+61
stoletja mengeškega Filca:
Z velikim elanom naprej
Leta 1937 je v Mengšu šest delavcev začelo s proizvodnjo volnene polsti — Po vojni združitev z domžalsko tekstilno industrijo — Osamosvojitev v letu 1952 pod naslovom Tovarna Filc Mengeš —1976. leta vključitev v DO Tekstil kot dvanajsti tozd — Po slabših rezultatih zdaj po dohodku med vodilnimi v tekstilni branži — Prvi v domžalski občini: 40-urni delavnik — Slovesno praznovanje v petek popoldne
> ' II!
»»iS
d.."četki mengeškega Filca segajo v ' 1937, ko sta zasebnika Žirovnik in ačič ustanovila družbo, kije bila last' »t prve jugoslovanske tovarne za ■Vizvodnjo volnene polsti. Zaposlenih " «.ilo le šest delavcev, delo pa je poteka-Malem Mengšu v najeti Jenčičevi JCi. Vse je potekalo seveda ročno, °jna opremljenost pa je bila mini-Sea'na, le majhen parni kotel, polstilni v "°j> preprosta stiskalnica in okrogli a'jki. Izdelovali so volnene filce za "Oplate za tovarno Bata iz Borova. va p:d vojno je obratovalnica vegetira-J>OČit> vojni pa sojo priključili Tekstilni Vp.;-striji Domžale. V letu 1949. so se t^aceli graditi novi prostori. Tovarna fil-jj;a se je tedaj imenovala Jugofilc, predviden pa je bil ambiciozni načrt razširit-
'f Ko seje Tekstilna industrija Domžale fcletu 1952 razformirala, seje mengeški osamosvojil v samostojno To-Skeflo filca Mengeš. Proizvodnja je bila •nest'   vedno izredno majhna — le 19 Otfi^seh 31 članov kolektiva je v bistvu nov ^av'Ja'° delavski svet tovarne, ki se .. 'pomočjo tedanjega Ljudskega od-" a Ljubljana-okolica začel še bolj širila Delavci Filca so bili tako vneti, da so Sp'Poldne na primer delali za strojem, popoldne pa prostovoljno in seveda za-|j'°nj gradili tovarno. Ali pa obratno, HjJvisno od delovne izmene.
jt ovarnaje rastla ji> delavci vred
3' Od 1954. leta do 1961 štejejo kot dejavno obdobje, ko so se delavci maksimalno potrudili, hkrati pa ni bilo pravih
_Jtezultatov. Šele po 1961. letu so kupili ivrvi modernejši stroj za izdelavo iglanih
30jkrllsti, tako da so že delali dvoje vrst
t«Plra" "^uc^' število delavcev je narastlo 0|(;jj 74, izdelali pa so že 212 ton filca
Wadi bi nabavili še več novih strojev, "Ha tako majhen kolektiv tega ni bil iPoožen čez noč. Zato so le počasi nabav-^OtJli nove stroje, zgradili so tudi novo „11» nsformatorsko postajo in sčasoma je le|je i, steklo hitreje in fizično manj nabil Haj ? 23 delavce. Mengeška tovarna ^ho 'Je P"'4 v Jug°s'av'j' 1968 leta izde-ul m- ta'no oblogo, imenovano fimelon. *"ovana je bila tudi proizvodnja za •ke potrebe, kar je bil velik dosežek je še danes pomemben dejavnik foizvodnje.
Kljub vsemu pa je čas pokazal, da ko majhna organizacija težko obstaja lItla v današnjem času. Zato se je pred »bitni enajstimi leti, decembra 1976 z eterendumom odločila, da se priključi «>t dvanajsti tozd DO Tekstil Ljubljane naslednje leto so se pokazali iini finančni rezultati, posebno ob Hlljlavi materialov politlak in politrak, Vse !'h uporabljali za gradnjo cest kot inoj'izolacijo oz- drenažo na avtocesti i g|j Ijana—Vrhnika. Nastopila je preši *.  % fluktuacija, ker so imele nekate-ovt:dnje DO boljše osebne dohodke. yedn
*'h4dnjem času
toč
icni rezultati
Delovna petdesetletnica Filca
V petek, 9. oktobra popoldne je bila ob okrogli obletnici tudi prijetna slovesnost, ki se je odvijala v prostorih TVD Partizan v Mengšu. Najprej je Ciril Urbanija, predsednik DS pozdravil udeležence, poročilo o delovnem razvoju tozda je podala direktorica tozda dipl. ing. Vida Marcijan, pozdravni govor je imel tudi generalni direktor DO Teksil Jože Vonta, vsem zaslužnim pa so podelili tudi priznanja.
V posebnem kulturnem delu so nastopili ženski pevski zbor Tkalnica Vižmarje, učenci OS Matija Blejca-Matevža ter solisti pevci Ladko Korošec, Sonja Hočevar in Rajko Koritnik ob spremljavi harmonikarja Milana Stanteta. Nato se je odvijalo prijetno tovariško srečanje. Popoldne je bil tudi ogled proizvodnih prostorov, ki so se ga z veseljem udeležili predvsem upokojenci, ki so res veliko prispevali k sedanjemu stanju. Filc jim je v zahvalo podaril tudi po 100.000 dinarjev.
Praznovanje pa je bilo obeleženo tudi na zunaj, s prenovitvijo vseh pročelij in parka pred zgradbami, saj se močno zavedajo, da za kupca veliko pomeni tudi prvi, zunanji stik s tozdom. Drugih poslovnih partnerjev pa niso vabili, saj se zavedajo, da ni čas za razsipavanje. Pomembrtfeje je, da so poslovni rezultati ugodni in daje tudi pogled vnaprej optimističen.
H,po vključitvi v DO Tekstil Ljubljana , 'udi mengeški tozd bolje zaživel, saj je j^čel več vlagati v stroje, širiti proizvodnjo in poslovno sodelovati z najve-!^-ni sozdi širom Jugoslavije, kot so na jrimer Astra in Koto, več pa je tudi t^ažal. Investicije v proizvodnjo so bile sključene v večji meri v letu 1982, ven-(|.ar v naslednjih letih ni bilo najboljših Ltzultatov zaradi prevelikih odplačil. !* V največji zagati se je tozd znašel v ''tu 1984. Imenovana je bila sanacijska Wmisija s strani DO Tekstil pod vodstvom dipl. ing. Vide Marcijan, kije pnšla ^Mengeš 1.7.1984 kot vršilec dolžnosti Individualnega poslovodnega organa, p£z Pol leta pa je bila imenovana kot j,'rektorica. S skrajnimi napori kolekti-,''a> s pomočjo DO Tekstil ter z novim j^dstvoin, ki je največ prispevalo k izboljšavi se je mengeški Filc potegnil z s|.°ba slabega poslovanja in se v poldru-*err» letu uvrstil med najbolj uspešne Jpvrstne tozde tako v tekstilni industriji |l°t v sami celotni delovni organizaciji Pkstil Ljubljana.
I Na vsakem koraku se vidi, da je dipl. "g- Vida Marcijan prinesla v Filc nov ?ter, ki uspešno kljubuje vsem trenut-gospodarskim viharjem, delavci ji .?uPajo, poslovanje je nadvse uspešno, *uPni dohodek dober, osebni dohodki ^Poslenih med najvišjimi v občini in |naJvišji v DO Tekstil. Kaže, da je res __J*nala vzorno povezati vse niti v tem K°lektivu, ki zdaj šteje 99 članov.
NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV TOZDA FILC MENGEŠ:
Število zaposlenih: 99 delavcev.
Proizvajajo: iglani in valjani volneni filc, približno vsakega pol.
Celotni letošnji planirani prihodek: 388 starih milijard din.
Povprečni os. dohodek prvega letošnjega polletja: 253.500 din.
Povprečni osebni dohodek prvega letožnjega polletja je: 253.500 din.
Razmerje os. dohodka med najnižjim in najvišjim 1 : 3,0.
Na 3. mestu v Sloveniji in 1. v DO po dohodku na delavca in višini osebnega dohodka.
Svečanost praznika so povečali zvoki mengeške godbe
Ivan SIVEC    Del kolektiva mengeškega Filca iz leta 1955. Trideset in več letni spomini
Anekdota iz preteklosti
Ustanovitelj mengeškega Filca in pozneje tudi prvi direktor Vrtačič je bil znan tudi po tem, da mu je šel denar bolj nerad iz rok. Pa ne samo denar, tudi postrežba in vse drugo, kar bi lahko prizadelo njegov žep.
Ko se je nekoč odpeljal na Dolenjsko, kjer je imel svoj vinograd, delavci pa so mu popoldne delali okna za njegovo hišo, se je eden izmed njih dobro znašel. Poslal je svojega kolega k ženi po pijačo. Treba pa jo je bilo seveda spoštljivo nagovoriti. Delavec je rekel:
»Gospa, gospod so naročili, da nam natočite v te dve pletenki vino, v tile steklenice pa žganje...«
»Gospa« Vrtačič je seveda delavcu ustregla. »Gospod« Vrtačič pa je ob vrnitvi samo zagodrnjal:
»Presneti falotje, to ste me, to ste me...«
Delavci govore:
Franc ZUPAN, mojster izmene v proizvodnji, 28 let v Filcu:
»Imamo samo še en stari stroj!«
Franc Zupan je prišel v Filc pred 28-timileti izjarškegalnduplatija.
»Ko sem 1960. leta prišel v Filc, smo še večino delali na roke. Zanimivo se mi zdi, da smo vozili volno prat na Pšato z vozički. Tudi sušili smo jo preprosto, zunaj pod milim nebom. Če se je na primer pripravljalo k nevihti, smo morali vsi iti pobirat volno, da se ne bi zmočila.
Bale volne so bile izredno težke, od 300—400 kg, zato je bil transport zelo naporen tudi za najmočnejše delavce. Toda mlad človek tega sploh ne opazi in mu je vse .lahko...
smo ga preprosto naredili in ga nismo prav nič iskali naokrog po trgovinah pri nas ali celo po tujini.
Ko sem prišel, so bili vsi stroji še na prenos, na transmisijo, kar je zelo neokretno in tudi drago. Pozneje smo druga za drugim stroje zamenjevali in jih dokupo-vali nove. Danes imamo samo šeen stari stroj, drugače pa močno sledimo razvoju. Posebno zadnji, italijanski, so odlični in si od njih veliko obetamo. Nekateri so že tako zmehanizirani, dajga upravljata samo dva delavca. Če primerjam teh 28 let začetek z zdajšnjim stanjem, je kot noč in dan.«
Mira BURGAR, pregle-dovalka v Filcu že 32 let:
»Dekleta, to ste pridna!«
Mira Burgar je delala še v ; starem obratu, v Jenčičevi hišici, ki pa je bila v tako bornem stanju, da je bila podprta s tramovi. Večji čas dela kot pregledovalka materiala, torej kot kohtrolorka kvalitete, ob tem pa je imela še več dodatnih zadolžitev, večkrat za žensko zelo napornih. Takole se spominja svojega dela v Filcu:
»Prav zadnjič smo se doma pogovarjali, da je imela mama mojega moža v najemu travnik, na katerem je zrastla naša tovarna. Vse je bilo že videti, da bo njihovo za zmeraj, saj so uživali že več kot petdeset let, toda zasukalo se je drugače.
Pol leta sem še delala v Jenčičevi hišici, ki je bila v slabem stanju, potem pa smo se preselili sem, v
Največ smo delali za Bato iz Borova podplatni filc: Šele po nekaj letih mojega dela v Filcu smo naredili prvo iglano preprogo za na tla, kar je bilo tedaj velika posebnost pri nas. Ljudje sploh niso bili vajeni drugačnih talnih oblog kot lesenih, zato smo vzbudili še toliko večjo pozornost.
Na začetku smo imeli izredno slabo »postrojenje«. Spomnim se. da smo imeli ob mojem prihodu same stare stroje, ki so jih morali kje drugje vreči na smet išče. Toda. na srečo nas je bilo Skupaj nekaj takih, ki smo znali tudi sami kaj narediti. Tako smo stroje kljub starosti sami vzdrževali". Če je bilo treba dobiti kakšen rezervni del,
prostore, ki smo si jih sami zgradili. Po pesek smo hodili v gramoznico za Mengšem, noč jn dan smo
ga sejali, seveda na roke, potem pa zidali, zidali... Ker je bila stiska s prostorom, smo imeli skladišče po vsem Mengšu. V začetku smo delali predvsem za čevljarje, veliko pa tudi za sedlarje.
Koje proizvodnja stekla v novih prostorih, smo ženske velikokrat delale tudi v treh izmenah, torej tudi ponoči. Na to smo zdaj že kar pozabili. A ni bilo nič prijetno, posebno ob majhnem otroku ne. Večkrat so me močno bolele noge, a sem raje stisnila zobe. Včasih nismo bile vajene tarnati.
Zdaj je delo pregledovalke veliko lažje, ker imamo električne nože in režemo tile s pomočjo njih. Nekdaj pa smo vse to delali s škarjami. To je bilo sila naporno'. Vsako balo je bilo treba pregledati, obrezati s škarjami, izrezati napake na filcu, preveriti debelino materiala. S sodobnimi stroji je vse veliko lažje.
Dekleta, to ste pridna! so nas včasih pohvalili nadrejeni, me pa smo še bolj vneto delale. Danes je vse veliko bolje, pohval pa se še vedno rada spomnim.«
Anica GALE, vodja fi-nančno-računskega sektorja, po delovnem stažu najstarejša delavka v Filcu, saj je tu že skoraj 34 let:
»Brez laskanja: dosegli smo višek!«
Anica Gale je prišla v Filc 1.11. 1953. leta. Pravi, da še sama ne ve, kdaj je minilo toliko let. Zdi se ji, da je bila pot kratka, verjetno tudi zato, ker so se ves čas srečevali s težavami, te pa je bilo treba reševati na hitro. Zato ni bilo veliko časa za vse drugo.
»Ko sem prišla, sem takoj prevzela obračun osebnih dohodkov, vodila sem materialno knjigovodstvo in saldakonto, pisala sem dobavnice in odpremnice, izstavljala fakture, odpremljala po pošti pošiljke, tako rekoč vse od kraja. Kolikokrat sem pečatila pakete s pečatnim voskom in jih spravljala na pošto po vsej Jugoslaviji!
Povpraševanje po proizvodih je bilo vedno večje, tovarna se je širila, z njo pa tudi drugo delo. Napredovala sem v finančno knji-govodkinjo in ko je odšla bivša računovodkinja v pokoj, sem stopila na njeno mesto, sicer pa sem njeno delo že precej časa opravljala ob svojem delu v času njene bolezni.
Doživljala sem vzpone in padce naše delovne enote vedno najbližje, saj sem bila zmeraj seznanjena s pravimi podatki. Ko smo začeli delati za vojsko, je bilo precej bolje. Se vedno pa je hudo z devizami, ker malo izvažamo. Se dobro, da nam DO lahko pomaga, drugače bi težko nabavljali drage stroje v tujini. Nekajkrat smo bili že na skrajnem robu, vendar smo se vedno uspešno izvlekli. Z novim vodstvom pa smo se kar prerodili. Brez lastnega laskanja lahko rečem, da smo ta hip dosegli višek, kar je še posebej lepo.
Lahko pa tudi povem, da smo bili včasih še bolj povezani, da nismo spraševali, koliko bomo delali, ampak smo poprijeli za delo tako dopoldne kot popoldne, ob vsaki uri, za vsako delo. Mlajši to včasih težko razumejo. Nekateri vidijo le svoje pravice. Mi, starejši, pa smo vložili večino moči v naš skupni napredek ...«
Slavko PIŠEK mL, obratni elektrikar in gospodar, 20 let v Filcu:
»Pri nas imamo zdrav kolektiv!«
Slavko Pišek ml. ima poleg svojega osnovnega dela ves čas v Filcu
tudi vrsto drugih funkcij, oziroma odgovornosti, od predsednika sindikata do predsednika delavskega sveta, bil pa je tudi sekretar osnovne organizacije zveze komunistov, prav letos pa je tudi predsedoval komisiji za novo sistematizacijo delokrogom. O svojem delu na teh področjih takole pripoveduje:
»Menim, da je velika prednost, ker smo majhen kolektiv in se med seboj dobro poznamo, tako da je vsak član o vsem dobro informiran in da tudi močno živi s kolektivom. Doslej nismo imeli še nobene prekinitve dela, nobenega večjega disciplinskega prekrška, nobenega nepotrebnega incidenta. Smatram, da je pri nas izredno zdrav kolektiv.
Kot sindikalni delavec ugotavljam,da imamo družbeni standard na primerni ravni, od družbene prehrane do možnosti letovanja v prikolicah in garsonjerah. V Ma-redi imamo dve garsonjeri in eno v Omišlju, dogovarjamo pa se tudi za kapaciteto na Kobli in v toplicah. Poleg letnega regresa naši delavci dobivajo tudi regres za ozimnico. Zal letos zadnjič.
Delavci so visoko osamozave-ščeni, tako glede požarne kot družbene samozaščite. Povem naj tudi to, da imamo izredno prizadevno gasilsko enoto, ki tudi v občini nekaj pomeni.
Kot predsednik komisije za osebne dohodke, ki je v zadnjem času veliko delala na novi sistematizaciji lahko ugotovim, da se je nagrajevanje delavcev ovrednotilo po boljših merilih, tako da je zadovoljstvo v tozdu večje in obeta še boljše rezultate.«
Prizidek k osnovni šoli Radomeljske čete Preserje:
Boljši pogoji za učenje
\
Med vsemi osnovnimi šolami v občini je osnovna šola Radomeljske čete odstopala po tem, da je donedavno imela gotovo najslabše pogoje za svoje delo. Ni imela niti večnamenskega prostora, garderobe, specialnih učilnic, dalj časa pa je bila zaprta tudi kuhinja, ki ni ustrezala sanitarnotehničnim predpisom in je onemogočala normalno urejanje šolske prehrane.
Ob otvoritvi 29. septembra 1987 je bila v Preserjah ob šoli velika kulturna prireditev, na kateri je spregovoril Jernej Lenič ml., predsednik Občinske izobraževalne skupnosti, v kulturnem sporedu pa so nastopili domači učenci in godba milice iz Ljubljane. Ob tej priložnosti so posadili tudi drevo kot simbol rasti, t. i. mladega hotenja kvišku k znanju, k novemu. Lepa in pomembna obogatitev našega šolskega prostora.
Gradnja prizidka je bila planirana že med gradnja-
Razprava:
mi III. samoprispevka, vendar je zaradi finančnih pro-
Dipl. ing. Vida Marcijan, direktorica tozda Filc Mengeš:
»Vsako nalogo moram večkrat preveriti!«
— Zdi se skoraj neverjetno... V slabih treh letih ste obrnili krmilo v čisto drugo, pravo smer. Na kakšen način vam je to uspelo?
»Moram reči, da je v Filcu zelo dober kolektiv, ki živi s svojim tozdom, tako da je bilo treba samo pravilno povezati vse niti. Takoj sem posvetila vso pozornost asortimanu proizvodnje, razvoju novih artiklov, pravilni ceni, nepotrebnim zalogam, porabi materiala, tekočim in končnim stroškom itd., poskrbeli pa smo tudi s skupnimi močmi za boljšo disciplino, za boljše nagrajevanje po delu, za delavca tudi po človeški plati...«
— Pravijo, da imate debel zvezek, v katerega zapišete vse naloge, ki bi jih morali ali ki jih morajo opraviti vaši delavci...
»Zelo zgoraj sem ugotovila, da brez preverjanja, če so te in te naloge res opravljene, ne bo šlo. Tako sem uvedla tudi kontrolo naročenega, Je že tako, da živimo v takšnem času, da je treba vsako nalogo preveriti. Zdaj je že bistveno bolje in si medsebojno že več zaupamo, pa tudi naloge o-pravljamo večinoma sproti ...«
— V zadnjih letih ste nakupili veliko novih strojev, ure-
dili ste zgradbe, okolico... Kako ste naenkrat to zmogli?
»Veliko smo naredili sami, ob strani pa nam stoji tudi DO, v kateri pa smo naenkrat postali vzor drugim tozdom v njej. Vse se da storiti, posebno s takšnim kolektivom, ki čuti močno pripadnost samemu sebi.«
bomo prilagajali potrebam kupcev, saj smo majhni in nam to ni težko, delovno se ne mislimo več širiti, pač pa se bomo poglobili v dodatno izdelavo naših artiklov, tako da bo v njih še več našega dela in znanja. Kilogrami oz. tone ne smejo biti edini pokazatelj, pač pa ustrezni nadaljni pozitivni rezultati.«
— In kako se obnese 40-urni delavnik, ki ste ga kot prvi vpeljali v domžalski občini?
»Seveda gre šele za poskusno obdobje, a sem prepričana, da bodo rezultati dobri. Delavci se menjavajo ob strojih, kar pomeni, da ni »mrtvega« časa, na delo prihajajo nekaj minut prej, sami se močno trudijo, da bi nam uspelo. Po mojih predvidevanjih bo proizvodnja celo še boljša in nasploh pričakujemo še boljše rezultate. Delavci so vsi pripravljeni poprijeti, tako kot nekdaj, če so pravilno nagrajeni in vzpodbujeni...«
Odlikovanja in priznanja za uspešno delo
Na svečanosti ob praznovanju 50-letnice ustanovitve TOZD Filc Mengeš, je 9. oktobra 1987 predsednik Skupščine občine Domžale Peter Primožič vročil zvezno odlikovanje Medaljo dela Cirilu Urbanija za prizadevanja in uspehe pri delu, Francu Zupanu Red dela s srebrnim vencem za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države ter Vidi Marcijan in TOZD Filc-u Mengeš Spominski plaketi občine Domžale.
blemov ostala nerealizirana. Občinska izobraževalna skupnost je kot investitor h gradnji objekta pristopila v letu 1986 ter skupaj s komisijo za izvajanje samoprispevka IV. pričela razreševati problem obnove specialnih učilnic.
Kaj je bilo pridobljenega?
V gradnji, ki je potekala v spomladanskih in poletnih mesecih 1987, je bil pridobljen večnamenski prostor v izmeni 270 m2, kuhinja s 118 m2, garderobe (160 m2), galerija, klubski prostor, komunikacije ter strojni del, prostor za zobno ambulanto ter gospodinjska učilnica.
Ob tem je bilo adaptiranih 357 m2 površin, in sicer knjižnica s temnico, učilnice fizike, kemije ter tehničnega pouka s kabineti ter prostori za komunikacije.
Kaj pa stroški?
Predvidena vrednost del je znašala 424 milijonov dinarjev, od tega znaša največ strošek za gradbena obrtniška dela z notranjimi instalacijami v znesku 268 milijonov dinarjev. Skupna vrednost del po investicijskem programu znaša 46 milijonov dinarjev.
Šola izobražuje otroke iz štirih krajevnih skupnosti, in sicer za kraje Radomlje, Rova, Preserje in Homec Nožice. Sedanje številčno stanje otrok in tudi v perspektivi znaša 600 otrok v 24 oddelkih, in sicer za eno izmeno in pol. Obseg gradnje je bil usklajen z normativi za gradnjo osnovnošolskega prostora Izobraževalne skupnosti Slovenije, kuhinjski del pa je rezultat ustrezne študije Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva občine Domžale. Projektno dokumentacijo je izdelal IBT Trbovlje — Projektivni biro Ljubljana, odgovorni projektant pa je bil Roman Serša, dipl. ing. arh. Izvajalec del je bila delovna organizacija SGP Graditelj Kamnik.
Tovariš Ambrožič je opisal razmere v ZK, ki jo zapušča vse več članov, mladih in delavcev pa vanje ne sprejemamo. Zlasti je to opazno v srednjem šolstvu, ki je bilo nekoč močan izvir
mladih komunistov. Opozoril je, da je delo ZK drugačno, težje: člani ZK morajo vse pogosteje »nastavljati hrbet« in odgovarjati tudi za napake, ki jih osebno niso zakrivili; delavci od komunistov zahtevajo ' konkretne odgovore in direktne rezultate; dolgoročne vizije h katerim stremi ZK, so velikokrat v nasprotju s trenutnimi zahtevami delavcev (ves denar za OD, ničesar za razvoj); glavni nosilci »družbenih« napak so vendarle člani ZK; politični in gospodarski sistem kar silita h goljufijam in »kratko potegnejo« tisti, ki so pošteni in načelni.
Komunisti SKUŠ so sekretarja opozorili na težke prostorske pogoje šole, porazno nestimulativne osebne dohodke srednješolskih učiteljev in upravičeno (kar preveč kratko) nezadovoljstvo učencev s pogoji dela (mrzle, temne učilnice, hrupni promet, selitve iz stavbe v stavbo, malice ni) na šoli in nekaterimi rešitvami, ki jih prinaša usmerjeno izobraževanje.
V takšnih razmerah se za vstop v ZK ne odločijo niti učenci niti učitelji. Zato se je število novosprejetih članov ZK na šoli letos spustilo na tri.
Usmeritve, ki so jih sprejeli za delo šolske OO ZK so naslednje:
— ugotoviti politično osveščenost mladih
— daljše spremljanje mladih, ki jih predlagamo v ZK
— OO ZK se mora postaviti na stran mladih, ko zahtevajo več samoupravljanja ali pozitivne spremembe na šoli
— OO ZK mora pomagati mladim, da se njihove pobude in ideje hitreje uresničujejo
— OO ZK mora nuditi neposredno pomoč marksističnemu krožku na šoli
— OO ZK in vodstvo OO ZSMS na šoli naj imata več skupnih sestankov
LIGITROP
Otvoritev preurejene in razširjene osnovne šole Radomeljske četi Preserjah. Pozdravne besede ravnateljice tov. Špendlove...
Jernej Lenič ml., predsednik izobraževalne skupnosti Domžale.^-poudaril pomembnost sredstev, ki jih v šolsko mrežo prinaša samo((ja spevek občanov
»Uporabniki« storitev v novi svetli preurejeni šoli v Preserjah
Občinski možje ob ogledu novih učilnic
ic I Ika 4u gra
ff
1
!
Na podlagi 8. člena Zakona o hranilno kreditnih službah in blagajnah vzajemne pomoči (Ur. 1. SRS št. 4/80) in po 31. in 32. členu Pravilnika o kreditni dejavnosti Združene hranilno kreditne službe za kmetijstvo in gozdarstvo Domžale (24.2. 1985). Hranilno kreditna služba Domžale razpisuje
NATEČAJ
za pridobitev posojil v kmetijske namene združenih kmetov kooperantov KZ Emona Domžale — varčevalcev HKS Domžale za leto 1988.
Vloge za posojila bodo sprejemali pospeševalci po Zadružnih enotah KZ Emona Domžale. Zadnji rok prijave je (15. 1 1. 1987). Vse prijave, ki bodo oddane po navedenem roku, ne bodo upoštevane.
Splošni pogoji:
Vrsta posojila	Obrestna mera v %	Najdaljša doba odplačila
gradnje	50 (-(-bančna sredstva)	5 let
mehanizacija	50 (-t- bančna sredstva)	3 leta
plemenska živina	50 (+ bančna sredstva)	5 let
kmečki turizem	50 (+ bančna sredstva)	5 let
Obrestne mere, navedene v tabeli, so v veljavi trenutno za sredstva HKS ter se tromesečno prilagajajo Sporazumu o oblikovanju obrestnih mer. Medtem,
o celotnem prihodku in dohodku Ur. 1. SFRJ 42/86, ki predvideva tromesečno revalorizacijo posojil. Bodoči posojilojemalci bodo o slučajnih spremembah obrestnih mer naknadno obveščeni.
Vloga za pridobitev posojila mora vsebovati:
— osnovne podatke o posojilojemalcu,
— namen posojila,
— višino lastne udeležbe posojilojemalca,
— osnovne podatke o kmetiji (fotokopijo posestnega lista in najemnih pogodb o slučaju, da ima posojilojemalec kmetijske površine v najemu,
— podatke o sedanji tržni proizvodnji,
— dosedanje investicije in ; druge naložbe v kmetijo,
— zadolženost prosilca,
— fotokopijo gradbenega dovoljenja ali priglasitev del na občinskem odseku za gradbeništvo (v slučaju gradenj oziroma adaptacij),
— kmetje, ki žele uveljavljati status višinskega kmeta tudi ustrezno potrdilo Občinske geodetske uprave.
Po 31. 11. 1987 bodo samoupravni organi HKS Domžale vse prispele vloge obravnavali na svoji seji in vsem kmetom, kateri so vložili prošnje za pridobitev posojila posredovali pismen sklep.
Združena hranilno kreditna služba za kmetijstvo in gozdarstvo Domžale
---------- „ -------- —j„-----.........— ----------,
n>    ko se bančna sredstva prilagajajo določilom Zakona
>14. ko, sta ;tivj ;obi
;p0l
:in;
flijo Hov
; I !nič iprii ';tk0 ;kar raž Več cen :Prii joč iskr
;pri
■mi]
P< Pol Hal tra,
t]
J»ih
Od
preteklega praznika. •
Že ob lanskem prazniku občine Koprivnica je bilo poudarjeno, da bodo na njenem območju prednostno reševali problem komunalne infrastrukture, med katero ima posebno mesto obvoznica, ki bo promet preusmerila izven samega mesta.
Tako so se v letošnjem letu dogovorili, da bodo z 1 % prispevkom iz dohodka skušali uresničiti tudi ostale cilje, zastavljene v sprejetih planskih dokumentih: ureditev kanalizacije, razširitev vodovoda in izgradnja prve etape centralne čistilne naprave, katere kapaciteta bo 300 000 enot in jo naj bi končali do leta 1991.
[Samoprispevek
Verjeli ali ne, nekatere krajevne skupnosti v naši pobrateni IJpbčini plačujejo do 5 % samoprispevka, katerega večji del
E. izglasovali letos in bo na-enjen za izgradnjo oz. uredili' osnovnih šol in rekonstrukcijo bivše gimnazije. Glasovale oz. referendum 14.6. 1987 Je pokazal, da se delovni ljudje . In občani te občine zavedajo
težkih gospodarskih razmer in da je uresničevanje planskih dokumentov v njihovih rokah. ^ uspešno izglasovanim samoprispevkom bodo vse do 1. 1. '994 izboljševali pogoje svojega življenja in dela. Omenimo ]\aJ tudi novo šolo z vrtcem v ^oprivniškem Ivanjcu, ki je le-|os odprla vrata svojim šolar-|em.
Ob prazniku občine
Tudi letos bodo 7. november — svoj občinski praznik obeležili ne le s svečano prireditvijo, temveč tudi z nekaterimi novimi objekti, od katerih je zanesljivo najpomembnejši novi razdelilni elektro center, za katerega pravijo, da je skupaj z zunanjo arhitekturo naložba za prihodnost. Zmogljivosti so dovolj velike tudi za priklop bodoče hidroelektrarne. Praktična vrednost naložbe, ki je vredna več kot 70 starih milijard pa je tudi ta, da bodo avtomatske in računalniške naprave sproti opozarjale na morebitni izpad električne energije v vseh delih Koprivnice.
Ob prazniku bodo svojemu namenu predali tudi novo urejeno parkirišče pred kulturnim
domom, za kar pravijo, da je kljub majhni investiciji velik korak, enako pa so parkirišče uredili tudi pred športnim stadionom.
Če bo vse po sreči, bo v dneh praznovanja tudi Podravka začela s preurejenim izvoznim programom piščančjega mesa v Anglijo. Naj ob tem zapišemo, da PODRAVKA letos praznuje 40-letnico svojega obstoja, enako pa je 4 desetletja uspešna tudi delovna organizacija IZBOR.
Pomembne obletnice tudi v kulturi...
Koprivnica in naselja okoli nje so pomembna tudi zaradi nekaterih znanih kulturnih delavcev, ki so glas o tej pokrajini prenesli ne le v hrvatski,
INFORMATIVNA DEJAVNOST V KOPRIVNICI:
vse pore občine...
Razgovor z Zvonkom Kušeničem, direktorjem delovne organizacije »Glas Podravine« Koprivnica
Naša pobratena občina Koprivnica ima izredno dobro organizirano informativno dejavnost, ki je tudi kadrovsko izredno dobro zasedena. V delovni organizaciji za področje informiranja »Glas Podravine« izdajajo časopis z istim naslovom ter skrbe za lokalno radijsko postajo. Ob devetih novinarjih in osmih administrativnih delavcih uspevajo za svoje delo z močno in v združenem delu agresivno zastavljeno komercialno aktivnostjo zagotoviti večino denarja.
O tem pomembnem družbenem področju sem se pogovarjal z Zvonkom Kušeničem, direktorjem »Glasa Podravine«.
. Pomemben vir informiranja radio, saj koprivniška radij-ka postaja oddaja dnevno kar ure programa. V poletni programski shemi oddajajo od '6. ure,   pozimi   pa od V     18. ure. Pohvalijo se lah-o, da izmed vseh lokalnih po-.aJ pripravijo največ informa-
oh?e^a 8ramva' zanimivega za ' ocane. To jim je mogoče sa-zategadelj, ker v »Glasu I °dravine« vsi delajo za radio ;vn za časopis hkrati in si delo-yne naloge tovariško porazde-;,J0' četudi imajo vsak svoj dejani resor.
I^3^ se financirajo?
°f zatrjuje Zvonko Kuše-L .'živijo predvsem od lastnih !tpkr,hodkov, saj kar 78 odstoji °v denarja zaslužijo sami,
- ^diriske radijske postaje naj-Zgodi se, da se pred kon-< P1, leta pokaže, da bi utegnilo 'inA1 c'° 'zgub, zato za manjka-
la sredstva po rebalansu po-Wbi SZDL občine. Plan za 'c'nodnje leto znaša 13 starih S "jard, toliko naj bi skupno ^e'i   prihodka. Ekonomski ^'ožaj delovne organizacije je a°, zato iščejo nenehno no-t anje rezerve. Poleg tega ima-ir 'udi utečen sistem dodatne-sklepanja pogodb za akcije .[ormativne narave v delov-_> 'h organizacijah. Po pogodbi
le :
Zvonko Kušenič, direktor »Glasa Podravine«
spremljajo življenje in delo konkretne delovne organizacije, tem dogodkom pa potem namenijo 2 — 3 strani letno. Seveda delovna organizacija objavo plača. Slaba stran tega je le v tem, da tako plačana storitev ne more biti kdovekako kritična. Razumljivo! Isto velja za radio!
Mnogo tovarniških listov
Združeno delo ima zelo veliko tovarniških glasil, v Koprivnici sta tudi dopisništvi Vjesnika in Večernega lista s profesionalno zasedbo. Obstoja tudi dopisništvo televizije' tako, da
so v republiških listih kar dobro zasedeni.
Nova UKW oprema
Stara lokalna radijska postaja v Koprivnici je precej izrabljena, zato že dalj časa načrtujejo kompletno posodobitev in nakup nove UKW opreme. Dobavitelj radijske postaje bo tovarna Ivo Lola Ribar, uvoženi del opreme pa bo uvozil uvoznik Astra. Družbenopolitična skupnost Koprivnice stoji enotno na stališču, da je nova radijska postaja nujna, čeprav je prišlo v zadnjem času do nekaj težav. Ocena vrednosti nove radijske postaje je na začetku leta znašala 5 miljard starih dinarjev, težave pa so pri uvozu, ker gre za neproizvodno investicijo. Kot stvari stoje sedaj, so izgledi vendarle dobri, četudi se bo uresničitev te naložbe prolongirala. Pa še nekaj je: ne bo več stala 5 miljard temveč 10.
»Nova« stara zgradba
Glas Podravine sedaj deluje v starejši hiši v ulici Matije Gubca 2. Prav vidi se, da jo hočejo obnovitelji — preurediti—v novo. Ta zgradba je bila sedaj v lasti SZDL, v njej pa so bile tudi druge družbenopolitične organizacije.
Nalog v zvezi z obnovo stavbe je zelo veliko. Zaradi vlažnosti je bilo treba zamenjati vso horizontalno in vertikalno izolacijo, zamenjava podov, oken, ometov in podobno. Doslej so v obnovo vložili že dobro staro miljardo^endar bo stroškov do končne podobe še veliko. Povedati pa velja, da je prav vsa sredstva za to adaptacijo zagotovila delovna organizacija sama.
Kljub temu pa ne pozabljajo tudi na standard zaposlenih, ki imajo v družbenih dejavnosti Koprivnice kar spodbudne osebne dohodke. Razpon med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki v Glasu Podravine znaša 1 : 26!'
Ili
Bodoča Domžalska ulica v novem naselju Koprivnice tačas še ni naseljena
Na obisku pri predsedniku IS Sob Koprivnica Dragutinu Pokrajcu
temveč tudi jugoslovanski in širši kulturni prostor. Tako so letos obeležili 100-letnico rojstva Mihovila Pavla Miškina, kmeta, literata, pesnika in pisatelja, kateremu je posebno skrb namenila tudi Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, izdali pa so tudi njegovi dve deli. Ne bi bilo prav, če na tem mestu ne bi omenili tudi 100-letnice rojstva Frana Galoviča, pesnika te pokrajine.
V razmislek ...
V občini Koprivnica razmišljajo, da bi občinski praznik najslovesneje praznovali le vsakih 5 let, sicer pa bi ga obeležili delovno. Se bomo tega razmišljanja »nalezli« tudi mi?
Toča in neurje
25. julija in 25. avgusta narava ni prizanesla tudi občini Koprivnica. Močna toča, burja, orkanski veter so povzročili več kot 1000 starih milijard
Dragutin Pokrajac, predsednik izvršnega sveta Sob Koprivnica
škode na polju in objektih. Kmetje ne le da so ostali brez pridelka, mnogi so ostali brez sadovnjakov, streh in gospodarskih poslopij. Veliko problemov spremlja družbenopolitično skupnost, ko skuša kljub pomanjkanju sredstev škodo sanirati. Treba je preskrbeti hrano za živino, kmetje so ostale brez žetve. Na pomoč je s 6 milijardami brezobrestnega posojila sicer priskočila republika, veliko je pomagala civilna zaščita, tudi Rdeči križ, dogovarjajo pa se tudi o eno-dnevnem zaslužku, vendar bo to vse premalo za sanacijo škode, ki bo še čez nekaj let opozarjala na naravno katastrofo, ki je marsikomu uničila tudi sadove desetletnih prizadevanj. Koprivničani upravičeno pričakujejo večjo solidarnost cele republike, sami so si pomagali največ, kar se je dalo.
✓Gospodarimo dobro, samo ...
V prvih 6 mesecih se je fizični obseg proizvodnje povečal za 2,6 %, realizacija blaga za 5,3 %, izvoz pa se je ob zmanjšanju uvoza za 0,6 % povečal za 46,5 %, tako da je njuno pokritje v korist uvoza 109%.
Kar 2 % hrvatskega izvoza tako odpade na občino Koprivnica. Zal pa pada akumulativna sposobnost, tudi s produktivnostjo se ne gre hvaliti, pač pa se je zaposlovanje povečalo za 3,1 %, kar pomeni, da je v občini še vedno do 900 nezaposlenih, med njimi okoli 300 pravih nezaposlenih. Prvič so v višini OD prehiteli republiško povprečje. Ugotavljajo pa, da s poslovanjem gospodarjenja ne morejo biti zadovoljni, vendar upoštevajoč težke pogoje gospodarjenja, morajo biti zadovoljni. Na žalost se tudi v njihovem čistem dohodku povečuje udeležba OD, kakor tudi večje izdvajanje za skupne in splošne potrebe, kjer niso v okvirih dogovora. Povečalo se je tudi število izgubarjev, vendar če odštejejo izgube železnice in premogovnika, ki je še v ustanavljanju, potem izgub skoraj ni.
Podobno kot v naši občini imajo tudi v Koprivnici probleme v družbenih dejavnostih. Opozorili so nas na nezmožnost povečanja OD glede na resolucijo. Tako učitelj zasluži manj kot 15 starih milijonov, iščejo pa rešitve, a ne vedo, kako bo šlo. Enako je tudi na drugih področjih, kjer pa prevladuje optimizem, vendar ne vedo, koliko časa še.
Komasacije, hidroelektrarna...
Noben pogovor o občini Koprivnici zadnje čase ne more brez pogovora o problemih okoli bodoče regulacije in komasacije, kar je posledica pridobivanja zemljišč za akumulacijsko jezero za potrebe hidroelektrarne Đurđevac. Gre za 1200 ha zemlje, ki jo bo zalila voda in s tem prizadela 24 zemljišč kmetov in 2 družbeni gospodarstvi. Kljub velikemu številu sestankov, prepričevanju, dokazovanju se kmetje ne dajo (videli smo lahko tudi prispevek v Tedniku), občina pa pričakuje veliko pomoč od republike in tudi federacije, saj je program hidroelektrarn na Dravi naš skupno dogovorjeni program. Pri tem tudi niso najbolj zadovoljni z zapisi v nekaterih republiških glasilih, vendar to že ni v njihovi moči.
Plin
V pogovoru smo se dotaknili tudi črpališča plina, na katerega je priklopljenih že 4500 gospodinjstev ter 220 velikih potrošnikov. Proizvodnja je že dosegla milijardo m3, od katere večino prabijo za ogrevanje. S plinskim sistemom so zadovoljni, zlasti ker se proizvodnja plina iz leta v leto povečuje.
In kako naprej!
Trenutno naši sogovorniki ocenjujejo položaj v občini kot zadovoljiv. Pravijo, da jih ljudje razumejo, jim pomagajo, imajo zaupanje, ki ga gradijo zlasti na doslednem uresničevanju sprejetih dogovorov. Neke vrste izpit zanje je dosledno uresničevanje programa samoprispevka, kjer štejejo samo »čisti« računi. V prihodnje pa še več odprtih razgovorov, še več poštenih pogovorov, katerih rezultat bo še večje zaupanje in še boljše sodelovanje vseh v občini Koprivnica.
Pa skupno sodelovanje!
Naši občini želijo čim več delovnih uspehov, pa tudi več konkretnega sodelovanja, za katerega je kljub obojestranskim hotenjem in željam premalo, premalo časa. Vsi smo preveč zaposleni, ugotavljajo, zmanjkuje nam časa za vsakodnevne družinske obveznosti, kje pa je čas za medsebojna srečanja, za odkrit dialog za boljše sodelovanje. Vendar moramo najti tudi za to čas! Poleg delovnih povezav, športnih srečanj, kulturnih izmenjav, ki so se že našle na osnovi pobratenja, si bomo vsi skupaj prizadevali, da bo več časa za sodelovanje obeh občin. Naj bo to sodelovanje uspešnejše, konkretnejše in naj krepi vezi med Domžalami in Koprivnico. To je tudi naša želja!
OBČANI IN DELOVNI LJUDJE OBČINE KOPRIVNICA ISKRENE ČESTITKE IN USPEŠNO SODELOVANJE TUDI NAPREJ!
Naši predstavniki ob ogledu prostorov za novo lokalno radijsko postajo v Koprivnici
Koprivcani
Letos mineva že deseto leto odkar sta občini Domžale in Koprivnica pobrateni zato nas je zanimalo, kako domžalsko občino oz. sodelovanje med Koprivnico in Domžalami Koprivničani poznajo. Sogovornike smo poiskali kar na mestnem trgu v Koprivnici in od njih izvedeli naslednje:
JOSIP SAMOBOREC
Slišal sem že za sodelovanje med Domžalami in našo občino, kar je zelo pozitivno. Smatram, da je potrebno izmenjavati izkušnje, saj se eni od drugih lahko veliko naučimo. Koprivničani Domžale poznamo kot industrijsko in obrtniško mesto, ki z našo občino sodeluje na gospodarskem in tudi na drugih področjih.
(obisk sekretarja RK SZDL Geze Bačiča)
V okviru priprav na volilno-programske konference organizacij SZDL je Občinska konferenca SZDL naše občine pripravila posvet, kateremu se je odzval tudi Geza Bačič, sekretar Republiške konference SZDL, ki je v uvodu na kratko orisal gospodarsko in politično stanje v republiki ter opozoril na najpomembnejše naloge.
ŽARKO MARJANOVIC:
Seznanjen sem, da sta občini že dalj časa pobrateni, in imata razvite tudi dobre gospodarske stike. To vem tudi zato, ker sem zaposlen v trgovski organizaciji Izvor, s katero tudi poteka dobro poslovno sodelovanje. Pri nas so Domžale najbolj poznane po vaših obrtnikih oz. po dobro razvitem malem gospodarstvu. Ker sem tudi delegat na koprivniški skupščini vem tudi to, da smo v letošnjem letu vaši občini ob 10-letnem sodelovanju podelili najvišje občinsko priznanje, zlato plaketo Koprivnice.
VLADO LUKAČIĆ
V Domžalah sicer še nisem bil, večkrat pa prihajam k vam v Slovenijo, kjer imamo zaposlenega tudi sina. Za medobčinsko sodelovanje sem že večkrat slišal — tudi preko našega internega radia ter časopisa »Glas Podravine«. Vem, da ste dokaj razvita občina z razvitim obrtništvom in industrijo. Najbolj sem si zapomnil vašo delovno organizacijo Tosama, ki nam je v preteklih letih kar dobro pomagala zapolniti naše prazne trgovine z njenimi proizvodi, česar je bila najbolj vesela moja žena.
JOSIP TOT
Za Domžale vem, da je to razvita občina, ki je praktično že predmestje Ljubljane. Vem tudi za sodelovanje med našo in vašo občino na gospodarskem področju, vaše razvito obrtništvo pa tako in tako velja za model kako je treba ravnati z drobnim gospodarstvom. Kot mladinec spremljam tudi vaše slovensko mladinsko gibanje in njegove ideje oz. predloge. Smatram, da je vsaka sveža ideja pozitivna, ne sme pa biti gledana ozko ampak mora predstavljati interese vse jugoslovanske mladine. Želim, da se sodelovanje še nadaljuje, razširiti pa bi se moralo tudi sodelovanje mladine.
IVAN BRATKOVIĆ
Znano mi je večletno sodelovanje med našima občinama. Zdi se mi pozitivno, da naziv »pobratena občina« ne pomeni LE formalnosti, kot v nekaterih drugih občinah, kjer imajo bratskih občin več, sodelovanje pa obstaja le na papirju. Smatram, da je sodelovanje med vašo in našo občino pristno, kar nam dokazuje tudi to, da smo mi pobrateni samo z dvema občinama Domžale pa samo z nami. Posebno mi je všeč, da sodelujemo tudi na področju kulture. Naš mešani pevski zbor Podravka in folklorni ansambel Kulturno umetniškega društva Koprivnica so že bili gostje v Mengšu. Vem tudi za sodelovanje na športnem področju, posebno kar se tiče kartinga. Predlagam, da sodelovanje razširite tudi na likovno področje, saj sem slišal, da imate v Domžalah nekaj dobrih slikarjev, mi pa se lahko pohvalimo z priznanimi naivci. Imamo tudi nekaj bogatih muzejev, ki bi jih lahko predstavili vašemu kraju.
Gospodarstvu ne gre
Ni in ni ustreznih gospodarskih rezultatov, kar je tudi posledica neuresniče-vanja dolgoročnega programa stabilizacije. Prevelik razkorak je med dogovorjenim in prakso, v kateri se pojavlja čedalje več kršitev ne le zakonitosti, sprejetih določb, temveč tudi moralnih norm, odgovornost je le beseda, ki ne najde odmeva v praksi. Vse to, često pa tudi premajhna pripravljenost na akcijo hromijo učinkovitost našega skupnega družbenopolitičnega dela. Ni razvojnih programov, tudi z devizno zakonodajo nismo bili uspešni, vendar nas vse to ne sme delati malodušne, saj kljub vsemu še najdemo veliko pripravljenost med ljudmi. To nam dokazujejo uspeli referendumi, novi in novi samoprispevki, ki so tudi v
Domžalska ulica v Koprivnici
Delegati koprivniške skupščine so pred tremi meseci potrdili predlog, da se ena od novih ulic v Koprivnici imenuje po Domžalah. Ulica zaenkrat šteje samo pet dograjenih vrstnih hišic, v fazi izgradnje pa je kar šestdeset takih objektov. Za svoje delavce jih gradi koprivniški lesno industrijski kombinat »Bilokalnik« z okrog 2300 zaposlenimi. Dograjene hiše še niso naseljene, zato tudi »koprivniških Domžalčanov« še niso mogli povprašati, kako se počutijo v »domžalskem okolju«.
Politični piknik da!
Zaželjena sta bila provokativnost in kulturni nivo, imel si pravico do enega oglašanja in ene replike, lahko si premišljal, predlagal, spraševal, vendar si moral paziti, kajti čas ti je bil odmerjen ...
To je le nekaj navodil za »uporabo« političnega piknika, ki ga je v Zajčji dobravi pripravil Medobčinski svet ZSMS naše regije.
Kaj zapisati o »javni tribuni«, katere se je udeležilo več kot 1000 ljudi, ki so največ vprašanj in razmišljanj, pa tudi predlogov (koristnih in manj koristnih) naslovili na Jožeta Smoleta, predsednika Republiške konference SZDL. Najprej to, da je bilo to prijetno srečanje, na katerem pa nisi zvedel kaj dosti več, kot je bilo predvčerajšnjim, včeraj ali jutri napisano v časopisih. Provokativnih vprašanj malo, še tista že poznana in če je kdo pričakoval kakšno razburjenje, morda tudi kakšen trši prijem ali celo kaj več, se je uštel, saj je bilo vse v mejah »normale«, zadovoljni pa tudi skoraj vsi.
Bravo organizatorji, saj je bil to prvi, upam, da ne tudi edini in zadnji politični piknik, resnično ste se potrudili! Pohvaliti velja predsednika RK SZDL in seveda vse udeležence, ki so kljub skoraj strupenemu mrazu vztrajali in nič kaj strupeno spraševali, ne moremo pa tudi mimo priznanja za vse spremljajoče aktivnosti, ki so bile neopravičeno prezrte (baseball, nogomet, koncert znane skupine ipd).
Bo morda politični piknik tudi iziv za naše občane. Prepričana sem, da bi bili ob misli na nezavidljivi položaj gospodarstva, probleme družbenih dejavnosti, neizgrajene komunalne infrastrukture, prenapolnjenih šol (oprostite, morda ne najboljši izbiri), mi lahko bolj provokativni, še zlasti pa konkretnejši.
Zajčje dobrave sicer nimamo, imamo pa mladinsko organizacijo (tudi druge družbenopolitične organizacije pridejo v poštev), veliko primernega prostora in še več problemov ...
naši občini vrsti KS prinesli boljše življenje. Seveda pa bo SZDL tako kot doslej morala več delati z ljudmi.
Delo z in med ljudmi
Ne bo smela biti le parola, temveč bo morala v naše vsakdanje delo in življenje prinesti svežega vetra, novih mlajših kadrov in več uresničevanja sprejetih stališč in sklepov, za katere se življenje ne zmeni, če jih le sprejemamo, ne pa uresničujemo. Vsak mora prevzeti del odgovornosti, svoj del, ga uresničevati in tudi v tem videti skrb za motivacijo in mobilizacijo delovnih ljudi in občanov za skupne akcije. Volilno-programske seje SZDL so lepa priložnost za oceno našega dela (ni ga bilo malo, to moramo priznati, pa tudi uspešno je bilo), pa tudi prilika za korak naprej v večji demokratizaciji, več skupnega dela in doseganja ciljev.
Rezultati so, vendar ...
Težko je v dneh, ko vsi ocenjujemo, da je stanje krizno, da nam ne gre in ne gre »mahati« s pozitivnimi dosežki. Je to predlog za spremembo devizne zakonodaje? Je morda antiinflacijski program tisti, ki so ga ljudje še pripravljeni uresničevati, vendar če ga ne bo zdajle in če ga ne bomo uresničevali na vseh ravneh, potem jih bomo prihodnjič težko pridobili. Bomo morda uspešni, če bomo vendarle priznali, da v SFRJ nismo vsi enaki in dosegli, da se bo poleg ZK prenovila SZDL in tako nova, pomlajena postala še aktivnejša, morda tudi bolj revolucionarna. Rezultati vendarle so, od republike pa do sleherne še tako majhne KS, to vendarle moramo priznati in na njih bomo gradili naprej.
Ustava da, a ne vsaka
Smo za ustavne spremembe, če bodo prispevale k hitrejšemu razvoju socializma, če bodo ohranjale temeljna izhodišča, krepile enakopravnost narodov in narodnosti, če bodo naravnane na večjo dohodkovno, tržno gospodarjenje in če bo naša ustava krajša, manj normativna. Prizadevati si moramo, da bodo novi amandmaji temeljili na vsem dogovorjenem, v praksi že dobro ocenjenim, s tem bomo opravičili tudi ugotovitve javnega mnenja, da si večina ljudi vendarle želi spremembe ustave. Pri tem pa ne bo šlo mimo izjemne odgovornosti SZDL, ki se je že pokazala z razpravo o delovnem gradivu osnutka ustavnih amandmajev, ki pa bo morala biti še prodornejša ob oblikovanju osnutka in sprejemu predloga. Zato mora biti
javna razprava resnično javna tribuna vseh, ki želijo v njej prispevati svoj del in tako oblikovati ustavo, ki bo naša.
Volilne spremembe
Kar precej jih je in večina bo prispevala k demokratizaciji volilnih postopkov, pritegnila bo delovne ljudi in občane, da se bodo izrekli o posameznih alternativnih predlogih, obenem pa je to tudi priložnost, da se poiščemo in v okviru bodočih sprememb tudi sebi ustrezno organiziramo. Pa naj bodo to SIS družbenih dejavnosti, ali pa dogovor o tem, kako bomo oblikovali skupščino KS.
To je bilo le nekaj misli tov. Geze Bačiča, kateremu se je s svojimi razmišljanji, predlogi in pripombami pridružila večina prisotnih. Soglašali so z njim, pa ga tudi opozarjali na nedorečen globalni razvoj naše države, na pretirano obremenjenost gospodarstva, na pripravljenost ljudi, ki nam še zaupajo, a koliko časa še. Treba bo spremeniti marsikaj, dolgo ne bo več čakalo kmetijstvo, ki nas naj bi po mnenju nekaterih »zvle-klo« iz težav, večkrat bomo morali prisluhniti poštenim besedam preprostih ljudi, se z njimi odkrito pogovori-
ti in več praktičnih izkušenj* upoštevati tudi v SZDL. Vsi hočemo dobro, sprejemamo | dobre, celo odlične predlo-1 ge, učinkovitosti pa ni in ni- ] Tudi nerazvitosti so se do- } taknili nekateri in prisluhnili razpravljalcu, ki je mf nil, da bi s »plemenito« d< litvijo dohodka poživili i : še bolj krepili bratstvo i I enotnost, ne pa da dajem; i za nerazvite, ne da bi vedel za koliko so se že razviP"-Brez boljše kadrovske pol ( tike ne bo šlo, in če nekdindi ne zna ali ne more, pa tu'večj noče uresničevati dogovovem jene politike, potem zanj Peg mesta in mora odditi. Tu'"0' brez omenjanja SIS ni šli 0 Več racionalizacije, več sv(*mi bodne menjave dela, dog'2a' varjanja med uporabniki (folij izvajalci, pa tudi manj uflKei formiranosti, pa bo mogotar šlo, so bili poudarki iz razvod prave, ki jo bodo nekatefa°h krajevne konference v njiineP prilagojeni obliki zanesljiv^"" ponovile na volilno prCj?' gramskih sejah. H.ar Zadnji del posveta je bgos namenjen nekaterim sprertpro mebam statuta in drugSnuj aktov naše organizacije, o'zar koncu pa je bil sprejet d(uPa govor o organizaciji letni ^ volilno-programskih sej d1 ets konca oktobra ter o obiski' delavcev Centra za socialni delo v krajevnih skupnd stih.
Zanimivo za potrošnike:
Mercatorjeva novost — »Klub Mercator«
Od 14. septembra letos lahko vsi občani v posebej določenih trgovinah, prodajalnah, gostinskih objektih, ki sodijo v eno od temeljnih ali delovnih organizacij v sestavu sozda MERCATOR, kupujejo Mercatorjeve kupone. Vrednost kuponov je 20, 50 in 100 tisoč dinarjev. Z nakupom kupona dobijo tudi člansko kartico »Kluba Mercator«.
Prednost nakupa kupona: nakup kupona je oblika varčevanja, ki kupcu kupona prinaša 50 odstotne obresti, če kupon vnovči ali kako drugače porabi pred iztekom enega leta od njegovega nakupa. Ce pa kupon vnovči po enem letu od nakupa pa mu prinaša 100 odstotne obresti (obrestovana vezana vloga). Kupljen kupon lahko kupec kadarkoli zamenja za gotovino v tisti prodajalni oziroma poslovni enoti Mercatorja, v kateri je kupon kupil in prejel klubsko kartico. Lahko pa z njim plačuje vse vrste blaga in storitev, ki jih nudi več kot 1600 prodajaln in drugih storitvenih (gostinski, turistični, storitveni) obratov Mercatorjeve mreže po vsej Sloveniji, pa tudi v Beogradu in v nekaterih krajih sosednje republike Hrvatske. Vsak občan naj si sam izračuna koristnost, ki mu jo nudi geslo: denar v žepu, obresti pa tečejo. In to poštene obresti.
Namen ustanovitve »Kluba Mercator«: vse ostrejši pogoji gospodarjenja, visoke obresti in vedno manjša kupna moč prebivalstva narekujejo gospodarstvu, da poišče vire za svojo reprodukcijo. Oblika, ki vam jo ponuja SOZD MERCATOR-KIT je ena od možnih. Pri tem pa velja načelo, da morata oba v poslu: občan in gospodarska, organizacija svoj interes opredeliti na osnovi medsebojnega zaupanja in poštenja. Zato za izplačilo in vnovčljivost kupljenih kuponov jamči sestavljena organizacija MLRCA-TOR-KIT, njenih 19.500 delavcev in 20.000 združenih kmetov.
Podrobne informacije: vse informacije in obvestila v zvezi s »Klubom Mercator« lahko občani dobijo v najbližji Mercatorjevi poslovni enoti. Obvestila obsegajo od navodil za ravnanje s klubsko kartico, nakupa kupona, plačila s kuponom, obresto-vanjem kupljenih kuponov (hranilnih vlog) in valorizacije obrestnih mer, času obračuna obresti in še vrsto drugih podatkov, ki jih bo občan zahteval.
Obenem vabimo vse občane, ki so naleteli na kakršnekoli težave pri včlanjevanju v Mercatorjev klub, izplačilu kuponov oziroma plačilu s kuponom, da nas o svojih težavah obvestijo s pismom ali pa po telefonu (061) 215 173. Veseli pa bomo, če se boste oglasili tudi s svojimi pohvalami.
Našemu gospodarstvu nekaj škriplje...
enj!--,-
Vsi Pretekla leta smo se Do m žal čari i kaj radi po-mo hvalili, da je naše gospodarstvo v primerjavi z re-"°~ publiškim in jugoslovanskim dokaj trdno in to kljub kri/J, ki je vsako leto bolj vztrajno trkala na vrata. Zal pa so morali tokrat delegati zbora združenega dela ugotoviti, da tudi domžalska občina ni nikakršen otok, do katerega kriza ne more seči. Že v prejšnjem Občinskem poročevalcu smo pisali o slabših rezultatih našega gospodarstva, neugodni trendi pa se nadaljujejo tudi v drugi po-
ni, do-ub-nf d<
i
gj^lovici
leta.
,\\
°\, Ob polletju je bila sicer rast industrijske proizvodnje za 4 % iKvečja kot v lanskem obdobju, OVendar je zaskrbljujoče, da ob-I      proizvodnje zmanjšuje ved-1#0 več delovnih organizacij. Ta-<j(ko se je proizvodnja v Toku V(zmanjšala kar za 25 %, v Helio-,s" za 14 %, v Melodiji za 10 %, :*a manjši odstotek pa tudi v Mlinostroju, Leku — TOZD •JKemija, Slovenijalesu, Tosami }tter Traku. Na znižanje proiz-aivodnje je vplivala nepravočasna eflobava surovin iz tujine, zaradi jilnepravočasnega plačevanja pa-j^sivnih   izvoznikov,   kot tudi j-fTOanjša prodaja na domačem tr-8"i zaradi vedno nižjega standarda prebivalstva. Domžalsko .gospodarstvo namreč v glavnem "[Proizvaja artikle, ki niso naj-ginujnejši za življenjske potrebe, ozaradi česar pa prodaja vidno ifUpada.
ril V osmih mesecih letošnjega d' *a Je bil izvoz na nivoju občine
d
nekaj večji kot v preteklem letu, k temu pa so prispevali predvsem izvozni rezultati Papirnice Količevo, v ostalih organizacijah pa je bil izvoz manjši kot v enakem obdobju lanskega leta. V Papirnici so bili dobri rezultati doseženi zaradi zavestne usmeritve v izvoz ne glede na ceno, saj so si hoteli pridobiti status aktivnega izvoznika. Biti aktivni izvoznik pomeni imeti izvoz večji od uvoza, to pa omogoča boljši uvoz surovin in re-promaterialov ter nemoteno proizvodnjo. Razlog za slabše rezultate drugih ozd je potrebno iskati predvsem v predpisih, ki urejajo to področje.
Beležimo tudi negativne trende na področju delitvenih razmerij. Se v lanskem letu smo bili po deležu akumulacije dohodka v samem republiškem vrhu (na drugem mestu), v letošnjem letu pa se je situacija precej spremenila. Vzrokov za tako
odstopanje je več, v glavnem pa jih je potrebno iskati v spremenjenem obračunskem sistemu.
IMAMO TUDI IZGUBARJE ...
Z izgubo so v prvem polletju poslovale štiri organizacije združenega dela, in sicer dva TOZD-a v Papirnici, TOZD Filtri v Tosami ter Beton — TOZD Gradnje. Na zahtevo zbora združenega dela in izvršnega sveta so te organizacije že pripravile predsanacijske programe. O stanju v Papirnici namenjamo svoj članek, omenimo pa naj, da se v tej DO srečujejo z vedno bolj zaskrbljujočimi deviznimi krediti, pa tudi z neenotnostjo vodstva, kar je pripeljalo tudi do neuspelega referenduma za združitev v enovito delovno organizacijo. Tudi v Tosami so v fazi priprav za ukinjanje TOZD-ov, problematika Betona TOZD Gradnje pa se vleče že dalj časa in je bralcem gotovo poznana.
PLACE GOR, PLACE DOL...
Seveda so vedno najbolj aktualni osebni dohodki. Ugotoviti moramo, da kljub zakonu, ki je zamrznil in zniževal osebne dohodke, v Domžalah teh ni bilo potrebno zmanjševati in tudi ni prišlo do kakšnih posebnih pretresov. Z julijem se je zadeva nekoliko uredila, ker je začel veljati republiški dogovor, ki ureja to področje. Po podatkih
službe družbenega knjigovodstva in po metodologiji, ki je sestavni del tega dogovora, pa je v občini kar 36 organizacij razporedilo za osebne dohodke več kot bi po določilih dogovora lahko, 32 organizacij pa jih kljub dogovoru ni razporedilo toliko, kot bi jih lahko. Zbor združenega dela je zadolžil izvršni svet, da gibanje osebnih dohodkov spremlja ter doseže, da se bodo razmerja do zaključnega računa uredila.
Tudi v negospodarstvu so osebne dohodke tekoče usklajevali z.rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu, obstaja pa bojazen, da bo te trende težko ohraniti do konca leta, če ne bo na področju omejitev, ki veljajo za skupno porabo, prišlo do sprememb.
Ob obravnavi te problematike je bilo na zboru združenega dela tudi veliko pripomb na način usklajevanja samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo delitev dohodka in čistega dohodka z družbenih dogovorom o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka. Delegati so smatrali, da je ta neustrezen, saj je povzročil samo slabo voljo. Šlo je namreč za formalno potrjevanje določil iz družbenega dogovora in za prisilno sprejemanje, kar pomeni izigravanje instituta referenduma. Zbor združenega dela je zato republiški skupščini podal pobudo, da ob podobnih primerih skupščina SRS in skupščina SFRJ uredita
Aktualni komentar:
Življenje med kladivom in nakovalom
Med mnogimi vprašanji, kijih pregreva sedanji družbeni trenutek je razporejanje čistega dohodka in osebnih dohodkov v pojavnih oblikah kriznih razmer, gotovo v centru naše miselne in tudi siceršnje preokupacije. Razlogov za povečanje temperature na tem pomembnem in za vsakega posameznika izredno občutljivem področju je več; tako, da pri naštevanju le-teh skoraj ni videti konca. Dejstvo je, da je vse manj tistih, ki bi bili s svojimi osebnimi dohodki zadovoljni, po drugi strani pa so vse manjše tudi možnosti spreminjanja razmer. Ekonomska kriza je z vso svojo ostrino zadrla v materialno osnovo; tako, da mnogi niti ne vedo več kakšne bodo v naslednjem mesecu njihove plače ... ali jih bodo sploh prejeli...
K dodatni otežitvi že tako oteženih razmer prispeva tudi inflacijski vrtinec, ki neustavljivo ruši vsa stabilizacijska prizadevanja kolektivov in kar je najbolj pogubno, skoraj povsem je razvrednoteno delo, torej tista temeljna vrednota naše družbe iz katere izhaja pravica razpolaganja s pogoji in rezultati dela. Letošnje leto smo sicer zapolnili s številnimi aktivnostmi in posegi na to tako imenovano delitveno sfero, vse pa kaže, da si s tem samo povečujemo arzenal k številnim jalovim spremembam sprejetim že v preteklosti. Kot kaže se tudi v tem in prihodnjem obdobju ne bo moč izogniti več kot očitnemu normativizmu in administriranju tudi na področju delitve osebnih dohodkov, kije dolgo časa veljal kot sinonim samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Z izvedenimi referendumi o glasovanju za sprejem sprememb — brez sprememb se je dokončno v ljudeh razblinil mit o ustavnih ne-odtuljivih pravicah odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela...
Živimo v preveč resnih časih, da bi se lahko zadovoljili samo z veliko mero zaskrbljenosti nad tem. Vsi moramo storiti kaj več. Tudi država, ki jo po vsem tem sodeč očitno najbolj skrbi kako bomo denar, ki smo si ga ustvarili in zaslužili tudi razdelili in porabili. Namesto, da bi večino duhovne in materialne energije usmerili k ustvarjanju pogojev gospodarjenja za delovanje tržnega gospodarstva in izboljšanja našega položaja v mednarodnih finančnih in poslovnih tokovih, se nenadoma celotna družbena nadstavba ukvarja z spremljanjem delitve osebnih dohodkov od Zveznega, republiških, občinskih izvršnih svetov, služb družbenega knjigovodstva, družbenih pravobranilcev samoupravljanja, gospodarskih zbornic in splošnih združenj družbenopolitičnih organizacij itd. . . . da naštetih komisij in teles niti ne štejemo. Je morda kdo od teh »družbenih sprevodnikov« pomislil na to; s kakšno birokratsko natančnostjo bodo dovoljevali delitev, ko ne bo v blagajni ničesar več. . .?
Večini delavcev je povsem jasno, da so možnosti delitve osebnih dohodkov vselej odvisne od ustvarjenega dohodka, torej od uspešnosti in rezultatov poslovanja. Tega pa jim v nobenem primeru ne more zagotoviti še tako natančna in po-. dobna zakonska regulativa. Eno je namreč pisati zakone, resolucije in usmeritve, povsem drugo pa je ustvarjanje razmer za družbeno in^ ekonomsko produktivno življenje posameznika in družbe. Žal nas realno stanje vedno bolj prepričuje, da smo marsikje še daleč od proklamiranih načel. Nagrajevanje po rezultatih dela je nenadoma postala samo obrabljena parola. Ob galupirajoči inflaciji, pridobivanju pravic na račun drugega se zmanjšuje motiviranost za delo in posledično temu že ugotavljamo, da v letošnjem letu ne bomo dosegli nobenega izmed poglavitnih ciljev družbenoekonomskega razvoja. Obremenjeni z vsem tem in še mnogo čem stopamo v
moderno inovativno družbo opremljeni v povprečju samo z lopatami in krampi. V tem konglomeratu nasprotij odpovedujejo sleherni kriteriji o dobrem in slabem, naprednem in nazadnjaškem, realnem nerealnem ... Kriza zaupanja pljuska že čez rob normalnih političnih, poslovnih, predvsem pa človeških medsebojnih odnosov. Medsebojna obtoževanja na vseh ravneh dobivajo vse značilnosti kulturnega primitivizma. Neodgovorno delo in klevetanja z vrha daje tudi ljudem v bazi »vzgled«, da so se velikokrat pripravljeni medsebojno fizično obračunavati za oslovo senco ali za 200 din, kijih je baje nekdo več zaslužil kot drugi.. .
Drug drugemu pošiljamo anonimna in grozilna pisma z eno roko terjamo predvsem zase ustavnost in zakonitost, z drugo pa iščemo vse možnosti, da to ne bi bilo potrebno pri-poznati tudi drugim.
Pod plaščem zakonitosti, ali pa tudi ne, se na eni strani kopičijo materialne dobrine preko moralnih okvirov, na drugi strani pa se povečuje človeška beda.
To so le medli klišeji našega vsakdana v katerem je kot vedno večina v vse slabšem položaju, kljub zvenečim besedam v skrbi za ohranitev minimalne življenjske ravni. Zdi se, da tudi svoj protest zoper razmere ne vemo komu bi naslovili. Oblikovalci družbenih in ekonomskih strategij so še vedno na svojih položajih in kljub kritikam in pritisku javnega mnenja arogantno vztrajajo v prepričanju, da je potrebno zamenjati ljudstvo. Ustvarjalen dialog in možnosti vpliva je skoraj popolnoma blokiran tako, da ne preostane nič drugega kot, da se človek pogovarja in prepričuje sam sebe. Kajti javna beseda o tem že apriori pomeni strah, trepet, vznemirjanje javnosti ... Že dolgo časa vemo in si dopovedujemo, da so za ozdravitev naše družbe potrebne bistvene spremembe o političnem in gospodarskem sistemu. Toda kdo se takšnim spremembah upira. Ljudstvo? Kdo torej koga vznemirja. Mera potrpežljivosti bo kmalu polna ob sprejemanju novih in novih ukrepov, ki ne stimulirajo in ne dajejo novih boljših perspektiv. Čas pa neusmiljeno teče in obrisi radikalnih neobvladljivih silnic že postajajo čedalje bolj grozeči. Kako torej doseči, da bi današnje dokaj brezperspektivne tokove preusmerili v popolnoma novo konstruktivno gospodarsko politično perspektivo, ki bi dajala upanja za izboljšanje življenjskega položaja danes aktivnim in mlajšim rodovom. Večjo gospodarsko in družbeno učinkovitost nam ne more zagotoviti samo država. Čeprav je v tem trenutku doberšen del dogajanj odvisen od njenih teles, ki bi morala pripraviti program za spodbujanje in ne zgolj za omejevanje poslovanja gospodarskih subjektov. Z ukrepi ekonomske politike bi morala prispevati k ustvarjanju pogojev za razvoj našega gospodarstva v moderen in učinkovit mehanizem, ki bi glede na komperativne možnosti temeljil na ofenzivnejši izvozni usmeritvi. Odločneje bi se morala spopasti z negativnimi gibanji v družbi z učinkovitim dolgoročno naravnanim ukrepanjem. Skrbeti bi morala, da kvaliteta in ustvarjalnost dela dobi svoj primat tudi v vseh oblikah ekonomskih stimulacij . . .
Nič novega boste komentirali. Vse to je bilo že tisočkrat zapisano in povedano, pa se kljub temu ni uresničilo ničesar. Še več doletele so nas nove ekonomske katastrofe . . .
■ Se resnično ne da ničesar premakniti? Dokler nam pod objektivno težo časa ne bo znan odgovor bi se za začetek vsi skupaj storili nekaj več v medsebojnem spoštovanju. Tako nam bo morda življenje med kladivom in nakovalom zno-
sneJse' Marjan Bolhar
način sprejemanja na racionalnejši način ter opredelita, da bodo referendumi v organizacijah združenega dela predvideni le v primerih, ko bodo delavci dejansko imeli o čem odločati.
ZA IZGUBE V ZDRAVSTVU KRIV SISTEM
FINANCIRANJA
Iz leta v leto se v občini vleče tudi problematika zdravstvenega varstva. Srečujemo se namreč s preseganjem programov, velikim naraščanjem cen storitev ter neustreznim sistemom financiranja zdravstva. To povzroča velike izgube, ki bodo v letošnjem letu predvidoma dosegle kar okrog 100 starih milijard dinarjev, k temu pa bodo veliko pripomogle obveznosti do Kliničnega centra. Težava je v tem, da smo na nivoju občine nemočni za razrešitev te problematike, saj interventna zakonodaja omejuje porabo sredstev. Zato tudi eventuelni dvig prispevne stopnje, s katero bi poskušali to razliko pokriti, ne bi pomagala, ker bi prišlo zaradi sistema blokiranih sredstev samo še do večjih blokad na računih interesnih skupnosti. Zbor združenega dela je zato skupščini SRS posredoval zahtevo, da se na dnevni red uvrsti problematiko financiranja »zago-
tovljenih« programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ter se še posebno izpostavi sistem financiranja zdravstvenega varstva.
IN KAKO NAPREJ?
Dohodkovni rezultati v nekaterih naših organizacijah združenega dela so bili v prvem polletju bistveno slabši, predvsem zaradi nekaterih posegov zveznega izvršnega sveta, ki je omejeval možnost rasti cen. Sedaj sicer prihaja do možnosti delnega povečevanja cen, vendar naše organizacije združenega dela to izkoriščajo z rezervo, saj se, iz že navedenih razlogov, bojijo za plasma proizvodov oz. prodajo. Za nekatere se bodo gotovo pojavili tudi problemi, ker se bo nadaljevala politika zvezne vlade, da z interventnim uvozom zmanjšuje domače cene. V lanskem letu sta bila na tem področju posebno prizadeti Papirnica in Melodija, težave pa pričakujeta tudi prihodnje leto. Gospodarstveniki ocenjujejo, da bo zastavljene cilje za letošnje leto le težko doseči. Menijo tudi, da bo gospodarska situacija prihodnje leto še bolj nejasna, saj pogoji gospodarjenja zopet ne bodo znani do zadnjega trenutka, to pa je predpogoj za dobre poslovne odločitve.
OREL
Spomenik padlim borcem in žrtvam nasilja na Trojanah je odkril heroj Franc Avbelj-Lojko in ga predal najmlajšim v varovanje ...
Trojančani so postavili pomnik žrtvam_
Krajevna skupnost Trojane, skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, se je dostojno oddolžila padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja z območja Trojan v letih 1941 — 1945.
Spominsko obeležje, ki gaje odkril narodni heroj Avbelj Franc-Lojko, nas spominja na 25 borcev in aktivistov, ki so žrtvovali svoja življenja v času NOB.
Slavnostni govornik, predsednik Skupščine občine Domžale, tovariš Peter Primožič, pa je prisotnim dejal, da naj bo ta dogodek istočasno tudi opomin vsem nam pri urejanju medsebojnih odnosov in tudi mednarodnih odnosov, zlasti pa poziv na mir, delo in sožitje.
Trojane so na meji Črnega grabna in Zasavja, zato je bil teror okupatorja še bolj okruten saj so 13 Trojančanov že leta 1942 ustrelili v Celju in Mariboru. Mnoge pa so odpeljali v koncentracijsko taborišče, od koder so se le redki vrnili.
Spominske slovesnosti so se udeležili tudi svojci padlih in umrlih v taboriščih ter se poklonili njihovemu spominu. Položili so cvetje in prižgali sveče.
Zelo bogat pa je bil tudi kulturni program, saj so sodelovali moški pevski zbor LIPA iz Trojan ter pionirji osnovne šole iz Blagovice.
Pri postavljanju spomenika pa so brezplačno pomagali tudi delavci gradbenega podjetja Graditelj iž Kamnika. Vsem, ki so v tej akciji in programu pomagali in sodelovali jim izreka Občinski odbor ZZB NOV Domžale iskreno zahvalo.
Alfonz Avbelj-Savo
VABILO NA SPOMINSKO SVEČANOST
Ob letošnjem dnevu mrtvih bodo tudi letos, kakor vsako leto, v Radomljah pripravili spominsko svečanost.
Prireditev bo na grobišču padlih borcev in aktivistov v Radomljah v petek, 30. oktobra 1987, ob 17. uri.
Vljudno vas vabijo, da se spominske svečanosti udeležite.
Člani B pred tekmovanjem na občinskem tekmovanju v Jaršah. V Kopru so osvojile 2. mesto
Republiško, prvenstvo v Kopru
Največ odličij gasilcem iz Doba
Naslov smo si izposodili iz dnevnega časopisja, ki je tudi na tak način vso slovensko javnost opozorilo na odmevni uspeh članov GASILSKEGA DRUŠTVA iz DOBA na republiškem gasilskem (kongresnem) tekmovanju v oktobru v Kopru. Do uspeha z delom
Uspeh ni prišel sam od sebe, v dolgi poti do prvih mest tako na občinskem prvenstvu (zmagali so kar v 10 kategorijah, kar pomeni, da se le 2 ekipi nista uvrstili na regijsko tekmovanje) kot regijskem tekmovanju je veliko naporov, odrekanj, prostovoljnih mentorskih in vadbenih ur, prizadevanja najmlajših in najstarejših — veteranov.
Gasilstvo ima v Dobu tradicijo, postalo je »družinski konjiček«, saj zlasti mlajše družine tekmujejo kar cele in se med seboj »kosajo«, kdo od družinskih članov bo boljši. »Najboljše« so seveda mamice, ki si kljub skrbi za družino, službe pa še marsičesa vedno najdejo čas za pridobivanje kondicije, spretnosti in znanj, za udeležbo na tekmovanju, za delo v društvu.
PRIDNI VSI
Zato je na »poligonu« ob OŠ Martin Koželj Dob, kjer vedno najdejo razumevanje za potrebe društva, zlasti v popoldanskih in večernih urah zelo živahno. Komaj zaključijo svoje treninge pionirji in pionirke, že so tu mladinci in mladinke, člani in članice A in B pa veterani. Mentorji, opravili so več kot 300 mentorskih ur, so strokovno  usposobljeni, vedno
pripravljeni pomagati, razumeti probleme posameznika, pa tudi zahtevati doslednost, disciplino, točnost. Teh vrlin je med več kot 100 tekmovalci veliko. Ni jim težko zamenjati »šihta«, priteči s polja ali se odreči zabave za vaje, ki prinašajo uspehe. CIRIL ZUPANC, MILAN HRIBAR, TONE in NIKO AŽMAN, STANKO GRČAR, MILOŠ ŽARGI,  VILI PEVEC,
DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA -
Je to Sizifovo delo?
Z jesenjo se je okrepilo tudi delo Društva za varstvo okolja Domžale-Kamnik. Na seji izvršnega odbora so se najprej lotili dveh zazidalnih območij v kamniški občini: dupliške tovorne železniške postaje in Utoku namenjenih površin med Bistrico in obvoznico. Za prvo so našteli precej pomanjkljivosti: stoji na plodni zemlji 1. razreda, v srednjeročnem načrtu je še ni bilo, obsegala naj bi kar 15 ha, razprostira se na območju podtalnice, v neposredni bližini so stanovanjske hiše, z domžalsko občino bi se lahko dogovorili za skupni terminal. Za drugo (Utokovo) so zahtevali zmanjšanje, saj je 10 ha občutno preveč. Obenem so opozorili na tehnokratsko taktiko, ki (neglede na resnične potrebe) industriji namenja velike površine (»Za razvoj v prihodnosti«), čeprav potem ostanejo nezazidane in bi jih kmetje še vedno lahko obdelovali.
Drugi del seje je bil namenjen načelnim problemom. Obsodili so logiko gradbenih podjetij, ki najraje zidajo na produ, saj obenem dobijo zastonj gramoz. Dvignili so tančico z birokratske taktike: narediš rano (»začasno« smetišče, kamnolom, manjši industrijski kompleks, cesto ...) v naravo, potem pa jo širiš ali časovno podaljšuješ, sprenevedajoč in izgovarjajoč se: »Tukaj smo
že toliko investirali... kar je, je,... še vedno bolje, da prestavljamo in delamo škodo še drugje,... kamor je šel bik, naj gre še štrik,...!« In začasne stvari postanejo večne, majhne velike, ... Verjetno poznate tudi tisto narodno: V načrtu namenijo izgubo 100 ha plodne zemlje, čeprav bi je rabil le 30 ha. Ko ljudje ogorčeno protestirajo, načrt zmanjšajo na 50 ha in se tr-
Mlajši pionirji z mentorjema Nikom Ažmanom (na levi) in Milanom Hribarjem (na desni) po tekmovanju v Komendi
bliškem prvenstvu v Ribnici so bili pionirji do 10 let 2., dekleta, ki so največ pokazala na treningu, pa so ob nekaj smole in treme osvojila »le« (še vedno odlično) 8. mesto.
V Kopru so zmagali mladinci z več kot 18 točkami prednosti, članice GD — B so bile druge z 0,50 točke zaostanka. Najboljši sta bili ekipi članov GD A, ki sta osvojili kar prvo in drugo mesto, člani GD B so bili z minimalnim zaostankom četrti.
TUDI DRUGOD AKTIVNI Rezultati več kot 3000 vadbenih ur so bili torej odlični, ob tem pa ne smemo zanemariti tudi drugih aktivnosti društva, ki bo leta 1990 praznovalo 100-letnico.
Blizu 5500 ur prostovoljnih aktivnosti se je zbralo od preteklega občnega zbora. Največ jih je bilo porabljenih za vaje, sledijo pa jim: organizacija letne prireditve in druge aktivnosti z namenom pridobitve potrebnih finančnih sredstev, vzdrževanje doma in opreme, dovoz pitne vode, sodelovanje pri gašenju požarov in drugih intervencijah, strokovno izobraževanje članstva ter ostala dejavnost. Skupaj vključujejo več kot 160 članov, ob pomoči in sodelovanju katerih so v septembru pripravili tudi veliko republiško tekmovanje za pokal Doba, ki se ga je udeležilo več kot 40 ekip iz cele Slovenije. V letošnjem letu pa je pred njimi še prijateljsko srečanje z gasilci iz Hagenbrunna v Avstriji, njihovi najmlajši člani se bodo v okviru dejavnosti MLADI GASILEC na Osnovni šoli Martin Koželj Dob udeležili tekmovanja, velik uspeh pa zanje predstavlja tudi nakup zemljišča, na katerem bi radi v bližnji prihodnosti uredili poligon za vaje.
DELO, DELO
Ko Cirila Zupanca, predsednika društva (poveljnik je Milan Hribar, njegov namestnik pa Tone Ažman) povprašaš, v čem je skrivnost njihovega uspeha, meni, da skrivnosti ni. »Je le delo in vaja, vaja in delo,« pravi in dobskim gasilcem resnično ni nobena stvar pretežka.
V njihovih vrstah so prvo-šolčki, ki obetajo nadaljevanje uspehov, so veterani, ki na mlade prenašajo izkušnje in je »cel« DOB, ki njihova prizadevanja ceni, uspehom ploska in jim skuša po svojih močeh pomagati.
Zadovoljni so in prepričani, da bodo z delom in trdno voljo uspešni tudi v prihodnje. Ob tem pa se zavedajo, da je uspeh v njihovih rokah in temu bodo kos. Želeli bi le več posluha za njihove finančne potrebe, saj jim zmage in uvrstitve na večja tekmovanja počasi izpraznujejo ne le klubsko blagajno, temveč tudi žepe članov, njihovih staršev (tako so npr. za ude-
PAVLE VOJSKA in PAVLE OREHEK (naj oprosti, če smo koga izpustili!) so sicer različno prispevali za uspehe, vendar so poleg tekmovalcev najbolj zaslužni za to, da se je kar 7 ekip GD Dob uvrstilo na republiško prvenstvo in da jih gre 5 na državno prvenstvo.
USPEŠNI PRAV VSI
Najmlajši so bili najboljši v regijskem merilu. Na repu-
kaš po prsih, da si uslišal samoupravne zahteve občanov. Ali pa zasvinjaš reko do take mere, da je ljudem potem še vseeno. Moto naše birokracije se glasi: Treba si je drzniti (za družbeni denar)!
Ker so člani Zveze za varstvo okolja tudi pravniki, jih bo Društvo za varstvo okolja bolj pogosto prosilo za pomoč. Vse dvomljive posege v okolje bo izvršilni odbor društva posredoval javnemu tožilcu.
Ob koncu sestanka so sprejeli sklepe:
— izvršnima svetoma občin bomo poslali ultimat o smetiščih pri Dobu in Duplici;
— občni zbor društva bo oktobra;
— na občnem zboru bomo razpravljali o ustanovitvi ločenih društev (s skupno koordinacijo) v obeh občinah in izvolili nov izvršni odbor.
Mimogrede. Ali veste, kaj je s kompostarno?
In Sizif? Ker je izdal skrivnost bogov, bo še naprej neuspešno valil skalo na vrh hriba v grškem podzemlju.
Druga desetina članov A iz Doba po mokri vaji
ležbo v Kopru za dva dni in vse prevoze dobili le 7500 po osebi, kar zanesljivo ni »preveč«). O tem ne govorijo radi, pa vendarle je prav, da njihove uspehe primerno nagradimo tako z družbenimi priznanji kot finančno pomočjo. Ostalo bodo tako ali tako radi uspešno opravili sami.
TUDI DRUGI USPEŠNI Za konec zapišimo, da so
bila zelo uspešna tudi drug; naša društva. Tako sta pi* mesti v svojih kategorija dosegli ekipi DO INDl PLATI (člani IGD A) I TOSAMA (članice CZ), Pt pirnica Količevo je bila ■ Ekipa GD ROVA — mit dinke je bila 4., članice (> Topole so bile 6. Uspešno f so nastopali tudi MengšaC saj so bile njihove članice 3 člani pa v B skupini 7.
V. V.
Tr in
9.
Si p.
i
k
Zmagovalna ekipa članov I. iz Doba, ki je v Kopru osvojila prvo mest gi
m
-p,
cc ja jo
M
HELIOS NA SEJMU KEMIJE V MOSKVI
TEHNIČNO ZNANJE IN KVALITETA STA GARANCIJA ZA KREPITEV NAŠIH ODNOSOV S TUJINO__
Vsakih pet let prirejajo v razstavnih prostorih v parku Sokolniki v Moskvi mednarodni sejem Kemije. Tokrat je bil od 9.—12. septembra 1987. Sejem je tudi letos privabil številne poslovne partnerje iz vseh koncev sveta, ki so razstavljali surovine, polizdelke in končne izdelke ter seveda opremo za tehnologijo. Na sejmu, ki je privabil zelo veliko sovjetskih ljudi, tudi laikov, kot poslovnežev, so bili zaključeni številni posli.
Zanimivo je, da je letos bilo skoraj v modi, da se ne bi v razgovorih dotaknili skupnih vlaganj in ustanavljanja skupnih podjetij, kar je tudi zahteva v pre-osnovi sovjetskega gospodarstva. Jugoslovanski paviljon so obiskali številni predstavniki sovjetskih firm in vladnih ustanov. Sejemsko prireditev pa so kot običajno spremljali številni pogovori o vprašanjih tekočega sodelovanja, predvsem pa je bilo težišče pogovorov na dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju. Pri teh razgovorih je sodeloval tudi predsednik komiteja za industrijo in gradbeništvo SRS tov. Uroš Slavinec.
O tem ali smo v. celoti zadovoljni z opravljenimi pogovori in dogovorjenimi posli bi bilo v tem trenutku preuranjeno soditi, glede na dolgoročno obdelovanje tega tržišča in odnosov, ki imajo dolgoročni pomen. Dejstvo je, da je Helios že vrsto let čvrsto prisoten na sovjetskem tržišču in da je tudi naša bodoča razvojna orientacija usmerjena h krepitvi medsebojnega ekonomskega sodelovanja. Zaradi mnogih sprememb, ki so prisotne v sovjetski politiki in gospodarstvu, katerih posledice je bilo zlasti v letošnjem letu čutiti v medsebojni izmenjavi (izpad izvoza naših izdelkov) predstavlja zadosten dokaz o drugačnem sistemu trgovanja na tem vse bolj zahtevnem tržišču. To dejstvo pa sedanje odnose zaradi teh momentov spreminja v marsičem. Vse te okoliščine namreč tudi z naše strani zahtevajo veliko mero fleksibilnosti in upoštevaje vse prednosti, ki smo si jih ustvarili na sovjetskem tržišču s tehničnim znanjem in kvaliteto. S temi pogovori in strategijo aktivnosti, ki bo sledila, si Helios brez dvoma utrjuje svojo pozicijo, z vsemi komperativnimi možnostmi in prednostmi, ki so izraženi skozi tehnologijo avtolakov in akrilnega emajla. Na tem področju smo na sovjetskem tržišču ena od vodilnih firm, to pa je prednost in obenem možnost za dopolnitev asortimana za avtomobilsko industrijo, industrijo hladilnikov in temu spremljajoče industrije. Poleg tega se odpirajo tudi možnosti za plasiranje škrobnih izdelkov in proizvodnega programa TKK Srpenica. Drugi pomemben segment sodelovanja pa so dolgoročne kooperacije, za katere so bili v teh pogovorih navezani konkretni
st'k'- Marjan Bolhar
sp
Ri
I P*
tr bi
hI to ki
ki d<
tn
u$ 1. je
si vi rr
ni Pi
\<V'tn>>yi m
»r trzinski krajevni praznik. Kulturni spored so pripravili učitelji
ja 'n učenci domače OŠ Edvarda Kardelja
il
J 9. oktober krajevni praznik TRZINA! ; Spomin na padle partizane ili Petnajst let obstoja KS Trzin
>;Prvo praznovanje krajevnega praznika
Pred dnevi so se zbrali v dvorani DPO v Trzinu mnogi domačini, ki so tako ali drugače vključeni v delo krajevne skupnosti ali družbenopolitičnih organizacijah, da proslavijo 9. okttebra, ki so ga prevzeli za svoj krajevni praznik in letos tudi Prvič praznovali.
V slavnostni besedi je govornik, predsednik krajevne konference SZDL Jože Kosmač pojasnil, zakaj je bil prav 9. oktober povzet krajevni praznik. Na ta dan leta 1944 so domobranci za-
s(l grešili velik zločin saj je okupator skupaj s svoji-. mi pajdaši raztrganci in nemškimi orožniki na Podgorškovi domačiji na Jemčevi ulici ubil trojico vodilnih okrajnih političnih delavcev: sekretarja okrajnega komiteja KPS Mengeš Janeza Bur-jo-Miška, člana okrajnega odbora OF Mengeš Miha Vrhovnika-Blaža in načelnika okrajne gospodarske komisije Mengeš Jožeta Podgorška-Rudija. Na predvečer tega dne so vsi trije tovariši prišli vsi premočeni in utrujeni iz Tuhinja čez polje v Trzin na Podgorškov dom. Okrog 4. ure zju-| ll*aj so hišo obkolili nemški orožniki in domobranci iz Mengša in Domžal ter šli naravnost nad hlev, kjer so ti trije na mrvi spali. Uboj vseh treh tovarišev je bil zelo krvav in krut, saj so jih po nekaj
strelih zvlačili s krampi za mrvo izpod nje, napol žive ali mrtve pretepali, na koncu pa iznakažene, da jih skoraj ni bilo spoznati, na dvorišču dokončno ubili.
Istočasno pa v Trzinu obeležujejo tudi 15-le-tnico delovanja Krajevne skupnosti, ki je bila ustanovljena po sklepu zbora volilcev spomladi ! *• 1971, uradno delovanje Krajevne skupnosti pa Je pričelo L januarja 1972.
V pregledu doseženih uspehov se je Jože Ko-Srnač spomnil različnih pridobitev, gradenj, opravljenega dela, ki ga ni bilo malo. Pridobitve so na Mnogih področjih prispevale k sedaj že dokaj urejenemu in normalnemu utripu življenja v KS.
t V nadaljevanju prireditve so navzoči prisluh-JJdi kulturnemu sporedu, ki so ga pripravili na domači osnovni šoli, ob sklepu pa so Trzinci pripravili tudi tovariško srečanje.
J i •
Prireditve so ponesli vence k spomenikom...
C--■-1_
Ob tednu boja proti sladkorni bolezni
Zakaj toliko govorimo in pišemo o sladkorni bolezni, zakaj celo »teden boja proti sladkorni bolezni«? Proti sovražniku, ki ga poznamo, se je lahko bojevati. Sladkorni bolezni se lahko izognemo ali pa jo preložimo za leta in desetletja, če le znamo pravilno živeti, predvsem pravilno jesti.
»iaukGiiia boiežen jE namreč OOiezs:": pičSnOV?,-je stanje stalno povišanega sladkorja v krvi, kar pa je posledica prirojenih dejavnikov in dejavnikov okolja, kar pogosto deluje skupaj.
Trebušna slinavka, organ ki leži v zgornjem delu trebušne votline, izloča posebno snov, hormon inzulin, ki uravnava prestopanje sladkorja iz krvi v celice telesa. Tega hormona pa včasih ni zadosti, se izčrpa, npr. pri boleznih trebušne slinavke, alkoholikih, pri debeluhih, pri potomcih ali sorodnikih diabetikov. Nastane motnja ne samo v presnovi sladkorja oz.'Ogljikovih hidratov, ampak tudi maščob in beljakovin. Ta motnja lahko dolgo časa poteka. brez zunanjih znakov in jo ugotovimo samo ob slučajnem, npr.: sistematskem pregledu krvi in urina. Kajti sladkor prehaja tudi skozi ledvice v urin. Tako — s preizkušanjem urina — so bolezen spoznavali že stari narodi, Egipčani paso jo opisali žel. 1550 pr.n.št.Kasneje so jo imenovali diabetes mellitus, kar pomeni »medeno pretakanje« .
Ko se sladkor v krvi postopno viša, se pojavijo tudi zunanji znaki bolezni: žeja, pogosto uriniranje, utrujenost, hujša-nje, povečan apetit, motnje vida, zadah po acetonu. Bolezen potrdimo s pregledom krvi in urina, nujno je takojšnje zdravljenje. Bolnik potrbuje ustrezno dieto, včasih dodatno zdravljenje s tabletami, tisti pa, pri katerih trebušna slinavka popolnoma odpove, tudi vsakodnevno injekcijo inzulina. Težji bolniki potrebujejo nekaj tednov bolnišničnega zdravljenja, pa tudi vsi otroci, pri katerih je ta bolezen sicer redka, vedno pa se zdravijo z inzulinom.
Bolnik, ki posluša in se drži nasvetov zdravstvenih delavcev, ki drži ustrezno dieto,
jemlje predpisane tablete ali si daje inzulin, s temi ukrepi vzdržuje skoraj normalno višino krvnega sladkorja in tudi živi normalno življenje. Zaveda se, da bo le tako odložil ali tudi preprečil nastanek poznih zapletov na drobnih žilicah oči, ledvic, živcev in žil in zgodnjo arteriosklerozo. Te spremembe, ki se jih pri sladkorni bolezni najbolj bojimo, vodijo do slepote, odpovedi ledvic, odmrtja prstov nog ali srčne oz. možganske kapi.
In kaj lahko naredimo v boju proti tej tako hudi, pa tudi tako razširjeni bolezni?
Ima jo 3—6 % prebivalstva na svetu, v Sloveniji imamo registriranih blizu 60.000 bolnikov, v Domžalah 800 bolnikov s sladkorno boleznijo.
Bolezen se da preprečiti ali za dolga leta odgoditi — za to je potreben samo zdrav način življenja. V prvi vrsti je potreben zdrav način prehrane. To pomeni, da pojemo toliko, kolikor porabimo. Če pa pojemo preveč ali porabimo premalo, vodi to v debelost. In debelost, ki je najbolj pogosta motnja presnove sploh, vodi pogosto v izčrpanje žleze slinavke in s tem v sladkorno bolezen. Posebno bi morali paziti na normalno telesno težo sorodniki sladkornih bolnikov, žene ki so rodile nad 4500 gr težke otroke in vsi starejši ljudje. Za vzdrževanje normalne telesne teže je potrebnih 5 dnevnih, ne preobilnih, nemastnih obrokov hrane in pa dosti gibanja. Moderni človek preveč sedi in se vozi, premalo hodi in teče. Z gibanjem porabljamo zaužito hrano in krepimo notranje organe
Za konec še tole
OBVESTILO!
Društvo za boj proti sladkorni bolezni DOMŽALE vabi vse sladkorne bolnike, tudi tiste, ki še niso člani društva, da se 13. novembra 1987 ob 16. uri udeležijo OBČNEGA ZBORA društva, združenega s predavanjem dr. Janeza Svoljška: O POSLEDICAH SLADKORNE BOLEZNI. Predavanje bo v ZD DOMŽALE, trakt »C« -— kletna predavalnica. Članom društva posebnih pisnih vabil ne bomo pošiljali.
Vabljeni! Dr. Kokalj-Limbek Breda
Društvo za boj proti sladkorni bolezni, Domžale
Za demokratične volitve
Oglašam se na članek iz 15. številke Občinskega poročevalca na 2. strani. Bralci naj bi povedali svoje mnenje o spremembah volilne zakonodaje.
Prav.
Zavzemam se za neposredne volitve od krajevne skupnosti do federacije (da bom na listku lahko obkrožil (črtal) tudi člane predsedstva SFRJ)!
O samem članku pa tole: 1. Rad imam zgoščena besedila, a članek je le preveč okleščen pojasnil, napovedi stavkov in razlag. Zato je težko razumljiv. Pravzaprav ne več točno, »kam pes taco rnv.li« (ali pa oblast šapo).
In še tiskarski škrat je pridal
svoje.
2. V postopku pred javno razpravo in med njo ne bi smeli posameznih predlogov spremljati s podatkom manjšinski. To je zavajajoče! Celo nesprejemljivo, če se javna razprava niti še začela ni! Je kdo že sploh preštel število glasov za posamezne predloge? Mislim, da je ta manjšinskost bolj želja (zahteva) delovne skupine, ne pa razpoloženja ljudi. Prav je tudi, da predloge merimo po kakovosti, ne pa po številu predlagalcev.
3. Članek govori o zakonodaji. Zato v besedilu ne sme biti prostora za: naj se, naj uveljavi, prizadevati si, naj bo ...
IGOR LIPOVŠEK LENASI
in mišice, istočasno pa sproščamo živčne napetosti. Tudi stalne napetosti ali »stres« nam zvišujejo krvni sladkor in tako pospešujejo razvoj slad-
korne bolezni in arterioskle roze.
Torej: živimo zdravo, pa se nam tudi sladkorne bolezni ne bo treba bati.
Razvojni zavod sporoča:
Mengšani —
sedaj pa telefoni za vas!
Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale, skupaj s Podjetjem za PTT promet Ljubljana, poziva vse občane — interesente za nove telefonske številke, ki gravitirajo na telefonsko centralo Mengeš, da izpolnijo predloženi vprašalnik. Obstaja namreč možnost, da se tudi v Mengšu poveča telefonska centrala in zgradimo manjkajoče telefonsko omrežje, v kolikor bo zadostno število interesentov s tega področja.
Okvirna finančna obveznost zainteresiranih pri združevanju sredstev znaša po cenah 1. oktobra 1987:
— 600.000 din za gospodinjstva (telefonska številka)
— 1.200.000 din za delovne organizacije in obrtnike (telefonska številka).
Obstaja možnost obročnega odplačevanja v 6 obrokih.
Poleg zgoraj navedenih stroškov je obveznost naročnikov, da pred samim priklopom na telefon plačajo še takrat veljavni prispevek Podjetju za PTT promet Ljubljana, oproščeni pa so prispevka Območni SIS za PTT promet Ljubljana.
Okvirni rok za priključitev interesentov na telefonsko omrežje je do konca leta 1990 — natančneje bo ta rok opredeljen, ko bo ugotovljen interes občanov Mengša za to akcijo. Predvidevamo, da bi podpis pogodb z občani stekel v mesecu novembru 1987. Obveznost občanov in delovnih organizacij, ki se vključujejo v to akcijo je enaka tisti, ki velja po današnjih cenah za »akcijo 4000 telefonov« v Domžalah in predelih, ki gravitirajo na telefonsko centralo Domžale.
Še nekaj besed o poteku akcije »4000 telefonov« v Domžalah: objekt — prizidek k PTT objektu Domžale je zgrajen ter bo svečano predan v uporabo sredi oktobra. Montažna dela same nove digitalne telefonske centrale še niso pričeta, s tem da Podjetje za PTT promet Ljubljana kljub velikim finančnim težavam nekako zagotavlja končni rok montaže centrale v istih terminih kot je bilo predvideno po programu aktivnosti. Za enkrat vse kaže, da bodo izpolnjeni roki priključitve novih naročnikov, skladno z medsebojnimi pogodbenimi določili.
-PRIJAVNICA-
(Priimek in ime oziroma naziv delovne organizacije)
STANUJOČ:
(Naslov)
IZJAVLJAM, DA ŽELIM PRIDOBITI NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO (ČE VEČ, NAVEDITE KOLIKO) NA OBMOČJU TELEFONSKE CENTRALE MENGEŠ TER DA SEM PRIPRAVLJEN SOFINANCIRATI RAZREŠITEV TELEFONSKIH ZMOGLJIVOSTI V MENGŠU.
VLOGO ZA DODELITEV TELEFONSKE ŠTEVILKE IMAM VLOŽENO NA POŠTI OD DNE
Datum
Datum:
Lastnoročni podpis
IZPOLNJENE PRIJAVNICE DOSTAVITE NA NASLOV: DO RAZVOJNI ZAVOD DOMŽALE, LJUBLJANSKA 76, 61230 DOMŽALE.
* *
\ \
i
i
Razmišljanje:
Je res pamet boljša kot žamet?
Strokovne in politične strukture že več let opozarjajo, da je v naši družbi premalo cenjeno znanje oziroma da v tako majhnem gospodarstvu kot je slovensko in jugoslovansko ne izkoriščamo dovolj znanja, ki ga imajo visoko strokovni kadri. Čeprav vemo, da bomo lahko le z izkoriščanjem znanja in sposobnosti sledili tehnološkim dosežkom v svetu, v tej smeri naredimo bolj malo. Vzgojno izobraževalni sistem ne sledi dovolj tem ciljem, ker je preveč naravnan na izobraževanje poprečnih in podpoprečnih učencev, sistem'nagrajevanja po delu v združenem delu je naravnan preveč uravnilovsko in nenazadnje, marsikje se visoko strokovnih kadrov celo bojijo, ker bi jih ti izpodrinili z njihovih položajev. Upoštevati moramo tudi, da taki kadri praviloma nimajo dovolj raziskovalnih oziroma razvojnih možnosti in se zaposlijo na delovnih mestih, kjer njihov strokovni potencial še daleč ni izkoriščen.
Da bi te probleme vsaj ublažili je v lanskem letu sprejeti sporazum o štipendiranju prinesel novost — štipendiranje nadarjenih učencev. Seveda samo štipendiranje nadarjenih učencev še ne rešuje problema, treba je izvesti še niz spremljajočih aktivnosti. V prvi vrsti je potrebno odkrivati, kdo so nadarjeni učenci, jih potem spremljati in vzpodbujati tekom izobraževanja, nuditi možnosti, da dosežejo čim višjo stopnjo izobrazbe, ustrezno zaposliti in jim nuditi možnosti nadaljnjega izpopolnjevanja.
V osnovni šoli smo v preteklih dveh desetletjih že odkrivali nadarjene učence, vendar ostalih spremljajočih aktivnosti ni bilo, zato se je tudi s tem delom prenehalo. Na osnovi navedenega sporazuma o štipendiranju smo v lanskem letu ponovno začeli odkrivati nadarjene učence tako v osnovni kot srednji
šoli, na višjih in visokih šolah pa to delo še ni zaživelo.
Tako smo tudi v Domžalah v lanskem letu pričeli odkrivati in štipendirati nadarjene učence. Osnovne in srednje šole so evidentirale 37 nadarjenih učencev, vendar jih le 12 izpolnjuje vse kriterije, določene v sporazumu o štipendiranju. Po poklicnih profilih pa je sestav naslednji: 7 naravoslovno matematičnih tehnikov, in po eden družboslovno jezikovni tehnik,
elektrotehnik plAWrr\nilr nroHKon« p-f-«w»■■
clc---! -„.ni>., jiuuuvm ivinim, oiiujiu icn-
nik in študent akademije za likovno umetnost.
Tudi v letošnjem letu je bilo evidentiranih 37 učencev, pogoje za to štupendijo pa jih izpolnjuje 14 in sicer 7 naravoslovnih tehnikov, dva na družboslovni in splošno kulturni šoli, dva elektrotehnika elektronika, en strojni tehnik, en dipl. ekonomist in en dramaturg.
Ob pregledu poklicne izobraževalne strukture ugotovimo, da štipendiramo tudi učence in študente s suficitarnimi poklici, vendar ob nadarjenosti sufici-tarnost poklica ne more in ne sme biti ovira.
Zavedati se moramo, da štipendija nadarjenemu učencu ni mišljena kot materialna pomoč, ampak kot vzpodbuda za nadaljnji študij in nagrada za njegove dosedanje dosežke, čeprav višina štipendije ni sorazmerna doseženim rezultatom.
Z odkrivanjem nadarjenih učencev, ki še ni dovolj dorečeno in štipendiranjem je opravljen le prvi del razvoja visoko strokovnih kadrov, bojimo pa se, da združeno delo ne bo dovolj sprejelo in spremljalo tega izziva, čeprav je edino v tem njegova perspektiva. Vsakodnevno namreč ugotavljamo, da je nujno potrebno prestrukturirati gospodarstvo, v katerem se bo izkoriščala pamet, ne pa fizična moč, ki je v naši občini tudi že primanjkuje.
V primeru, da združeno delo naše občine ne bi sprejelo teh kadrov, nam bodo ušli v druge občine ali celo v tujino.
Izkušnje iz nekaterih drugih slovenskih občin so zelo vzpodbudne, kajti njihovo združeno delo se živo zanima za nadarjene kadre in jih močno želi kadrovsko štipendirati. J. C.
•o
s
s
Možnosti učenja tujih jezikov v Domžalah
Razgibana dejavnost Delavske univerze na področju jezikovnega izobraževanja
Znanje tujih jezikov je izredno pomembno za razvoj znanosti, tehnike in tehnologije, skratka za napredek celotne družbe. Družba se ne more razvijati kakovostno le z vrhunskimi posamezniki, temveč z množično ustvarjalnostjo, za to pa je potrebna višja stopnja znanosti, kar velja tudi za tuje jezike.
Delavska univerza Domžale je v skladu z načrtovanim razvojem gospodarstva v občini Domžale ter sodelovanjem združenega dela z nemško govorečimi deželami pripravila dolgoročni program usposabljanja otrok, mladine ter odraslih na področju tujih jezikov.
Tečaji za odrasle
Odrasli imajo možnost študija tujih jezikov v: začetnih, nadaljevalnih ter tečajih III. stopnje in konverzacijskih tečajih angleščine, nemščine, italijanščine ter ruščine.
Vpisi v jesenski semester (september—januar) so v mesecu septembru. Vpisi v spo-
mladanski semester (februar—junij) so v mesecu januarju. En semester obsega 100 šolskih ur predavanj in sicer: v popoldanskih oz. večernih urah 2x3 ure tedensko. Ob zaključku tečaja prejmejo slušatelji ustrezna potrdila.
Literaturo oz. učbenike preskrbi Delavska univerza Domžale.
Program N usposabljanja tujih jezikov nemščina/angleščina
I. Tečaji tujih jezikov za predšolske otroke (nemščina, angleščina).
II. Tečaji tujih jezikov za učenec 1. razredov Osnovnih šol (nemščina, angleščina).
III. Program fakultativnega pouka nemščine za učence 3. razredov Osnovnih šol.
IV. Tečaj tujih jezikov za učence 5. in 6. razredov Osnovnih šol (nemščina).
V. Tečaji tujih jezikov /a učence 7. in 8. razredov osnovnih šol (nemščina).
VI. Tečaji tujih jezikov za odrasle oz. mladino, študente, občane (nemščina, angleščina, italijanščina, ruščina).
Programi, pouk in izvedba tečajev tujih jezikov predšolski otroci v VVO (nemščina, angleščina)
Vpisi /a predšolske otroke in učence v Osnovnih šolah pred* vidoma potekajo po ustaljenem postopku. V VVO se otroci ob vpisu v »Malo šolo« istočasno lahko vpišejo tudi v tečaje tujih jezikov (angleščina oz. nemščina). Prijavnice dobe starš' v VVO ter jih izpolnjene pošljeju na Delavsko univerzo Domžale. Z novim šolskim letom vpisujemo izključno šoloobvezne otroke zaradi tega,
da formiramo skupine iste starosti.
Učenci v Osnovnih šolah (nemščina do 8. razreda, angleščina do 4. razreda)
Ob vpisu otrok v 1. razred dobe starši pri svetovalni službi na šoli ali pa kasneje, praviloma v mesecu septembru pri razredniku »prijavnico« v kateri so navedeni vsi podatki v zvezi s tečaji tujih jezikov.
Enako velja tudi za učenec 3. razredov (fakultativni pouk nemščine) ter učence 5., 6., 7. in 8. razredov Osnovnih šol, da dobe vse podatke v zvezi z izvedbo tečajev,
Pouk poteka po izbranih programih za vsako starostno skupino in sicer celo šolsko leto od septembra do junija.
Jesenski semester traja od septembra do januarja (50 ur), spomladanski semester traja od februarja do junija (50 ur), Pouk je organiziran v popoldanskem času, da se učenci od poči jejo, ojsveže in tako lažje slede pouku.
V skladu z učnim načrtom so predvidene govorilne ure. roditeljski, sestanki in odprte učne ure za starše. Pri fakultativnem pouku nemščine za učence 3. razredov se Znanje ocenjuje v sklatiti s »Pravilnikom o ocenjevanju«. Ocena se v piše v spričevalo.
Vsa ostala pojasnila dobe starši in učenci na uvodnem sestanku.
V mengeškem Domu počitka
Žarek sonca v jeseni življenja
Ob koncu septembra, ko je bilo še nenavadno toplo in lepo vreme, so v mengeškem Domu počitka brezplačno nastopili ansambla Stoparji iz Loke pri Mengšu in Nagelj ter harmonikar Milan Resnik, spontano prireditev je na dvorišču pod kostanjem vodil priljubljeni Boris Kopitar, direktorja doma Srečka Berčiča pa smo tokrat srečali v kuharski obleki, s pravo kuharsko kapo, saj je sam tudi pekel dobrote in jih stregel svojim oskrbovancem. Prireditev je na hitro, toda odlično, organiziral fotoreporter Vido Repanšek.
Ansambel Stoparji iz Loke pri Mengšu so v Domu počitka nastopili že večkrat in zato so tudi letos poželi lep aplavz. Prvič pa so še oskrbovancem predstavili letošnji amaterji leta iz radijske oddaje Kar znaš - to veljaš — ansambel Nagelj, ki so v zadnjem času močno napredovali, posebno z novo pevko, tako da se obeta še en odličen ansambel v našem koncu. Milan Resnik, virtuoz s harmoniko — pred nedavnim je zmagal ceio na mednarodnem tekmovanju v Italiji in tako samo še potrdil izvrstno kvaliteto — je zaigral več skladb s svoje nove kasete. Vmes pa je vesele stresal iz rokava Boris Kopitar in prenekaterega oskrbovanca .oz. oskrbovanko spravil v
neustavljiv smeli.
Posebno se je potrudilo tudi strokov no osebje Doma počitka, Z direktorjem Srečkom Bcrčičem na čelu, saj so svoj delavnik podaljšali v popoldne in v ečer, vse samo zato, da bi-bili vsi v domu zadovoljni in da bi jim piknik na prostem ostal v
spominu tudi v dolgih jesenskih in zimskih dneh. Cvetličarka Marjeta Šuštar je najstarejši oskrbovanki 95-lctni Ivani Lednik podarila šopek, ki smo ga ji odnesli v sobo: Milan je ves čas igral, Vido pa slikal.
»Prinesli ste nam žarek sonca v jesen življenja ...« se je na koncu v imenu vseh zahvalila ansambloma, harmonikarju, voditelju in organizatorju prof. Jožefa Beričič. Vsi nastopajoči so obljubili, da se ob letu spet vidimo v Domu počitka. Vsesplošno zadovoljstvo^ ki smo ga lahko razbrali z obrazov oskrbovancev, je to misel podkrepilo, večurno brezplačno igranje o/, zaba vanje starejših občanov pa je tudi potrdilo visoko zavest vseh sodelujočih. V mengeškem lepem in čudovito urejenem Domu počitka je tako minil še en dan, ki je bil drugačen, napolnjen z najlepšo vsebino. Hvala glasbenikom in osebju v imenu vseh starejših občanov!
1. Sivec
AIDS - ne okužite se zaradi nevednosti
AIDS je bolezen, o kateri veliko govorimo, o kateri se veliko bere in piše, zato bomo skušali najpomembnejše informacije o tej bolezni zapisati tudi v
n?i«m glasilu in varr. tako mogoče tudi pomagati.
Kaj je AIDS?
To je bolezen, pri kateri človek izgubi svojo naravno odpornost — to je obrambno zmožnost pred okužbami.
Zaradi zmanjšane odpornosti postane človek dovzetnejši za najrazličnejše okužbe ali rakasta obolenja, ki zdravega človeka ne bi prizadele v tako težki obliki.
Kaj povzroča AIDS?
AIDS povzroča virus, ki se imenuje HIV. Virus lahko v človeku dalj časa miruje. Tak človek je zdrav nosilec brez znamenj bolezni, vendar ga moramo smatrati kot kužnega. Čas od okužbe z virusom do pojava bolezenskih znakov je od šest mesecev do pet ali še več let.
Kakšna so znamenja bolezni?
— slabo počutje, dalj časa trajajoča povišana telesna temperatura, driska, hujšanje, nočno potenje, otekle bezgavke,
— pljučnice, ki so težko ozdravljive in se rade ponavljajo,
— pogoste okužbe z glivicami, z virusom herpesa in paraziti,
— vrsta nevroloških znamenj. Kako se virus prenaša?
— s spolnimi odnosi z okuženimi osebami,
— z brizgalkami, iglami in drugimi ostrimi predmeti, ki so bili v stiku z okuženo krvjo (narkomani),
— s prenosom z okužene matere na otroka v nosečnosti, med porodom in pri dojenju.
DO OKUŽBE PRIDE LE, ČE VIRUS PRIDE V KRI!
Z AIDS-om se ne moremo okužiti:
Pri posegih v zdravstvenih organizacijah, pri dajanju in sprejemanju krvi za transfuzijo ter pri presaditvi organov, pri družabnih stikih v družbi, na delovnem mestu, v javnih lokalih, na prevoznih sredstvih, v šoli in drugih kolektivih, pri rokovanju, s hrano, z vodo, v bazenih, po zraku, po dotikih živali in po pikih mrčesa.
PREVENTIVNI UKREPI
— preiskovanje krvi in krvnih sestavin na prisotnost protiteles za virus,
— razkuževanje pribora za zdravstvene posege ter uporaba igel, brizgalk in drugega materiala za enkratno uporabo,
— prosvetljevanje in zdravstvena vzgoja prebivalstva.
JE AIDS OZDRAVLJIV?
Bolezni zaenkrat ne znamo zdraviti. Le začasno lahko nekoliko umirimo morebitne okužbe, ki izčrpavajo bolnika in mu s tem podaljšamo življenje. Cepiva ni, največji optimisti menijo, da bomo zdravilo dobili v naslednjih 5 do 15 letih.
KAJ LAHKO STORIM SAM?
— uporabljam kondom pri vsakem spolnem občevanju,
— izberem varne oblike spolnih odnosov
— čim manj menjam spolne partnerje
— izogibam se spolnega občevanja s partnerji, ki jih ne poznam dobro,
— preprečujem stik krvi, urina, blata, semenske tekočine ali izločka iz nožnice partnerja s svojo krvjo, nožnico, črevesom ali usti.
ŽIVLJENJE Z OKUŽENIMI OSEBAMI NI NEVARNO ZA NIKOGAR, KI PRIHAJA Z NJIMI V STIK PRI OBIČAJNEM DRUŽINSKEM ŽIVLJENJU, DRUŽABNEM ŽIVLJENJU, NA DELOVNEM MESTU IN DRUGJE.
Mislite, da še ne veste vsega? Vprašajte svojega zdravnika! Pomagal vam bo, ali vas napotil k ustreznemu strokovnjaku.
C iob idp nF >lar i n ten lov 'alr toj Dči tih )sel )or )ot lan n
180
iCoi
>as
nn
e c
grel
no
ivo
Do
»L
noš
do
opi
na
rati
Ml;
slec
Ob tednu otroka
Teden od 5. do 12. oktobra je bil namenjen otrokom in naši skupni skrbi za njihov zdrav razvoj.
Svetovni dan otroka sta ustanovila mednarodna unija za varstvo otrok in organizacija UNICEF z namenom, da spomnita vse narode sveta na njihovo odgovornost do otrok.
V naši državi smo se glede na probleme, ki spremljajo to področje, odločili, da bo geslo tega tedna »OTROK - DEMOGRAFSKA IN MIGRACIJSKA GIBANJA«. S tem geslom smo želeli opozoriti na slabosti in probleme, ki spremljajo razvoj prebivalstva in jih zlasti boleče občutijo otroci, ki v nekaterih naših okoljih nimajo ustreznih pogojev za življenje.
Besede OTROCI SO NAŠE
NAJVEČJE BOGASTVO, S< NAŠA PRIHODNOST pi* večkrat ostajajo le besede, ki1 praksi ne najdejo odziva, saj I vse preveč dni in tednov v let! ko zaradi vsakdanjega temR življenja, želje po boljšem i vljenju, skrb za otroke potiskt mo v ozadje. Naše družine vj likokrat zaradi objektivnih, p tudi osebnih težav niso varfl1 zavetje otrok, pa tudi družb' kot celota premalo skrbi nam* nja vsem otrokom, njihovi pf| hodnosti, ki bo tudi naša pf hodnost.
Zato naj letošnji TEDEl-OTROKA pomeni ne le pov«* čano skrb za otroke, temveč m di našo odločitev, da bo naš3 skrb za otroke naša vsakdanja skrb za našo skupno prihodnost.
V.
delovna akcija domžalskih larkacistov na Konju
Konj je 1803 m visok vrh v Kamniško-Savinjskih Alpah. Na jugu iiitji na planino uoi in Veliko planino, na zahodu in vzhodu pa se spuščajo strme prepadne stene, ki so raj za alpiniste in na severu ga obkrožajo vršaci Kamniških planin.
Konj je priljubljena izletniška točka izletnikov, saj se nanj lahko podajo s Kopišč in Velike planine preko planine Dol, ali pa se povzpnejo nanj z nasprotne strani — po prelepi dolini Kamniške Bele, do Presedlaja in po dobro zavarovani poti do yrha Konja. In ker se na Konja podaja vedno več planincev in ker je bil Konj zadnjikrat dobro zavarovan pred 15 leti, je klical na ponovno dodelavo poti in obnovo varovanja.
Delovna akcija pa se je začela iober mesec prej, predno smo se •dpravili v steno, ko sta si Marjan n Franci ogledala teren in izdelala •lan poteka akcije. Stanje poti nam £ narekovalo, da bo potrebno v teno Konja vgraditi 70 novih kli-iov različnih vrst, 40 m nove varo-'alne vrvi, del poti prestaviti in ob-•toječe varovanje na novo utrditi. Očitno je bilo, da vseh novo vgraje-lih varovalnih naprav in orodja ter >sebne opreme ne bo možno trans-)ortirati-s sedmimi, za delo v steni Jotrebnimi markacisti. Zato so tam na pomoč priskočili alpinisti n nam s sedmimi člani znosili 180 kg varovalnih naprav na vrh £onja. Dne 10. 7. 1987 popoldne Ja seje ekipa članov markacijskega n mladinskega odseka PD Domža-e odpravila na delovno mesto, na greben Konja. Transportirati smo norali 180 kg orodja in strojev ter ivojo opremo, ki smo jo do planine Dol pripeljali s terenskim vozilom »LADA NIVA«. Nato je potekala nošnja opreme do planine Dol in do planine Rzenik. Vendar je bilo opreme preveč inje nošnja opreme na planino Rzenik potekala dvakratno. Zvečer smo se nastanili v Mlakarjevi bajti na Rzeniku. Naslednje jutro smo najprej prenesli
do Konja vso opremo in ob 6.30 začeli z delom. Zvok vrtalke in udarci macole so odmevali in se odbijali od sten ves dan. Delo je bilo naporno in predvsem zelo nevarno, saj je delo s stroji na takem terenu nenehno povezano z nevarnostjo padca. Janez, Roman in Borut smo bili transportna služba, ki je skrbela za orodje in ostale stvari, ki so jih vrtalci potrebovali pri delu. Opravili smo okrog 20 vzponov na Konja in pri tem prenesli do vrha pod steno celotno opremo in jo tudi prenesli nazaj na vrh. Posebno seje izkazal Janez, ki seje odpravil do 2 uri oddaljenega Domžalskega doma na Veliki planini, kjer nam je oskrbnik skuhal odličen krompirjev golaž. Prvi dan je minil v delovnem vzdušju, vendar v veselem razpoloženju. V nedeljo nas je prebudilo zgodnje jutranje sonce, ki je posvetilo v majhno, vendar prijetno Mlakarjevo bajto. Ob 6.00 smo bili že na delovišču. Tokrat smo začeli urejevati spodnji del poti, ki vodi iz Presedljaja na Konja. Napravili smo eno novo vrvno varovanje ter dva odseka poti v dolžini po 15m opremilfz oprijemalnimi klini. Ob 13.00 smo zaključili z deli in se odpravili proti dolini.
Pot je bila v času del zaradi var-
nosti obiskovalcev zaprta. Kljub obvestilu v časopisu in na radiu ter opozoninim tablam na izhodiščni poti, so se na poti pojavljali nedisciplinirani planinci, ki pa so se morali vrniti v smer prihoda. Vendar pa so. se kot pravi planinci pokazali trije kamniški planinci, ki so nam priskočili na pomoč pri transportu opreme na planino Dol in nam tja prenesli del opreme. Zaradi prevelikega tovora smo se odločili, da pustimo težje stvari v planšariji na Dolu, lažje stvari pa smo po Dolskem Grabnu prenesli v dolino Kamniške Bistrice.
V dolino smo se vračali z zadovoljstvom in ponosom, kajti težko, naporno in koristno delo za planinstvo in varnost pohodnikov je bilo uspešno opravljeno v krajšem času kot je bilo predvideno. Na koncu se markacijski odsek zahvaljuje vsem članom društva, ki so kakorkoli pripomogli in pomagali pri izvedbi te akcije, upravnemu odboru PD Domžale, mladinskemu in alpinističnemu odseku ter lastnikom Mlakarjeve bajte na Rzeniku.
UDELEŽENCI AKCIJE Križnar Marjan, vodja akcije Vesel Franci, pomočnik vodje Pirnat Alojz Pirnat Roman Pirnat Lojze Savnik Janez Peršolja Borut
ŠE NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV
— V steno Konja smo v dveh dneh zvrtali 80 izvrtin od premera
J
Jubilej:
Rajka Konšek - 75 letnica
Rajka Konšek je menda najbolj znana gostilničarka v naši občini. Dolga desetletja je bila v gostilni pri Konšku, kamor se je primožila leta 1934 gospodinja, direktorica, šefinja, kuharica, pač tista delavka, ki je najbolj zaposlena in tudi najbolj odgovorna. V dobrem in slabem.
Razgovor z našo jubilantko je potekal v njeni hišici v Mur-glah, kamor sta se na jesen življenja preselila z možem Gregorjem, tudi znanim turističnim in gostinskim delavcem s Trojan.
»Lepi časi so bili nekoč,« pripovedujeta. »Četudi so na Trojane vodile prašne ceste iz Savinjske doline, Zasavja in iz Domžal, nam nikoli ni bilo dolgčas. Dvakrat nas je obiskal celo naš maršal Tito in spomini na ti dve srečanji na Trojanah so nekaj najlepšega, kar hrani človek v spominu na leta, ki jih Je preživel!«
Pa krofi! Oh, ti krofi! Vse je v znamenju krofov, da se le omeni krajevno ime Trojane. Rajka pripoveduje, da je sprva gostilna, kamor se je primožila, Ponujala gostom le tisto, kar običajno ponujajo gostilne. Pa se je nekoč cvrtje pustnih krofov podaljšalo po prazniku! — Ostalo je posebna celoletna gostinska ponudba — in atrakcija
za vse čase. Krofi s Trojan! Zanje Rajka tudi slučajno ne pove recepta, le to skrivnost ji stežka izpulimo, da mora biti v krofih nekaj več ruma, kot gospodinje običajno mislijo, da ga je prav.
Potem se pogovarjamo o številu krofov, ki so jih na Trojanah doslej spekli. Sprva deset-tisoči, kasneje stotisoči, pa milijoni in naprej. Sedaj štejejo že kdovekateri milijonti krof.
Podatke o teh napečenih izdelkih Rajka skrbno hrani v posebni knjižici, ki se zdi kot, da ji je vedno pri roki. Le vanjo pogleda, pa se vrne na Trojane, med svoje delavke, svoje krofe, v tisti dišeče masleni vonj, ki ga krofi razširjajo v naše nosnice.
Ob čestitkah za osebni jubilej ob vseh teh spominih in njenem prispevku gostinstvu in turizmu naši občini ne kaže drugega kot jubilantki Rajki Konšek in možu Gregorju zaželeti še dolgo vrsto zdravih let.
M. B.
Biserna poroka Štefana in Ivane Sršen
Delo markacistov ni lahko.
21 do 32 mm globine 200 do 350 mm.
— Zabili smo 60 klinov različnih vrst.
— Napeli smo 35 m nove vrvi.
— Obnovili smo 10 vrvnih varovanj ter napravili eno novo.
— Dva odseka poti dolžine 15 m smo opremili z oprijemnimi klini.
— Za transportirati smo imeli naslednjo opremo:
— agregat mase 33 kg,
— vrtalni stroj mase 15 kg,
— bencin mase 44 kg,
— ostalo orodje, svedri in električni kabli, vse skupaj mase 185 kg, kar znaša 27 kg na osebo, brez osebne opreme.
PERŠOLJA BORUT Simona Jenka 13/a 61230 Domžale
Letošnje leto je bilo za Domžale zares bogato z hisernirni porokami, S«j ŠO biie kar štiri. Prvo sta v mesecu juniju praznovala Pavle in Frančiška Pavlic, 15. avgusta Avguštin in Apolonija Habjan, 21. avgusta Franc in Ivanka Osolnik, vsi iz Domžal, 26. septembra 1987 pa še Štefan in Ivana Sršen iz Depale vasi, ki je bil najstarejši biserno poročenec, saj je izpolnil že 91 let.
Zakonsko zvezo sta pred 60-leti 25. septembra 1927 sklenila v Ljubljani Štefan Sršen, rojen 25. oktobra 1896 v Depali vasi na Hrševi domačiji kot najstarejši sin Štefana in mame Elizabete Dornik, v družini, kjer je bilo 11 otrok. Že kot mlad fant je delal na kmetiji, pozimi je pa sezonsko delal v nekdanji Ladstatterjevi slamnikarski delavnici. V 1. svetovni vojni je bil avstrijski vojak, bil pa je tudi udeleženec bojev za severno mejo.
Biserna poročenka Ivana, rojena Žankar, je bila rojena 23. decembra 1902 na kmetiji pri Pajkovih v Trzinu. Tudi ona je kot dekle v mladih letih delala na kmetiji. Kot pridno dekle se je učila šivanja pri Šornovih na Dobenu, kuhanja pa pri Souvanovih v Ljubljani. Pozimi je tako kot mož delala in šivala slamnike v domžalski slamnikarski tovarni. Bila je hčerka Franca in mame Frančiške, rojene Kecelj.
Spoznala sta se v tovarni in si tako ustvarila pogoje za skupno življenje in si ustvarila dom, kjer še sedaj živita. V kmetijo sta vložila svoji doti, svoje delo in vse svoje življenje. S pridnim delom in znanjem sta ustvarila dom za petero otrok, dva sinova in tri hčere. Žal sta sinova še majhna umrla. Sedaj ju poleg hčera razveseljuje osem vnukov in šest pravnukov.
V življenju sta doživela marsikaj lepega, pa tudi težkega. Spominjata se časov, ko so bile Domžale še kmečko-trško naselje. Dobro se spominjata tudi težkih časov med obema vojnama, let okupacije in vojne z vsemi grozotami in trpljenjem naših ljudi. Današnja Depala vas in Domžale so zrasle tudi z njihovimi žulji. Svoje življenje in delo sta vgradila v našo družbo in našo skupnost in sta lahko ponosna na prehojeno pot in na to, kar sta dala vsem nam, občini Domžale in slovenskemu narodu, je v svojem govoru med drugim omenil predsednik Sob Domžale Peter Primožič.
Biserna poroka je bila kar na domu bisernih po-ročencev v Depali vasi št. 33, kjer sta si po šestih desetletjih pred matičarjem, pričami in predsednikom Sob Domžale Petrom Primožičem ponovno obljubila zvestobo.
Skupščina občine Domžale je slavljencema pripravila tudi priložnostna darila, ki sta jih jubilanta s hvaležnostjo tudi sprejela.
Tone Ravnikar
Tudi odgovornost za tiste, ki prihajajo je velika... RAZSTAVA V DOMU UPOKOJENCEV DOMŽALE:
Pridne utrujene roke...
Kot vsako leto, smo tudi letos zadnje dni meseca septembra odprli razstavo izdelkov delovne terapije, ki jih skozi celo leto napravimo stanovalci sami.
Otvoritev razstave je z uvodnim nagovorom in pozdravom vseh navzočih pričel predsednik domske skupnosti. Pozdravil je vse navzoče in povabljene družbenopolitičnih organizacij, kakor tudi predstavnike sosednjih domov upokojencev.
\. domžalskem domu upokojencev so pridne roke oskrbovancev prijavile razstavo ročnih del — imeniten dokaz človeške ustvarjalnosti u* v poznih letih
Opisal je delo domske skupnosti, še posebej pa je poudaril delo delovne terapije, ki se v domu zelo intenzivno razvija. Delovna terapija obsega vse zvrsti dela, tako skupinskega, kakor tudi individualnega. Med izdelki prevladujejo dela, kot so ročno pletenje, kvačkanje, izdelovanje tapiserij, pletenje iz šibja ter vozlanje raznih uporabnih izdelkov. Letos so zelo izstopali tudi gobelini, potem razni okrasni izdelki ter seveda tudi izdelki za naše najmlajše.
Poleg delovne terapije se stanovalci ukvarjajo še z vrsto drugih dejavnosti, s telovadbo, sprehodi, ki so pa letos zaradi dograditve doma močno okrnjeni. Med stanovalci se je povečalo zanimanje za branje knjig in časopisov. V domski knjižnici imamo namreč preko 1100 različnih knjig, za vsakogar nekaj. Tudi dnevnih časopisov je kar nekaj na izbiro, ki pa
žal niso vsi brani tako, kot bi pričakovali.
Trenutno živi v domu 126 stanovalcev, katerih struktura se je zelo poslabšala, saj je čedalje več nepokretnih stanovalcev. To seveda otežuje vsakodnevno delo, seveda pa se tudi pozna pri delovni terapiji.
Vseeno pa so izdelki delovne terapije letos na zavidljivi ravni, za kar gre zasluga naši delovni terapevtki Silvi Demšar. Zahvala gre tudi raznim delovnim organizacijam, ki nam podarijo oziroma prodajo po nižji ceni razne ostanke materiala, ki je zelo uporaben pri delovni terapiji. Tako si olepšamo naš dom, prav tako pa naši izdelki krasijo tudi druga stanovanja. Seveda vse delovne organizacije nimajo posluha za to našo dejavnost in se ne odzivajo na naše vloge-
Ob letošnji svečanosti nas je obiskal tudi mešani pevski
zbor Društva upokojencev iz Moravč. Delo društva nam je predstavil njegov predsednik in orisal do sedaj prehojeno pot, uspehe njihovega društva in zbora samega. Reči moramo, da je zbor na zavidljivi ravni, njihovo petje narodnih pesmi nas je vse prevzelo. Imeli so zelo lep program pesmi in lepo izbrane deklamacije. Prav lepo sta se vklapljali v program tudi dve lepi popevki, ki ju je zapela solistka Francka. Da je bilo vzdušje še bolj svečano, je doprinesel svoje tudi citraš Rado, ki je res pravi virtuoz na svojih citrah. Za res lepo, ubrano petje in igranje so bili nagrajeni z burnim aplavzom. Ker je bilo vzdušje tako zelo razigra-
no, so zapeli še nekaj dodatnih pesmi, na koncu pa smo vsi skupaj zapeli še dve narodni šaljivi pesmi.
Naj se na tem mestu še enkrat v imenu vseh stanovalcev zahvalim gostujočim moravskim pevcem, istočasno pa jih še vabimo, da nas še obiščejo. Prav iskrena hvala tudi njihovemu mlademu in dinamičnemu pevo-vodji.
Po končanem kulturnem programu je delovna tera-pevtka Silva Demšar popeljala pevce in vse povabljene goste po razstavnem prostoru. Po ogledu razstave pa smo vse skupaj povabili n; manjšo zakusko.
Ob zaključku se je predsednik domske skupnosti št enkrat prav lepo zahvali' pevcem za res prijetno razvt drilo. Svoje besede je zaklju čil »nasvidenje prihodnje It to v novih prostorih«.
Tekst: Jože Petere Slike: Jože Novak
Priložnostno prireditev v domu upokojencev Domžale je popestrilo prijetno prepevanje mešanega pevskega zbora upokojencev iz Moravč
Knjižnica - velika Mengeška pridobitev:
Preds » Poza	ta vite i |)I i en	v Sivčevega epa zaklad««
r r .ML SLJ		
Knjižnica Mengeš (v obnovljenih prostorih Zavarovalnice Triglav v 1. nadstropju stavbe KS) bo odprta v ponedeljek, od 15.—18. ure in v četrtek od 15. do 18. ure.
Vodila jo bo tov. Marija Zupane.
Mengeš je hitro razvijajoči se kraj, prebivalcev ima že skoraj 7000 in razveseljivo je, da ob tem ne zametavajo tudi kulturne rasti in aktivnosti. Tako smo v petek, 16. oktobra v Mengšu odprli nove, zlasti večje in urejenejše prostore enote knjižnice.
Knjižnica je v Mengšu tako ali drugače delovala ves povojni čas, vodili sta jo najdlje Marica Simčič in Lina Sitar, ki je imela tudi čast, da je odprla nove prostore v velikosti 110 m2. Pohvaliti je treba odločitev krajevne skupnosti Mengeš, ki se je odločila, da izpraznjene prostore Zavarovalnice Triglav nameni tej dejavnosti, saj mora prav v kriznih časih svoje poslanstvo še posebej potrjevati in širiti, ko je denarja za individualne nakupe knjig vse manj.
Zato si je na primer lani v mengeški enoti, v katero je včlanjenih 1 100 članov, izposodilo nekaj manj kot 10.000 enot knjižnega gradiva. Takoj je treba povedati, da so v letu 1960 imeli le okoli 600 knjig, ob otvoritvi pa je mengeški fond znašal preko 6000 enot,' vse knjige pa so pred sedanjo otvoritvijo tudi ustrezno strokovno opremili in popravili. Kmalu bo izdelan tudi katalog, ki bo pomagal pri izbiri. Pohvale za ureditev knjižnice gredo krajevni skupnosti, KUD-u Svoboda Mengeš, DPO
in Kulturni skupnosti Domžale, še posebej pa delavcem Knjižnice Domžale v ustanavljanju.
Kot je v slavnostnem govoru ob otvoritvi poudaril začasni IPO Knjižnice Domžale, tov. Pavle Pevec, pa je velika želja vseh razširitev dejavnosti (ci-cibanove urice, svetovalno delo, prireditve) in odprtost. Zaradi hudih kadrovskih problemov bo namreč trenutno knjižnica odprta le dvakrat tedensko.
V drugem delu prireditve v Mengšu pa so se krajani lahko
podrobneje seznanili z ustvarjalnim delom svojega krajana, pisatelja (in kaj še vse) Ivana Sivca. Literarni večerje bil namenjen izidu nove knjige, mladinskega romana Pozabljeni zaklad, ki smo ga v našem glasilu že predstavili. V programu je odlomke iz romana prebirala Nena Radmelič, v glasbenem delu pa so sodelovali Godalni kvartet (Helena, Cirila in Polona Burja ter Tomaž Habe) in solistka Nuša Pirnat. Pogovor z avtorjem Ivanom Sivcem, ki je bil lani sprejet tudi v članstvo slovenskega društva pisateljev, je vodil Matjaž Brojan.
V svojem, na Sivčevo delo oprtem eseju, je opozoril na vsebinske in slogovne prvine avtorja, ki mu navezanost na zemljo, kmečko življenje in kmeta nasploh dajeta odmevnost in bralnost med slovenskimi ljudmi. Čistost literarnega izraza, ki ni skrivan za sporočilne uganke, simbole in' evokativne ekvivalente, avtorju omogoča iz leta v leto natis novih knjig, ki se jih je doslej nabralo (s Pozabljenim zakladom) že 12.
S to knjigo pa je Sivec segel tudi na zahtevno področje ustvarjanja za mladino.
V pogovoru sta sodelovala tudi Sivčcva »stalna« ilustrator ka, akademska slikarka Dunja Kofler in direktor ČZP Kmečki glas, tov. Boštjan Pire,
saj so prav pri tem založniškem podjetju izdali kar 10 Sivčevih del. Prvo knjigo »Pesem njenih zvonov« je avtor izdal leta 1971, od tedaj pa so njegove knjige, ki so med ljudmi neverjetno priljubljene, saj dosegajo naklado tudi okoli 7000 izvodov, stalnica v založbi Kmečkega glasa, ki na nek način v našem prostoru nadaljuje s tradicijo Slovenskih večernic. Romani Ivana Sivca želijo biti blizu človeku, še posebno se ukvarjajo o problemih kmečkega življenja, ki je pri nas ves čas po vojni v nezavidljivem položaju. Tu bi še posebej omenili kritičnost »reportažnega« romana Prve lastovke. Avtor, ki je bil rojen v kmečki družini v Mostah pri Komendi, tudi sam čuti veliko nostalgijo za kmečkimi časi, vasjo, starimi običaji in zlasti neposrednostjo doživljanja človeka, ki je povezano z zemljo in jo bo navkljub vsem težavam in problemom večno ljubil. V pogovoru je Ivan Sivec tudi že napovedal nov roman Cena slave, ki bo izšel v prihodnjem letu in se bo ukvarjal s tematiko s glasbenega področja.
Mengšani so s številnim obiskom pokazali, da dela svojega sokrajana dobro poznajo, pa tudi močno cenijo, ob koncu pa so se zahvalili tudi vsem, ki so omogočili ta prijeten literar-no-knjižno obarvan večer.
ZOC
Tone Ravnikar:
Domžalska
domača -
vulgo
imena
Stob št. 32 — Vulgo ime Pri Kramarju, kasneje Pri Sepelnu, nato pa Pri Gregu in Matiju. Tu je bila nekdaj kajža, ki je nekdaj spadala pod graščino Čemšenik. Kako je nastalo domače vulgo ime, mi ni znano. V letu 1929 je ta domačija zapisana kot Taborska cesta št. 23, od leta 1955 dalje pa kot Ljubljanska cesta št. 25. Leta 1958 pa je bila ta domačija ob rekonstrukciji cest podrta.
Prvi lastnik te domačije po statusu ani-marum župnije Mengeš iz leta 1811 je bil Matija Kramar in njegova žena Burga. Imela sta hčerko Lizo. Tu sta stanovala tudi Mica, gospodarjeva mati in Miha, gospodarjev brat.
Za njim je postal gospodar te domačije Jožef Prusnik, rojen 1773 in njegova žena Marjana Lisec. Tu so stanovali tudi Mica,
dekla, Neža Cerar, Jera Kos, dekla, Mica Petetiin, dekla, rojena v Stobu na št. 37 in Barbara, rojena v Moravčah.
Kasneje je postal gospodar te domačije Peter Lisec, rojen 1820, sin Marjane Lisec, ki se je poročil s Katarino Gabrič, rojeno 1817 v Zgornjih Domžalah št. 36. V zakonu so se Petru Liscu in Katarini Gabrič rodili otroci: 1843 hčerka Marija, 1845 sin Alojz, ki je bil vojak, 1848 hči Ivana, 1850 pa hči Terezija.
Peter Lisec se je drugič poročil s Katarino Kratnar, rojeno 1823. V zakonu sta se jima rodila sin Janez, ki je bil rojen 1855, sin Ignac, ki je bil rojen 1857 in hči Neža, ki je bila rojena 1861.
Kasneje je postal gospodar te domačije Gregor Bizjak, od takrat se je pri hiši reklo pri Gregu. Gregorju Bizjaku, ki je bil rojen 1811, in Ani Petrič, ki je bila rojena 1804, seje 1849 rodil sin Matevž. Gregor Bizjak se je drugič poročil z Apolonijo Burja, rojeno 1822.
Tu sta stanovali tudi ljubljanski naj-denki Johana Bleha, rojena 1858 in Čeli-goj Ivana, prav tako rojena 1858. Tu je stanovala tudi Marjeta Flis, ki sta se ji rodili hčerki Frančiška, rojena 1853 in Marija, rojena 1856. Prvi gospodar te nekdanje Kramarjeve, kasneje Sepelnove domačije, ki ga zasledim v zemljiški knjigi sodnije Domžale, je bil na podlagi kupne pogodbe iz leta 1859 Gregor Bizjak iz Stoba št. 32. Temeljem kupne pogodbe iz leta 1893 seje lastninska pravica vknjižila v korist Matija Rodeta iz Stoba št. 32. Na podlagi prisojilnega pisma iz leta 1907 se je vknjižila lastninska pravica na ime
Ivanke Rode, rojene Sršen iz Stoba št. 32. Temeljem izročilne pogodbe iz leta 1908 je bila vknjižena lastninska pravica za mladoletno Antonijo Seršen iz Stoba št. 32, kasneje Ljubljanska cesta št. 23. Temeljem izročilne pogodbe iz leta 1910 in v zvezi s poročnim listom se pri mladoletni Antoniji Seršen vknjiži lastninska pravica na ime Mihaela Janežiča iz Stoba št. 32, kasneje Ljubljanska cesta št. 23. Temeljem izročilne pogodbe iz leta 1938 se vknjiži lastninska pravica na ime Petra Janežiča iz Domžal, Taborska cesta št. 23. Po menjalni pogodbi iz leta 1958 se vknjiži to zemljišče kot Splošno ljudsko premoženje z zaznambo, da upravlja to nepremičnino Občina Domžale.
Gospodar te domačije je na podlagi izročilne pogodbe iz leta 1910 in v zvezi s poročnim listom iz leta 1910 je postal Mihael Janežič, rojen 1884 v Zgornjih Domžalah št. 71, ki se je poročil z Antonijo Seršen iz Depale vasi št. 9, rojeno leta 1891. V zakonu sta se jima rodila sin Peter, rojen 1911 in sin Mihael, rojen 1913. Sin Peter se je 1940 poročil z Vikoslavo, Alojzijo Gazvoda iz Podgrada št. 6, Šmi-hel pri Stopičah, rojeno 1916. V zakonu so se jima rodili otroci Peter, rojen 1940, ki je kmalu umrl, leta 1947 pa še sin Peter, ki seje leta 1983 poročil z Majdo Do-linar in hči Irena, rojena 1957, ki se je 1976 poročila v Dolskem z Marjanom Za-vrlom.
Petrov brat Mihael, rojen 1913, seje pa leta 1938 poročil s Frančiško Petere iz Dobravešt. 21, župnija Moravče.
OBČINSKI ATLETSKI RAZGLEDI
Atletski klub Domžale je v torek 29. 9. 1987 v Športnem parku Domžale organiziral medklubski atletski miting. Tekmovanja se je udeležilo mnogo odličnih slovenskih atletov iz atletskih sredin Brežice, Vrhnika, Kamnik, Kranj, Ljubljana ter atleti domačega Atletskega kluba. Za popestritev med članskimi kategorijami je bil organiziran tudi tek pionirjev in pionirk na 600 oz. 1000 m dolgi progi. Med udeleženci tekmovanja sta bila tudi dva odlična atleta, člana državne atletske reprezentance Vladka LOPATIC iz Atletskega kluba Brežice in Goran KABIČ iz Atletskega kluba Triglav. Tako Vladka, ki je tekla na 100 m in 200 m in Goran, ki je metal kopje, sta dosegla najboljša rezultata mitinga ter sta prejela pokale Atletskega kluba Domžale. Oba prejemnika pa sta bila tudi udeleženca zadnjih Sredozemskih iger v Latakiji v Siriji, kjer je Goran osvojil 2. mesto v desetoroboju.
Rezultati Atletskega mitinga Domžale 87: daljava ženske 1. mesto Mateja ŽEKAR AK Domžale, daljava moški 1. mesto Damjan ZDOVC AK Kamnik, 100 m moški Žiga ČERNE ŽAK Ljubljana, 100 m ženske Vladka LOPATIC AK Brežic^, %00 m moški Tomaž PAJNIČ AK Domžale, 800/m moški Dani OŠEP AK Ravne, 800 m ženske Katarina STARE AK Olimpija, kopje ženske Marija VODLAN AK Domžale, kopje moški Goran KABIČ AK Triglav, krogla ženske Alenka PIRNAT AK Olimpija, 3000 m moški Franci NOVAK AK Olimpija, 1000 m pionirji Boštjan SINKO AK Triglav, 600 m pionirke Silvana ĐURINAC AK Domžale. Poleg zmagovalcev, ki so bili iz vrst Atletskega kluba Domžale so dobre rezulate dosegli Katja OGOREVC na 200 m ženske, Tomaž DROLC na 800 m moški, Mateja CERAR na 800 m ženske in Borut GORZA v metu kopja. Prvi trije v posameznih disciplinah pa so prejeli diplome AK Dom-ža,e- A. Gorza
s;
je Po, krt na bil pel Go (15 poi tal Vs, mć s m ter igr ost je dr rol
Za strojno-mehansko vzdrževanje kemijsk<ve< opreme z enoletnimi delovnimi izkušnjami iribo poskusnim delom 60 dni. va
Delo je organizirano v izmenah. pri
mi
Kandidate, ki želijo skleniti delovno razmerje 1 prosimo, da svoje ponudbe pošljejo v 8 dneh po^11 objavi kadrovsko-pravnemu sektorju delovne orga-cei nizacije LEK, Ljubljana, Verovškova 57.
TOZD KEMIJA, proizvodnja kemičnih izdelkov r.o., Mengeš, Kolodvorska 27
objavlja prosta dela in naloge na lokacij Mengeš
VZDRŽEVALCI — STROJNI KLJUČAVNIČAR
Stob št. 34, Vulgo ime Pri Markcu, kasneje pri Jurjevern Lojzetu. Tu je bila nekdaj kajža, ki je spadala pod graščino Cemšenik. Domače vulgo ime je nastalo po Alojzu Juvanu, Jurjevern Lojzetu. V letu 1923 je ta domačija zapisana kot Taborska cesta št. 19, od leta 1955 dalje pa kot Tabor št. 3. Prvi lastnik te domačije po statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811 je bil Matija Kokal iz župnije Ihan, rojen 1783 in njegova prva žena Jera Cerar in druga žena Marija Lukan, ki je bila rojena leta 1787 v župniji Mekinje pri Kamniku. V zakonu z Jero Cerar sta se mu rodila otroka: Janez in Jera. V drugem zakonu z Marijo Lukan so se mu pa rodili otroci: Neža rojena 1818, Primož rojen 1819, Matevž rojen 1824 in Tomaž rojen 1826. Sin Matije Kokala in Jere rojene Cerar, Janez rojen 1805 se je poročil z Lucijo Aleš, rojeno 1796 v župniji Ihan. V zakonu sta se jima rodili hčerki Marija, rojena 1829 in Barbara rojena 1832.
Kasneje je postal gospodar te domačije Jurij Juvan, rojen 1820 sin Franca Juvana, ki je bil rojen 1780 na Rašici št. 8 in je ustvaril Vintarjev rod. Jurij se je 1850 poročil z Marijo Zadergov iz Spodnjih Domžal št. 19, ki je bila rojena 1825. V zakonu so se Juriju in Heleni Zadergov rodili otroci: Matevž rojen 1849 v Stobu št. 34, Marija rojena 1851 ki se je 1882 poročila z Jakobom Grosslercher-jem, ki je bil rojen 1844 v Zgornjih Domžalah št. 42, Janez rojen 1853, ki se je 1882 poročil z Marijo Pipan iz Spodnjih Jarš št. 18 rojeno 1863, Jurij rojen 1856, ki se je 1884 poročil z Marijo Rode rojeno 1862 v Zgornjih Domžalah št. 11, Frančiška rojena 1859, ki se je 1881 poročila z Antonom Grossler-cherjem rojenim 1848 v Zgornjih Domžalah št. 43 in Alojz rojen 1861, ki se je 1889 poročil z Ivanu* Kokalj rojeno 1854 v Dragomlju.
Sinu Janezu, ki je bil rojen 1853 in se je 1882 poročil z Marijo Pipan iz Spodnjih Jarš št. 18 so se v zakonu rodili otroci: Ivana rojena 1882, Ivan rojen 1884, Andrej rojen 1885, Marjana rojena 1889, Anton rojen 1891, Mihael rojen 1892, Ivan rojen 1894, Valentin rojen 1897 in Mihaela rojena 1900.
Sinu Juriju, ki je bil rojen 1856 in se je 1884 poročil z Marijo Rode iz Zgornjih Domžal št. 11 so se v zakonu rodili otroci: Pavel rojen 1884, Pavla rojena 1886, ki se je 1922 poročila z Janezom Tomičem iz Ljubljane, ki je bil rojen 1891. Franc rojen 1887, ki se je 1914 poročil s Frančiško Mušič, rojeno v Trzinu št. 19, si je v Spodnjih Domžalah št. 40 ustvaril svoj dom.
an vit kri =^na spo ži\
Karel rojen 1888, ki se je porot? Marijo Turkovič rojeno 1891 — Podsteni in si je v Moziju ustv svoj dom in Jožef, ki je bil ru 1891.
Sinu Alojzu, ki je bil rojen 1 in se je 1889 poročil z Ivano Kod iz Dragomlja so se v zakonu ro< otroci: Ivana rojena v Stobu št.' ki se je 1922 poročila z Joželj Pircem iz Velikega Mengša št. 1 Peter, ki je bil rojen 1891 in i 1921 poročil z Ivano Kraljic Stoba št. 9 in si je v Stobu št ustvaril svoj dom, Elizabeta jena 1893, ki se je 1927 poročili Jožefom Rozmanom iz Sodni Domžal št. 32, Marija rojena 18? ki se je 1921 poročila z Valentin/ Habjanom iz Stoba št. 53, Avl štin, ki je bil rojen 1897, Tomaži je bil rojen 1898 in se je 1? poročil s Frančiško Pavli iz Sp< njih Domžal št. 7 in si je v Stobu 34 ustvaril svoj dom, Frančiška, je bila rojena 1902 in se je prt poročila 1928 z Antonom Kur« tom iz Trzina št. 39, drugič pa it z Ivanom Pircem iz Velike Mengša št. 119 in Antonija rojei 1905.
Tomažu Juvanu, ki je bil roje! Stobu št. 34 leta 1898 in se je \i poročil s Frančiško Pavli iz Spf njih Domžal št. 7 so se v zakd rodili otroci: Anton rojen 1931, se je 1957 poročil z Mil( Jankovič iz Doba št. 34, roj«1 1932, Ana rojena 1932, ki se 1957 poročila z Antonom Straž', jem iz Škocjana, Frančiška roj« 1935, ki se je 1959 poročila Pavletom Dimnikom in Bernaf rojena 1942, ki se je 1965 poro« z Marjanom Kolmanom.
Antonu Juvanu rojenem 1931 Mariji rojeni Jankovič sta et\ zakonu rodila sinova Marko ro/ 1959 in Miran rojen 1964.
Tu so stanovali tudi ljubljant najdenki: Marija Fajgel, roj«i 1838 in Giovanni Antonio I.i vol t' la, rojen 1841.
Prav tako sta stanovala tj Franc Okorn, rojen v Stobu št. \ njegova žena Elizabeta Gaber, sta se poročila 1869 in Jak1-, Pengov in Marjana Štrukelj I Spodnjih Domžal št. 18, ki sta poročila 1872.
Prvi   gospodar   te nekdaK Markcove kasneje domačije p Jurjevern Lojzetu, ki ga zaslediif zemljiški knjigi sodnije Domžal I je bil na podlagi kupne pogodbe leta 1850 Jurij Juvan iz Stoba J 34, na podlagi prisojila Iz leta 18* Alojz Juvan, na podlagi prlsojiW listine iz leta 1913 Ivana Juvan na podlagi izročilne pogodbe ' leta 1927 Tomaž Juvan iz Stoba 1 34,  kasneje  Domžal TaborsK1^ cesta št. 19. ^
776^
adi planinci poročajo:
Kajenje, naše družbeno zlo:
eset dni ob vznožju gora
Deset dni, od 10.—20. avgusta smo bivali na Radenski Kočni v taboru pod kmetijo gozdarja Murija. 'Taborili smo v šotorih, ki so bili razvrščeni v krogu, po dva, trije ali štirje v enem.
Zasilna kuhinja, pokrita s prozornim polivinilom, otesan hlod, ki nam je služil za klop, iz desk zbita miza ter šotori, tak je bil naš bivalni prostor teh 10 dni.
Zjutraj  te grozne besede: stajanje! Zbor!« Še vsi za-ani in kremežljavi smo po-Si  prilezli   iz   šotorov in maj stali v zboru. Sledila so sakodnevna opravila: umiva-je, zajtrk, priprava na turo. Počakali smo Mirana s svežim "'kruhom in se počasi odpravili ina pot. Ture niso bile naporne, bile pa so zelo zanimive. Povz-:jPeli smo se na Ledine (1700 m), 3 Goli vrh (1787 m), Češko kočo ■>(1543 m) ter si ogledali slap pod Čedco. Navadno smo se v )¥tabor vrnili okrog   15. ure. Vsem se je prilegel počitek in Marjanino kosilo. Po kosilu smo izpolnjevali dnevnike, po-..jtem  pa  smo se  zbrali pri J igrišču za odbojko. Da pa ne bi ostali brez dragocene kurjave, je bilo treba poskrbeti tudi za drva. Za vse, kar si naredil narobe, je bila kazen: »Hlod!« Po kfvečerji smo se zbrali okrog ta-inbornega ognja, kjer smo prepevali, brali šaljive pesmice in pripovedovali šale... Tako je friinil tlarl) k.o smo bili na turi. •je   Kadar pa nismo imeli tur je ,0bil dnevni red nekoliko druga-a.čen: Vstali smo malce kasneje, ampak Janez ni pozabil na vitkost. Seveda so tudi zobje in """'krtačka ter lačni želodci prišli rgna svoj račun. Po zajtrku smo ^ponovili znanje o orientaciji, Jživi in neživi naravi, opremi,
S9(?
spoznavanju gorstev... Aleš nas je mučil z vozli, Borut z rožami in Janez z kompasom. Najbolj grozno je bilo pospravljanje šotorov in ocenjevanje. Kot vsako leto smo imeli tudi tokrat orientacijsko tekmovanje, ki se je odvijalo na hribu nad taborom. Obiskat nas je prišel tudi Majč, načelnik domžalskih markacistov in nas seznanil z markacijskimi veščinami. Nekajkrat pa smo šli pogledat, če Jezersko še stoji. Tudi drva nam niso ušla in tudi sama se nikakor niso hotela razžagati. Razdeljeni smo bili v pet skupin in vsaka, skupina si je izbrala svoje ime in napisala svojo himno. Glavna tema himne so bili predvsem hlodi.
Dvakrat so nas vodniki ponoči vrgli iz postelj. Enkrat smo čestitali Martinu za rojstni dan, drugič pa smo odšli oboroženi z svetjlkami iskat Janeza .(Backa), vendar je bilo nekaj narobe z scenarijem.
— In vaše slabosti? Zagotovo ni vse tako praznično lepo...
»Najbolj nam šepa izvoz. Naše surovine so predrage, da bi lahko postali konkurenčni na zahodnem tržišču. Temu bomo morali posvetiti v prihodnje več pozornosti. Težko razumem tudi domače delov-
ne organizacije, ki jih moramo še vedno prepričevati, da so naši izdelki prav tako kakovostni kot tuji, pa prenekatere raje dajejo devize zanje. Posebno v iglani polsti imamo enakovredne izdelke vsem tujim. Upam, da bomo sčasoma prebili tudi to.«
— In vaš pogled vnaprej?
»Intenzivnejše moramo obdelati tržišče, tako domače kot tuje, strožje se moramo obnašati glede izterjav, še bolj se
Zadnjo noč smo imeli krst za vse novopečene udeležence planinskih taborov. Ob pol osmih zjutraj nas je prebudil Pajo. Ta dan je bil najbolj zoprn od vseh. Pospraviti je bilo treba tabor in počasi smo odhajali domov.
Nadja Dekleva Saša Roškar Planinski krožek OŠ Venclja Perka, Domžale
MO PD Domžle se za uspel tabor zahvaljuje OIS-u Domžale, DPM, Tosami, Slovinu, KŽK Gorenjske ter OŠ Venclja Perka, še posebej pa tov. Mariji Šantl.
Hvala tudi UO in GO, ki sta nam pripomogla k boljši izvedbi tabora.
s v; ru
.o« ro*'
5t.
:ef . 1 1 i
|ic
Št
a
žil in 18
ln<
LV| 1Ž. 19 ,p< JU
ta, IF Itf
19 k«
I
ti
se aži >j« 11» af oc!
31 se •oj
Zakaj tako?
Razočarani Zlatopoljci__
V vodniku po RTV programih, pod imenom »Petkov teden« od 12. do 18. septembra 1987 smo Domžalčani, predvsem pa Zlatopoljci ugotovili, da bo v četrtek, 17. septembra ob 18.25h televizijska oddaja Čas, ki živi: Zlato polje — Zlatopoljci.
Seveda pa so mnogi bili zelo presenečeni in ogorčeni, ker je tega dne nekdo spremenil televizijski program in smo gledali oddajo V partizanski šoli, namesto o Zlatem polju.
Mnogi se sprašujejo, zakaj taka neresnost Pri programiranju?
Zlatopoljci so pridni ljudje, ki so zaposleni v tovarnah, doma pa obdelujejo skromne hribovske kmetije. Zraven tega so še pripravljali spominsko srečanje ob 45 letnici požiga zlatopolj-skih vasi. Torej so tega dne vsi imeli polne roke dela (nekateri so vzeli svoj dopust), da bi čim lepše pripravili slavnostni prostor za sprejem krajanov občine Domžale in drugih, ki so nekoč živeli ali partizanih v teh vaseh. Kljub temu so vsi pustili delo, da bi videli težko pričakovano oddajo o Zlatem polju, ki pa je ni bilo.
Hvala tistim, ki so to oddajo skrbno posneli, kritika pa naj velja tistim, ki programe tako slabo programirajo.
Alfonz Avbelj
•in »k1 -
l
i
itf
a ti
iiirf
* *
»a 5'
ŽENSKI FRIZERSKI SALON
Mojca Pevc 61225 Lukovica Lukovica 40
moško frizerstvo
tone komatar
Koliška cesta 1, Vir
Od 14. do 21. septembra je bil teden boja proti kajenju, v tem času je potekala pospešena akcija boja proti kajenju, če temu lahko tako rečemo. Zadnje dni prihajajo iz Amerike poročila o preganjanju kadilcev. Samo malo manjka, da kajenje ne vpeljejo v ameriško zakonodajo, kot težko kazensko dejanje kot je umor ali posilstvo. Zadnje poročilo iz države New York govori, da so sprejeli zakon, s katerim od 1. junija letos strogo prepovedujejo kajenje na vseh javnih mestih; torej ne samo v pisarnah ali restavracijah ampak tudi na vseh mestih, kjer se ljudje zbirajo.
Delovni čas:
vsak dan: od  8. do 12. ter Od 14. do 19. ure
ponedeljek: od 14. do 19. ure
sobota: od  7. do 12. ure
Kadilci seveda reagirajo, hudi in jezni so, vendar istočasno tudi nemočni. Znan je primer ameriške družbe Acoustical Products Coporation, ki je svojim delavcem dala pet mesecev časa, da se odvadijo kajenja, sicer bodo ob službo; torej cigareta ali delo. Vse to kaže na razpoloženje v vsej državi, boj proti kajenju divja že nekaj let. Kadilci reagirajo tudi v uglednih ameriških časopisih, prestrašeni pravijo, da jim je sedaj jasno, kako so se počutile žrtve inkvizicije v Španiji. Pravijo tudi, da stalno trepečejo v strahu, da jih policija ali nek drug državljan, ki ima pravico prijaviti kadilca sodišču ne ujame, ko kadi na prepovedanem prostoru.
Ce ni pitne vode_
Po dogovoru izvršnega sveta, Požarne skupnosti, komunalnega podjetja in SKIS-a bomo v občini zagotovili v sušnem obdobju vsem, ki ostanejo brez zdrave pitne vode, oskrbo z njo. Zato mora zainteresirano gospodinjstvo, ki potrebuje vodo sporočiti svojo potrebo na komunalno podjetje Domžale, ki ima tudi stalno dežurno službo. Komunalno podjetje Domžale samo ali preko gasilcev dobavi potrebne količine vode... O dobavljeni vodi bodo vodili posebno evidenco. Naročnikom bo Komunalno podjetje Domžale poslalo račun v višini oz. ceni za m3 vode, kot to velja za odjemalce vode na javnem vodovodnem omrežju.
Plačilo prevoznih stroškov bo zagotovila SO Domžale iz proračunskih sredstev (postavka — elementarne nezgode).
Spomini nekdanjih domžalskih srednješolcev:
Zvezna vlada v ZDA je prepovedala kaditi v 700 vladnih stavbah, razen v posebej za kajenje določenih prostorih. Newyorški parlament je že izglasoval zakon, ki prepoveduje kajenje ne le na javnih mestih, ampak tudi v pisarnah in tovarnah. Prepovedano je kaditi v taksijih, bolnicah, šolah in univerzah, športnih dvoranah, bankah, na trgu, v trgovinah. Ne samo ZDA tudi nekatere države Perzijskega zaliva (na primer Kuvajt) so sprejele zelo ostre zakone proti kajenju. V zakonu so predvidene tudi visoke kazni za kršilce 1600 do 2000# in od 1 do 3 let zapora. Pa SZ, Švedska in druge države tudi.. .
Kaj pa mi? Kako pri nas poteka borba proti nikotinu — kajenju. Že štiri leta se poskuša spraviti zakon o prepovedi kajenja v proceduro — postopek za sprejem, pa ne gre in ne gre, češ mi smo demokratična družba in pri nas ima vsak človek pravico, da se ubije kakor želi, kjer hoče in s čimer hoče. Na navajanje kaj delajo drugi, na primer Amerikanci, samo mignejo z rameni rekoč, to je ameriška histerija, medtem pa imajo pljuča kot tovarniški dimnik in se ne zavedajo, da teče beseda o skrajno potrebni medicinski akciji, ki družno z države in družbo poskuša odpraviti to veliko zlo. Res moraš biti popolnoma slep in nespameten, da kadiš kljub temu, da imamo na razpolago popolne medicinske dokaze, daje kajenje danes največji morilec ljudi. Svet se je prestrašil zaradi AIDS pa AODS pomori samo en odstotek od skupnega števila po-morjenih s pomočjo nikotina —
kajenja.
Nekadilci se združujemo v društvu nekadilcev v občinah. V Sloveniji jih imamo šest, ki so povezane v zvezo društev nekadilcev Slovenije, med temi je tudi domžalsko društvo. Borimo se proti kajenju na delovnem mestu, proti kajenju mladih, proti kajenju mater in bodočih mater, proti kajenju v prisotnosti otrok in nas nekadilcev za zdravo življenje vseh ljudi brez kajenja.
Ne smemo reči, da je naš boj proti kajenju neuspešen in pa dovolj uspešen; pri sovjem delu potrebujemo pomoč države in politike. Videli smo kako ravnajo kapitalisti v državi New York, ki vedo, da se to splača. Najprej so sprejeli zakon, napravili družbeno klimo, v kateri se ljudje bojijo kaditi — če jih livijo policaji, potem pa organizirajo na tisoče tečajev za odvajanje kajenja. Kandidatov je toliko, da morajo več kot mesec dni čakati da pridejo na vrsto. Uspeh ni izostal; samo 30 odstotkov Američanov še kadi. Še pred dvajsetimi leti jih je kadila več kot polovica.
Tam ljudje poskušajo pobegniti pred smrtjo, pri nas pa ji še kar naprej hitimo naproti in to zagovarjamo, da je to naša demokratična pravica.
Teden boja proti kajenju ne pomeni, da ta boj poteka samo v tem tednu. V tem tednu je samo aktivnejši — pospešen s pregledom našega dela na tem področju. Z uspešno propagandno dejavnostjo z izmenjavo izkušenj s poglobljenim kritičnim pogledom v naše delo v tem smislu ali smo naredili vse, kar smo lahko storili. Nihče ni nič zamudil če iz kakršnegakoli razloga ni mogel v predvidenem tednu storiti tistega, kar je nameraval. Še vedno lahko pogledamo, kako smo uresničili 45. člen zakona o varstvu pri delu, ki določa, da so DO dolžne določiti prostore, v katerih je dovoljeno kaditi oz. prostore v katerih to ni dovoljeno. Šole so še posebno zavezane da to store, ker ta teden pade takoj na začetku šole. Za drugo leto je že predlog, da ga pomaknemo v mesec oktober.
Tone Dolent
Prvi obisk svobodne Primorske
Dne 15. septembra 1947 je bil uresničen sklep kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda in drugega zasedanja AVNOJ o združitvi Istre in Slovenskega Primorja z matično domovino. Zgodovinsko dejstvo je znano, saj je jugoslovanska vlada na pritisk zaveznikov Anglije, Amerike in SSSR bila prisiljena en mesec po dnevu zmage, dne 9. junija 1945 v Beogradu podpisati sporazum, po katerem je bila Istra s Slovenskim Primorjem, do podpisa mirovne pogodbe z Italijo, razdeljena v cono A (Trst in Pula), ki je bila pod angloameriško vojaško upravo in v cono B, ki je obsegala vse ozemlje do stare, krivične jugoslovansko-itali-janske meje. Cona B je biLa pod vojaško upravo jugoslovanske armade. Zavezniška vojaška uprava je v coni A razpustila narodno stražo, ljudske odbore, ljudska sodišča in naši ljudje so se pričeli ponovno boriti za svoje pridobljene pravice. Na velikem številu hiš so še danes izpisana gesla za priključitev k Jugoslaviji, za kar so manifestirali tudi tisoči demonstrantov, katere je preganjala civilna policija.
V tistih dneh pred 40 leti je v 4. razred Gimnazije v Domžalah tedanji ravnatelj Milan Mehle, k uri zemljepisa, prodorno prinesel zemljevid Slovenije in dijakom nazorno prikazal in orisal kraje v slovefc" skem Primorju, ki so dejansko doživeli ponovno osvoboditev. Med dijaki je nastalo silno navdušenje, ko je ravna'elj najavil, da bomo nekaj krajev, na šolskem izletu v kratkem obiskali. Veselo zbrani na šolskem dvorišču, smo se v hladnem oktobrskem jutru povzpeli na
Pestotnikov tovornjak, ki je bil še tedaj zaradi pomanjkanja bencina in nafte urejen na energijo lesnega plina odnosno na bukova drva. Vendar to ni prav nič zmanjšalo navdušenja. Sedeli smo na klopeh, platneno ponjavo smo zvili, da je bil boljši razgled in razvili državno zastavo, ki je veselo plapolala v vetru. Kmalu za Skofjo Loko, smo se po Selški dolini povzpeli na Petrovo brdo, kjer smo se za še vidno proslulo obmejno rampo že pripeljali ne Primorsko, v doli-
no reke Bače. Po ozki vijugasti dolini, v kateri je prostor le za cesto, železnico in reko smo hiteli proti Tolminu. Tu se dolina nekoliko razširi in spoji z drugo, mi pa smo prvič zagledali bistro Sočo. Silovitost reke, nas je z bistro vodo in čudovitimi tolmuni presenetila. Nad njeno strugo sta se dvigala Bogatin in Krn ter bolj proti vzhodu Rdeči rob, z rdečim slečem porasla planina. Kar sama od sebe nam je privrela pesem: Junak je padel vrh planin, cvete mu rdeči sleč v spomin ... Blizu vasi Kamno, smo bili poučeni, da je ob cerkvi na griču pokopan naš pesnik Simon Gregorčič, goriški slavček. Cesta je tekla vedno višje nad Sočo, ki je brzela proti morju. Ob cesti ni manjkalo obeležij iz prve svetovne vojne in kmalu smo bili v Kobaridu. Tu se nam je nasmehnilo sonce in tudi dan se je že krepko prevesil v drugo polovico. Vedno bolj so se nam odkrivale čudovite Julijske Alpe. Pri vasi Žaga smo zagledali enkratno lepoto, to je slap Boka, ki v širši vodni zavesi pada preko kamnite stene. V Bovcu smo spomine na pot pisali domačim še na italijanskih razglednicah. Na nekem dvorišču smo, na kratko, nažagali dve vreči drv in se tako oskrbeli z gorivom za nadaljnjo pot. Mostovi, ki so bili ob koncu vojne
od okupatorja porušeni, so bili * vsi prevozni, čeprav so nekateri čemeli na debelih lesenih hlodih. Pri začetku vijugaste ceste na Vršič, na koncu vasi Trenta, nas je prehitel na srebrnem BMW Dušan Malarič, tedanji   avtomobilski dirkač.
Hitro je privozil in še hitreje je izginil v oblaku prahu makadamske ceste. Sestopili smo s tovornjaka, ki je odpeljal prazen, mi pa smo se podali na Vršič peš, kamor smo prispeli čez dve uri že v trdi temi zvezdnate noči. Tičarjev dom je bil še prazen, višek gostoljubne toplote pa nas je zajel v Erjavčevi planinski koči ob vročem čaju in zabeljenih koruznih žgancih/Tudi oblačno jutro nam ni vzelo občudovanja do čudovite Mojstrovke, katedralnih sten Prisojnika ter piramidastega Špika in Škrlati-ce ter drugih, enkratnih gorskih vrhov v ozadju. Videli smo tudi stare italijanske utrdbe, vsekane v živo skalo, ki so samevale mrtve. Na Vršiču smo napravili skupinsko fotografijo, ob poti navzdol pogledali rusko kapelico in po dolini Pišnice dospeli v Kranjsko goro. Nato je šlo proti domu hitro, vendar pa smo si bili veselo edini, da je bilo naše prvo srečanje s svobodno Primorsko nepozabno enkratno.
-bn-
°BČINSK1 POROČEVALEC
STRAN 13
Obrtna cona Trzin
Ob magistralni cesti Ljubljana—Maribor raste domžalska obrtna cona. Dela so izredno zahtevna predvsem zaradi zamočvirjenega zemljišča
Stroški urejanja komunalne infrastrukture so izredno veliki, saj je bilo potrebno zgraditi v bistvu vse — iz nič
ČUDNI OPRAVKI...
Ob asfaltni cesti Žeje-Trojica je pod vasjo Zgornja Brezovica kapelica, v njeni neposredni bli-ini pa njiva pese. Kot lastnik njive in na njej rastoče pese pozivam osebo, ki se je tistega zgodnjejesenskega dne 12. ali 13. septembra izživljala v pesi
ali nad peso (poruvala in zmetala je na cesto še nezrelo peso), da pride po izgubljene oz. zapuščene osebne predmete k spodaj podpisanemu lastniku njive, ker jih je pozabila na njivi.
Jože Rode Račni vrh 2 61233 Dob
Sveče, sveče!
Tomaž Gregorinčič, Svečarstvo, Prešernova 3, Domžale (Pri Urbanija) nudi vse vrste nagrobnih in okrasnih sveč po ugodnih cenah, ki so nižje kot v trgovini.
Sveče lahko kupite vsak dan od 8.—15. ure. Ob sobotah pa od 8.—12. ure.
A-S DOMŽALE
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
INŽENIR STROJNIŠTVA
— za delo na področju tovornega programa, za nedoločen čas
Zahtevani pogoji:
VI. stopnja strokovne izobrazbe, strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj, poznavanje dela na področju tovornega programa, poskusno delo 90 dni.
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov:
AVTOSERVIS DOMŽALE, p. o., Domžale, Ljubljanska c. 1, v osmih dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepov samoupravnega organa.
OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA DOMŽALE, Ljubljanska 58 a
Osnovna šola Venclja Perka Domžale objavlja prosta dela in naloge: 1 čistilke za nedoločen čas 1 čistilke za določen čas (1 leto).
Nastop dela po dogovoru.
Prošnje vložite na naslov: Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Venclja Perka Domžale, Ljubljanska 58 a.
Odkritje spomenika dr. Fr. Steletu v Tunjicah
Turistično društvo Kamnik, SZDL, Kulturna skupnost Kamnik in Krajevna skupnost Tunjice so sklenili, da postavijo spomenik zasluženemu umetnostnemu zgodovinarju dr. F. Steletu v rojstnem kraju Tunjice. Od aprila 1987 so tekle intenzivne priprave, imenovan je bil Pripravljalni odbor pri TD Kamnik, dobili smo akademskega kiparja Stojana Batiča in arh. ing. Vlasta Kopača, ki sta zasnovala spomenik.
Začela se je akcija zbiranja denarja po Kamniku in Tunjicah, ki je v celoti uspela. Poročati moramo, da je veliko število posameznikov, družbenopolitične organizacije in tovarne prav tako darovalo denar. Spomenik je bil plačan že avgusta meseca. Zavedali smo se, da je bil dr. Štele znanstvenik, ki je skupaj z prof. Izidorjem Cankarjem in prof. Vojislavom Moletom zaoral ledino na polju umetnostne zgodovine na Slovenskem.
Odkritje spomenika je bilo v nedeljo, dne 4. oktobra 1987 ob 14. uri v Tunjicah pred osnovno šolo. Slavnostni govornik je bil prof. dr. e. Čevc. V kulturnem sporedu so nastopili učenci šole iz Tunjic, Oktet iz Tunjic in prvo slovensko pevsko društvo »Lira« .
Po odkritju je bila odprta tudi razstava del prol. Steleta, ki jo je postavila Akademija znanosti in umetnosti Slovenije.
Gradnja za trg:
Poslovni prostori pri Repovžu
Nasproti gostišča Repovž predvidevajo v teh dneh pričetek gradnje poslovnega objekta, ki ga bo za tržišče zgradilo SGP Gorica.
Poslovni objekt, ki bo stal v vse bolj živahnem območju športnega parka, bo na eni strani mejil na TOKO, Usnjarsko-galanterijsko šolo, na drugi strani pa na športni stadion v Domžalah.
Po predočenju načrtov zanj je razvidno, da bodo v njem na voljo zlasti prostori za storitvene obrti, predvsem take, ki ne zahtevajo večjih skladiščnih površin za izdelke ali surovine.
Hkrati pa je postavljena tudi zahteva, da taka dejavnost ne sme onesnaževati okolja. Ob vsem tem zato predvidevajo, da bi bili poslovni prostori zelo primerni, predvsem za intelektualne storitve, raz~<» servise, računalništvo in podobno. Vseh lokalov bo na voljo 13, objekt pa bodo zgradili do 4. faze še letos.
Za vse, ki bi se želeli zanimati o tej gradnji in bi hoteli zvedeti o nakupu lokalov kaj več, posredujemo naslov:
SGP Gorica, ing. Rupnlkova, tel.: 212 956, Mestni trg 6, Ljubljana.
papirnica količevo
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1987/88
Ponovno razpisujemo štipendije:
poklic oz. program
zaht. poki.  št. štipendij
papirničar
ključavničar
lesarski tehnik
strojni tehnik
papirniški tehnik
orga. dela — OP smer
ekonom. — kornere, dejav.*
inž. papirniške teh.
strojni inženir
dipl. ekonomist
dipl. ekonomist — zun. trg.
dipl. strojni inž.
dipl. ing. kem. tehn.
dipl. ing. elektrotehnike —
— šibki tok
— jaki tok
IV.	16
IV.	8
v.	2
v.	3
v.	9
VI.	1
VI.	1
VI.	3
VI.	1
VII.	1
VII.	1
VII.	3
VII.	1
VII.	1
VII.	1
Kandidati morajo prijavi oz. vlogi (obr. DZS-SPN1, Vlogo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) priložiti:
— potrdilo o vpisu v šolo
— overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala
— potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družinskih članov
— potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem
letu
Popolne prijave sprejema kadrovska služba Papirnice Količevo, Papirniška 1, 62230 DOMŽALE, do 31. 10.1987.
VELIKA ZBIRALNA AKCIJA »ČLOVEK — ČLOV
4
»Solidarnost na delu«
Spoštovani!
V oktobru bodo aktivisti Rdečega križa v veliki solid nostni akciji »človek—človeku« zbirali denarne prispevka pomoč bolnim in starejšim, socialno ogroženim in invalS nim osebam ter otrokom. 7
Priključite se tudi vi stotisočem našim občanom, ki scit v podobnih akcijah Rdečega križa pokazali visoko zavestp solidarnost in humanost ter dragocene vrednote pomagd sočloveku. p
Zaključek velike solidarnostne akcije bo 22. oktoln 1987. Če vas bo v teh dneh obiskal aktivist RKS, odkupn tudi vi zahvalnico, ki smo jih tiskali v vrednosti 1.000, 5ol 100 in 50 din v skupni vrednosti 50.000.000 din. ZahvalnicjP' hkrati tudi potrdilo za darovani prispevek. Sredstva za i u javnost RK pa lahko nakažete tudi na žiro račun Rdečfžj križa št.: 50120-678-55307. L
S svojim prispevkom boste omogočili uresničevanje 1 manitarnih programov. Pt
V imenu vseh, ki bodo iz tako zbranih sredstev dotz'
pomoč, hvala. Rdeči križ Sloven "
tli
ZBIRALNA AKCIJA »SOLIDARNOST V
DEJANJIH« — 22. oktober 1987 —
Skupščina Rdečega križa Jugoslavije je dne 7. maja 19 | sprejela sklep o organizaciji enotne enodnevne akcije, ki bodo vse organizacije Rdečega križa Jugoslavije od letg. dalje izvedle vsako leto v mesecu oktobru. V tej akciji bol" zbirale materialne in denarne prispevke delovnih ljudi občanov, organizacij združenega dela in drugih organiza^j in skupnosti.
CILJ AKCIJE: i6
je krepiti in razvijati humanitarnost, solidarnost in v*>jz jemnost med našimi narodi in narodnostmi, navajati hči varčevanje, preizkusiti usposobljenost organizacij Rdeče!-h križa in sistematično zagotavljati materialna in financ k; sredstva za učinkovito pomoč najbolj ogroženim katego' 9: jam prebivalstva v vsakdanjem Življenju, in za rezerve'ls katerimi bodo organizacije Rdečega križa posredovale v njv' avnih nesrečah in v drugih izrednih razmerah. }
ORGANIZACIJA AKCIJE [el
Nosilci organizacije in izvedbe akcije so občinske orga('žr zarije Rdečega križa, ki bodo preko krajevnih organizacij^'' priprave in izvedbo akcije organizirano vključile čimveč a^T tivistov Rdečega križa, saj bo zbiranje potekalo neposredf^ po gospodinjstvih, delovnih in drugih organizacijah in skUpej nostih. . Lf
IZVEDBA AKCIJE |b
Za enotno popularizacijo akcije je predsedstvo Skupščiion RKJ založilo plakat in potrdila za zbiranje denarnih prispep°' kov, ki glasijo na vrednost: 50,100,500 in 1.000 din, za na1^ republiko pa je naročeno za 50.000.000 din bonov. ^
fdc
Tajnik OO r$ j, Brane KOSMA \<
Odgovor »Izolirke« na članek
»Čudne mere«
Iskreno obžalujemo napako, ki jo je v zvitku strešne lepenke odkril vaš kupec R. B. in je do nje prišlo kljub skrbni in strogi končni kontroli kakovosti izdelkov na naši proizvodnji. Prosimo vas, da uredništvu glasila SOB Domžale »Občinski poročevalec« v zvezi z objavljenim pismom R. B. pod naslovom ČUDNE MERE posredujete naslednje pojasnilo oziroma odgovor s prošnjo, da ga objavi v naslednji številki oziroma takoj, ko bo to mogoče:
V lzolirki izdelujemo strešno lepenko letos že petdeseto leto. Trenutna letna proizvodnja je več stotisoč zvitkov različnih vrst, izdelujemo pa jo po zahtevah jugoslovanskih standardov. Interni normativ glede dolžine traku v zvitku, ki je strožji od standarda, zahteva, da ta od nominalne vrednosti lOm ne odstopa več kot ±5 cm, pri čemer povprečna dolžina traku v zvitkih proizvedenih v časovni enoti ne sme biti manjša od minimalne. Zvitki lepenke, pri katerih so dolžinska odstopanja večja od dopustnih, se uvrstijo v II. kvaliteto in se kot lepenka II. kvalitete tudi prodajajo. Kupcu lepenke II. kvalitete ni težko prepoznati, saj so zvitki v ta namen dobro označeni.
V primeru, ki ga v svojem pismu z naslovom ČUDNE MERE opisuje občan R. B., je očitno pomotoma ali zaradi nepazljivosti prišlo do napačne klasifikacije oziroma označbe zvitka, za kar se kupcu iskreno opravičujemo. Žal nam je, da občan R. B. »slabe kvalitete« kupljenega blaga ni reklamiral pri trgovcu ali neposredno v naši tovarni, kjer bi mu takoj nadomestili morebitno škodo, če bi se reklamacija izkazala za upravičeno. Tako zelo »hudih« besed, kot jih je R. B. v svojem pismu izlil na naš račun in na račun Napredka iz Domžal, si po našem mnenju kljub vsemu nismo zaslužili. Njegovo reklamacijo smo, kljub temu, da je rok zanjo že zdavnaj potekel, še vedno pripravljeni reševati, da pa svojih kupcev nikakor nimamo namena goljufati, se lahko R. B. prepriča sam, če nas obišče.
Tehnično-informativna služba IZOLIRKE: Vodja tehn. inf. službe: ALBIN TORNIČ, dipl. ing.
i
nodrama na Studencu
olonini možje navdušili
■  .-____ ^
iolid Veliki plakati in panoji so nas ves teden vabili na evkemonodramo s Polono Vetrih v letno gledališče na nvalStudencu. Predstava je bila posvečena praznovanju
700-letnice treh tamkajšnjih vasi: Brezij, Studenca kisom Skocjana. Podaljšano, vroče poletje je bilo še vestposebej naklonjeno prirediteljem — Kulturnemu majdruštvu Miran Jarc. Kot ob vseh predstavah, ki
Potekajo na tem prizorišču, so se tudi tokrat pri-ktotreditelji izredno potrudili, tako z namestitvijo scene kupna štirih prizoriščih kot s postavitvijo gorečih bakel 0, 5ob straneh gledališča. Za domiselne rešitve je treba Inicf pohvaliti vse prizadevne škocjanske kulturnike z ne-zaiutrudnim predsednikom društva Lojzetom Stra-dečfžarjem na čelu.
ljef
Polona Vetrih je na štirih napisal za znamenito igralko
dolzličnih prizoriščih nastopila Paolo Borboni. Strnjeni so bili
ver) m_°nologi, ki jih je sicer pod skupnim naslovom Blagi
'''janski avtor Aldo Nicolaj pokojnik, dragi možje. V njih
119
, kit 1 lel
ojze^Cerar - Jackov ita s Škrjančevega 90 etnik
16. junija letos je praznoval 1 y|jze Cerar-Jakcov ata iz Skriti hčevega pri Radomljah svoj ečel-letni jubilej. Kljub letom je infi kar krepak in pokončen, egoi 9snovno šolo je jubilant rve'iskoval v Radomljah. Po ^ufCtovi smrti, ko mu je bilo ko-aJ 12 let, je moral že delati 1 kmetiji. Prvi zaslužek je |el s »furanjem moke« iz gat'žnjega Škrjančevega mlina. acjjeliko moke je zvozil tudi v .gjamnik in Ljubljano. Poleg te-edi1 J(r zv°zil tudi veliko lesa iz .^hinjske doline in opeke iz '   pekarne v Radomljah.
Leta 1915 je moral v vojsko i bil najdalj časa na tirolski ščjionti. Bil je tudi udeleženec 5pepora 11. in 12. maja 1918 v na(idenburgu, kjer so se uprli ovenski vojaki, ki so se vra-ali iz Rusije. Tega upora se še . Jdaj dobro spominja. S fronte ' ^ je vrnil domov oktobra le-fUm 1918 s štirimi medaljami na _.trsih.
^ Že v letu 1941 se je vključil v osvobodilno fronto in bil ime-°van za vaškega poverjenika.
Vsa leta vojne so se pri njih shajali partizani, saj so v šupi imeli bunker. V partizane je vozil zdravila, moko, prevažal ranjence in nosil poročila.
S pokojno ženo Heleno sta se ukvarjala predvsem z govedorejo. Žena je v Kamnik vozila kmetijske pridelke na trg, on pa iz struge Kamniške Bistrice gramoz in mivko. Tega se še sedaj rad spominja.
V zakonu se jima je z ženo rodilo šestero otrok, trije sinovi in tri hčerke. S pridnostjo in trudom otrok sta starša dokupila zemljo in posodobila kmetijo.
Jubilant je bil tudi med ustanovitelji Gasilskega društva Radomlje. Ko so po prvi svetovni vojni ustanovili mlekarsko zadrugo Radomlje, je bil tudi zelo prizadeven, pristopil pa je tudi k obnovi kmetijske zadruge Radomlje. Pred vojno je bil tud[ odbornik občine Radomlje. Želimo mu, da bi bil še naprej tako krepak in da bi dočakal še veliko let.
T. Ravnikar
Vandalizem do domačih živali na Kokošnjah
V tej vasi že dolgo časa opažamo, da se nek vaščan izživlja v mučenjih in ubijanju domačih živali. Večkrat lahko vidimo pohabljene kokoši, našli smo ubitega petelina, vrženega pod kozolec, neprivezani psi ali tisti, ki se slučajno odtrgajo z verig, w domov vračajo pretepeni ali pa Poginejo v čudnih okoliščinah pod avtomobilom. Ravno tako je z mačkami. Prenekatera srečnejša se santo pretepena vrne domov. Mačko neznani storilec — sadist — vrže na električno napeljavo, žival seveda zaradi napetosti pogine. Nedavno lega je storilec zločinsko ubil čistokrvnega siamskega mucka in
mrtvega vrgel v vodnjak sredi vasi, čeravno vodo uporabljamo pri napajanju živine ter v primeru okvare vodovoda celo za gospodinjske namene. Storilec je vedel, da je to sobni muc in da ga lastnik neguje kot družinskega člana. Še in še bi lahko našteval.
Vaščan z zračno puško naj jo uporablja v športne namene, ne pa da se izživlja pri streljanju in ubijanju nedolžnih ptic in domačih živali. Upam. da skupno s sodelovanjem z vaščani, društvom prijateljev domačih živali in PM razkrinkamo ob-
jestneza.
Prijatelj domačih živali
»PLASTENKA« — Predelava platičnih mas 61235 RADOMLJE, C. Radomeljske čete 55
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
— delavec pri predelavi plastičnh mas (eno delovno mesto)
Delo je triizmensko.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Poskusno delo je 3 mesece.
Za eventualna vprašanja se oglasite v jutranjih Urah v »Upravi« podjetja.
se z velikim veseljem do življenja prikazuje in pripoveduje — o smrti. Kljub temu pa monodrama ni bila prav nič
ubrana v smer tragedije. Nasprotno, bilo je dovolj priložnosti za smeh in za vesel razmislek. S svojimi izvirnimi liki nam jo je Polona Vetrih zaigrala tako doživeto in prepričljivo, da smo jo ves čas nagrajevali z burnim aplavzom na odprti sceni. Polona Vetrih nam je enkrat predstavljala eno žensko, drugič drugo, vedno tudi na različnih prizoriščih. Enkrat čisto pred nami, drugič neposredno na odru, spet drugič na bližnji trati. Predstavila se nam je tudi kot izvrstna pevka s songi Milana Dekleve. Izredno dobro se je
»prestavljala« i/, vloge v vlogo, saj seje morala v nekaj sekundah spremeniti iz tovarnarjeve žene v obubožano igralko in takoj zatem v primorsko dekle. Odlično obvlada primorsko narečje in nasploh jt- res ena izmed najboljših, če ne kar najboljša mlada slovenska igralka.
Monodrama je bila verjetno tako lepo sprejeta tudi zaradi samih monologov, ki niso bili prav nič olepšani, ampak postavljeni v živo sedanjost, ne-zlagani, pristni. Edino, kar je motilo in verjetno ne samo mene, je dramaturgija, postavitev različnih delov pripovedi. Konec se je namreč končal z žalostnim delom, bolje pa bi bilo, če bi se na primer s »primorskim«. Vendar je po svoje tudi rezumljivo, saj že naslov priča o tem, da gre predvsem za pokojne Poloti i ne »može«.
Monodramo v letnem gledališču na Studencu si je ogledalo skoraj dvesto obiskovalcev, kar seveda pomeni, da je tudi s te strani dobro uspela: Igralko Polono Vetrih smo na koncu nagradili z glasnim aplavzom, ki je pričal, da jo resnično cenimo. Manjkal pa seveda ni tudi zahvalni šopek rož. Mislim, da smo se vsi lepo kulturno obogatili in prijetno preživeli eno izmed zadnjih toplih sobot na prostem.
Vesna Sivec
V Domžalah bomo ustanovili novo kulturno društvo
V Domžalah že dolgo časa ugotavljamo potrebo po ustanovitvi kulturnega društva, ki bi povezovalo različne kulturne skupine v mestu. Po sklepu koordinacije vseh treh KK SZDL so se pred dobrim letom začele aktivnosti. Ustanovljen je bil iniciativni odbor, ki je ugotovil, da je smiselno povezovati samo tiste skupine, ki to žele in ki v pristopu k novemu društvu vidijo boljše možnosti za delovanje. Pomembno je programsko povezovanje, možnost bogatejše programske ponudbe, lažje urejanje formalnosti (skupno računovodstvo), večja možnost organiziranja kulturnih prireditev in racionalnejša izraba kulturnega prostora. Prav novi prostori pa so ena večjih pridobitev v zadnjem času. Z gradnjo nove kinodvorane je stara v glavnem namenjena kulturnim prireditvam, v knjižnici je primeren prostor za komorne prireditve, v preddverju hale KC začenjamo urejati likovno galerijo, ki bo tudi primerna za prireditve, v hali KC smo dobili v najem tudi malo dvorano, ki bo namenjena za vaje različnim skupinam.
V novem društvu, ki si ga predstavljamo kot nadaljevanje nekdanje »Svobode«, bo deloval mešani in dekliški pevski zbor, dramska, literarna in lutkovna sekcija ter morda likovna, želimo pa organizirati tudi skupino za izrazni ples. Posebna tehnična sekcija bo prevzela skrb za organizacijo prireditev.
Ustanovni občni zbor društva bo predvidoma v začetku meseca novembra.
K sodelovanju vabimo vse, ki želijo sodelovati na katerem od navedenih področij.
Podrobnejše informacije lahko dobite v Kulturni skupnosti občine Domžale, Ljubljanska c. 36 ali po telefonu 721-1 10.
Pavel Pevec
17 letni Milan Brodar:
Milanovo honorarno delo - poštar
» Delati je treba! Tudi v počitnicah!«
Tako pravijo prenekateri starši, ko poslušajo želje svojih otrok, o tem, kam vse bi radi šli na počitnice. Starši radi vidijo, da si njihov »mule« malo pobliže ogleda, kako se z delom pride do denarja, vsaj v času počitnic. Precej mladih, med počitnicami prisluženi denar porabi za potep na morje ali kam drugam, medtem ko nekateri zamenjajo počitnice z delom zato, ker potrebujejo denar za start v novo šolsko leto. To velja tako za srednješolce kot študente, ki imajo štipendije. Nekateri zato ne gledajo, ali je delo težko ali umazano, ampak bolj na to, kako je plačano, kajti mesec ali dva se marsikaj da potrpeti. Milana Brodarja, 17-letnega dijaka iz Češnjic št. 30 pri Moravčah, dijaka srednje tehnične šole za strojništvo v Domžalah med počitni-
cami, honorarnega poštarja na pošti v Moravčah, smo ustavili na delovnem obhodu v Domžalah pri Krašcah. Vroče mu je
bilo, ko smo ga srečali tistega soparnega dne, pa je bil vseeno dobre volje. Poštarja se velikokrat razveselimo, saj nam prinaša novice, pozdrave, pa tudi denar. Milan se je preko študentskega servisa zaposlil na pošti kot pomožni poštar v drugem rajonu v KS Vrhpolje — Zalog in deloma tudi za Moravče. Službo je nastopil vsako jutro ob 6. uri, pripravil pošto in se 6b 8. uri s službenim motorjem odpeljal po rajonu. Ra-znašal je vso pošto od navadne do priporočene, manjše pakete, časopise in tudi manjše vsote denarja. Službo je končal okoli 13. ure; vsake tri tedne pa je bil še dežurni na pošti, zaradi dostave telegramov prijemnikom. Vsak dan je prevozil na službenem motorju do štirideset kilometrov makedamskih in asfaltiranih poti. Z ljudmi ni imel težav, vedno so ga lepo sprejeli. Manj prijazni pa so psi, ki poštarjem niso najbolj naklonjeni, tako da morajo za svojo varnost poštarji skrbeti sami. Z delavci na pošti so se lepo razumeli. V delo ga je vpeljal stric Jože Javoršek iz Soteske. Prisluženo nagrado bo Milan koristno porabil za šolo, saj letos obiskuje 3. letnik srednje šole.
Jože Novak
o m
i
Ili*-
(o rt) >>
UN1VERZALE Industrija oblačil Delovna skupnost skupnih Domžale, Kidričeva 4
lužb
lil
Komisija za delovna razmerja DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB objavlja prosta dela in naloge:
1. En delavec za opravljanje del in nalog VODJA SKLADIŠČA SUROVIN KONFEKCIJE
2. En delavec za opravljanje del in nalog POMOČNIK VODJE SKLADIŠČA POKRIVAL
Pogoji:
Pod 1. VK delavec in 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
Pod 2. Kv delavec in 2 leti,delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
Kandidati naj svoje pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov. Rok prijave je 8 dni.
Srečanje v Dolah pri Krašcah:
Ne uničujmo gob, pravi Dušan Cerar
»Letos so bili gozdovi polni gob«, je povedal dvanajstletni Dušan Cerar, učenec 5. razreda OŠ Jurij Vega Moravče, ko smo ga srečali na poti domov v Dvorjah. Nosil je sveže nabrane gobe — dežnikarice. Med njimi sta bili dve tako veliki, da jih lahko pokažemo kot gobarske trofeje. Ko smo jih tehtali, sta imeli preko 90 dekagramov, bili sta zdravi in seveda užitni. Družina Cerar je imela izdatno večerjo, ki jo je pripravila mama Mici.
Dušan je sicer zavzet gobar, vsak prosti čas izkoristi za nabiranje, skoraj vedno pa ima tudi gobarsko srečo in dobro oko. V gozd hodi najraje sam. Pozna veliko užitnih gob, katere večinoma porabijo doma. Kakšno pa tudi podari znancu ali sorodniku.
»V gozdu preživim veliko časa. Izredno pa me moti to, ko vidim, kako ljudje gobe uničujejo. Pogosto naletim na poho-jene, poteptane ali kako drugače uničene užitne gobe. Ne vem zakaj ljudje, ki poznajo bolj malo gob, tistih, ki jih ne poznajo, ne pustijo pri miru. Med uničenimi gobami je namreč veliko užitnih, ki bi jih poznavalec z veseljem utrgal in odnesel domov. Sicer pa nabiram gobe že od malega.« Letošnje leto je Dušan nabral že nekaj kilogramov užitnih gobanov; kje, tega pa nam ni povedal.
Jože Novak
f,<*
.c
Nova razstava v knjižnici:
Razstava metuljev
V večnamenskem prostoru domžalske knjižnice je tokrat na ogled zbirka metuljev. Zbiratelj Boris Chvatal, po rodu Domžalčan, o sebi in svojem konjičku pripoveduje takole:
»Že kot otrok meje privlačila narava in me s svojo lepoto in barvitostjo vlekla k sebi. Prvi stik z njo sem dobil prek očeta, ki je bil učitelj in obenem sadjar in čebelar. Spominjam se, kako me je kot štiriletnega otroka posadil na kolena in mi ob leksikonu živali pripovedoval o tej ali oni živali ali rastlini. To se mi je močno vtisnilo v spomin.
No, v osnovni šoli sem to znanje in zanimanje poglabljal pri prirodopi.su. In kot osnovnošolec sem že začel zbirati metulje. Od spomladi pa do jeseni sem pohajal po travnikih ob Bistrici in pod Šumberkom in lovil te drobne pisane živalice. Na žalost sem to delo opravljal brez posebnega znanja in pripomočkov, zato mi je takratna mala zbirka propadla. Toda stik z naravo sem še vedno obdržal. Postal sem ribič, pa tudi gobe sem rad nabiral.
Vendar mi metulji niso dali miru. Verjetno prav zaradi barvitosti in čudovitih vzorcev na krilih.
Začel sem jih spet loviti, preparirati in shranjevati. Priskrbel sem si strokovne knjige, veliko dobrih nasvetov pa sem dobil tudi na Biološkem institutu v Ljubljani. Zbirka je postajala vse večja in želel sem jo izpopolnjevati še z metulji, ki ne letajo v naši deželi. Zato sem se podal še drugam. Lovil sem v Makedoniji, na Velebitu, ob jadranski obali. Kasneje sem se povezal še s tujimi zbiralci. Tako se v moji zbirki, ki vsebuje več tisoč metuljev, nahajajo primerki iz vse Evrope, od Švedske, pa do Španije in Grčije in tudi z drugih kontinentov.
Rad bi, da bi razstava vzbudila pozornost pri vseh ljubiteljih narave in morda celo koga navdušila za tovrstno zbiralci jstvo.« M R
Brojan razstavlja v Krki
V razstavnem programu Krki-ne galerije v Ljubljani ima občasno, podobno kol v vseh slovenskih razstaviščih, likovni amaterizem tudi svoje mesto. Njegov razmah je namreč tolikšen, da je vedenje o njem že del informacije o trenutnem stanju slovenske kulture. Zanimiv je tudi zato, ker se uveljavlja v najrazličnejših oblikah, iz nepredvidljivih pobud in z različnimi nameni.
Taka bi bila kratka predstavitev KRK1NE GALERIJE, v kateri je pred kratkim razstavljal tudi MATJAŽ BROJAN, naš odgovorni urednik. Ob otvoritvi je velikemu številu obiskovalcev zapel Oktet BRATOV PIRNAT. o Brojanovem delu pa je poleg predstavnice KRKE, spregovoril tudi Mirko Juteršek, likovni kritik, ki je o Brojanovem delu zapisal:
Matjaž Brojan se kot slavist in uspešni novinar ob vseh morebitnih dejavnostih, ki so povezane z njegovim poklicem in delom zelo prizadevno in resno ukvarja tudi z likovno ustvarjalnostjo. Sposobnosti ljudem ne manjka in naravne nadarjenosti tudi ne. z zadosti volje in veselja marsikdo doseže rezultate, ki presenečajo, čeprav ne presegajo okvirov že znanega in domišljenega. Tako tudi kiparskim in rezbarskim izdelkom Matjaža Brojana ne
manjka potrebne zanimivosti in privlačnosti. Likovno ustvarja, oblikuje v duhu sodobnih likovnih sugestij, predvsem tistih pobud, ki se ne opirajo na klasično znanje risanja in odslikavanja predmetnega sveta vsakdanjega okolja, temveč je njihova mikavnost v odkrivanju povsem novih, večinoma abstraktnih oblik. To intelektualistično izhodišče je pri Matjažu Brojanu povezano z njemu lastno potrebo po dosledni urejenosti, dodelanosti, po čistosti videza tako. da poduho-vljeno vidno prevladuje nad čutnim, red nad vznesenim. Čeprav se pri svojem kiparskem oblikovanju močno spreminja, razlike niso bistvene in ne pogojujejo druga druge. Vpogled na celotno njegovo delo hitro razkrije, da nastajajo njegove plastike oz. rezbarski izdelki nekako kampanjsko in se strogo povezujejo v cikluse. Za avtorja je bistvena ideja in že nastanejo variacije. Tako kot za ideje, je tudi za posamezne likovne izdelke težko ugotoviti, kaj je nastalo prej, kaj
je zraslo iz prešnjega. Takšen pristop je po svoji kreativnosti ne samo zaradi ornamenta (ki sledi knjižnim vinjetam arhitekta Jožeta Plečnika), ampak v celoti še najbližji »ljudski umetnosti« sedanjega časa. Zanimivi pobliski samosvojega (z domiselno estetsko prejinjeno obdelavo razklanih kosov lesenih debel) ostajajo vsaj za zdaj še vse preveč izolirane kiparske enote, katerih po-rabnost v dekorativne namene ni bistveno manjša od umetnoobrt-no oblikovanih ur. Pa vendar ima plastika Matjaža Brojana v sebi nekaj, kar bi ji dalo večji pomen, kot ga dosega zdaj. V.
Srečanje z mlado športnico:
Urškino drugo mesto v krosu:
V četrtek 1. oktobra 1987 so v Domžalah pripravili občinski kros. Tekmovalcev je bilo mnogo, tako je bilo mnogo tudi dobrih rezultatov. Cicibani, pionirji in mladinci so se kar najbolj trudili, da bi čimhitreje pretekli progo in prišli na cilj. Seveda vsi ne morejo biti prvi, tako so medalje dobili le najboljši med najboljšimi. Tisti »najboljši« so zastopali svoje šole in se na tem tekmovanju pomerjali s sovrstniki iz ostalih domžalskih osnovnih šol.
Kot vse OŠ domžalske občine, je imela tam svoje tekmovalce tudi naša šola — OŠ Martin Koželj Dob. V šolskem krosu smo se preizkusili že nekaj dni prej in sicer v sredo, 23. septembra 1987. Že tam so posamezni učenci pokazali boljše rezultate, tako da so se udeležili občinskega krosa v Domžalah. Nekaj učencev je bilo tudi tam zelo uspešnih.
Dosegli smo eno pvo in dve drugi mesti. Tako je zlato medaljo dobil Simon Smolnikar (I. 1979). srebrno pa Boštjan Brnot (1. 1978) in Urška Kos (1. 1976).
Odločila sem se, da z Urško naredim kratek intervju. Tako kot mene, bi najbrž tudi vas zanimalo več stvari o njenem uspehu oz. njeni poti do uspeha.
Kos Urška je učenka 5. b razreda OŠ Martin Koželj Dob. Doma je v Zalogu blizu Krtine. Na šoli je znana kot dobra tekačica, pa čeprav je šele v petem razredu. Že na šolskem tekmovanju se je odlično odrezala, bila je prva med dekleti (1. 1976). Tekla je na 1 km dolgi progi, za to pa je porabila le 3,37 minut.
Najprej seveda čestitke k tvojemu uspehu. Povej mi, s čim se poleg teka še ukvarjaš!
Najbolj aktivno se ukvarjam s tekom na daljše proge, sicer pa še rada plešem, telovadim in smučam. Od iger z žogo imam najraje rokomet in košarko.
Praviš, da se največ ukvarjaš s tekom; kdaj tečeš in kje?
Kje tečem bi težko rekla, zakaj proga ni vedno ista. Največkrat tečem po stezi ob potoku, ki teče blizu naše hiše. Tečem skoraj vsak večer, seveda če je le vreme ugodno. Mnogokrat se s prijateljicami zmenimo in odidemo na večerni tek skupaj; tek še ni nikomur škodoval.
Pa si prej dosegla kakšne boljše rezultate v teku?
Letošnje drugo mesto ni moj prvi uspeh. V šoli sem navadno vedno prva, občinskega krosa pa sem
se udeležila trikrat (leta 1985, 1986 in letos), vedno sem bila druga. Torej imam od teka že tri srebrne medalje.
Rekla si že, da treniraš zvečer; si se za ta kros kaj več pripravljala?
Kar nekaj dni pred krosom smo s prijateljicami hodile na trening. Včasih sem bila tudi sama. Poleg teka smo včasih tudi telovadile,
mislim, da je tudi to pripomoglo k mojemu uspehu.
Najbrž za tek na (dolge oziroma) daljše proge velja, da brez kondicije ni nič; kaj meniš koliko jo imaš ti?
Kot sem že rekla, tečem skoraj vsak večer, nekaj je torej že imam. Ne ravno največ, toda dovolj za drugo mesto.
Sedaj pa konkretno o krosu. Kaj bi lahko rekla o progi?
Proga mi ni ugajala najbolj, zakaj imela je dovolj ovir, tako sem morala vso pot gledati, kam in kako sem stopila, saj do kakršnekoli nesreče hitro pride. Tega pa si vsi najmanj želimo. Mislim, da bi progo organizatorji lahko bolj pripravili. Tako mnenje pa najbrž ni le moje, tako bi lahko rekli še mnogi drugi tekmovalci.
Si imela med samim tekom kaj težav?
Ker je bila konkurenca zelo huda, so nekatera dekleta ovirala druge tekmovalke, nekatera dekleta so tudi spotikala. Tako sem padla tudi jaz in s padcem izgubila nekaj časa. Padla sem zato, ker nisem dovolila sotekmovalki, da me prehiti, ta pa me je za to spotaknila. Ker sem do tedaj vodila, sem s tem izgubila prvo mesto. Čeprav sem se trudila, da bi vodilno tekmovalko prehitela, mi to ni uspelo in ostala sem na drugem mestu. Tudi to je zame velik uspeh.
Za konec mi povej še to: kakšen občutek si imela, ko si videla, da si druga oz. ko si dobila okoli vratu srebrno medaljo?
ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • Š
i
Mlada športnica, ki jo je intervju-vala Jana Rems, se ukvarja z mnogimi konjički. Na fotografiji je celo kot manekenka
Seveda sem bila zelo srečna, kajti menim, da je to dovolj velik uspeh. Še bolj sem bila vesela, ko sem izvedela, da so mojega uspeha veseli tudi drugi, predvsem sošolci in prijatelji.
Se enkrat čestitke za ta tvoj uspeh in še naprej mnogo uspehov; tako pri teku kot v šoli in drugje.
Jana Rems
Podvig Heliosovih rekreativcev
Verjetno ste bili najbolj vneti gledalci TV oddaje »Zdravo«" s podvigom seznanjeni že v nedeljo, 4. oktobra 1987. Za vse ostale, ki te oddaje ne gledate, pa naj akcijo opišem kar sam.
Ideja se je rodila že med poletjem, ustvarjena pa je bila v začetku oktobra. Ekipa 3 rekreativcev-kole-sarjev iz domžalskega Heliosa (Šarf Tomo — pobudnik akcije in glavni organizator; Pirnat Roman in Ravnikar Franci) in znani alpinist Janez Jeglič se je odločila, da bo poskušala v 12. urah priti iz Ljubljane s kolesi do Aljaževega doma v Vratih, od tam pa najhitreje na
vrh Triglava, potem pa zopet nazaj v Vrata in s kolesi nazaj v Ljubljano. 2. oktobra smo se zbrali pred zgradbo RTV Ljubljana, kjer je bil start ob 6. uri. Ze takoj po startu smo imeli nesrečo, saj je eden izmed kolesarjev padel in si prislužil par odrgnin, vendar je s še večjo vnemo pot nadaljeval. Pot naprej je potekala dokaj v redu in ob 9. uri smo prispeli do Aljaževega doma v Vratih, kjer so se člani ekipe zelo hitro preoblekli in preobuli in nadaljevali pot proti vrhu Triglava. Trije člani so šli po poti »Čez prag«, alpinist Jeglič pa se je odpravil po »nemški smeri«. Vrh Triglava so osvojili ob
12. uri ob 14.10 uri pa so bili že nazaj v dolini. Tukaj smo jim člani spremljevalne ekipe (Šarf Alenka, Vilar Marjan in Svoljšak Sašo) pripravili vso opremo za nadaljevanje poti proti Ljubljani in veliko toplega čaja, za hrano in kaj drugega pa ni bilo časa.
Tako smo bili ob 17. uri zopet pred RTV Ljubljana. Akcija je bila končana točno v 11. urah, kar je nedvomno rezultat, ki se ga izplača zapomniti. Člani ekipe so dokazali, da se da z redno vadbo marsikaj doseči, rezultat pa naj bo izziv vsem tistim, ki mislijo, da so ga sposobni izboljšati. Sašo Svoljšak
Literarno društvo Domžale predstavlja pesmi svojih članov:
MALA PTIČKA PREPELIC K A
Mala ptička prepelička žalostno zapela je: tam za gozdom, v žitnem polju, si je spletla gnezdeče.
Pa prišel je mladi kosec, svetlo koso nabrusi! je, komaj trikrat je zamahnil, gnezdeče razdrto je.
Prazna njiva zdaj sameva, žito v kozolcu se suši: ptička je drugod zgnezdila, spet veselo žvrgoli.
V kratkem
brezveznem, klišejskem, zlaganem
pismu ji razlagam
svojo ljubezen Lastim si čustva, ki jih nisem nikoli imel
Trgujem
Sem trgovec s telesi Bel kot črna noč kupujem
VLAK
Vlak čez drn in strn hiti, kot da s šibo ga podimo mi. V sebi polno potnikov ima, z njimi v daljo drdra.
Kdo ga poganja'.' Kdo ga ustavi? Seveda: »Lokomotiva!« odgovor je pravi.
Čez polja jo reže,
ovinke prereže,
zapiska, se ustavi
in potnike odloži na postaji.
NE UMRI, KITARA
rapsodija preveč iskrenih akordov raste pod njegovimi prsti spomin bolečine v karnevalu prebliskov začne plesali pred očmi
ne umri, kitara
razmehčati znaš kamnito kepo v skritih svetovih paralelne resničnosti
nikar še ne umri
že prepoznavam prepovedane poti nazaj razrasle predsodke v meni, njemu, nas vseh
tolaži me, kitara
njegov topli obraz nad strunami
a v notranjosti
zaklenjena vrata
pred mano, njim, nami vsemi
najdi ključ; kitara
ker je mrtev on v meni in jaz v njemu in mi vsi v nas
igraj nam, kitara
ker tudi mrtve solze pečejo
VIHARJI Viharji,
ki v mojem srcu zdaj bučijo,
viharji, ki v temni noči me budijo,
viharji,
ki vedno budni so, ne spijo, nekoč me v črni grob deno.
In ko trohnelo in razpadalo bo truplo, ko bolj bom mrtev, kot kdaj bil sem živ, morda takrat puste viharji, da v miru svet bom zapustil. ..
Marija Omahna, Kokošnje
Uroš Šmon
Andreja Hace
Darja Šinkovec
Dušan Vrtačnik
Knjižnica Domžale — izposojevališče Ihan
OBVESTILO_
Knjižnica Domžale tudi vnaprej organizira izpo-sojevanje knjig v Ihanu. Na voljo bo okrog 200 naslovov knjig, ki so najbolj brane v naši knjižnici.
Izposojevalnica bo odprta ob petkih od 17.—19. ure v sobi Kulturnega društva »Svoboda« v Domu družbene samozaščite Ihan.
>omžal$ki pionirji - repu liški prvaki v košarki
Mladi domžalski košarkarji so dosegli nov odmeven uspeh v nizu letošnjih izvrstnih uvrstitev. Na finalnem turnirju republiškega pionirskega košarkarskega prvenstva, ki so j»a 11. oktobra pod pokroviteljstvom Skupščine občine Domžale v dvorani OS Venclja Perka pripravili domžalski košarkarski delavci, so bili najboljši in tako po letih 1962 in 1964 tretjič v zgodovini domžalske košarke osvojili naslov republiškega pionirskega prvaka.
Letošnje republiško košarkarsko prvenstvo, ki se e pričelo v aprilu, je bilo ;no najbolj množičnih do-|hy, saj se je v predtekmo-ranju pomerilo v dvanaj-ph skupinah kar 72 moštev 2 številnih krajev Slovenije, f »domžalski« finale pa so $e uvrstila le štiri najboljša Moštva: Mineral Slovan in Iskra Delta Jezica iz Ljuljane, Iskra iz Nove Gorice ter Domžale.
Domžalski košarkarji (letnik 1973 in mlajši) so do finalnega turnirja zaigrali Petnajstkrat in utrpeli le en Poraz. V tekmi za vstop v finale so premagali Iskro Delto Jezico z 68:62, pri jem pa je bila zmaga lažja kot govori končni rezultat, jjaj so ob polčasu vodili že s 24 točkami razlike. V drugi polfinalni tekmi je novogo-"ška Iskra premagala košarkarje Slovana, tako da je 0 republiškem prvaku za le-f° 1987 odločala razburljiva Pi kakovostna tekma med fskro in Domžalami, t Domžalčani so v finalu, v katerem jih je spodbujalo okrog 350 gledalcev, pričeli Silovito in si v drugi minuti fekme priigrati že šest točk prednosti, na odmor pa so
odšli s tremi točkami prednosti (39:36). Tudi pričetek drugega polčasa je povsem pripadel gostiteljem, ki so v 21. minuti vodili že z desetimi zadetki prednosti (55:45). Kljub temu pa tekma še ni bila odločena, saj je na drugi strani kot za stavo zadeval 192 cm visoki Novogoričan Dornik, ki je v finalni tekmi dosegel kar 48 košev. Po višini nekoliko nižje  moštvo   Domžal je
uspešno vzdrževalo prednost tudi z meti od daleč, saj so dosegli kar pet trojk. Minuto pred koncem tekme so Novogoričani prvič po-vedli (66:67). Pri neodločenem izidu 67:67 je 24 sekund pred koncem nekdo izmed igralcev Iskre napravil korake, Domžalčani pa zadnje priložnosti niso izkoristili, tako da je o prvaku odločal petminutni podaljšek. Že v prvi minuti
Finale rep. prvenstva:
DOMŽALE - ISKRA NOVA GORICA 73:71
Finalna tekma republiškega košarkarskega prvenstva za pionirje: Domžale : Iskra Nova Gorica 73:71 (39:36, 67:67). Dvorana OŠ Venclja Perka, gledalcev 350, sodnika Djordjević in Schulz (oba Lj).
DOMŽALE: Košak 12, Pajnič 26 (4:2), Vasle 2, Lukša 12 (2:1), Gorenc 19 (1:0), Trifunović 2.
ISKRA NOVA GORICA: Kimlar 3(3:1), Dornik 48 (8:6), Bole 10 (6:4), Galijaš 8 (4:3), Žagar 2. ,
Prosti meti: Domžale 7:3, Iskra 21:14, Trojke: Košak 2, Pajnič, 2, Gorenc 1, Galijaš 1. Osebne napake: Domžale 22, Iskra 19. Pet osebnih napak: Dornik 31, Gorenc 32, Vasle 34, Kimlar 35, Lukša 35.
OSTALI IZIDI FINALNEGA TURNIRJA: Domžale : Iskra Delta Jezica 68:62 (47:23), Iskra Nova Gorica : Mineral Slovan 55:46 (26:21), za 3. mesto: Mineral Slovan : ID Jezica 55:45 (24:25).
KONČNI VRSTNI RED: I. Domžale, 2. Iskra Nova Gorica, 3. Mineral Slovan, 4. Iskra Delta Jezica.
Jesenski kros 87
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Domžale — Svet za šolski šport in Atletski klub Domžale sta v četrtek, 1-10.1987 organizirala občinski Jesenski kros 87. Prireditev je bila izvedena v Športnem parku Domžale ob lepem vremenu z lepo udeležbo vseh osnovnih šol. Rezultati niso zaostali, zmagovalci pa so postali naslednji:
mlajše pionirke — Iftnik '979, dolžina proge 500 m -Nada BAN1Č OS Šlandrove brigade, mlajši pionirji — letnik 1979, dolžina proge 500 m
- Simon SMOLNIKAR OŠ Martin Koželj Dob, mlajše pionirke - letnik 1978-1977, dolžina proge 500 m — Urška POVŠE OS Venclja Perka, mlajši pionirji — letnik 1978—1977, dolžina proge 500 m - Mirsad BESIC OŠ Venclja Perka, mlajše pionirke
— letnik 1976, dolžina proge 1000 m - Marjanca JAGUŠIČ OŠ Venclja Perka, mlajši pionirji — letnik 1976, dolžina Proge 1000 m - Igor CERAR OŠ Jurij Vega Moravče, mlajše
pionirke — letnik 1975, dolžina proge 1000 m — Silvana ĐURINAC OŠ Radomeljske čete Preserje, mlajši pionirji — letnik 1975, dolžina proge 1000 m - Sašo NOVAK OŠ Šlandrove brigade, mlajše pionirke — letnik 1974, dolžina proge 1000 m — Mateja LU-KAN OŠ Jurij Vega Moravče, mlajši pionirji — letnik 1974, dolžina proge 1000 m — Primož ŽAVBI OŠ Josip Broz Tito Domžale, starejše pionirke — letnik 1973, dolžina proge 1000 m - Sabina FLER1N OŠ Matija Beljca Mengeš, starejši pionirji — letnik 1973 — Andrej BARBIČ Atletski ' klub Domžale, starejše pionirke — letnik 1972, dolžina proge 1000 m - Katja OGOREVC Atletski klub Domžale, starejši pionirji — letnik 1972, dolžina proge 1000 m — Janko POGA-CAR SKUŠ Domžale, mlajše mladinke — letnik 1971, dolžina proge 1000 m — Mateja ŽE-KAR Atletski klub Domžale, mlajši mladinci — letnik 1971, dolžina proge 2000 m — Pobi IGLIC Atletski klub Domžale,
starejše mladinke — letnik 1970—1969, dolžina proge 2000 m - Mateja CERAR Atletski klub Domžale, starejši mladinci - letnik 1968-1969, dolžina proge 2000 — Tomaž DROLC Atletski klub Domžale, člani — letnik 1967 in starejši, dolžina proge 5000 m — Janez BLAŽIČ Atletski klub Domžale, članice — letnik 1968 in starejše, dolžina proge 2000 m - Liljana HORVAT Atletski klub Domžale.
Organizatorji Jesenskega krosa 87 so kljub vsemu priča-kovali;yečjo udeležbo v starejših kategorijah, vendar so tek-mpvali atleti Atletskega kluba Domžale praktično med seboj. Na podlagi rezultatov ter dveh preglednih treningov bo sestavljena občinska reprezentanca za tekmovanje v krosu, ki bo letošnje leto v soboto 18. 10. 1987 v Titovem Velenju. Domžalski atleti oziroma učenci vseh osnovnih šol v občini Domžale že nekaj let dosegajo zelo dobre rezultate na tekmovanju za pokale DELA. Upamo, da nas bodo z letošnjimi rezultati, medaljami, diplomami in pokali ter visoko uvrstitev ponovno razveselili.
M. G
Republiški prvaki ekipa KK Domžale
Od leve proti desni: stojijo — statistik Kisela Sašo, Trifunovič Rado, Grudnik Erik, Gorenc Boris, Pajnič Matej, Vasle Jan, Mazovec Bogdan, trener Gorjan Lado
Prva vrsta: Plavčak Štefan, Bolta Franci, Zevnik Rok, Lenarčič Jani, Lukša Niko, Košak Marjan, Bolta Marko, Flerin Roman
podaljška je zaradi petih osebnih napak moral iz igre najboljši strelec prvenstva Novogoričan Dornik, mi-, nuto kasneje pa še najboljši igralec prvenstva Domžal-čan Gorenc. Ko je že vse kazalo, da bo potreben še drugi podaljšek, je Matej Pajnič le dve sekundi pred koncem dosegel zmagoviti koš.
Z zmago na finalnem turnirju so mladi domžalski košarkarji naslovu mladinskih republiških prvakov in državnih viceprvakov dodali še naslov pionirskih prvakov in s tem potrdili kakovostno delo trenerja Lada Gorjana z mladimi igralci. Uspeh domžalskih pionirjev vsekakor ni bil naključen, temveč je plod vztrajnega in vestnega dela. Za prvenstvene tekme so se namreč pripravljali petkrat tedensko, v šolskih počitnicah pa so trenirali celo dvakrat dnevno, udeležili pa so se tudi desetdnevnega košarkarskega tabora.
Na finalnem turnirju v dvorani Venclja Perka je okrog 350 ljubiteljev košarke spremljalo kakovostno košarko štirinajstletnikov in mlajših, ki so z igro potrdili, da v Sloveniji raste nov rod obetavnih košarkarjev. Za najboljšega igralca prvenstva so trenerji razglasili Domžalčana Borisa Goren-ca, najboljši strelec je bil Novogoričan Mitja Dornik s 70 zadetki, priznanje kot najboljši strelec trojk pa je prejel Domžalčan Marjan Košek, ki je v dveh tekmah dosegel štiri trojke.
Trener Lado GORJAN po novem uspehu svojih varovancev ni skrival zadovoljstva: »Današnji uspeh je ponovno potrdil, da z mladimi košarkarji dobro delamo in da so smernice naše organizacije dela natančno in dobro izdelane. Pionirsko moštvo sem pričel oblikovati pred štirimi leti. V tem obdobju so fantje načrtno in vestno vadili. Že lani smo moštvo vključili v redno tekmovanje kot leto mlajšo ekipo, kjer smo si nabirali izkušnje, ki smo jih letos maksimalno izkoristili. Kot trener mladinske in pionirske reprezentance Slovenije spremljam razvoj mladih košarkarjev in menim, da je ta generacija košarkarjev ena najkakovostnejših, med njimi pa izstopa tudi nekaj domžalskih igralcev.«
Zmage se je veselil tudi 13-letni, 185 cm visoki Boris GORENC, po mnenju trenerjev najboljši igralec prvenstva: »Vesel sem naslova pionirskih prvakov, ki pa smo ga po tihem tudi pričakovali. S svojo igro na prvenstvu sem zadovoljen in upam, da jo bom ponovil tudi v pionirski reprezentanci Slovenije. Moja želja in cilj pa sta, da bi v prihodnosti zaigral tudi za člansko moštvo Domžal.«
»V finalni tekmi smo prikazali najboljšo igro doslej, izdatno pa nam je pri tem pomagalo tudi vzpodbujanje gledalcev. Ker smo po višini nekoliko nižje moštvo, smo morali poskušati tudi z meti od daleč. Sicer
^"etika — kraljica športov. Tudi v naši občini — tako kot v Sloveniji je atletika eden prednostnih Portov. Zaradi resnega dela so tudi že uspehi...
MERCATOR ROŽNIK, n. sub. o., trgovina na drobno Ljubljana, Aškerčeva 5
TOZD GRMADA, n. sub. o., trgovina na drobno Ljubljana, Vojkova 45
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja
prosta dela in naloge
1. NATAKARICO za bife na območju Trzina Pogoja: K V natakarica
2-mesečno poskusno delo
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ter dvomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi ter delovnimi izkušnjami pošljejo na gornji naslov najpozneje v 8-dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo na oglas.
pa smo po štirih letih skupnega igranja že uigrano moštvo. Želim se uvrstiti v republiško reprezentanco in tudi v prihodnje uspešno nastopati za K K Domžale,« nam je  povedal kapetan
REPUBLIŠKI PRVAKI SO POSTALI:
4 Marjan KOŠAK
5 Franci BOLT* Matej PAJN Jan VASLE Niko LUKŠ.. Erik GRUDNIK Boris GORENC Mare BOLTA
12 Roman FLERIN
13 Rok ZEVNIK Štefan PLAVČAK Rado TRIFUNOVIČ Bogdan MAZOVEC
6 7 8 9 10 11
14 15 16
17 Jani LENARČIČ trener: Lado GORJAN
zmagovalnega moštva in najboljši izvajalec trojk Marjan KOŠAK.
Domžalski pionirji in mladinci so na najboljši možni način zaključili letošnja prvenstvena tekmovanja, v teh dneh pa v drugem delu prvenstva Slovenije zelo uspešno tekmujejo tudi domžalski kadeti. Po besedah trenerja Gorjana lahko tudi od njih pričakujemo vidnejšo uvrstitev.
Igor MATIČIČ
IZJAVI OB USPEHU:
Predsednik komisije za pionirsko košarko pri KZS in delegat finalnega turnirja Ostoje Kristjan:
Kot rezultat dolgotrajnega dela z mladimi ekipami je bila kvaliteta turnirja zelo dobra. Izrazito bolj tekočo igro sta pokazali ekipi Domžal in Gorice, medtem ko sta pa ljubljanski ekipi imeli zelo dobre posameznike, vendar so ti pokazali slabšo igro; so manj izkušeni in imajo slabše živce. Ekipa Slovana igra izrazito trdo, celo preostro košarko tako, da ni lepa za oči. Glede na lepoto igre sem mnenja, da igrajo Domžale najlepše, posebno zanimiv je igralec Gorenc, ki je visok in z dobrim tehničnem znanjem.
Mnenje enega od staršev igralcev (dr. Janeza Vaslcta):
»Videl sem samo II. polčas zadnje tekme; bilo je napeto! Če bi prišlo še do podaljška, bi že zmanjkalo igralcev. Sicer pa ekipi čestitam in želim, da bi jim bila to vzpodbuda za naprej, za še boljše treninge ter da bi še v drugih kategorijah kdaj dosegli take uspehe.
občinski poročevalec
stran 17
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI
MALI OGLASI
Prodam dve peči na olje. Ves Ana, Prešernova 1, Mengeš
Honorarno zaposlim zastopnike na terenu. Interesenti se oglasite pod šifro: »Niso knjige«.
Če si ključavničar in želiš dobro zaslužiti, se oglasi takoj na naslov: Ključavničarstvo JA-VORNIK, Dragarjeva 18, Domžale.
Kupimo parcelo za vikend v okolici Domžal. Tel.: 444-578 int. 14. Andreja!
Dvoje zasteklenih in okvirjenih oken (160 x 145) poceni prodam. Jenko Janez, Cankarjeva 13, Domžale
Nov osebni računalnik Schneider za urejanje besedil in bazo podatkov prodam. Tel.: 721-641
Dvosobno lastniško stanovanje v Kamniku zamenjam za manjše in doplačilo. Tel.: 832-870
Prodam hrastov klasičen prvovrsten parket 400 x 60 x 22, tovorno prikolico za osebni avto, prikolico za čoln, belo mivko, umetni kamen — 12 m2, fasadno opeko — 100 kosov in enodelno garderobno omaro. Zg. Jarše 6.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 737-278
, Delavca za delo v galvani zaposlimo. GALVANIZACIJA, Martinjak, Homec VIII. ul. 8. Radomlje
Kava bar LEONARDI
SPREJME DEKLE ZA STREŽBO
redno in honorarno;
Vir, Šaranovičeva 18 Domžale
Garsonjero, enosobno stanovanje ali sobo s posebnim vhodom iščem v Domžalah, Mengšu ali bližnji okolici. Tel.: 721-164.
Z veseljem do dela na strojih za obdelavo kovin sprejmem v redno delovno razmerje mlajšega fanta z možnostjo priučitve- Informacije po tel.: 722 072.
Globok otroški italijanski voziček prodam. Plrnat, Količevo, tel.: 724 208.
Iščem žensko, mlajšo upokojenko za dopoldansko varstvo mame. Zdenka Banko, Dragomelj 17. Tel.: 371 441. Popoldne.
9. oktobra se je našla ženska ročna ura na pločniku od Bistriškega mostu do Pučkota na Viru. Naslov najditelja je v uredništvu Občinskega poročevalca.
Našel sem žensko ročno uro na Kolodvorski ulici v Domžalah. Tel.: 737-758.
Nudim pomoč na svojem domu pri težavah z osnovnošolsko ali srednješolsko angleščino; tel.: 722-266, Domžale.
Samski moški, nealkoholik, nekadilec, nujno išče ogrevano sobo v Domžalah ali okolici. Možnost predplačila. Ponudbe pod šifro: NUJNO!
Ugodno prodam trajnožarečo peč Kuperbusch in pralni broj Gorenje, možen popravila ali za rezervne dele. Naslov v uredništvu OP.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame
HELENE ZALOKAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, izrečena ustna ali pisna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo krajevni organizaciji ZZB in VVI za besede slovesa.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Sin Jože z družino
ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in očeta
FRANCA SUŠNIKA obrtnika iz Krašnje
se zahvaljujemo vsem prijateljem za vse tople besede, sočustvovanje in darovano cvetje. Še posebej se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala vsem lovskim in gasilskim društvom ter praporščakom za spremstvo na zadnji poti, pevcem iz Lukovice, GD Krašnja za poslovilne besede.
Hvala gospodu župniku za obisk na domu in lepo opravljen obred.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Vsi domači
ZAHVALA
Tiho je odšla od nas za svoj 78. rojstni dan naša dobra
MIHAELA MUŠIČ iz Mengša
Pokopali smo jo 19. septembra 1987. Zahvaljujemo se dr. Celestinu za vso skrb in tudi medicinskemu osebju Zdravstvenega doma v Mengšu. Zahvala g. dr. Merlaku za spremstvo in ganljive besede slovesa. Nadalje hvala g. župniku in vsem, ki ste počastili njen spomin, darovali cvetje ali dali v dobre namene.. Hvala pevcem, delovni organizaciji Stol in Društvu upokojencev. Hvala vsem, ki ste bili dobri do nje, hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami. s
Brat Anton, svak Matija, svakinja Ivana, nečaki in nečakinje
ZAHVALA Ob boleči izgub; naše dobre mame
ZALAZNIK MARJETE
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala g. župniku za pogrebni obred.
Še enkrat vsem iskrena hvala. Vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage nepozabne sestre, tete in svakinje
MARIJE KORBAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala Mici Rode in vsem njenim.
Hvala vsem, ki ste nam pisno ali osebno izrekli sožalje in ji darovali cvetje, ki ji je bilo vodilo življenja. Hvala za spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno zahvalo dolgujemo dr. Kavčičevi iz Onkološkega inštituta, dr. Zajčevi in dr. Ce-rarju iz ZD Domžale, g. kaplanu za lep opravljen pogrebni obred, za ganljivo zapete žalo-stinke pevkam DO TOKO Domžale.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
IVANA ŽAVBI
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in prispevali
denar v druge humane namene. Posebno zahvalo Izrekamo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, DO Lek Mengeš in njenim pevcem za zapete žalostinke.
Zahvaljujemo se tudi članom GD Homec in tov. Pavlicu za tolažilni govor ob odprtem grobu. Hvala tudi upravniku vežic tov. Kavčiču in vsem, ki ste karkoli dobrega storili zanj in nam pomagali v najtežjih trenutkih.
Vsi njegovi.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni tiha, nema je gomila kjer počivaš ti
V SPOMIN 29. oktobra mineva leto dni odkar nas je nepričakovano za vedno zapustil naš
SLAVKO AVBELJ iz Stegen 14
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
MARIJE OREHEK
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje ali denar za obnovo grobeljske cerkve ali v druge namene ter nam izrekli sožalje.
Hvaležni smo zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Domžale, še posebno dr. Cerar-ju in patronažni sestri Vidi ter zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma počitka v Mengšu za nesebično pomoč in skrbno nego. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za čustveno zapete žalostinke.
Vsem in vsakomur naša iskrena zahvala.
Vsi njeni
ZAHVALA Ob smrti ANGELE SUŠA roj. Gabrovec iz Vrank 4 nad Blagovico
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sorodnikom in sosedom, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje.
Posebna hvala Domu počitka Mengeš. Hvala govorniku Janezu Cerarju ter nosilcu praporja ZB. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred ter cerkvenim pevcem.
Nečak
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube mame, babice,  prababice,   tašče in sestre
AMALIJE PAVLIN roj. Škrbec
izrekamo globoko zahvalo vsem, ki ste nam izrekli v besedi ali pisni obliki sožalje, darovali cvetje, jo pospremili na njeno zadnjo pot ali pa nam, najbližjim svojcem, kako drugače pomagali. Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat iskrena in globoka zahvala.
Žalujoči: sinova Tone in Janez z družinama.
V SPOMIN
12. oktobra 1987 mineva žalostno leto, odkar si nas nepričakovano zapustil naš dragi
KAREL KUŠAR
Prisrčna hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in mu poklonili cvetje ter sveče na njegov prerani grob.
Mama Ivanka, sestra Ivanka z možem ter brat Vinko z družino
V SPOMIN CIRIL HOMAR
Redek spomin zbledi, pa čeprav je še tako nepomemben. V tem letu je poteklo štiri leta, kar nas je zapustil naš delovni in planinski prijatelj Ciril Homar. Še vedno smo pod vtisom njegove tragične smrti. Kakšna je usoda človeka! Kar je najbolj ljubil, mu je vzelo življenje. Omahnil je v smrt, v prelepih Kamniških planinah. Njegov lik nam bo ostal v trajnem spominu kot zgled ne-vsiljenega tovarištva. Kako se mu za vse njegove vrline oddolžiti? Sodelavci iz delavnice smo si bili enotni, da v najlepšem delu Kamniškega gorja, v vznožju vršaca, kjer je prenehalo biti njegovo plemenito srce, v spominskem parku, v Kamniški Bistrici, postavimo spominsko ploščo. Z lastnimi zbranimi sredstvi ter prostovoljnim delom smo v eno izmed skal, ki jo je narava utrgala iz nedrja planin ter jo ustavila v dolini, smo vklesali ploščo z njegovim imenom, kot trajen spomin na prijatelja, sodelavca, planinca.
Slava njegovemu spominu, spominu na prijatelja Cirila Homarja!
Sodelavci Papirnice Količevo - KS
mi
■1
Uli
Na vrtu rdeča jablana zori, in ob domačiji Tvoji še vedno potok Rača žubori, le Tebe ata ni, le Tebe več ni...
V SPOMIN
Minilo je leto žalostne, tihe bolečine, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi nepozabni mož in ata
MIHA NOVAK st. posestnik iz Sela
Kruta, nemilostna usoda Te je iztrgala iz naše sredine.
Pogreša Te zemljica Tvoja rodna, kateri si posvetil vse sile. Vsa naša skrita bol, vse naše solze so zaman, Tebe več ni a v srcih naših pa svetal spomin nate večno žari — živi.
Vsi njegovi.
Naši pevki Veri v slovo!
»Slovo! Težjta beseda, ki ti razžalosti dušo in srce. Še posebno, če je slovo za vedno, od prijatelja sodelavca!
V petek, 2. oktobra letos smo se pevke pevskega zbora Društva upokojencev Domžale poslovile od umrle sodelavke Vere Kralj s kratko žalno svečanostjo. Bila je dolgoletna pevka. Težko, neozdravljivo bolezen je skrivala in junaško prenašala, s smehom na obrazu. Nikoli ni tožila, da ji je hudo. Žalne svečanosti se je udeležila njena sestra. Zapele smo ji njeno najljubšo pesem: »Rasti, rasti rožmarin!« Njen spomin smo počastile z enominutnim molkom.
Vsem njenim izrekamo iskreno sožalje.
Počivaj v miru, draga Vera, v prelepi Mislinjski dolini, ki si jo tako prisrčno ljubila. Naj *' bo lahka njena zemljica!
Pevke Društva upokojencev
Domžale
Hladni veter je zapihal sončni žarek posijal, Z domače lipe rumeno listje y slovo dvorišča je nastlav.
ZAHVALA
(ne dol
terk
M roj.
*isl toroc: ijem hevi]
Ob boleči izgubi našega drj**™' gega moža, očeta, starega očef
in pradedka t(
dom
ANTONA BRODARJAtudl
Zg. Dobrava pri hvali
Moravčah [n nJ
levi ;
Vesu
V 79. letu starosti smo 9. sert^ tembra 1987 položili utrajenC^
telo k večnemu počitku, uinh Iskreno se zahvaljujemo vsen^^ sorodnikom, znancem in pnjajije,,, tel jem, prav posebno pa dcwj, brim  sosedom  za izkazan(gaj|' pomoč ter vsem, ki ste z bole čino stali ob strani in nait ustno in pisno izkazali sožalje. Hvala vsem za vence in cvetjejjaju Hvala govorniku  ZB  Ivan«  j (. Veselu za tako ganljive pošlo. vilne besede, praporščakom ZB, pevcem, godbi Moravče tei župniku za opravljen obred. I Iskreno se zahvaljujemo vsemi ki ste ga v tako velikem števili]
spremili na zadnji poti.
Globoko žalujoči: žena Štefka! sin Lado z družino, hčerkaj" Ivica z družino, brat Jožef sestra Minka, vnuki, pravnuki' nja ter drugo sorodstvo.
Zg. Dobrava, Vače, Maribor. Sreča
Klina
• :'W \icer
ZAHVALA
KA
skn ;ene jažb.
Ob boleči izgubi naše drage m me, stare mame, sestre in tete ^sei
Prek
LUCIJE PRISTAV »tr. roj. Burger, Posl Vovkove mame iz Prevoj
fcah
se iskreno zahvaljujemo vsem sos1 doH in prijateljem, ki ste počasti^ njen spomin, nam izrekli pisna Lj„| ustna sožalja, darovali cvetje in jone tako velikem številu pospremili «tes njeni zadnji poti. Pru
Posebno se zahvaljujemo govor niku tov. Kočarju, pevcem in /upu ku za pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je tiho, kot j' živela, zapustila ljubljena mam* prababica, sestra in teta
FRANČIŠKA TEKAVC Markova mama * izRafolč28
Zahvaljujemo se vsem sorodfl'' i kom, prijateljem In znancem za I*' rečena sožalja, podarjeno cvetje l1* I i spremstvo na njeni zadnji poti, d°j , brim sosedom za pomoč In izk*' zano  pozornost, praporščakot'1, govornikoma ZZB NOV Prevoje i" KS Rafolče In g. župnikoma lepo opravljen obred.
Še posebno se zahvaljujemo dr-Pippu za nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni.
ZAHVALA
/nenadomestljivi izgubi na-flobre žene, mami in babice, 'erke in sestre, tete, svakinje in tašče
Marije kovačič
roJ- Uhan - upokojenke tovarne toko
e iskreno zahvaljujemo vsem lorodnlkom, sosedom, prijate-'Jeni in znancem, ki ste jo tako "evilno pospremili na njeni Radnji poti, ji podarili vence in .(►vetje, nam izrekli sožalje in v jen težkih dneh stali ob strani 'n nam pomagali. Hvala sose-»om za denarno pomoč, enako ltudl VVO Domžale. Posebna ™v»la sosedi Mariji Robidovi P njeni sodelavki Mari Vilar-pvi za ganljive besede ob slo-Vesu. Hvala dr. Lombarju ter ii°Sar Saši, pevkam iz tovarne f oko pa za prelepo zapete žalo-nj!!Jn'te ter župniku za opravljen a bred in vsem, ki ste jo med onJeno težko boleznijo obisko-im }' ^ dajali poguma in pomagali, da bi bilo njeno trpljenje j čim manjše.
je Hvala še enkrat.
^Žalujoči mož Lojze, sinova i J Lojzi z družino in Marjan.
CEMENTNI IZDELKI   VINKO PUCKO VIR PRI DOMŽALAH, Sirmcrvltm 10
'• }r?ču je kakor lepe sanje,
jih začneš sanjati že izginejo! •"Sreča je kakor jesenski piš,
*?>naj zapiha in že ga ni več!
Sreča je kot trenutek,
'•' ga moraš takoj izkoristiti
:>eer ga ni več!
ZAHVALA
ob smrti
Kati oražem-gnjezda in njenega moža ludvika gnjezda
,skreno se zahvaljujemo za izrecne besede sožalja ter besede to-azbe, ki so nas ob težkih trenutkih
"V tolažile in bodrile. v«ern hvala za čudovito cvetje, ki P*"ekriva njun prerani grob. Pridna hvala vsem, ki ste se od njiju Oslovili in ju pospremili na ■. zadnji poti.
^zahvaljujemo se DO »Delikatesa,
prevaljujemo se DO »Delikatesa«, jfl ■'"bljana in predstavniku osnov-i (ne organizacije sindikata »Delikata« za izrečene besede ob od-vor"1601 grobu ter gospodu župniku
pil
za poslovilni obred. Vsi njuni!
lil!"'
dn*'
iel"J
M
ofl1' le I" i *»
dr.
zahvala
?b nenadni smrti našega mo-**. očeta, starega očeta, strica in svaka
jožeta križnarja « Doba pri Domžalah
iskreno zahvaljujemo vsem Usedom, prijateljem in sorod-n'kom za Izrečeno sožalje, Udarjeno cvetje, sočustvova-nje z nami ter za spremstvo na „ njegovi zadnji poti. °sebno se zahvaljujemo go-sPodu župniku Mihi Žnidarju *a lep pogrebni obred, dr. Mariji Starbkovi za njeno zdravljenje, dobskim gasilcem n govorniku, ter pevcem iz Moravč.
Vsem še enkrat hvala.
Žena s sinom ter hčerke.
NI »SE NOTRANJA OPREMA. PRAVEGA GOSPODARJA SPOZNAŠ PO UREJRII1 OKOLICI HI SE.
TUDI NA VASEH DVORIŠČU ALI VRTU BO LEPŠE, CE SE ROSTE ODLOČILI ZAl
- VRTNE ROBNIKE
- ILAKOVCE
- PRALNE PLOSCP. Z VZORCEM ALI BREZ
- CVETLIČNA KORITA
- MONTAŽNE KOMPOSTNIM
- STOJALA ZA KOLESA
• ELEMENTE ZA OGRAJ NK STEBRE
OCLASITE SE NA VIRU PRI DOMŽALAM, SARANOV1CEVA 10
ARTIKLE SI LAHKO OGLEDATE VSAK DAN OD Bh <So 17tl
Restavracija
POZD »REPOVZ « Domžale
Kopališka 3
"St (061) 721-279
Dobro vpeljan kolektiv sprejme v svoje vrste:
1. KUHARJA-ICO z gostinsko šolo
2. KUHARICO za kuhanje malic —
lahko tudi upokojenka s krajšim delovnim časom.
Nastop službe je možen takoj.
Morebitne informacije dobite pri tov. Repovž po tel.: 721-279 ali osebno.
Slovenijales lesnMtvena RADOMLJE
Od bor/a delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge:
1. TEHNOLOG V PROIZVODNJI
Pogoji: V. stopnja usmerjenega izobraževanja lesarske smeri, zaželjene so delovne izkušnje, poskusno delo 3 mesece.
2. DELAVKE V NEPOSREDNI PROIZVODNJI Pogoji: Starost nad 18 let, končana osnovna šola, poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
SLOVENIJALES Radomlje, Pelechova 15, 61235 Radomlje
-	popravila, čiščenje, mazanje
	vseh vrst
......	šivalnih strojev
	TINE KLANČAR
	VIR, ČUFARJEVA 6
Tel,: (061) 723-324	61230 DOMŽALE
elektromehanika
skok anton
61234 Mengeš Loka - Na Gmajni 4
Te I. (061) 737-559
domžale
igor zabret robert orehek
Kolodvorska 5 61230 Domžale *2*
Popravila:
— radijskih sprejemnikov
— TV color in ČB aparatov
— avtoradijev
- videorekorderjev
— in ostale elektronike Montaža:
- video in audio tehnike
— TV anten
- avtoradijev Izdelava:
- efektov
- zabavne elektronike manjših serij
Kurjača iščejo!
Skupnost stanovalcev Šaranovičeva 19, Vir, išče kurjača za kurjenje centralne kurjave za Emono Market in stanovanja. Zaposlitev je honorarna, prednost imajo upokojenci, ki so v bližini ali iz Vira.
Interesenti naj se zglasijo pri predsedniku Hišnega sveta tov. Jermanu.
UNI VERZALE DOMŽALE
INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O.
KIDRIČEVA 4
Komisija za delovna razmerja DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB objavlja prosta dela in naloge:
ČISTILKE upravnih prostorov Pogoji:
Kandidatke morajo imeti zaključeno osnovno šolo. Delo je v popoldanskem času.
Prijave sprejemamo 8 dni na gornji naslov.
Audio Video Studio
Boris Knap, Ljubljanska ulica
ob lokalu MINUTA
DOMŽALE
V Domžalah ob lokalu Minuta odpiram lokal — Avdio Video Studio, v katerem vam želim postreči z različnimi uslugami in sicer:
— snemanje z video kamero (poroke, rojstni dnevi, itd.)
— presnemovanjem na vse video sisteme
— tonsko sinhronizacijo
— montažo video materiala
— presnemovanje z 8 mm filmskega traku na video
— presnemovanje z laserja na VHS
— informacije o nakupu, priključitvi in servisiranju video naprav.
Nudimo vam tudi velik izbor kvalitetnih filmov in sicer so na zalogi:
—- glasbeni filmi (moderna glasba, koncerti, opere, muzikli)
— risanke
— zgodovinski filmi
— akcijski filmi
— pustolovščine
— in drugi.
Obiščite nas v popoldanskih urah, vsak dan od 16. do 20. ure.
do Melodija,
SOZD ELEKTROTEHNA, DO MELODIJA MENGEŠ,
proizvodnja glasbil in učil, Trdinov trg 4
Komisija za delovna razmerja objavlja v skladu s samoupravnimi splošnimi akti dela in naloge:
— konstruiranje orodij in naprav
— struženje kovinskih elementov
— tehnično risanje
— dela v proizvodnji
— čiščenje proizvodnih prostorov.
Pogoji:
pod 1 — strojni tehnik in dve leti delovnih izkušenj pod 2 — strugar IV. stopnja zahtevnosti (lahko pripravnik)
pod 3 — tečaj tehničnega risanja 1 leto delovnih izkušenj
pod 4 — osnovna šola zaželjene delovne izkušnje pod 5 — osnovna šola
Kandidati naj pošljejo vloge s potrebnimi dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: DO Melodija Mengeš, Trdinov trg 4. KANDIDATE BOMO O IZBIRI OBVESTILI V 8 DNEH PO IZBIRI.
DAMSKA FRIZERKA V ČRNEM GRABNU:
MOJCA PEVC IZ ŠENTVIDA SE JE LOTILA OPRAVLJANJA FRIZERSKE OBRTI V NEKDANJI LUKOVŠKI TRGOVINI
Domačinke pripovedujejo, da so nekoč že imele priložnost polepšati se kar v domačem kraju, potem pa dolgo časa ne. S prihodom izučene frizerke Mojce Pevc v Lukovico, kjer bo v lepo adaptiranem skladišču nekdanje trgovine opravljala najrazličnejše frizerske storitve, so pravzaprav pridobile ženske iz vsega Črnega grabna. Odslej bodo lahko v domačem kraju dobile storitve klasičnega in modnega striženja, delale trajno in prejemale vse druge frizerske storitve. Mojca, ki je delala doslej v Ljubljani in pri Sonji Lenček v Domžalah, bo imela znatno nižje cene, lokal pa bo odprt od ponedeljka do četrtka od 12.30—19.30, ob petkih od 6.30—13.30., ob sobotah pa med 7. in 14. uro.
V teh mesecih je imela Mojca že kar nekaj strank, tako da doslej ni samevala. Tudi poslej ne bo . . .
ODPRTO:
vsak dan
od 14. do 18. ure
— sobota od 9. do 12. ure.
ZA OBISK SE PRIPOROČAM!
Pbčinski poročevalec
stran 19
Takole se gremo ekologijo v praksi,.. Posnetek iz KS Jarše-Rodica. Kako se jo gremo v teoriji pa tako vemo...
Hotela — kot kaže — še ne bo tako brž, bi pa lahko ponudili tole očiščeno ploščad (ko jo že nočemo ponuditi za parkirišče) za rezervni Brnik ali vsaj heliodrom...
Tale prazna stojnica pred Emonino samopostrežno trgovino Maij__
TOZD Maloprodaja Vir, Šaranovičeva 19 »krasi« ploš :ad že na I' ,-, Zelenico u njej o že na leta. Občani bodo na lepše oko je okoli tt ^ na leta...
urejejo vine čakali tudi še
P'
C n
tr
Vi si
is
n
e e n t
e
P a
Pisanje s klicajem!
Na zloglasnem dragomeljskem ovinku je spet počilo ...
Danes zjutraj, na sam 14. oktober, smo bili spet priča prometni nezgodi na usodnem dragomeljskem ovinku, ki ga je zagrešila obvoznica oz. njeni načrtovalci in izvajalci. Pa imajo njeni (obvoznični) problematiki spet snov za spraševanje vesti in tudi tisti »gospodje«, ki so meni nič tebi nič — vsaj tako izgleda — potrdili njihovo kratkoročno varianto.
Ali lahko bivše (in tudi sedanje) pristojne iz KS Dragomelj — Pšata s priostreno ljubeznivostjo opomnimo, naj vendar kaj postore za varnejše odvijanje prometa po obvoznici? Le tako bodo do neke mere lahko ponosni na svojo realizirano zamisel. Rekel sem samo do neke mere!!! Kajti speljanost usmerjenega ovinka v vsakem primeru ohranja svoj grenak priokus.
Ob današnji tragediji pa so se našli tudi novopečeni tolažniki: ». . . saj so se ponesrečili Šiptar-ji. . .« ali je res Šiptarja manj škoda kakor, recimo, Slovenca? Ali nismo pred Bogom in zakonom vsi ljudje enaki? Ali morda Šiptarje niso ravno tako doma čakale družine, oziroma svojci... ? Res imamo s Šiptarji oziroma pripadniki albanske narodnosti težave na Kosovu, vendar to tu ne igra nobene vloge. Za človeka gre!!!
Že dvakrat sem to zadevo pisal v Občinski poročevalec, prav gotovo ne samo v svojem imenu, toda premiki so polževi. Izgleda,
da čakamo še na kakšno žrtev iz Dragomlja ali okolice ...
PS
Tudi mejniki, izgubljeni pri gradnji obvoznice, še vedno, po tolikem času, čakajo najditelja oziroma postavitelja. Dalje se tudi davki od zemljišč, uporabljenih za obvpznico, ne bodo odpisali sami! Želeli bi uradno pojasnilo, zakaj-.se glede navedenega nič ne premakne in tudi odgovor, kdaj se bo premaknilo. Že vnaprej hvala v imenu zainteresiranih oziroma prizadetih.
Ivček Kepic
Zbiralna akcija papirja_
Učenci OŠ Šlandrove brigade smo v septembru izvedli prvo zbiralno akcijo starega papirja v letošnjem šolskem letu. Akcije so se udeležili vsi učenci od prvega do osmega razreda.
Skupno smo zbrali 4329 kilogramov papirja. Največ papirja je zbral l.a razred, in sicer 438 kilogramov, drugo mesto je osvojil 6.c razred s 396 kilogrami papirja, tretje mesto pa l.c razred s 335 kilogrami. Denar, ki ga bomo zaslužili, bomo vložili na hranilno knjižico naše pionirske organizacije. Del denarja bo porabila pionirska organizacija za svoje potrebe, nekaj denarja pa bomo ob koncu leta razdelili med razredne skupnosti.
V letošnjem šolskem letu bomo izvedli še tri zbiralne akcije te odpadne surovine.
, • Tina Kastelic 5.d
k. napredek ■k domžafo
h.
trgovsko gostinska DO
NAPREDEK
n.sol. o. domžale
TOZD OHIEMOTEHNA, Titov trg 1
S
/
UGODNOSTI V VELEBLAGOVNICI
6-inesečni kredit za nakup sobnega pohištva, kuhinj... polog 30%
obresti 5,83 % na odobreno posojilo (20 %, letne)
6-mesečni brezobrestni kredit za nakup preprog, itisonov, tapisonov, tekačev, umetnega krzna ... polog v višini 30 %
Na pultu posebnih prodaj lahko izbirate v bogatem asortimanu sveč.
V POSLOVALNICI KURIVO DOMŽALE, Masljeva 4
5-mesečni brezobrestni kredit za nakup strešnika Dobruška vas, Schiedel dimnika, vhodnih, garažnih in notranjih vrat proizv. LIKO Vrhnika, modularni blok OGRAD Ormož ... Prvi obrok v višini 30 % plačljiv ob nakupu.
Nakup betonske garaže »STREŠNIK« (Dobruška vas) je možen na brezobrestni kredit (polog 50 % in še 5 obrokov)
V prodaji imamo pesek za grobove v vrečah in »BRAKO« montažne garaže po ugodnih cenah.
POGLED V PRETEKLOST:
Čemu služijo plinske izkaznice
Pred dnevi mije prišla v roke plinska izkaznica. Naj jo še hranim med »pomembnimi« dokumenti?
Pomislim, kaj se je dogajalo ob koncu leta 1983. Kot se spomnim, je primanjkovalo plina in pametne glave so našle rešitev v uvedbi plinskih izkaznic, saj naj bi eno gospodinjstvo imelo le po eno izkaznico (torej tudi le eno jeklenko). Glavni namen uvedbe pa je bil na osnovi Pravilnika o prometu s TNP (tekočimi naftnimi plini), kije v Uradnem listu SFRJ izšel že v letu 1971, trajni vpogled v gospodinjstva, ki uporabljajo to gorivo in stanje kontrole nad naprava-
Vendar pa uredbe iz tega zakona niso nikdar zaživele, prav so prišle le v letu 198J ob pomanjkanju plina, četudi naj bi se po njih ravnali že mnogo preje. Potem pa smo tik pred novim letom stali v vrstah, prevzemali izkaznice, plačevali nekakšne takse in stroške za izdajo. . .
Torej spet eden izmed vrste 22 milijonov jugoslovanskih zakonov, uredb, dogovorov. . ., ki nikoli ni zaživel v praksi. Morda pa sploh ni bil potreben! Toda še vedno ne vem ali naj izkaznico hranim ali jo lahkio vržem v koš? Ko pa pri nas nikoli ne veš — morda bo spet kdaj primanjkovalo plina!
zoc
Opravičilo vrhpoljskih gasilcev:
ZA NOV DOM NA VRHPOLJAH - DENAR TUDI KULTURNA SKUPNOST...
V predzadnji številki našega časopisa smo pisali o otvoritvi novega gasilskega doma na Vrh-poljah pri Moravčah. V razgovoru z vodstvom gasilskega društva so bili pojasnjeni vsi aspekti gradnje, pri tem pa se je pozabilo omeniti prispevek domžalske kulturne skupnosti, ki je za gradnjo oz. za zagotovitev kulturnih prostorov v domu zagotovila 4 milijone dinarjev. Kulturni skupnosti se za spodrsljaj vrhpoljski gasilci opravičujejo.
Kdo je bil ogoljufan?
Delavci postaje milice obravnavajo ZUPAN Zdravka, obrtnika iz. Ljubljane, kateri je izvršil več kaznivih dejanj goljufije. Od znancev pa tudi od drugih oseb si je sposojal denar, katerega pa ni imel namen vrniti. Zadrževal se je predvsem na območju Moravč z okolico, ni pa izključeno, da si je denar sposojal tudi drugod.
Ugotovljenih je že več primerov, vendar pa oškodovanci goljufijo niso vedno prijavili ali sploh ne vedo, da so ogoljufani.
Pozivamo vse oškodovance, da se čimprej zglasijo na postaji milice Domžale, Ljubljanska 102 in podajo prijavo.
POSTAJA MILICE
Zaključek teniske sezone 1987
Teniška sezona 1987 je končana in na koncu pride čas za oceno le-te.
Za letošnjo sezono je značilen ogromen porast zanimanja za teniško igro. Zgrajenih je bilo 11 novih igrišč in sicer 6 v Domžalah, 3 v Mengšu in 2 v Radomljah, 3 igrišča pa so še v gradnji (TK Domžale). Nova igrišča pa so razlog, da se je tenis začel širiti med ljudmi.
Opaziti je bilo, da se je v letošnji sezoni veliko število ljudi spoznalo z osnovnimi veščinami teniške igre, za kar sta v veliki meri zaslužna lastnika novih teniških igrišč (G L S TENIS PARK) v Domžalah, ki sta skrbela za konstanten potek tečajev, katere je obiskalo preko 100 ljudi. Prav tako šo tečaje izvedli tudi v Radomljah in sicer pod vodstvom prof. Metoda Klemenca, ki slavi kot eden izmed najboljših učiteljev pri nas, med drugim pa je tudi avtor večih teniških učbenikov in priročnikov. Na igriščih TK Domžale pa je pre-
ko cele sezone potekala pionirska teniška šola, katero sta brezplačno vodila vaditelja tenisa Svoljšak Sašo in Štiftar Sašo. V tej pionirski vrsti je nekaj pionirjev pokazalo velik napredek (omenim naj Boštjana Jermana) tako, da se bodo v naslednji sezoni udeležili nekaterih tekem za slovenski pionirski pokal.
TK Domžale pa je tekom sezone organiziral tudi 4 turnirje za prvenstvo kluba, ki^so se točkovali in na katerih je poprečno sodelovalo 30 članov kluba. Teniška sekcija pri TVD Partizan Mengeš pa se je letos v celoti posvetila izgradnji igrišč, katere so izgradili s prostovoljnim delom, zato so bili manj aktivni na področju izvajanja tečajev in tekmovanj.
Za tenisače je sedaj nastopila mrtva sezona, v kateri bomo analizirali rezultate minule in pripravili programe za novo sezono, ki naj bi bila še uspešnejša.
SVOLJŠAK SAŠO
PET MINUT S ŠPORTNIKOM:
Majda Korošec - držajvna reprezentantka
»O fantih in dekletih (žal jih je zelo malo) iz HRAST-a pa vse najboljše. Brez njihove pomoči, velikega vzpodbujanja tudi finančnih sredstev ne bi šlo. Največ mi pomeni dobro sodelovanje vseh, veliko skupnih voženj, ki jim sledi skupna želja po uspehi vsakega izmed nas. Sesti na kolo je včasih brez priganjjanja težko, ampak ko si enkrat na njem, potem je vse lahko,« se nasmehne Majda Korošec, prijetno 22-ietno dekle. Doma je na Viru, sicer zaposlena v LEKU, kjer dela v računovodstvu, malce poskuša študirati ob delu, najprej pa dobra, zagnana in zelo uspešna kolesarka.
Po maminem mnenju (vedno me skrbi zanjo, ampak nji ne odbraniš, pa konec, pravi mama), vozi kolo od 4. leta dalje, aktivno pa od ustanovitve kolesarskega kluba HRAST v Dobu, kjer je našla zagnane klubske delavce in dobre prijatelje.
»Zgrabilo« jo je pred dvema letoma od tedaj načrtno vozi kolo in vrti pedala .. . Treningi dvakrat na teden, pozimi v telovadnici, tako da so ji poznani vsi hribčki in dolince, pa ne le v naši občini. Državna reprezentantka je od lani, z dekleti v ekipi se razume. »Manj kot 10 nas je,« se nasmehne, »pa nikoli nismo kompletne, ker je vedno katera poškodovana.« Trenerja ji nadomeščajo prijatelji v klubu, saj naše kolesarke niso deležne take skrbi kot njihovi moški kolegi, ki so sicer uspešnejši, vendar kdo ve, če pod takimi pogoji tudi ženske ne bi... Pa kaj bi to, Majda je zadovoljno dekle. Svetovnega prvenstva v Avstriji se spominja rada, kljub težki poškodbi, ki jo je dobila pri padcu, ko se zaradi gneče ni mogla izogniti kolesarkama, ki sta padli pred njo. Komaj dva kilometra je vozila med 100 najboljšimi kolesarkami, ko se je zgodilo. Še sreča, da je imela čelado! Sledilo je skoraj 14 dnevno ležanje v bolnici v sosednji državi, pa obiski prijateljev, ki jih je bila vedno vesela, pa starši, tudi trener jo je prišel pogledat. Ostali so spomini na 14 dnevne priprave, na start 4. septembra 1987 in želja, da bi še in še vozila svojega COLNA-GA in s prijatelji iz HRASTA štela prevožene kilometre. Najraje vozi proge od 40 do 50 km, na njeno žalost so vse »dirke« za ženske dolge tam okoli 20 km. Rada vozi po razgibanem območju, da še.kaj vidi.
Odslej brez »prave« čelade ne bo več na startu pomembnejših dirk. Majda je skromno dekle in samo po sebi se ji zdi umevno, da večino stroškov nosi sama, seveda brez HRASTA, ki ji pomaga s prevozi (ljubi stari kombi!), pa tudi sicer s finančnimi sredstvi, kolikor pač more. Včasih gre kar pol plače za nove tabu-larje, za zobnike in drugo opremo, ki je vsa iz uvoza. Sama skrbi za svojega jeklenega konjička, ki ji zapolnjuje ves prosti čas in ki jo je pripeljal na 2. mesto na državnem pr-
venstvu, uspešna pa je bila di na vrsti rekreativnih tekif"M vanj. / Lepe besede najde za rafj mevanje delovne organizaflp LEK, ki ji omogoča udeleŽ? na tekmah, za konec pa sK ne more brez pohvalne bes$Ž za KK HRAST. »Škoda«, pfcj vi, »da smo majhen klub, w je vedno nevarnost, da boKj oddidejo. Tekmovati in so*% lovati z najboljšimi pa pom% učiti se in pridobivati novihjŽ!
kušenj, novih moči za jutriš«<y tekmo, za današnji trening Majda bo ostala in želimo^
Hvaležnost
invalidnih
delavcev
da bi kmalu spet zavrtela E/J dala in se odpeljala noV1^ uspehom naproti. <f> Srečno, Majda!
V.
-......*  ' i
- j
Ob priliki nedavnega Pj$ <jp ka v mengeškem INCE, kjer -A je zbralo izredno veliko štev"1'« duševno prizadetih otrok, srfv lahko srečali tudi invalidi1 ^ osebe, ki niso nikamor vklju^ ne. Kot nam je povedal J°zj» Mlakar, vodja proizvodnega dela v Mengšu, so duševno prl£ zadeti doživeli to prireditev ozg srečanje izredno hvaležno, sag jim je veselje in živahno razp°E loženje ter vse okrog prireditve polepšalo njihovo življenjet Radi se spominjamo vseh na* stopajočih, to je obeh ansamg blov in moravskih mažoretk, ki so z veselim nastopom dodat no popestrile živahno glasbe no popoldne. Organizator st še enkrat vsem nastopajoči« (nastopili so brezplačnoj iskreno zahvaljuje.