PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini / -> A/\ f Abb postale I gruppo “ Li6nS I1F Leto XXH. St. 239 (6526) TRST, torek, 18. oktobra 1966 NA SESTANKU^ O REORGANIZACIJI LADJEDELSTVA Sedem ministrskih obljub sindikalistom Nad 70.000 nerešenih prošenj za vojne pokojnine Danes dopoldne bo seja ministrskega sveta - Morov govor v Castellammare di Stabia - Vodstvo PRI zadovoljno s preiskavo o Agrigentu - KPI in PSIUP pa zahtevata razpust agrigentskega občinskega sveta, kaznovanje odgovornih in porušenje vseh nezakonito zgrajenih zgradb RIM, 17. — Med najvažnejše dogodke današnjega dne spada brez dvoma sestanek predstavnikov treh največjih sindikatov z ministroma Pieraceinijem in Bojem ter predsednikoma IRI Petrillijem in Fincantieri Tupinijem. Razpravljali so o lad-jedelstvu in o njegovi reorgani-zaciji, za katero je sestavil pred kratkim načrt medministrski od bor za gospodarsko programiranje CIPE. Sestanek je trajal več kot pet ur. Po sestanku je predstavnik CG-*L izjavil, da je delegacija CGII, P° razgovorih proučila informacije obeh ministrov in obeh predsednikov ter da so sklenili «pn-Slobiti proučevanje v okviru kategorije in delavskih zbornic, ki bodo predložile morebitne proti-Predloge«. Predstavnik CGIL je dejal, da se bodo jutri v ta na-(nen sestala tajništva CGIL, CISL (n UIL ter proučila nastali položaj. S svoje strani pa so ministri »poročili, da so dali predstavni-kom sindikatov naslednjih sedem obljub: L Ce se bo pokazalo, da bodo sklepi OIPE za reorganizacijo lad- jedelstva imeli občutne posledice za zaposlitev, se bodo ministri po. svetovali s sindikalnimi organizacijami. 2. Delo, ki je v prihodnjih letih že zagotovljeno v ladjedelnicah, dopušča konkretno izvajanje načela, da bo nova dejavnost stopila v funkcijo brez povzročanja zmanjšanja zaposlenosti v celoti; izvajanje celotnega načrta CIPE pa bodo od časa do časa proučili na periodičnih sestankih med predstavniki programiranja, IRI in sindikati, da bi preverili, da se razvoj vrši v skladu z o-hranitvijo zaposlenosti. 3. Deželno programiranje bo o-mogočilo, da se vsi ukrepi in gospodarski sklepi, ki zadevajo prizadeta področja, vključijo v sploš-ni razvoj gospodarstva in v okvir petletnega načrta. 4. Problem Specie bodo proučili posebej. 5. Ladjedelnico v Castellammare "■■llliMiilliiilllIllliiiilliiliiiiliilliiilIlllliiiiiiiiiiiiHliiiiiliiiiiilliiliilliiilllliiillilimiliiililiiiiimiiliiillllllll NOVA EKSPLOZIJA V NEDELJO V BOCNU Po zaslišanju Rlotzove žene in atentatorja J. Kollerja Oba sta baje opisala atentat na Steinalm (Malga Sasso), kjer so izgubili življenje trije finančni stražniki Bočen, 17. — V nedeljo zjutraj v neki restavraciji nastala eks P'oziJa, ki jo pripisujejo južno-»rolsklm teroristom. Gre za dva kilograma eksploziva. Eksplozija 1® povzročila v lokalu precejšnjo Škodo, toda ranjeni ni bil nihče. Številni meščani so se zbudili in Prišli gledat, kaj se je zgodilo, folidj.ske oblasti so uvedle preiskavo. Glede zasliševanja petih priprtih osumljencev za dosedanje atentate *e ja danes zvedelo, da poteče Ju- gi P° peturnem sestanku sindikalen predstavnikov z dvema ministroma in predsednikoma IRI in F>ncantleri je bilo včeraj objavlje-Po sporočilo, da sta ministra in °oa predsednika daia glede izvajanja znanega načrta za reorganizacijo ladjedelstva CIPE vrsto spodbudnih zagotovil zlasti glede ohranitve sedanjega števila zaposlenih delavcev in nameščencev. Hkrati Je bilo sklenjeno, da se bodo med Uvajanjem načrta ministri in predsedniki ponovno sestali s sindika-da bi preverili potek reorganizacije, če bi prišlo do zmanjša-nja števila zaposlenih. Sindikalni Predstavniki se bodo danes sestali, da bi vse te informacije in oblju-J55 Proučili ter zavzeli primemo sta-hšče. — v poslanski zbornici pa je Predstavnik vlade več kot dve uri razlagal, zakaj leži še vedno nad 70 **so* nerešenih prošenj za vojne Pokojnine. Izgovarjal se je na čez .0.000 novih prošenj, ki so bile vio-*ene p0 podaljšanju roka pred pe-, n>i leti, in obljubil, da bo za reševanje poskrbel poseben urad, ki ga v ta namen ustanovili. — V nedeljo je nastala v Bocnu nova eksplozija, ki jo pripisujejo južnoti-rolskim teroristom. — Na Siciliji deželni poslanci KPI in PSI j* zahtevali danes v deželnem par. Jknientu kaznovanje vseh, ki so “dgovorni za dogodke v Agrigentu ■n katerih odgovornost je ugotovila »ladna preiskovalna komisija. Poleg tega zahtevajo razpustitev agrigentskega občinskega sveta, poruše-nje vseh protizakonito zgrajenih stavb ter odstop vseh članov vlade 7 Rlmu, ki jih poročilo preiskovalne komisije omenja kot soodgovorne. Y svetovnem tisku pa se največ Piše o včerajšnjem odhodu predsed-nika ZDA Johnsona na napovedani oisk šestih držav na Pacifiku in v vzhodni Aziji. Johnson bo najprej, uanes in jutri, na obisku v Novi Ze-ns? i '• Toda najvažnejši bo njegov Oisk v glavnem mestu Filipinov, penili, kjer se bo udeležil od 23. *7. t.m. napovedane konference ?ie je potrebno, da se zbe-,1° vsi. V naši dobi, ko so se vsem vsc‘mu' kar je dobrega, kot kar je slabega zmanjšale rufi', e na vseh točkah naše ze-oble; v naši dobi, ki je kaihv po'em' kaj je daleč in | ra". uuzu, so vsi nujno zainteresi-de'm8 vse’ Ddmev bombe, ki pati,a- 012U Hanoja, »strese* stekla . 01 v Bruslju, v Kairu in Buenos nnJSU' Mir je nedeljiv in je dolž-t vseh, da ga gradijo, to majhen psihološki činitelj v u-stvarjanju politike? Samo ob sebi se razume, da je v Združenih narodih mesto tudi drugi nemški državi, t. j. Nemški demokratični republiki. Ce si svet želi utrditev miru v Evropi, mora priznati realnost, kakršna je in sicer da obstajata dve Nemčiji. Obstajata tudi dva Vietnama, obstajata dve Koreji, čas je, da se to prizna in upošteva. Združeni narodi s tem ne bodo nič izgubili, pač pa bodo le pridobili, ker bodo lahko računali z dejanskim stanjem, ne pa s fikcijo. V veliki svetovni družini so vsi poklicani, da delajo za mir. Otroci, ki na svojem domu nimajo svojega mesta, tavajo po ulicah in se prepustijo pobalinstvu. Pameten oče ne vrže sredi noči iz hiše nepokornega sina, ki je razbil šipo. Izven doma se mu kaj lahko pripeti, da ne- čedno dejanje ponovi. Nobena družina ni seštevek samih svetnikov: imamo tu dobre, manj dobre in tudi slabe ljudi. Nujnost, da se ohrani mir predpostavlja vsaj tolikšno dozo realnosti, da v klopeh sedijo tudi drugi, podobno kot sedi sedaj kot redni član Amerika, ki prav v seda-njem_ času kaže svoje hulingansko obnašanje. Ali pa drugi primer: če se priznava članstvo Združenih narodov majhni državici Lesoto, je nujno priznati članstvo tudi tisočkrat večji Kitajski. V tej logiki moramo biti dosledni, čeprav svobodoljubni svet sam zase ne soglaša z obstojem tajvanskega režima, je dejstvo, da danes obstajata dve Kitajski in dokler bo tako, je v interesu univerzalnosti Združenih narodov, da se to tudi konkretno odraža. J. PALAVRSIC V petek zvečer v Kulturnem domu gostuje beograjski «Atelje 212» Ružiča Sokič in Miodrag Petrovič-čkalja v «Prašičjem diru», s katerim bo beograjski «Atelje 212» gostoval v petek v Kulturnem domu ...........""""""'""""""""""""""'"'"'""'"iuiihiiiiiiiiiiihhiiihiii.............................mn.....m.....■iiiiiiiiiiiiiuuiiimiiiiiiimi..........................................................................niimiiiii.. NEKAJ VTISOV S POTOVANJA PO AZIJSKI CELINI Da bi mogli razumeti današnji Pakistan se moramo vrniti v staro zgodovino Letina je odvisna od monsunov Izreden prirodni prirastek - Kaj ugotavljajo arheologi - Velika literarna zapuščina - Verstvo f Prirodni prirastek je v Pakistanu izreden. Otrok je povsod veliko Z velikim zanimanjem sera se pripravljala na potovanje v Pakistan. Vedela sem, da je država nova, ustanovljena leta 1947, ko so se muslimani odcepili od Indije, a da ima dolgo zgodovino. Pristali smo sprva v Karačiju, ki je na ivečje mesto Pakistana, in od tam je letalo preletelo še približno 1.800 km indijskega o-zemlja, ki popolnoma loči vzhodni in zahodni del države, in prispeli ■ -msi uuui m ic pravica na i j’. ba Pove, kar misli, pač tudi h* dolžnost, to stori. Pa ki e i, I® P°ve v obraz tistemu, trpn Mitizira ali na katerega je i-n,.„a. vplivati. Odsotni niso in ne Ni niti subjekt niti objekt. Eo i ..in ker jih ni ne morejo niti 8°v°nti „1^ slišati. tevertveija torej splošna ugotovili us i Združenim narodom doslej če ji„ 0 v njihovi osnovni nalogi, nefja .ni uspelo zagotoviti svetovij,. rt}lru’ razloga za to ne smemo Pač 1 6 v PrePirih med velikimi, lo„ ba rooramo še prej iskati raz-jjj.kost, organizacije, v prak-jeteHp zanikanju v začetku spre-&a načela — univerzalnosti. Suvornn2!10. nosiJ° zgodovinsko od-rile us ’ ker so sistematično sto-sProtm,! ~ od neposrednega na-na e,,^anja’. do grobega pritiska PrečileJe PriJatelje —, da bi pre-2drii7p„ uavzoč‘105t DR Kitajske v je n™1” narodih. Rezultat tega v D^a?.en; Kitajska je danes -nega meri tudi zaradi takš- eden st0i'šča do nje — postala stih vajv?9.jib problemov tudi ti-ga ’mj^u težijo k utrditvi svetovne- tiutko1 ”,t°m bo'j. ker v tem tre-deva n avna nevarnost za mir za-gr-avit;, av zemljepisni proštov, ki toresov 8^118- P°dročje kitajskih in-nost J' Ce..je edina razumna mož-fliktaza rešitev vietnamskega kon-terneii|Sporazum ob zeleni mizi na ročia i nevtralizacije tega podredne10 potemtakem tudi medna-tega 7? Jamstva, ki bi ga glede lam t[?jnra,a nuditi ostalim deželo, ria 1 Kitajska, potem je nuj-ZDA ? Popravi napaka, ki jo Pavli ate. d?igo let tako vztrajno po-tajstiJ : 'n sicer da se prizna Ki-rodov stotus članic Združenih na- ti revanšističnih teženj in ni-stičnih anJse prikrivanje militari-d°bi toifml3*cij. ki se v današnji drskimak0 ra.de spogledujejo z je-Pfakso ,,orožjem — je značilna se tf.;8,] .ab?dne Nemčije. Zakaj bi ~~ oh državi ne dala priložnost, da je Sefj PreYzemu odgovornosti, ki druBiiv,fJ nirna ~ enakopravno z Priru 7^1 sodeluje pri ustvarjanju ta v' 7*raJ bi se ji ne odprla vratom nua^ene narode in se ji s udilo zaupanje, kar ni tako smo v Dako, prestolnico Vzhodnega Pakistana. Ljudje so bili ljubeznivi, ustrežljivi, letala pa najmodernejša. Nenadoma si v mestu in se spočetka kar ne znajdeš. Kakšen vrvež! Množica ljudi, večinoma temnopoltih, le nekateri precej svetle polti. Skoraj vsi so bosi, velik del mož v nekakšnih krilih (kos blaga ovit okoli ledij), dekleta v hlačah in kratkih oblekah preko njih, ter IZ UMETNOSTNIH GALERIJ G. Grubissa v Rossonijevi V Rossonijevi galeriji nas je to pot Guglielmo Grubissa presenetil z izredno enotno razstavo olj. Sko-ro vse slike namreč predstavljajo morja in nabrežja v najrazličnejših urah dneva in letnih časov. Prevladuje pa na morju viharno vreme, ki dopušča slikarju, da se razživi s sproščenimi potezami oblakov in ob čeri butajočih valov. Obojna vrsta na panojih obešenih slik pa se tu pa tam prekinja s kako sončno pokrajino, kar še bolj stopnjuje nastrojenje morskih neviht sosednih olj. Po vsem, kar smo videli na Grubissovih razstavah poslednjega desetletja, moramo priznati, da se umetnik, ki se je do tega povzpel le z veliko ukaželjnostjo, ne izgublja na brezizhodnih poteh, ki vodijo iz izrazito naravi zveste oblikovnosti. Nasprotno, Grubissa se stalno prenavlja in umetniško napreduje na vedno višjo umetniško raven. Res pa je, da si pri tem ne dela nikakih preglavic z iskanjem nečesa novega, niil po načinu slikanja niti vsebinsko. Podaja pač prirodo, kot jo občuti. Sedaj morje, kot ga doživlja, vendar pa s prgiščem prijetne romantike. Ta je v grozečih oblakih neba, v razritih skalah in čereh, v jadrnicah z napetimi jadri, ki se kot galebi bore na rarzburkanih valovih, ali pa se tiho zibljejo v noči pričakujoč obilni lov. So to torej podobe za vsakogar, ki ljubi morje. Kdor je bil vajen videti Gru-bissove pbkrajine in cvetje žarečih barv, ga tu morda koj ne spozna. Našel pa ga bo gotovo v vmesnih oljih z lagunami okrog Gradeža in vodnimi prekopi furlanskih polj, kjer se neb modro zrcali v motno zeleni vodi in še v dveh pomladnih razgledih okrog Bazovice, polnim sonca in rosnega zelenja. Tistim, ki so redno slediti ustvarjanju tega slikarja iz Pulja, ki se je udomačil pri nas, se vsekakor razkriva nakazovanje usmeritve Grubissovega pokraji-narstva v zahtevnejše naloge, ki se kaže že v povečanih merah olj in večji razgibanosti obdelane vsebine. MILKO BAMBIČ A. Novak v piranski Da bi dopolnila svoj pestri program letošnjih prireditev, je mestna galerija v Piranu tokrat povabila k sodelovanju še domače karikaturiste. Od treh predvidenih, ki naj bi svoje izdelke prikazali v razpoložljivem času od 12. do 20. oktobra, dejansko nastopa le eden, ki pa je s svojimi 67 risbami napolnil kar obe razstavni dvorani. Je to Andrej Novak. Andrej Novak je po končanem študiju umetnostne obrti nastopil službo grafika pri RTV Ljubljana. Kmalu je odkril svoje sposobnosti v karikiranju, ki ga izvaja že približno osem let. Njegove karikature zasledujemo v obzorniku ljubljanske TV, v Ljubljanskem dnevniku in Delavski enotnosti, kjer je stalen sodelavec. V Piranu zdaj prikazuje strnjen ciklus dela poslednjega leta, kar je sicer bilo že objavljeno v dnevnem tisku ali na televiziji pa navzlic temu še ni izgubilo določene aktualnosti glede na njegovo ostro opažanje sodobnega dogajanja. Nedvomno je karikatura posebna zvrst upodabljajoče umetnosti. Poleg dognane izrazne tehnike zahteva bistrega duha, precejšnjo razgledanost, pa še krepko pripravljenost brezkompromisnega prikazovanja tega, kar mu leži na duši. Njegova umetnost se izogiba mi-nucioznemu risanju, za katero lahko najdemo klasičen primer pri pokojnem Hinku Smrekarju. Niti ne sledi individualnemu poantira-nju posameznih karikiranih osebnosti, ki predpostavlja intuitivno prenašanje karakterističnih potez v pocečane smešne oblike, marveč zajema v gospodarski in notranjepolitični tematiki splošno problematiko, ki jo simbolizira s poenostavljenimi človeškimi liki in nakazanimi predmetnimi objekti v posebnem, za vsak primer logično sestavljenem komponiranju. To je vprav tisto, kar največkrat najdemo v sodobni mednarodni karikaturi. Na gledalca deluje idejno in prognostično, v čemer sta njena prava vrednost in pomen za sodobno družbo. A. L. še In- po- ženske v sarijih (dolge obleke iz treh kosov blaga). Vsi posedajo ali se počasi sprehajajo, nihče ne hiti. Med njimi si utirajo pot rikše, dvosedežna prevozna sredstva v glavnem na motorni pogon, vmes vidiš džipe, angleške, ameriške, japonske in italijanske avtomobile, in seveda krave, ovce in mnogo psov. Vse se blešči v obilni luči, vse žari v živih barvah: hiše, mošeje, raznobarvni sariji, rikše, vse poslikano z ljudsko ornamentiko. Ti ljudje imajo smisel za barve! Ko za trenutek postojiš, te obkroži gruča beračev, pohabljencev in sestradanih otrok. Smilijo se ti, a ko daš miloščino enemu, dvema, je nenadoma okoli tebe dvajset, petdeset prosečih rok. Pravijo, da so na Orientu revnejše dežele, da je n.pr. v diji lakota še hujša. Pakistan, sebno Vzhodni, ima ogromno plodne zemlje. Reki Bramaputra in Ganges ter njuni obsežni delti nudita zemlji ogromno vode, le škoda, da posebno v vzhodnem delu kanalizacije skorajda ni, tako je zemlja osem mesecev (ko ne dežuje) suha in opustela, a poleti, v dobi monsunov, se ne morejo ubraniti poplav. Monsuni, ki trajajo od junija do septembra, obilno namočijo zemljo in če gre vse prav, je letina tudi trojna, a ko ne dežuje ob pravem času, kakor se je zgodilo na primer letos, preti deželi lakota. Prebivalstva je ogromno, okoli sto milijonov, to je 922 prebivalcev na kvadratno miljo (ena milja meri 1608 m), tako da je Pakistan ena najgosteje naseljenih dežel sveta. Zdi se, da bo še precej časa tako, ker je letni prirastek prebivalstva ogromen, saj ima večina družin od 5 do 10 otrok. Oblasti uvajajo kontrolo rojstev, a do sedaj so bili uspehi zelo skromni. Navade, praznoverje in nevednost so še premočni, tradicija pa se tako kmalu ne spremeni. Polagoma, skorajda neopazno, se tu poraja nov svet, novi ljudje. Grade se nove ceste, nove tovarne, ladjedelnice in šole. Doslej je le 15,3 odst. prebivalcev pismenih, šolanih ljudi primanjkuje, tako prihajajo sem strokovnjaki z zahoda, ki prinašajo s seboj svojo kulturo in angleški jezik, ki je bil doslej tudi uradni jezik. Mladim, posebno študentom, to ni všeč. Letos so oklicali več protestnih manifestacij in stavk in zahtevali uvedbo domačega jezika, bengol-ščine ter odpravo angleščine in odhod tujih strokovnjakov. Medtem se bengolska slovnica šele sestavlja, snujejo se nove besede, ki naj ustrezajo novim pojmom in predmetom, a vse to napreduje počasi. Manjka izkušenj in tudi sam ritem dela je popolnoma drugačen kakor v Evropi; s temperaturo, ki devet mesecev v letu sega od 30 do 45 stop. C, in ob veliki vlagi, ljudje delajo počasi, naporno in tudi lenobno. Ta dežela s starodavno kulturo je v resnici mlada dežela, ki si postavlja svoj dom znova. Dolga doba angleške nadvlade je prekinila stik z lastno kulturno tradicijo. Arheologi odkrivajo starodavne spomenike in zgodovinarji kritično precenjujejo zgodovino svojega ljudstva. Zgodovina Pakistana je dejansko zgodovina Indije, to se pravi zgodovina .sožitja dveh verstev in raznih plemen, ki so vdirala v Indijo s severa. Da bi mogli razumeti življenje sedanjega Pakistana, je nujno potrebno, da vsaj na kratko pregledamo značilne momente razvoja Indije, ki je še do pred nedavnim obsegala tudi Pakistan. Arheologi so odkrili v dolini Hindusa ostanke starodavne civilizacije od 4.000 do 2.500 let pr. Kr. Odkrili so obstoj mest s cestami in večnadstropnimi hišami iz opeke, obstoj močne državne organizacije, uporabo dragocenih okraskov iz kovine, rabo bombaža, katerega so tkali 2.000 let prej, preden je Zahod sploh zvedel zanj. Imeli so svojo pisavo, ki pa še ni objasnjena Ni poznan vzrok nenadnega propada te civilizacije okoli leta 2.500 pr. Kr. Indijski zgodovinarji trdijo, da obstaja tesna povezava med antično kulturo iz doline Hindusa in hindujsko, kakor tudi kontinuiteta med bogovi starih plemen in hindujsko boginjo Šivo, polno elementarne energije in ritmične moči. Ko so okoli leta 2.000 pr. Kr. vdrli v Indijo iz srednje Azije nomadi Arijci, so naleteli predvsem na Dravide, katere so opisali kot ljudi nizke postave, temnopolte in jih smatrali za sužnje. Verjetno so imeli Pravidi višjo stopnjo civilizacije in so Arijci mnogokaj povzeli od njih, dokler se obe kulturi nista stopili v eno. Ohranila se je ogromna literarna zapuščina velike vrednosti, ki nam nudi živo podobo tedanjega življenja. Navadno se ta zapuščina razporeja v štiri «Vedas» (Učenosti). V najstarejši naletimo na himne naslovljene bogovom, na prošnje za dolgo življenje, dober lov ali zmago v vojni. V njih je mnogo razmišljanja o tajnostih življenja. Tam naletimo tudi na element misticizma, ki je tako pomemben za indijsko kulturo. Znani pesnik Robindranath Tagore je opisal «Vedas» kot «pesniški testament kolektivne ljudske reakcije na bojazen in tajinstvenost življenja*. Iz epske dobe vlade Arijcev (od 1.000 do 500 let pr. Kr.) obstajajo, tudi zbrane v «Ve-das», prekrasne epske pesnitve, ki so se prepevale ob praznikih, v svetiščih in pri porokah, prehajale iz roda v rod in postale del vsakdanjega indijskega življenja. V svetiščih so bili upodobljeni junaki iz teh epov, slike po stenah hiš so govorile o dogodkih iz teh. Da bi Arijci onemogočili mešanje z Dravidi in ohranili čisto raso, so sčasoma ustvarili kompliciran sistem kast, ki se je v četrtem stoletju pr. Kr. dokončno izkristaliziral v štiri tradicionalne kaste: v brahmine, duhovnike — to je bila intelektualna dedna aristokracija, ki je vodila mišljenje vse Indije —, v kshatryas — vojake, v vaisyas — kmete in trgovce ter v mdras ali sužnje. Kar „ > je bilo pod to lestvico, so to bili nedotakljivi, ki niso imeli nobenih pravic. Temu načinu življenja so prebivalci Indije sčasoma podlegli in hinduizem je sistem kast še potrdil. Indija je v zadnjem stoletju doživela ogromne socialne reforme, postala je znova politično neodvisna, a bremena delitve družbe na kaste se še ni docela osvobodila. Muslimani, katere so hindujci smatrali za nedotakljive, so seveda tak družbeni red sovražili in tako jim je bilo sožitje z novimi prebivalci Indije vedno težko. V epski dobi se je dokončno formiral tudi hinduizem, ki ni bil le osnovna vera tega ljudstva, a je vodil njihovo vsakdanje življenje, njihov način življenja. Vsa religiozna pisanja v prozi iz epske dobe so bili zajeta v «Upa-nishads*. Tam j j pisalo: «Vodi me iz nerealnosti v realnost. Iz teme v luč. Iz smrti v nesmrtnost.* Hinduizem uči: življenje je zlobno. V-; mr erialni predmeti so Maya, iluzija. Poslednji smoter duše je i.jen prebod v absolutno. ^inkarnacija je z, pleten sistem prehoda iz nižjega v višje žival-sk> bitje, slednjič v človeka, in sicer po stopnjah v vedno višjo kasto, odgovarjajoči zaslugam v preteklem življenju, dokler ne doseže nirvane ali nespremenljivega stanja, ali povezav z Brahma-nom, nedojemljivim bogom. SOČA HAFNER (Nadaljevanje sledi) Koroška 1966 Širši pliberški okoliš je mogoče šteti za tisti še deviški kmečki košček koroške zemlje, ki ga je tudi v poletnih mesecih turistična izv a zija komaj načela. Kolikor izvzamemo novo podjunsko železnico, ni bilo tod v vseh letih po zadnji vojni storjeno v gospodarskem oziru kaj pomembnejšega, daljnosežnejšega, kar bi bilo mogoče vsaj delno primerjati s splošnim, zlasti industrijskim razvojem v drugih delih sedanje avstrijske republike. 2 gozdovi presekane gmajne in polja so še v glavnem ohranila tisti nekolikanj romantični nadih, kakršnega srečamo na Gasparijevih podobicah iz kmečkega življenja. Med take, od sodobnega utripa precej odmaknjene vasice, sodi tu Steben, kjer se vsaj na zunaj že desetletja ni nič spremenilo. Konje so sicer spodrinili traktorji, drugače pa vsakdanje življenje teče po starih kolesnicah. Ne maram sicer apodiktičnih presežnikov, a me je vendarle stisnilo v grlu, ko sem razbiral nagrobne napise za obzidjem štebjanske farne cerkve. Le malo je bilo še koroških slovenskih Mojc, Katre, Met, Ožbejev, Gašperjev, Jozelnov, Než, Mih; iz orumenelih in novejših slik so vame zrli Juhanni, Josefi, Franzi, Katherine. Kako iznenada in nagla sprememba: pokopališče je tik ob cerkvi, v kateri je še vse — od podpisov na posameznih podobah, prtih in ostalega slovensko, in to v lepi, čisti materinščini. Pač značilen koroški paradoks, verodostojna priča svojevrstne manjšinske tipike in splošnega ozračja posebej, če upoštevamo, da so med rednim popisom prebivalstva L junija 1951 med 1334 prebivalci občine Globasnica, kamor poleg osmih vasi sodi tudi Šteben, našteli le 147 zgolj nemško govorečih občanov (Ergebnisse der Volkszahlung vom 1. Juni 1951 nach Gemeindern, Karnten, Bearbeitet und herausgegeben vom Osterreichischen statistischen Zentralamt, Volkszahlungergebnisse 1951, Heft 4, Wien 1952). Tudi vindišarski kompleks tod ni pognal korenin, to vse pa je ostalo docela nespremenjeno tudi med zadnjim popisom 31. marca 1961. Vendarle so mnogi izmed tistih, ki so v to, vsaj za veljavne evropske pojme težko s čim primerljivo statistiko (operirali so kar z desetimi jezikovnimi kategorijami — deutsch, deutsch-slovvenisch, deutsch-windisch, slowenisch, slowenisch-deutsch, vvindisch, windisch-deutsch, windisch-slowenisch, slowenisch-windisch, sonstige, unbe-kannt) vseeno pogumno vpisali edino Prešernov jezik (in prav v globasniški občini je bilo teh več kot kjer koli drugje na Koroškem), zabeleženi po smrti nemško. Pečat te čudne, razkrajajoče dvojnosti teži torej koroškega slovenskega človeka še prek groba. Kako si je sicer mogoče drugače stvarneje razložiti, da se je prav v tej občini k slovenski jezikovni skupnosti (v raznih statističnih kombinacijah) priglasilo skupaj več kot osem desetin vsega prebivalstva, medtem ko so omenjeni napisi ravno v obrnjenem sorazmerju. Če bi poskušali napraviti psihološki test, prodreti v notranjo, mentalno strukturo teh pojavov, si ni težko zamisliti, koliko moralnih, intimnih stisk, kriz vesti so morali ti ljudje premagati v vsakdanjem življenju, spričo nenehne žgoče nervozne razpetosti med domačim, v širšem pomenu te besede, in tistim, ki jih je kot plaz zasipal od zunaj. In če k temu dodamo še najbolj raznotere odtenke manjvrednostnega razpoloženja, ki ima vrhu drugega korenine še posebej v številnih vidikih gospodarske in socialne odvisnosti, smo vsaj približno začrtali diagram notranje razklanosti sodobnega koroškega slovenskega človeka, pripadnika «boječega ljudstva* kakor ga je krstil pišoči izobraženec iz mlajše slovenske koroške generacije. Sicer pa temu »boječemu človeku* nemški zagrizenci, vsa ta nacistično črnožolta, hajmatsdinstovska, sidmarkovska in podobno bun-dovska, bojevniška druščina že desetletja dopoveduje, da je njegovo tako rahločutno, nežno slovensko narečje Je «govorica hlapcev in dekel* in ni čudno, če je vse to marsikateremu, še posebno manj poučenemu, vendarle vcepilo dvom, nejasnost tudi o stvari, ki je slehernemu moralno trdnemu človeku (seveda če živi v strpnih, normalnih razmerah) vsaj v evropskih razsežnostih edinstvena, nedotakljiva vrednota. Ponovil bom le že izrečene misli, če pristavim, da jezik oblikuje, kleše »dušo naroda*, oplaja, žlahtni, utrjuje vse tisto, kar ponavadi skupno imenujemo narodni ponos, zavednost. Na Koroškem pa imamo zraven tega opravka še s prav posebno zvrstjo dvojezičnosti. Da načelno ne bi bilo pomote: sprejemljiva, človeško opravičljiva je le dejansko dvostranska (podčrtal J. J.) dvojezičnost, ki enako vsebinsko velja tudi in povsem za tako imenovani večinski narod. Takšna, stvarno demokratična aplikacija tega načela lahko kvalitetno prispeva k trajnejšemu razširjanju zaledja za dobrohotno, brez prikritih zadnjih namenov (!) sožitje na narodnostno izpre-pletenih področjih, ne da bi bila pri tem okrnjena narodna samobitnost kogar koli. žal, pa gre danes na Koroškem ne glede na bridke preizkušnje minulega desetletja za precej drugače zamišljeni bi-lingvizem. V primerjavi z K. u. K. utrakvistično shemo, za katero je bila materinščina v prvih dveh osnovnošolskih letih pomožni jezikovni pripomoček, je «Uredba o novem oblikovanju dvojezičnih ljudskih sol na južnem ozemlju Koroške* 3. oktobra 1945 vendarle prisodila slovenščini stopnjo »enakopravnega deželnega jezika*, čeprav je jipel tudi poslej domovinsko pravico le V prvih treh razredih, pozneje pa se je spremenil v enega izmed obveznih predmetov do konca osnovnošolskega izobraževanja. Toda poleg teritorialne opredeljenosti dvojezičnega območja (ta šolski sistem je zajemal 64 narodnostno mešanih koroških občin) je za te naše reminiscence zanimivo, da je ta dvojezičnost kljub skromnemu, omejenemu vsebinskemu obsegu veljala za vse šoloobvezne otroke. Globlja vrednost tega noveliranja iz leta 1945 ni bila namreč le v delni modernizaciji in demokratizaciji utrakvizma, ampak tudi, če se tako izrazim, v novi perspektivi te zamisli, kolikor je seveda iskreno sprejemamo. Po vseh križpotjih slovenskega koroškega človeka od cesarsko-kraljevskega hlapčevstva do nacističnega izgnanstva v polpreteklem razdobju (meja na Karavankah je tudi po zadnji vojni ostala nespremenjena) bi lahko nadaljnje razvijanje tako zamišljenih komponent dvojezičnosti postopno oblikovali čisto drugače (začeli bi na novo.i, zdrave relacije med obema narodoma, skladno z novimi vrednotenji, obogatenimi moralnimi postulati o pravicah človeka in enakopravnosti, ki so se v sodobnem svetu (OZN) uveljavili po vojaškem in političnem porazu nacizma. Ce se vrnemo na jezikovno področje: dvojezičnost naj bi tudi nemškim Korošcem pomagala bolje razumeti svoje slovenske sodržavljane. Sicer pa so v podobnem smislu razlagati takrat sistem iz leta 1945 tudi avstrijski pristojni krogi, saj je sam zunanji minister K. Gruber (na sestanku namestnikov zunanjih ministrov 28. aprila 1948) štel za umestno apostrofirati kot pozitivno «dolžnost nemško govorečega prebivalstva, da se uči slovenščine*. Dr. JANKO JERI (Nadaljevanje sledi) Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Popevke treh rodov; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Glasba za vaš transistornik; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Violinist Eddy Perpich; 18.55 Za vedro razpoloženje; 19.15 Plošče za vas — quiz oddaja; 19.35 Zvoki, uglašeni na temo; 20.00 Šport: 20.35 H. Pur-cell: «Didona in Enej*, opera; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba; 21.55 Motivi, ki vam ugajajo; 22.30 R. Strauss: Till Eulenspiegel, simfonična pesnitev; 22.45 Črni cvet, jazzovska revija. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.40 Pacchiori-jevi solisti; 14.25 Legende o Krasu. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.15 - Poročila; 7.15 Jutranja glasba: 10.15 Vesela glasba; 10.35 Moravski pevski zbor; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Tipični slovenski ansambli; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Za mlade poslušalce; 16.20 Lucijan Marija Škerjanc; 17.00 Tretja stran; 17.15 Sekstet Anthony; 17 40 Pevci; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Kitarist Antkins; 22.15 Al Cajola in njegove kitare; 22.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 - 6.01 Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav; 19.30 TOREK, 18. OKTOBRA 1966 8.45 Neapeljske popevke; 9.00 O-peretni motivi; 9.20 Strani iz albuma; 10.05 Operna antologija; 10.30 Zvočni trak; 11.00 Nove pesmi; 11.30 Jazz; 11.45 Pesmi, ki so v modi; 15.10 Godala in pihala; 15.45 Kitarist Mario Gangi; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba s plošč; 17.10 Simfonični koncert; 18.55 Znanost in tehnika; 19.18 Oddaja za de lavce; 20.20 B. Friel: «Eccomi, Filadelfia*; 22.05 Ital. skladatelji: Ildebrando Pizzetti. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.45 Poje Mimi Berte; 9.10 Elek-tronske orgle; 9.20 Dva glasova — dva stila; 9.40 Orkester Gallo: 9.55 Vesela glasba; 10.20 Ansambel Maria Pezzotte; 10.35 Detektivske uganke; 10.55 Plošče: 11.40 Skladbe za orkester; 12.00 Danes v glasbi; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.00 Ital. zbori; 15.15 Vrtiljak pesmi: 15.35 Kon-ceY?r 'Lminiaturi■ 16.00 Rapsodija; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 Enotni razred: Arheologija; 18.50 Vasi izbranci; 20.00 Joan Baez in Bob _ Dylan; 21.00 Nove angleške plošče; 21.40 N. Rotondo in njegov ansambel; 22.10 Glasba v večeru. III. program 18.30 Tri Bachove fuge in tri 1 18.45 Glasbeni pregled; 19.00 Grossije,’ kvartet za godala; 19.15 Vsako večerni koncert; 20.30 Revija revij; 21.25 Viottijeva sonata štev. 5; 21.50 Med pozitivizmom in idealizmom: 22.20 Glasba danes. Slovenija 6.00. 7.00, 10.00. 13.00, 15.00, Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Gibajoča in mirujoča telesa; 9.25 Narodne iz Bele krajine; 9.40 Glasbena šola Domžale; 10.15 Štirje bolgarski operni pevci; 11.00 Turistični napotki za tuje goste: 11.15 Majhen dopoldanski koncert; 12.05 Ansambel M. Vitka in bratov Pleško; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Solistična koncertna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 M Vodopivec: Deček in murn; 14.25 Jug. lahka orkestralna glasba: 15.20 Zabavni inter-mezzo; 15.40 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Orkester RTV Ljubljana; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Radio Maribor: 18.50 Na mednarodnih križpotjih; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice: 20.00 Zbor «Svetozar Markovič*; 20.20 Radijska igra; L. Suhadolčan: «Dobri divji mož*; 21.20 Pesem godal; 21.35 Iz fonoteke radia Koper; 22.15 Jug. glasbena tribuna v Opatiji; 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše: 18.45 Simf. koncert; 19.45 športne vesti in ital. kronike: 20.30 Dnevnik: 21.00 Film «11 siluro della morte*; 22.30 Filmske kronike; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Za motorizirane ljudi; 22.00 Tajnosti glasbe z Bernsteinom in newyorškim fil-harmoničnim orkestrom. Jug. televizijo i*-40 Hotuljci, med njimi Prežih; 19.00 Svet na zaslonu; 19.40 Obzornik; 20.00 Gospod predsednik, stop! - ital. film; 21.50 Najboljše ni dovolj dobro o mladinski knjigi; 22.30 Poročila. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA V BENETKAH Tržaški pomorski kapitan pred sodniki zaradi pomorske nesreče v Dardanelah Obtožen je bil povzročitve trčenja ladje «San Ciorgio» v madžarsko ladjo «Beke», ki se je potopila • Razprava ukinjena na osnovi branilčeve teze Goriško-beneški dnevnik Sodniki kazenskega sodišča v Benetkah so te dni oprostili 37-letne-ga pomorskega kapitana Livla Ca-talanija iz Trsta Ul. Cordaroli 19, ki Je bil obtožen, da je v avgustu 1959 v Dardanelskl ožini povzročil pomorsko nesrečo, pri kateri se Je potopila madžarska ladja «Beke», italijanska motorna ladja «San Giorgio« pa je utrpela precejšnjo škodo. Obtožnica proti Catalaniju Je bila precej zajetna, saj so ga dolžili, da je trčenje med obema ladjama povzročil zaradi svoje nevešč-nostl, nemarnosti in nespoštovanja pomorskih predpisov. Catalanijev soobtoženec je bil tudi poveljnik madžarske motorne ladje Jan Zen-tai, ker pa se nesreča ni pripetila v italijanskih teritorialnih vodah in sam Zentai ni italijanski državljan, je obtožnica proti njemu avtomatično posUla neveljavna za italijansko sodišče. 4. avgusta 1959 je v Dardanelskl ožini motoma ladja «San Giorgio« plula iz Pireja proti Istanbulu s hitrostjo 16 vozlov na uro. Okrog 2,30 Je CaUlani, ki Je bil na komandnem mostu v svojstvu tretjega kapitana, zagledal približno 4 milj daleč skupino belih luči in eno rdečo. Bila je motorna ladja «Beke», ki je plula nasproti. Prav tedaj je motoma ladja «San Giorgio« plula v ožino, ne da bi zmanjšala hitrost in ko je plula mimo mrtvega rtiča, je Catalani približno 2 milji daleč ponovno videl ladjo in njene luči. Madžarski poveljnik je tudi zagledal italijansko ladjo in da bi se izognil trčenju, je ukazal zaviti proti levi, ker se je bal plutl bolj na desno, misleč da je preblizu obale. Madžarska ladja je vlekla za seboj dva natovorjena šlepa, zato ni bila prav nič gibčna. Tudi motorna ladja «San Giorgio« je medtem zavila na desno. Catalani se je tedaj oddaljil, da bi obvestil poveljnika ladje, ko pa se je vrnil na komandni most, je pred seboj, čisto blizu zagledal zeleno luč na premcu madžarske ladje. Catalani je hitro zaukazal zaviti krmilo na desno in odredil takojšnjo ritensko vožnjo z vso silo. žal pa manever ni uspel. Motoma ladja «Beke» je bila preblizu in nekaj trenutkov nato Je italijanska ladja s premcem treščila v trup madžarske ladje, ki se je prelomila in se nato potopila. Na srečo ni bilo človeških žrtev, ker so brodolomce potegnili na krov poškodovane italijanske ladje. Zadeva Je bila precej zapletena, saj so z nesrečo imeli opravka konzularna predstavništva, te dni razpravljalo o trčenju obeh ladij. Obtoženega kapitana Catalanija je branil tržaški odvetnik Padova-ni, ki je sodnikom v Benetkah pred-očll celotno dokaj zapleteno zadevo in zaprosilo, da bi sodišče priznalo kapitanu Catalaniju olajševalne okoliščine, kot tretjemu kapitanu na poškodovani ladji, kar bi pomenilo, da bi odpadle vse obremenilne okoliščine in celo obtožbe ne-veščnosti in nemarnosti. Sodišče je branilčevo tezo sprejelo in sklenilo sodno razpravo proti Catalaniju u-kiniti. V avto je trčil Na ortopedski oddelek bolnišnice so predvčerajšnjim zvečer sprejeli 17-letnega tiskarja Lorisa Cittija iz Ul. Donatello 13, ki je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Cit-tl se Je na motornem kolesu peljal navzdol po Ul. Giulla, na vogalu Ul. Galilei pa je trčil v fiat 600 TS 31010, ki ga je iz omenjene ulice privozil 26-letni Giuseppe Bitetto iz Ul. Giulla 14. Zaradi sunka je Cit-ti izgubil ravnotežje, se prevrnil z motornega kolesa in se pobil po ________ glavi ter ranil po levi roki in ko- pomorske j lenu. Citti se bo moral zdraviti te- INTERPELACIJE DEŽELNIH SVETOVALCEV BERG0MASA IN JMCA Potrebne so investicije za modernizacijo obrata in povečanje proizvodnje SAFOG Preureditveni načrt CIPE sploh ne omenja naše livarne ter so zato potrebni odločni ukrepi za njeno ohranitev oblasti in seveda tudi sodišče, ki je I den dni. ..........mn................................ VESTI Z ONSTRAN MEJE Pri gradnji proge Koper-Prešnica opravljenih 80 odst. zemeljskih del Dan piranske občine v spomin na ustanovitev mornariškega odreda IX. korpusa • Zbor letalcev prekomorskih brigad zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine. ... Kot gost obalnih organizacij Zveze komunistov Je prispela v Koper na dvodnevni obisk delegacija federacije KPI za videmsko pokrajino. Med drugim si je ogledala tovarno Delamaris v Izoli, kjer so se italijanski gostje zanimali predvsem za delavsko samoupravljanje ter za probleme organizacije dela. Podobne razgovore je imela delegacija tudi ob obisku koprske kmetijske zadruge. prvotno računali, če bo šlo vse po načrtih, bo privozil prvi vlak iz Kopra v Prešnico čez poldrugo leto. Zdaj so pri zemeljskih delih izkopali okrog milijon kubičnih metrov zemlje, s čimer je na tem področju opravljenih okrog 80 odst. del. Od 15 pomembnejših objektov, so jih dokončali 7, štirje pa so tik pred dograditvijo. V gradnji je tudi 700 metrov dolg železniški nadvoz nad Koprom. ... Piranska občina je čez nedeljo proslavila občinski praznik v spomin na 15. oktober 1. 1944, ko so v okviru IX. korpusa ustanovili prvi mornariški odred za slovensko o-balo. Ta odred je pod vodstvom porotnika Franca Dermote opravil veliko delo v narodnoosvobodilnem boju in sodeloval pri zaključnih bo. jih za osvoboditev Kopra, Pirana in Izole. Ob Dnevu piranske občine je bila slavnostna seja občinske skupščine, na kateri je govoril podpredsednik občine Nino Spinelli. Poudaril je velik razvoj občine v zadnjih letih, zlasti pa uspešno gospodarjenje v prvih osmih mesecih letošnjega leta, predvsem zaradi po. večanega prometa v turizmu. Ob občinskem prazniku so se zbrali v Piranu tudi letalci nekdanjih prekomorskih brigad, ki jim je občina podelila domicil. Zbrane letalce je pozdravil nekdanji komandant prve partizanske eskadrile rezervni major Leon Perhavec. Vsekakor je bil delež letalcev - preko-morcev pri osvoboditvi Jugoslavije zelo velik. V raznih bojih je sodelovalo okrog 2500 letalcev, ki so izvedli nad 2100 bojnih poletov. Prireditve so se zaključile s kulturnim sporedom, v katerem je so- RAZVOJ SADJARSTVA V NAŠI DEŽELI Vedno več jabolk in hrušk v specializiranih nasadih V I. 1965 to na 636 hektarih pridelali 93.400 stotov jabolk, na 566 hektarih pa 55.400 stotov hrušk center za letovanje otrok. Tu naj bi razvili razne oblike letovanj, upoštevajoč predvsem zdravstveno ogrožene otroke. Finančna sredstva bi črpali iz skladov za socialno preventivo pri občinah, iz prispevkov delovnih kolektivov, z akcijami Rdečega križa in samoprispevki staršev. • • * V koprskem gledališču nčičt Je bila premiera, Župančičeve Veronike De-seniške. Delo je uprizoril Mestni oder Koper (bivši Oder mladih). Mladi igralci so podali svoje vloge prepričevalno in želi pri občinstvu Industrija v koprski občini je do i odobravanje. Pričakovati je, da bo konca septembra izpolnila okrog 72 odst. proizvodnega plana. Izpolnjevanje gospodarskih nalog torej kar v redu poteka in ni bojazni, da ne bi plan v celoti izpolnili. Fizični obseg proizvodnje pa je bil r devetih mesecih letos za 28 odst. večji kot lani v enakem razdobju. • • * V Piranu prenavljajo Italijanski kulturni krožek. V ta namen je dala občina poldrug milijon dinarjev, koprska Lipa pa okrog 700 tisoč dinarjev. Na prenovljeni zgradbi, ki Je rojstna hiša skladatelja Tartinija, bodo tudi obnovili Tartinijevo spominsko ploščo. ... Svet za zdravstvo koprske občine je predlagal koprski občinski skupščini, naj sprejme odločbo o prenehanju delovanja mladinskega naravnega zdravilišča na Debelem rtiču. Kakor je znano so v tej ustanovi nastopile finančne težave zaradi spremembe zakona o socialnem zavarovanju. Po teh spremem-bah socialno zavarovanje ne krije več stroškov zdravljenja v naravnih zdraviliščih. Vse kaže, da bodo namesto zdravilišča ustanovili na Debelem rtiču ta amaterska skupina dobila pri pristojnih forumih še več podpore, saj se Koper tako naglo razvija, da bo treba prej ali, slej misliti vsaj na polprofesionalno stalno gledališče. Deželna svetovalca KPI Bergo-mas in Jarc sta poslala predsedniku deželnega odbora interpelacijo o preureditvi podjetij z državno udeležbo, med katero spada tudi SAFOG v Gorici, druga največja tovarna v Gorici in četrta v pokrajini. Svetovalca opozarjata na hude gospodarske posledice, ki jih prinaša preureditev državnih podjetij, zlasti na nekatere potrebe SAFOG, da bi mogla preživeti krizo. IRI ali Finmeccanica morata nujno investirati sredstva v ta obrat, da se modernizira in okrepi oddelek za proizvodnjo tekstilnih strojev kakor tudi livarna jekla. S temi u-krepl bi postal obrat konkurenčen na domačem in mednarodnem tržišču, kar predstavlja edino jamstvo za zagotovitev zaposlitve in zvišanje delovnih mest. Na žalost je CIPE na zadnji seji docela spregledala SAFOG, medtem ko so združili v Genovi legalne in vodilne urade odseka za proizvodnjo tekstilnih strojev v skupini Finmeccanica, istočasno pa bo modernizirala Ansaldo Fonderia ter mu zaupala proizvodnjo odlitkov za družbi Alfa Romeo in Grandi Motori iz Trsta. Svetovalca sprašujeta predsednika, če bo odbor posredoval pri ministrstvu za državne udeležbe, da se modernizira SAFOG tako obrat za proizvodnjo tekstilnih strojev kakor tudi jeklarna. Ista svetovalca sta nadalje vprašala predsednika tudi za resničnost vesti, po kateri naj bi se ravnateljstvo ENEL v Tržiču ogrelo za razkladanje premoga s svojimi stroji in osebjem v režimu «funk-cionalnih avtonomij«, kar bi pomenilo, da se navzlic zagotovilom izogne pristaniški družbi. Svetovalca pripominjata, da bi morali priti s pristaniško družbo do soglasja o pristojbinah, da se prepreči izigravanje delavcev, ki razkladajo premog, ter morebitni zapleti sindikalnega značaja. svoje kandidatne liste sindikalni or- resenti lahko dobijo podrobnejša po. ganizaciji CGIL in CISL. Začetek tečajev za trgovske uslužbence Ustanova za strokovno izobrazbo trgovinskih uslužbencev (ENALC) bo začela v četrtek 20. t.m. s svojimi rednimi dnevnimi in večernimi tečaji, ki so na programu. Od 8.30 bodo začeli s poukom v tečaju za tajnike-stenodaktilografe, ob 20. uri pa v tečaju za strojepisje in izložbene aranžerje. Prav tako bodo začeli s tečaji za korespondenco v nemščini in za knjigovodstvo. Zaradi velikega zanimanja nameravajo pripraviti še nekaj drugih jasnila na tajništvu v Ul. Mazzini 4, tel. 51-31 ob delavnikih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure. Izgubljeno- najdeno Na poveljstvu mestnih stražnikov v Mazzinijevi ulici v Gorici hranijo naslednje najdene predmete, ki jih morejo oškodovanci dobiti v ponovno posest, če dokažejo lastništvo: zlata ženska zapestna ura, navadna moška zapestna ura, ženska torbica z vsoto denarja, vsota denarja, moški prstan iz zlata, pet ženskih dvokoles, moško kolo, ciklo-motor, očala za vid, očala za sonce, deški volneni pulover, tule za ključe, izvijač, drobiž USA. BLAGOVNA MENJAVA V AVGUSTU Promet v obe smeri dosegel 640 milijonov lir Komaj tretjina celotnega zneska gre na račun našega izvoza Po ' podatkih mesečnika trgovinske zbornice so v avgustu izdali eno dovoljenje za uvoz za 1.5 milijona lir in 65 izvoznih dovoljenj za 201 milijon; «a dogana» so nadalje svobodno uvozili še za nadaljnjih 438 milijonov lir blaga. Z uvoznim dovoljenjem so uvozili za 1.5 milijona lir mleka in mlečnih izdelkov; «a dogana» pa konje za delo in za zakol (27.5 milijona lir), govejo živino za zakol (2.9 mil.), goveje meso (104 mil.), svinjsko meso (13), povrtnino in užitno zelenjavo (4.4), seno (5.5), salame (2.8), les za kurjavo (116), trd obdelan les (19), trd žagan les (31), parkete (2.4), lesno maso za izdelavo umetnih vlaken (56), papir (12), cementne izdelke (21), sir (2.8). Izvozili so južno sadje (70 milijonov), drogerijsko blago (2.2), o-blačila (25.5), električni in elektrotehnični material (9), kolesa in nadomestne dele (11), avtomobilske nadomestne dele (50), utensil ne stroje (4), kemično blago (6), tečajev s trgovskega področja. Inte-..........................................................inmuuimiiiiii SPOROČILO ŽUPANU KLANJŠČKU Pokrajinska uprava bo oddala cestna dela v Steverjanu 28. t. m. Kdaj bo asfaltirala gorička občina svoj del ceste v Grojni? Tovornjak iz Trsta do smrti povozil moškega pri Fiumicellu Na državni cesti štev. 14 pri Fiumicellu se Je predvčerajšnjim ponoči pripetila huda prometna nesreča, pri kateri Je izgubil življenje 50-letni Alfredo Bellan iz Flu-micella Ul. Verdi 5. Nesrečnika je s tovornjakom «tigrotto» TS 47207 podrl 24-letni Bruno De Pol iz Ul. Cavana 21 v Trstu. Okrog 2,30 ponoči Je De Pol vozil iz Cervinjana proti Trstu tovornjak trgovskega podjetja s sadjem in zelenjavo Bratje Dl Stefano, ki Je bil natovorjen s sadjem in zelenjavo. Cesta Je bila temna in samotna, nenadoma pa se je pripetila tragična nesreča. De Pol Je povozil Bel-lana, ki je med prevozom v bolnišnico v Palmanovo izdihnil, ne da hi se zavedel. Nesreči ni prisostvoval nihče, zato imajo agenti cestne policije iz Cervinjana precej težavno nalogo pri ugotavljanju vzrokov in krivde nesreče. Zdi se namreč, da De Pol ni povozil Bellana, ko se Je ta peljal pred njim na motornem kolesu, temveč ko Je bil Bellan ustavljen. Baje se Je na motornem kolesu pokvarila zadnja rdeča lučka In Bellan se je ustavil, da bi okvaro popravil. Prav tedaj pa naj bi privozil De Pol in ga do smrti podrl. Volitve notranjih komisij v Tržiču Med specializiranimi nasadi v naši deželi zavzema prvo mesto vinska trta; takoj za njo pa pridejo jablane, medtem ko pripada tretje mesto hruškam. V zadnjih letih se je površina, namenjena specializiranim nasadom na področju dežele, močno povečala. Kar se tiče jablan so se nasadi povečali od 128 hektarov v letu 1961 na 636 hektarov v letu 1965. Največ jabolk pridelujejo v videmski pokrajini, kjer so namenili nasadom 615 ha; nekaj sadja pridelujejo v goriški pokrajini, medtem to na Tržaškem nimamo speciali-liranih nasadov te vrste. Pridelek, ki je znašal v letu 1961 21.500 stolov, se je lansko leto povzpel na 40.300 stotov. Poleg tega pa so lani pridelali Še 33.100 stotov jabolk v nespecializiranih sadovnjakih. Ta vrsta sadjarstva se iz leta v leto krči: v zadnjih petih letih je pridelek upadel za 18 odstotkov. Vsega skupaj je pridelek jabolk v Furlaniji Julijski krajini lani dosegel 93.400 stotov, ter je bil za 51 odst. višji od pridelka iz leta 1961 (61.700 stotov). Od tega je odpadlo na videmsko pokrajino 85.800, na goriško 7400, a na tržaško pokrajino samo 200 stotov. Pridelek hrušk, ki je znašal leta 1961 36.600 stotov, je lansko leto dosegel 55.400 stotov, ter je bil za 51 odst. višji. Hruškovi specializirani nasadi zavzemajo v deželi 566 ha, od tega približno dve tretjini (4lo hektarov) v videmski pokrajini; na Goriškem zavzemajo 151 ha, v tržaški pokrajini pa le 5 ha. Na njih so lani nabrali 39.900 stotov sadja, medtem ko so ostalo sadje vrgle hruške v nespecializiranih sadovnjakih. Ka. kor pri jabolkih, tako je tudi pri hruškah opaziti postopno upadanje pridelka v nespecializiranih sdovnjakih, medtem ko se na-nrotno pridelek na specializira- nih področjih naglo veča: v zadnjih petih letih je ta pridelek na-rastel za 166 odst. Zakonca iz Trsta v ponesrečena pri Škofijah Pri Škofijah se Je predvčerajšnjim okrog poldne pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se ranila 55-letni Domenico Pulina in njegova 52-letna žena Adetlna iz Ul. San Francesco 52. Zakonca sta se na lambreti TS 32354 peljala proti Kopru, ko je nenadoma za njima z avtom CT 40324 privozil Sebastla-no Gam beri, ki stanuje v delavskem prenočišču na delovišču nekega podjetja v Trstu. Pullnova sta pravkar zavozila na ovinek, ko Ju je Gamberi z avtom «stisnil» ob cestni rob, da Je lambretist izgubil nadzorstvo nad lambreto in ravnotežje ter se prevrnil. Padla Je seveda tudi njegova žena, ki se je peljala na zadnjem sedežu. Oba ponesrečenca so z Jugoslovanskim rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico v Trst, kjer so zakonca sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdraviti se bosta morala vsak po teden dni. Pulina se je pri nesreči pobil po čelu, levi ličnici, komolcu in kolenu, njegova žena pa se je ranila po čelu, desni ličnici, roki in kolenih. Popravek k nesreči v rabeljskem rudniku 13. t.m. smo v našem listu objavili dopis iz Rablja od našega stalnega sodelavca, v katerem pa je po nerodnem naključju, oziroma zaradi nesporazuma v tolmačenju dopisa, prišlo do neljube in nepri-j etn e pomote. Rudar Brunetto Gro-sovin, o katerem je v dopisu govora, se namreč ni smrtno ponesrečil pri rudarski nesreči, temveč se je le hudo ranil in se sedaj zdravi v bolnišnici v Vidmu, kjer so ga operirali. Operacija je dobro uspela in obstaja upravičeno upanje, da bo ponesrečenec popol-noma okreval. Prav tako ni bila točna naša vest, da rudar po odstrelitvi min ni očistil stropa, res pa je, da je bil za tako delo premalo izkušen in da je zato prišlo do nesreče Našega dopisnika iz Rablja ne zadene glede teh neljubih netočnosti nobena krivda, gre le za sla. bo tolmačenje njegovega v naglici napisanega poročila. Prizadetemu Brunettu Grosovinu se seveda opravičujemo in mu želimo hitrega in popolnega okrevanja v upanju da mu bo — kot pravi ljudska rečenica — tudi napačna vest k temu pomagala. KliO «1 K1S» PBO§EK predvaja danes, 18. t. m. ob 19.39 uri western film: I pistoleri maledetti (PREKLETI REVOLVERASI) Igrajo: MIHAEL DANTE, BEN COOPER in GLORIA TALBOT Števerjanski župan Stanislav Klanjšček Je bil pred dnevi v Gorici pri predsedniku pokrajinske uprave dr. Chientaroliju. Ob tej priliki sta so pogovorila o raznih problemih, ki se tičejo števerjanske občine in pokrajinske uprave. Predsednik je župana med razgovorom seznanil s sklepom deželne uprave za prispevek pri asfaltiranju dveh glavnih turističnih cest na področju števerjanske občine. Kot znano gre za cesto od Bukovja do Sovence in za ono z Oslavja do državne meje, o katerih smo že pisali. Ob tej priliki je župan predočil predsedniku pokrajinske uprave potrebo, da bi uredili še druge občinske ceste in bi bilo treba v ta namen poiskati potrebna sredstva. Kar se omenjenih dveh cest tiče bodo dela za njihovo ureditev oddali na javni dražbi, ki se bo vršila na sedežu pokrajinske uprave v petek 28. t.m. Občani števerjanske občine so sprejeli vest z zadovoljstvom na znanje, saj so morali res dolgo čakati, da so se pristojni organi odločili za to delo in da so bile premagane vse birokratske ovire. Vsekakor pa so mnenja, da bi bilo treba ob tej priliki cesto od Bukovja proti Dvoru razširiti in izboljšati, zlasti na ovinkih, kjer je posebno promet z avtobusi zelo otežkočem, kar bi vedeli povedati tudi šoferji, ki vozijo po njej dnev no na redni avtobusni progi. S predvidenim stroškom 14 milijonov lir pa najbrž ne bo mogoče urediti ceste tako, kot bi bilo potrebno. Pravtako bi se morala podvizati tudi občinska uprava v Gorici, ki Za volitve notranjih komisij v glavnih tržlških tovarnah, ki se bodo predvidoma vršile 11. novembra, so bile v ladjedelnici predložene štiri liste in sicer: CGIL, CISL, UIL in CISNAL. Volilni odbor tega podjetja Je s tem zaključil rok za sprejemanje volilnih list, katere mora sedaj proučiti in odobriti ter določili prednostno lestvico ter pregledati seznane volilnih upravičencev. V podjetju OET zapade rok za vložitev kandidatnih list v ponedeljek 24. t.m. Do včeraj sta bili predloženi samo Usti CGIL in CISL. V podjetju Sem-Detroit voUlni odbor še ni objavil rokov za posamezne predvolilne priprave, že sedaj je gotovo, da bosta predložili MIIIIMIHIIIttinilHIIIIIIIIIinillllllHUlHIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllUlIIIIMIIIIIII ODGOVOR MINISTRA BOJA SENATORJU VIDALIJU je pred časom zagotovila, da bo začela že v preteklem septembru asfaltirati svoj kos ceste v Grojni. Sedaj bo to še težje, ker je nastopilo slabo vreme. Odobreni sklepi krajevnih ustanov Pokrajinski odbor deželnega od-borništva za krajevne ustanove je na svojih zadnjih sejah odobril med drugim tudi naslednje ukre- pe posameznih občin in ustanov: DOBERDOB. Protipožarno zavarovanje knjig in polic v občinski knjižnici; sprememba police. Ime. novanje preglednikov računov za občinski obračun za 1S65. Podaljšanje službe začasni občinski u-radnici. SOVODNJE. Prošnja za deželni prispevek za pomoč revnejšim dijakom v šolskem letu 1966-67. Obnova pogodbe z ONAIRC za otroške vrtce v letih 1966-71. Sprememba postavk v obračunu. ZELENI KRIZ. Odobritev proračuna za 1967. kroglične ležaje (4.7) itd^ V avgustu so prejeli vplačil za 410.9 milijona, izplačil za 530.6 mi. lijona, saldo konec avgusta ja zna-šal 3 milijarde 168 milijonov lir. Nove knjige v državni knjižnici V zadnjih tednih so v državno knjižnico v Gorici, Ul. Mameli 12, prejeli naslednje knjige: Filozofija in vera: Cavallari — II Vaticano che cambia; Ginzburg — I benandanti; Loevvith — Sag-gi su Heideger. Politika in sociologija: Battisti — Scritti politici e sociali; Gram-sci — Socialismo e fascismo; Hobs-baum — I ribelli; Shulman— Ol-tre la guerra fredda; Sorlin — Breve storia della societa sovieti-ca. Slovstvo: Bosco — Dante vici-no; Girardi — Manzomi «reaziona-rio»; Varese — Vita interiore di Ugo Foscolo. Umetnost: Ripellino — Majakov. skij e il teatro russo d’avanguar-dia; Rognoni — La scuola mušica-le di Vienna. Gospodarstvo: Dumant — Problemi agrari del comunismo; Luz-zatto — Dai servi della gleba agli albori del capitalismo; Morandi — Storia della grande industria in I-talia. Zgodovina: Lombardi — L’8 set-tembre fuori dTtalia; Luraghi — Storia della guerra civile america-na; Valiani — La dissoluzione deU 1’Austria-Ungheria. Danes dopolni 60 let Lojize Bastjančič iz Štandreža. Ob tem njegovem jubileju želijo Lojzetu, ki je med drugim tudi raznašalec Primorskega dnevnika, še mnogo let zdravja in uspehov žena Draga, sin Vladko, prijatelji in znanci. Njim se pridružujeta tudi u-redništvo in uprava Primorskega dnevnika- niiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN IZ POROČILA KONZORCIJA ZA TRC - iiriuvsja j* {..*< ■ -v' Za 654 bolnikov tbc so potrošili lani v bolnišnicah 420 milijonov Koristno delo petih dispanzerjev na Goriškem Pomoč premične skermogralske postaje iz Trsta Koncesija družbi Pertusola ne zajema področja rudnika Dovoljenja za raziskovanja na področju rabeljskega rudnika so v izključni posesti državne družbe AMMI Minister za državne udeležbe Bo je na ustrezno vprašanje tržaškega komunističnega poslanca Vidalija v zvezi z delovanjem rabeljskega rudnika poudaril, da raziskovalna koncesija, ki so jo deželni organi pred časom izdali delniški družbi Pertusoli (S.p.A. Mineraria e Metal-lurgica Pertusola) ne obsega območja, na katerem deluje rabeljski rudnik in niti ne širšega področja okrog njega, kakor je določeno v rabeljskem sporazumu z dne 10. aprila 1933. Dovoljenje za raziskovanja na tem območju so v izključni posesti rudniške organizacije AMMI. Omenjena organizacija je v zadnjem času zaprosila deželo Furlanijo — Julijsko krajino za vrsto dovoljenj za raziskovanja, in sicer za vsa tista področja v okviru dežele, na katerih smatrajo strokovnjaki, da obstajajo velike možnosti za prisotnost nahajališč rude. AM MI je v tej zvezi doslej naslovila na deželne organe prošnje za podelitev 39 raziskovalnih dovoljenj, za skupno površino 25.801 hektarov. Deželni organi so do konca letošnjega septembra izdali družbi AM MI dve dovoljenji, in sicer za skupno 1261 hektarov na področju videmskih dolin Forni Avoltri in Rigolata; v najkrajšem času naj bi pristojni deželni urad izdal družbi še tretje raziskovalno dovoljenje, in sicer za področje 653 ha v občini Prato Carnico. Res Je sicer, da je deželna vlada pred časom izdala zasebni družbi Pertusola dovoljenje za tehnično raziskovanje področja «Alpe Vecchia« v bližini rabeljskega rudnika, vendar, čeprav sta si ti dve področji sicer v bližini, ne more med njima priti do nikakršnih interferenc, tudi zaradi tega ne, ker Je rabeljskemu rudniku na vsak način zagotovljen dovolj širok «var-nostni« pas ozemlja, ki ga obdaja od vseh strani. Upoštevajoč tudi dejstvo, Je zaključil minister Bo, da ni rabeljski rudnik pokazal po- zasebno podjetje Pertusola, nima ministrstvo za državne udeležbe nobene pripombe glede tega, kar je v tej zvezi storila deželna uprava, v katere pristojnost spada izdajanje dovoljenj za raziskovanje deželnih tal. Iz tržiške bolnišnice V kirurški oddelek bolnišnice v Tržiču so sprejeli za 15 dni na zdravljenje 55-letnega Bruna Zippa iz Trsta. Drevored Miramare 55, ki je na ptičji razstavi v Tržiču tako nesrečno padel, da se je ranil na glavi in dobil pretres možganov. Pri padcu se je poškodoval tudi 13-letni Nevio Pinosa iz Tržiča, Ul. Bagni 143. Ker si Je zlomil desno zapestje, so ga pridržali za 35 dni na zdravljenju. Ko je hotela stopiti iz avtobusa se je ponesrečila 13-letna Nadja Blažina iz Sesljana, ker jo je zadel neki avto, ki je šel takrat mimo. Pri tem se Je udarila na glavi in dobila pretres možganov. Pridržali so jo za teden dni na zdravljenju. Na nedavnem sestanku upravnega odbora pokrajinskega proti-tuberkuloznega konzorcija, o katerem smo že poročali, je podal predsednik dr. Chientaroli poročilo o podrobnem delu te za zdravje prebivalstva zelo koristne ustanove. Najvažnejša naloga konzorcija obstaja v koordinaciji protituber-kulozne borbe na Goriškem, v iskanju bolezenskih primerkov in njihovem zdravljenju, zlasti kar se tiče bolnikov, ki niso zavarovani. V ta namen je konzorcij stalno v stiku z drugimi ustanovami, ki delujejo na tem področju, v prvi vrsti z zavodom za socialno skrbstvo (INPS), ki daje v borbi proti tej bolezni največ sredstev na razpolago. Dragocen je tudi prispevek prostih in pogodbenih zdravnikov. V naši pokrajini imamo pokrajinski dispanzer v Gorici ter štiri področne dispanzerje v Krminu, Gradiški, Gradežu in Tržiču. Največje je področje Tržiča, kjer spada pod dispanzer skoro 54 tisoč prebivalcev; sledi Goriško področje s nekaj nad 46 tisoč prebivalci. Glede na prebivalstvo imamo na Goriškem najvišje število dispanzerjev v državi in sicer po 3.37 na vsakih 100 tisoč prebivalcev (državno povprečje znaša po 1.20). Lani Je bilo opravljenih 14.167 lani v bolnišnicah 654 bolnikov s zdravniških pregledov za tuberkulozo, od tega je bilo 3.564 ljudi pregledanih prvič. Pri teh pregledkih so ugotovili 205 obolenj. Na splošno se lahko ugotovi stalno in znatno upadanje novih obolenj za tbc. Kar se tiče proti tuberkuloznega cepljenja, je bil 18. novembra imenovan poseben odbor z nalogo, da pripravi program za postopno cepljenje, ki naj bi ga začeli v letu 1966. S tem se je strinjalo tudi ministrstvo za zdravstvo in je ta ukrep potreben tudi zaradi visokega odstotka obolenj v naši pokrajini. Pokrajinski dispanzer ima stalno skermografsko službo; čeprav nima dovolj prostora na razpolago, so opravili lani 5.341 pregledov ter ugotovili 603 primere obolenj za tbc. Premična skermografska postaja iz Trsta pa je lani opravila 17.961 pregledov pri šolskih in delavskih skupnostih. Pri tem so ugotovili 168 obolenj. Za zdravljenje bolnikov tbc v bolnišnicah je konzorcij poskrbel v 58 primerih z 9.882 dnevnimi oskrbo-valninami; ministrstvo za zdravstvo je plačalo 74 bolnikom 14.084 dni oskrbovalnine, zavod INPS pa 514 bolnikom 82.960 dni oskrbovalnine v bolnišnicah. V celoti je bilo torej iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Dva ranjena pri prometnih nesrečah v Gorici in Farri Nesreča pri delu v Štandrežu • Cirkuško dekle se je porezalo Ranjena nogometaša Med nogometnimi tekmami preteklo nedeljo je bilo ranjenih nekaj goriških nogometašev. Tako se Je v tekmi med Juventino in Per-coto v štandrežu poškodoval 23 letni igralec gostov Elio Candelotto, ki je dobil premočno žogo nekega štandrežkega igralca v trebuh. V gotiški bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 7 dneh. Na opazovanju pa so pridržali 23 letnega igralca goriške ekipe Au-dax, Odorica Marzia s trga Cavour 2. V zmešnjavi, ki je nastal pred sebnega zanimanja za področja, na vrati v t®1™11 z eWP° Rivignano, katerih zdaj vrši svoja raziskovanja Je dobil brco v glavo. Včeraj nekaj pred 15. uro so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 32-letnega Giovannija Lullija iz štandreža, Ul, Tabaj št. 3, ki se Je ponesrečil pri delu v podjetju Galezza iz Genove, ki ima svoj sedež v tej ulici. Ko se je mudil na koncu skladišča, se je oglasil telefon in Lulli je stekel, da bi dvignil slušalko. Spotoma pa je padel in se poškodoval. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na levem kolenu, ter rano na glavi in so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Za 20 dni so pridržali na zdravljenju 43-letnega Bruna Blasona iz Gradiške, Ul. Gorizia 52, ki so mu ugotovili poškodbo na medenici z verjetnim zlomom. Avtomobilist Serglo Brumat iz Farre, ki ga je pripeljal s svojim avtomobilom Je povedal, da se Je Blason okrog 15.15 ure peljal s kolesom od Farre proti Gradiški, ko ga je v kraju Borgo Mulino povozil tovornjak podjetja Variola, ki ga je zadel od zadaj. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji iz Gradiške. Ko je včeraj okrog poldne hotela prečkati cesto na Korzu Verdi v bližini trgovine Mcmcaro, je neki mimovozeči avto podrl 71-letno An-no Rigotti, Iz Gorice Trg. Tomma-seo 8. Z avtom Zelenega križa so Jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju zaradi verjetnega naloma medenice. Prejšnji večer okrog 21. ure se je ponesrečila tudi hčerka lastnika cirkusa 20-letna Camilla Togni iz Milana. Ko je na Rojcah hotela stopiti iz stanovanjskega voza je padla in se pri tem porezala na kos stekla na levi roki. Nudili so Ji prvo pomoč; okrevala bo v 8 dneh. tbc za 107.800 dni, za katere so potrošili nad 420 milijonov lir. Poročilo, iz katerega smo povzeli le nekaj glavnih podatkov, se zaključuje z ugotovitvijo, da je naša pokrajina na tem področju v ospredju pred drugimi Italijanskimi pokrajinami, kar se tiče zdravstvenih ukrepov. Obvestilo živinorejcem iz Sovodenj Odbor društva za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah obvešča vse svoje člane, da bodo cenili govejo živino, ki pride v poštev za zavarovanje, v nedeljo 23. oktobra. Gorica VERDI. 17.30: «Marlnes, sangue e gloria«, M. Rooney in J. Mit-chum; ameriški barvni Hm. CORSO. 15—22; «11 papavero č anche un flore«, Yul Brynner in A. Dickinson; ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 16.30—22.30: «A come asssassino«, Alan Teel in Mary Arden;; italijanski čmobeli film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: «11 principe della notte«, Willlam Silvester in C. Gray; ameriški barvni film; zadnja ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Gli implacabi-11», Kirk Douglas in Robert Mit-chum; ameriški čmobeli film, zadnja predstava ob 21.30. Tržič AZZURRO. 17.30: «Amburgo squa-dra omicldi«, W. Ganger In H. Schorth. EXCELSIOR. 17.30: «Quo vadiš?«, R. Taylor in Eleonor Parker; barvni film. PRINCIPE. 17.00: «La mia terra«, R. Hudson in J. Simmons. Ronke EXCELSIOR. Zaprt. RIO. 19—22: «La colt h la mia leg-ge», A. Clark, barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ V Gorici najvišja 17 stopinj ob 10.30 in najnižja 14,8 stopinje ob 8. uri; povprečna vlaga 85 od sto; dežja je padlo do 17. ure 62 mm. iLMm ^i^S!^^^Bl^^ža5::::::::::::=m \ /• ■ ' Rauber. m' r~ ~ ! ........, ... Na nedeljskem planinsko - orientacijskem pohodu 9. slovenskih —1mh ,ger! zaslužena zmaga B ekipe SPDT pred predstavniki Škamperla A in Sokola C Tokrat med planinsko - orientacijskem pohodu slovenskih šport-l"1 iger ni bilo že skoraj tradicionalnega dežja in slabega vremena. Udeleženci so bili zaradi boljših vremenskih prilik bolj sproščeni in Se jim ni bilo treba bati slabih in blatnih poti. Zaradi tega so sko-*aJ vsi dosegli, kljub težjim pogojem, boljše rezultate. Sicer je tre-a omeniti, da marsikatera ekipa bila kos postavljenim nalogam, je samo 6 od 20 prišlo na cilj “ določenem času. Start je bil s Prosvetnega doma na Opčinah. Ekipa, ki so jo sestavljale od 4 do 6 oseb, je morala prehoditi približno 12 km dol. Taborniki In Svetoivančani po gmajni proti Velikemu Repnu ..................................... Naloge POP SŠ11966 in pravilni odgovori Ker prav gotovo marsikoga zanima kakšne so bile naloge, ki jih je Prireditelj planinsko-oriemtacijskega pohoda postavil udeležencem, jih ““javljamo v celoti s točnim odgovorom, ki je ob koncu vsakega vpraša med oklepajem. l- Ko prideš čez železniški most ■ le ne _ 27. Kako se imenuje večje drevo, na levi steber daljnovoda z w rase na ovinku med zidoma 17. 18. 20. 22. 23. napisom Prepiši ime slovenskega tednika (TT) Kdaj je bil rojen Emil? (1943) BiJzu vhoda na stransko cesto Je nekaj črk, ki povedo, da je prava pot. Katere črke? (p. pot) Do naloge 6 zbiraj v ožji ali vidni okolici poti črke nekega baplsa. (STPI) Tri korake od dolgega ravnega nizkega zidka je gajček nlž-Jin, mladih hrastičev. Eden ima rdeč krog. Koliko je vseh debele v gajčku? (18) ““ stezi je pred dvema ogradama skala s križem. Prepiši v bližini številko. (7) Na SSZ strani severnejše ograda je na zunanjem delu zidu da večjem kamnu številka s Pikicami. Katera? (9. Sšl) ce kreneš proti naolgi 9, je približno sredi zračne razdalje med nalogama 7 in 9 napis. Prepiši! (9. SSI) Na tej nalogi je napis KRAS ;n nekaj številk z napako. Ugo-l°vi jo in zapiši. (10 m) Koliko znaša zračna razdalja fded točko 9 in repentaborskim zvonikom? (1900 m) p bližini «naloge 9» je puščica- V njeni smeri naprej nale-ns na črko in nekaj metrov nekoliko desno naprej na dru-gd- Zbiraj v presledkih po več “to metrov dolgi progi ostale Cfke napisa, ki dajo besedo. (Naporno?) Tik pred asfaltom so vrtna ko-iru, vrata rdečega vikenda. Noiiko «okenc» (lukenj) imajo ! (50) Na prednjem JZ delu širokega ni.na Je na redko poraščeni ve-jT"! Jasi blizu dolgega zidu pol-,,?®n kup kamenja z napisom VRH in številko, ki jo prepisi, an , (411 m) korakov po asfaltu navzdol .d sedla, naletiš na hrast s pu-„r“0- Kreni s ceste V po slabi k/®. i in po 100 korakih je 5 orakov od steze puščica z na-P-som: (TJA) adaljuj toliko časa po stesi, j.a Pr|deš do kratkega plitvega jarka (verjetno strelskega) na tik poti. če stojiš na tem estu v isti črti z dvema ne-aJ desetin metrov oddaljenl-‘>a večjima hrastoma J, kreni n‘e točke 12,5 metra ZSZ, kjer jV=Pisl črko pri «4» (4 E) orril?0 naerl osnovnica cestno-y “'Petnega znaka. Točnost, p (59 cm) Nrafl^1 stevilko na baraki. (12) noi OGA DVOJČEK. Ekipa nl-iL.!6 razpolovi. En del naj rno < e znak nad dvema črtana in krene J do trase k (13) i_ru8i skupini, ki naj nadalju-•L Pdt Po pobočju doline. Kjer Ji0.1, skoraj izgine v travi. Je nea obema pikama črka. Pre-,in kreni J do trase k 1. “kdpini. (A) ki in cesto? (lipa) go progo in rešiti 27 nalog. Karakteristika letošnjega pohoda je bila, da se je morala ekipa orientirati s pomočjo specialke in kompasa. Pet minut pred odhodom je dobila na vpogled specialko z o-značenimi točkami, preko katerih je vodila pot. Podatke so si udeleženci vnesli v lastno specialko in takoj nato so lahko odšli na pot. Proga je potekala približno e-no tretjino po asfaltu, eno tretjino po kolovozih in stezah, ostali del pa po gmajnah, kjer so bile komaj vidne stezice. Pohod je tako potekal v trikotniku Opčine — Repentabor — Zgonik. Zaradi težkih nalog in predvsem, ker se je letošnji pohod razlikoval od prejšnjih, je marsikatera ekipa prišla na cilj po določenem časovnem roku, medtem ko sta samo 2 ekipi med potjo odstopili od nadaljne-ga tekmovanja. Pač dobra šola za prihodnje leto. Letošnji pohod se je zaključil z zmago B ekipe Slovenskega planinskega društva Trst, ki je šla na pot v postavi Igo Legiša, Primož Možina, Majda Perfot, Danijela Ne. doh in Silvana Valoppi. Vsekakor lep uspeh, s precejšnjim deležem deklet, ki so znale enakovredno ne le tekmovati v čitanju specialke temveč tudi v hoji. Drugo mesto je pripadlo prvi e-kipi svetoivanskega prosvetnega društva Škamperle z vedno prisotnimi Jurkičem, Drasičem in Mijo-tom, katerim se je tokrat pridružil Danilo Pilat in C ekipi nabre-žinskega Sokola v postavi Savo Ušaj, Sergej Radovič, Tamara Ca-harija, Igor Sancin in Savina Knez. Sploh se lahko reče, da so tudi druge ekipe prišle do zadoščenja, ker so se pač uvrstile na boljša mesta. Prav zaradi tega je treba še posebej pohvaliti, poleg vseh u-deležencev, ki so se podali na pot, a jim sreča ni bila mila, še ekipe Brega A iz dolinske občine, Kolarič iz Sv. Barbare in Cankarja A iz Št. Jakoba. Končna lestvica tekmovanja v POP 1966 je naslednja: 1. SPDT B — 211 točk — ur hoje 3.25’ Igo Legiša, Primož Možina, Majda Pertot, Danijela Nedoh, Silva- Nabrežlnci Iščejo pri bunkerju rešitev naloge na Valoppi) 2. ŠKAMPERLE A — 243 — ur hoje 3.38’ Franko Drasič, Učo Jurkič, Danilo Pilat, Vojko Mijot) SOKOL C — 243 — ur hoje 3.25’ Savo Ušaj, Sergej Radovič, Tamara Caharija, Igor Sancin, Savina Knez) 4. BREG A — 247 — ur hoje 3.38’ (Boris Žerjal, Vojko Petaroš, Vojko Kocjančič, Darjo Berginc) 5. KOLARIČ — 249 — ur hoje 3.17’ (Vito Svetina, Dario Cupin, Franco Fabec, Daša Tomšič) 6. CANKAR 3.45’ A — 350 — ur hoje (Ivo Magajna, Janko Ban, Trampuž, Nadja Ivančič) Ekipe, ki so rešile vse obvezne točke, a so prišle na cilj po določenem času 3 h 45’: OPČINE C ur hoje 4.03’ (Bruno Križman, Dana Sosič, Vojko Bandelj, Edi Bole) OPČINE B ur hoje 4.10’ (Danči Planinšek, Stanko Hrovatin, Franjo Bole, Emil Bole) SOKOL D ur hoje 4.16’ (Peter Gruden, Peter Suhadolc, Antek Terčon, Evgen Legiša, Niko Kosmina) OPČINE B ur hoje 4.28’ Marjan Sosič, Saška Sosič, Fran. ko Citer, živa Gruden, Edi Sosič, Ana Kralj) RMV ur hoje 4.46’ (Miran Hrovatin, Sandi Renko, Samo Sancin, Aldo Rupelj) Vse druge ekipe so bile diskvalificirane, ker niso rešile obveznih nalog ali so odstopile. N A M! IN! TENIS V sredo zvečer začetek turnirja 9. slovenskih športnih iger 150 VPISANIH Tekmovanje se bo nadaljevalo v četrtek in se zaključilo prihodnji ponedeljek V sredo zvečer se bo začel namiznoteniški turnir 9. slovenskih športnih iger, ki obsega letos, kot je znano, naslednje discipline: člani, članice, mladinci, moške dvojice, ženske dvojice in mešane dvojice. Tekmovanja se bodo nadalje- vala v četrtek 20. t. m. in se bodo zaključila v ponedeljek 31. t. m. Kot v ostalih panogah letošnjih slovenskih športnih iger, je doseglo tudi v namiznem tenisu število prijavljenih igralk in igralcev pravi rekord: 150. To pa še enkrat jasno dokazuje, da je ta športna pa-I noga zelo priljubljena in razširjena šc neznanemu cilju Openci s specialko v rokah ZOPET NEUSPEŠEN DAN MLADIH BREŽANOV Enajsterici Ponziane dvakrat uspešni proti tekmecem Brega Dva gola na vsaki strani v prijateljski tekmi Breg ■ Primor je Tudi v nedeljo so mladinci in naraščajniki Brega zabeležili ponoven poraz, in sicer obakrat s Ponziano, Naraščajniki so tekmo izgubili s 4:0, mladinci pa s katastrofalnim izidom 7:0. Po teh neuspehih sta moštvi padli precej nizko v lestvici. Zlasti slabo se go. di lani odličnim juniorjem, ki so do sedaj zabeležili samo eno zmago. Slabe rezultate obeh mladih moštev je treba brez dvoma pripisati slabi povezavi igre, ter neodločnosti nogometašev, poleg tega pa so v nedeljo obe ekipi imeli povrhu še zelo močne nasprotnike. V prijateljski tekmi prvega moštva pa so domačini igrali neodločeno s Primorjem po nezanimivi tekmi, ki se je razgibala šele tik pred koncem. NARAŠČAJNIKI Ponziana Breg 4 0 Postavi PONZIANA — Campion, Zappa-dor, Botti, Giraldi, Bembo; Blanco, Rossetti, Cecco, Sodnich, Flora, Grosich. BREG — Žerjal, Kuret, Gerli, Bandi, Slavec, Berdon, Lovriha, NA SINOČNJEM BRZ0TURNIRJU 9. SSI Premoč mojstra Filipoviča: deset zmag v desetih partijah Just Kovačič in Dušan Hreščak na častnih mestih - Šest igralcev si deli četrto mesto Mojster Božo Filipovič je zmagal na šahovskem brzotumlrju 9. slovenskih športnih iger. Njegova premoč je bila jasna, kar potrjuje dejstvo, da je zmagal v vseh partijah. Edino Kovačič se mu je uspešno upiral in pokazal isto premoč nad ostalimi igralci, medtem ko je njegov edini poraz proti tako močnem nasprotniku razum- trasi do «BOB» in 25 kora-ov do rogovilastega hrasta, ki v «očesu» znak...(trikotnik) nJuJ v isti smeri preko le-i;„®a travnika pri katerega vho-‘bodeča žica) je napis dveh značilnih črk... Petrov pred asfaltom p^a zk*u drobna črka. (v) Metrov Je od tu do že-'“zniške proge (od 22) (1325) ziri, kor&kov od asfalta je na zrnu markacija 21, od te 10 ko-Jrz < ln nato 12 korakov z, je napis... (dobro gre) °d prv0 daljnovodno žico so v ftevlla. Prvi dve prešifriraj začetnici velikega slovenskega pesnika. (F.P.) Zadnja številka naloge 25 pa u pove kitico njegove najdalj-Pesnitve, katere prvo bese-00 zapiši g Številko. ljiv. Organizatorjem se je prijavilo 57 igralcev, predstavilo pa se jih je le 24, ker še enkrat potrjuje neresnost nekaterih klubov' oz. igralcev, ki vpišejo veliko število tekmovalcev, tudi če je njihova prisotnost v dvomu. Glavni favoriti so bili Filipovič, Kovačič in Hreščak, ki so res izpolnili pričakovanja in zasedli prva tri mesta, čeprav je Hreščak delno razočaral. Prisotnost mojstra Filipoviča je brez dvoma povečala kvaliteto turnirja, saj je ta igralec najmočnejši v Trstu in tudi med najboljšimi v Italiji. Kot se vedno dogaja na turnirjih na švicarski sistem, se je položaj na prvih mestih takoj razjasnil: med favoriti sta se prva srečala Kovačič in Hreščak. Partija se je končala z zmago prvega. Kovačič pa je moral že naslednje kolo kloniti. Filipoviču, in to kljub temu, da je v začetnih potezah osvojil kvaliteto. Po prvih petih kolih je Filipovič že vodil s petimi točkami pred Kovačičem, Hreščakom, Korenom in Stanisso (4 točke) ter Udovičem, Budinom, Pertotom, Luke-šem, Jelerčičem, Zobcem, Bitežnikom in Kuretom (3 točke). V šestem kolu je Filipovič premagal Hreščaka in si s tem zagotovil končno zmago. Vrstni red na prvih mestih je bil tako že določen, prav tedaj pa se je razvila huda borba za četrto mesto, ki je ob taki konkurenci predstavljalo nadvse časten rezultat. Na koncu si je to mesto delilo kar šest tekmovalcev, ker je bilo položaj tudi s medsebojnimi srečanji nemogo- če razjasniti. Šest točk in s temi četrto mesto so dosegli Udovič, Budin, Lukeš, Koren, Bitežnik in Sta-niša. Izidi zadnjih kol so naslednji: 7. kolo Filipovič . Pertot V. 1:0 Kovačič - Stanisa 1:0 Lukeš - Koren 0:1 Kuret S. - Hreščak 0:1 Udovič - Bitežnik 1:0 Budin - Jelerčič 1:0 Sancin • Pertot D. 1:0 Jevnikar - Zobec 1:0 Jankovič - Kuret F. 0:1 Guštin - Simoneta 1:0 Pahor - Pečenik 0:1 Berginc . Kuret G. 0:1 8. kolo Koren - Filipovič 0:1 Kovačič - Sancin 1:0 Stanissa . Hreščak 0:1 Udovič - Budin 0:1 Pertot - Lukeš 0:1 Bitežnik - Kuret S. 1:0 Jelerčič - Zobec 1:0 Simoneta - Pečenik remi Pertot - Kuret G. 1:0 Pahor - Jankovič 1:0 Guštin - Berginc 0:1 9. kolo Filipovič - Budin 1:0 Kovačič - Lukeš 1:0 Hreščak - Koren 1:0 Jevnikar - Bitežnik 0:1 Stanissa - Sancin 1:0 Jelerčič - Udovič 0:1 Kuret - Pertot 1:0 Zobec - Pertot V. 1:0 Kuret G. - Guštin 1:0 Simoneta - Pahor 0:1 Pečenik • Kuret F. 1:0 Berginc Filipovič Kovačič ■ Hreščak Stanissa Pečenik Jankovič 0:1 10. kolo • Bitežnik 1:0 Pertot V. 1:0 Udovič 0:1 Budin 0:1 Koren 0:1 Lukeš - Kuret S. 1:0 Jevnikar - Jelerčič 0:1 Sancin - Kuret F. 0:1 Zobec - Pahor 0:1 Pertot - Berginc 1:0 Kuret S. - Simoneta remi Jankovič - Guštin 1:0 KONČNA LESTVICA FILIPOVIČ točk Kovačič Hreščak Udovič, Budin, Lukeš, Koren, Bitežnik, Stanissa Pertot V., Jelerčič, Pahor, Kuret S., Jankovič Pečenik Jevnikar, Sancin, Kuret F., Zobec, Pertot D. Kuret G. Guštin Berginc, Simoneta 1. 2. 3. 4. 10. 15. 16. 21. 22. 23. 5 4.5 4 3.5 3 V. K. KOŠARKA Zahar, Veljak, Čuk, Kocjančič. Tekma je bila monolog Ponziane, ker niso bili Brežani za nasprotnike nikdar nevarni. Tudi solidni Veljak ni mogel ničesr, ker je bil v napadu preveč osamljen. Brežani so ponovno zagrešili napako, da so se nasprotnikov preveč bali, čeprav se je Ponziana pred-»tavila z zelo močno ekipo. Izid Ponziana Breg 4:0 (3:0) MLADINCI Goriški nogomet Pri tretji tekmi II, kategorijej*pokrajinskih amaterjev se je preteklo nedeljo popoldne štandreška Ju-ventina pomerila z enajsterico Per-coto. Tekma se je zaključila z rezultatom 1:1. V Sovodnjah pa so pred lastnimi navijači dosegli neodločen rezultat 1:1 domači igralci v tekmi z ekipo Poggio iz Zdravščine. V obeh tekmah rezultat v glavnem odgovarja poteku igre. Ponziana 7 Breg 0 Postavi PONZIANA — Galiussi, Francol-la, Maranzana, Zuliani, Tremul, Rautnlk, Masci, Presselli, Gaspe-rutti, Ferrini, Rosso. BREG — Rapotec (Ota), Maar, Hrvatič, Komar, Opara, Bandi, Samec, Mikuš, Metlika, Petaros, Ro-della. Brežani so ponovno dokazali, da jim manjka odločnost, ter da igrajo v zgrešeni postavi, medtem ko je Ponziana pokazala zelo dobro in lepo povezano igro. Tako eni kot drugi so večkrat zgrešili zadetke, uspešnejši pa so bili nasprotniki, ki so znali bolje izkoristiti priložnosti. Gon: v 4’ Gašperutu po strelu lz kota; v 31’ ponovno Gasperutti sam pred vratarjem podvoji rezultat. V drugem polčasu, v 10’ gol Ferrinija, v 14’ avtogol Hrvatiča, v 16’ Ferrini izkoristi zmedo in slabo podajo Opare, ter ponovno zabije; v 22’ ponovno Ferrini iz enajstmetrovke, v 32’ pa Gasperutti sam pred vratarjem še enkrat pretrese mrežo. Izid Ponziana . Breg 7:0 (2:0) PRIJATELJSKA TEKMA Breg 2 Primorje 2 Buka- Milič, Vergi- V nedeljo je košarkarska peterka Bora odigrala v Ljubljani prijateljsko tekmo z Ilirijo, ki spada med najmočnejše slovenske ekipe. Borovci, ki se prijateljskih dvobojev poslužujejo za priprave za nastop na prvenstvu, so pokazali lepe poteze, vendar so bili, morda iz spoštovanja (io tekmecev, premalo napadalni in niso ničesar tvegali. Vseeno pa niso razočarali, pa čeprav so morali zmago prepustiti bolj kvotirani ljubljanski ekipi. Izid Ilirija (Ljubljana - Bor (Trst) 66:56 (34:28) Postavi PRIMORJE — Schilliani, vec, Delise, Bartole, Zužič, živec, Fragiacomo, Puntar, nelia, Daneu. BREG — Baloš, Kozina, Zocchi, Petaros, Maver, Valentič, Milan (Valentič K.), Rodella, Švara, Raiča, Bubnich, Žerjal. Kotje 6:3 za Primorje. Po zelo mrtvem začetku, gol Žerjala v 11’ zaradi napake obrambe Primorja. Primorje izenači le tri minute kasneje z golom Verginel-le, ki Je ukanil v nedeljo precej negotovega Baloša. V 16’ Baloš ponovno zgreši, Bartole izkoristi ter povede goste v vodstvo. Za Breg doseže ponovno izenačenje Švara, ki s preciznim strelom iz bližine premaga Sohillianija. V drugem polčasu je nekaj časa prevladovalo Primorje, ki si je zapravilo tudi nekaj priložnosti, nato pa je začel prevladovati Breg, ki je postaja! precej nevaren. V 22’ je Bubnich z glavo dosegel krasen gol, ki mu ga je sodnik razveljavil zaradi off-sida Žerjala, 6’ kasneje se je poškodoval Fragiacomo. Zadnjo priložnost dneva so imeli v zaključnem forcingu Brežani, ki so zadeli z Ralco prečko s strelom iz kota. Izid Breg - Primorje 2:2 (2:2) K. V. med našo zamejsko mladino. Vsa naša društva v mestu in v okolici imajo namreč v svojih prostorih eno ali več zelenih miz, na katerih se mladi in starejši igralci pridno in vestno vadijo. Namizni tenis je namreč v mnogih ozirih odličen šport: zahteva dobro fizično kondicijo, kot večina ostalih športov, poleg tega pa tudi izredne reflekse in dobro mero prebrisanosti, če temu dodamo dejstvo, da zahteva malo prostora, da se ga lahko igra tako na odprtem kot na zaprtem, torej tako poleti kot pozimi, bomo lahko razumeli, zakaj je v nekate-državah tako razvit: Nemčija šteje namreč nekaj sto tisoč igralcev, število vpisanih na Kitajskem pa gre kar v astronomske številke — milijone. Zelo gojijo ta šport tudi Japonska, Koreja in ostale azijske države, v Evropi pa švedska, Jugoslavija, Velika Britanija in še druge. Borba za prva mesta v vseh disciplinah, v katerih bodo na 9 SŠI nastopali, bo letos zelo ostra: za nobeno disciplino ne moremo namreč dati gotovega favorita-zmago-valca. Prav tako je zelo težko reči katero društvo bo osvojilo pokal J. E. Kreka za najboljšo ekipo. V borbi bodo tu predvsem P. d. Škamperle, Opčine in pa Rojan, z največjimi možnostmi za P. d. Škamperle. V članski konkurenci bo nastopila celotna elita slovenskega namiznega tenisa v Trstu, z izjemo Borisa Košute, ki je pri vojakih: Edi Košuta, Edi Bole, Adrijan in Milan Tavčer, Boris Kuret, so imena ki so že znana, saj so ti igralci branili in še branijo barve Bora na številnih tekmovanjih v Trstu, po celi Italiji in Sloveniji. Med njimi je celo italijanski prvak: to je Edi Košuta, italijanski prvak v III. kategoriji za leto 1964/65. Poleg teh bo nastopila še cela vrsta dobrih namiznoteniških igralcev, ki bodo skušali zasesti častna mesta. Prav tako se bo tudi v tekmovanju žensk več igralk potegovalo za prvo mesto: Neda Mijot, Norči Za-vadlal, Miranda Batista, Nadja Švab, Lidija Kenda in tudi Maja Furlan. Od teh igrata najlepši namizni tenis Maja Furlan in Lidija Kenda, ki ima lep učinkovit napad, toda žal le malo trenira in nastopa. S primernim treningom bi bila namreč daleč najboljša igralka. Med mladinci se bosta borila za prvo mesto brata Edi in Emil Bole, medtem ko ima Sergij Tavčar | le malo možnosti za uspeh. število vpisanih za posamezna društva: P. d. Cankar (Sv. Jakob) 33 Breg (dolinska občina) 33 P. d. Škamperle (Sv. Ivan) 21 Sokol (Nabrežina) 20 Kras (Zgonik) 12 P. d. Barkovlje 11 Kolarič (Sv. Barbara) 7 Rojan 7 Opčine 4 Zarja (Bazovica) 2 KOLEDAR 9. SSI » sreda namizni tenis » četrtek namizni tenis » sobota telovadni troboj in atletski troboj otvoritev — polfinale košarke » nedelja avto - moto streljanje ženske » ponedeljek streljanje moški » torek streljanje moški » nedelja kros ponedeljek finale namiznega tenisa finale nogomet finale košarka ZAKLJUČEK finale odbojka finale namizni tenis (moški) sobota ples od 21.00 do 4.00 1. novembra torek četrtek N0SITEUI SKUPIN Prireditelj namiznoteniškega turnirja Sšl je določil naslednje nosilce skupin: ČLANI 1. Adrijan Tavčar (Pd škam-kerle) 2. Edi Bole (Opčine) 3. Edi Košuta (Rojan) 4. Flavio Posega (Pd Škamperle) 5. Milan Tavčar (Pd Škamperle) 6. Karel Tomšič (Pd Škamperle) 7. Boris Kuret (Rojan) 8. Emil Bole (Opčine) 9. Drago Milič (Barkovlje) 10. Matjaž Bidovec (Pd Cankar) 11. Nevo Hrvat (Breg) 12. Ivan Radovič (Sokol) 13. Sergij Tavčar (Opčine) 14. Lucijan Kovačič (Pd Škamperle) 15. Boris Fabjan (Rojan) 16. Adrijan Stanissa (Sokol) ČLANICE 1. Neda Mijot (Pd Škamperle) 2. Norči Zavadlai (Pd Škam- perle) 3. Miranda Batista (Pd Can- kar) 4. Nadja Švab (Pd Škamperle) 5. Udija Kenda (Pd Cankar) 6. Maja Furlan (Barkovlje) 7. Ana Stergaus (Rojan) 8. Lučka Faletič (Sokol) MLADINCI 1. Edi Bole (Opčine) 2. Emil Bole (Opčine) 3. Sergij Tavčar (Opčine) 4. Walter Kobal (Kras) 5. Bruno Milič (Kras) 6. Boris Košuta (Pd Cankar) 7. Sergij Gregorič (Pd Can- kar) 8. Ivan Verč (Pd Cankar) SPORED SREDA, 19. t.m. Ob 20.00 mladinci Ob 20.30 člani Ob 21.00 moške dvojice ČETRTEK, 20. t.m. Ob 20.30 članice Ob 21.00 mešane dvojice, člani in moške dvojice Ob 21.30 ženske dvojice PONEDELJEK, 31. t.m. Ob 20.30 nadaljevanje še morebitnih nedokončanih tekmovanj Ob 20.40 finalne tekme za 3. mesto Ob 21.00 finalne tekme za 1. mesto * • * OPOZORILO. Sestavo dvojic je treba javiti pol ure pred začetkom tekem pri sodniški mizi. • * • VODSTVENI ODBOR namiznoteniškega turnirja IX. SŠI Glavni voditelj: Milan Tavčar Namestnik: Adrijan Tavčar Pomočniki: Edi Bole, Emil Bole, Franko Vitez SODNIŠKI ODBOR Glavni sodnik: Sergij Tavčar Sodnika: Milan Tavčar in Edi Bole POPRAVEK V nedeljski številki se nam je pri navedbi ekipe mladink Cankarja, ki so osvojile drugo mesto v igri med dvema ognjema, vrinila neljuba pomota. Ekipo šentjakobskega prosvetnega društva so sestavljale: Tanja Bolčina, Vilma Kodrič, Mi-Bole. Slavica Obad in Nataša PRIJATELJSKA TERMA V BOLJUNCl) S 3 goli Vesna odoravila Union V nedeljo sta se na Igrišču v Bo. lujncu spoprijeli v prijateljski tekmi enajsterici kriške Vesne in U-niona iz Podlonjerja. Srečanje je bilo v okviru priprav za nastop na uradnem nogometnem prvenstvu III. amaterske kategorije, ki se bo začelo na koncu meseca. Igralci Uniona so že v začetku tekme pokazali nekateri hibe in pomanjkljivosti, zaradi česar je bilo jasno, da bodo postali lahek plen bolj živahnih Križanov. V 5’ igre je bil Union v kotu, ki ga Vesna za las ni izrabila. Kljub premoči Križanov, ki so dobesedno oblegovali vrata zelo upornih nasprotnikov, Je Vesna prišla do zgo-ditka šele v 22’ s Canazzo. Zaradi predhodnega nrekrška pa sodnik gola ni priznal. Ta pa je prišel 2 minuti kasneje po prodorni akciji celega napada in z zaključnim stre. lom R. Košute. Michelini, S. Sulčič ln Rener so stalno nadzorovali središče, zaradi česar so napadalci Uniona le redkokdaj prodrli do kriškega svetišča. Premoč, ki je bila stalno v rokah Križanov, je prišla še bolj do izraza v 30’, ko je R. Košuta ponovno z močnim strelom pretresel mrežo Uniona. Tretji gol, ki je padel deset minut kasneje, pa je nosil podpis gibčnega Renerja. Drugi polčas je bil monolog Vesne, ki je igrala praktično na polovici igrišča nasprotnikov. Ti se nikakor niso mogli rešiti pritiska, vendar so vseeno ohranili poraz v častnih mejah. Prizor z nedeljske tekme: gneča pred golom limona AUGA IZIDI »Atalanta — Napoli »Brescia — LR Vicenza »Fiorentina — Mantova •Foggia — Venezia Inter — »Lecco »Milan — Lazio »Roma — Cagliari •Spal — Bologna »Torino — Juventus 1-1 0-0 0-0 3-0 2-0 2-2 0-0 1-0 0-0 LESTVICA Inter Napoli Juventus Cagliari Fiorentina Mantova Bologna Torino Milan Roma Brescia Lazio Atalanta Vicenza Spal Foggai Venezia Lecco 0 15 0 8 0 7 0 6 1 12 0 5 2 8 1 3 1 3 1 0 5 4 7 3 8 8 2 3 1 2 5 10 5 10 3 3 4 6 4 12 4 12 1 10 BLI IZIDI »Arezzo — Alessandria »Catania — Verona »Catanzaro — Savona »Modena — Potenza »Piša — Messina (odložena) »Reggina — Livorno »Salernitana — Palermo »Sampdorla — Genova Padova — »Varese LESTVICA 3-0 2-0 3-0 1-0 1-0 1-0 0-0 1-0 Varese Modena Catanzaro Sampdoria Reggina Arezzo Livorno Padova Potenza Messina Genova Piša Salernitana 6 Alessandria 6 Prihodnje tekme (23. t.m.) Atalanta - Spal; Bologna - Lecco; Cagliari - Fiorentina; Inter -Brescia; Juventus - Foggia; LR Vicenza - Milan; Lazio - Roma; Mantova - Torino; Venezia - Napoli. Catania Palermo Savona Reggiana Novara Verona 1 9 1 7 2 10 0 8 2 10 formo. Saj je tudi umevno: Korač je že eno leto na odsluževanju vojaškega roka in v tem času je sicer individualno treniral, toda nikoli ni prišel v stik z močnimi igralci. V nedeljo je celo zgrešil dva osebna meta! V vrstah Olimpije je Bassin v nekaterih primerih celo osmešil nasprotnike. »Taubi* jim je prestrezal skoro nemogoče žoge, tako da je bila Evropa od 12' do 13’ popolnoma zmedena. Celo Stiveniers ni v tem presledku razumel, kaj se dogaja. Bassin je »kradel* žoge nasprotniku in s hitrimi protinapadi prišel do koša, večkrat zgrešil, zopet odvzel žogo nasprotniku in realiziral. Skratka. Bassin-show, Publika pa je bila stalno na nogah. Ko pa je sodnik dosodil Bassinu peto osebno napako je bilo za O-limpijo konec. Ljubljančanom je zmanjkalo ritma, borbenosti v o- ITALIJANSKO PRVENSTVO NOGOMETNE C LIGE Napadalci zapravili zmago Ive ni izkoristil nekaj izrednih priložnosti Prihodnje tekme (23. t.m.) Alessandria - Reggiana; Genoa-Reggina; Livorno - Catania; Messina - Savona; Modena - Palermo; Novara - Catanzaro; Padova - Arezzo; Potenza - Piša; Salernitana - Sampdoria; Verona-Varese. V ZADNJEM DNEVU II. FESTIVALA EVROPSKE KOŠARKE I meomm Neodločeno Olimpije v tekmi z Vojvodino V LJUBLJANI: Evropejci so šele v tekmi proti Olimpiji pokazali svoje zuanje »Evropejci* so v nedeljo pokazali svoje sposobnosti in z izredno igro premagali ljubljansko Olimpijo, v kateri je odpovedalo več igralcev. Predvsem Korač ni zaigral kot prejšnji dan proti Simmenthalu in to se je poznalo. Beograjčan je namreč večkrat zgrešil tudi iz neposredne bližine koša, kar dokazuje njegovo trenutno pomanjkljivo TRIESTINA: Colovatti, Martinelli, D'Eri, Kuk, Sadar, Palcini, Ridol-fi, Scala, Ive, Canzian, Gentili. COMO: Carmignani, Palleari, Boriani, Ballarini, Barzaghi, Romani, Giaootnucci, Galbiati, Mognon, Colombo, Costanzo. SODNIK: Camtelli (Firenze). Približno 4000 gledalcev. V 80’ se je rahlo poškodoval Colombo (z igrišča 2’). Kotov je bilo 6:5 (1:2) v korist Triestine. Četrta tekma in četrti neodločen rezultat Triestine. Domači napadal, ci so imeli tokrat izredno priložnost, da si zagotovijo zmago, saj so nasprotniki pokazali razmeroma slabo igro, toda netočnost nekaterih napadalcev, predvsem Iveja in Canziana, je dovolila, da je Como odnesel domov dragoceno in pravzaprav nezasluženo točko. Tržaško moštvo je tudi tokrat pokazalo, da razpolaga s hitrim in iznajdljivim napadom, ki Je v številnih primerih ukanil nasprotno obrambo, pred vrati pa nikakor ni mogel najti odločilnega strela. Glavno krivdo nosi pri tem počasni Ive, ki je popolnoma odpovedal, pa tudi Canzian in Gentili sta popolnoma razočarala. Obramba tokrat sploh ni imela dela, saj sta edina nevarna nasprotna napadalca, krili Giacomuc-oi in Costanzo, našla v tržaških bekih nepremostljivo oviro. Caciagli m mogel tokrat razpolagati s popolno postavo, saj sta se med tednom poškodovala Beorchia in Ferrara. Na igrišče je moral zato poslati spet Canziana, ki je v dosedanjih tekmah močno razočaral in Palcinija, ki je šele pred kratkim okreval od lanske hude poškodbe. Canzian je še enkrat odpovedal, medtem ko je Palcini, o katerem se je govorilo, da bo prešel k Ravenni, v splošnem zadovoljil. Dobro sta zaigrala Martinelli in D'Eri, ki sta onemogočila direktnima nasprotnikoma vsak prodor, Sadar, ki je kot vedno bodril o-stale in Je s svojimi posegi sam spravil v zagato nasprotno obrambo, in že omenjeni Palcini, ki se bo sčasom lahko vrnil na svoj nekdanji standard V napadu je Ri-dolfi zaigral kot vedno zelo požrtvovalno, napravil pa Je veliko zmešnjave, tako da je bil tudi njegov nastop nekoliko pod normalnim standardom. Scala je tokrat zdržal vseh 90’, v ostalem pa je bil še precej pozitiven. Ive je zaigral slabo kot še nikoli. Poleg že znane počasnosti je prikazal tudi pomanjkanje idej in hladnokrvnosti. Canzian je bil popolnoma negativen, Gentili pa se še vedno ni vrnil v nekdanjo kondicijo Pri Comu so vsi zaigrali precej medlo. Moštvo je računalo na delitev točk in delovalo v ta namen. Zato se ni nihče posebno izkazal. Vratar je precej okleval in njegova negotovost bi z nekoliko odločnejšimi nasprotniki lahko pomenila poraz lastnega moštva. Triestina Je začela oprezno, nato pa je kmalu prevzela pobudo. V 15’ je Gentili izvedel krasen prosti strel, ki je le za las švignil mimo prečke. Eno minuto kasneje so imeli tudi gostje priložnost: Palcini je slabo odbil in žoga je prišla na noge Costanzu. Preden pa se je ta zavedel, je Martinelli rešil v kot. V 20’ je imel Ive prvo izredno priložnost, toda čeprav sam pred vrati ni znal izrabiti Sadarjevega krosa V 26’ sta Gentili in Ridolfi izvedla lepo akcijo, toda Ive je tudi tokrat zamudil priložnost. V 38’ je moral Colovatti pod noge Mognonu. V 47’ je Canzian prišel sam pred vratarja, a ni znal žoge kontrolirati. V 13’ Je izvedel prosti strel Colombo. Uspelo mu je najti odprtino v zidu domačinov, toda Colovatti je bil na mestu. V 19’ je izvedel močan strel Sadar, toda tudi tokrat za las ven. V 21" je moral Colovatti zadnjič poseči na Romanljev strel. V 30’ je moral Carmignani pod noge Iveju, malo kasneje pa je Ridolfi poslal pred vrata, Canzian pa je z glavo poslal ven. Izredna prilika v 37’ Carmignani ni zadržal žoge, ki je tako prišla pod noge Iveju, toda ta je ni znal obdržati. Do konca tekme je Triestina izvedla še nekaj napadov, ki pa se niso končali z zaželenim golom. Na splošno je bila to slaba, toda vseeno razburljiva igra. Triestina je imela veliko priložnosti in z malo več sreče bd lahko prišla do obeh točk. UK A SKUPINA IZIDI CLIOE LESTVICA •Triestina — Como 0-0 »Biellese — CRDA 3-2 »Legnano — Pro Patria 2-1 »Marzotto — Cremonese 2-1 •Monza — Udinese 1-0 »Piacenza — Trevigliese 2-0 »Rapallo — Treviso 2-0 »Verbania — Solbiatese 1-0 »Mestrina — Entella — (prek. v 22’ p.p. zaradi neuporabnega igrišča) Prihodnje tekme (23. t.m.) Como - Piacenza; Entella - Biellese; Pro Patria - Triestina; Solbiatese - CRDA; Trevigliese - Mestrina; Treviso - Marzotto; Udinese - Legnano; Verbania - Rapallo; Cremonese - Monza. Monza Biellese Marzotto Treviso Verbania Udinese Rapallo Entella Como Legnano Triestina CRDA Piacenza Mestrina Trevigliese Cremonese Solbiatese P. Patria 0 0 0 8 2 7 Mestrina in Entella s tekmo manj brambi in učinkovitosti v protinapadih. Objektivno pa moramo pristaviti, da bi Evropa zmagala tudi z Bas sinom na igrišču. »Selekcija* je bi la namreč izredno točna v strelih z razdalje. Stiveniers, Zidek in Emi liano (v Ljubljani ga vsi poznajo kot Rodrigueza) so bili neusmiljeni realizatorji. Belgijec je bil v nedeljo nedvomno eden izmed naj boljših na igrišču. Gradil je igro, bil neprestano nevaren v protinapadu in prodorih. Zidek ni imel konkurentov pod košem. Obetajoči, toda neizkušeni Žorga je bil vedno v težavah s predstavnikom Slavije iz Prage. In tudi Dermastia ni mogel ničesar proti realizatorskž sposobnosti »evropejca*. Emiliano pa se je po slabem nastopu s Sim-menthalom popolnoma vigral z ostalimi »evropejci* in je bil presenetljivo točen v metih. In prav na teh treh igralcih je v glavnem slonela moč Evrope. Ostala dva igralca prve peterke pa sta bila Ammer in Zedniček (oba Slavija Praga), ki sta se odlično povezovala s pivo-tom Zidkom. Oba sta požrtvovalno zaigrala in bila vseskozi borbena, predvsem v obrambi. Manj učinko viti so bili Barčovski, Sevilliano in Zoupas. Likszo (Wisla, Krakov) in Albu (Romunija) pa sta solidno na domestila Zednička in Ammerja. Prva peterka Olimpije pa je bila: Bassin, Daneu, Eiselt, Logar in Dermastia. Po izenačenem začetku so Evropejci povedli v vodstvo in stalno držali razliko 6 točk. V Olimpiji sta začela precej slabo Eiselt in Logar, ki sta ju zamenjala Žorga in Korač. Slednji je takoj pokazal, da ni ravno v najboljši formi, vseeno pa je kot običalno zalagal nasprotni koš. Pomanjkljiv pa je bil v protinapadu, kjer ni mogel vzdržati hitrega Bassinovega tempa. Stiveniers in drugi pa so s hitrimi protinapadi popolnoma onemogočili nasprotno obrambo, ki je igrala z Daneuom v drugi liniji. Za to nam čudno Kristančičevo potezo smo vprašali za pojasnilo enega najboljših jugoslovanskih košarkarskih teoretikov Milutina Pavloviča, ki nam je takole odgovoril: »Bassin, je jasno, ne more igrati pod svojim košem, ker je premajhen. Eiselt pa je prepočasen, torej moramo žrtvovati Daneua, ki je napadalen, borben in ima tudi dober odriv.* Korač pa se v nedeljo ni vigral z drugimi soigralci in napadalna moč Olimpije se je znatno zmanjšala. Zidek pa je na nasprotni strani neusmiljeno zalagal koš Ljubljančanov. Rezultat prvega polčasa: 50:38 v korist Evrope. Začetek drugega dela igre je bil popolnoma v korist Olimpije, ki je z Bassinom odločno reagirala in solidno nadoknadila celo vrsto točk. Sledila je izključitev Bassina in z njo padec Olimpije in lepa zmaga Evrope, ki je z rezultatom 102:94 pokazala svojo realno moč in iz- jalo, je bilo to, da so bile cene za gledalce previsoke in večkrat je prišlo do izgredov, tako da so nekateri gledalci šiloma prestopili iz ene v drugo tribuno. Medtem pa je seveda prišlo tudi do pretepov. Razen te nevšečnosti pa je vse potekalo več kot v redu in vse kaže, da bodo Ljubljančani organizirali tudi prihodnje svetovno košarkarsko prvenstvo, ki bo leta 1970. B. K HI JIH 1 1 | i e) 1. — 1. neveljavna 2. neveljavna 2. - - 1. Potok X 2. Assenzlo 2 s. - - I. G rima X 2. Tirpiz I 4. - - 1. Andrea 1 2. Narrok 2 5. - - 1. Adige 2 2. Queiros X 6. — 1. Salimar 2 L Torbido 1 KVOTE 10 — 906.471 lir 9 — 35.748 » Rezultati vseh tekem II. festivala evropske košarke: Zadar — Olimpija 94:89 (44-40) Simmenthal — Evropa 91:89 (42:48) Olimpija — Simmenthal 92:83 (44:34) Evropa — Olimpija 102:94 ( 50:38) Postave ZADAR — Troskot I„ Komazec, Košta, Troskot Ž., Valčič, Cosič, Ortika, Anič, Jelič, Brajkovič in Skansi, Trener: Zdrilič. OLIMPIJA — Osterc, Bassin, Korač, Marter, Božič, Miiller, Verbič, Dermastia, Hočevar, Eiselt, Daneu, Logar in žorga. SIMMENTHAL — Iellini, Vianello, Pieri, Mašini, Robbins, Riminucci, Gnocchi, Longhi, Ongaro, Bin da, Chubin, Brumatti, Lonero in Bradley. EVROPA — Stiveniers, Barčovski, Zidek, Ammer, Zedniček, Sevil-lano, Emiliano, Zoupas, Loridon, Albu in Degros. redno realizatorsko sposobnost vseh posameznikov. Tik pred končnim žvižgom je Daneu s približno polovice igrišča realiziral zadnji koš in tako deloma olajšal razočaranje ljubljanskega občinstva, ki se je res v velikem številu odzvalo nedeljskemu srečanju. Zadnji »Ivo, Ivo* in nato se je tudi ta turnir uradno zaključil. In vtisi po zaključku tega drugega festivala evropske košarke? Videli smo nekatere izredne tekme, kot zadnji dve Olimpija-Simmenthal in Olimpija-Evropa. Poleg tega pa so se uveljavili nekateri posamezniki kot Cosič (Zadar), ki je po našem mnenju najlepše odkritje tega festivala, American Chubin, ki nas je neposredno seznanil z ameriško košarko, Stiveniers (Racing Malines), katerega so v Ljubljani do sedaj le bežno poznali, in končno Zidek (Slavija Praga), ki je ponovno dokazal, da lovor najboljšega evropskega pivota pripada še vedno njemu. Organizacijsko je bilo vse tako urejeno, da so se vsi čudili. Kratka, toda lepa in privlačna, je bila otvoritev in zelo zanimiva so bila tudi pionirska srečanja, v katerih smo lahko bili priča izredni kvaliteti že najmlajših jugoslovanskih košarkarjev, Kar pa nam ni pri- _______________________________ ........»iiiiiiiinitimiii,nun,............................ P« PETEM KOLU PRVENSTVA A LIGE Inter sam na vrhu s tehtnim izkupičkom Okoli S. Sira «borba» navijačev s policijskimi oddelki - Vzrok - ura sodnika Angoneseja Nedeljski zavrtljaj najvišjega Italijanskega prvenstva Je potekal v znamenju »sivine«, Samo mter si je brez težav privoščil nasprotnike vsi ostali ((VčIiKšhl« pa so zdrsnili na klasični bananini lupini. Najhuje Je bilo v Milanu, kjer Je prišla do izraza tudi črna kronika. Sodnik Angonese Je namreč zaključil, seveda nehote, tekmo Milan—Lazio točno 3 minute pred regularnim rokom. Milan Je bil tedaj v vodstvu. Ta predčasni zaključek ni ugajal številnim navijačem Lazia, ki so prisilili sodnika, da Je, potem ko je spoznal lastno napako, odredil nadaljevanje srečanja. In v tem kratkem obdobju se Je Laziu posrečilo celo izenačiti. Razjarjeni navijači so tedaj vdrli na igrišče in začela se Je borba med njimi in karabinjerji. Začele so padati solzi 1-ne bombe, sirene policijskih Jeepov so ves čas tulile in navijači, seveda najbolj vroči, so Jih skupili po glavi. «Borba» Je trajala poldrugo uro. Ko Je zavladal mir, so lahko Igralci Lazia in sodnik brez škode zapustili slačilnice, ki so bile prej tarča najbolj razburjenih navijačev če izvzamemo Izredno zmago Foggle nad Venezlo, lahko rečemo, da je v preostalih tekmah padlo zelo malo golov. Brescia m Laneros-si sta zaključila srečanje brez zgo-dltkov in isti rezultat se Je ponovil v tekmah Roma - Cagliari ter v turinskem derbiju Juventus - Torino. Tudi Napoli m mogel, kot gost Atalante, iti preko 1:1, zaradi česar so plavi dokončno Izgubili stik z Interjem, ki sl Je edini v petih tekmah nabral celotni izkupiček. Spodrsljaj je zabeležila tudi Bologna, ki Je v Ferrari prepustila Spalu kar obe točki. Atalanta—Napoli Brescia—Vicenza Fiorentina—Mantova Foggia—Venezia Lecco—Inter Milan—Lazio Roma—Cagliari Spal—Bologna Torino—Juventus Piša—Messina Sampdoria—Genoa Triestina—Como Vis Pesaro—Rimini KVOTE 12 — 4.625.000 lir 11 — 195.300 » (M) (0-0) (0-0) (3-0) (0-2) (2-2) (0-0) (1-0) (04)) (neodigrana) (0-0) X (0-0) X (0-0) X • Maribor povečal prednost ■ Zmaga K. Gorico • V ZCL uspeh Kopra in poraz Izole Po nezadovoljivih nastopih v prejšnjih tednih Je ljubljanska Olimpija v nedeljo vendarle pokazala lep nogomet, s katerim je ustavila državnega prvaka iz Novega Sada. Ljubljančani so gostom vsilili hiter tempo, ter so jih preko kril popolnoma zmedli, žai so igralci Olim- pije tu pa tam popustili, kar so spretni napadalci Vojvodine izrabili, da so izenačili številčno stanje. To se je zgodilo v prvem polčasu in tudi v drugem, ko so gostje rešili točko s pomočjo 11-metrovke. V nedeljo ni manjkalo presenečenj: Radničkl Je gladko odpravil Crveno zvezdo, Partizan pa Je moral prepustiti točko Dinamu. Medtem ko so napadalci Hajduka nasuli v mrežo Vardarja pol ducata žog, se Je moral tudi vratar Rijeke precejkrat sklonili po žogo. Na Kan-tridl je namreč gostoval leader lestvice Sarajevo, ki je domačine premagal s 4:0. • * * V II. zvezni ligi Je Maribor še povečal prednost. V nedeljo je bil gost ‘ zagrebške Lokomotive, ki nikakor ni mogla ustaviti razigranih mariborskih napadalcev. Slabše se Je godilo Aluminiju, ki pa se Je vseeno vrnil iz Borovega z dragoceno točko. • • • V republiškem nogometnem prvenstvu je Nova Gorica zabeležila pomembno zmago nad vodečo Slavijo. Rezultat 1:0 Je sicer tesen, vendar zaslužen. Gostje so hoteli proti koncu igre na vsak način izenačiti in so se posluževali grobe igre. Le malo Je manjkalo, da ni prišlo do incidentov. Na koncu tekme, ki ji je prisostvovalo rekordno število gledalcev,, je vodstvo Slavi- je vložilo protest, češ da potek tekme ni bil regularen. » • • V zahodni skupini druge republiške lige, kjer tekmuje pet primorskih moštev, je Koper zabeležil po-membno zmago na tujem igrišču. Premagal je namreč Tabor v Sežani z 2:1. Zmaga Koprčanov J» zaslužena, saj so skoraj vso tekmo igrali z desetimi igralci (sodnik J< v 18’ igre izključil Miliča). S M zmago si Je Koper še bolj utrdil položaj na čelu lestvice. Povsem nepričakovana pa je ve«l iz Ljubljane, da Je Izola izgubile srečanje z Ilirijo z 1:4. Vedeli sm« sicer, da se je Ilirija v zadnjem času okrepila z nekaterimi Igral® (ponovno se je vključil Rojina M drugi), vendar nismo pričakovali tako visokega poraza. Izola Je nam-reč v vseh dosedanjih srečanjih delovala zelo solidno in Je bila glavni konkurent Kopru v boju za prvo mesto. Sicer pa en poraz še ne pomeni vsega. Vodilna moštva so namreč precej izenačena in spodrsljaj* bodo doživljale tudi druge enajsterice. Primorje Je na domačem igrišču zasluženo premagalo Litijo s 3:1-Zadnje čase Je bilo nekaj sporov med igralci in vodstvom, kaže poda se bodo razmere le uredile in da bo solidna ajdovska enajsterica še marsikomu delala preglavice. Oslabljeni Tolmin Je gostoval v Hrastniku in je po pričakovanju izgubil z 0:3. I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI Olimpija—Vojvodina 2:2 (1:1) Zagreb—Beograd 1:0 (0:0) Radničkl—C. zvezda 3:1 (2:1) Rijeka—Sarajevo 0:4 (0:2) Hajduk—Vardar 6:0 (3:0) Partizan—Dinamo 0:0 željeznlčar—čellk 1:0 (1:0) Velež—Sutjeska 0:0 LESTVICA Sarajevo 8 7 1 0 13:2 15 BSK 9 s 3 1 16:8 Vojvodina 8 5 3 0 15:5 13 Segesta 9 5 2 2 20:8 Radničkl 8 5 1 2 11:4 a Šibenik 9 6 0 3 22:13 Dinamo 8 3 4 1 9:4 10 Lokomotiva 9 8 1 3 19:12 C. zvezda 8 4 2 2 16:14 10 Aluminij 9 4 3 2 9:13 željeznlčar 8 4 2 2 7:7 10 Trešnjevka 9 4 2 2 10:6 Hajduk 8 3 2 3 15:7 8 Slavonija 9 4 2 3 12:9 Zagreb 8 3 2 3 9:11 8 Rudar 9 3 3 3 5:14 Velež 8 3 1 4 10:9 7 Varteks 9 2 4 3 12:9 Partizan 8 2 3 3 6:8 7 Sloboda 9 3 2 4 6:8 Olimpija 8 2 2 4 7:10 6 Famos 9 3 2 4 13:16 Vardar 8 3 0 8 10:16 6 Borovo 9 1 8 3 12:13 Rijeka 8 2 1 5 6:11 5 Borac 9 3 1 8 13:21 Beograd 8 0 4 4 5:11 4 Istra 9 1 4 4 7:16 Sutjeska 8 0 3 8 4:19 3 Leotar 9 1 3 5 13:19 Čelik 8 1 3 4 7:12 1 Bosna 9 0 8 4 8:14 SLOVENSKA LIGA IZIDI Svoboda—Rudar 2:1 N. Gorica—Slavija 1:0 železničar—Triglav 1:2 Branik—Kovinar 0:3 Ljubljana—Mura 2:3 Slovan—Celje 2:2 LESTVICA (1:1) (1:0) (1:1) (0:2) (1:1) (0:2) Mura Slavija železničar N. Gorica Celje Ljubljana Kovinar Rudar Svoboda Triglav Branik Slovan 18:11 16:11 11:6 12:8 15:10 14:11 10:11 9:10 21:11 9:13 7:22 3:21 Pari prihodnjega kola: Rudar-Ce-IJe; Mura - Slovan; Kovinar - Ljub Ijana; Triglav - Branik; Slavija-železničar; Svoboda - N. Gorica. II. LIGA (ZAHOD) IZIDI Bosna—Sloboda Leo tar—Slavonija Bratstvo—Trešn j evka Varteks—Rudar Borovo—Aluminij Borac—Segesta Lokomotiva—Maribor Šibenik—Famos Istra—BSK LESTVICA 0:0 1:1 1:1 0:0 1:1 1:3 0:3 5:o 1:1 Maribor 9 7 2 0 17:3 (1:0) (1:0) (0:1) (l:D (0:1) (1:0) (1:0) 1« 11 IS IS 11 11 10 10 9 t 8 8 7 7 0 S I 2 6 10:21 < ZAHODNA CONSKA LIGA IZIDI Tabor—Koper j;2 (0:1) Hrastnik—Tolmin 3;o (1:0) Primorje—Litija 3; x (1:1) Ilirija—Izola 4:i (j;0) Svoboda š.—Kamnik 2:3 (2:1) Zagorje—Jesenice 3:1 (i:0) LE8TVICA 7 5 2 0 Koper Hrastnik Izola Zagorje Kamnik Primorje Ilirija Tolmin Tabor Jesenice Litija Svoboda S. 20:7 18:8 19:9 18:15 11:12 10:15 22:17 11:12 11:15 15:18 8:18 16:32 12 10 9 9 8 8 6 6 S i 4 5 Pari prihodnjega kola: Koper-J*" senice; Kamnik . Zagorje; Izola -Svoboda S.; Litija - Ilirija; Tolmin-j Primorje; Tabor - Hrastnik. .........................................................b«.mmmm........-......... ........ ■■■■ ... ............. W. SOHERSET MAUGHAM “ ČUDOVITA ZENSKA XIII. Minilo je nekaj dni in nekega jutra — Julija je še poležavala v postelji in brala neko gledališko delo — so JI najavili, da spodaj nekdo zvoni ter prosi, če bi gospa hotela govoriti z gospodom Fennellom. Ime Ji sicer ni ničesar povedalo in ga je že hotela odkloniti, ko se je znenada spomnila, da utegne biti to mladenič iz njene pustolovščine. Gnala jo je radovednost in ukazala je, naj priključijo telefon. Prepoznala je njegov glas. ((Obljubili ste mi, da se mi boste oglasili po telefonu,« Je pripomnil. «Cakanje rni je postalo že vse predologo in tako se vam oglašam osebno.« »Zadnje čase sem imela strašno veliko dela.« «Kdaj bi vas smel videti?« «Brž ko bom imela trenutek časa.« «Ne bi utegnili danes popoldne?« «lmam popoldansko predstavo.« ((Pridite po predstavi k meni na čaj.« Nasmehnila se Je. («Ne moj mali vsiljivček, drugikrat me ne boš več zvabil v past «) ((Nikakor ne utegnem,« je rekla. «Po popoldanski predstavi običajno počakam na večerno predstavo v garderobi, da se malce spočijem.« «Kaj ne bi smel priti k vam, medtem ko počivate?« Trenutek je oklevala. Mogoče bi bilo najbolje, da bi mu dovolila priti, saj Evie stalno prihaja in odhaja in približno ob sedmi uri se pojavi gospodična Phillips. Tako ne bo priložnosti za take ali drugačne norosti, razen tega pa se ji bo ponudila možnost, da mu pove prijateljsko sicer, ker je zares ljubek mali dečko, toda odločno — da se pustolovščina ne more več ponoviti. S primernimi in ljubeznivimi besedami mu bo povedala, da Je bil dogodek v njegovi sobi povsem nespametno dejanje in da si mora ta doživljaj zbrisati iz spomina. «Prav. Pridite ob pol šestih in popila bova skodelico čaja.« V Julijinem prezaposlenem življenju ni bilo nič lepšega in prijetnejšega kakor tiste tri urice, ki jih je preživela v garderobi med popoldansko in večerno predstavo. Drugi člani ansambla so se razšli, v gledališču Je ostala Evie, ki Je stregla njenim željam, in vratar, ki Jo je čuval pred motnjami od zunaj. Njena garderoba Je bila kakor kakšna ladijska kabina ali kupe spalnega vagona. Svet Je bil daleč in Julija se je naslajala v svoji tihi samoti. Počutila se Je čudovito sproščeno. Za nekaj časa Je zadremala, potem pa je brala; ležeč na svojem udobnem divanu se je prepuščala premišljevanju. — Razmišljala je o vlogi, ki jo pravkar igra in o vlogah, ki so ji najbolj pri srcu in Jih je igrala kdaj v prejšnjih sezonah. Mislila Je na svojega sina Rogera. Prelepe sanje so se sprehajale po njeni zavesti kakor ljubimci, ki se sprehajajo po zelenju mladih gozdov. Ljubila je francosko poezijo in pogo-stoma je sama pri sebi ponavljala Verlainove stihe. Natančno ob pol šestih je Evie prinesla vizitko in Jo prebrala: «Thomas Fennell.« ((Pripeljite ga in pripravite čaj.« Julija si je vnaprej izmislila približen načrt, kako se bo obnašala. Ljubeznivo, toda z distanco. Prijateljsko se bo zanimala za njegovo delo, povprašala ga bo glede njegovih izpitov. Pripovedovala mr bo tudi o Rogeru. Roger ima sedemnajst let in prihodnje šolsko leto bo odšel v Cambridge. Vsekakor mu bo povedala resnico, da bi mu bila lahko mati. Z njim se bo obnašala tako, kakor da se med njima nikoli ni nič zgodilo in odšei bo, kot da se nikoli več ne bosta videla, razen v gledališču — razumljivo s te in one rampe. Tako ga bo prepričala da je Dilo vse, kar se je bilo med njima pripetilo, le igra njegove domišljije. Vendar, ko ga je ugledala, prav tako nežnega, s tisto značilno Jetično rdečico in modrimi očmi, ljubkega mladeniškega videza, Je začutila v srcu pekočo bolečino Evie je za njim zaprla vrata. Julija, ki je ležala stegnjena na divanu kakor kakšna madame Recamier, mu je z milostljivim nsme-hom ponudila roko. Mledenič pa se je medtem vrgel na kolena pred njo ter jo strastno poljubil na usta. Ni se mogla več premagovati. Ovila mu je roke okoli vratu in mu prav tako strastno vračala poljube. («KJe so moji lepi načrti! Moj bog, pa se vanj nisem menda zaljubila.«) ((Sedite, no, za božjo voljo. Vsak čas bo prišla Evie s čajem.« ((Recite ji, naj naju ne moti.« «Kaj hočete s tem reči?« Vedela je sicer prav dobro, kaj je hotel s tem reči. Srce Ji je začelo biti vse močneje «To je smešno. Ne smem. Utegnil bi priti Michael.« ((Ljubim vas!« «Kaj bi si mislila Evie? Norost bi se bilo spustiti s takšno početje. Ne, ne, ne.» Zdajci je potrkalo na vrata in Evie je stopila s čajem. Julija jo je naprosila, naj primakne mizo k divanu, z druge strani pa naj pristavi stolček za mladega gospoda. Zdelo se je, da zadržuje Evie z nepotrebnim pogovarjanjem; začutila je. da Jo mladenič budno opazuje. Njegove oči so spremljale gibe njenih rok in obraza, Julija se jim je izmikala, toda čutila je v njih vznemirljivi strah in ogenj njegovega poželenja. Bila je vsa omotična; zdelo se ji je, da ji njen lastni glas zveni nekam tuje. <«Za vraga, kaj je z mano? Moj bdg, komaj diham.«) Ko Je bila Evie že na vratih, je mladenič napravil takšno kretnjo, da jo Je zaznala bolj z občutkom kakor pa z očmi. Ni mogla, da ga ne bi pogledala. V obraz je bil popolnoma bled- «Ah, Evie,« je dejala, «gospod se želi z mano pogovoriti o neki komediji. Pazite, da naju ne bi kdo motil. Ce boru kaj potrebovala, bom pozvonila.« «Prav, gospodična Lambert.« Evie je odšla in zaprla za seboj vrata. («Joj, ponorela sem, popolnoma ponorela.«) Mladenič je medtem odmaknil mizo in spet pokleknil 11 njej; vsa srečna je obležala v njegovem objemu. Odpravila ga je neposredno pred prihodom gospodična Phillips; ko je odšel, je poklicala Evie. “Ali je kaj vredna tista komedija?« Je vprašala Evie «Kakšna komedija?« »Komedija, o kateri sta se pogovarjala.« ((Nadarjen, samo še nekoliko premlad.« Evie je hotela nekaj pobrskati po toaletni mizici. Julij9 Je zelo pazila na red in če se je kdaj pripetilo, da ni naši9 posodice s kremo ali lepotila za oči zmeraj na določenem m®-stu, je napravila vihar Ni mu dovolila, da bi Jo čakal pred gledališčem; ko J® prišla v restavracijo, ki sta si jo izbrala, Jo je mladenič čak9* v preddverju. Ko jo Je zagledal, mu je zasijal ves obraz. «Nekam pozno je že in bal sem se, da sploh ne boste prišli» «2al ml je, da ste morali čakati, toda po predstavi me jfl v garderobi obiskalo nekaj nadležnih ljudi, ki se jih zlep9 nisem mogla znebiti.« To je bila, kajpak, laž. Ves večer Je bila vsa razburjen9« kot mlada deklica, ko se odpravlja na prvi ples. Nehote 99 Je nasmihala sama pri sebi. In ko si Je lzmila gledališk0 šminko ter se lepotičila za sestanek, se zlepa ni mogla na!0, potičiti dovolj lepo. Veke si je pobarvala z modrilom, pa ji11 spet zbrisala, pordečila si je lica in si rdečilo spet zbrisala tet se naposled našminkala z drugim barvnim odtenkom. (Nadaljevan)« sledi)