraktivnega govorca, ki pa je zaradi sedenja na dveh stolih nenačelen, medtem ko je Rop po njegovem izrazito slab govorec.
»Kritike v enem delu držijo, saj moramo opraviti notranje preoblikovanje in dojeti opozicijsko vlogo. Vendar to ob tem, ko vladna stran še vedno igra opozicijsko vlogo, pač vzame nekaj časa,« pravi celjski poslanec LDS dr. Slavko Gaber. Po njegovih besedah je LDS preobrazbo v opozicijo že opravila in deluje drugače, kot je v prvih dveh mesecih po porazu na volitvah. »Če vlada začne funkcionirati kot vlada in se bo ukvarjala s predlogi za konkretne rešitve, potem se bo tudi opozicija temu primerno prilagajala. Verjamem pa, da imajo sedanji ministri dostikrat težave, saj njihovi predhodniki vedo najmanj toliko kot oni. Vsi skupaj smo ujetniki druge strani, kot je druga stran ujetnica nas,« meni dr. Gaber.
Tudi velenjski poslanec Bojan Kontič (SD) pri ocenjevanju dela opozicije opozarja na vladno koalicijo: »Dokler ta ne išče rešitev v obliki zakonov, se opozicija zelo težko odzove.« Po njegovih besedah koalicija običajno sproži razpravo o posamezni zadevi, pri tem pa nimajo konkretnega predloga, kako jo bodo izpeljali. »Dejansko preizkušajo javno mnenje, na podlagi tega pa bodo nekoč v prihodnosti pripravili zakon. Vlada bo morala pričeti vladati, potem bo vloga opozicije nekoliko drugačna,« pravi Kontič.
Bojan Kontič
■ Poslanec največje vladne stranke SDS Rudolf Petan je do dela opozicije zelo spravljiv: »Prejšnja vladajoča večina je v novi vlogi in tudi mora spoznati nova pravila dela, ki so v opoziciji bistveno drugačna, za kar bo zagotovo potrebovala določen čas.« Meni, da so oboji v prehodnem obdobju prilagajanja in očitno bo potrebno še nekaj časa, da se bodo ujeli in našli pravo obliko dela. »Verjamem, da jim ni lahko, saj smo bili sami dolga leta v opoziciji in vemo, kako trdo delo je to. Ne obstajajo bližnjice, pri delu v državnem zboru se ne de lenariti,« je prepričan konjiški poslanec.
Težave z novo opozicijsko vlogo se odražajo tudi znotraj LDS, saj naj bi prejšnji teden na sestanku sveta stranke nekaj vidnejših članov Ropu očitalo pomanjkanje identitete in slabo pojavljanje v javnosti. Gaber sicer pravi, da dogajanja na svetu ne more komentirati, saj se ga ni udeležil, gre pa po njegovem za LDS povsem običajne diskusije. »Že leta se dogaja, da kakšen član sveta opozarja na stvari, ki bi po njegovem morale potekati drugače. Včasih upravičeno, včasih tudi ne. Verjetno bi se rad kdo videl na kakšnem mestu, kjer ga ni. To seveda ni nič čudnega, je pa res, da stranke, ki nimajo toliko ambicioznih ljudi, ne poznajo takšnega dogajanja,« ugotavlja Gaber.
Po Kontičevih besedah pri-socialdemokratih ni nikakršnega vznemirjanja. »Predsednika podpiramo pri odločitvi, da podpremo vlado, če se bo pokazalo, da je ta razvojno naravnana, v nasprotnem primeru bomo konstruktivna opozicija,« pravi poslanec SD.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Slavko Gaber
4
DOGODKI
Od »bedaka« do Junaka
Mnogi so Luki Žvižeju dejali, da se je skregal s kruhom, ko je zapustil rokometni klub Celje Pivovarno Laško. Dandanes priznava, da predlog nove pogodbe tedaj ni bil slab, a je bila ponudba nižja kot v prejšnji, ki mu je potekla. Poleg tega si je neskončno želel igrati. Čutil je, da zmore. In se zavedal, da se ob izjemnem Edi-ju Kokšarovu ne bo naigral. Danes je evropski prvak.
»Dekle Nadiža je pred dvema sezonama že imela klub v Španiji. Napolnil sem kovčke, se poslovil od domačih in se odpeljal v Eldo pri Alicanteju. Prva mene-džerka mi ni našla kluba, poskušal je tudi hrvaški reprezentant Tonči Valčič, pa še drugi menedžer, vadil sem pri Torrevieji, ki je bila še drugoligaš, jaz pa tujec ... Slabo je kazalo, klubi so bili že sredi priprav. Potem pa je Julio, vratar Torrevieje sporočil, da se je v Santan-derju poškodovalo levo krilo. Pristal sem pri Cantabri-ji. V drugem delu sezone sem igral na mestih srednjega in levega zunanjega napadalca ter postal tretji strelec lige Asobal.« Sledil je klic iz Blaugrane ...
Sin Silve in Darka, brat Mihe, ki igra za Celje in navija za Barcelono, še vedno vozi audi, s katerim se je pred skoraj dvema letoma odpeljal iz mesta ob Savinji. Z Nadižo, ki v Kataloniji študira ekonomijo, živita v bližini Nou Campa. Izbranka je igrala za Ca-stel de Felds, a si želi čimprej do diplome. 24-letni Luka je bil dijak I. Gimnazije Celje, nato je študij na Fakulteti za šport prekinil v 2. letniku.
Slovi kot šaljivec - z dobro razvitim smislom za humor. Španščino že toliko obvlada, da domačinom pripoveduje vice. Vselej je pripravljen na potegavščino: med celjsko tekmo polfinala lige prvakov je ni načrtoval. S prstom je po doseženem zadetku pokazal proti golu, tribuni ... Občinstvo je vzrojilo! »Mami sem >sporočil<, da je zadetek namenjen njej.«
V 3. razredu osnovne šole se je pridružil vadbi v Športni šoli Toneta Goršiča. Nasled-
nje leto je bil že v rokometnem krožku. Opazili so ga v klubu, kjer so ga vadili Mile Čepin, Vlado Murko, Igor Razgor, Vito Selčan, pri članih Zdravko Zovko, Josip Šojat, Miro Požun. Slednji je bil njegov trener tudi v Radečah, v Trebnjem Mišo Toplak. Podaj Janija Likavca pri Trimu ne bo pozabil, saj so ga uveljavile.
Z Alešem Pajovičem sta bila vsepovsod neločljiva, pod vodstvom Vita Selčana sta osvojila naslov evropskega klubskega kadetskega prvaka na Švedskem. V soboto sta si stala nasproti - devet let kasneje v boju za naslov najboljšega kluba na svetu. Celje Pivovarno Laško je nasledila Barcelona. In »vražji« Luka, kot smo ga poimenovali po njegovih vragoli-jah na in izven igrišča, je med podelitvijo zlatih medalj poprosil španskega kralja Juana Carlosa, naj malo zastane. Fotografiral ju je Salva Puig.
Luka prizna, da je »bolj poln« kot pred odhodom iz Slovenije. Razlogov za večjo mišično maso ne pozna. Hitrost mu je ostala, tudi mogočen odriv, v obrambi je še bolj trden. Tone Tiselj ga je peljal na olimpijske igre v Atene, Slavko Ivezič pa ne na svetovno prvenstvo v Tunizijo. Pogodba mu omogoča visoke prejemke iz Blaugrane še vsaj eno sezono. V sredo ponoči se ni vrnil slabe volje iz Leona, kjer je Barça, brez Periča, visoko izgubila z Ademarjem in padla na četrto mesto. »Hi je vrh izjemno izenačen. Prvi je Portland, ki pa je bil naša stranka v os-wžei	mini lige pr-
vakov, drugi je Ciudad Real, tudi njega smo premagali, ko je bilo najbolj pomembno, tretji je sedaj Ademar. Tudi v ligi prvakov je bilo tako. Poleg dveh španskih klubov smo izločili še Kiel in Celje Pivovarno Laško. Vsi našteti bi lahko bili sedaj na našem mestu, a letos je pač uspelo nam.«
Na tekmi med Katalonijo in Slovenijo se bo Luka vrnil v reprezentanco.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Zidar odstopil, prihaja Drofenik
Vlada Republike Slovenije je za vršilca dolžnosti direktorja JZ Kozjanski park imenovala bivšega župana Podčetrtka, Marjana Drofenika
Bolj kot na poročilo o delu Kozjanskega parka v letu 2004 in program za leto 2005 je bila pozornost navzočih novinarjev na sredini novinarski konferenci na gradu Podsreda usmerjana na pojasnilo direktorja Francija Zidarja o razmerju med skupino strokovnih delavcev in njim.
Kronologijo dogodkov je povzel ob zaključku poročila za leto 2004, ki ga je pred štirinajstimi dnevi obravnaval Svet Javnega zavoda Kozjanskega parka, ga soglasno sprejel in potrdil »s priznanjem o uspešnosti, kakršne doslej park še ni bil deležen«, kot je tudi zapisal v poročilu. Zidar je dodal: »Vse do petka, 6. maja, sem v skladu z naročilom sveta zavoda zadevo skušal urejati znotraj parka, da mu te vsiljene razmere ne bi škodile. V soboto pa so mediji povzeli pisno izjavo strokovnega tima, v kateri sporoča vladi, da od nje pričakuje, da bo znala prisluhniti večletni stiski zaposlenih zaradi nezmožnosti komunikacije z direktorjem. To naj bi prepoznali tudi predstavniki večine tamkajšnjih lokalnih skupnosti, ki so tudi ugotovili nezmožnosti konstruktivnega sodelovanja z vodstvom parka. Tim je izrazil pričakovanje, da vlada ne bo ponovno imenovala Zidarja na mesto direktorja, ker bodo sicer vsi odstopili. To, da je stvar prišla v javnost, zahteva, da jo seznanim z dejstvi in odgovorim na navedbe.«
Franci Zidar je po novinarski konferenci od vlade zahteval razrešitev z direktorskega položaja in podal odpoved delovnega razmerja v parku. Hkrati je vrnil najvišje priznanje, plaketo občine Kozje, ki jo je dobil lani na pobudo strokovnih delavcev Kozjan skega parka, torej tistih, ki so
Franci Zidar
po nekaj mesecih ugotovili zvrhan koš Zidarjevih nepravilnosti. Priznanje bo županu Andreju Kocmanu vrnil predsednik KS Podsreda Franci Černelč, ki je tudi svetnik v občinskem svetu in ki se je ob župniku Alojzu Weingrlu iz Podsrede udeležil novinarske konference.
Vidno razočaran in utrujen je Franci Zidar omenil veliko ljubezen in skrb za nadaljnji razvoj Kozjanskega parka, v katerem je preživel 25 let, od tega 23 let kot prvi in doslej edini direktor. Omenil je tudi možnost, da se bo prijavil na razpis za direktorja Kozjanskega parka, ko bo ta objavljen.
Popoldanski v.d.
Bivšemu dolgoletnemu županu občine Podčetrtek in članu Sveta JZ Kozjanski park Marjanu Drofeniku, ki je zdaj zaposlen v železarni Štore Steel, so 5. maja (dan pred objavo prvih informacij o nesporazumu med strokovnimi delavci in direktorjem - op.p. ! ) z ministrstva za okolje in prostor ponudili prevzem mesta vršilca dolžnosti direktorja v Kozjanskem parku. Marjan
Drofenik se je z vodilnimi v podjetju dogovoril o možnosti, da po rednem delu v po-
poldanskem času v dveh do treh ' mesecih kot vršilec dolžnosti poskrbi za ureditev razmer ih pripravi razpis za novega di-' rektorja. Za kandidaturo se je: odločil ob razumevanju vods-tva, pri čemer se je z njego-i vim predlogom strinjala tudi vladna kadrovska komisija.
Kljub dobremu poznavanju1 razmer v Kozjanskem parku j Drofenik kaj takega ni pričakoval in meni, da nihče nima j pravice na tak način rušiti in uničevati vsega tistega, kar je bilo ustvarjeno v dolgih letih. Marjan Drofenik tudi meni, da bi moral park prevzeti nekdo od zunaj, ki bi brez obremenitev poskušal čimprej uspešno nadaljevati uresničevanje mnogih zastavljenih programov.
TONE VRABL
www.radiocelje.com
Nov svet celjske bolnišnice
Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je z v volitvami predstavnikov delavcev dobil še zadnje nove člane tega nadzornega organa zavoda.
Vanj je bilo imenovanih 17 članov. 9 jih je imenoval ustanovitelj zavoda - Vlada Republike Slovenije, po enega Mestna občina Celje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 6 članov pa je predstavnikov delavcev. Člani sveta so prof. dr. David B. Vodušek, prim. Danica Homan, Darja Hrast, Stanislav Hren, Mojca Vrečer, prim. Janez Remškar, Ivan Kovačec, Franc Košir, Brane Nezman, Janja Romih, Srečko Čater, Saša Sedovšek, Jernej Košak, Irena Sojč, Ana Justin, Matej Marinšek in Marija Bizjak Janež.
Konstitutivna seja sveta zavoda bo predvidoma prihodnji mesec.
MBP
novem
•sign
Smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj. V uspešen tim bi radi pritegnili sodelavke ali sodelavce s podobnimi lastnostmi za naslednja delovna mesta:
1. Vodja oddelka v proizvodnji (/n/ž)
(vodenje oddelka, izdelava planov oddelka, usklajevanje z ostalimi oddelki, izvajanje stalnih izboljšav, planiranje vzdrževalnih posegov, nadzor kvalitete ...) Pogoji:
- srednja izobrazba tehnične smeri
-	računalniška znanja (Word, Excel)
-	izkušnje z vodenjem manjših skupin (20 oseb)
-	zaželeno znanje nemškega jezika
2.	Segmentni vodja službe kakovosti (m/ž)
(nadzor nad kvaliteto vhodnih materialov, zagotavljanje in planiranje učinkovitih metod preizkušanj v proizvodnem procesu, reševanje reklamacij kupcev) Pogoji:
-	srednja izobrazba tehnične smeri
-	organizacijske sposobnosti
-	računalniška znanja (Word, Excel)
-	poznavanje zahtev avtomobilskih standardov
-	2-3 leta delovnih izkušenj v avtomobilski industriji na področju zagotavljanja kakovosti
-	znanje nemškega jezika
3.	Koordinator in kontrolor vhodnih materialov (m/ž)
(zagotavljanje prevzema in učinkovitih metod preskušanj vhodnih materialov glede kakovostnih zahtev za proces, zagotavljanje in evidentiranje podatkov za analizo kvalitete) Pogoji:
-	srednja izobrazba tehnične smeri
-	računalniška znanja (Word, Excel)
-	poznavanje zahtev avtomobilskih standardov
-	2-3 leta delovnih izkušenj v avtomobilski industriji na področju zagotavljanja kakovosti
-	znanje nemškega jezika Nudimo vam:
-	ustvarjalno delovno okolje
-	stimulativno plačilo
-	delo v mladem in dinamičnem kolektivu
-	delo v mednarodnem okolju
-	interno in eksterno izobraževanje (tudi v tujini)
Vaše prijave z dokazili pričakujemo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Novem car interior design d.o.o., Ložnica 53 a, 3310 Žalec.
AKTUALNO
S pravilno vzgojo do manj ugrizov in nesreč
Vzgoja psov
še vedno »po domače«
Različne pasme,
To, da lahko danes res že vsak izbira psa po mili volji in ga vzgaja v tem duhu ali pa sploh ne, je že stara pesem. In da je tak pes za gospodarja lahko uganka vse do najhujšega konca, tudi ni nič novega. Šolanje psov ni obvezno, do predloga prepovedi vzreje najbolj nevarnih vrst psov pa pri nas še tudi ni prišlo. Psi še vedno lajajo in karavana teče dalje... Se pa da ob ustreznem kinološkem znanju in poznavanju nekaterih, potencialno nevarnih pasem psov marsikaj storiti v prid človeškega in pasjega sobivanja.
Mirko Fric Krajne iz Kinološkega društva Celje pravi, da obstaja kar nekaj potencialno nevarnih pasem psov, sposobnih povzročiti najhujše oblike nesreč zaradi neprave vzgoje. To so ro tvajlerji, dobermani, nemš ki in kraški ovčarji, šarpla-ninci, pitbull terierji in še bi lahko naštevali. Vsaka pasma ima svoje značilnosti in glavni povzročitelji nesreč so ljudje. Tudi takšni, ki hočejo imeti nevarnega in ostrega psa. »Pravi ljubitelj živali bo odšel v šolo in psa socia-liziral, kar je osnova vsake vzgoje. Vzgoja se začne s prvim dnem, ko domov prinesete dva meseca starega mla-
dička, ki vas gleda in opažu- uči. V tem času se je treba je. Tisti trenutek se je treba vključiti v malo šolo, kjer
odločiti, kaj bomo s kužkom, kako ga bomo vzgajali in kak-
pes s približno isto starimi štirinožnimi prijatelji poča-
njegove psihofizične	si socializira.« Nekatere pa-
sposobnosti, saj je človek edi-	sme potrebujejo pri tem več
ni vodnik psa. Slednji ga opa-	in druge manj časa. Preden
zuje, posnema in se od njega	se odločimo za nakup psa.
vodja šolanja, ki morajo imeti ustrezno licenco, saj samo pravilno kinološko znanje nudi prave rezultate. »1\ikaj imamo tudi pasja stranišča in tako človeka že na samem začetku naučimo, da ne glede na to, kje se s svojim psom nahaja, pobere njegove iztrebke. V žepu pravega kinologa bomo tako vedno našli vrečke za pasje kakce. Je pa šolanje psov vzpodbudno tudi za njihove lastnike, saj se med sabo družijo in si ob skupnem interesu in skrbi za svoje ljubljenčke izmenjujejo izkušnje.« V vseh teh letih so v društvu izšolali že več kot tisoč psov. Trenutno se jih šola približno štirideset. Na vad-bišču kinološkega društva je vselej pestro, pri čemer ima društvo tudi svojo reševalno enoto, ki šteje deset članov in je mobilna, saj so njene naloge in pristojnosti vedno obsežnejše. Specifične populacije, ki bi redno vodila pse na šolanje, ni, vsem pa je skupna želja po boljšem in bolj poglobljenem poznavanju svojega psa. »Pes je človekov prijatelj in treba je (s) poznati drug drugega.« Najbolj učljive pasme
psov so službene, nemški in belgijski ovčar, rotvajlerji in dobermani, pasme, ki so obenem lahko tudi najbolj nevarne. In prav to je podatek, da se da s pravilno vzgojo marsikaj doseči in narediti. Ne gre pa zanemariti me-šančkov, ki znajo biti zelo dovzetni in intelegentni, kljub temu, da nimajo rodovniške krvi.
»Splošne in zanesljive obrambe ob napadu ni. Najbolje je stisniti pesti, spustiti roke in stati nepremično. Nikoli pa psa ne smemo gledati v oči, ker ga tako izzivamo. Če se bomo branili in če smo pri tem še fizično močnejši od psa in ga skušamo premagati, bo prišlo še do več in večjih ugrizov, ker ga na ta način k temu vzpodbujamo, zato tega nikar ne počnite,« svetuje Krajne.
Kinološko društvo Celje sodeluje tudi z drugimi društvi po Sloveniji in Evropi, pri čemer so pomoč nudili v različnih humanitarnih nesrečah, tudi ob potresu v Turčiji.
MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN
različni značaji - S pravilno vzgojo bi se število ugrizov zmanjšalo
je poleg poznavanja pasme treba zagotoviti tudi ustrezne prostore za bivanje, da ne ostajajo na majhnih površinah priklenjeni na verigah »Dogaja se, da ljudje ne poz najo znakov, kot so pokon čen rep, nasršena dlaka, oster pogled in nepremično str-menje,« pravi Krajne, »privesti po letu ter letu in pol tako zavoženega psa v šolo zaradi neznanja in nepoznavanja pa je zelo problematično.« Na sobivanje z drugimi psi in ljudmi je treba vplivati s pozitivno motivacijo in vsako najmanjšo agresijo preprečiti na pravilen način. »Slovenci se visokih kazni za povzročitev ugrizov in drugih nesreč ter prostega tekanja psov vsepovsod naokoli še vedno ne zavedamo dovolj,« poudarja Krajne.
Pojdite v šolo!
»Šola traja približno tri mesece, začnemo z malo šolo, kjer vpisujemo tako rodovniške kot nerodovniške kužke, stare od štiri do devet mesecev, pri nekaterih pasmah tudi do enega leta, sledi začetni tečaj, ki traja tri mesece in pol in ti psi so nato tudi potencialni kandidati za nadaljevalni tečaj,« pravi Krajne. V Kinološkem društvu Celje nad vzgojo psov bdijo inštruktorji in
Priložnost
za zdravo naložbo
Iz široke palete varievalno-naložbenih možnosti vam ponujamo priložnost za vpis v naložbeno življenjsko zavarovanje, vezano na košarico farmacevtskih in biotehnoloških delnic.
NLB Naložba Vrta 8
•	Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 USD v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškim tečaju NLB na dan vplačila.
•	Naložbeno obdobje: do 30. junija 2015
•	Vpis: od 3. maja do 27. maja 2005 z možnim predčasnim zaključkom.
Naložbeni cilj sklada, na katerega se veže NLB Naložba Vita 8, je na dan izteka zavarovanja povrniti vlagateljem neto vplačano (investirano) premijo in v primeru pozitivnih gibanj izplačati še 110% udeležbo v donosu košarice delnic.
Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke.
Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje:
NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana Zavarovanje trži:
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik.
NLB Naložba Vita 8 ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita 8 je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Vračilo najmanj neto vplačane premije ob izteku zavarovanja je naložbeni cilj upravljavca investicijskega sklada. Tveganje, da bo znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema vlagatelj.
NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana, jamči za izplačilo vsaj v višini zavarovalne vsote v primeru nastanka zavarovalnega primera med trajanjem zavarovanja.
O
ljubljanska banka
Zaposlite svoj denar
GOSPODARSTVO
O cetis
Brezpogojna zmaga Laščanov
Varuh konkurence tudi formalno dovolil prevzem Pivovarne Union
Urad za varstvo konkurence je Pivovarni Laško izdal odločbo, da ne nasprotuje prevzemu Pivovarne Union. S tem se je tudi formalno, prav na dan zmage, končala doslej najdaljša in najbrž tudi najdražja prevzemna zgodba v Sloveniji. Drugače kot v prvi odločbi, ki je bila napisana julija 2003, urad tokrat Laščanom ne postavlja nobenih pogojev. V Pivovarni Laško so zadovoljni, da se bosta skupini, v kateri so že štiri podjetja, pridružila še Pivovarna Union in Fractal. Zdaj bodo lahko končno končali proces združevanja slovenskih pijačarjev in nadaljevali konsolidacijo te industrije.
Kot so zapisali v izjavi za jav- renče s prevzemom sicer s
nost, se v Laškem zavedajo, da bo izkoriščanje sinergij glavno za dolgoročno in samostojno preživetje skupine. Trg pijač se je v zadnjih letih soočil z velikimi spremembami tako na gospodarskem kot tudi političnem področju. Združena industrija slovenskih proizvajalcev pijač je pred preizkušnjo, zato bo izkoriščanje sinergij med podjetji temelj njihove konkurenčnosti na domačem in tujih trgih, menijo v Laškem.
Kot je znano, je v prvi odločbi urad za varstvo konku-
glašal, vendar bi Laščani, če bi njihov delež v Unionu narasel nad 50 odstotkov, morali izpolniti vrsto pogojev. Med drugim bi morali začasno oddati blagovne znamke Union Grand, ACE in Oda, in to za najmanj tri leta. Na odločitev so se pritožile vse tri vpletene pivovarne. Laško, Union in belgijski Interbrew, upravno sodišče pa jim je pritrdilo in naložilo uradu ponovno odločanje. Po pravnomočnosti sodbe, torej od avgusta lani, je veljalo, kot da
odločba ni bila izdana. Zato so še naprej veljali vsi dotedanji začasni sklepi, na primer odločitev sodišča glede omejevanja glasovalnih pravic Laškega v Unionu.
Po ponovni presoji primera in upoštevanju sprememb na trgu pijač, ki jih je povzročil vstop Slovenije v EU, je urad ugotovil, da je koncentracija med slovenskima pivovarnama dopustna. Urad je v novi odločbi po besedah direktorja Andreja Plahutnika upošteval vrsto novih študij in analiz ter tudi navedbe Pivovarne Laško, da se bodo pozitivni učinki koncentracije prenesli tudi na porabnike, tako da bodo imeli ustrezno izbiro in ne bo povišanja cen. Upoštevali so še spremenjene razmere na domačem in tujih trgih, padajočo porabo in pozicioniranje blagovnih znamk piva glede na trgovinske blagovne znamke.
Plače ali stavka
Če v celjskem Ingradu danes do 14. ure ne bo plač, bodo delavci v ponedeljek zjutraj začeli stavkati. Sindikat je sicer stavko napovedal že za sredo, vendar se je po ponedeljkovem pogovoru z generalno direktorico Vegrada Hildo Tovšak odločil, da bo počakal še nekaj dni. Tovšakova jim je namreč povedala, da bodo plače za marec, na katere čakajo že skoraj en mesec, dobili danes, do konca meseca pa jim je obljubila tudi aprilsko plačo.
Sestanek v Velenju je zahteval sindikat, saj je od vodstva Vegrada, ki pravzaprav vleče vse niti v Ingradu, želel slišati, kakšna bo usoda njihovega podjetja. Po srečanju s Hildo Tovšak članom stavkovnega odbora ni bilo prav nič jasno (»ne vemo več, kdo tu pije in kdo plača«), sekretarka območne organizacije svobodnih sindikatov v Celju Milica Dabanovič, ki se je prav tako udeležila sestanka v Vegradu, pa je povedala, da je bil
pogovor z Velenjčani koristen za obe strani.
Tovšakova je sindikalistom zagotovila, da v Vegradu nikakor ne podpirajo stečaja Ingrada in da bodo podjetju skušali pridobiti čim več poslov. Zelo resno razmišljajo o tem, da bi svoje terjatve do Ingrada v postopku prisilne poravnave preoblikovali v lastniški delež, kar bi pomenilo, da bi postali njegov večinski lastnik. Tovšakova je tako kot sindikat prepričana, da poglavitni razlog za težave Ingrada tiči v nekajletni krizi vodenja, ki se je začela pred dobrimi tremi leti po odstavitvi direktorja zdaj že bivše Ingradove največje in najbolj pomembne hčerinske družbe Ingrad VNG Vinka Debelaka.
Vegrad bo, tako obljublja Tovšakova, Ingradu zagotavljal zadosti dela, kar pravzaprav pomeni, da bo še naprej samo eden od njegovih podizvajalcev.	JI
Največji lepotni dogodek
V soboto in nedeljo bo v hali L Celjskega sejma 5. specializirani sejem frizerstva in kozmetike New Look. Na sejmu, ki pomeni največji slovenski lepotni dogodek, se bodo tudi letos predstavili številni razstavljavci iz Slovenije, s Hrvaške, iz Italije in z Madžarske. Sejemsko dogajanje bodo spremljali mnoge delavnice, tekmovanja in nastopi v živo.
Organizatorja sejma, družba Celjski sejem in Hair Fashion iz Maribora, obljubljata, da bo sejem še bogatejši in bolj zanimiv od dosedanjih.
Več kot 80 neposrednih in zastopanih razstavljavcev iz Slovenije in tujine bo v frizerskem delu predstavilo lasno kozmetiko, frizersko orodje, opremo za salone in tudi različne možnosti strokovnega izobraževanja, v kozmetičnem delu pa bodo na ogled profesionalna dekorativna in alternativna kozmetika ter oprema za kozmetične in pedikerske salone.
Razstavni program bodo dopolnjevale številne spremljajoče prireditve, saj bo večina razstavljavcev na svojih razstavnih prostorih izvajala šte-
Sejem New Look bo 14. in 15. maja odprt od 11. do 18.30. ure.
vilne brezplačne demonstracije iz najnovejše frizerske in kozmetične ponudbe, nekateri pa se bodo predstavili tudi na velikem odru. Največ pozornosti bosta gotovo deležna evropska frizerska zvezdnika Steinar Aasheim z Norveške in Italijan Alessandro Abei. Poleg frizerskih mojstrov iz Slovenije se bodo letos zopet predstavili tudi dijaki vseh slovenskih frizerskih srednjih šol, v času sejma pa bo tudi mednarodno tekmovanje v oblikovanju nohtov, na katerega se je ietos prijavilo rekordno število udeležencev.	JI
Laško ima skupaj z Unionom na slovenskem trgu približno 90-odstotni tržni delež. Prihodki celotne skupine znašajo okrog 60 milijard tolarjev na leto, število zaposlenih pa je približno 1.800.
Pivovarski boj med Laščani in Interbrewom za ljubljansko pivovarno se je začel leta 2001, ko so Laščani skupaj s hčerinsko družbo Radenska sredi julija kupili 24,99-odstotni delež Uniona. Ljubljančani so temu nasprotovali in uprava je z Interbrewom podpisala sporazum o strateškem partnerstvu. Ob tem je Interbrew postal tudi 20,99-odstotni lastnik druge največje slovenske pivovarne. Belgijci so nato objavili ponudbo za prevzem, ka-
sneje pa tudi Laščani. Začel se je boj, poln pravnih preobratov, tožb, protitožb in lobira-nja. Pivovarna Laško in Interbrew sta nato večkrat izboljšala prevzemne ponudbe, najvišja je znašala 91.000 tolarjev.
Decembra lani so Laščani odkupili dobrih pet odstotkov Unionovih delnic od Perutnine Ptuj in prestopili nesporni večinski lastniški prag. Po zakonu je tedaj koncentracija že nastopila, s tem pa je bistveno
vprašanje spora med tekmecema za Union pravzaprav izgubilo svoj pomen. Sredi februarja letos so Laščani od Belgijcev odkupili 41,32-odstot-ni lastniški delež v Unionu in postali 95,17-odstotni lastnik ljubljanske pivovarne. Vrednost posla je bila skoraj 71 milijonov evrov. S tem dejanjem se je po skoraj štirih letih končala pivovarska vojna, odloč- j ba urada pa je zadevo dokonča no potrdila.
JANJA INTIHAR
Lastniki Cometa zamenjali upravo
Nadzorni svet Cometa ni podaljšal mandata predsedniku uprave družbe Marjanu Lorgerju. Namesto njega je na to funkcijo imenoval dosedanjega predsednika uprave sladkogorske Palome Aleša Mikelna, ki bo službo v Zrečah nastopil 23. junija, torej dan potem, ko se Lorgerju izteče sedanji mandat.
Da se bo v Cometu zgodila zamenjava v vodstvu, se je šušljalo že kar nekaj časa. Zahteval naj bi jo mariborski del lastnikov, to je In-fond, Swaty in Zlata Moneta II, ki imajo okrog 53 odstotkov vseh delnic zreške družbe. Nadzorni svet je z razpravo o ponovnem imenovanju uprave, v kateri je poleg Marjana Lorgerja še Albin Matavž, odlagal kar nekaj časa. Ko pa se je na seji, ki se je v dveh delih odvijala v torek in sredo, pojavil Aleš Mikeln in predstavil svoj program, je bilo jasno, kakšna bo odločitev nadzor-
Marjan Lorger mora po desetih letih krmilo Cometa prepustiti novi upravi.
nikov. Za zamenjavo Lorgerja in Matavža je glasovalo pet članov nadzornega sveta, proti je bil le eden.
Zakaj so se glavni lastniki odločili, da se znebijo Mar-
\\jjÇ marginalija
jana Lorgerja, ki je Comet j vodil deset let, ni jasno. Lorger in tudi predsednica nadzornega sveta Mateja Režun iz kapitalske družbe po seji nista želela dajati izjav, nadzorni svet pa je v sporočilu za javnost med drugim zapisal, da Comet lani ni dosegel pričakovanih poslovnih rezultatov. Sedanja uprava je sicer v zadnjih letih naredila mnogo in rešila marsikateri problem, vendar so v nadzornem svetu prepri-' čani, da bo menjava uprave podjetju prinesla priložnost za nov zagon.
Novi predsednik uprave Aleš Mikeln je doslej delal že na vodilnih mestih v družbah Železarne Ravne in v Palomi, kjer pa je že prejšnji mesec podal odstop.
JI
marginalija, d.o.o.
[etOtl puTineri nujMJsim o/niuin
INTERVJU
7
lisaka vojna Je grda stvar
Z upokojenim generalom Ivanom Dolničarjem o zadnjih dnevih druge svetovne vojne, Jugoslaviji, Titu in Evropi
ter zgodovinskih dejstvih
Z upokojenim generalom Ivanom Dolničarjem sva se pogovarjala 9. maja popoldne na Rečici ob Savinji - v domu, kjer z ženo Ivico preživita veliko dni. V tistih popoldanskih urah je minevalo točno 60 let, kar so v Topolšici, v štabu IV. operativne cone, že potekala pogajanja o predaji vojske komandanta Alexandra Lohra, ki ga je iz Letuša pri-vedel mladi, še ne 24-letni Dolničar. O spominih na takratno dogajanje, vožnji s sposojenim avtom z Ljub-nega do Letuša in pogovorih z generalom Lohrom smo v Novem tedniku pisali že predlani, ko je Dolničar gostoval v rečiški čitalnici. - »Po poti so oficirji domobranske in ustaške vojske prepričevali generala, naj se ne preda naši vojski, češ da jih bomo zaprli v Sibirijo. Najprej sva se vozila z limuzino, blizu Florjana pa sva zaradi zaprte ceste nekaj časa pešačila. Takrat se me je Lohr malo preplašen prijel pod roko in sva šla. Zadnji del poti sva se spet peljala. V štabu cone najprej niso razumeli, kdo je z menoj, nato pa so se začela pogajanja, ki so se zaključila s podpisom brezpogojne kapitulacije,« je na kratko povzel Ivan Dolničar.
So dogajanja pred, v in po Topolšici dovolj znana?
Topolšica je na splošno premalo poudarjena, vsa leta je bila v senci. Slovenci smo majhen narod, včasih tudi sramežljivi. V Topolšici je bila podpisana kapitulacija jugovzhodne skupine armad. Takšne skupine so bile v Evropi le še tri, najmočnejša pa je kapitulirala na našem ozemlju, pred partizansko vojsko. To je posebnega pomena, vendar pa se je to dejstvo tudi v bivši Jugoslaviji, da ne govorim o zadnjih 15 letih, premalo poudarjalo. Skupina je štela skoraj 400 tisoč vojakov z vsem orožjem. Če bi prišla' v Avstrijo, ne bi bilo konec vojne 15. maja 1945, temveč kdo ve kdaj. Skupina se je na poti od Zidanega Mosta začela razkrajati, Lôhr je 9. maja podpisal kapitulacijo, ki se je potem ni držal, na Poljani pa smo nato razbili zadnjo organizirano enoto te skupine.
Se osebno vsako leto spomnite konca vojne? Ga posebej praznujete?
Konca nisem doživljal kot drugi. Seveda sem bil vesel, vendar sem bil angažiran v tolikšni meri, da se nisem mogel sprostiti. Vodil sem dve brigadi, nato sem moral izslediti generala Lôhra. Šele potem, ko smo ga zajeli v Velikovcu, sem si malo oddahnil. Na Koroškem nam ni bilo lahko, saj smo imeli probleme z britansko vojsko. Ta nas ni želela videti tam, saj so se zavezni-
segu jugoslovanske armade v Sloveniji. Ne samo zavzemal, aktivno sem sodeloval in to kljub temu, da sem bil vezan na Jugoslavijo. Toda Jugoslavijo, kakršna je bila, ne pa takšno, kot so jo hoteli imeti Srbi in Hrvati.
Potem je prišla Evropa. Kako gledate na Slovenijo eno leto po vstopu?
Mislim, da velikih sprememb ne občutimo - vsaj navadni ljudje, delavstvo in inteligenca ne. Ocenjujem pa, da so se ravno letos začele v EU porajati in odpirati zadeve, ki so zaskrbljujoče za celo Evropo. V vseh državah se je začelo pojavljati veliko egoizma: vsaka hoče čim več potegniti iz te Evrope. Položaj je podoben kot v Jugoslaviji, ki je bila sestavljena iz več narodov. In vsak je hotel izmozgati čimveč iz federacije, nikoli pa ni prišlo do tega, koliko bomo prispevali federaciji, da bo močnejša in bolj sposobna. Zdaj je tudi v EU podobno, opažam enake procese kot v Jugoslaviji. Če Francija ne bo izglasovala evropske ustave, se zna EU znajti v krizi. Že leta 1991 sem rekel, da se v Evropi ne cedita med in mleko, da ima svoje probleme. Kljub temu sem bil za vključitev v Evropo in Nato, že zaradi tega, da smo zraven. Nato in EU sta zgrajena na enakopravnosti, čeprav drži, da so veliki bolj enakopravni kot mali.
Borčevska organizacija je pod vašim vodstvom obsodila povojne poboje, ob tem pa ste večkrat zahtevali, da mora ostati čas NOB čist, češ da s tem nima zveze. Pa vendar ga mnogi poskušajo umazati ...
Po osamosvojitvi se je režim spremenil - Lojze Peterle je kot predsednik vlade odprl možnost vrnitve vseh tistih, ki so leta 1945 bežali čez Karavanke v Avstrijo. Ti so svoje sovraštvo, grozno sovraštvo do vsega, kar je partizansko in levu usmerjeno, prine-s I i
nazaj. Sprava je bila v prejšnjih časih Jugoslavije dosežena: nihče več ni ločeval partizanskih ali domobranskih družin. Potem se je začelo. Tudi sedanja slovenska oblast te stvari malo podpira in ima precej negativen odnos do NOB. Ko sem sam leta 1991 prevzel vodenje ZZB NOB, smo se odločili za dialog z oblastjo in vsemi strankami. V nadaljnjih 13 letih, kolikor sem bil predsednik, so se odnosi normalizirali in ni bilo večjih težav. Se pa sedaj odnosi kvarijo in niso dobri.
Med drugim ste izjavili, da ne gre pisati nove zgodovine, saj je že napisana ...
Neizvedljivo je, da bi nekdo na novo pisal zgodovino. V zgodovini veljajo dejstva, ki so resnica. Vendar je potem marsikaj odvisno od tega, kako človek ta dejstva interpretira. Večina Slovencev se je opredelila za odpor proti okupatorju, del pa za sodelovanje. In slednji so bili poraženi. Lahko dokazujejo kolikor hočejo, da so bili domoljubi, toda tega ne morejo dokazati z dejstvi. Prisegli so okupatorju, vodji velike Nemčije. Kako lahko govorijo, da so bili veliki domoljubi in prispevali ne vem kaj? Saj niso! Mi smo bili.na strani zmagovalcev, sestavni del protihitlerjevske koalicije. Samo zato so bili slovenski predstavniki na ponedeljkovi paradi v Moskvi, ko so z velikim spoštovanjem zaznamovali zmago te koalicije. Tega zgodovinskega dejstva se ne da spremeniti.
Vas prizadenejo govori ali pisanja, v katerih nekateri drugače gledajo na zgodovino?
Ne več. Spremljam in berem sicer vse. Posledično poznam ljudi, ki so nasprotni partizanom in NOB-ju, zato v bistvu že v naprej vem, kaj bo kdo povedal. Taku za večino zgodovinarjev, novinarjev, piscev pisem bralcev ... vem, kdo so in kaj so. Po osamosvojitvi Slovenije me je večkrat kaj hudo prizadelo, zdaj pa se ne razburjam več tako zelo.
URŠKA SELIŠNIK
ki že prej dogovorili, da bo Avstrija obnovljena v starih mejah. Prihajalo je do raznih konfliktov, na koncu pa smo dobili povelje, naj se umaknemo. V Eisbiswaldu smo junija varovali del črte med britansko in sovjetsko okupacijsko cono, nato smo morali v Vojvodino. Umik s Koroške, ki ga naši ljudje niso razumeli, je bil zelo težak. Navsezadnje smo imeli 400 mrtvih v bojih za Koroško. Še težje je bilo zaradi odhoda v Vojvodino, saj smo ves čas vojne govorili, da bomo imeli Slovenci svojo vojsko. Nepre-pričani smo prepričevali ljudi, da moramo izvršiti povelje.
Rojeni ste blizu Ljubljane. V partizane ste vstopili kot mlad fant, menda ste puško prvič prijeli v tem času. Zakaj partizani - verjetno ste imeli tudi druge alternative?
Bil sem zlatarski pomočnik, mojster bi mi celo prepustil delavnico in trgovino. Vendar sem se drugače odločil, predvsem zaradi Italijanov. Zame so bili >ma-karonarji<, mrzil sem jih od prvega dneva, ko sem videl, da prihajajo v Ljubljano. Nekaj časa sem delal na terenu, potem so Italijani, odkrili, da prenašam razne materiale. V bistvu sem ka-rabinjerjem ušel skozi okno, med streljanjem prišel do gozda in se nato vključil v partizansko enoto.
Kakšen je vaš odnos do druge svetovne vojne po 60 letih? Se je kaj spremenil?
Vsaka vojna je grda, zelo grda zadeva. Ljudje se popolnoma ' spremenijo - sebe, svojo psihologijo, moralo, kakorkoli hočete. Navsezadnje si v vojni zato, da pobiješ čim več sovražnikov; če ne, bodo oni tebe. Človek se spremeni v stroj za nje in to so grde zadeve. Vendar - naša vojna je bila drugačna. Bila je osvobodilna, vedeli smo, zakaj se tolčemo. Videli smo Italijane, ki so pobijali talce, po-žigali domove, vodili
ljudi v koncentracijska taborišča ... Imeli smo drugačen odnos, vseeno pa je vsaka vojna grda stvar.
Nekaj let ste sodelovali pri oblikovanju jugoslovanske politike, med drugim tudi s Titom. Zanima me, kako gledate na vlogo Tita, ki je od heroja, skoraj boga, v nekaterih očeh padel na vlogo diktatorja ...
Tito je bil predvsem dober človek, če si ga poznal od blizu. Približno šest let sva veliko kontaktirala in sem dobro spoznal, kdo in kaj je. Sam sem ga neizmerno spoštoval in ga še vedno. To, kar se danes govori o Titu, so izmišljene stvari posameznikov, ki hočejo biti zanimivi. Tita bo ocenila zgodovina. Izkazal se je kot vojskovodja, uprl se je Stalinu, med hladno vojno se je z gibanjem neuvrščenih upiral delitvi sveta in novi vojni. Kaj bi bilo, če bi prišlo do vojne med vzhodom in zahodom? Svet bi bil uničen. Titove zasluge so neizmerne, ljudje pa se tega
ne zavedajo. V zmedi, ki je nastala po njegovi smrti, sta se začela porajati hrvaški in srbski nacionalizem. Ravno tega se je Tito najbolj bal in v pogovorih v bistvu sam napovedal konec Jugoslavije. Nacionalistom Tito kot Tito seveda ni bil všeč, zato ti napadi. V Sloveniji jih je še najmanj - tudi na njegov grob prihaja največ Slovencev, ki Tita, ne glede na vse, še vedno spoštujejo.
Izraz jugonostalgija je sicer nastal na področju glasbe. Se vam zdi, da je po 15 letih v Sloveniji še veliko jugonostalgikov?
Dokler je bil Tito, smo mirno živeli. Ljudje so lahko potovali, relativno dobro se je živelo. Zaposlenost je bila, tudi plače, sicer ne velike, so bile ... Težje je danes, ko je veliko ljudi brezposelnih. To ni nostalgija za Jugoslavijo -nihče ne fazmišlja, da bi se spet priključili Jugoslaviji, obstaja pa neka nostalgija za tistim obdobjem in tedanjim življenjem. Vendar sem se tudi sam zavzemal za plebiscit za samostojno Slovenijo in tudi za to, da
se upremo agresivnemu po-
AKCIJA
(Boštjan Kokot)2
Soimenjaka, oba pismonoše v Šmarju, eden »ledik pa fraj«, drugi tik pred
poroko
Ime Boštjan Kokot si bomo v našem uredništvu zagotovo dobro zapomnili. Ne vedoč, da sta na pošti v Šmarju pri Jelšah zaposlena dva soimenjaka, smo njune glasovnice brez kakšnih zlih namenov veselo pripisovali eni osebi. Šele pazljiva bralka nas je opozorila na pomoto. Zdaj že dobro poznamo dve vaši priljubljeni pismonoši, Boštjana Kokota iz Sotenskega pri Šmarju ter njegovega kolega Boštjana Kokota iz Senovice pri Šmarju.
Na naši lestvici sicer višje kotira Boštjan iz Sotenskega, zato je bil tudi na vrsti za naš obisk, vendar smo se odločili, da opravimo kar z obema »na eh mah«. Seveda je bilo prvo zastavljeno vprašanje z naše strani: »A sta kaj. v sorodu?« »Ne, čisto nič,« sta se v en glas zasmejala simpatična Šmarčana, ki sta komajda dobro zakoračila v svoja dvajseta. »Saj bi lahko kar pustili vse glasove skupaj, potem bi midva lepo gladko zmagala,« se mi še vedno smejita. Sledile so neizogibne tehnične podrobnosti v smislu razločevanja naših dveh Boštjanov, s čimer so imeli težave tudi na pošti, pa še kje drugje. Bralci, pozor, Boštjana iz Soten-
Boštjan Kokot iz Sotenskega pri Šmarju (levo) in Boštjan Kokot iz Senovice pri Šmarji
skega, ki je od svojega soimenjaka tri leta mlajši, kličejo Boštjanček in tako bomo storili tudi mi, Boštjan iz Senovice pa naj ostane Boštjan.
Na pošti v Šmarju pri Jelšah imajo za 1.529 gospodinjstev sedem pismonoš za prav toliko okrajev in se med seboj zelo dobro razumejo. Treba je povedati, da sta me fanta prijazno odpeljala na svoje delovno mesto in mi vse podrobno razkazala. »Glej, tukaj ob šestih zjutraj začnemo razporejati pošto, vmes pa vedno pade kakšna dobra anekdota o tem, kaj se je ko-
tem pač ne bi dostavil pošte,« se pošali. Boštjan je s pasjimi dogodivščinami bolje založen. »Že dvakrat sem imel pripetljaje pri isti hiši. Ko sem bil še na motorju, sem se nekega dne nič hudega sluteč pripeljal na dvorišče in stopil proti hiši, ker sem imel za podpisati. Domači pes, precej nerazpoložen, je v svoje veliko veselje našel prosto pot iz svoje mreže in me prišel »pozdravit«. Tako zelo sem se mu prikupil, da me sploh ni želel spustiti do motorja,« se spominja Boštjan. S psom sta se takole še lep čas gledala in podrobneje spoznavala, dokler se ni Boštjan tega športa naveličal in poklical upravnice pošte. V intervencijo se je podal njegov kolega, ki je na kraj dogodka pridrvel s »pikijem« in ga parkiral neposredno med Boštjana in psa, tako da je prvi lahko skočil v avto. Motor je v spomin na pismonošo še nekaj časa ostal razočaranemu kužiju. »Drugič sem istemu psu na srečo lahko pobegnil v hišo, ko so bila vrata že ravno odprta,« pravi Boštjan, ki pa kakšnih ugrizov tudi še ni zabeležil.
Ima poklic pismonoše kakšne negativne plati? Kaj oba Boštjana na terenu razjezi? »Ah, jezimo se ne. Mene boli srce, ko prinesem vse tiste nesrečne reklame, ljudje jih pa
JI 11	rmm dentskim delom, zdaj sem pa kar pred menoj zabrišejo
B	g redno zaposlen,« razloži Bošt- proč,« se smeje Boštjan, Bošt-
w,	jan.	janček doda: »Ja, hec je, ko
mmm »»««pasjih
problemov	pre, ampak točno vidiš, da te Glasujem za »naj pismonošo Nihče o njiju zaenkrat ne nekdo opazuje skozi zaveso.«
'	razmišlja o drugem poklicu,	»Je pa'luštno', kadar imajo kje
2005« (ime m priimek, točen naslov)	imata pa še kakšne ne čist0	kakšne koline <( se strinjata in
jasne vizije o študiju. Bosta dodata, da zmeraj pade tudi
- - -................................-......... še videla! Všeč jima je to, da kakšna čokolada ali pomaranča
jima nihče pri delu ne gleda Punce, povem vam, pismo-
............................................. pod prste, da sta na terenu noše so res v redu fantje. »Na-
.	sama sebi šefa in da zjutraj, pišite, da je Boštjanček še »le-
moj naslov	ko pňdeta na delo, natanč- dik pa fraj«, pravi njegov ko-
(ime in priimek, ulica in kraj)	no vesta, kaj je njuna nalo- lega Boštjan, ki se bo julija
ga. Boštjanček kategorično oženil in enkrat novembra po-
................................:............ zanika kakršnakoli srečanja stal še očka. »Boš že še videl,
boleče vrste z domačimi ži- smo že nabavili hrastovino za
_____________________________________________ valmi, čeprav se včasih pob- tvoj križ, na fantovščini je ne
..... __ . . , ., _ .	lizu spogleda s kakšnim hu- boš tako poceni odnesel,« mu
Kupon Pošljite na Novi tednik, Preser- dim pasjTm čuvajem in si mi. vrne Boštjanček. Na koncu pa nova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo sli, da ne bi bilo ravno pri- še seveda zahvala obeh vsem med pošiljatelji izžrebali dobitnika jetno, če bi se mrcina strgala tistim, ki glasujete za svoja naj-hišnega darila.	z verige. »Če bi pa kakšen hud ljubša »briftregerja«.
pes prosto tekal naokoli, po-	POLONA MASTNAK
NAJ PISMONOSE 2005
Do včeraj smo v naše uredništvo prejeli 3.659 glasov, ki ste jih porazdelili med 90 pismonoš s Celjskega. Veseli smo, da se spisek pismonoš iz tedna v teden daljša, od prejšnjega četrtka, denimo, kar za šest novih imen.
1.	Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 487 glasov
2.	Damijan Leber (Vojnik) - 405
3.	Silvo Šeško (Gorica pri Slivnici) - 379
4.	Srečko Pele (Celje) - 330
5.	Zdravko Maček (Škofja vas) - 255
6.	Slavko Kršlin (Loka pri Žusmu) - 225
7.	Alfonz Pačnik (Frankolovo) - 176
8.	Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 170
9.	Damijan Rabuza (Kalobje) - 157
10.	Gorazd Pihler (Dobrna) - 149
Med prejetimi kuponi smo izžrebali dobitnika hišne nagrade NT&RC, ki jo bo tokrat prejel Milan Skale, Zagrad 131a, 3000 Celje.
mu zgodilo na terenu,« mi razlaga Boštjan. Ob omembi pikantnih zgodbic mi takoj zrastejo ušesa, ampak kot ponavadi spet ostanem brez podrobnosti. »To pa ne, bi se kdo prepoznal, to pa ne bi bilo v redu, midva sva za dobre odnose,« slišim običajni poštar-ski izgovor. Ob osmih se fanta podata na teren: Boštjanček, ki dela na pošti tri leta, po izobrazbi sicer komercialni tehnik in je začel z delom preko študentskega servisa, svoj motor napoti kar proti svojemu domačemu kraju. A potem sam sebi pripelje svojo pošto? »Ja, bo držalo,« se namuzne Boštjanček, ki prostodušno prizna, da so sprva glasovnice zanj začeli pošiljati kar njegovi domači. Zdaj za oba glasujejo tudi njune »stranke«, do katerih poskušata biti čimbolj prijazna in ustrežljiva. »Kaj pa si mislila, da pri vsaki hiši teživa za kupone iz tednika in jih potem pošiljava zase?« vpraša Boštjan, ki je očitno pri »ta bolj zgovornih«. Mladi kmetijski tehnik dela na pošti pet let in je vmes zamenjal že vse možne šmarske terene, z avtomobilom pa razvaža predvsem pakete. Pismonoša je postal zato, ker je od številnih sosedov in prijateljev z enakim poklicem slišal, da je to »fajn«. »Tega mesta sem si res želel, najprej sem začel s študentskim delom, zdaj sem pa redno zaposlen,« razloži Bošt-
Velenjski rudarji podirajo rekorde
Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja.
Ob letošnji 60-letnici osvoboditve smo z nekdanjimi interniranci odpotovali v Mauthausen. Veliko število preživelih je zloglasno taborišče redno obiskovalo, tako je bilo tudi pred petdesetimi leti. Poglejmo nekaj utrinkov.
13.	5. 1955: »Pretekli četrtek je iz Celja odpotovalo nad 90 bivših intemiran-cev in svojcev umrlih v Mauthausen. Že v vlaku so udeleženci obujali spomine na težko pot, ki so jo preživeli za časa fašizma. Obujali so spomine na življenje v taborišču, vendar je bilo razpoloženje med njimi še dokaj vedro. Toda čim so stopali po znani poti v taborišče smrti, so se jim zmračili obrazi. Bivši interniranci so v duhu posegli nazaj v čase, ko je nemški fašizem kanil zasužnjiti ves svet in je s svojimi nasprotniki zverinsko postopal. Spominjali so se solzne poti, ko so jih SS-ovci pretepali in gnali v kraj, kjer življenje ni bilo nič vredno. Ustavljali so se na gotovih krajih, obujali spomine in zadrževali korak ...«
V maju se je v preteklosti nasploh veliko praznovalo. V Planinski vasi so ob 20-letnici osvoboditve pripravili partizansko slavje.
14.	5. 1965: »V Planinski vasi nad Planino pri Šentjurju bodo imeli veliko partizansko slavje. Krajevna organizacija Zveze vojnih in vojaških invalidov skupno z organizacijo Zveze borcev in prebivalci tega partizanskega kraja so pripravili za praznovanje 20-letnice osvoboditve veliko proslavo. Planinska vas je bila proti koncu leta 1944 požgana, ljudje pa pregnani. Kljub težkemu življenju v rovtah, ki se raztezajo na to stran Šentvida, so požgane domačije prebivalci s skupnimi močmi na novo postavili. Danes je le še težko zaslediti
pogorišča. Na novo zgrajene domačije in gospodarska poslopja v svojih temeljih skrivajo nekdanja pogorišča, ki niso zavrla osvobodilnega gibanja.«
Ena od pozabljenih akcij iz polpretekle zgodovine, ki ste se je v otroških letih morda udeleževali tudi vi, je potujoča kurirč- ] kova pošta.
25.5. 1975: »VStrmcu pri Vojniku so priredili osrednjo proslavo ob sprejemu ku-rirčkove pošte v njihov kraj. Zbranim pionirjem je uvodoma spregovoril podpredsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOB Peter Šprajc, ki je v svojem govoru poudaril vlogo pionirjev in kurirčkov med narodnoosvobodilno vojno. Pionirka OŠ Strmec je nato prebrala tudi pozdravno pismo tovarišu Titu, sledil pa je kulturni program, v katerem so sodelovali pionirji okoliških osnovnih šoL Ku-rirčkovo pošto so celjski pionirji oddali pionirjem v Laško.«
Za konec pa še skok v leto 1985, ko so velenjski rudarji podirali rekorde ter nizali nove in nove delovne zmage.
16. 5. 1985: »Velenjski rudarji so konec prejšnjega tedna ponovno presenetili z novim absolutnim rekordom izkopa premoga. Dosedanji rekord 22.500 ton izkopanega lignita v enem dnevu so v četrtek presegli za 200 ton. V petek pa so izkopali kar 23.000 ton lignita in tako z novo delovno zmago na svoj način obeležili dan osvoboditve. Z na- j kopanim premogom bi lahko velenjski rudarji napolnili 1150 vagonov, kar pomeni, da bi bila kompozicija dolga od Titovega Velenja do Žalca. Rudarji so uspeli izkopati toliko lignita predvsem zaradi pridnosti in izredne delavnosti. K uspehu pa je prispevala tudi dobra organizacija in nova mehanizirana tehnologija.«
Pa srečno, knapi.
POLONA MASTNAK
www.novitednik.com
AKCIJA
9
POZOR, HUD PES
Zmaga pa taka
HUJŠAJMCf SZ NT&RC
Naši udeleženci z Brigito Fižuleto (tretja z desne) na startu dva kilometra dolge »hoje« v celjskem parku
Uspešno opravljen test hoje
Rezultati bodo znani prihodnji teden - Več kot polovica Slovencev pešači
Udeleženci akcije zdravega hujšanja se s svojimi aktivnostmi vedno bolj približujejo zdravemu načinu življenja. Poleg rednega obiskovanja delavnic zdravega hujšanja so v torek opravili tudi prvi test hoje, pod budnim očesom Brigitě Fižuleto in v spremstvu Jane Govc Eržen. Skupina je iz tedna v teden vredna več pohval. Skrbno izpolnjuje zadane naloge in s tem sledi svojim ciljem.
»Skupina za hujšanje je ravno na dan gibanja v celjskem mestnem parku opravila test hoje na dva kilometra. Gre za uporaben test določanja maksimalne aerobne zmogljivosti pri normalno telesno dejavnih moških in ženskah, starih od 20 do 65 let,« je dejala
Brigita Fižuleto. Udeležencem so iz podatkov telesne višine, telesne mase, časa hoje ter frekvence srca, dosežene na koncu testa, določili fitnes indeks. Indeks upošteva starost, tako da je rezultat primerljiv s starostno specifičnimi referenčnimi vrednostmi. Vrednost indeksa sto pomeni povprečno aerobno zmogljivost za določeno starost in spol oziroma, da povprečno zmogljivost dosežejo vsi z indeksom med 90 in 110. Rezultati testov hoje, opravljeni lani na slovenski populaciji, kažejo, da so moški vseh starosti dosegli indeks 89, kar pomeni, da so podpovprečni, ženske pa se z indeksom 92 uvrščajo med povprečne, a na spodnji meji.
»Pred testiranjem se je treba primerno ogreti in po testiranju opraviti vaje za raztezanje, k testu pa je treba pristopiti zdrav in brez telesnih okvar,« poudarja Fižuletova in dodaja, da je hoja vsestranska, prilagoditi pa jo je potrebno tudi lastnim potrebam. »Za hojo ne potrebujete nobene posebne opreme, naprav ali rezervacij prostorov. Primerna je za izboljšanje telesne zmogljivosti in je poceni ter prijeten način spoznavanja okolice in ljudi.« Zadnje raziskave kažejo, da je hoja najbolj priljubljena oblika telesne dejavnosti v Evropi, kar velja tudi za Slovence, po podatkih namreč kar 56 odstotkov Slovencev najraje pešači. »In, ni razloga, da ne bi hodili tudi vi,« zaključuje Fižuletova.
Gibaj se veliko in opazil boš razliko
Z dobro telesno kondicijo bo življenje postalo lepše. Postali boste močnejši, bolj gibljivi, bolj spretni in telesno bolj vzdržljivi. Okrepili si boste srce, mišice in kosti ter imunski sistem in s tem postali bolj odporni proti boleznim.
Lažje boste vzdrževali zdravo telesno težo in znebili se boste tistih tako nezaželenih kilogramov. Vedite, da so čustvene koristi včasih bolj pomembne kot dobra telesna vzdržljivost. Začutili boste, da imate življenje v svojih rokah, si okrepili samozavest in pozitivno samopodobo. Ljudje, ki so telesno dejavni, so praviloma tudi bolj uspešni v življenju. Vaše splošno razpoloženje se bo izboljšalo in lažje boste premagovali stres in vsakdanje napetosti, z gibanjem pa boste lažje osvojili zdrave življenjske navade brez tobaka, alkohola, drog in drugih odvisnosti, ponudile pa se vam bodo tudi nove priložnosti za druženje in kramljanje s prijatelji in naključnimi znanci.
MATEJA JAZBEC
Ferdinand-Lúuis Celine je bil zdravnik. Bil je tudi pisatelj in bil je vojak. Bil je osamljen človek, prežet z gnevom, studom in na enem izmed redkih ohranjenih posnetkov, intervjujev, ki ga je posnela po drugi vojni z njim francoska televizija, je dajal vtis človeka, ki poseduje resnico, čisto, neoma-deževano, svetniško, ki pa se je glasila povsem drugače, kot bi se morala glede na njegov svetniški status. Zapisal jo je že pred časom v svojem veledelu Potovanje na konec noči. Mračna resnica lebdeča nad povojnim časom Evrope in sveta. Celine se je spraševal, odkod človeku temna strast, stremljenje k nadčloveku, k nečemu, kar je več kot zgolj človek, ki je po njegovem mnenju ravno nasprotno, kot se je sam izrazil, drek. Izrazito nepopularna misel!
Zdaj, ko se praznuje 60. obletnica osvoboditve, ko zgodovino revidirajo z leve in desne, ko se človeštvo izgublja v zankah krivd in odgovornosti, ko se svet giblje med skesanostjo (morda celo lažno) Nemčije, amnezijo Italije, zgro-ženostjo Japonske, spričo atomskih eksperimentov nad njenimi mesti, in hitro rastjo novih sil, mislim na Kitajsko, se v svetu postavlja vprašanje, kje in kdaj se bo zaiskril tisti prelomni trenutek, ko bo zgodovinski spomin preskočil v prihodnost, v vizijo »prihodnosti iz preteklega«. Kje je trenutek, ko se bodo kolektivne frustracije oprijele nečesa navidezno trdnega, tistega, čemur se je v preteklosti reklo ideologija. Francis Fukuyama piše o koncu zgodovine, o koncu ideologij, ki naj bi zaznamovale čas po padcu berlinskega zidu, kar pa je seveda velik nesmisel, sicer akademski, pa vendar. Če bi svet napredoval linearno, hkratno, zavestno, s skupno vizijo kot celota, bi se s Fukuyamo še lahko strinjal, toda svet se ne razvija enotno, bolj izgleda kot pešajoča vrtavka, ki del svoje celote divje premetava na svojih polih, tistim na osi pa omogoča lagodnost bivanja. Če gre tistim, ki ži-
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com
vijo na polih na bruhanje, če se njihova pot ziblje in jim draži želodec, drugi nimajo gastro težav.
Celinov pogled na svet je drugačen, nanj ne vplivajo mnenja ne enih ne drugih, Celine svet opazuje kot gnusno posurovelo celoto, ki se na trenutke samoomejuje s socializacijskimi normami, postavljenimi iz latent-nega strahu, potrebe po varnosti, z nagonom po preživetju (instinktom, kako preživeti). Celinu ne bi bilo prav, če bi spremljal vso to pamet zmagovalcev, kes poražencev, žugajoče prste vstajajočih zvezd in cinizem profitno naravnanih medijev, večkrat zgolj trobil nekih sebičnih posameznikov ali organizacij. Celinov človek se prične v dreku, od tod poti navzgor ni. Obstaja zgolj ta sreča, da imamo možnost priznati, da smo drek in da bomo drek ostali, dokler se ne povrnemo v pepel. Celinov svet je svet kontemplativne gnoze, ne pa tekmovalnosti. Proslave ob obletnicah so glede na celinovstvo zgolj ostudne manifestacije, pete-linjenje na gnoju (iz gnoja) človeštva in potemtakem vredne čimprejšnje pozabe in distanciranja od krvave zgodovine, ki smo si jo zakuhah s svojim nadčloveškim napuhom. S proslavami človek postaja manjši od idej, ki jih proslave častijo, standardizirajo. Znova ima možnost postati več kot drek, več kot je, lahko postane novo utelešenje postavljenih (idejnih ali kakšnih podobnih) standardov. To pa je nevarno, svet nadčloveka, iluzije o nadčloveku so že čisto blizu. Dan zmage ni nič drugega kot nekrofilni bonus preteklosti za naložbo v prihodnost. Le kako se ljudem ljubi hoditi na proslave, ki častijo smrt?
CENTER
I NTERSPAR
CELJE

V Restavraciji Interspar Celje pripravljajo v času akcije po zdravniških navodilih izbrane polnovredne menije in jedi z minimalno vsebnostjo maščob in sladkorja.
Od 13. do 19. majav
Restavraciji Interspar Celje nudijo:
PURANOVA PRSA S ŠUNKO IN SIROM S SADJEM
Akcijska cena:
■brez solate
f750sit
■s solato
'Restaoracijú
Kako pomagati invalidom?
Ženski forum celjske območne organizacije Socialnih demokratov je včeraj pripravil okroglo mizo Družina in invalidni družinski član - kako jima pomagati?
Sodelovali so Maja Vivod, ki vodi v Domu Ob Savinji Center za pomoč na domu, vodja patronažne službe v celjskem zdravstvenem domu Magda Brložnik, Peter Šalej iz celjske območne enote zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Olgo Bezenšek Lalič iz Centra za socialno delo Celje. Predstavili so pravne, socialne in zdravstvene vidike problematike invalidnih oseb, ki niso v institucionalnem varstvu.	M BP
CELJE___I ŠTORE
m TEDNI
Priprave na zagovor nalog s področja umetnostne zgodovine
Mladi za Celje
Mladi raziskovalci iz celjskih srednjih šol so se v sredo v Šolskem centru Celje predstavili z izsledki svojih raziskovanj v tekočem šolskem letu.
Kot že pred tednom dni osnovnošolci so tudi srednješolci morali zagovarjati svoje naloge pred strokovnimi ocenjevalnimi komisijami. Letos je bilo prijavljenih nalog kar 90, oblikovalo jih je 191 mladih avtorjev ob pomoči 65 mentorjev. S svojim raziskovanjem so posegli na številna področja, letos sta jih najbolj zanimali tehnika in družboslovje, ostali so se ukvarjali z različnimi pod-vejami naravoslovja, huma-nistike in agrokulture.
Vrvež na hodnikih ŠCC ter mrzlične priprave na predstavitev v posameznih učilnicah so napovedovali pravi izbruh kreativnosti, domiselnosti in
iznajdljivosti. Javno predstavitev so raziskovalci vzeli zares. Žal nismo mogli obiskati vseh, saj so se odvijale istočasno na več lokacijah. Glede na videno in slišano pa so se tudi letos mladi pri izdelavi nalog izjemno potrudili in pri tem žrtvovali lep kos svojega prostega časa. »Že od oktobra naprej hodimo po terenu, delamo ankete, iščemo različne vire literature in preverjamo postavljene hipoteze,« je bilo slišati pred začetkom predstavitve, pred katero pa ni bilo pretirane treme. »Smo sodelovali že lansko leto, tako da vemo, kaj lahko pričakujemo,« so še povedali, medtem ko so še čakali na svoje rekvizite in material, s katerimi so postavljali kar nekakšne gledališke scene v malem. »Predstavitev mora biti razgibana, ne smemo brati z listov, saj drugače vsem po-
slušalcem pade koncentracija,« so obrazložili dobro razpoloženi dijaki.
Vsi, ki se bodo po oceni strokovne komisije uvrstili v prvo ocenjevalno komisijo, jih bo Mestna občina Celje nagradila s strokovno ekskurzijo, imeli pa bodo možnost sodelovanja v tekmovanjih na nacionalni ravni. Med dijaki vladata zdrava tekmovalnost in optimizem: »Če nam uspe danes, potem gremo zagotovo naprej, do konca!« V vsakem primeru pa je sodelovanje pri projektu Mladi za Celje 2005 vsakemu udeležencu prineslo zanimive izkušnje in morda bodo ugotovili, da je ravno tema, s katero so se ukvarjali v nalogi, tista, ki bo zadržala njihovo pozornost tudi v prihodnje ali celo v času študija.
POLONA MASTNAK
Foto: ALEKS ŠTERN
O ravnanju z odpadki
Mestna občina Celje bo v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor v naslednjem tednu, 18. in 19. maja, ponovno gostila simpozij na temo varovanja okolja in ekologije. Delovni naslov simpozija bo (Ne) učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih.
Podžupan Mestne občine Celje, Marko Zidanšek, je na novinarski konferenci povedal, da Celje z veseljem sodeluje pri tovrstnih projektih, saj tudi sama občina postavlja okoljevarstvene projekte
na prednostno listo. »Občina je na tem področju že lani uspešno kandidirala za evropska sredstva, prav tako je v branju na ministrstvu že dokumentacija za razpis projekta CERO 2, torej za mehansko-biološko in termično obdelavo odpadkov do leta 2008. Ravno Celje v slovenskem prostoru prednjači po iskanju najustreznejših rešitev pri ravnanju z odpadki.«
Nina Mašat iz Oddelka za okolje in prostor ter komunalo MOČ je poudarila pomen tovrstnih simpozijev za izboljšanje komuni-
Zahvala Rusije
Ob 60. obletnici zmage nad nacizmom so se tudi v občini Štore poklonili spominu padlim med II. svetovno vojno.
Na dan zmage so župan Franc Jazbec, podžupan Jože Kragelj in predsednik veteranske in borčevske organizacije Srečko Križanec položili cvetje in prižgali sveče na vseh spominskih obeležjih v tej občini. Iz veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani pa so v Štore prejeli pismo z zahvalo za pozornost pri vzdrževanju spomenika padlemu vojaku Rdeče armade, ki je pokopan v štorski občini. Ob tej priložnosti je ruski veleposlanik izrazil svojo hvaležnost in spoštovanje do te občine.	BJ
STATUS
lOet
Izvirni hišni pripomočki tudi v Šentjurju
kacije z javnostjo. Natalija Črepinšek, vodja projekta pri izvajalcu simpozija. Fit medii, je podrobneje predstavila program. »Pričakujemo predstavnike lokalnih skupnosti, ki delujejo na področju okolja, predstavnike gospodarskih družb, ki nudijo storitve s področja ravnanja z odpadki, pristojne predstavnike države, strokovnjake in seveda člane civilnih iniciativ. Namen je predvsem izmenjava informacij o učinkovitosti ravnanja z odpadki, torej kako jih zbirati, predelovati in odlagati, kako za tovrstne aktivnosti pridobiti sredstva iz Evropske unije, nenazadnje pa tudi usklajevanje z evropskimi okoljevarstvenimi standardi do leta 2008.«
Dvodnevni simpozij bo v sredo v Razvojno inovacijskem in tehnološkem središču Celje slavnostno odprl celjski župan Bojan Šrot, udeležence pa bo nagovoril tudi minister za okolje in prostor, Janez Podobnik.
PM
Inovativnost in kvaliteta izdelkov sta glavno vodilo poslovanja podjetja Status d.o.o. iz Metlike. Pri delu jih vodi misel, da bodo s svojimi Izdelki olajšali in pomagali svojim uporabnikom pri vsakdanjih opravilih, v zadnjem času je to največkrat v kuhinji. Ideje za nove izdelke dobijo, ko naletijo na situacije, za katere lahko s pomočjo raziskovanja razvijejo nove, boljše rešitve, saj njihov razvojni oddelek združuje strojniška, tehnološka in oblikovalska znanja. Proizvodna linija obsega izdelke, ki jih uvrščajo v tri skupine. Zaradi hitrega načina življenja vsako gospodinjstvo dnevno odvrže precejšnje količine hrane. Svetovni strokovnjaki za zdravo prehrano priporočajo ohranjanje in podaljševanje svežine živil s shranjevanjem v vakuumu. Vključuje različne velikosti in oblike vakuumskih posod, pokrovov, zamaškov in vrča. Delujejo tako, da iz njih na enostaven način izsesamo zrak in ustvarimo delni vakuum. Shranjevanje s pomočjo vakuumskega aparata omogoča, da živila ostanejo obstojna in zdrava še dlje časa. Shranimo jih v za ta namen razvite vrečke - na razpolago so tri velikosti vrečk in tri velikosti folije v roli, iz katerih si dolžino vrečk po potrebi naredite sami. Skupino izdelkov za lažje kuhanje in hitrejšo pripravo hrane sestavljajo rezalnik čebule,
ki polovico čebule z enim gibom prereže na • enake koške in brez solz, rezalniki česna, katerih največja prednost je, da se izognemo neprijetnemu vonju in da česen ohrani vse svoje zdravilne lastnosti in mlinčki začimb s keramičnim jedrom, ki ohranijo vso aromo suhih začimb in zelišč. V skupini so tudi univerzalni ri-bež, odpirač konzerv, drobilec orehov in drugi, ki olajšajo delo kuharskim mojstrom in tistim, ki to z uporabo izvirnih hišnih pripomočkov lahko še postanejo. Tretja skupina izdelkov so obešalniki in police ter majhni, a učinkoviti pripomočki za kopalnico. Njihova glavna prednost je, da jih na steno, omaro ali v tuš kabino pritrdimo vakuumsko in ni potrebno ne vrtanje, ne lepljenje. Vstopite v svet Statusnih izvirnih hišnih pripomočkov trgovini Robo-Trade v Šentjurju, na Ulici Leona Dobrotinška 3 (v isti stavbi, kot je Urad za delo Šentjur). Trgovina obratuje vsak delavnik med 9. in 17. uro ter ob sobotah med 9. in 13. uro. Za vsa vprašanja jih pokličite na 03 749 07 00. Vse potrebno pa lahko izveste tudi na spletni strani izvirnih hišnih pripomočkov vEjM.sialiis.sL
Še vedno dvomite? Se vidimo v Robo-Tradeu v Šentjurju!
STÍ1TUS
lOlet
Novost v Šentjurju:
Izvirni hišni pripomočki v trgovini Robo-Trade!
Podaljševanje svežine in obstojnosti živil s shranjevanjem v vakuumu.
Enostavno rezanje, mletje, drobljenje, ribanje, odpiranje konzerv, odtaljevnje - naj bo kuhanje užitek! Obešalniki in police, ki jih pritrdimo vsepovsod brez vrtanja, lepljenja ali vijačenja.
*
Informacije:
Robo-trade, d.o.o. Šentjur
Ul. Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur Tel: 03/749 07 00, e-mail: Tudi na: www.status.si in 080 1838
www.novitednik.com
Nadaljevanje, opravičilo ali tožba?
Spet razburjenje in prekinjena seja žalskega občinskega sveta - Tokrat sporne nagrade predsednikom KS in MS
Ponedeljkova seja občinskega svela v Žalcu je bila spet vroča. Sodu so dno izbile razprave po poročilih desetih predsednikov o delu krajevnih in mestne skupnosti. Zaradi žaljivih razprav je župan Lojze Pose-del sejo prekinil in jo prestavil na ponedeljek.
Prvi zaplet se je zgodil že ob kadrovskih zadevah, kar je sicer v zadnjem času v Žalcu že kar stalnica. Zapletlo se je predvsem pri spreminjanju odloka o sredstvih za delo svetniških klubov. Nekatere svetnike so izključili oziroma so odstopili iz svetniških klubov. Po veljavnem odloku denar, ki ga za delo svetnikov namenja občina, kljub izstopu pripada bivšim svetniškim klubom. Na predlog pristojne občinske komisije naj bi to alinejo črtali, denar pa bi potem prejeli člani Kluba svetnic in svetnikov za prihodnost občine Žalec. Predloga in s tem želje svetnikov v klubu niso podprli.
Potem ko so svetniki brez problemov potrdili zaključni račun za leto 2004, je kazalo, da bo seja minila mirno. Pa se je zapletlo ob točki dnevnega reda o delu krajevnih in mestne skupnosti. Zaradi prekoračitve časa razprave svetnika iz vrst kluba Matjaža Jazbeca je Posedel sejo prvič prekinil, po nadaljevanju in razpravi Gvida Hribarja, vodje kluba, ki je govoril o plačah predsednikov KS, pri tem pa naj bi bil žaljiv, pa je župan sejo dokončno prekinil. Nadaljevali naj bi jo v ponedeljek, ko jih čaka še kar nekaj točk dnevnega reda.
Župan Lojze Posedel
»Nekateri svetniki so razpravo izkoristili za žalitve,
navajanje neresničnih ali zavajajočih podatkov na način, ki zagotovo ni primeren za občinske svetnike. Zato sem se odločil, da sejo prekinem, ker moram kot župan skrbeti za spoštovanje poslovnika, predvsem pa za to, da se občinski svet ne izkorišča za mesto medsebojnih žalitev in zavajanja ljudi. Predvsem si ne morem dovoliti, da bi v prisotnosti vseh predsednikov KS nek svetnik, kakorkoli se že piše, žalil ljudi, ki delajo,« je pojasnil župan Posedel in dodal, da naj bi se do ponedeljka dogovorili, kako odgovoriti na vse te neresnične obtožbe, naraščanje nestrpnosti in nesodelovanja v občinskem svetu.
Po proračunu za leto 2005 (za lani, o čemer so se prepirali svetniki v Žalcu, so številke nižje) naj bi predsedniki KS letos prejeli od 730 do 1.024 tolarjev bruto, predsednik MS pa še slabih 200 tisočakov več. Torej naj bi prejemali med slabih 61 in 85 tisočakov na mesec (govorimo o bruto zneskih) oziroma v MS Žalec 100 tisočakov.
Glede nagrad predsednikom KS župan Posedel (ki ima sicer že izkušnje s svetniki iz kluba o svojih plači in prejemkih) pravi: »Prikazovanje podatkov o zaslužkih je vsekakor zelo všečna tema. Svetnik Gvido Hribar si je to pred časom dovolil in zelo tendenciozno podajal podatke o plači in zaslužkih župana, isto je storil z vsemi predsedniki KS. Gre za nagrade predsednikom, pred-, vsem povračilo potnih in telefonskih stroškov v znesku 30-40 tisoč mesečno. Če računamo na število ur, telefon in poti, ki jih predsedni-
ki opravijo med mesecem, je to simbolična nagrada. Če to potem predstaviš v bruto zneskih, sešteješ vseh deset predsednikov in ljudem to serviraš kot največji problem delovanja KS, je to zelo nekorektno in nepošteno. Sploh če primerjamo, da isti svetnik dobi za eno sejo skoraj 40 tisoč, torej več ali enako kot predsednik KS za celo-mesečno delo. Kar delajo nekateri svetniki na sejah občinskega sveta, pa zagotovo ni delo.«
Svetnik Gvido Hribar
»Stvari, ki se dogajajo v občinskem svetu, to opozarjam že nekaj časa, so popolnoma nepotrebne. Župan je pri prvi prekinitvi seje dejansko prekršil poslovnik,« je omenil vodja kluba Gvido Hribar, ki mu očitajo žaljivo razpravo po poročilih predsednikov KS in MS. »Gre seveda za subjektivne ocene posameznika. Če na ta način stopim na žulj nekaterim, ki vlečejo precejšnje finančne koristi iz občinskega proračuna, pa zato ni nekih pravih učinkov, potem ... Moja edina želja in želja kolegov svetnikov je, da bi v Žalcu delali bolj pregledno in transpa-rentno, bolj v smislu iskanja kompromisov, če že ne konsenza,« je povedal Hribar, ki je v torek ugibal: »Na proslavi v državnem zboru sem videl župana. Če je moral iti, bi lahko mirne duše pooblastil enega od podžupanov, ki bi sejo pripeljal do konca. V izjavi ne vidim nekorektnosti, saj sem navajal samo dejstva, ki so javno znana. Res pa je, da je včasih treba ljudem povedati, kako se stvari odvijajo.«
V torek se je še govorilo o tem, da naj bi predsedniki
Pred začetkom vroče seje so najboljšim šolam podelili priznanja in denarne nagrade za zbiranje starega papirja in odpadnih baterij. Skupno so učenci žalskih šol zbrali skoraj 43 ton odpadnega papirja oziroma tretjino več kot lani, ob tem pa še skoraj šest tisoč malih baterij. Med zbiralci papirja so se najbolje odrezali v OŠ Griže s P0Š Liboje, med zbiralci baterij pa I. OŠ Žalec.
Hribarja tožili zaradi.izrečenih besed: »Ne vem, na kakšni pravni osnovi naj bi to storili - razen če je razlog v tem, da širši javnosti predstavim, kakšni so njihovi prejemki. V primeru KS Vrbje gre za 22 odstotkov krajevnega proračuna, ob tem da tajniki KS v času uradnih ur sami izjavljajo, da nimajo dela, ker ni strank. Funkcijo predsednika KS vidim kot neko častno funkcijo, saj predsedniki niso voljeni na neposrednih volitvah, temveč jih člani sveta KS izberejo med sabo na osnovi takšnih ali drugačnih priporočil. Zato nikakor ne vidim nič spornega, ker sem javnosti obelodanil, na kakšen način se sredstva trošijo.«
Predsedniki
V izjavi za javnost, ki jo je podpisalo deset predsednikov KS in MS, so zapisali, da se strinjajo s prekinitvijo seje
ter da so bile izjave svetnika Gvida Hribarja žaljive, zavajajoče in zlonamerne, očitno v želji po diskreditaciji njihovega dela, predvsem pa njih osebno. »Naše delo je javno in stalno podvrženo kritičnim ocenam, najprej članic in članov svetov KS ter vseh naših krajank in krajanov. Dobronamerne kritike si celo želimo, da lahko izboljšamo svoje delo. Ne dovolimo pa, da nekdo, čeprav je član občinskega sveta, naše delo kritizira brez argumentov, predvsem pa, da v javnem nastopu na seji občinskega sveta izpostavlja samo in kot največji problem višino nagrade, ki jo predsedniki KS in MS mesečno prejemamo. Nagrade, ki jih mi razumemo kot povrnitev stroškov in jih mesečno prejemamo, so dogovorjene, načrtovane in potrjene v občinskem proračunu.«
V izjavi za javnost so predsedniki potrdili županove besede: »Mesečno prejemamo predsedniki med 30.000 in 40.000 tolarji neto. Zato si ne dovolimo očitka Gvida Hribarja, da delamo zaradi denarnice in da ne delamo s srcem. Še bolj energično pa protestiramo proti žaljivim in nedopustnim izjavam glede starosti in usposobljenosti nekaterih predsednikov KS in MS. Ker smo prepričani, da je bil nastop svetnika Gvida Hribarja namenjen očitnemu namenu naše osebne žalitve in di-skreditacije ter blatenju našega dobrega imena, zahtevamo, da se nam v nadaljevanju seje občinskega sveta opraviči, sicer bomo razmislili, da zadevo predamo odvetniku in po sodni poti dosežemo svoje zadoščenje.«
URŠKA SELIŠNIK
ca. Igra pripoveduje o tem, kaj vse se vam lahko zgodi v džungli, če ste vojak in srečate domačina. In če si domačin želi vašega šefa za večerjo ... Zgodbo so priredili dijaki velenjske gimnazije pod mentorstvom Alice Čop, sodelujejo pa Sara Ba-jec, Živa Malovrh, Katarina Koprivnikar, Vanja Kre-tič. Živa Čonkaš in Gorazd Brglez.	US
CENTER
■MfcHiHiHagl
_CELJE_
vabi na nastop mladih gledaliških skupin Osnovne šole Griže. Prireditev
OSNOVNA ŠOLA SE PREDSTAVI
bo v petek. 13.5.2005, ob 18.uri v osrednjem prostoru centra Intersparv Celju.
_Vabljeni!_
ka Vavdi in Živa Erjavec iz OŠ Blaža Arniča Luče, An-že Glomačnik in Marko Bizjak iz OŠ Braslovče, Tjaša Jarc iz OŠ Antona Aškerca Velenje ter Alja Četina in Gregor Podbregar iz OŠ Vransko-Tabor.	TT
Velenjski dijaki v Franciji
VELENJE - Člani franko-fonskega gledališkega ansambla, ki deluje pod okriljem Mladinskega centra in Šolskega centra Velenje, so v sredo odpotovali v Francijo na tekmovanje gimnazijskih frankofonskih skupin. Velenjska skupina bo tekmovala v kategoriji mladih gledaliških skupin s predstavo Euro Army: Jungle Mission. Gre za glasbeno miniigrico v francoščini po motivih R. Raffailla-
Zlati savinjski vinogradniki
Praznik vina
Savinjski vinogradniki so pripravili drugi Praznik vina, na katerem so ob kulturnem programu podelili priznanja najboljšim vinogradnikom za vina letnik 2004.
Zbrane je nagovoril predsednik društva Silvo Marič, ki je poudaril, da so zares do-
bri kletarski dosežki plod organiziranega dela, ki ob tesnem sodelovanju s KGZ Maribor vključuje številna predavanja, prikaze in posvetovanja. Zelo vzpodbudne so bile tudi besede Tadeje Vo-dovnik-Plevnik s tega zavoda, ki je dejala, da so vina savinjskih vinogradnikov do-
kaz, da je mogoče z umnim kletarjenjem tudi na vinorodno manj znanih področjih in ob ne prav ugodnih letih pridelati odlična vina. V svojem nagovoru pa je priznanje in čestitke vinogradnikom izrekel tudi žalski podžupan Janko Kos.
TT
Zlati zgodovinarji
VRANSKO - V OŠ Vransko-Tabor so pripravili državno tekmovanje iz znanja zgodovine za savinjsko in šaleško regijo. Na njem so nastopili učenci in učenke iz 22 osnovnih šol oziroma 71 tekmovalcev in tekmovalk. Namen tekmovanja je spoznati gospodarsko, socialno in družbeno zgodovino, način življenja ter športne, kulturne in znanstvene dosežke nekega obdobja. Dobitniki zlatih priznanj so Melanija Pinter, Eva Šuler in Andrej Brodej iz I. OŠ Žalec, Nika Lajlar, Jure Polak in Tomo Murkovič iz OŠ Livada Velenje, Nikola Domi-trovič in Srečko Pevnik iz OŠ Gorica Velenje, Alja Denša iz OŠ Nazarje, Min-
12
ŠENTJUR ;
w
Prideskal do srebrne medalje
Rok Marguč iz Laškega med najboljšimi mladimi deskarji na snegu
Ponujamo vam možnost:
izobraževanja,
dokazovanja svojih sposobnosti, plačila glede na uspešnost, samostojnega organiziranja delovnega časa. O vsebini dela lahko več povprašate po telefonu 03 425-35-36 ali 03 425-35-37.
no pa treninge še okrepimo. Pozimi smo v glavnem na Ro-gli ali mariborskem Pohorju, sicer pa na avstrijskih smučiščih, kjer se sneg obdrži veliko dlje,« pove in ne pozabi omeniti, da sta za uspeh zaslužna tudi njegova starša, oče Metod, ki ga vsako jutro odpelje na trening in mu, če ni trenerja, postavi tudi progo, ter mama Majda, ki mu je predvsem v moralno oporo ali pa mu, kadar je nastanjen v apartmajih, pripravi tudi hrano. »Nedvomno tudi brez psihologa ne bi bilo dobrih rezultatov, saj mi je pomagal pridobiti samozavest,« je še dodal Rok, ki ga mnogi Laščani poznajo tudi po tem, da
že sedem let pri laški pihalni godbi igra saksofon. »Glasba je moja druga ljubezen,« priznava, »tretja pa so psi, ki jih naravnost obožujem.« Z zlatima prinašalcema Zimo in Benom se pogosto odpravi na dolge sprehode ali tek v okolici Laškega, kar mu pomaga pri rednem vzdrževanju kondicije.
Ob vseh teh aktivnostih Roka skoraj nismo upali vprašati, kako je z ljubeznijo, a nas je radovednost le premagala. Rok je zgolj zamahnil z roko in se skrivnostno nasmehnil, češ, tudi za to se najde čas, a v naslednjih dneh ima nedvomno prednost učenje za maturo, jeseni pa ga čaka še vpis na Fakulteto za
logistiko. Deskanja ne bo obesil na klin, saj je pred njim še bleščeča kariera, seveda, če bo vztrajen in delaven kot doslej, za kar pa se ni bati'. »Prihodnje leto imam možnost, da se še enkrat in-zad-njič udeležim mladinskega svetovnega prvenstva, kjer bom branil letošnji naslov ali pa se morda povzpel celo na najvišjo stopničko. Brez dvoma pa je moj cilj tudi uvrstitev v ekipo na zimskih olimpijskih igrah. Upam, da mi bo to uspelo in da me na poti do cilja ne bodo ovirale morebitne poškodbe, brez katerih v športu pogosto tudi ne gre,« je pogovor sklenil srebrni Rok Marguč.
MOJCA MAROT
Ob naših vinih brez zardevanja
Šolski center Šentjur ima v svoji zgodovini že precej mednarodnih izkušenj in povezav. V okviru različnih projektov so sodelovali z Italijo in Nemčijo oziroma tamkajšnjimi kmetijsko-izobraževalnimi ustanovami. V okviru povezav, ki jih predstavlja partnerska pogodba med Šentjurjem, nemškim Neu Anspachom in francoskim Saint Floren-tom, pa se jim na tem področju odpirajo povsem nove možnosti.
V delegaciji, ki je pretekli teden obiskala Neu Anspach, sta bila tudi predstavnika ŠC, ravnateljica Staška Buser in predavatelj Jurij Gunzek. Osrednja tema strokovnih srečanj je bila proizvodnja in trženje vin v okviru pravnih določil EU, glavni predavatelj pa profesor Hoffmann z visoke strokovne šole v Gein-
senheimu, kjer imajo enega najboljših vinskih inštitutov v Evropi.
Staška Buser se zaveda pomena in priložnosti, ki jih prinašajo nove povezave: »Odpirajo se nam možnosti za sodelovanje, izmenjave, dogovore. Bili so izredno odprti in pri tem se mi zdi zélo pomembno, da je občina s partnersko pogodbo postavila nek temelj, dolgoročno podporo, na katero lahko ves čas računamo. Na vinarskem področju je vez z Geinsen-heimom izredno dragocena. Povezani so že z našima glavnima univerzama, za strokovni razvoj našega šolskega centra pa to pomeni izredne priložnosti. Dogovarjali smo se, da bi izpeljali mednarodno pokušino in strokovno srečanje na temo sauvignona. Francozi pa želijo stike razširiti tudi na svoj sindikat
kmetov, zbornico, kmetije in šolske centre.« Jurij Gunzek je po srečanju povedal, da si Slovenci pri svojih vinih ni-^mamo česa sramovati: »Naša vina so kvalitetno povsem primerljiva z evropskimi in včasih celo boljša. Se pa vča-' sih niti ne zavedamo, kakšno promocijo predstavljajo. Mnogi tujci naše vinorodne okoliše presenetljivo izredno dobro poznajo. Verjamem tudi, da imajo naša vina v Evropi prihodnost. Še posebej Nemčija je v tem pogledu zelo tolerantna in uvozi kar 60 odstotkov vina, ki ga popijejo. Naša vina so vsekakor med visoko cenjenimi. Vino je lahko zagotovo odlična promocija Šentjurja, ki lahko v teh povezavah dobi še večje razsežnosti in tudi čisto konkretne poslovne okvire.«
ST
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic, zavarovalna družba, d. d. Koper, poslovna enota Celje, Lava 7,3000 Celje. Kandidati/-ke bodo o odločitvi obveščen i/-e v 8 dneh po sklenitvi pogodbe z izbranimi kandidati/-kami.
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
Ravnateljica Staška Buser iz ŠC Šentjur, predsednica odbora za mednarodno povezovanje Zlata Ploštajner in predavatelj Jurij Guzek s profesorjem Hoffmannom z geisenheimskega inštituta. 13. maj 2005 -
Letošnje 10. svetovno prvenstvo mladih deskarjev, ki je bilo konec aprila v švicarskem zimsko-športnem središču Zermatt, se je še posebej srečno končalo za 18-letnega Laščana Roka Mar-guča, člana kluba SBK Vi-harnik. Po odličnih vožnjah v kvalifikacijah in finalu je prideskal na odlično 2. mesto in tako s srebrno medaljo postal viceprvak sveta ter v paralelnem veleslalomu zaostal le za Avstrijcem Benjaminom Karlom.
Rok se je s snowboardom, ki postaja zadnja leta vse bolj priljubljena športna disciplina tudi pri nas, začel intenzivno ukvarjati pred petimi leti. Ker je pridobil status športnika, se je vpisal v Gimnazijo Celje Center, kar mu je omogočalo udeležbo na vsakodnevnih precej napornih treningih. »Vsak dan sem vstajal ob 5. uri in bil od 6. do 9. ure na treningu, popoldan pa so bile na vrsti še kakšne vaje za ogrevanje, razteg in podobno,« pripoveduje Rok Marguč, ki zaradi poznega datuma svetovnega pr-
Z zlatima prinašalcema Zimo in Benom
venstva, bilo je namreč šele 26. aprila, letos ni imel časa za počitek. »Običajno je april namenjen počitku, maja pa so se že začele priprave na novo sezono, letos pa je vse postavljeno na glavo, saj je bil april med najbolj delovnimi in sem zato precej utrujen. Časa za počitek zdaj sploh ne bo, saj gre h koncu tudi pouk in treba se bo začeti pri-
pravljati na maturo, ki se je bom udeležil v jesenskem roku,« pravi Rok, ki je to sezono prvič sodeloval s trenerjem Draganom Bozničem, sicer tudi trenerjem Tine Pi-snik.
Sodelovanje je bilo, glede na rezultat, očitno uspešno. »Treniramo skoraj vse leto in na snegu sem deset mesecev na leto, pred sezo-
Imate priložnost postati soustvarjalka/-ec mozaika zanesljive, dinamične in k strankam usmerjene zavarovalnice, ki uspešno deluje v slovenskem prostoru od leta 1991.
Vaš nov izziv!
V razvejano mrežo poslovnih enot po Sloveniji vabimo prodorne, odločne, urejene in k uspehom naravnane
zavarovalne zastopnike/^ce
zavarovanja na območju CELJA, ŠMARJA, ROGAŠKE SLATINE, VELENJA, SLOVENJSKIH KONJIC, TRBOVELJ IN SAVINJSKE DOLINE.
Če izpolnjujete pogoje: vsaj 4. stopnja izobrazbe vozniški izpit "B" kategorije, znanje uporabe orodij MS Office okolja in ste samostojni/-e, iniciativni/-e ter komunikativ-ni/-e, se lahko pridružite sodelavkam in sodelavcem v urejenem in prijetnem delovnem okolju.
NOVI TEDNIK
ROGATEC i ROGAŠKA S.
13
Crna točka turistične cone
V Rogatcu, med gradom Strmol in Muzejem na prostem, nastaja turistično območje, kjer je ostala ena sama črna točka. Potem ko je mali, gospodarsko šibki občini uspelo v nekaj letih obnoviti grad Strmol, se je pokazala tudi potreba po obnovi nekdanjega velikega grajskega gospodarskega poslopja.
To je od Strmola nekoliko odmaknjeno ter se nahaja ob pobočju hriba. V poslopju, ki je razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena, so že dolga leta neprofitna stanovanja. Občinska uprava že precej časa razmišlja o obnovi stavbe ter išče za najemnike nadomestna stanovanja. Pritličje Strmolove-ga gospodarskega poslopja je
še ohranilo prvobitni značaj, ki ga označuje poznorene-sančni kamniti portal nad vhodom, kjer je vzidan grb z dvema zmajema, ki držita ščit s krono. Tu je bila nekoč grajska vinska klet, v nadstropju pa stanovanja oskrbnikov. V 18. stoletju so s prizidkom pridobili še vinsko prešnico.
Obnova po spomeniško-varstvenih smernicah bo v različnih pogledih zahteven zalogaj. V občinski upravi omenjajo, da se o njej s pristojnimi že resno pogovarjajo. Župan Rogatca Martin Mi-količ, ki je tudi poslanec, veliko pričakuje prav od sestanka, ki ga bo imel še v tem mesecu v kulturnem ministrstvu. Pri tem omenja, da bo do začetka obnove zelo
verjetno prišlo še letos. Nosilec obnove bo Občina Rogatec, ki računa zaradi zanimive turistične lege gospodarskega poslopja na pridobitev morebitnega soinvestitorja. Poleg zanimivih vsebin v notranjosti gradu Strmol ter Muzeja na prostem sta namreč v najbližji okolici tudi rogaški konjeniški center ter zaščiteno trško jedro Rogat-
Kot je slišati, naj bi se v obnovljeno gospodarsko poslopje Strmola preselila tudi uprava Zavoda Rogaška dediščina, ki ima na skrbi Muzej na prostem. Obnovljena stavba bi obenem služila za potrebe njegovih dodatnih dejavnosti, saj v prostorih muzeja ni dovolj prostora.
BRANE JERANKO
iBT* "	
Br i; ;	
	
Nekoč gospodarsko poslopje gradu Strmol, danes so v njem zasilna neprofitna stanovanja. V občinski upravi Rogatca se resno pripravljajo na obnovo črne točke turističnega območja med Strmolom, konjeniškim centrom in Muzejem na prostem.
Najboljši so Slatinčani
Stanko Lorger (v rdečem oblačilu) je bil tudi tokrat med sodniki, »njegov« varovanec Dejan Očko iz OŠ Rogatec pa je zmagal v 2. predfinalni skupini teka na 60 m.
Šmarski športniki osvojili 26 medalj
V športnem parku v Kozjem je bila 15. osnovnošolska atletska olimpijada, na kateri je nastopilo okoli petsto mladih atletov iz osmih osnovnih šol upravne enote Šmarje pri Jelšah.
Po slovesni otvoritvi, ki jo je tudi tokrat opravil legenda slovenskih atletov Stanko Lorger, po rodu iz Buč, so mladi atleti nastopili v tro-
boju, tekih na 60, 300, 600 in tisoč metrov, skoku v daljavo ter štafeti 4x100 m. Pri osvojitvi medalj so bili najuspešnejši predstavniki OŠ Šmarje, ki so osvojili 8 zlatih, 3 srebrne in 15 bronastih medalj, sledijo OŠ Rogatec (skupaj 18), II. OŠ Rogaška (11), I. OŠ Rogaška (9), OŠ Kozje (11, manj zlatih kot predstavniki Rogaške), OŠ Le-
sično (9), OŠ Bistrica ob Sotli (8) in OŠ Podčetrtek (7).
Najboljši bodo prihodnji teden nastopili na regijskem prvenstvu v Celju. Tekmovanje v Kozjem je tudi tokrat minilo v dobri organizaciji predstavnikov šole ter s člani sodniškega zbora AD Kla-divar, ki bo najbolj perspektivne atlete tudi včlanil v svoje vrste.	TV
Brez sprememb na Pilštanju
Kulturno in Turistično društvo Pilštanj sta na občnem zboru napovedala temeljito spremembo vsebine ene najuspešnejših prireditev pastirskega praznika oziroma binkoštovanja, ki ga že 14 let pripravljajo na binkoštno nedeljo.
Po temeljitem razmisleku pa so se odločili, da se sprememb ne bodo lotili, ker bi to škodovalo namenu prireditve, ki je med ljudmi zelo priljubljena. Letos bo pastirski praznik na pil-
štanjskem trgu v nedeljo, 15. maja. Začel se bo ob pol petih zjutraj, ko bodo pastirji simbolično pripeljali živino na pašo. Prvi bo postal »ke-nik«, zadnji »binkoštna lukn-ca«, krava z najlepšim vencem pa bo dobila zvonec. Po trjančenju bo maša v domači cerkvi, pastirji pa bodo prikazali pastirske igre, s katerimi so si nekoč na paši krajšali čas.
Na Pilštanj bodo prišli tudi številni pohodniki, največ iz Celja, kjer bo štart v soboto
med 19. in 20.30 pred gasilskim domom v Pečovniku. Štartnina je 1.500 tolarjev, pri čemer bo vsak pohodnik dobil tudi spominsko majico. Zagotovljen bo avtobusni prevoz iz Pilštanja v Celje. Na poti bodo tri okrepčevalnice: v Šentrupertu in Dobju v krajevnih gostilnah in v Planinski vasi na avtobusni postaji. Pohodniki bodo prišli tudi z Dobrine, iz Senovega, s Planine, iz Polja, Rogaške Slatine ...
TV
V Sloveniji je v letošnjem šolskem letu v četrtih razredih osemletk in petih razredih devetletk potekal mednarodni program Varnost za vse.
Končne izdelke, didaktično igrico za prvošolčke, je izdelalo na razpisano temo sto razredov, med katerimi je strokovna žirija za najboljšega izbrala izdelek 4. d razreda II. Osnovne šole Rogaška Slatina. Uspešni Slatinčani bodo tako prihodnji mesec zastopali Slovenijo na mednarodnem srečanju razredov, ki bo v Parizu.
Veselo novico so sporočili na novinarski konferenci v Novem mestu, kjer so
Šah za dan
šole v Bistrici ob Sotli
Danes v Bistrici ob Sotli praznujejo 25. dan šole, v okviru katerega bo tudi 26. šahovska simul-tanka, ki jo bosta z učenci domače in drugih osnovnih šol oddigrala Franci Pešec in Rado Tavčar.
Pobudo za šahovsko simultánko je v letu Titove smrti dal znani celjski šahist Franci Pešec, sodelovali pa so tudi NT-RC in Slovenske železnice. Tisti, ki ne bodo šahirali, se bodo udeležili ustvarjalnih delavnic, zaključek pa bo s programom učencev in podelitvijo priznanj, TV
Veselje učencev II. Osnovne šole Rogaška Slatina je bilo zaradi zmage veliko. Prihodnji mesec bodo zastopali našo državo v Parizu.
predstavili rezultate pred- liškega sveta za preventivo stavniki Renaulta Nissana in vzgojo v cestnem prome-Slovenije, Revoza in repub- tu.	BJ
ra
• r
idiocelje
ať* na Štirih Frekvencah
é"
^^ ______ GARANT d.d. Polzela
f ^B IjJ M T Industrijska prodajalna Polzela W"ni« Tel. 03 7037130,7037131
POLZELA _
VELIKA POMLADANSKA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA
oJ 3.5. Jo 18.6.2005
kuhinje PAMELA, dnevne sobe OLJKA in spalnice KAJA z dostavo in montažo 15 % popust na kuhinje PAMELA 20 % popust na PREDSOBE IN KOSOVNO POHIŠTVO 50 % popust na spalnice SABINA oreh do odprodaje zalog velik izbor otroških in mladinskih sob VSI KUPCI SODELUJETE V NAGRADNEM ŽREBANJU!
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
ZREČE
Izpraševanje vesti direktorja zdravstvenega doma
Podpora Marjanu Bergincu s pomisleki o plači - Konjiški ZD je lani vložil v posodobitve 80 milijonov tolarjev
Direktor konjiškega zdrav stvenega doma Marjan Ber gine, dr. med., se je lani redno pojavljal na top lestvici najbolje plačanih slovenskih direktorjev javnih zavodov. To je bil eden osnovnih razlogov za namigovanja, da bo zdravstveni dom s potekom njegovega mandata dobil novega direktorja. A se obrača drugače.
»Leto 2004 sem čutil kot čas izpraševanja vesti o smiselnosti opravljanja funkcije direktorja ZD. Te funkcije ne potrebujem, saj imam svojo ambulanto, ki sem jo praktično 12 let s težavo ohranjal. Ko sem bil leta 2000 izbran med deset najbolj priljubljenih slovenskih zdravnikov, je bila to potrditev, da delam dobro in strokovno. O svojem delu zdravnika tudi danes ne dvomim. V zdravstvu sem kot direktor želel zagotoviti predvsem posluh za strokovnost,« razkriva svoje razmišljanje Marjan Ber-ginc. V nagovoru svetnikom občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje, ki v teh dneh dajejo soglasje k njegovemu ponovnemu imenovanju za direktorja, pa še dodaja, da je vesel spoznanja svetnikov, da denar ni vodilo njegovega dela, ampak logična posledica.
Marjan Berginc, dr. med.
»Osebno bi imel denarja veliko več, če bi bil zasebnik. Prav zato se tudi danes ne čutim preganjanega s tega delovnega mesta. V velikem delu si svojo plačo zaslužim v ambulanti in z dežurstvi.«
Kljub temu sta občinska sveta v Slovenskih Konjicah in Zre-čah zavrnila predlog za stimulacijo oziroma letno nagrado direktorju, hkrati pa sta oba dala soglasje za povečanje mase sredstev za delovno uspešnost zaposlenih v zdravstvenem domu. No, v Vitanju so zavrnili oboje, a Marjan Berginc jim namerava predloge pojasniti, saj meni, da je prišlo do nespora-
zuma. Zreški občinski svet pa je že dal tudi soglasje k imenovanju Marjana Berginca za direktorja zdravstvenega doma Slovenske Konjice za naslednja 4 leta, enako odločitev pa je mogoče pričakovati tudi v Vitanju in Konjicah.
Pri tem je očitno prevagalo dobro dosedanje vodenje zdravstvenega doma, ki se ne kaže le v dobrih poslovnih rezultatih, temveč tudi v uspešnem vključevanju zdravnikov zasebnikov v dežurno in urgentno službo. To je pomembno, saj je na območju konjiškega zdravstvenega doma zasebnikov 36 odstotkov zdrav-
nikov in 90 odstotkov zobozdravnikov.
Uspešnost vodenja zdravstvenega doma pa se kaže tudi navzven. Lani je bila na primer skupna vrednost vseh naložb kar 80 milijonov tolarjev. Del vlaganj so predstavljale naložbe preko državnega proračuna za leta 2003 do 2006 v skupni vrednosti 48 milijonov tolarjev, ki gredo preko matične občine Slovenske Konjice. »Brez tega lani ne bi uspeli sanirati strehe po toči niti zamenjati oken v zdravstvenem domu,« doda Marjan Berginc. Obljubljene namenske pomoči države za odpravo posledic toče še vedno ni od nikoder.
Poleg tega so lani zgradili prizidek in končali adaptacijo severnega krila zgradbe, kjer so obnovili šolsko ambulanto. Med pomembnejšimi nakupi sta bila dva nova defibri-latorja, eden za reševalno vozilo, drugi za postajo v Zre-čah, kjer je pomagal pri nakupu Unior. Manjših, a pomembnih naložb je bilo še veliko, a direktor Marjan Berginc je skoraj bolj kot nanje ponosen na stalno izobraževanje zaposlenih, na preventivne programe in sploh strokovnost dela.
MILENA B. POKLIČ
Bramac Protector® zaščita ohranja prvotni videz strešnikov in jih ščiti pred ekstremnimi vremenskimi vplivi. Izboljšana je njihova vzdržljivost, površina ostaja čista, barve pa obstojne. Tako bo vaša streha še dolgo videti kot nova. Pet prednosti Protector® površine: Q boljša odpornost proti spremenljivim vremenskim vplivom. Q boljša odpornost proti ekstremnim temperaturnim razlikam. © boljša odpornost proti bledenju zaradi UV-žarkov. Q boljša zaščita pred nastankom mahu in alg. Q boljša zaščita pred oprijemom umazanije. Brezplačna telefonska številka: 080 20 30, www.bramac.si
RECI STREHI PREPROSTO 05QEE9
Prvo mednarodno tekmovanje rogistov v Sloveniji bo na pobudo Štajerskih rogistov iz Nove Cerkve pri Vojniku. Ti so bili prva skupina rogistov nasploh, ki je igrala papežu.
Prihaja množica rogistov
V občini Vojnik ter širše so v zadnjih dneh potekale zaključne priprave na I. mednarodno tekmovanje rogistov na Slovenskem, ki se začenja danes, 13. maja, ter bo trajalo tri dni. Na prizoriščih v Vojniku in Novi Cerkvi pričakujejo osemsto rogistov iz šestih srednjeevropskih držav.
Prireditev se začenja z današnjim sprejemom ocenjevalne komisije v občinski stavbi, njenim sestankom ter ogledom prizorišč tekmovanja. To bo v Vojniku pri Lovskem domu ter v Novi Cerkvi pred cerkvijo, kjer se bodo pomerili v dveh različnih kategorijah, v »b« in »es«. Prvo tekmovanje v Vojniku bo že nocoj.
Osrednji dan I. mednarodnega tekmovanja rogistov na Slovenskem bo jutri, v soboto, ko bodo rogisti tekmovali v obeh krajih že od dopoldneva. V Vojniku bo začetek tekmovanja ob 9. uri, v Novi Cerkvi uro pozneje (v Vojniku bo zaključeno predvidoma ob 16. uri ter v Novi Cerkvi ob 15. uri). Jutri se bodo skupine rogistov odpravile tudi na organizirane oglede Celja, Dobrne in Žičke kartuzije. Vrhunec tridnevne prireditve bo jutri zvečer, ko bo ob 19. uri razglasitev rezultatov, podelitev priznanj ter nastop treh najboljših skupin, zabavni del večera pa naj bi trajal dolgo v noč.
Posebnost bo še nedeljska, Hubertova maša na prostem, pred župnijsko cerkvijo v Vojniku, ki jo bo ob 10. uri bo vodil stiški opat dr. Anton Na-
drah. Slovesna maša bo prav tako v cerkvi Sv. Lenarta v Novi Cerkvi, pri obeh pa bo z rogovi sodelovalo nad sto ' rogistov.
Rogisti, ki prihajajo iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske in Italije, bodo bivali v različnih hotelih v regiji. Prireditev bo na pobudo Štajerskih rogistov iz Nove Cerkve, njen gostitelj pa je Občina Vojnik, s pod-. poro Lovske zveze Slovenije.
Votel živalski rog so uporabljali za dajanje signalov že v davnih časih, kot pripomoček za vodenje lova pa so ga začeli uporabljati pred nekaj stoletji. S poznejšim izdelovanjem kovinskih rogov, ki so jih kot prvi izdelali v Franciji, je bilo mogočih več različno visokih tonov. Na rogove »b« lahko igrajo od pet do šest različnih tonov, z rogovi »es« pa je mogoča bistveno bogatejša lestvica tonov. V Sloveniji je kot prva začela z igranjem v zahtevnejši »es« izvedbi skupina Štajerski rogisti iz Nove Cerkve, ki nastopa že dvanajst let. Za takšno igranje so na tujem in doma prejeli že tri zlate in en srebrni rog.
Med tridnevno prireditvijo bo v bližini prizorišč promet precej povečan, jutri pa bo del Kerševe ulice v Vojniku za promet zaprt od jutra do polnoči. Za potrebe množičnih prireditev bo v naselju Vojnik na voljo šest parkirišč, v Novi Cerkvi pa dve.
BRANE JERANKO
Dva zlata in srebrni grb
Zreški občinski svetniki so odločili, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku podelili dva zlata in en srebrni grb. Zlati grb Občine Zreče bosta prejela Andrej Purgaj, direktor programa Strojne opreme v družbi Unior d.d. zaradi dobrega vodenja in smelih razvojnih usmeritev, ter Jožef Košir starejši za dolgoletno delo in prispevek k začetku in razvoju kovaštva na območju Zreč. Oba sta predlagala uprava in kolegij družbe Unior. Srebrni grb bo na predlog krajanov Resnika prejel Pavel Kovše za prispevek k razvoju Resnika in za prizadevno delo v Turističnem društvu Resnik-Rogla.	MBP
KULTURA
15
V Osrednji knjižnici Celje je pred kratkim izšla publikacija o celjskih županih, sekretarjih in ostalih pomembnih osebnostih, ki so v minulem stoletju krojih usodo knežjega mesta. Knjigo je avtor Janko Cennadnik javnosti predstavil v torek.
Knjiga je nastala kot nadgradnja dveh razstav. Leta 2002 je Germadnik postavil razstavo o županih do leta 1841, leto kasneje je nastala še razstava o županih po tem letu. Ko je zbral že kar lepo število gradiva in dokumentov, se mu je zdelo škoda, da zadeve ne bi zaokrožil, zato je poiskal še podatke o vodilnih osebnostih celjske mestne in okoliške občine iz začetka minulega stoletja. Tako je nastala knjiga o osebnostih, ki so skozi 20. stoletje krojili usodo mesta in okolice. V obliki biografije in fotografskega gradiva je v knjigi predstavljenih 35 županov in drugih vodilnih osebnosti, pri čemer je poimensko navedel vse župane od leta 1848 do danes, začenši z Gustavom Stigerjem pa vse do današnjega župana Bojana Šrota. V knjigi Vodili so Celje ne gre prezreti obsežnega uvodnega dela, v katerem je avtor orisal razvoj lokalne samouprave v zadnjem stoletju in pol pri nas (od ustanovitve sodobnih občin, njihove kasnejše delitve, povezovanja, združevanja ...), kot tudi poti in stranpoti številnih volitev sta-
98 min., (The Whole Ten Yards), akcijska komedija Režija: Howard Deutch Igrajo: Bruce Willis, Matthew Perry, Amanda Peet, Natasha Henstridge Samo v Planetu TUŠ!
Predstavitve knjige se.je udeležilo nekaj nekdanjih celjskih županov in tudi sedanji Bojan Šrot.
Janko Germadnik je podatke o vodilnih osebnostih, ki nastopajo v knjigi, iskal tako rekoč povsod. »Pot me je najprej zanesla v celjske inštitucije, najprej sem seveda iskal v knjižnici, tudi v muzeju novejše zgodovine, pokrajinskem muzeju, arhivu. Treba je bilo iskati tudi na širši ravni, to je v škofijskem arhivu v Mariboru in Ljubljani, za župane nemške narodnosti sem prečesal avstrijske arhive. Veliko pa si je bilo treba pomagati tudi s potomci, zlasti pri fotografskem materialu.«
Janko Germadnik še pove, da se je knjige, ki prinaša tisto, na kar zgodovinarji pogosto »pozabljajo«, to je, da za vsakim dogodkom stojijo ljudje, lotil tudi iz spoštovanja do posameznikov, ki so krojili usodo mesta, pri čemer se »ni drznil vrednotiti njihovih delovnih prispevkov«.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
""i""
radiocelje
Miro Podjed, David Čeh, Renato Jenček, Manca Ogorevc, Jernej Šugman in Igor Sancin
Let za krono
Let nad kukavičjim gnezdom nocoj premierno v SLG Celje
Za zadnjo premiero v tej sezoni je umetniška voditeljica mag. Tina Kosi izbrala gledališko priredbo romana avtorja Dala Wassermana Let nad kukavičjim gnezdom. To bo slovenska krstna uprizoritev tega v hipijevskih časih napisanega dela v Združenih državah Amerike, znanega po filmski uspešnici. V celjskem gledališču pa se nadejajo, da bo predstava prevzela tudi celjsko občinstvo.
Če so res zadeli »žebljico zone, kot napovedujejo v gle-na glavico« in bo Let nad ku- dališču, bo moč slišati že po kavičjim gnezdom krona se- prvih odmevih občinstva in
strokovne kritike. Premiera bo nocoj ob 19.30.
Tematika norosti, usod ljudi, ki so v norišnici zaprti po lastni volji, zgolj iz strahu pred zunanjim svetom, bo zagotovo ganila občinstvo. Dovolj priložnosti pa bo igra ponudila tudi za primerjavo z resničnim svetom.
Nastopil bo dobršen del domačega ansambla, ki se je izjemno dobro ujel z gostom, igralcem Jernejem Sugma-nom, ki bo odigral osrednji lik, zapornika McMurphyja, ki se raje kot za zapor odloči za norišnico. Režijo je imel v rokah Dušan Jovanovič, ki se je s celjskim gledališčem in uspelimi predstavami pred leti že srečal. »Študij tega dela me je na nek način vrnil v mladost,« je povedal na predstavitvi zadnje celjske premiere v tej sezoni. »V tem delu vidim dve veliki temi: osvobajanje in uporništvo in obe v predstavi lepo odzvanjata. Na eni strani upornik, na drugi strani osvobajanje strahov prostovoljnih ujetnikov tega azila,« je še povedal Dušan Jovanovič pred zaključkom študija. »Ansambel z gostom je ves čas trdo in predano delal in tudi to bo čutiti iz predstave,« je dejal.
Ob Jerneju Šugmanu nastopajo: Tarek Rashid, Mario Še-lih, David Čeh, Miro Podjed, Renato Jenček, Vladimir Vlaškalič, Zvone Agrež, Igor Žužek, Igor Sancin, Bojan Umek, Lučka Počkaj, Manca Ogorevc, Stane Potisk, Barbara Vidovič in Barbara Med-vešček. Delo je prevedla Tina Mahkota, dramaturginja je bila Tatjana Doma, sceno-grafinja Jasna Vasti, kostu-mografinja Bjanka Adžič Ur-sulov, skladatelj Drago Iva-nuša, lektorica Kim Komlja-nec in asistentka režiserja Še-la Stres.
MATEJA PODJED Foto: DAMJAN ŠVARC
Celjsko pevsko društvo slavi
Celjsko pevsko društvo praznuje letos 110-letnico dë-lovanja, kar bodo ob razstavi, ki so jo v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli minuli teden, v petek ob 19.30 obeležili še s slavnostnim koncertom v Narodnem domu. Koncert bo glavni dogodek v jubilejnem letu. Z njim se želi zbor predstaviti v najboljši luči, saj je le malo amaterskih kulturnih društev, ki se lahko pohvalijo s tako dolgo tradicijo. Koncert bo pospremila tudi izdaja jubilejne koncertne knjižice in zgoščenke z najnovejšimi zborovskimi posnetki.
Prepevali bodo predvsem pesmi slovenskih skladateljev in priredbe narodnih pesmi, in sicer skladbe Antona Na-geleta, Gustava Ipavca, Antona Schwaba, Gregorja Aic-hingerja, Antona Bruckner-ja, Georga Shearinga, Broni-slawa Kaperja, Antonia Car-losa Jobima, Emila Adami-
ča, Mira Kokola, Tomaža Ha-beta, Slavka Mihelčiča in Vinka Žganca.
Zbor se je v zadnjih letih pomladil in kljub temu, da časi ljubiteljski kulturi niso preveč naklonjeni, pevke in pevci pridno vadijo ter vsako leto pripravijo letni koncert v Celju in širše. Celj-
sko pevsko društvo od septembra 2001 vodi prof. Matevž Goršič, pri čemer so za prvega zborovodjo pred 110 leti izbrali mladega organi-sta Ivana Sprachmana, ki ga je kmalu zamenjal mestni organist Karel Brvar. V najstarejšem obdobju so zbor vodili še dirigent Anton Munda, Fran Korun-Koželj-ski, Anton Lajovic, dr. Anton Schwab, Ciril Pregelj, Pec Šegula in Egon Kunej. V času, ko je zbor vodil Jure Vreže, je Celjsko pevsko društvo za nekaj časa dobilo novo ime. Ustanavljala so se sindikalna kulturno-umet-niška društva, pevke in pev-
ci pa so takrat postali člani društva France Prešeren, ki je bilo ustanovljeno pod okriljem celjskih železničarjev. Po Vrežetu so zbor vodili Boris Ferlinc, Jože Kores in Danijel Grum. Vsi dirigenti so z zborom dosegali velike uspehe, Edvard Goršič, ki je dirigentsko palico držal kar štirideset let, pa je uspehe potrjeval in dosegal še večje. Posebno doživetje- so bila mnoga pevska tekmovanja in gostovanja v tujini, saj so pevke in pevci prekrižarili Evropo po dolgem in počez. Med drugim so peli tudi na avdien-ci pri papežu v Rimu.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Stoletni voditelji v besedi in sliki
Janko Germadnik
rih in novih predstavnikov ljudstva v lokalnih zastopstvih, njihove zmage in poraze, odmeve v javnosti in medijih. »Spustil sem se tudi v zgodovino izrazov, kot so župan, občina ... pri čemer sem ugotovil, da gre za zelo stare pojme, ki so jih Slovani prevzeli od Indoe-vropejcev,« omeni avtor.
140 min., (Star Wars: Episode III -
Revenge of the Sith), akcijski znanstvenofantastični
Režija: George Lucas Igrajo: Ewan McGregor, Natalie Portman, Hayden Christensen. Ian McDiarmid, Samuel L Jackson Premiera v sredo, 18. maja 2005, ob 20. uri!
16
REPORTAŽA
Bowling Je super
Bowling za zabavo, sprostitev, druženje in rekreacijo
stvar!
Zabava za vse generacije -
Novost, ki je pri nas še ne poznamo, v svetu pa je zelo popularna
Vas srbijo prsti? Bi jih radi kam vtaknili, pa ne veste kam? Predlagamo, da jih vtaknete v naluknjano plastiko in se s kazalcem in z mezincem upřete v tri in pol do sedem in pol kilogramov primerno težko okroglino.
Teža je napisana na kroglah, ki se med seboj ločijo tudi po barvah, ki prav tako označujejo težo. Krogle za igranje bowlinga imajo tri luknje (okrogline)... Pa brez nesporazuma ... Vanje vtaknete palec, sredinec in prsta-nec.
V spodnji dve pravilno navrtaní okroglini vtaknete sredinec in prstanec, v zgornjo, večjo, pa palec. Zunaj ostaneta le še kazalec in mezinec, ki nikakor nista najšibkejši člen, še zlasti slednji nam pomaga, da kroglo lažje dvignemo. Za igro je zelo pomembno, da izberemo kroglo z ustrezno težo in s primerno oblikovanimi okrogli-nami. Pretežka spravlja igralca iz ravnotežja in mu onemogoča obvladovanje meta. A preden stopite pred približno dvajset metrov dolgo in dober meter široko stezo z namenom, da bi »uničili« vseh deset v trikotnik postavljenih kegljev na koncu steze, pojdimo na začetek.
Zgodovina bowlinga
Igro, podobno bowlingu -zbijanje kegljem podobnih stvari z obrušenimi kamni -so igrali že stari Egipčani okrog leta 3200 pred našim štetjem. Zgodovinski podatki dokazujejo tudi, da so menihi na območju današnje
Nemčije med letoma 200 in 300 igrali bowling kot del religioznega obreda. Leta 1465 je angleški kralj Edvard IV. prepovedal suvanje kamnov in druge podobne športe. Leta 1870 so v Ameriki začeli igrati bowling z desetimi keglji. Leta 1895 je bil v New Yorku ustanovljen ABC (American Bowling Cogress), ki je postavil standardizirana pravila bowlinga, kakršna poznamo še danes. Naprava, ki pobira in postavlja keglje ter vrača krogle, je bila izumljena leta 1952 in to je dokončno pritegnilo k bowlingu najširše množice. Bowling je kmalu zatem v Agliji in predvsem v Ameriki postal priljubljeno zbirališče ljudi vseh ras in socialnih slojev, karie-ristov, pozerjev, tovarnarjev in delavcev, pijancev, kockarjev, galantnih priležnic, kriminalcev, mafijašev, pesnikov, fotografov in slikarjev. Ker se je veliko popivalo, so ameriške oblasti v času prohibicije v tridesetih letih bowling prepovedale.
Obstajajo pravila
Za igranje bowlinga je zelo pomembna pravilna obutev, igralec mora imeti posebne čevlje, ki omogočajo pravilno drsenje in oprijem na za-letišču steze, kar je pomembno za dober met krogle. Čevlje si lahko izposodite, pri čemer je obvezna uporaba nogavic za enkratno uporabo, če nimate svojih. Najprimernejša so udobna oblačila, ki ne ovirajo gibanja, priporočljive so dolge hlače in športna majica. Do-
stop na igrišče je dovoljen le v čistih in suhih čevljih za bowling. Na razdalji dvajsetih metrov je lahko odločilen vsak centimeter, zato sta za dober met potrebni priprava in pravilna tehnika. Kroglo vedno najprej přimete z obema rokama in pravilno namestite prste. Postavite se približno štiri metre od črte, stojite sproščeno in držite kroglo pred telesom v višini pasu. Gledate v cilj in ko ste pripravljeni, naredite prvi korak. Ob tem potisnete roko s kroglo naravnost naprej in pustite, da počasi, prosto zaniha. V trenutku meta ste z rameni vzporedno s črto. Krogle nikoli ne vržete, ampak pustite, da zdrsi, pri tem pa najprej sprostite palec in šele nato ostale prste. Ko izpustite kroglo, rahlo zanihate z roko navzgor in z očmi ostanete na cilju. Da se igralci pri koncentraciji na met ne bi motili, velja pri bowlingu desno pravilo, ki pravi, da ima vedno prednost igralec na desni stezi.
Strike, spare, foul in perfect game
Bowling je torej igra, katere cilj je s kroglo podreti čim več kegljev. Igro sestavlja deset okvirov. Cilj igre je, da v vsakem okviru s prvim metom podrete vse keglje, kar se imenuje »strike«. Če vsi preostali padejo šele v drugem metu, imate »spare«, in če prestopite linijo, ki označuje stezo od zaletnega dela, ki je premazana s posebno
mastjo za boljše drsenje krogel, ste naredili »foul« in je met neveljaven. V vsakem okviru vržete največ dvakrat. Ena igra šteje deset »framov«, okvirov, oziroma deset polnih postavitev kegljev. V eni igri boste kroglo potemtakem verjetno lahko zalučali dvajsetkrat. Obstaja tudi »perfect game« - popolna igra, kar pomeni, da ste v eni igri vseh deset okvirov podrli v prvem in dobili največje število možnih točk, tristo, kar je do zdaj uspelo petim Slovencem. Seštevanje rezultatov posameznih okvirov ni preprosto, a vam pri tem pomagajo računalniki, ki vse opravijo namesto vas.
Bowling v Celju
V Planetu Tuš lahko vsak dan izvajate »mehka gibanja« v obliki igre, zabave, druženja in sprostitve. Pri tem vam nudijo brezplačno razlago pravil in tehnike igranja, možnost peturnih individualnih tečajev bowlinga pod vodstvom inštruktorjev, posebne steze za otroke, otroško varstvo z animacijo in demonstracijo bowlinga, ugodnosti za podjetja, športne klube, društva ter študentske in dijaške organizacije, organizirajo tudi športne dneve, turnirje, ligo in bowling kot interesno dejavnost, zabavo v discu ambientu z DJ-ji in s svetlobnimi efekti, dve VIP-sobi z biljardom in elektronskim pikadom, primerni za zaključene družbe do trideset oseb, ter organizacijo praznovanj otroških rojstnih dni. Nudijo bowling za vse generacije, za mlajše, študen-
te, starejše, in družinski bowling. Cene za eno uro igranja se gibljejo od dva tisoč štiristo do pet tisoč štiristo tolarjev in veljajo za eno stezo,
ne glede na število igralcev, pri čemer je lahko na stezi največ pet igralcev.
MATEJA JAZBEC) Foto:GREGOKATIČ
Sprostitev in rekreacija
Špela Kolčan: »Skupaj s sinom sem prišla pogledat, kako bowling izgleda, in se pozanimat o pravilih igre. Zelo pri-1 vlačna igra za stare in mlade in navsezadnje tudi zanimiva in razgibana rekreacija. Danes tukaj igrajo tudi moji starši I in dejali so, da je super. V bowlingu vidim obliko rekreacije, zato bi ga igrala kar vsak dan. Nameravam rezervirati
Simon Sešlar: »Bowling je super igra. Danes igram gič, prihajam pa predvsem zaradi druženja in zabave, hajal bom dvakrat tedensko. Menim, da je tovrstna rekreacije in druženja vzpodbudna in dobrodošla stvar.«
Zoran Podkoritnik: »Krasno, fantastično in sprostitve-no. Odlična stvar za regeneracijo po napornem dnevu. Danes sem tukaj prvič, prihajal pa bom z družino, s prijatelji in sodelavci. Na ceno ne gledam.«
NOVI TEDNIK	REPORTAŽA	17
PRED POMEMBNIM KORAKOM V ŽIVLJENJU SE POSVETUJTE S STROKOVNJAKOM V PROBANKI.
Poslovne enote:
Maribor, tel. 02/252 07 04 Ljubljana, tel. 01/475 04 13 Kranj, tel. 04/280 1632 Celje, tel 03/428 48 83 Koper, tel. 05/614 7011 ' Koroška těl. 02/882 70 10 Murska Sobota, tel. 02/534 16 00
S SREDSTVI ZA TEMELJE DO NOVEGA DOMA.
Vrednost nepremičnine: 12.500.000.00 SIT Polog 20%: 2.500.000.00 SIT Znesek financiranja: 10.000.000,00 SIT Obrestna mera: 6M EURIBOR + 3% p.a. Mesečna anuiteta: 80.209,11 SIT Doba odplačevanja: 15 let EOM: 5,71%
Kako mladi preživljajo prosti čas?
Posvetovalnica za srčne in bolnike s celiakijo
V	Celju bodo v soboto, 14. maja, na Glavnem trgu 10 odprli posvetovalnico srčnih bolnikov. Skupaj so jo uredili celjska podružnica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Koronarni klub Celje in Društvo na srcu operiranih bolnikov Slovenije. Namenjena bo tudi Društvu bolnikov s celiakijo celjske regije.
Posvetovalnico bodo odprli ob 9. uri, ko bodo v njej pričeli z meritvami holesterola, sladkorja v krvi in krvnega pritiska, program pa bo trajal vse do 13. ure.
V	tem času bodo člani društva bolnikov s celiakijo pripravili peko kruha ter degustacijo hranil brez glutena, ki so pomembna za njihovo zdravja, razstavo živil, svetovanje in predavanje.
Predstavili bodo tudi varovalni kruh z nizkim glikemič-nim indeksom, ki ga pečejo po enotnih smernicah po celi Evropi in omogoča kvalitetno življenje bolnikom, ki prenašajo velike fizične obremenitve, športnikom, tistim, ki želijo izgubiti odvečne kilograme, bolnikom z metabolnim sindromom, srčnim in sladkornim bolnikom.	MBP
Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje na mednarodni izmenjavi - Prijetno druženje na Poljskem
ZA MOJE SOuûCNE DNI
Zrasla za vse
•J PROBANKA
Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje so na Poljskem sodelovali v mednarodni izmenjavi z naslovom »Get uppaaa« v okviru programa Mladina -Mladinske akcije. Osrednja pozornost je bila namenjena javnomnenjski raziskavi, izvedeni v štirih državah udeleženkah, v Estoniji, Latviji, Sloveniji in na Poljskem, zajela pa je več kot tisoč anketirancev. V njej so preverjali, kako mladi v različnih evropskih državah preživljajo prosti čas in kaj jim ta sploh pomeni. Nad dobljenimi rezultati so bili še sami presenečeni.
»Program je sicer namenjen vsem mladim med 15 in 25 letom starosti, ne glede na njihov status. V osnovi je bil namenjen ravno tistim, ki iz različnih razlogov več niso del šolskega sistema, na ta način pa lahko pridobijo .dragocene izkušnje in informacije, ki jim lahko pomagajo kasneje pri delu in v ^vsakdanjem življenju,« pra-* vi njihov mentor Aleš Brod. ■ Deset slovenskih udeležencev izmenjave v Swiçti Ka-tarzyni, idiličnem poljskem podeželskem mestecu, ki ga je marca še prekrivala debela snežna odeja, je bilo nad druženjem navdušenih. »Super je bilo,« so v en glas dahnili Andrej Stopar, Domen Jager, Lea Zgonec, Petar Djuknič, Klavdija Potočnik, Željka Hiter, Aljaž Lah, Suzana Kristan, Bojan Božič in Janja Kovač, ki so si morali potovanje prislužiti z resnim in odgovornim de-
lom. Rezultati njihove raziskave so pokazali, da mladi pod pojmom prosti čas razumejo predvsem čas brez obveznosti in uživanja. Najraje ga preživljajo s prijatelji, zadržujejo se doma v gostilni ali v naravi, poslušajo glasbo, veliko redkeje pa berejo, se učijo ali sodelujejo v ustvarjalnih aktivnostih. Zanimivo, da večini omejitev pri izbiri načina preživljanja prostega časa povzroča denar, ne pa tudi starši. Anketiranci iz različnih držav so večinoma dajali podobne odgovore, mladi Slovenci pa so za razliko od ostalih Evropejcev menili, da svoj prosti čas preživljajo dovolj kakovostno, veliko manj kot njihovi vrstniki pa zahajajo v mladinske centre in kulturne ustanove.
Pripravili so tudi predstavitev naše države ter njenih tradicionalnih jedi, led so na začetku prebijali z družabnimi aktivnostmi. »Kar malce nerodno nam je postalo, ko smo skozi ankete ugotavljali, da premalo beremo, zato smo si vsak dan vzeli čas za bralne urice,« so povedali. Državo gostiteljico so spoznavali skozi krajše izlete.
»Tovrstnih programov je vedno več, saj Evropska unija želi, da bi se oblikovali neka skupna evropska identiteta ter zavest o pripadnosti. Takšne projekte zato sofinancira do 70-odstotno, tako da je udeležba dostopna praktično vsakomur,« pravi Brod. »Je pa organizacija takšnih mednarodnih srečanj kar velik zalogaj za gostitelje,« od-
Z LIZINGOM DO SKUPNEGA DOMA
Vprašanje Pike in Mateja:
Spoštovani!
S fantom sva skupaj že 2 leti. Dobro se razumeva in najina želja je, da skupaj preživiva čim več prijetnih in sončnih trenutkov. Sama imam redno zaposlitev, redne prihodke, s katerimi sem zadovoljna. Fant pa poleg redne službe opravlja se druga dodatna, popoldanska dela ter ima poleg rednih mesečnih prilivov na osebni račun še dodatne, izredne vire zaslužka. Skupaj torej vsak mesec prineseva domov vsak svojo plačo in še kaj, kar pa tudi redno in načrtno dajeva na stran, kot se reče. Oba varčuje-va za skupno prihodnost. Načrtujeva skupno življenje, v katerem prijeten, sodoben dom zaseda zelo pomembno mesto. Imava nekaj privarčevanih sredstev, vendar zaenkrat žal premalo za najem kredita. Od prijateljev sva izvedela, da je pot do novega doma možna tudi z lizingom.
Veliko nama pomeni dom, najlažja pot do njega pa je strokoven nasvet. Zato se obračava na vas z željo, da nama svetujete najboljšo rešitev. Vnaprej hvala,
Pika in Matej
Odgovor:
Draga Pika in Matej!
Vesel sem vajinega vprašanja, saj si ga zastavljajo številni mladi in malo manj mladi pari, kadar so pred tako pomembnim korakom, kot je odločitev za nov, skupen dom. Pot do novega doma, do varnosti in zasebnosti, ki nam vsem tako veliko pomenita, pa je lahko bistveno lažja, kot to izgleda na prvi pogled. Možnost finančnega lizinga za pridobitev nepremičnine je pri nas še zelo malo znana in uveljavljena. Ima pa številne prednosti pred drugimi oblikami financiranja. Predvsem bi vaju rad opozoril, da stroški niso višji kot pri kreditu. Pravita, da imata tako redne kot izredne mesečne prilive na osebnih računih. To je povsem dovolj, da lahko poleg že obstoječih dogovorov o varčevanju pridobita še dodatna sredstva, ki bodo izpolnila vajine želje. Možnosti je veliko, izpostavil bom tiste najbolj pomembne.
Zrasla za vse |
s j PROBANKA '
•	Pri finančnem najemu oz. lizingu ni stroškov zavarovanja vaših
•	Dinamika in način odplačevanja sta v največji možni meri prilagojena vajinim potrebam in sposobnostim.
•	Možnost odloga začetka odplačevanja.
•	Ob sklenitvi pogodbe potrebujete le do dvajset odstotkov lastnih denarnih sredstev.
•	Možnost dolgoročnega odplačevanja, tudi do 15 let.
•	V lizing pogodbi lahko nastopa več strank (partnerja, starši...), ki si po plačilu zadnjega obroka v idealnem deležu tudi delijo lastninsko pravico.
Pri vsem tem pa je najbolj pomembno, da vama na poti do vajinega skupnega doma pomagajo strokovnjaki z vso potrebno pozornostjo, ki bodo upoštevali vajine želje. Prav s slednjimi se podrobno ukvarjajo sodelavci Probanke, ki nikoli ne pozabijo, da so njihova prva skrb sredstva, ki jim jih zaupajo komitenti. Razvoju ponudbe lizinga za odkup nepremičnin so se posebej posvetili. Z vso potrebno pozornostjo bodo upoštevali vse elemente vajinih želja, potreb in pričakovanj ter dosledno in ažurno izpolnili dogovorjeno.
Vse, kar morata storiti za izpolnitev vajinih sanj, potreb in želja po zavetju vajinega skupnega doma, je, da stopita do ene od njihovih poslovalnic ali pa obiščeta spletno stran: www.probanka.si.
Vajin finančni svetovalec
govarja Brod na vprašanje o tem, kdaj bo gostiteljica tudi Slovenija.
POLONA MASTNAK
Dijaki so predstavili Celje in Slovenijo.
18
ŠPORT
Cime na klop?
Pred finalno tekmo pokala NZS (torek) se bo CMC Publikum z Gorico pomeril še v prvenstvu. Po porazu v Domžalah se je povrnil imperativ zmage zaradi bojazni izgube 2. mesta na lestvici.
»Sebastjan Cimirotič se vrača. Končno novica, ki so jo celjski ljubitelji nogometa že nestrpno pričakovali. Se-bastjanu so danes iz roke odstranili vijake ter mavčno oblogo, zaradi česar je danes začel tudi z rehabilitacijo prsta. To bo opravljal dvakrat dnevno. Že v četrtek pa se bo slovenski reprezentant priključil soigralcem na »polno«, kljub vsemu pa se v soboto proti Gorici še ne bo vrnil. Svoj povratek v rumeno-modrem dresu bo namreč doživel nekaj dni kasneje, ko se bosta v finalu pokala pomerila ista tekmeca.« Takšen je bil ponedeljkov zapis na Publikumovi spletni strani. Medtem v strokovnem štabu razmišljajo, da bi ga jutri vseeno posadili na klop in morda za nekaj deset minut
tudi poslali v igro, sicer bi se lahko v torek znašel »gol med koprivami«.
Mladinci Publikuma so se v polfinale pokala uvrstili preko Maribora Pivovarne Laško - 3:0, strelci Blaž Sed-minek, Hrvoje Dundjer in Rok Cizej.
DEAN ŠUSTER
MED GOLI
petek, 13. 5.
1. liga malega nogometa Občine Štore, 5. krog: (16) Laška vas - Štore Steel, Škorpion - B.S. Štore, Dikplast -Vard, Polule - Svetina, Kas-per - Storkom, Stopar - Torpedo, Marinero - Index, Cene sokoli - Pečovje. •
sobota, 14. 5.
1. SL, liga za prvaka, 29. krog: CMC Publikum - Gorica (19).
3. SL - vzhod, 22. krog:
Kovinar Štore - Pohorje, Za-
vrč - Šoštanj (17).
MČL Celje, 17. krog: Laško - Vojnik (17).
Štajerska liga, 22. krog: Šentilj - Mons Claudius, Zreče - Rogaška Crystal, Šentjur - Boč (17).
1.	celjska liga malega nogometa, 6. krog: (18) Fran-gros - Veflon, Stevič - Kom-pole. Koma - Kalimero, Vi-grad - Maček, Pelikan - Zeus, Fantasy - Kondor.
nedelja, 15. s.
2.	SL, 29. krog: Svoboda -Rudar, Dravinja - Dravograd, Livar - Šmartno (16.30).
3.	SL - vzhod, 22. krog: Ormož - Šmarje pri Jelšah (17).
MČL Celje, 17. krog: Kozje - Mali šampion (17).
ponedeljek, 16.5.
1. celjska liga malega nogometa, 7. krog: (18) Kom-pole - Koma, Maček - Pelikan, Zeus - Fantasy, Kalimero - Vigrad, Veflon - Stevič, Marinero - Frangros.
Cilj dosežen, a z grenkim priokusom
Po lanskih temeljitih in burnih spremembah v domala vseh strukturah žalskega rokometnega prvoligaša, je bilo veliko ugibanj, kam dodobra spremenjena in pomlajena članska vrsta sploh sodi. Tudi cilji pred sezono so bili glede uvrstitve postavljeni precej široko -drugo do peto mesto po rednem delu oziroma prevedeno: uvrstitev v končnico.
Toda izjemen izkupiček po rednem delu, suvereno osvojeno drugo mesto ob samo dveh (načrtovanih) porazih s Krimom, je seveda narekoval visoke ambicije tudi v končnici. Sanje o velikem finalu pa so se razblinile že na prvi oviri. Ljubljanska Olimpija je bila za rokometašice Celeie Žalca usodna že v pokalnem tekmovanju in čeprav gre za tekmeca, ki s svojo visoko postavo lanskim slovenskim podprvakinjam ne »leži«, so le-te z najslabšima predstavama sezone Ljubljančankam krepko pomagale k uspehu.
»Vzrokov za polfinalni poraz je več. Dekleta vsekakor niso pokazala niti približno podobnega obraza kot v večjem delu rednega prvenstva. V pripravah na končnico smo ostali brez štirih mladinskih reprezentantk, kar se je na igri še kako poznalo. Tudi sojenje
ni bilo najboljše, a za izpad smo vendarle v največji meri krivi sami,« meni trener Aleš Filipčič, ki je nato s svojimi varovankami izgubil še polfinale poraženk proti Burji in tako osvojil peto mesto. Cilj, zadan pred sezono, je s tem sicer izpolnjen, a grenkobe ni moč prikriti. »Vsekakor so, gledano skozi celotno sezono, dekleta pokazala, da sodijo višje od petega mesta. Toda sistem tekmovanja je pač takšen, kot je in z njim smo bih seznanjeni že pred sezono. Res pa je, da ti drugo mesto v primerjavi s petim po rednem delu prvenstva ne prinaša praktično nobene prednosti, kar se mi zdi nesmiselno,« razglablja strateg Celeie Žalca.
Kako naprej? Govoric je veliko. Celo o rokometnem Wa-terlooju se je šepetalo. Vendar preverjeno, rumeno-zele-ne bodo tudi v prihodnji sezoni mešale štrene tekmicam
cJUTEKS
JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC
Celjanke druge
Celje: V dvorani Golovec je bil zaključni turnir DP v rokometu za kadetinje. Nekoliko presenetljivo so slavile Krimovke, ki so ugnale Celje Celjske mesnine z 22:21, Celeio Žalec s 25:18 inIzolankez32:21. Druge so bile Celjanke, ki so premagale Žalčanke s 23:14, Izo-lanke pa z 29:21. Žalčanke so bile četrte, imele so najboljšo strelko turnirja Majo Korun. (GP)
Tradicionalni binkoštni pohod
Celje: Društvo maratoncev in pohodnikov Celje organizira jutri tradicionalni binkoštni pohod Celje-Pilštanj. Štart pohoda bo med 19. in 20.30 uro izpred gasilskega doma v Pečovniku, iz Pilšta-nja pa bo nazaj v Celje odpeljal avtobus v nedeljo ob 8. uri izpred osnovne šole v Le-
NA KRATKO
sičnem. Štartnina za pohod, ki jo lahko pohodniki plačajo na štartu, je 1.500 tolarjev. Vsak bo prejel spominsko majico, s plačano štartnino pa ima zagotovljen tudi prevoz
nazaj v Celje. Da pot ne bo prehuda in prenaporna, bodo na poti tri okrepčevalnice, v gostilnah v Šentrupertu in Dobju ter na avtobusni postaji v Planinski vasi. (ŠO)
Zmaga najmlajšemu
Celje: Zabaviščni klub Gaberje skrbi, da mladi aktivno preživljajo prosti čas. Šahovskega turnirja se je udeležilo 11 fantičev do 15. leta, zmagal pa je sedemletni Amir Karič (na sliki desno).
ŠPORTNI KOLEDAR
sobota, 14. s.
ROKOMET
1. SL, polfinale, povratna tekma: Celje Pivovarna Laško-Termo (17), Ormož-Go-renje.
Edi do 2009 -kaj pa Magic Serdžo?
v najelitnejšem slovenskem rokometnem razredu. Prišlo bo do nekaterih sprememb v vodstvu kluba, vsaj dve perspektivni igralki pa naj bi s svojim prestopom v Krim okronali nedavno dogovorjeno sodelovanje s klubom z Galje-vice. Ciij ostaja vzgoja mladih igralk. Konec koncev je za vsako mlado igralko prestop v našega rokometnega giganta nadgradnja kariere, za klub, ki jo jc vzgojil, pa lepo priznanje. Tako, kot so v Žalcu ponosni tudi na dejstvo, da so na najnovejšem širšem reprezentančnem spisku kar štiri njihove rokometašice (Gorski, Petrinja, Sotler, Ir-man). Čeprav sezona še ni zaključena (mladinke čaka še nastop na finalu državnega prvenstva ), pa se v teh dneh intenzivno sestavlja mozaik naslednje. Sicer pa, več bo znanega že v nekaj dneh.
PK
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so s kar 15 goli dobili prvo polfi-nalno tekmo DP in s tem dokazali svojo nedvomno moč. Devet golov je dosegel Sergej Rutenka.
Zanj se mrzlično poteguje Ciudad Real. Če se Iker Romero ne bo vrnil iz Barcelone, bo že tako bogati klub imel še več denarja v proračunu za prihodnje leto. Zadnja španska ponudba je razorožila vodstvo Celja Pivovarne Laško, ki že išče levega zunanjega napadalca. In sicer vrhunskega, pogledi so uprti proti severu in vzhodu. Oba finalista letošnje LP in bojda tudi Kiel so se ogrevali za Edvarda Kokšarova, ki mu pogodba s Celjem poteče naslednje leto. Če bi odločal zgolj denar, bi odpotoval. A Edi je podpisal še novo,, triletno pogodbo. S ponujenimi pogoji sta bila zadovoljna tudi Miladin Kozlina in Dragan Gajič, na vrsti sta še Goran Kozomara in Matjaž Mlakar.
Za razliko od Škofje Loke, je velenjska dvorana ponudila nekaj napetosti. Vzdušje je bilo odlično, saj so pripotovali tudi ormoški navijači. Na skoraj vsako odločitev sta sicer zelo solidna sodnika Krstič in Ljubič poslušala proteste tako s tribun kot tudi z obeh klopi, na parketu pa je resnično divjala prava bitka. Velenjčani so jo zavoljo izkušenj, kakovosti in fizične pripravljenosti dobro odnesli - v 34. minuti so imeli le gol prednosti (17:16), nato pa so obrambo 5-1 približali tekmecem in jih štrli z ostrino. Izkazal se je drugi vratar Primož Prošt s 14 obrambami, Momir Ilič s projektili in Luka Dobelšek z zadetki v končnici tekme. Pri gostih sta blestela Celjan David Koražija (levo krilo) in 18-letni dirigent Marko Bezjak, ki pa se je poškodoval v 49. minuti.
V Ormožu bo vseeno »veselica«, v Celju pa morda predzadnja tekma Magic Serdža.
DEAN ŠUSTER
Cvetko in Kavalar mednarodna sodnika
Slovenski rokomet ima nov mednarodni sodniški par. 30-letna Celjana Jure Cvetko in Br-stin Kavalar, ki skupaj sodita že enajst let, sta na dveh tekmah državnega prvenstva (Krim -Celje CM in Celje PL - Koper) opravila izpit za mednarodna sodnika. Doslej sta odsodila že okoli 500 tekem. Pred sedmimi leti sta bila na svetovnem srednješolskem prvenstvu na Češkem, lani pa na evropskem prvenstvu v rokometu na mivki v "Rirčiji. Cvetko in Kavalar sta peti slovenski sodniški par, ki bo v prihodnji sezoni lahko sodil na tekmah evropskih pokalov. Prvi celjski mednarodni rokometni sodnik je bil nenadkriljivi Štefan Jug, ki je v paru s Herbertom Jegličem dvakrat sodil na olimpijskih igrah, lani pa sta na olimpijskem turnirju v Atenah pravico delila Janko Požežnik in Darko Repenšek.	(GP)	Z leve Cvetko in Kavalar
ŠPORT
19
Začelo se je z medaljo danes 41-letnega trenerja Dušana Konde, ki je leta 1981 v Spittalu na mladinskem evropskem prvenstvu osvojil bronasto medaljo na ekipni tekmi. Leto kasneje je Matjaž Murgelj osvojil zlato moštveno medaljo, med posamezniki pa sta mu dve stotinki zmanjkali za stopničke. San-di Jelene si je na MEP 1984 priveslal srebro v posamični konkurenci. Leto kasneje je bila Živa Cankar z ekipo tretja. Sledila so odličja za Slovenijo. Na mladinskem SP 1994 v ZDA je Tomaž Javornik osvojil ekipno" drugo mesto, leto kasneje pa na MEP na Češkem posamično 3., ekipno pa skupaj s tedaj 17-letnim Pavlijem Kuraltom 2. mesto. Hčeri znane celjske športne pedagoginje Marije Cankar sta bili uspešni tudi kot članici. Magistra športnih znanosti Živa in bodoča kirurginja Lučka sta na SP 2000 osvojili ekipno srebro. Kot mladinki sta bili tretji na EP 1999, Lučka pa je 9 let prej s čolnom bivše države osvojila posamični bron na MSP v Švici. (DEAN ŠUSTER)
Dva derbija za sam vrh
PREDSTAVLJAMO VAM
Čeprav je Nebojša Joksimovič(z žogo) proti Slovanu dosegel 32 točk, to ni zadostovalo za zmago. Elektřina košarkarja Marino Buršič (levo) in Dario Krejič (desno) sta v sredo proti Krki počivala. Salih Nuhanovič (št. 14) pa je bil najbolj učinkovit pri Soštanjčanih.
Sledi zanimiv sobotni večer za ljubitelje košarke na Celjskem, kajti obetata se dve veliki tekmi v tretjem, odločilnem delu sezone za prvaka.
Škoda je le, da bosta odigrani na isti dan in skoraj istočasno, tako da se bodo morali ljubitelji košarke odločati med Laškim in Šoštanjem.
Boj za prvo mesto?
Laščani pričakujejo v največjem derbiju slovenske košarke zadnjih sezon moštvo Uniona Olimpije. In to morda tudi v boju za prvo mesto na lestvici po tem delu sezone. Računajo na prednost domačega igrišča v razigravanju ali bolje rečeno na pričakovani finale slovenske lige. Seveda ob predpogoju, da bi Olim-pija še kje »kiksnila«, tako kot je to »uspelo« v sredo Lašča-nom na Kodeljevem. V letošnji sezoni so zmaji prepričljivo boljši od pivovarjev iz Laškega, saj so jih premagali že petkrat. Vendar pa zadnje srečanje v Tivoliju pred slabim mesecem daje upanje četi Aleša Pipana. V Ljubljani so namreč domači tudi s kančkom sreče slavili z 69:66, potem ko so Laščani zgrešili trojko za podaljšek. Bolj pomembno pa je, da so bili pivovarji takrat povsem enakovreden nasprotnik, od tedaj pa so še dvignili formo. Zaradi tega nikakor niso brez možnosti, vendar se bo moral odličnemu Robertu Trohi, ki vleče vlak Laščanov v zadnjih krogih, priključiti še kateri od soigralcev. Velika bitka bo predvsem pod samimi obroči, pri čemer so Ljubljančani v prednosti, a domači visoki igralci se jim ne bi smeli dati kar tako. Pomembna bo seveda tudi pomoč navijačev in prav bi bilo, da v soboto napolnijo Tri lilije.
l mali nogomet
1. celjska liga
5. krog: Maček - Koma 2:3, Kondor - Pelikan 4:4, Kalimero - Stevič 5:1, Zeus - Vigrad 2:1, Kompole - Frangros 4:3, Veflon - Marinero 1:3. Vrstni red: Zeus 12, Marine-! ro 11, Kondor, Pelikan, Kalimero 10, Fantasy 9, Kompole 8, Maček 7, Vigrad, Koma 3, Veflon, Frangros, Stevič 0.
košarka
1. A - moški
6. krog 3. dela: Slovan -Pivovarna Laško 98:93 (27:19, 42:51, 72:78); Dončič 24, Pa-ravinja 17; Joksimovič 32, i Ugrekhelidze, Troha 12, Ri-zvič 10, Jevdžič 9, Gnjidič, Brolih 6, Antonijevič, Sims
Izpit zrelosti
Šoštanjčane čaka v soboto morda že odločilna tekma sezone. V goste prihaja Helios, glavni konkurent za četno mesto, ki vodi v polfinale play offa in zagotavlja mesto v Jadranski ligi v naslednji sezoni. V prvem srečanju v Domžalah so varovanci Anteja Perice presenetili in slavili z 90:77, morebitna še druga zmaga nad istim nasprotnikom pa bi najverjetneje že pomenila preboj v mednarodno regionalno ligo. Zaradi tega je bil celoten teden posvečen Heliosu
3. Elektra - Krka (23:12, 52:34,79:56); Nuhanovič 20, Mirko vič, Ručigaj 13, Nedelj-kovič 12, Vidovič 11, Duščak 10, Ivanovič 9, Šipura, Čmer 3; Savič 23, Vukič 15. Vrstni red: Olimpija 12, Pivovarna Laško 10, Slovan, Elektra 9, Helios 8, Krka 6.
rokomet
1. SL - moški
Polfinale, prva tekma:
Termo - Celje Pivovarna Laško 23:38 (9:18); Smiljanič 4; Rutenka 9, Kozomara 6, Natek 5, Brumen 4, Kokšarov, Lollo 3, Gajič, Gorenšek, Zor-man 2, Kozlina 1. Gorenje -Ormož 33:24 (15:14); Ilič 11, L. Dobelšek 5, Zrnič 4, M. Oštir 3, Tamše, J. Dobelšek, Sovič, Sirk, Lesar 2; Koraži-ja 9, Bezjak 5.
(tudi sredina tekma s Krko, ki jo je Elektra prepričljivo dobila) in pripravi novih taktičnih pasti za nasprotnike. Forma Elektre je zelo dobra, škoda je le, da ni Srboljuba Ne-deljkoviča, še kako pomembnega za igro električarjev. Sicer pa Perica pred srečanjem takole razmišlja: »Helios ima zelo dobre in izkušene posameznike, ki so sposobni sami odločiti srečanje. Mi smo jih v Domžalah presenetili, skušali pa bomo nekaj pripraviti tudi za jutrišnji obračun. Ne bo nam lahko, vendar verjamem v svoje igralce, ki lahko gredo v tekmo neobremenjeni. Nam namreč še zdaj nihče ne postavlja kot cilj uvrstitev v Jadransko ligo, medtem ko bi Heliosu izpad iz te regionalne lige veliko škodoval. Zaradi tega pričakujem sproščeno igro mojih fantov, v kateri bi lahko še enkrat presenetili, seveda pa pričakujem tudi pomoč navijačev, takšno, kot je bila proti Laščanom, kajti samo skupaj bi lahko ugnali velikega nasprotnika in se veselili uspeha.«
JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ
VIKEND POD KOŠI
sobota, 14. 5.
1. A SKL, skupina za prvaka, 7. krog: Pivovarna Laško - Union Olimpija (19.30), Šoštanj: Elektra - Helios (20).
PANORAMA
S trmo do
uspehov
Eden najbolj privlačnih načinov doživljanja reke
Več kot 50 medalj
Pri Nivoju se lahko pohvalijo z več kot petdesetimi medaljami, ki so jih njihovi tekmovalci osvojili nekoč na republiških in državnih prvenstvih, dandanes pa na državnih prvenstvih različnih kategorij. Šest njihov članov (Matjaž Murgelj, Sandi Jelene, Živa Cankar, Tomaž Javorník, Pavli Kuralt in Dušan Konda) pa je osvojilo medalje na evropskih ali svetovnih mladinskih prvenstvih. S članskima medaljama se lahko pohvalita tudi Celjanki, sestri Živa in Lučka Cankar, ki sta
Bučanje brzic, razpe-njena voda in modro zelene globine reke Savinje so že leta 1946 prepričale celjske ljubitelje kajaka in kanuja, da ustanovijo klub in se z vesli pomerijo tudi v tekmovalnem smislu. Klub je sprva nosil ime Kajak kanu klub Rinka Celje, kasneje KKK Savinja in Kajak klub Celje, danes pa na Špici uspešno deluje KKK Nivo Celje.
Na začetku je bilo ljubiteljem divjih voda vse kaj drugega kot postlano z rožicami. Životarili so, niso imeli pravih prostorov, veliko so se selili, a bili so trmasti in vztrajni. V tistih najtežjih časih je bil Edi Žnidar trikrat jugoslovanski podprvak... Da je v šestdesetih letih, ko so bili pogoji za delo še vedno precej slabi, klub sploh obstal, ima največje zasluge Pavle Vrhovšek, danes 63-letni invalid brez noge. Njegova ljubezen do tega športa je premočna, da bi ga zapustil, zato še vedno vesla. Zaslužen je tudi zato, da je kajak leta 1973 prišel pod okrilje Društva za šport na vodi, kjer so se ukvarjali še z jadranjem in surfanjem. Za njegovo ustanovitev so bili najbolj zaslužni vodilni možje podjetja Nivo, ki so ob nastanku Šmartinske-ga jezera to društvo tudi ustanovili. Od njih so leto dni kasneje celjski kajakaši in kanuisti po več kot dveh desetletjih prizadevanj dobili nov prostor - barako na Špici, kjer imajo svoj dom še danes, kljub temu da so preživeli veliko poplav, od tega dve veliki leta 1990 in 1998. »Vsa ta leta smo jo obnavljali, barvali, polagali keramiko, zamenjali streho, tako da ima danes nek izgled,« pravi sedanji predsednik Dušan Konda, nekoč tudi sam odličen tekmovalec.
Trenutno najboljša: desno P
svojo uspešno športno pot sicer začeli v Celju, medalji pa sta osvojili po prestopu v ljubljanski klub.
Pomanjkanje otrok
Klub šteje okoli 50 članov, večina jih je »turistov«, tistih pravih tekmovalcev pa primanjkuje. Trenutno sta najboljša celjska kajakaša Pavli Kuralt in Andrej Oglaj-ner, imajo pa še dva perspektivna tekmovalca, to sta Ambrož Mikelj in Iva Magašič. »Mladih tekmovalcev nam kronično primanjkuje. Kajakaštvo je izredno lep šport, vendar ni enostaven. Ni tako kot na primer pri rokometu, kjer otroke pričaka topla telovadnica. Treba je garati, tudi pozimi. Junija in julija bomo organizirali tečaje za začetnike, Treningi bodo vsak ponedeljek, sredo in petek ob 16. uri. Vabilo velja tako za otroke, kot tudi tiste starejše, ki bi se radi preizkusili v veslanju. Za začetnike organiziramo tečaje na jezeru, drugače pa ve-
di Kuralt in Andrej Oglajner
slamo na Savinji,« dodaja Konda.
Boj za člansko EP
S pogoji za trening so v klubu zadovoljni, s pomočjo podjetja Nivo Celje so ustvarili odlično progo, vsako leto so v Savinjo vrgli kakšen tovornjak skal in tako ustvarili res dobre pogoje. »V Celju smo bili vedno bolj spustaši, ker pravih razmer za slalom nismo imeli. Sedaj pa nam proga omogoča dobre pogoje tudi za slalom, predvsem za tekmovalce do 14. leta. Na tej progi je bila v nedeljo izpeljana tekma za slovenski pokal. Odlično je nastopila Iva Magašič, ki je med mlajšimi deklicami osvojila prvo mesto«, nadaljuje Konda. Med člani največje upe polagajo na Kuralta in Oglajnerja, ki sta že izpolnila normo za tekme svetovnega pokala. Vsaj 18. mesto ju pelje tudi na evropsko prvenstvo.
JASMINA ŽOHAR Foto: UROŠ KLINCOV
20
KRONIKA
Oskrunjen spomin na padle vojake
Deset milijonov škode - Storilci so se na krajo 60 nagrobnih plošč dobro pripravili
Na celjskem mestnem pokopališču še vedno buri duhove tatvina 60 bronastih litih plošč. Na vsaki nagrobni plošči je napisanih deset imen vojakov, ki so padli v 1. svetovni vojni. Po prvih podatkih je za tri milijone in pol tolarjev škode, pri čemer je zgodovinska vrednost plošč veliko večja. Dolgoletni direktor, zdaj prokurist v Vekingu, podjetju za pokopališko in pogrebno dejavnost, Franc Kelhar omenja vsoto desetih milijonov tolarjev.
»V ponedeljek sem se okrog osme ure zjutraj odpravil na pokopališče in opazil, da nekaterih plošč ni,« je povedal Kelhar, ki je zadevo tudi prijavil policiji. Ta ima nekaj informacij
Veking: »Škode je za deset milijonov tolarjev.«
o tatvini, vendar preiskavo intenzivno nadaljuje, nam je povedal komandir Policijske postaje Celje Marko
Lamovšek. Že pogled na »zapuščino« tatov kaže, da so že pred tatvino morali vedeti, s čim bodo imeli opravka. Samo ena takšna nagrobna plošča namreč tehta okrog 15 kilogramov, čeprav je v notranjosti votla, njene mere pa so 48,5 x 33 centimetrov, pritrjene pa so bile tudi na podlago. Storilcev je bilo očitno več, pa tudi za prevoz plošč so morali poskrbeti, saj bi 60 tovrstnih plošč težko spravili v osebni avto. »Domnevam, da so se morali pripeljati v neposredno bližino, na cesti vozila gotovo niso pustili, saj bi jih kdo opazil,« pravi Kelhar, ki dodaja, da bodo to morali raziskati policisti, sam o okoliščinah preiskave ne more govoriti, je
pa zelo ogorčen nad dejanjem, saj so neznanci povzročili veliko škodo. Obnova stane!
Veliko truda, dela in časa bo treba, da bo stanje spet takšno, kot je bilo. Treba bo namreč postaviti nove podložne temelje, izdelati plošče, nanje napisati imena, kar pa stane in ni tako preprosto delo. Še več, pokradli so 60 plošč, vseh plošč te velikosti pa je bilo 91, kar pomeni, da bodo ob sanaciji povzročene škode morali zamenjati še tiste, ki so ostale, kajti vse morajo biti enotnega videza. Plošče, ki so jih brezvestne-ži pobrali, so bile izdelane leta 1987 v Nišu. In do kdaj bi lahko imel ta del celjske-
ga mestnega pokopališča spet tak videz kot do zdaj? Kot pravi Kelhar, je o tem že obveščena Nemška zveza za urejanje grobov padlim vojakom v 2. svetovni vojni po vsej Evropi. Počakati morajo na podatke o zavarovanju, zatem pa bodo videli, ali bo mogoče del skrunjenega območja obnoviti do dneva mrtvih.
Tatvina nagrobnih plošč je največja tatvina na celjskem mestnem pokopališču do zdaj, dodaja Kelhar. Čeprav so z nepridipravi imeli opravka že nekajkrat v zadnjih treh tednih. Z mrliške vežice so namreč že pobrali žlebove, žleb so odnesli tudi z ene izmed večjih grobnic. Iz upravne stavbe Ve-kinga so pred dnevi prav tako odnesli deset metrov bakrenih
Jutro po nočnem pohodu tatov
žlebov, z zadnje strani stavbe pa so ukradli nekaj pepelnikov. Ali gre za iste storilce, ki so stopnjevali svoja kazniva dejanja do te mere, da niso skru-nili samo pokopališča, ampak tudi spomin na padle vojake, pa bo pokazala kriminalistična preiskava. Plošče bodo neznanci verjetno pretopili.
Takšni primeri se ne pojavljajo samo na celjskem območju, ampak po vsej Sloveniji, pravijo na policiji. Drugače pa tudi na pokopališču brez manjših tatvin ne gre. Največkrat prihaja do kraj v času okrog dneva mrtvih, ko ljudje z grobov odnašajo rože, enkrat so vandali z voskom polili celo vrsto spomenikov, večkrat pa prihaja tudi do tatvin cipres.
SIMONA ŠOLINIČ
Voznik Jo Je ucvrl
Patrulja s slatinskimi policisti je minuli ponedeljek petnajst minut pred šesto uro zjutraj v Brezovcu pri Rogatcu v reki Sotli našla kombinirano tovorno vozilo, pri čemer o vozniku ni bilo ne duha ne sluha. Policisti kljub temu vedo, kdo naj bi sedel za volanom, in domnevajo, zakaj je voznik izginil kot kafra.
V vozilu Fiat Iveco so našli denarnico, osebno izkaznico in vozniško dovoljenje ose-
be, ki naj bi skupaj z avtom zgrmela v reko. A to ni bila edina najdba, vozilo je bilo namreč, polno oblačil in obutve kitajskega izvora, ki naj bi z Madžarske čez Slovenijo romali na Hrvaško. Vrednost blaga naj bi po neuradnih ocenah znašala 14 tisoč evrov. Kot nam je povedal komandir Policijske postaje Rogaška Slatina Bernard Petanjek, naj bi voznik zapeljal na dotrajan most, ki je zgrajen sicer tik ob glavni cesti, vendar ni na-
menjen splošnemu prometu. Ker je bila teža vozila prevelika, most ni zdržal obremenitve, pri čemer je avto »zle-tel« v vodo. Voznik se je očitno zbal, da bo moral za svoje dejanje in stvari, ki jih je imel v vozilu, odgovarjati. Vozilo je registrirano na drugo ime, registrska oznaka pa nakazuje, da je pravi lastnik vozila nekje z območja Križevcev na Hrvaškem. Je pa voznik moral dobro poznati stranske poti, saj se s slovensko-madžar-
ske meje ni vračal po pravi poti, ampak očitno po poteh, za katere je domneval, da se bo izognil morebitnemu policijskemu nadzoru. Pojavlja se torej vprašanje, ali je na podlagi suma poznal pot že od predhodnih voženj - potemtakem je to počel že večkrat. To bo morala preiskati seveda policija, ki je v stiku s hrvaškimi policisti, saj je domnevni voznik hrvaški državljan.
SŠ
Letos kar štirje ropi bank
Najbolj problematični prav ropi - Manj kršitev zoper javni red in mir, a več kršiteljev
cejšen padec je značilen tudi za kršitve javnega reda in miru, letos je bilo v primerjavi z lanskim letom v štirih mesecih kar 41 odstotkov manj tovrstnih kršitev. »Je pa res, da smo letos pridržali več kršiteljev, kar 41, tudi na račun nogometnih izgredov,« dodaja Veniger. Manj je tudi nedovoljenih prehodov državne meje na celjskem območju, medtem ko na državni ravni
Direktor Policijske uprave Celje Stanislav Veniger pravi, da je stanje na področju kriminalitete v letošnjih prvih štirih mesecih podobno kot lani v enakem času. Štiriodstoten porast je zaslediti na področju splošne kriminalitete, kaznivih dejanj, ki so povezana z gospodarstvom, pa je nekoliko manj. »Znaten padec je na področju kaznivih dejanj zoper življenje in telo,« razlaga Veniger.
Pri dejanjih zoper spolno nedotakljivost so letos v tem času zabeležili kar 31 primerov, lani 17. V 15 primerih gre za napad na osebo, mlajšo od 15 let, kar je po Veni-gerjevem mnenju plod večletnih prizadevanj za izboljšanje sodelovanja med centrom za socialno delo in šo-
lami. Zaradi večje osveščenosti ljudi je tudi več prijav, saj žrtve o tem lažje spregovorijo. Občuten porast je tudi pri številu kaznivih dejanj, ki se nanašajo na nedovoljeno proizvodnjo in prodajo mamil. Varnostna situacija na področju kriminalitete se v primerjavi z lanskim letom ni bistveno spremenila, poseben problem pa predstavljajo ropi in tatvine. Najhujši med njimi so štirje ropi bank, kjer v treh primerih roparje še vedno iščejo.
»Ulični ropi so v večini primerov uspešno raziskani,« poudarja Veniger. Nekoliko se je izboljšalo tudi stanje na področju vlomov v avtomobile, kar naj bi bilo posledica tega, da so uspeli nekaterim vlomilcem, ki so stari znanci policije, stopiti na prste. Pre-
to število raste. So pa bili policisti na mejnih prehodih letos tudi nekoliko bolj uspešni kot leto prej, bilo je kar devet zlorab listin, zasegli pa so tudi eno hladno orožje.
V prometu se kaže nadaljevanje pozitivnih učinkov novega zakona o varnosti cestnega prometa. V prvih štirih mesecih se je namreč na cestah na Celjskem zgodilo kar
za 47 odstotkov manj nesreč kot lani v enakem obdobju. Število smrtnih žrtev s tem sicer ne sovpada, saj se je letos pripetilo že sedem prometnih nesreč, v katerih je umrlo sedem oseb. »Letos je bilo 26 hudo telesno poškodovanih, lani kar 64, tudi število lahko telesno poškodovanih se je v nesrečah letos skoraj prepolovilo v primerjavi z lanskimi podatki. Policisti so v primerih kršenja cestno-prometnih predpisov za polovico manjkrat ukrepali. Celotni varnostni sistem še vedno temelji na strahu pred kaznijo, dodaja Veniger, tako da bodo na celjski policijski upravi nadaljevali tako s poostrenimi nadzori kot tudi s preventivnimi akcijami na področju prometa.
MATEJA JAZBEC
HALO, 113
Tatinska trojica
Policisti iščejo tri ženske, ki so se v ponedeljek pripeljale do dveh kmetij v Strmcu pri Sv. Florijanu na območju Rogaške Slatine. Tam so dvema oškodovancema iz notranjosti stanovanjske hiše ukradle denar in mobilni telefon. Škode; je za skoraj 200 tisoč tolarjev.
Padel s štirikolesnika
Do hujše nesreče je v ponedeljek okrog 19. ure prišlo v naselju Korenovo na območju Šmarja pri Jelšah. Na gozdni cesti se je s štirikolesnikom poškodoval 27-letni voznik. Leta je v ostrem ovinku izgubil oblast nad vozilom, pri čemer je padel z njega in se huje poškodoval.
Vlomilci ne mirujejo
Neznani storilec je v noči na ponedeljek na Attemsovem trgu v Gornjem Gradu vlomil v prostore trgovine in odnesel denar, vrednostne bone, sladkarije, pijače in cigarete. Škode je za pol milijona tolarjev. V Kosovi ulici v Celju je nekdo med vikendom vlomil v strojni obrat podjetja in ukradel kar nekaj delovnega orodja v vrednosti 300 tisočakov. Vlomilci so se lotili tudi orodja v skladišču podjetja v Železarski ulici v Što-rah in povzročili za več kot pol milijona tolarjev škode, na gradbišču na Teharjah pa pogrešajo 60 kosov blejskih plošč. Tarča kradljivcev je bil tudi kiosk v Stanetovi ulici v Celju, od koder so odnesli za 200 tisočakov različnih cigaret. Še vedno iščejo tudi neznanca, ki je iz ograjenega prostora podjetja na Mariborski cesti v Celju odpeljal nov štirikolesnik znamke Bombardier, rumeno-sivo-črne barve, vreden skoraj dva milijona tolarjev. Medtem ko so v torek iz trgovine z računalniško opremo v Šoštanju ukradli tri prenosne računalnike in več digitalnih fotoaparatov v vrednosti 800 tisoč tolarjev, je vlomilca v frizerski salon na Glavnem trgu v Celju pregnala alarmna naprava. Po orodje so se odpravili tudi v delavnico avtoodpada v kraju Gorenje in v ograjen prostor podjetja v Oblakovi ulici v Celju. V obeh primerih je škode za okrog 600 tisoč tolarjev. V sredo so vlomilci storili za milijon tolarjev škode v prostorih dveh podjetij na Kidričevi cesti, kjer pogrešajo računalniško opremo. Lahko pa se zgodi, da bo imel neznanec, ki je vlomil v trafiko na Trgu bratov Mravljak v Šoštanju veliko sreče, saj je med drugim ukradel tudi nekaj srečk loterije.
V avto po računalnik
V zadnjih dneh je na Celjskem nekoliko manj vlomov v osebna vozila. V torek so vlomili v dve vozili na Ljubljanski in Mariborski cesti v Celju. V prvem primeru je lastnik zaradi razbitega stekla na vozilu oškodovan za približno 50 tisoč tolarjev, v drugem pa kar za pol milijona, saj je vlomilec odnesel prenosni računalnik z opremo. V sredo so iz vozil v Veselovi in Nu-šičevi ulici izginile zgoščenke in avtoradio.	SŠ
PISMA BRALCEV ■ INFORMACIJE
21
POTRESNO ZAVAROVANJE
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
ODMEVI
Nižja plača ne more urediti vsega
Kako se kititi s perjem, ki ga ni? Regijsko študijsko središče (RSS) Celje je po treh letih neuspešnega dela prišlo v krizo. Pomanjkanje rezultatov, nesodelovanje z izobraževalno sfero v regiji, odsotnost stika z gospodarstvom se po treh letih koriščenja davkopla-čevalskega denarja ne da več prikriti javnosti, niti financer-jem RŠS.
Odprta vprašanja največjega financerja RŠS MO Celje direktorici RŠS, ali je smisel obstoja RŠS (pre) dobra plača direktorice ali reševanje zelo slabe izobrazbene strukture regije, so sprožila sedaj že nekajmesečno polemiko po medijih, ki jo vodi in v zadnjem času stopnjuje direktorica zavoda. Da bi čim bolj zameglila dejansko
stanje in neučinkovitost RŠS, je v to medijsko kampanjo potegnila Regionalno razvojno agencijo Celje (RRA) kot ključno oviro (poleg MO Celje) za nedoseganje rezultatov te dodobra zbirokratizirane institucije.
Res ni jasno, kaj ima opraviti RRA Celje z učinkovitostjo dela RŠS, ko je le-ta 100-od-stotno financiran z davkopla-čevalskim denarjem, RRA Celje pa v celoti projektno oziroma na trgu. Tudi ni jasno, zakaj direktorica RŠS ni uspela v treh letih spraviti v življenje nobenega visokošolskega programa, medtem pa je v regiji nastalo sedem višje- in visokošolskih programov ter samostojna Fakulteta za logistiko, neodvisno in brez pomoči RŠS.
Ali je kriva RRA Celje, da RŠS v celotnem triletnem obdobju ni uspelo pripeljati niti tolarja državnega ali evropskega denarja za nove izobraževalne programe v regijo? Zagotovo ne.
Dejstvo je, da je RŠS le še ena papirnata institucija, katere namen je dobra plača direktorice, nedefinirani in nemer-ljivi cilji in rezultati dela ter dolgo in dobro življenje zapo-
Cenzus
Bralka iz Zgornje Savinjske doline živi s fantom, ki ima 110 tisoč tolarjev neto plače. Za svojega otroka prejemata otroški dodatek, bralka pa je kot brezposelna oseba prejela enkratno denarno pomoč. V centru za socialno delo so ji povedali, da ji več ne pripada. Zanima jo višina oziroma finančna meja, do katere lahko prejme od države denar.
Marjana Veršnik Fale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje odgovarja: »Po 21. čl. Zakona o socialnem varstvu so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati. V bral-kinem primeru gre očitno za tričlansko družino (partnerja z enim otrokom). Višina minimalnega dohodka (cenzus) za tričlansko družino po ZSV znaša od 1. februarja 2005 dalje 93.962 tolarjev. V bralkinem primeru lastni dohodek družine presega navedeni cenzus, zato do redne denarne socialne pomoči družina ni upravičena. V primeru hude materialne stiske
pa lahko družina uveljavlja izredno denarno socialno pomoč (izven navedenega cenzusa). Iz bralkinega dopisa je razvidno, da je bralka to pomoč enkrat že uveljavila in ji je postopek za uveljavitev te pomoči poznan. V kolikor bralka meni, da je v položaju materialne ogroženosti (kljub preseganju cenzusa), lahko ponovno poda vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči.«
Zasebna uporaba?
Bralec iz Škofje vasi se pritožuje zaradi prikolice za prevoz živine, Id jo je Kmetijska zadruga Celje dala v skupno uporabo kmetom. Pri tem je določila oskrbnika prikolice, ki naj bi je ne posodil takrat, ko bi kmet to želel. V istem času naj bi jo celo uporabljal za druge zasebne potrebe. Prav tako kmetom zaračunava za uporabo prispevek v višini tisoč tolarjev.
Predsednik Kmetijske zadruge Celje Marjan Kovač odgovarja: »Zadevo bomo na terenu preverili. Prikolica je resnično namenjena za prevoz živine članov naše zadruge, ker nimamo lastnih prevozov. Tako smo jo dali pred desetletjem v oskrbo kmetu oskrbniku, ki jo
slenih na davkoplačevalskem denarju.
Rezultatov dejansko ni. Poslovna vizija RŠS je: »Dajte nam denar (vedno več), mi pa bomo dobro živeli in mogoče še kaj naredili, vendar nas o rezultatih ne sprašujte, ker vas bomo očrnili v medijih.«
Zato je zadnje pisanje v časopisu Novi tednik z dne 6. 5. 2005, da se RRA Celje kiti s tujim perjem, več kot smešno. »Perja«, ki bi ga naj ustvarilo RŠS v preteklih letih enostavno ni, zato se ni s čem kititi. Edino, kjer se je akumuliralo »perje«, je denarnica direktorice RŠS. Če bi bila njena skrb za razvoj izobrazbene strukture v regiji vsaj 50 odstotkov tako velika, kot je njena skrb za plačo, bi bila Savinjska regija med najrazvitejšimi v Sloveniji.
Neizpodbitno dejstvo je, da po treh letih obstoja RŠS ni narejen nikakršen premik v izobrazbeni strukturi regije, da ni več študentskih domov, študenti nimajo nič več štipendij kot pred tremi leti, da je primanjkljaj adekvatnega kadra v gospodarstvu že alarmanten in da v drugih regijah ustanavljajo univerze (Nova Gorica), medtem ko se v Savinjski regij i RŠS prepira s »partnerji« v medijih.
Ga. direktorica RŠS je lahko samo srečna, da smo v Sloveniji tako bogati (in neumni), da z davkoplačevalskim denarjem podpiramo takšno nesmiselno početje. Vse te rezultate (tako imenovano perje) pa v RRA Celje z veseljem prepuščamo tistemu, ki jih ustvarja -to je RŠS.
BORIS KLANČNIK, univ.dipl.ekon., direktor RRA Celje
vzdržuje ter servisira, za izposojo pa lahko zato tudi zaračuna določen znesek. Pri vsem skupaj ni bilo doslej nobenih težav.«
Denar za telefonijo
Bralec omenja, da je leta 1986 prejel dovoljenje za telefon, s pogojem sofinanciranja izgradnje omrežja po pianu OSIS za promet Celje Za povrnitev teh stroškov so ga iz Telekoma napotili na Državnopravobra-nilstvo v Celju, kamor je poslal vso dokumentacijo, vendar ni prejel od tam odgovora niti po ponovnem priporočenem dopisu. Kaj se je zgodilo, kam se naj obrne?
V Zunanjem oddelku Državnega pravobranilstva v Celju so povedali, da omenjeni bralec ni doslej nikoli iskal kakršnegakoli odgovora, zadeva pa je še v postopku. Obenem ga vabijo, naj kot upravičenec za vse ostale informacije pokliče na njihovo telefonsko številko 03/ 425 70 93.
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
Ko se zamajejo tla pod nogami, je najpomembneje, da rešite življenje sebi in najbližjim.
V Zavarovalnici Triglav se zavedamo nevarnosti, ki ogrožajo vaše življenje in premoženje.
Narava je še vedno zelo nepredvidljiva in v odnosu do ljudi iz dneva v dan izkazuje svojo premoč.
Napovedi ruskih znanstvenikov o katastrofalnih potresih pri nas se vsaj zaenkrat k sreči še niso uresničile in tudi iskreno upamo, da se ne bodo nikoli, vendar pa je glede na potresno ogroženost Slovenije nesmiselno prepuščati usodo vašega premoženja naključjem, zato vam priporočamo sklenitev POTRESNEGA ZAVAROVANJA, ki vam v primeru potresa zagotavlja povrnitev ob potresu nastale škode in s tem ohranitev vrednosti vašega premoženja.
Vse potrebne informacije dobite pri naših zavarovalnih zastopnikih in na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. OBMOČNA ENOTA CEUE
vabi k sodelovanju sodelavce-ke za naslednji prosti delovni mesti:
1.	SAMOSTOJNEGA REFERENTA
ZA ZAVAROVALNO PRAVNE ZADEVE (m/ž)
2.	ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
ZA PODROČJE PLANINE PRI SEVNICI Z OKOLICO (m/ž)
Od kandidatov pričakujemo:
Pod točko i:
-	univerzitetno izobrazbo pravne smeri
-	državni pravniški izpit
-	poznavanje standardnih orodij za PC
-	tri leta delovnih izkušenj Pod točko 2:
-	najmanj srednješolsko (V. stopnjo) izobrazbo ekonomske, komercialne ali druge smeri
-	poznavanje standardnih orodij za PC
-	najmanj eno leto delovnih izkušenj
-	veselje do dela z ljudmi in terenskega dela
-	osebno vozilo in vozniško dovoljenje
Pod tč. i bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas s 3-delom.
Pod tč. 2 bo delovno razmerje sklenjeno za določen čas enega leta s 3-mesečnim poskusnim delom z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh od dneva objave na naslov:
Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Celje, Mariborska c. 1, Celje.
O izbiri bodo kandidati-ke obveščeni v 15 dneh po končanem izbirnem postopku.
Grad Kostel in slap Nežice
Kot zgodovinsko središče pokrajine in priča preteklega življenja je grad Kostel (Craffenwarth) z naseljem najstarejši in najpomembnejši kulturno-zgo-dovinski spomenik območja.
Znotraj nekdanjega grajskega obzidja še vedno prebivajo ljudje. Grad Kostel ima pestro zgodovino, kajti imel je pomembno strateško in prometno lego. Utrdba je bila prvič omenjena leta 1333. Lastniki so bili oglejski vazali grofje Ortenburški, nasledili so jih Celjski grofje, ki so grad še dozidali. V tem obdobju je nastalo pod gradom naselje, kjer so pogosto trgovali. Ko so izumrli Celjski grofje, je grad prešel v last Habsburžanov. Po letu 1620 pa je prehajal v posest
različnih najemnikov, med katerimi sta bila tudi vazala Hohenwart in Lamberg. V15. in 16. stoletju, v času turških upadov, je bil grad večkrat oblegan, saj je imel pomembno vlogo obmejne postojanke. Zaradi močnega obzidja in trdoživih ter hrabrih Kostelčanov so grad zavzeli šele leta 1578 in še to z zvijačo. Turki so bili preoblečeni v begunce s hrvaško nošo in dojenčki v naročju - s tem so preslepili stražarje, da so jim ti odprli vrata. Nato so grad zavzeli, ga oplenili in zažgali.
Naslednja katastrofa je Ko-stelčane doletela leta 1809, zaradi neuklonljivosti, ko so svojo jezo stresli na okupatorji Francozi in so nekaj njihovih vojakov pometali v Kolpo. Francoski srd je bil stra-
hovit, zaradi česar so ves trg in grad zažgali. Po tem opustošenju si grad ni več opomogel. Lastniki ga niso več obnovili, temveč so v grajskem obzidju uredili novi, Spodnji grad. Žalostna usoda je doletela tudi slednjega, saj so ga leta 1943 požgali partizani, da se v njem nebi nastanila sovražna vojska.
Dostop: pot vas vodi po cesti Ljubljana-Kočevje-Fa-ra, kjer vas malo pred hrvaško mejo lična tabla opozori na kostelski grad. Nekaj kilometrov proti Fari, pri ostrem ovinku, vas bo presenetil še slap Nežice.
Gornji grad je bil prej posebnost kot značilnost za naše kraje, saj ni ščitil le grajske gospode, temveč tudi vašča-
ne. Danes pa je poleg ruševin (v katerih so deloma ohranjene gotske in renesančne prvine), ki jih pospešeno obnavljajo, in ostankov obrab-nega zidu moč videti še cerkvico sv. Treh kraljev. Trško jedro in razvaline gradu Kostel so razglašene za kulturni spomenik državnega po-
Grad je postal priljubljena turistična točka, s katere je enkraten pogled na kanjon reke Kolpe, ki še vedno ohranja primat neokrnjene narave. Na poti do reke pa se lahko ustavimo pri čudovitem slapu Nežice, ki spada med najlepše v Sloveniji. Petnajst metrov visok slap pada čez dolomitsko stopnjo, obloženo z lehnjakom in mahom. Ime je dobil po znani pravljici o deklici Nežici, ki pra-
vi, da je pri Drežniku Neži-ca napajala par volov. Voda je poniknila in jih potegnila v globino. Po silnem nalivu je vrgla voda pri izviru Pri-
farskega jarka na piano jarem, ovit z dekliškimi lasmi. Od tedaj se ta izvir in slap imenujta Nežica.
FRANCI HORVAT
Slap Nežice
Obudite spomin na poročni dan na
X. SREČANJU POROČNIH PAROV
% petek, 27.ma|a 2005 ob 20.url v Zdravilišču Laško Za Vas smo pripravili prijeten veter
ob Izbranem mcnuju. glasbi ansambla EXPRESS Kf BAND ter orientální plesni skupini Batem.	*
Vstopnina z večerjo: S.OOO SIT Rez. in inf. n* 03-734S-Í22I
JSiMer's
Gosposka ulica 7.3000 Celje tel.: 03 490 03 36 www.zniders.com	w	"'l
Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Republika, ^ maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, I organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačeval
Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ur» in od 13. do 17. ure
Claudia Schiffer, Sofia Loren, Boby Fisher in mnogi drugi.
NARAVA ...
Veliko turistov obišče črno goro zaradi raznoHke in nedotaknjene narave. Že podatek, da je 1 /3 ozemlja zaščitenega, velik del celo z mednarodnimi zakoni in konvencijami, kaže na veliko naravnih posebnosti. Skadarsko jezero, največje jezero na Balkanu, ki leži na meji med Črno goro in Albanijo, je med največjimi ptičjimi rezervati v Evropi ter eno izmed zadnjih gnezdišč pelikanov. Vožnja po jezeru je zaradi bogatega rastlin-
skega in živalskega sveta prav posebno doživetje. V notranjosti je Črna gora precej gorata. Kar 48 vrhov sega čez 2.000 metrov. Eno izmed največjih posebnosti v tem delu, skupaj s kanjonom Tare, predstavlja pogorje Durmitorja s številnimi jezeri in kar 748 izviri pitne vode. Nasprotje visokim goram predstavljajo številni kanjoni. Najdaljši in najglobji je kanjon Tare, ki je s svojimi 1.400 m najbolj globok kanjon v Evropi. Zaradi svoje pestrosti in nedo-taknjenosti je Čma gora priljubljeno središče ljudi, ki ljubijo športne izzive, tudi ekstremne.
Črna gora je dežela številnih naravnih posebnosti ter bogate zgodovine
Na ozemlju, približno polovico manjšem od Slovenije, nam črna gora nudi uživanje ob morju, odkrivanje starih mest, samostanov in cerkva, v notranjosti pa nas preseneti z visokimi gorami ter globokimi kanjoni.
OB OBALI ...
čma gora je znana zaradi svojih peščenih plaž. Na 293 kilometrov dolgi obali, naj bi bilo namreč kar 58 kilometrov peščenih plaž. Najdaljša peščena plaža - Velika plaža, je dolga skoraj 13 kilometrov. Črnogorska riviera je primerna za obisk tudi izven glavne sezone, saj traja kopalna sezona od maja do oktobra, letno pa je kar 240 sončnih
Središče turizma na obali predstavlja Budva, eno najstarejših mest na Jadranu. Danes je Budva živahno turistično mesto, z bogatim nočnim življenjem, ki se odvija na promenadi ob morju, v restavracijah ter na vodi - na ladjah. Tako kot Sv. Štefan tudi staro mestno jedro Budve leži na otočku, ki je s peščenim nasipom povezan s kopnim. Najbrž najbolj znano mestece na obali je Sv. Štefan, ki ga omenjajo že leta 1442. Zgradili so ga Paštroviči, pomembna dinastija črnogorskega primorja, da bi se zaščitili pred plenilskimi napadi s kopnega in moija. Pred približno 40 leti so Sv. Štefan spremenili v luksuzno turistično naselje, ki s svojim šarmom privablja mnoge znane obraze kot so Ingemar Stenmark, Silvester Stalone,
Navtika, potapljanje, ribolov in* lov, planinarjenje, alpinizem in« prosto plezanje, kolesarjenje in »off road«... Neverjetno doživetje za avanturiste je tudi spust po I reki Tari, ki je ena izmed mnogih rek, na kateri je mogoč rafting, vendar je edina reka v Evropi, katere voda je pitna od izvira do izliva, v dolžini 198 km. Črna gora skriva veliko zanimi-1 vosti. Del le-teh lahko odkrijete skupaj z nami l če se odločite za raziskovanje Črne gore v okviru Sončkovega kluba. Ob Budvi, Sv. Štefanu in Skadarskem jezeru, bomo obiskali še kraljevi park Miločer, kjer je letna rezidenca Karadordevičev ter samostan Praskavica. Povzpeli se bomo na znameniti Lovčen, natančneje na Jezerski vrh, kjer stoji mavzolej Petra II. Petroviča Njegoša. Ob povratku z Lovče-na, se bomo ustavili še v njegovi rojstni vasi Njeguši, na pokušini pršuta.
Podali se bomo tudi proti jugu, najprej do Bara, kjer si bomo ogledali najstarejšo oljko na svetu, ustavili se bomo tudi v Ulcinju, priljubljenem letovišču, znanem predvsem po peščenih plažah. Nato nas bo pot peljala še čez mejo, v Albanijo.
Obiščite nas v kateri izmed naših poslovalnic v Mariboru, Ljubljani, Celju, Ruju, Murski Soboti, Novem mestu ali pa nas pokličite na klicni center (02 220 80 33) in si rezervirajte svoj termin. Na voljo smo vam tudi 24 ur na I dan na spletni strani www. sonc-1 hek.com.
poglej in odpotuj!
SONČEK
V TU I
ŠPANIJA, Mallorca
2* Saga, polet letala iz Ljubljane,	Celje, Sta net o va 20 • 03/425 46 40 (140 samo 119.500)
86.900	World of \/ TU I J
mm	mt
RADIO
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Od-mev- Privatizacija zdravstva, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24,00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio )
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jernej Šugman, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio)
Z Radiem Balkan na koncert Cece
Trije srečneži, zvesti poslušalci oddaje Radio Balkan na Radiu Celje in bralci Novega tednika ter veliki oboževalci Cece, ki so na dopisnice pravilno zapisali datum 14. 6. 1973, so znani: Saša Josipovič iz Celja, Uroš Bohinc iz Šmartnega v Rožni dolini in Darko Petelinšek iz Dramelj.
Uživali bodo na koncertu Cece s 30-član-skim orkestrom, ki bo 20. maja v dvorani Hale Tivoli v Ljubljani.
Světlana Ceca Ražnatovič se je rodila leta 1973 v barvitem mestecu na jugu Srbije, Zi-torade, ki se nahaja v bližini bogatega Pro-kuplja. Oče Slobodan, orodjar, in mama Mira, delavka v prosveti, sta svojo prvorojenko vzgajala v slogi in ljubezni. Kasneje ljubezni ni primanjkovalo niti Cecini mlajši sestri Lidiji. Pravijo, da je Ceca začela peti že s petimi leti, pri čemer je imela svoj prvi nastop pri devetih. Leta 1987, ko je s starši dopusto-vala na obali črnogorskega primorja, jo je
slišal znani in izkušeni skladatelj in harmonikar Mirko Kodič, ki je zelo hitro dojel, da ima pred seboj prvorazredni talent, in dobila je povabilo za snemanje prve plošče.
PONEDELJEK. 16. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Triglav Jesenice)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, •41.00 Podoba dneva, 12.00 Novrcer-i2.15 Male áivali, velike ljubezni, 13.10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Kviz -Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute sur-madi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Triglav Jesenice)
% - 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 10.15 Hujšajte z nami, 11,00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30.Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek -Billys private parking, 19.00 Novice, 19.30 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Triglav Jesenice)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kum Trbovlje)
i; 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdra-Irilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.15 Do polnega vozička brez Tnošnjička, 11.00 Podoba dneva, 12,00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novi-: ce, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.30 študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kum Trbovlje)
Kuliarôlze bi il? ve
vladanje, ohranjevanje in zamrzavanje živil
sjet«*

^J^uLarihe LuLi/e
vladanje, ikranjeuanje in za m rzo u a nje zivit RECEPTI NASVETI DROBNE ZVIJAČE
Avtorji: Romana Gričnik, Magda Ravnjak in Jožica Štruk (profesorice na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje)
Naprodaj v drugi polovici junija
■ iVifiiriTiM
TUJA LESTVICA
1.	LONELY NO MORE-ROB THOMAS (7)
2.	SHIVER-NATAUAIMBRUGUA (8)
3.	FEEL GOOD INC. - GORILLAZ (3)
4.	WAKE ME UP - GIRLS ALOUD (5)
5.	WHYD0Y0UL0VEME-GARBAGE (3)
6.	MUST GET0N- MAROON 5 (4)
7.	IF I HADN'T GOT YOU -USASTANSFIELD	(1)
8.	CANDYSHOP-
50 CENT FEAT. OLIVIA
9.	WONDERS NEVER CEASE -M0RCHEEBA
10.	FROM ZERO TO HERO-SARAH CONNOR DOMAČA LESTVICA
1.	ZVEZDA VEČERA - ALYA
2.	STOP-OMARNABER
3.	KLONER-SIDDHARTA
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
nedelja, 15. maj, ob 10.10: znanci pred mikrofonom
NAŠ GOST JERNEJ ŠUGMAN
V celjskem gledališču bo v petek trinajstega zadnja premiera v tej sezoni. Na odru že dlje časa nastaja predstava Let nad kukavičjim gnezdom, nastala po romanu Kena Keseya. Mnogi se bodo dela spomnili po imenitni filmski uprizoritvi z Jackom Nicholsonom v glavni vlogi. Za gledališki oder je filmsko uspešnico predelal Dale Wasser-man, v Sloveniji pa bo celjska postavitev doživela prvo uprizoritev. V vlogi Me Murphyja bomo ob ekipi celjskih igralcev gledali enega najuspešnejših slovenskih igralcev, Jerneja Šugmana. Znani gledališki, filmski in TV-obraz, ki se mu trenutno smejimo v TV-nanizanki Naša mala klinika, bo naš gost, da bomo o njem in njegovem umetniškem delu izvedeli kaj več. Z Jernejem Šugmanom se bo pogovarjala Mateja Podjed.
Foto: GREGOR KATIČ
sreda, 18. maj, ob 18.00: pop čvek
BILLY'S PRIVATE PARKING
Billy's Private Parking bodo v torek, 17. maja, izdali dolgo pričakovani album Prav na dan izida pa bo v ljubljanskem Globalu promocija albuma. Insomnia, ki je plod ustvarjanja zadnjih treh let, vsebuje pa kar 13 skladb. Na albumu se nahaja nekaj že znanih in dobro sprejetih skladb, kot so Neon, Preženi oblake in Ljubljana- Dan po iziJu.albuma bomo skupino gostili v studiu Radia Celje, odgovarjali pa bodo tudi na vaša vprašanja.
NAI0 SSAION FEAT. ROŽMARINKE (3)
5.	K0CKAJE PADLA NATE-KINGSTON	(1)
6.	S.O.S.-PIKABOŽIČ	(4)
7.	KAKOJETEŽAVNA-TABU . (1)
8.	BRIGA TE-MAKEUP2	(3)
9.	LENAPREJ-DAND	(4)
10.	KRATEKSTIK-GAMEOVER (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
BLACK HORSE & CHERRYTREE -
KTTUNSTALL
SIGNS- SNOOP DOGG FEAT.
JUSTIN HMBERLAKE
PREDLOGA ZA DOMAČO
LESTVICO:
JAIN7-MURAT&J0SE SONČEN DAN - ALENKA GODEC Nagrajenca:
Aleš Jelen, Kettejeva 78, Celje Miha Pavlin. Cesta 1/35, Velenje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. ud
VRTILJAK POLK I VALČKOV
(3)
2.	ODPRL BOM SVOJE SRCE -
FRANC ŽERD0NER S PRIJATELJI (2>
3.	POŠTAR PEPI -
OKROGLI MUZIKANTJE	(5)
4.	VETER IN ŠEPET -
ANS.
RIMLJANI-RIMLJANI
(1)
SLOVENSKIH 5 plus
l ZVONČEK ŽELJA-HIŠNI ANSAMBEL J0Ž0VC (4)
2.	GORSKE VASICE-ANS. STORŽIČ (5)
3.	0ČKAB0M POSTAL -
MLADI DOLENJCI	(3)
4.	FURMANSKA GOSTILNA - ROSA (2|
5.	VPRAŠAJZVEZDE-
ANJA BURNIK Z ANITO ZORE |1)
^NÁ&mÓfflÍtó-MODRI VAL
Ana Mastnak. Celjska 57, Laško Monika Pogorevc. Paka 48, Vitanje
oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko p " ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19.3000 Celje.

celje
Opel ponuja astro GTC
Opel s svojo novo astro žanje dovolj tržnega uspeha, zdaj pa po petvratni kombili-muzini in karavanu predstavlja še tretjo karoserijsko izvedenko z oznako GTC.
Grand turismo compact je oznaka za trivratno različico astre, oznaka GTC pa hoče dopovedati, da gre v tem primeru za nekaj bolj športno izvedenko. Na pogled ni takoj opaziti, da je avto za 15 milimetrov nižji, samo po ena vrata na boku pa so razmeroma velika oziroma dolga, kar otežkoča odpiranje oziroma povzroča težave ob tesnem parkiranju. V notranjosti voznika pričakajo merilniki na beli podlagi, drugače je spogledovanje z obema že znanima izvedenkama bolj ali manj očitno.
Motorjev je skupaj devet, kar je dobro in prijetno, od tega je bencinskih variant pet, štiri pa so dizelske. Osnovni bencinski motor ima 1,4 litra in 90 KM pri 5.600 vrtljajih, osnovni dizelski pa pri gibni prostornini 1,3 (CDT1) prav tako ponuja 90 KM. Najmočnejša je varianta z 2,0-litrskim turbo motorjem, ki zmore okroglih 200 KM. Kot napovedujejo, bo astra GTC slovenskim kupcem na voljo od aprila in naj bi navdušila kakšnih 25 odstotkov kupcev vseh aster. Cene zdaj še niso znane.
24	ZAAVTOMOBILISTE
Roomster v proizvodnjo
Leta 2003 je češka Škoda predstavila študijo roomster.
Šlo je za kombinacijo eno-prostorca in športnega večnamenskega vozila (SUV), pri čemer tovarna ni pove-
dala, kaj naj bi se z avtomobilom zgodilo. Zdaj so se odločili, da ga bodo izdelovali, .končna verzija pa naj bi bila predstavljena na prihodnjem ženevskem avtomobilskem salonu. Roomster (na
sliki) bo meril v dolžino okrog štiri metre, visok boj 167 centimetrov in običajno! širok. Kot napovedujejo, bodo avto izdelovali v tovarni: v Kvasinyju, kjer zdaj izdelujejo limuzinskega superba.
Toyota Yaris in Corolla - serije Cool. Klima brezplačno.
Toyotina modela Yaris in Corolla ob pregovorni zanesljivosti vsebujeta tudi . ^ > . bogato serijsko opremo. Izkoristite akcijsko ponudbo ter na seznam ( 3 V opreme dodajte tudi brezplačno klimo.*	'
AVTO CELJE Ipavčeva 21, Celje, (03) 42 61 280
VW golf je bil lani najbolje prodajano vozilo v Avstriji, Nemčiji in Švici.
Kdo Je bil prvak?
Najbolje prodajano vozilo v letu 2004 v Sloveniji je bil renault clio, saj so jih prodali 7.868.
Kako je bilo v drugih državah? Na Hrvaškem je bila lani najuspešnejša Oplova corsa s prodajo 4.800 vozil. V Avstriji je bil najbolje prodajano vozilo VW golf, saj so jih prodali skoraj 23 tisoč. V Veliki Britaniji, na
enem največjih evropskih avtomobilskih trgov, so prodali 110 tisoč fordov focus, kar pomeni, da je bilo to najbolje prodajano vozilo na Otoku. V Nemčiji je bil lani prvak VW golf; zanj se je namreč odločilo 221 tisoč kupcev. V Belgiji je šla lovorika peugeotu 307 (več kot 19 tisoč vozil), na Češkem pa so se najbolj navduševali nad
škodo fabio, ki so jih prodali natančno 43.589. V Franciji je bil prvak peugeot 206 (151 tisoč), na Madžarskem pa suzuki ignis (19 tisoč). V Španiji je šel lani najbolje v promet renault rae-gane (102 tisoč), v Švici pa znova VW golf, saj so jih prodali dobrih deset tisoč. V Italiji so prodali največ fiatov punto (176 tisoč).
Še tretja toyota avensis
Sonata pete generacije
Začela se je prodaja tretje karoserijske izvedenke toyo-te avensis - tokrat z imenom liftback, ki je oznaka za pe-tvratno kombilimuzino.
Liftback (na sliki) bo slovenskim kupcem na voljo z enako opremo in motorji kot pri drugih dveh variantah, izjema je le 1,6 WT-i terra, ki je ne bo v ponudbi. Za povrh bodo ponudili še dva paketa opreme (elegant in elegant S), ki naj bi zadovoljevala potre-
Največja Hyundaijeva limuzina za evropske trge je sonata, ki jo je tovarna zdaj povsem prenovila, tako da je na voljo že peta generacija. Vendar bi bilo prav reči, da je to povsem novo vozilo in ne gre le za prenovo.
V dolžino je klasične štiri-vratne limuzine za spodobnih 480 centimetrov (za 55 milimetrov več kot prej), pri Hyundaiju pa pravijo, da so temeljito predelali karoserijo, ki ponuja boljšo zaščito pred hrupom in tudi tresljaji. Sonata novih časov je bogato opremljena že v osnovni opremski varianti in zato verjetno dovolj cenovno konkurenčna. Slovenskim kupcem bodo za začetek ponudili samo izvedenko z 2,4-litrskim bencinskim motorjem, ki ponuja nič posebej izjemnih 161 KM pri 5.800 vrtljajih v minuti. Ta varianta naj bi glede na opremo stala od 4,8 do 5,4 milijona tolarjev. Kmalu naj bi bila naprodaj tudi izvedenka z 2,0-litr-skim bencinskim motorjem
vsi. ki se boste vpisali v našo avto šolo do 30. 5. 2005, boste potovali 2 nami brezplačno v Gardaland.
TEČAJ CPP, ponedeljek, 16.5.2005, ob 16.00 v prostorih ZŠAM Celje
Pokličite nas na brezplačno številko, vse ostalo uredimo mi. "
be oziroma zahteve premož- vedenka liftbacka je naprodaj nejših kupcev. Najcenejša iz- za 5,57 milijona tolarjev.
in s 143 KM. Zanimivo je, da kar gotovo ne bo v prid večji pride dizelski motor s 135 prodaji na dizelsko zelo zah-KM na vrsto šele leta 2006, tevnih evropskih trgih.
MERIŒC PflETOKA ZRAKA
r V	VW, AUDI, SKODA -1.9 TDI........ 19.800 SIT
WWW IfglfifJ Í.ÍC KATA1JZAT0R UNIVERZALNI h od 22.200 uprej — - LAMDA SONDE
KOMPRESORJI KUME Mariborska 86, Celje TURBO KOMPRESORJI tel.: (03) 428-62-70	SERVOVOLANSKEČRPALKE
www.ovfooeliregnemer.si
VI
NOVI TEDNIK
NASVETI
25
, * TEDENSKA ASTROLOŠKA
★NAPOVED
* *
Pelek, 13. maj: Vstop Merkurja v znamenje Bika bo odprl veliko možnosti za preureditev delovnih ali zasebnih . prostorov, večje bo tudi zani-: manje za nakupe ali prodajo nepremičnin. Odlično obdobje za uvedbo inovacij v poslovnem smislu. Luna v znamenju Raka bo povzročala romantično razpoloženje.
Sobota, 14. maj: Luna zjutraj prestopi v znamenje Leva, kar je odličen položaj za zabavo, druženje. Dan bo ugoden za krajše poti, raziskovanja, dogovarjanja, stike na daljavo, tudi s tujci, za nakupe, ustvarjanje ... Intuitivna zaznava bo velika, ravno tako tudi ustvarjalna energija, zato nas
bo navdajal navdih, imeli pa bomo tudi vizije.
Nedelja, 15. maj: Po 12. uri nastopi konjukcija Marsa in Urana. To nam bo prineslo veliko čustvene energije, povečan bo ustvarjalni potencial, pa tudi eksplozivna energija, trma in uporništvo. Pri tako močnih energijah je potrebno veliko previdnosti.
Ponedeljek, 16. maj: Ob 10. uri nastopi prvi Lunin krajec. Zaradi položaja leva, v katerem se nahaja Luna, bo potreba po dokazovanju in želja po doseganju uspehov povečana. Primerno je, da smo potrpežljivi in se prilagajamo ljudem, ki so sestavni del našega življenja.
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min). Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265
Modna izvirnost s Celjskega
Članica skupine HVB Group
Lepo je biti med svojimi, še lepše na svojem.
S stanovanjskimi krediti z ugodno obrestno mero in s samo tretjino stroškov odobritve vam bo zlahka uspelo. Naredite prvi korak in nam pišite na stanovanje@si.bacai.com, da se dogovorimo za srečanje. Ponudba velja do 31. maja 2005. Uresničujemo vaše sanje.
Torek, 17. maj: Dan bo primeren za dogovarjanje, umsko zahtevnejše delo in tudi za nakupe. Popoldanski čas bo nekoliko bolj stresen, saj bodo kar tri pozicije planetov v napetem aspektu. Pojavljajo se lahko napetost, razdražljivost, prepirljivost in pretirana občutljivost na kritiko.
Sreda, 18. maj: Izogibati se je treba ljudi, ki niso dovolj tolerantni in razumevajoči, treba se je družiti z ljudmi, ki jim zaupamo in jih imamo radi. Aktivirati je treba čut za praktičnost, saj bomo ta dan pri delu našli največ miru. Pojavljajo se lahko dvomi vseh vrst, vendar jim ne smemo pripisovati kakšnega večjega pomena.
Četrtek, 19. maj: Luna prestopa v znamenje Tehtnice, skrbi zadnjih dni se bodo umirile ali popolnoma izginile. Do izraza bodo prišle diplomatske sposobnosti dogovarjanja in prigovarjanja. Uživali bomo v podpori ljudi, ki nam nekaj pomenijo. Žarčili bomo magnetizem in privlačnost, zato bo dan zelo primeren za ljubezen in romantiko.
BankVVustria Creditanstalt
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
Zato velja pohvaliti sveže ideje nekaterih slovenskih modnih oblikovalcev, ki so se po načelu »v slogi je moč«, združili v ustvarjalne skupine ter pred kratkim predstavili svoje najnovejše modne vizije. V nekaj utrinkov z dveh modnih prireditev konec aprila v ljubljanski Galeriji mode in Evrocentru smo ujeli tudi štiri priznana oblikovalska imena s Celjskega.
Kreacije Maje Ferme iz Velenja, Jane Pirečnik Knapič iz Šoštanja in Diane Kotnik Lavtižar iz Žalca lahko odslej vidite in kupite v Galeriji mode, ki je pod okriljem društva ustvarjalcev móde odprta na ljubljanskem Gornjem trgu. Sestra in brat Urša in Tomaž Draž iz Velenja pa sta na veliki modni reviji, ob še štirih drugih modnih blagovnih znamkah, ki so od lanske jeseni združene pod imenom Smer Gornji trg, predstavila letošnjo pomladno-poletno kolekcijo pletenin.
Da je izvirnost, prestižnost in trendovska aktualnost oblačil omenjenih ustvarjalcev vredna vse pozornosti, dokazuje tudi navdušenje obiskovalcev obeh prireditev. Čeprav ima vsak po svoje dodelan slog kreiranja, bi vendarle lahko potegnili določene vzporednice z aktualno
Jana Pirečnik Knapič
oranžno, rožnato, vijolično, medeno, rumeno ...
Če vaša modna filozofija ne temelji zgolj na prepričanju »dobro je, če je poceni«, si le privoščite kakšno uporabno oblačilno umetnino, za nameček podpisano še z domačim imenom. Če ne za vsak dan, pa vsaj za kakšno izjemno življenjsko priložnost.
Foto: STANE JERKO
Čeprav smo povedali že stokrat, dajmo še stoprvič: domačim modnim oblikovalcem ob poplavi t.i. hitre mode - poceni tujih blagovnih znamk, ki prodirajo na naše tržišče, ne kaže najbolje. Glede preživetja samega oziroma pridobivanja naklonjenosti modnih navdušencev, ki se zaradi pa-
po kon-cenah.
modo letošnjih pomladno-poletnih mesecev. Občutek za razmerje, reinterpretacija starih v nova vzdušja, etno fi-guralika, patchwork sestavljanke, senzualna transparentnost kot dih lahkih materialov ... in seveda zanimiva barvna druženja na čelu z
MALI OGLASI - INFORMACIJE
LOVEC
CELJE - ŽALEC
Verhovšek Andrej, s.p. Glavni trg 14, Celje
VSA OPREMA ZA AIR-SOFT REPLIKE - UNIFORME - DODATKI
www.lovec.biz
~	z
«SM 03I 20-50-60
lAUMilUJ
VOZILA
prodam
VW polo limuzino 1,9 SDI, 1997,127.000 km, z dodatno opremo, prodom. Telefon 031 231-263.	2522
SUBARU jusly, letnik 1990, poškodovana desna stran, prodam. Telefon 041 375-244, po 13. uri.	2525
FIAT tlpo 1,4 is, spredaj karamboliran, nepoškodovan motor, prodom. Telefon 031 857-205.	2536
CLI0 1,2 rn, letnik 1999, kovinsko rdeče batve, prevoženih 86.000 km, pivi lastnik, prodom. Telefon 031 323-364.
2564
GOLF d diesel, letnik 1995, dobro ohranjen, reg. do 20.1. 2006, poleg dam štiri gume s platišči, ugodno prodam. Telefon 041 962-016,5778-679. 2565 ŠKODO favorit lx, letnik 1993, bele barve, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 031 549-285, Primož.	2576
SKUTER peugeot, tip Elyseo, letnik 2000, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03)5719-072.	Ž213
RENAULT 5 campus, letnik 1991, reg do 25. 5., rdeče barve, 5 vral, v odličnem stanju, prodam ali menjam za pralni čistilec Vap. Telefon 031 579-860. 2601 SKUTER sym jet 50, letnik 2004, prodam za 200.000 SIT. Telefon 031 474-617.
VW golf II jxd, letnik 1986, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 511-981. L450 RENAULT laguna rt aida, letnik 1997, 90.000 km, bela, veliko dodatne opreme, ugodno prodam. Telefon 041 945-589.	2615
ŠKODO favorit, letnik 1994, ohranjeno, prevoženih 130.000 km, prodam. Možna menjava za dio. Telefon 5773-345.
2628
RENAULT 19 1,4 rt, letnik 1994, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 041 668-
M0T0RN0 kolo skuler, na eleklro pogon, prodam. Telefon (03) 7491-921, 041 972-553.	Š405
GOLF III 1,6, letnik 1993, rdeče borve, prodam. Telefon 5730-909, popoldan.
L452
AUDI A41.9 tdi 130 ks, 2. lastnik, servisna knjiga, kupljen v Sloveniji, letnik 2001, prodom.Telefon 041 741-719. Ž202 SKUIERMaragutiF15,čme batve,prevoženih 2000 km, kot nov, prodom. Telefon 041 741-719.	2 223
MARUTI800, letnik 1996,53.000 km, lepo ohranjen, prodam. Cena 190.000 SIT. Telefon 031 886-033. 2225 CU0, letnik 1995 in ford fiesto, letnik 1995, prodam.Telefon 041 951-527. Š409 CITROEN saxo 1,4 i, letnik 1996, prevoženih 43.000 km, z dodatno opremo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 741-788,031 282-545. 2648 FELICUA 1.6 glx, letnik 1998/2, modre barve, 60.000 km, prodam za 550.000 SIT. Telefon 041 220-375. Š412 OPEL corsal.2ls swing,letnik 1991,ugodno prodom. Telefon 041 836-228. Ô413 FIAT lipo 1,70, letnik 1993, rdeče barve, el.
okno, vlečna naprava, prodam. Telefon 031 276-086.
TROSILNIK silože za stolpni silos prodam. Miloš Klinar, Svetino 3 a, Štore, telefon 5774-100.	2632
TR0SILEC z dvema pokončnima voljema in obračalnik Sip prodam. Telefon 031 640-437.	Š406
MULČER, rotacijski, 1,2 m, pomik lewdesno, nastavitev višine od kosa, prodam. Telefon 041 917-637.	2656
kupim
TRAKTOR, multikultivator, obračalnik, kosilnico ter drug stroj kupim. Telefon 041 407-130.	2166
TRAČNI obračalnik Imt, koso za traktor, bočno koso, dvojni rez, molzni stroj Virovitica, kupim. Telefon 031 777-379.
prodam
HIDRAVLIČNA cilindra za samonakladalko in cisterno za gnojevko, oba nova, naprodaj. Cena po dogovoru. Telefon 040 228-308.	S 304
SAMONAKLADALKO Sip, 25 ccm, tračni obračalnik in puhalnik za seno, z motorjem ali brez, prodam. Telefon 041 261-676.	2547
TRAKT0RTomoVinkovič821, letnik 1990 in sedež za BCS prodam. Telefon 041870-510.	L 448
KROŽNE brane s 24 diski, klinaste brone, plug, 10 col, prikolico, nosilnost 31 in prikolico za prevoz živine, domača izdelava, prodam. Telefon (03) 5821-678.
2601
SAMONAKLADALKO Sip 19, s hidravličnim dvigom, pobirolne, za 180.000 SIT, štiri nove naveze za govedo, sistem Kobal, za 80.000 SIT in molzni stroj Alfa laval z vrčem, prodam zo 50.000 SIT. Telefon (03) 5739-268, zvečer. L418 TRAKTOR Ursus 35, s kabino, prvi lastnik, letnik 1986, prodam. Telefon 041 530-394.	Š403
VILIČARJA Indos diesel, 2,51, letnik 1977, prodam. Telefon 041 636-614. 2617
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
prodam
CEUE, Šmorjeta. Prodam hišo, 250 m1, parcela 1200 m', zelo dobro ohranjeno, no ugodni lokaciji, možnost poslovno stanovanjskega objekta. Telefon 041 734-454.	2339
LOKAL, 190 m', v Žalcu, prodorno za 31.000.000 SIT. Hql d. o. o., Porižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. n

www.pgp-nepremicnlne.com
CELJE. Vrstno hišo, 120 m2, garaža, mirna lokacija, prodam oziroma zamenjam za stanovanje. Telefon 041 372-638.
2425
ZAZIDALNO porcelo, Razbor, Dramlje, prodam. Telefon (03) 5798-316. 2287
V	OKOLICI Loke pri Žusmu prodam hišo z
gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje. Telefon 041 555-319. 2491 VIS0K0PRITLIČN0 nedokončano hišo, 10,5» 11,5, na zelo lepi razgledni lokaciji, blizu centra Šentjurja, prodam. Telefon 0049 01606-100744 ali 0049 71145-6219.	Š382
VIKEND zidanico, na Kalobju, na parceli 47 arov, od tega 1/3 vinograda, ostalo sadovnjak in vrt, lepa, sončna lega, prodam. Telefon 041 736-147, 031 200-424.	2606
HIŠO, ob cesti v Laško, 3 km iz Celja, staro 16 let, spodaj ima jedilnico, kuhinjo, stranišče in kopalnico ter hodnik, no vrhu dve stanovanji, garaža in dve kleti, telefon, centralna, lastna voda, prodam,cena 18 mio SIT. Telefon 040 746-910.	25442545
ŽALEC. Objekt, približno 255 m2, no parceli približno 360 m2, prodam. Telefon 031 343-913.	2542
CRIKVENICA, okolico. Pol stanovanjske hiše oziroma možnost 3 počitniških apartmajev, s parcelo približno 800 m1, prodam. Telefon 031 343-913. 2542 PARCELO, na lepem kraju, 12 arov, za brunarico ali čebelnjak, ugodno prodom. Telefon 5472-227. 2586 HIŠO na Ostrožném prodam. Možnost menjave. Telefon 041628-674. 2557
V	LETUŠU prodam gradbeno parcelo z ob-
stoječo staro hišo. Telefon 031 717-452.
2638
VOJNIK. Parcelo, 587 m!, pričeta gradnja, odlična lokacija, ugodno prodam. Telefon 031 554-810.	2645
V	ŠMARTNEM ob Paki prodam 85.000 m1
veliko zazidljivo parcelo. Telefon 041 662-012.	. 2652
HIŠO v BovšalvLjubečna, novogradnja, velikost 150 m', velikost zemljišča 1700 m2, cena 30.000.000 SIT ali po dogovoru, prodam. Vseljivo konec junija. Telefon 031 541-592.	2657
PARCELO v Gotovljoh 670 m' ob asfaltirani cesti, prodamo. Možen priklop na vse komunalne vode. Telefon 041 690-736, Ekoson d.o.o., Ulka talcev 3,3310 Žalec.
VOJNIK - center, parcelo z gradbenim dovoljenjem, 587 m1, začetek gradnje, prodamo. Cena 8.500.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Ken-da s.p., Dobrova 23 a, Celje. n CEUE, Skalna klet, enodružinsko hišo, I. 1950, obnovljeno I. 1999, uporabne površine 200 m7, prodamo za 22.000.000 SIT. Telefon 041 368625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 a, Celje.	n
CEUE, Dobrova, enodružinsko hišo, 1.1970, delno obnovljena I. 2002, uporabne površine 150 m', parcela 873 m7, prodamo za 25.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 a, Celje. n CEUE, Ostrožno, dvodružinsko hišo, 1.1985, uporabne površine 354 m2, dve goraži, porcela, prodamo za 40.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 o, Celje.
VIRŠTANJ, bivalni vikend, 1.1995, dokončan I. 2004, uporabne površine 100 m2, montažna garaža, prodamo za 12.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 a, Celje.	n
DRAMUE, enodružinsko hišo, obnovljeno 1980, bivalne površine 150 m1, poleg novo zidana garaža, prodamo za 13.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 a, Celje.	n
MALE Dole, bivalni vikend, 1.1986, bivalna površina 70 m', porcela 1582, prodamo za 8.500.000 SIT. Možna menjava za stanovanje. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 a, Celje.	n NOVA Cerkev, gradbeno parcelo 1800 m2, prodamo zo 9.500.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrovo 23 a, Celje. n CEUE, Nova vas, prodamo bistro ali zamenjamo za stanovanje, opremljen, 50 m2, lastna nepremičnina. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 o, Celje. n
kupim
STAREJŠO hišo, lahko slabše ohranjeno, na dobri lokaciji v Celju ali Žalcu, kupim. Telefon 041 746-610. 2272 ZAZIDALNO parcelo ali staro hišo, no dobri lokaciji, v Celju in bližnji okolici, kupim. Telefon 041 389-238. 2478 HIŠO z nekaj zemlje ali manjšo kmetijo, v okolici Laškega, kupim. Telefon 041 958-983.	L419
ZAZIDLJIVO zemljišče, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 541-592. 2657 BIVALNI vikend kupim v okolici Celja. Telefon 031541-592.	2657 HIŠO kupim v okolici Celja. Telefon 031 541-592. 2657 KMETU0, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 541-592. 2657
oddam
ODDAM lokal, poslovni prostor, 34 m2, na Hudinji, Podjavorškovo ulica 1, poslovni center Chemo. Telefon 041 725-103. p RENOVIRANE poslovne prostore, 100 in 148 m2, pri Zdravstvenem domu v Celju, oddamo. Telefon 041 324-165. 2503 CEUE. Poslovne prostore v središču mesta, namenjene pisarnam, približno 200 m2, oddam. Telefon 031 343-913.
2542
ŽALEC. Poslovni prostor, namenjen vrtnarski dejavnosti, približno 220 m2, oddam. Telefon 031 343-913. 2542 POSLOVNA prostora, 51 in 20 m2, ob glavni cesti, Mariborsko, ogled možen takoj, oddam. Telefon 031 318-255. 2569 ODDAM poslovno prodajni objekt v centru Šentjurja, ob glavni cesti, poleg marke-ta Mercator, opremljeno, urejeno in takoj vseljivo. Cena po dogovoru. Telefon 041714-911.	Š411
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14|R<,>».ini<.nt«r)
TEL.: 03/ 42 74 378
NOVO:
LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
GSM SERVIS CELJE
CE, Mariborska 66 03 490 18 OO
NUMERO UNO
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve,
Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. TeL: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
Na otoku Vir, blizu Zadra, oddam trisobni vikend, v neposredni bližini morja, v času od 20.5. do 20.6. Cena 30 EUR/ dan. Telefon 031 295-994. 2664
najamem
V NAJEM vzamem manjši lesen vikend z malo vrlo, v okolici Celja. Telefon 031 469-798.	2568
nzttnm
prodam
STANOVANJE, 82 m2, v Kajuhovi ulki v Celju, prodam. Telefon 031 395-216, 041 799-993,041 690-353. 2509
CEUE. Prodom trisobno stanovanje, 82 m2, novo, nadstandardno, na lepi lokaciji, ugodno prodam. Telefon 031 378038, B. Rotar.	p

V LAŠKEM, na Rimski cesti 6 a, prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 51,77 m2, vsi priključki, cena 700 EUR/m2. Telefon (03) 5732-383, po 16. uri. n PODČETRTEK, Atomska vas. Prodaja pravice 1/3 apartmaja. Telefon 031 343-913.
I Stanovanjska zadruga ATRUuio
illil 3001 Celje_
03/42-63-122 in 031 342 118 PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM. CENITVE
ŠENTJUR - starejša stanov, hiša, velikosti
DVOSOBNO stanovanje v Laškem prodamo.
Informacije po telefonu (03) 5732-020 ali 5731-944, zvečer. L446 CEUE. Prodam stanovanje, 46 m2, Dolgo
polje. Telefon 5418-304,040 899-294.
2575
EN0S0BN0 stanovanje, 40 m2, na Otoku, 4.
nadstropje, delno opremljeno, prodam. Telefon 041 756-802. ž 220 EN0S0BN0 stanovanje, 36 m2, v Štorah, prodorno.Telefon 041 649-549. Ž219
Ljubljanska 14a. Celje | |
pS»
034925956, 031862140
V	CENTRU Celja prodam enosobno stanova-
nje za 8,9 mio SIT. Telefon 041210015.
2608
ENOSOBNO stonovonje v Vrunčevi ulici prodam. Telefon 041 389-238. 2634 DVOINPOLSOBNO stanovanje v Celju prodom. Telefon 031 633480. 2623
V	GORICI pri Slivnici prodam stanovanje, 70
m2,1, nadstropje. Telefon 5793-472, 041 836-228.	Š413
MOZIRJE, enosobno stonovonje, novogradnja, 54,31 m2,2. nadstropje, prodorno za 13.500.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s.p., Dobrova 23 o, Celje.	n i
CEUE, Nova vas, garsonjero 28,91 m2,5. nadstropje, prodamo za 7.300.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kendo s.p., Dobrova 23 o, Celje.
kupim
TRISOBNO stanovanje v Celju kupimo. Cenjene ponudbe sporočite po telefonu 051 339-865 ali (03) 5411-926.2554 DVOSOBNO stonovonje, z balkonom, v Celju, kupim. Telefon 040 533-222. 2618
oddam
APARTMA v Termah Banovci oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,041 476-104.	n 1
APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,041476-104. n ,
V	TRNOVUAH oddom sobo urejeni osebi. Telefon 041 976-162.	2444
BUNGALOV v Puli, za 6 oseb, plaža oddaljena 250 m, ugodno oddam. Telefon 041 498-046.	2504
UUBUANA. Enosobno stanovanje, v bližini RTV, približno 45 m2, oddam. Telefon 031 343-913.	2542
0 sobo, 4«4, s souporabo kuhinje in kopalnice, oddam pošteni mamici i. Resnic- I
no ugodno. Informacije od 10. do 13. in I od 14. do 19. ure, telefon (03) 5418-144, 031 660-196.	2585 jI
SUK0ŠAN. Zelo ugodno oddam apartmaje, od 35 do 60 EUR. Telefon 031 4444)51.
2558 i
V	Rogaški Slatini oddamo enosobno stano-
vanje s posebnim vhodom. Je opremljeno in takoj vseljivo. Telefon 031 979- | 470.	2577 '
APARTMA, Poreč-Červar, za 4 osebe, 100 m od morja, ugodno oddam. Telefon 031 737-703.	2595
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
PANELNE OGRAJE
DVORIŠČNA VRATA
KOČEVAH frnl Tipi vrat:
ENOKRILNA DVOKRILNA DRSNA
EN0S0BN0 stanovanje, Pod lipami v Novi vasi, delno opremljeno, oddam. Enoletno predplačilo. Telefon 031 840-055.
2602
ŽALEC, okolica. Oddam opremljeno stanovanje, 40 m', s predplačilom. Telefon 031 265-423.	2626
V NOVI vasi oddam v najem prenovljeno, opremljeno garsonjero, velikost 30 ml Telefon 041 781-166, po 17. uri. 2655 NOVO stanovanje v Dečkovem naselju, Celje, velikost 60 m'+ laslni lastniški parkirni prostor, oddam. Najemnina 450 EUR. Telefon 031541-592. 2657 SOBO z balkonom, s souporabo kuhinje in kopalnice, blizu centra, oddam. Telefon 040898-833.	2658
NE0GREVAN0 garsonjero v Savinjski dolini najamem za 6 mesecev. Sprotno plačilo. Telefon 040 897-086. 2591
CENE NA TRŽNICI V CELJU
prodam
POMIVALNI stroj Candy, servisiran, ugodno prodam. Telefon 041 987-753. 2572 FRIZERSKO opremo prodamo. Telefon 040 723-836.	Ž215
KOMPLETNO spalnico, kavč z dvema foteljema, garderobno omaro in starejšo barvno televizijo prodam. Telefon 041 927-352.	26062605
STAR predalnik, kredenco s predalnikom in staro posteljo prodam. Telefon 031 450-172.	Ž 224
DRVA, mešana, hrastova in bukova, prodam. Telefon 051321-925. 2287
CMCelje
CESTE MOSTOVI CEUE d.d.
Družba za nizke in visoke gradnje
Gradimo za vas
SIP0REKS, stekleno volno, salonitke, opeko, vrata in okna zelo ugodno prodam. Telefon 5417-553. DVE novi nadstrešni okni (starejše izvedbe) prodam. Telefon 5770-413, do 8. ure zjutraj.	2587
BUKOVA drva prodam. Telefon {03)5795-048.	Š402
DRVA, bukova, okroglice, razžagana na 25 do 0 cm, prodam. Možna dostava. Telefon 040 211-346.	p STAVBNO pohištvo: dvoje balkonskih vrat, 200x70, dvoje oken, 110-90, eno okno, 110*70 in eno okno, 80-50, prodam. Pohištvo ima termopan steklo, je malo rabljeno in dobro ohranjeno. Naprodaj so tudi kamnite police za okna. Telefon 031 851-702. 2621 NOVE salonitne plošče zo streho, velikost 95-125 cm, prodam. Kličite do 10. ali po 20. uri, telefon (03) 5481-140. 2629 RABLJENO balkonsko ograjo, dolžina 5 m, prodam. Cena ugodna. Telefon 031 886-033. ž 226
AKUSTIKA
SINTESAJZER Koro m.l. Musicworkstation prodam po polovični ceni. Telefon 5717-517.	Ž216
H TRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
nmmasg1'
Ime in priimek: Kraj:_
NAROCILNICA
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
prodam
NESNICE in peteline za zakol ugodno prodamo. Nakup 10 kokoši, petelin brezplačno. Nimajo porezanih kljunov. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. Telefon (03) 5472-070,041 763-800. 2348 BURSKEGA kozliča, za zakol, prodam. Telefon 031 847-273.	2495
KOZLA srnaste pasme in koze z mladiči prodam. Telefon 041 530-885. L4i7 PAR nojev, samec in samica, mlada, prodam. Telefon 041 794-495, po 17. uri.
PRAŠIČA, 120 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, odlični mesnati tip, prodamo. Telefon 041619-372.	Ž210 JAGNJETA in mlade ovce zelo ugodno prodam. Telefon 5798-269. Ô342 NEMŠKE ovčarje, samce, stare 8 tednov, cepljene, odličnih rodovniških staršev, prodam.Telefon041 274-198. Š388 R0TVAJLERJE, čistokrvne mladiče, stare 8 tednov, ugodno prodam. Telefon 041 610409. 2563 KOZE, z mladiči ali brez, prodam. Telefon 5738-165. L 441 OVCE in jagenjčke zelo ugodno prodam. Telefon (03) 5821-978,041 857-645.
2574
BIKCE in teličke, težke 150 kg, prodam.
Telefon 041 794-301. 2564 TELIČKO simentalko, težko 125 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5824-785.	2566
BIKAsimentalca, 300 do 350 kg, prodam.
Telefon 041 653-165. Š397 TRICO simentalko, v 6. mesecu brejosti, težko 550 kg, staro 20 mesecev, prodam. Telefon (03) 5741-212. Š396 KRAVO s teletom, simentalko in čb telice, stare 14 mesecev, ap kontrola, prodam. Telefon 5792-345.	Š395
BIKCA, starega 10 dni, rjave pasme, prodam. Telefon 5799-236. Š401 PRITLIKAVE šnavcerje, bele, primerne za družbo starejšim z več časa, prodam. Telefon 041 331-819. Ž218 BIKCA sivca, težkega približno 150 kg, prodam. Telefon (03) 5725-115, zvečer.
Ž217
SPREJEMAM naročila za ribe krape za nadaljnjo gojitev. Telefon (03) 5798-441, 051 267-718.	2603
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, težko 650 kg, prodamo. Telefon (03) 5793-179.	Š408
BIKA, 300 kg, prodam. Telefon 5461-341.
2643
PRAŠIČE, 120 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, odlično mesnata pasma, prodamo. Telefon 041 619-372.	Ž210 PRAŠIČA, 130 kg, polovico, krmljenega s kuhano hrano, prodam. Telefon 7483-076. 2651
kupim
KRAVO s svežim mlekom ali 3 mesece brejo,kupim. Telefon (03) 5824-785.
2566
oddam
DVE sterilizirani muci oddamo. Telefon 041 353-102, Boštjan.	2589
TRI muce, 2 tigrasti in 1 belo, oddam dobrim ljudem. Telefon (040) 553-599.
VRSTA BLAGA.............CENA OD DO
BUČKE 390500 BUČNO OUE 5901500 BUTVA 800 CVETA!* 35041)0 ČEBULA 80-300 mlada čeb 450-600 ČESEN 600)000 ŠPARGLJI Deli 8001000. ielem 1 200 FIŽOL V ZRNJU 350900 hren 800)000 JAJCEVCI 500600 KOLERABA 250300 KORENJE 180400 KROMPIR 100- )50. mladi 250790 KOMARE 290350 0HR0VT 320600 BRSTIŮNIOHROVT 600800 PAPRIKA 4001200 PARADIŽNIK 400750 PETERŠILJ 6OOIOOO PESA 300 POR 320420 REOKVICA šopek 150200 REOKEv Crna ?nrwnn radič 500-1300 MOTOVILEČ 1300 SOLATA glavnata 299500 Benvka 101Û ŠPINAČA 700-1000 REPA 200 REPA KISLA 300400 ZELJE PRESNO......................100-200
VRSTA BLAGA ...
ZtUF KISU)
/ElfNA
ANANAS
BANANE
BRESKVE
GROZOJE
GRENIVKE
HRUŠKE
JABOLKA
JAGODE
KJVI
LUBENICE
DINJE
LIMONE
MARELICE SUHE
OREHI CELI......
OREHI LUŠČENI POMARANČE ROZINE SLIVE SUHE FIGE SUHE NEKTARINE
GOBE .IURCKI suhi 10 s
VED
MASLO
KAJMAK
SMETANA
SKUTA
JAJCA
PIŠČANCI /AKIANI
...CENA OD DO
300-500
320350 280590 100250 500650 390450 450690 390450 200350 10001)00 900 1200 200350 400500 , 6501000 9901300 1300 j 1500 10001400 1800 3900 700750
2232 750
prodam
SLADKO seno ugodno prodam. Telefon 031 639-358.	L415
KRMNI krompir, v vrečah, po 30 kg, prodam. Telefon 041742-334. 2526 ROČNO spravljeno seno zelo ugodno prodom. Telefon 051 243-837. 2649 SENO in otavo prodam. Telefon 5772-467.
prodam
RABLJENA smrekova vhodna vrata z nads-vetlobo in dva raztegljiva fotelja prodam. Telefon 5716-743. Ž207 PRAŠIČA za zakol, možne polovice, fižol sivček in domače belo vino prodamo. Telefon (03) 582-3185. 2500 TRAKTORSKE gume, 12-4-28, kompletna jermena s prsti Sip, 2 m, rabljeno, prodom. Telefon 040 390693. Ž 214 PUHALNIK Tajfun, trosilec hlevskega gnoja Orion 35 R, novi, žago za razrez hlodovine in seno v kockah prodam. Telefon 041 663-137, po 16. uri.	2517
ŽENSKO poročno obleko z dodatki (čevlji...), kupljeno v Nemčiji, ugodno prodam. Telefon 031 771-560 ali (03) 5716-
FANTOVSKI modri obleki za obhajilo in birmo prodamo. Telefon 5792-106. 2578 ■ SKORAJ novo prikolico za osebni avto, nosilnost 750 kg, ugodno prodam. Telefon 5814-566,041 249-950. 2580 DEKLIŠKO obleko za pivo obhajilo in avto-prtljažnik za Hondo prodam. Telefon (03)5453-256.	2582
DRVA, mešana, 12 m in pocinkano kletko za kokoši nesnice ali piščance, prodam. Telefon 070 212-848, zvečer. Ô398 POČITNIŠKO prikolico Adria 390, letnik 1984, dobro ohranjeno, z novejšim baldahinom, prodam. Cena 280.000 SIT. Telefon 041 483-666. 2594 DVE dekliški gorski kolesi, 24 col, lepo ohranjeni, prodam. Telefon 031 478-350.
OBLEKO, fantovsko, za birmo, velikost 164, za 14 let, (obleka, srajca, kravata in čevlji št. 42), ugodno prodam. Telefon (03)5731-016.	L 444
OMARO za spalnico, dvodelno, malo rabljeno in hi-fi stolp Philips s cd-jem, ugodno prodam. Telefon 041786-033. 2640 TRAKTOR Zetor 67-18, letnik 1976 in 4 m3 žaganih dni, z dostavo, prodam. Telefon 041 793-891.	Š410 VEČ vrst vrtnih miz in koše prodam. Telefon 5771-899. 2633 OBRAČALNIK pajek Sip 3300 ter ostrešje »špirovce«, 7,20 in 8 m, 12« 14 in lege, 8 m, 16-18, prodam. Telefon 031 634-641. Ô407
SUPRA STAN d.o.o.
Adamičeva 1, 3000 Celje Podjetje SUPRA STAN d.o.o. išče
sodelavca za poslovanje z nepremičninami.
Od kandidata pričakujemo:
-	VI. stopnjo izobrazbe gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali
-	V. stopnjo gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj
-	zaželen strokovni izpit
-	obvladovanje Word, Excel, osnove Interneta
-	izpit B kategorije
-	pasivno znanje ali angleščine ali nemščine
-	poskusno delo 3 mesece
-	zaželena starost do 32 let in rešen stanovanjski problem.
Ponudbe z življenjepisom in delovnimi izkušnjami ter dokazila o izobrazbi pošljite do 20. 5. 2005 na naslov SUPRA STAN d.o.o., Adamičeva 1, Celje ali na elektronski naslov: supra.stan-@celje.si
Po preteku preizkusne dobe možnost zaposlitve za nedoločen čas s predvidenim začetkom 1.9. 2005. Razpis nas ne zavezuje k sklenitvi pogodbe o delovnem razmerju, o morebitni izbiri pa bo kandidat obveščen predvidoma do 31. 5. 2005.
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
m
PO tej poti bi želel spoznati žensko od 30 do 40 let. V pošle» pride tudi mlajša. Telefon 041 958-983.	L421 STAR sem 55 let. Rad bi spoznal žensko zrelih let s stanovanjem, hišo ali manjšo kmetijo. Če me želite spoznati, pokličite po telefonu 5416-772. 2573 RESNE zveze in prijateljstvo urejamo pri nas hitro in poceni. Telefon 041 232-567, 040 818-946. Domina, posredovalnica in vedeževanje, Studence 29 d, 3310 Žalec. 2598
Emma
ZAPOSLIMO monterja klimatskih naprov. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni na naslov: Gastro točilne naprave d. o. o., Popovičeva ulica 2, Celje.	n
Afrîh
ZAPOSLIMO
Pisne ponudbe pošljite na naslov: A-L d.o.o.
Braslovče 26, 3314 Braslovče
KOMERCIALIST-EKONOMIST
za trženje (m)
Od katerega pričakujemo
najmanj:
-	visoko strokovno izobrazi» ustrezne smeri (gradbena ali strojna)
-	5 let delovnih izkušenj
-	vozniški izpit B kategorije
-	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
-	poznavanje dela z računalnikom (windows, excel)
Sprejemamo samo pisne prošnje s kratkim življenjepisom in dosedanjimi delovnimi izkuš-
Prošnje poslati na naslov: BIRO OGIS d.o.o., Teharje 56,3221 Teharje
dni na naslov: Gastro točilne naprave d. o. o., Popovičeva ulka 2, Celje. n ANGLISTICA, z občutkom za delo z malimi otroki, dobi honorarno delo - poučevanje angleščine v vrtcih in OS. Telefon 041 896-635, od ponedeljka do petka od 10.30 do 12.30 ure. Mija Selič s. p., Cesta na Ostrožno 13, Celje.	2534
Izkušnje niso potrebne!
I. oddelek, svetovanje, vodenje seminarjev... Pokličite od ponedeljka do petka med 10. in 15. uro na 041/710-663.
zi na relaciji Madžarsko-CeljeJtalija. Telefon 041 707-828. Vladimir Pušnik s. p., Ivenca 30, Vojnik.	n
Zaposlimo voznike B kategorije.
Pogoji: urejenost komunikativnost, veselje do dela s strankami in poznavanje Celja
KAJ si najbolj želimo v našem poslu? Več ljudi z dobrimi idejami, ki jih tudi izpeljejo. Ne izgubljajte časa s pripravami na delo, raje začnite delovati. Pridružite se nam v prodaji. Več po telefonu 051310-875. Anistar, Anica Špoljar s. p., Vojkova ulica 7,3000 Celje.	n
VZGOJITELJ ICA ali učitelj-ica razrednega pouka, z aktivnim znanjem angleščine dobi honorarno delo - poučevanje angleščine v vrtcih in OŠ. Telefon 041 896-635, od ponedeljka do četrtka od 10.30 do 12.30 ure. Mija Selič s. p., Cesta na Ostrožno 13, Celje.	2534
POTREBUJEMO osebje za pomoč v strežbi. Telefon 041 667-130. Tina Koštomaj s. p., Gubčeva 8, Celje.	2613
ZAPOSLIMO kuharja(ico), natakarja(ico), v piceriji v Celju. Telefon 041 210015. Vivia d. 0.0., Trg celjskih knezov 3, Celje.
2609
IŠČEM delo: pomoč v gospodinjstvu, likanje, pomoč starejši gospe ali gospodu, varstvo otrok. Telefon 041 659-503, (03) 5413-398.	2614
IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulico bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n
HUJSANJE
8 - 12 kg mesečno
I2Ï252 32 55,01/519 35 5<
CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041649-234.	n IŠČEM mizorja, ki bi mi pomagal narediti lesene zunanje stopnice. Imam svoj les. Telefon 040 746-910. 2544 2545
f>
jfe^i
smo uspešno podjetje z jasno zastavljeno poslovno strategijo in razvojem.
K sodelovanju vabimo
diplomiranega ekonomista - pripravnika za opravljanje del
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST
* 1 delavec/delavka
Pričakujemo komunikativnega sodelavca/ko:
*	s končano ustrezno izobrazbo
*	z znanjem angleškega jezika
*	z opravljenim vozniškim izpitom B kategorije
Delovno mesto je razpisano za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavljenem razpisu na naslov:
Ne jočimo za njim, ker smo ga izgubili.
bodimo srečni, da smoga imeli...
Utrujen ob bolezni je za vedno zaspal naš dragi mož, ati, dedi in brat
FRANCI BUČAR
iz Latkove vasi pri Preboldu (1934-2005)
ZAHVALA
osebju bolnišnice Topolšica za humano in srčno pomoč, patronažni sestri Anici za obiske na domu, lovcem Lovske družine Prebold in Savinjskim rogistom za lovski sloves, Tonetu Repniku za poslovilne besede, gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred, gasilcem
PGD Latkova vas in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino v srcu, ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev, nam
pa izrazili ustno ali pisno sožalje. Njegova dediščina v naših srcih je neizmerna, zato ga bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
Vsi njegovi najdražji.
		
	m» -	Ni smrt tisto, kar nas loči.
		In življenje ni, kar druži nas.
		So vezi močnejše.
		Brez pomena zanje so razdalje.
	nI	kraj in čas. (M. Kačič)
	i - i	V SPOMIN
	1	Mineva leto dni, kar nas je
		
ERIKA ZALAR		
roj. Žmaher iz Šentjurja		
(10.2. 1942 -10. 5.2004)		
Hvala vs		em, ki jo nosite v srcu.
Njeni najdražji.		
HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. 0.0., PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. 0.0., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n SUKOPLESKARSKA dela izvajamo hitro, poceni ter za sabo počistimo. Andrej Ter-glav s. p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. Telefon 041 216-214,(03)5720673.
TRAKTORSKO škropilnico, malo rabljeno, prodam. Kakovostno belo vino menjam za bukova drva. Telefon 041 284-127.
2492
Ne veste, kako naprej? Poiščimo s odgovore skupaj! 5
ZALA 090 42821
Plačilo preko položnice 03/810 1146 (100 sit/min od 9.-21.ure)
_ZAlA8.p^Piwvo26. ŽnarwariJaHah_
IŠČEM izvajalca gradbenih del, fasada.
Telefon 041 916-121. 2556 BAGAT servis, prodaja šivalnih strojev in tlačnih likalnikov. Darko Tratnik s. p., Savinjsko cesta 108, Žalec, telefon 7103-144.	ž 222
IŠČEM zanesljivo varstvo za dojenčka. Tele-fon 051 394-934.	2597
NUDIM, posojam kompresor za vsa »štemo-njo«. Telefon 041636-614, Boris Platov-šek s. p., Slivno 4, Ljubečna. 2617
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
is je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
PAVLA POZUN
roj. Pader iz Sed raža pri Laškem
Od drage pokojnice smo se poslovili v družinskem krogu v petek, 6. maja 2005 na pokopališču v Velenju.
Sinova Stanko in Miro z družinama.
Laško, 7. 5. 2005
		
		Svoj dom si ljubila in družino.
		zdaj v srcih čutimo praznino.
		A v mislih naših vedno boš ostala.
		tako veliko vsega si nam dala.
		
	1	V SPOMIN
		Včeraj sta minili dve leti,
		
MARICA OŽIR		
iz Kostrivnice na Kalobju		
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate		
sveče in molite zanjo.		
		Vsi njeni.
		2592
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
29.	4.: Branka POSEDEL s Polzele - deklico, Florjana ZAVRŠNIK SEMPRIMOŽ-NIK iz Vranskega - deklico, Tanja ŽUŽEK iz Smartnega v Rožni dolini - deklico, Suzana HRASTNIK iz Nove Cerkve -deklico, Tanja GRIL LESKOV-ŠEK iz Celja - deklico, Cirila LAVBIČ iz Ponikve - dečka, Sonja SLAPŠAK iz Štor - dečka, Simona NO-VAK iz Griž - deklico.
30.	4.: Andrejka REČNIK iz Loč - dečka, Nives KO-STEVC ARZENŠEK iz Lesič-na - deklico, Nina VORINA iz Laškega - dečka, Milijana KLISARIC iz Velenja - deklico, Blaženka KRIŽANEC iz Celja - dečka, Mihaela CONC iz Rogaške Slatine - dečka, Mirijam OROŽIM iz Šempetra - dečka, Suzana HUDINA iz Bistrice ob Sotli - dečka.
1. 5.: Bernarda PAŠ iz Rogaške Slatine - deklico, Natalija ŠKORC iz Celja - dečka. Zvonka ZUPANC iz Planine pri Sevnici - dečka, Marija SEDMI-NEK iz Polzele - dečka.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila draga sestra, teta in svakinja
MIŠA (JUSTINA) KRAGIĆ
rojena Klenovšek
Od nje se bomo poslovili v petek, 13. maja 2005, ob 10. uri na Žalah (vežica 5) v Ljubljani.
Žalujoči brat Branko z družino.
2.5.: Sara KRISTAVČNIK iz Petrovč - deklico, Ankica NEMEC iz Prebolda - dečka, Jožefa SODNIK iz Rimskih Toplic - dečka. Nika BASTA-ŠlC iz Celja - dečka, Darja PLANKO iz Laškega - deklico.
3. 5.: Danijela MAROLT iz Celja - deklico, Adevija MR-KALJEVIČ iz Velenja - dečka, Urška BELE iz Nazarij -dečka, Vlasta ŠTANTE iz Griž - dečka.
4.5.: Katica POLŠAK iz Celja - deklico, Alenka PŠENIČNIK iz Zreč - deklico.
5. 5.: Katja RANZINGER ČATER iz Žalca - deklico, Ka-tija GRIČNIK iz Zreč - dečka dvojčka. Slavica PAPINU-TI iz Celja - dečka, Marija VERDEL iz Dobrne - dečka.
Í=POROKE
Celje
Poročili so se: Jure Boris JANEŽIČ iz Žalca in Nina
UDRIH iz Šempetra, Aleš BOBNAR in Tanja PRODNIK iz Celja, Tadej BOBNAR in Lidija SEVŠEK iz Celja ter Ka-1 rel KRAGOLNIK in Katarina BREGAR iz Celja.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Boris JE-ZOVŠEK iz Spodnjih Sele in : Darja ŽVEGLER iz Vodruža, Jože MANSUTTI in Damja- \ na PUŠNIK iz Drobinskega, Jožef ČOKL iz Vršne vasi in Damjana MLAKAR iz Pod- ' gorja.
Velenje
Poročili so se: Goran ČO-LOVIĆ iz Šentjurja in Katarina KOMADINA iz Ljubečne, Peter BRITOVŠEK in Nataša BRITOVŠEK, oba iz Hrastov-ca.
50 let skupnega zakonskega 1 življenja sta praznovala zakonca Albert in Danijela DOBNIK iz Velenja.
www.novHednik.com www.radiocelje.com
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
29
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata
IVANA PAVLINCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, podjetju d. d. Tim Laško, MDNS Celje in Zvezi borcev Laško, ki ste sočustvovali z nami, nas tolažili, mu v slovo podarili prelepo cvetje, sveče, toplo misel in prijazno besedo ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo in pogrebnemu zavodu Lučka za korektno opravljene storitve. Hvala govornikoma gospodu Petru Ojstršku in Romanu Mavriju, hvala gospodu Zdravku Beleju za odigrano melodijo.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žena Anica in sin Zdravko z družino.
Ne jokajte na mojem grobu, mirno k njemu pristopite, veste, kako trpela sem, večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE ARTIČEK
iz Zlateč 9 v Šentjurju pri Celju (16.10.1925-27.4.2005)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje in osebju Doma starejših Šentjur. Zahvaljujemo se duhovnikoma, kaplanu Tadeju Leg-narju in župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru Slivnica pod vodstvom Branke Jelen za izbrano petje pri maši in pogrebu, Slavku Rataju za besede ob slovesu, glasbeniku, pogrebni službi Zagajšek in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali.
Vsi njeni.
_25S3
Thoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
V SPOMIN
5. maja 2005 je minilo deset let, kar smo za vedno izgubili našo drago mamo in staro mamo
SLAVKO BREZNIK
Hvala vsem, ki je niste pozabili, z lepo mislijo nanjo postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko. Vsi njeni.
Celje
Umrli so: Ivana V1VOD iz Konjiške vasi, 81 let. Angela RAVNAK iz Zg. Pristave, 84 let. Dragica MARKOTIĆ iz Celja, 75 let, Kari ZAZIJAL iz Brdc, 71 let. Avgust RUCKL iz Celja, 80 let, Magdalena SEMEČNIK iz Fran-kolovega, 62 let, Marija HRUSTEL iz Pernovega, 80 let, Karl RATAJC iz Celja,
84 let, Frančiška FRANCE iz Mozirja, 100 let, Franjo HOHNJEC iz Celja, 72 let, Marija ŠTIGLIC iz Mozirja, 56 let, Terezija PILIH iz Celja, 83 let, Marija ČUVAN iz Celja, 79 let, Marija JUH iz Celja, 82 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Jožef OGR1NC iz Rogaške Slatine, 62 let, Karel ČAKŠ iz Gaja, 73 let, Alojzij GOLOB iz Završ pri Gro-belnem, 67 let, Marija KORA-ŽIJA iz Tlak, 70 let, Jožef MI-
Leto eno bo minilo, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli, vendar vemo, da povsod si z nami ti.
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 13. maj, ko mineva leto dni od nenadne izgube drage žene, mame in stare mame
ROZIKE KINCL
s Ponikve 15
Že eno leto bo naš dom prazen, kar smo šli narazen, le rože in lučke tvoj grob krasijo in nam bolečino blažijo. Hvala vsem za prižgano svečko ter vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem prezgodnjem grobu.
Vsi njeni.
»Ko brez miru okrog divjam, prijati)i prašajo me: kam? ... in da ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje.«
ZAHVALA
w ob nesrečni, prezgodnji smrti SBHHÉHÉmfli najinega edinega sina
TILENA HRUSTEUA
(4.8.1988-28.4.2005)
Vsem tolikim, ki ste se v najini nedoumljivi žalosti odzvali z žalnimi darovi, s svojo prisotnostjo ali s sočutnimi besedami, iskrena in najglobja zahvala. Vse bova skrbno shranila v spomin in vsaka svečka bo v
njegov spomin prižgana. Najina žalost je v tem trenutku prevelika. Času bo treba dati čas, da bo žalost z nečim prevlekel, ker odnesel je nikdar ne bo. V času smrti pa vidimo, koliko je vredno in kako je dragoceno prav vsako življenje in kako je v uteho, če si ljudje za časa svojih življenj stojimo ob strani in si pomagamo v trenutkih nesreče. Zato iskrena zahvala še enkrat prav vsem, ki ste bili z
nami s svojim sožaljem. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Ropotar, ki je prelepo in spoštljivo poskrbela za vse tisto, česar svojci
v takih trenutkih ne zmorejo. Še posebna zahvala gospodu preboldskemu župniku in pa tistim, ki so zmogli besede slovesa v njegov večni spomin: predragim sošolcem, sosedom in njegovim prijateljem, ki jih je imel Tilen najraje, ker med vrstniki se poraja novo življenje na poti v bodočo generacijo nas ljudi - čeprav se človeška vrednost nahaja in ostaja
v najožjem družinskem krogu. Predvsem pa hvala vsem, ki ste ga v življenju imeli radi, ker tem je in bo najtežje.
Žalujoči: najbližji za Tilenom.
		
	m	V SPOMIN
	§ *	Včeraj so minila štiri žalostna leta.
		kar nas je tiho zapustil ljubi mož.
		oče, dedek in pradedek
	■ArfSf'MV	VINKO
	1 WSBrp	ČANŽEK
		s Pečovja nad Štorami
Leta teko in solze se sušijo,		
rane v naših srcih pa vedno bolj skelijo.		
Hvala vsem, ki s		ga spominjate z lepo mislijo in
		jorečo svečko.
		Vsi njegovi. 2650
KULAN iz Sv. Eme, 75 let, Olga ŠULC iz Laš, 75 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Stanko GRADIČ iz Kalobja, 68 let, Mihael HERCOG iz Lažiš, 61 let. Velenje
Umrli so: Milan BEŠIČ iz Šoštanja, 38 let, Vladimir TEVŽ iz Šmartna ob Dreti, 61 let, Antonija MORIC iz Šentilja pod Turjakom, 83 let, Milan VENEK iz Varpolja, 76 let, Jar-' mila GRBIČ iz Velenja, 65 let.
Ničkolikokrat se je primerilo, da se je,
ko si mirno in odločno (toda zelo odločno!) rekel življenju: »Zaupam ti, stori, kar moraš!«, življenje skrivnostno odzvalo tvojim potrebam.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
JOŽETA ŠUMAKA
s Polzele 71
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebna zahvala osebju gastroenterološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za nesebično in strokovno pomoč ves čas njegove bolezni. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in sveto mašo, g. Zvonetu Štormanu, govornici za tople besede, pevcem za ganljivo petje, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Morana.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: sin Roman z ženo Roziko ter vnuka Gregor in Ana ter hči Jolanda z možem Milanom in vnuk Klavdij.
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga,
solza kane iz oči -dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
Bolezen je bila močnejša. Kruta smrt je premagala vse napore zdravnikov in naše upanje...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in
EDVARDA (EDIJA) HRIBERŠKA
iz Ul. Franja Malgaja 60 v Šentjurju (19.9.1938-3. 5. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam bili v težkih trenutkih v tolažbo in pomoč. Hvala vsem, ki ste se mu še zadnjič poklonili, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in ža svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za tolažilne besede in opravljen pogreb, pevcem za odpete žalostinke ter obema govornikoma, še prav posebej pa prijatelju in nekdanjemu sosedu Franciju Ofentavšku za izrečene besede slovesa. Hvala tudi g. Zagajšku za organizacijo pogreba.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi.
Te bolezen je objela, še poslednjo moč vzela. Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal vse dni.
V domu našem je praznina, v naših srcih pa skeleča bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in dedija
VINKA BRACUNA
iz Botričnice 11 pri Šentjurju (1929-2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekali sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter kolektivom R. M. inženiring, De La Cream in Slovenica d. d. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Zagajšek, pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma za ganljive besede slovesa, godbi in sindikatu Železarne
Štore in trobentaču za odigrano žalostinko. Žalujoči: sin Vinko z ženo Ivanko, sin Srečko z ženo Cvetko, vnukinji Suzana in Silva ter pravnuk Jurček.
VODNIK
KINO
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Nebeško kraljestva
11.30.12.30.14.30 16.00,17.30,19.00 (v sredo
odpade). 20.30,22.00
XXX2: V pripravljenosti
15.30. 18.00. 20.40. 23.10
Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha
20.00
Morilec mehkega srca 2
12.00.14.10.17.10, 19.30,21.40,23.50 Misija: Cucalj
14.50. 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 Vohunska naveza
21.50
Riddickove kronika
15 20.16.40. 19,20
5 otrok in Željozaver
11.00. 17.40 Prevajalka
20.10,22.50 Bodi kul
13.00 16.10,18.40 Brata v vojni
21.30
Nebeško kraljestvo
15.30. 18.30. 21.30
Vsi kot ljubazan
J4JÛ. 1640. 19.00, 21.20.23.40
Brata
16.50
Prekleti
14.30 19.20, 21.40,23.50 Mi še vadno nismo angeli 14.00. 16.00, 18.00, 20.00 XXX2: V pripravljenosti
22.00, 00.10
Lepotica pod krinko 2: Čudovita in
17.00. 21.50, 00.20 V dobri družbi 14.40. 19.30
LEGENDA:
predstave so vsak dan
predstave so v petek in soboto
	mala dvorana:	
17.00	S otrok in Željozaver	
19.00	Lepotica pod krinko 2: Čudovita	nr»
21.00	art kino Masaji	
	NEDELJA	
18.00	lepotica pod krinko 2: Čudovita	in ra-
20.30	Bodi kul	
	mala dvorana:	
17.00	5 otrok in Željozaver	
19.00	art kino Masaji	
	PONEDELJEK	
18.00	Bodi kul	
20.30	Lepotica pod krinko 2: Čudovita	in ne-
	mala dvorana:	
20.00	Mesec ljubezni: Viski	
	TOREK	
18.00	Lepotica pod krinko 2: Čudovita	to ne-
20.30	Bodi kul	
	mala dvorana:	
18.00	5 otrok in Željozaver	
20.00	Mesec ljubezni: Viski	
20.00	Lepotica pod krinko 2: Čudovita	inn.
21.00 Mestni kino Metropol, Celje Mašina
koncert celjske rock skupine
22.00 KLjUB & KŠOC_■
Leeioojamais
koncert funk-punk-r'n 'b, Krško
9.00 do 17.00 Velenjski grad_
Mednarodni dan družin
dan odprtih vrat za družine v Muzeju Velenje 10.00 do 17.00 Kavčnikova domačija Mednarodni dan družin
dan odprtih vrat za družine naKavč-nikovi domačiji
16.5.
PRIREDITVE	
PETEK. 13.5.	
19.00 Glasbena šola Velenje -	velika
dvorana	
Andreja Zupančič, klavir in Pas-	
cal Vehovec, klavir	
predmaturitetni nastop	
19.30 Narodni dom Celje	
Ob 110-letnici Celjskega pevske-	
ga društva	
jubilejni končen	
19.30 SLG Celje	
D. Wasserman: Let nad kuka-	
vičjim gnezdom	
premiera	
19.30 Kulturni center Rogašk	a Slatina
Dušan Kovačevič: Maratonci te-	
čejo častni krog	
komedija	
20.00 Celjski dom	
M. Gavran: Hotel Babilon
monokomedija
21.30 Kafe Caldera, Celje		
Skupina Grozdje končen SOBOTA, 14.5.		
10.00 Lovski dom na Gozdniku, nad Bukovico		
I Sivi kamion rdeče barve
PETEK SOBOTA
Punčka za milijon dolarjev
NEDELJA I Punčka za milijon dolarjev
Djurdjevden (Jurjevo)
tradicionalno srečanje članov in sim-patizerjev makedonskega kulturnega društva 10.30 Center Celja - Na zvezdi
Promenádní nastop lovskih rogistov
18.00 Vila Mojca, Velenje
Christian Gostečnik: Pogovori in prijaznost v družini
Šola za starše - začetni in nadaljevalni program
,a moške 19.30 SLG Celje
20.00 Aleksander
■BIEaH
PETEK
18.00 5 otrok in Željozaver 19.45 Bodi kul
22.00 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in
mala dvorana: 19.00 Masaji
21.00 Lepotica pod krinko i Čudovita m
SOBOTA 18.00 in 22.30 Bodi kul 20.15 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in
D. Wasserman: Let nad kukavičjim gnezdom
abonma Sobota večerni in izven 19.30 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje
Celje__
G. Feydeau: Najin bodoči ženin in Zaspite, če vam rečem
20.00 Razbor pod Lisco__
p. KarIGržan: Kljub vsemu, živeti je lepo (namenjena mladim) in staršem: Kako biti - vzgajati, da bi otrok lažje rekel drogam:
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Št orah.
Mestna galerija Kiemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov.
predstavitev knjige
Barbara Fandel, violina
predmaturitetni nastop
RAZSTAVE
Galerija Mozaik: umetniška dela iz ateljejev Mestne občine Celje v starem mestnem jedru, do 23.6.
Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: likovna dela učencev /. moskovske gimnazije, Moskva. Rusija, do 18.5.; pregledna razstava nagrajenih ex librisov mednarodnega razpisa Ex libris Hlohovec. Slovaška, do 18.5.
Avla Splošne bolnišnice Celje - Srednja zdravstvena šola Celje: Mednarodni dan medicinskih sester, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole, do 16.5.
Galerija Otto Škofja vas: likovna dela (stekleni motorji J Vilme Mavrič iz Celja, do 30.5.
MNZ Cel je - Občasni razstavni prostori: 110 let Celjskega pevskega društva, do 15.5.
Likovni salon Celje: Vstop prost 6, do 28. 5.
. Galerija sodobne umetnosti Celje. Študijska razstava del dijakov Gimnazije Celje Center program umetniška gimnazija - likovna smer, do 26. 5.
Galerija Borovo: slikarska razstava Franca Plonaca, do 19.5.
Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos
Osrednja knjižnica Celje: Partizanski tiski, do 21.5
Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v senci gradu, avtorja mag. Aleksandra Žižka, do 13.6.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12.
Galerija Mik Celje: likovna dela akademske slikarke VideSlivnikar, do 16.6.
Galerija Volk: likovna dela Saše Grad, do 31.5.
Pokrajinski muzej Celje: Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005,
Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.6.
STALNE RAZSTAVE
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja
na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
MEDNARODNO TEKMOVANJE LOVSKIH ROGISTOV
PETEK, 13.5.
18.30 Začetek tekmovanja skupin B pri Lovskem domu nad Vojnikom. Predviden je nastop 15 skupin. 20.45 Zaključek petkovega tekmovanja in nadaljevanje večera na osrednjem prizorišču v Vojniku z glasbeno spremljavo ansambla Mikola in gostinsko ponudbo.
SOBOTA, 14. 5.
9.00 Začetek tekmovanja skupin B pri Lovskem domu nad Vojnikom. 10.00 Začetek tekmovanja skupin Es pred cerkvijo v Novi Cerkvi. 19.00 Razglasitev rezultatov, podelitev priznanj, nastop najboljših treh skupin v obeh kategorijah, spremljevalni program.
21.00 Zabava ob zvokih domačih ansamblov.
NEDELJA, 15.5.
10.00 Sveta maša na prostem pred cerkvijo sv. Jerneja v Vojniku in v cerkvi sv. Lenarta v Novi Cerkvi
adinski center ce
ÏG
Petek 13.00 - 20.00 Kakšna bo tvoja zgodba, brezplačna delavnica na temo, kako promovirati svoje sposobnosti in postati konkurenčen na trgu delovne sile. Zbiramo prijave za: sobota, 21.5., ob 17.00 - uvodno srečanje Tečaj reiki I. stopnje petek, 27. S., 18.00 - 21.00 Uvod v fengshui
V Mladinskem centru Celje lahko kupite karte preko EVENT1M.SI! www.eventim.si
Petek ob 18.00 Potopisno predavanje Petek ob 21.00
Gledališke improvizacije Velenjepika-kom
Sobota ob 20.30
Študentska vročica
Roter Stern Silberstern, Avstrija in
Superhiks, Makedonija
koncert
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11 Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, v ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure; oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, v ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, v torek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, v sredo od 16.30 do 18.00 ure.
Trenutna
Prostor - galerija 3 oko: V soju pušk in bajonetov
Redno ŠKMŠ:
Petek ob 18.00 nadaljevalna skupina, 19.30 začetna skupina v vrtcu na Pe-šnici: vadba joge (mesta zapolnjena) Moč inteligence. Zbiramo prispevke za 17. številko našega dvakratnaletni-ka. Info: mocinteligence@email.si Projektno vabilo: Bi želel/a uresničiti svoj projekt ali pa ga samo predlagati? Javi se nam in skupaj bomo našli rešitev!
Ef sinon
Sobota ob 20.00: ŽePZ Korina, kon-
Sobota ob 21.30: Jam session Nedelja ob 16.00: francoščina za začetnike, nedeljski šah
Redno:
Petek: 19.30 - 21.00 košarka, namizni tenis: 21.00 - 22.00 aerobika Sobota: 17.00 - 18.30 odbojka, namizni tenis; 18.30 - 20.00 badbin-ton, namizni tenis, razno
Klub ^ Smeh M?
Stalnice
delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00); gledališke delavnice (sreda ob 13.45); pomoč pri učenju (četrtek). Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj).
[B

Razstava V objemu cunamija, fotografije Blaža Laha iz Kluba popotnikov in fotografov Fotograf.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA ! HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, i Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri : socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami .
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 j
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev.
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega raču-
na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 88). E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.j Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si i
NOV! TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
HOROSKOP
Ona: Izborite si vstop v neposredno dogajanje, preden bodo ljudje pomislili, da vam je vseeno. Le tako boste lahko dokazali. da ste dovolj sposobni za dosego tistih ciljev, ki se ostalim zdijo povsem nedoseglji-
On: Pojavil se bo nepričakovan problem, ki vam bo čisto pomešal že izdelane načrte. Nikar ne vrzite puške v koruzo, nič še ni izgubljenega. Z tnalo sreče boste načrt izpeljali in bogato se vam bo obrestovalo!
O/ia: Prijateljica bo prinesla obetavno novico o ljubljenem človeku. Nikar naj vas čustva preveč ne zanesejo, ampak ravnajte karseda trezno in premišljeno. Le takšen način vam lahko prinese končen uspeh.
On: Ni dobro, da načrte razlagate vsakemu bežnemu znancu, saj se lahko zgodi, da boste prav zato ostali brez najboljšega. Nevoščljivost vas bo zelo prizadela, vendar bi lahko na kaj takega pomislili že prej.
DVOJČKA ^
Ona: Čeprav ste se uspeli otresti predsodkov, vam ne gre in ne gre. Treba se bo precej potruditi, da si boste življenje uredili tako, kot ste si zamislili. Za srečo se je treba boriti, torej nikar ne odlašajte!
On: Na čustvenem področju vas bo spremljala neverjetna sreča, saj boste uspeli osvojiti srce osebe, katere pogledi na vas prav čudežno učinkujejo. Nastopili boste odločno in to se vam bo tudi obrestovalo.
Ona: Nekdo v bližini bi vam prav rad pomagal, a kot da ne vidite ponujene pomoči. Vse boste skušali rešiti sami, kar vam bo nekaj časa dobro uspevalo, vendar pazite, da vam ne bo na koncu zmanjkalo moči.
On: Otresli se boste neprijetne osvajalke, ki vam že dolgo dobesedno hodi po živcih. Seveda pa brez prijateljeve pomoči ne bo šlo, zato mu čimprej izkažite svojo hvaležnost. Dober prijatelj je zlata vreden!
ijjiu.'^mvj
Ona: Proti koncu tedna se boste prepustili prijetnim čustvom v družbi ljubljene osebe in kar nekako pozabili na vse tegobe iz preteklosti. Uživajte trenutno srečo, saj ste si to tudi pošteno prislužili.
On: Zagrešili ste napako, vendar ste rojeni pod srečno zvezdo, tako da se vam ta spodrsljaj ne bo preveč poznal. Nasprotno, na nek način vam bo še koristil. Izkoristite ugodno obdobje, ki vam ponuja toliko lepega...
MM
Ona: Amor vam bo zelo naklonjen. Zato se boste lahko znebili predsodka, ki temelji na razliki v letih, čeprav že dolgo veste, da to ni pomembno. Ne ozirajte se na mnenje okolice, saj vam zavidajo srečo!
On: Bolje bo, da popustite, sicer si boste nakopali cel kup neprijetnih problemov, pa še dolgo pričakovani uspeh postavili na kocko. Včasih je treba narediti kompromis, da se stvari postavijo na pravo mesto.
STRELEC
Ona: Spregledali boste partnerjeve namene in bili nad njimi nadvse prijetno presenečeni. Pustite mu proste roke in videli boste, da bosta imela na koncu koristi in zabavo tako vidva, kot tudi družba okoli
On: V ljubezni boste imeli ogromno možnosti, a se bo treba vendarle tudi odločiti za kakšno konkretno zadevo, ki vam bo prinesla malo več mirnosti v življenje. Avanture so za vami, zdaj je čas za resno zvezo.
KOZOROG
Ona: Neverjetno hitro vam bo uspelo, da se boste spet pobrali in pokazali v polni moči. To vam bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo ostali povsem zmedeni. Pohitite, v ljubezni in tudi drugje.
On: Na lastni koži boste občutili vso težo nekdanje zablode. Nekdo bo sicer skušal pomagati, a se boste morali znajti zlasti sami. Je že tako, da vas napake iz preteklosti spremljajo vse dokler jih ne odpravi-
Ona: Na silo zagotovo ne bo šlo, zato je še najbolje, da se oprimete kakšne dobre zvijače in videli boste, da se prijeten neznanec ne bo več upiral vašemu osvajanju. Nekdo vam bo zaradi tega precej zavidal...
On: Če že imate možnost izbirati, je še najbolje, da izberete najprej prvo in nato še drugo alternativo. In nikar se ne zmenite za hudobne govorice. Ljudje so polni zavisti, še posebej, če je nekdo srečen.
DEVICA
Ona: Nikar predolgo ne zanemarjajte poslovnih zadev, saj se lahko vse skupaj vrne v precej čudni obliki. Z odločitvijo nikar ne odlašajte predolgo, saj se vam lahko zgodi, da vas bo konkurenca prehitela.
On: Ne smete se sprijazniti s porazom, temveč se morate boriti naprej, saj še ni vse izgubljeno. Se zmeraj vas lahko preblisne sijajna ideja in vam odpre povsem nove alternative, ki jih doslej niste niti opazili.
VODNAR
Ona: Res ni lepo, če svoje skrbi prelugaš na druge, vendar je že skrajni čas, da si tudi vi malo odpočijete živce, saj vam v preteklih dnevih niso prizanašali. Sprostite se in uživajte, koristih vam bo!
On: Nič dobrega se vam ne piše! Še najbolje bo, da se potuhnete in počakate bolj ugodno obdobje. Prijatelji vas bodo sicer vabili, a se jih boste na vsak način hoteli otresti, kar ta koncu tudi uspeh.
Otm: Pozorno se ozrite naokrog in odkrili boste marsikaj, kar vam bo ogrelo srce. Presenetil vas bo prijeten neznanec, a mu ni preveč za verjeti. Prijetno se boste zabavali in se zraven še marsikaj naučili.
On: Znašli se boste sredi velikih del, ki jim ne vidite ne konca ne kraja, vendar boste resnično zadovoljni, ko bodo opravljena. Še enkrat se bo pokazalo dejstvo, da se je za uspeh treba pošteno potruditi.
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir in vstopnica za savno na Rogaški Rivieri
2.	nagrada: dve vstopnici za savno na Rogaški Rivieri
3.-5.	nagrada: vstopnica za savno na Rogaški Rivieri
. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 19. maja 2005.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 6. maja. Prispelo je 967 rešitev. *
Rešitev nagradne križanke iz št. 32
Vodoravno: CESAIRE, ALERGENT, RIT, ONA, ALAIN, HR, DNO, ANTEJ, OMET, MALIK, EIS, RELIGUA, ALADIN, INO, FRANK, ENOTA, ETNA, ASAM, OGLAR, NA, RF, NESTA, RT, TLAKAR, ARTABA, AITOLIA, URINAL, LT, ASTRID, NADA, IESI, AIDA, MIK, STOLAR, NK, FI, TALEC, GK, EASTON, GERARD, RC, DEPARDIEU, NAR, ASTRA, ANE, ATOM Geslo: Francoski filmski igralci
Izid žrebanja
1. nagrado - bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir in vstopnico za savno na Rogaški Rivieri, prejme: Ivo
Soster, Gomilsko 63 a, 3303 Gomilsko.
2.	nagrado - dve vstopnici za savno na Rogaški Rivieri, prejme: Štefan Lah, Mala Pristava 12 a, 3240 Šmarje pri Jelšah.
3.-5.	nagrado - vstopnico za 3-urno kopanje na Rogaški Rivieri, prejmejo: Marija Horjak, Podgrad 31 b, 3230 Šentjur, Milena Kovač, Zabukovica 156, 3301 Petrovče in Tjaša Čakš, Voglajna 7/a, 3263 Gorica pri Slivnici.
Vsem nagrajencem čestitamo.
Nagrade bodo prejeli po pošti.
				
		4		
10 11 12		13	14 15 16 117	
	18	19	20 21 22	
Imp in priimpk-Naslov: Davčna številka:				
Nagradna križanka
RUMENA STRAN
ste biu POŠKODOVANI
PORAVNAVA V PROMETNI v	NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
Ime: Karin Priimek: Hofman Starost: 19 let Hobiji: treniranje streljanja s puško, tek, plavanje, rolanje, kolesarjenje in likanje
Hrana: skutini štruklji, ki jih naredim sama
Moški, ki ji zavrti glavo: njen fant Marjan
Dosežki: srednješolska državna prvakinja in še
druge odmevne strelske uvrstitve Prvi poljub: 11 let Za koliko denarja bi se slikala gola: toliko pa se že ceni, da ni potrebno, da jo pol Slovenije gleda golo Skrivnost, ki jo bo prvič izdala na glas: najraje lika v spodnjem perilu
Inteligenčni kvocient: najprej mi ga morajo izmeriti
Promocija zadela
v polno
Preteklo soboto se je v nabito polnem šempetrskem lokalu Leplac zgodila prva uradna promocija albuma Iztokovih 3600 sekund celjskega zabavljača Iztoka Gartnerja, ki je v goste povabil tudi vročo pevko Žano, skupino Zevs in kantavtorja Andreja Kmetiča ter izpeljal tudi izbor za najlepše dekle v Šempetru. Gledalci so lahko spremljali cele štiri ure dolgo mešanico humorja, glasbe in erotike, strokovna žirija, ki so jo med drugim sestavljali manekenki Anja Slatinšek in Tina Pulko, gostinec Miran Ojster-šek, fotograf Gregor Katič, podjetnik Dejan Sešlar in plesna pedagoginja Ana Žvorc je izbrala tri najlepša dekleta večera, vedno provokativni Iztok pa je občinstvo najbolj navdušil s pesmijo Udari me, kjer se je premierno predstavila prsata Tržičanka Helena Gaj-ski. Za obleke je poskrbela modna kreatorka Jožica Videnšek, za pričeske in šminko pa Frizerski studio 321.
Delček anatomije Helene Gajski je seveda navdušil moški del občinstva.
LEPÓ%ČKA TEDNA
Fredy v arestu
Prejšnji teden je mladoletne prestopnike v celjskih zaporih obiskal še vedno popularni Fredy Miler, ki je močno navdušil tudi upravnico Edito Mejač. Mi smo ga ujeli v družbi Tatjane Ozis, hčerke pokojnega laškega sodnika Jerneja Ozisa in ženske, brez katere zapori ne bi bili zapori. »Fredy mi je všeč zato, ker je takšen, kot je, kar pomeni, da bi ga lahko vzeli tudi za paznika,« nam je zaupala Tatjana, ki je prepričana, da bi moral rešetke preizkusiti še kak drug slovenski glasbeni zvezdnik.
IG
Zvezda večera z lastnim nakitom
Alya je ena od tistih pevk, ki se zaveda, da se mora na odru pojaviti v živih oblačilih in ne v neopazni črnini. Kadarkoli in kjerkoli se pojavi s svojo obleko, opozori nase in ostane V spominu kot zvezda večera. TXidi v videospotu za aktualno skladbo Zvezda večera. Obleke ji po njeni želji naredi kreatorka iz Mozirja, od koder je doma tudi Alya. A sama obleka še ni dovolj, potrebno je poskrbeti tudi za modne dodatke, ki naredijo celostno podobo, je prepričana Alya, ki v teh dnen sklepa pogodbo z velikim podjetjem, ki se ukvarja z nakitom. V kratkem bomo torej kupovali nakit Alya.
SB
Foto: ALEKS ŠTERťl
Í.DAMAS
Mis turizma Anja Slatinšek je močno navdušila tudi našega fotografa Gregorja Katica.
Z,PRI AHACU