Naročnina Ljudskega tednika se plaCuje: za STO in Italijo pri upravi v Trstu ul. S. Frančiška 20 za cono B pri Centru tiska v Kopru. za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na fekovru raCun pri Komunalni banki, N, 6 . 1 - 90603 - 7 Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B. CENA 20 lil. TKST 8. »eptembr» 1930 LETO PETO Številko 230 Poštnina olaCana v gotovini. Spedizione In abb. post. II. gruppo Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, ul. Montecchi 6-11. Rokopise pošiljati na naslov u-redništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vraCajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja Je treba.pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, ul. S, Frančiška H. #• (Foto Magajna) ZzrifrtfiuLs o43 hpoitiomltii iifioha ! A i' . * c ./w.va.v - k . .-■ ? 2 HSfffWfc J j >l?l | j-« Politični obzornik Kronika Purshotandas Taadon, kandidat podpredsednika vlade Sardan Fatela, hudega Nehrujevega nasprotnika, je bil izvoljen za predsednika vseindijske kongresne stranke. Indonezija noče iti v London na konferenco držav Commonwe-altha. V Franciji so napovedali podaljšanje vojaškega roka za 6 me. secev. 7. septembra so se sestali Štirje namestniki zunanjih ministrov v Londonu, da nadaljujejo svojo dol. govezno razpravo o tem, kdo Je «ato, da se sklene avstrijska mirovna pogodba. Tudi, fe bt bilo na tej seji doseženo popolno soglasje — kar pa absolutno ni mogoče predvidevati — ni nobenega upanja, da bi sklenili pogodbo do Novega leta, V Belgiji so kar podvojili vo Jalkl rok. Nordijski zunanji ministri so imeli v Reykjaviku conferenco, na kateri so se zmenili, kakšno stališče bodo zavzeli na Glavni skup. ščlnl OZN. Izvršni svet UNESCA je v pe tek odobril v Parizu Izredni kredit 100.000 dolarjev za podporo akcije OZN na Koreji. Svet je odobril tudi ustanovitev fonda za pomoč Žrtvam potresa v Assamu. Na Danskem so bile volitve. Razdelitev parlamentarnih sedežev bo odslej sledeča: socialisti 59 Ci več kot pri volitvah leta 1947), liberalci 34 (15 manj), konserva Uvel 28 (9 več), radikalci 12 (2 več), Henrl-Georgistl 12 (6 več), komunisti 6 (3 manj) in Fareer 1 (1 manj). Stavka prlstaniščnikov v Ant. werpnu se je končala. Vojaški komite levernoatlant. skega pakta bo zasedal v pričetku oktobra v Washingtonu. Finska vlada je imenovala Kur. ta Kalrasa, člana vrhovnega sodišča za državnega >-azsodnika za poravnavo zahtev 60.000 finskih delavcev. Sindldati in delavska zveza so privolili v to imenovanje. Pogajanja so se že začela. Madžarska vlada je dosegla sporazum s cerkvijo. Cerkev se Je pa obvezala, da bo podprla akcijo Vlade proti atomski bombi. Avstralski zunanji minister Spender Je obiskal Bevlna. Govorila sta o angleških skrbeh na Daljnem vzhodu V Frankfurtu, Hannovru in Hamburgu stavkajo gradbeni de lavcl. Mačeta pogajanja so bila prekinjena. Sir Stafford Cripps Je sedaj, ko le Anglija zopet v finančnih teža. vah. nenadoma obolel. Zdravniki so mu zapovedali popoln mir najmanj 3 mesece. Vodstvo zakladnega urada je zaenkrat prevcl gospodarski minister Hugh Gait skeli. Belgija Je zopet tiskala živilske karte. Ta ukrep je imel za posledico, da so cene živil zopet na rasi e. V Kanadi Je stavka 124.000 Železničarjev. Vlada .Je zaradi te stavke sklicala parlament, kj je razpravljal o možnosti prenehanja te stavke. Pogajanja med železni-, čarsklml družbami In sindikati so bila v soboto obnovljena pa so bila takoj zopet prekinjena. Angleško delegacijo na zaseda-nju Glavne skupščine OZN bo vo. dll Bevtn. Bevln se bo potem vrnil domov 29. septembra. V Južni Afriki bodo volitve. Sovjetski predstavnik pri zavezniški komisiji za Japonsko general Dcrevjanko, ki Je pred časom zapustil svoje mesto, Je bli po poročilih iz Moskve samo «zamenjan». Njegov naslednik Petlen-kom je prišel pred kratkim v Tokio. b0 pla£aIa Angliji vse Je medvojne In povojne dolgo. ZrlZT" 100 "»"Jonov funtor Y VARNOSTNEM SVETU SO «ŽE» PRI PRVI TOČKI DNEVNEGA REDA EDVARD KARDELJ: Korejski spopad izkoriščajo za izpodkopavanje miru in priprave na vojno Zopet je za nami en teden Varnostnega sveta. Lahko rečemo, da so dosegli v tem tednu že znaten na, predek. Po enem mesecu razpravljanj o dnevnem redu so prišli v lem tednu «že» na prvo točko dnevnega reda. Pred koncem prejšnjega tedna je bila zadnja seja pod Mallkovlm predi, sedstvom. Na dnevni red so bila vpi sana na Malikov predlog Se tri druga vprašanja: Formoza, obtožba vlade LR Kita Iške zaradi bombardiranja ameriškega letalstva v Mandžuriji in vprašanje terorizma ter množičnih usmrtitev v Grčiji. Po dolgih razpravah in medsebojnih dvobojih med ameriškim ter sovjetskim delegatom je bilo sprejeto vprašanje ameriškega bombardiranja Kitajske (o-sem glasov za, dva pa proti). Za vpis grškega vprašanja Pa sta glasovala samo Bebler In Malik. Bebler je ob tej priliki izjavil, da se mora Varnostni svet, edini organ OZN, ki sedaj zaseda, potruditi, čeprav to ne spada strogo v okvir njegove prlstoj nosti, da reši življenje onim nesreč nikom, ki so sc v drugi svetovni vojni borili proti zavojevalcu in se po končani vojnt še nadalje borijo, da uvedejo v svoji državi demokratični red. Na predsedniškem stolu je potem nadomestil Malika angleški delegat Gladvvin Jebb. Na prv.l sejf pod nje govlm predsedstvom se je pojavil \ dvorani tudi zastopnik Južne Koreje, katerega je povabil sedanji predsed nik no podlagi sklepa Varnostnega sveta z dne 25. Junija. Sovjetski delegat Je takoj zahteval, da bi sejam prisostvoval tudi zastopnik Severni Koreje. Po običajnem besednem dvoboju je sledilo glasovanje. Pri* glasovanju o Malikovem predlogu za povabilo obeh korejskih predstavnikov je bil ta predlog zavrnjen z osminu glasovi proti dvema (SZ In Jugoslavija). Egipt se glasovanja ni udelc V ponedeljek je Sovjetska zveza predložila Varnostnemu svetu resolucijo, ki zahteva umik ameriških čet s Formoze. V zvezi s Formozo in tudi glede bombadiranja kitajskega ozemlja po ameriških letalih Je skoro nastal v Varnostnem svetu položaj, po kate rem je bilo pričakovati, da je pasto-pil pravi trenutek, po katerem bi bilo nujno poklicati v Lake Succeas tu di predstavnika LR Kitajske. Zlasti je zato nastal novi trenutek po samem razvoju ameriške politike \ zvezi s Formozo in obenem tudi LR Kilajsko, Truman Je kot znano govoril o «prijateljstvu)) do kllajskegs ljudstva. Ce bi sovjeti še enkrat postavili vprašanje (»vabila, bi bila ameriška delegacija v težkem položaju, če ne bi hotela prevrečl smisla (»sedi ameriškega predsednika. Toda nastopil je nov Incident. Ot zahodni korejski obali je bil sestre Uen sovjetski bombnik. Letalo jt zbilo 11 lovcev, nekemu rušilcu pa je uspelo pobrati v morju Sovjetskega člana posadke. Diplomali ja je pričela takoj z. delom na tak način, kot ga sicer pri razpravljanju v Varnostncnv svetu že dolgo nismo navajeni. Malik je pred- KOREJA ložil sovjetsko noto. Vendar pa je dejal, da tega vprašanja ne postavlja na dnevni red, ker je to zadeva, ki se tiče izključno ZDA in Sovjetske zveze. Ameriški delegat pa je ta umik Izrabil In dejal, da bo v danem trenutku zahteval, da Varnostni svet razpravlja tako o sovjetski, kot « ameriški noti o tem vprašanju. Glad vvln Jebb pa je izjavil, da se bosta obe noti upoštevali med debato o „ameriški resoluciji glede Koreje. Nato pa so končno prešit na dnevni red in sicer na njegovo prvo točko: «protest zaradi napada na korejsko republiko»š Po kratki razpravi so razpravljati o ameriški resoluciji (tg poziva vse države, naj ne nudijo pomoči severnokorejski vojski in se vzdrže vsake akcije, ki bi lab-ko povzročila razširitev korejske vojne) In sovjetski resoluciji (naj se napravi konec vojaškim operacijam na Koreji in naj se tuje čete umaknejo s Koreje). Za ameriško resolucijo Je glasovalo 9 delegatov. Proti je glasovala ZSSR, FLRJ pa se J« vzdržala. Za sovjetsko resolucijo pa je glasoval samo sovjetski delegat FLRJ in Egipt pa sta se vzdržala. Pri glasovanju za ameriško resolucijo je Malik izjavi), da Je njegov glas Istoveten vetu, kar pomenil, da ameriška resolucija ne more biti sprejeta. Z vetom se Je torej pričelo razpravljanje o prvi točki dnevnega re da. Medtem ko se v Lake Successi zasedanje vleče, pa odhajajo na pot preko oceana prve delegacije na zasedanje Glavne skupščine OZN. Jugoslovanski delegat Edvai^ Kardelj Je dal pri svojem odhodu la Beograda pomembno izjavo, v katerj Je označil stališče FLRJ na prih»* njem zasedanju glavne skupščin«! Dejal je: v- «Na prihodnjem zasedanju glavni skupščine OZN ne |>o jugoslovanski delegacija nudila nobene podpOll kakršni koli hegemonistični težnji na Koreji In bo skušala najti pot, da se omeji ali likvidira člmprej vojna n3 Koreji». Kardelj je dalje Izjavil da je Sfc danja vojna na Koreji posledica tujega vmešavanja v notranje ratlev« Koreje !n delitve te dežele na -plitt na področja. Kardelj je dalje dejal: «Vojna na Koreji je gađala hud udarec miru V svetu, ker služi tujim hrgettiftifi stičnim intere,som. Vojna na KorčJl ne ogroža samo miru v svetu, pač pl spodkopava tudi pridobitve, ki sl jMj' Je korejsko ljudstvo prej pribottM) Ponovno imamo dokaz, da vodstvi), osvobodilnega gibanja, ’ čim postan«, orodje tujih hegemon (Stičnih < oženj, bodisi zavestno kakor tudi nezavesti no, povzroča škodo ljudstvu in gl' banju, na čelu katerega Je». «Ali se lahko trdi», — je nadaljeval Kardelj — «da je korejsko ljudstvo sedaj briže pravi neodvisnosti in' enotnosti, kakor Je -bilo pred seda» njimi spopadom? Ne, prav gotovo ne! To pa zaradi tega, ker so vsi tistf, ki želijo zavojevalno vojno, izkorH ščali korejski spopad, da še boU spodkopljejo mir in da še z večjo naglico pripravijo vojno. Taki krogi so tako na Zahodu kakor na V h Odd kljub njihovim visoko donečim besedam o miru. Ta Teden je bilo na Koreji precej vroče. Najprvo so čete «Severa» napadle z vso silo na Masan, nato z Isto silo na srednjem bojiču Kygie In kmalu zato prav na Vzhodu na Po-hang. Pohang je padel In pričel se Je napad na Taegu, ki se vrši iz štirih stran« Padli so Waegvan, Tabudong, severne čete napredujejo iz Huon-punga, proti Kyongau in Yongchonu, ki so Severnokorejci tudi zavzeli. Pri Taeguju so se Američani umaknili za 3 km od Tabudonga, tam divjajo boji na odseku dolgem 5S km. Pri Masanu in na srednjem bojišču pa je položaj precej nejasen. STARIEEV In Attleejeve pridige 8 Trumanovih točk Svoj napovedani radijski govor Jo imel Truman v petek. Njegov govor je imel dya namena. Prvič je hotel popraviti slab vtis, katerega so napravile na ameriško Javnost radnja Mac Arthurjev, posla-niča glede Formoze ter neodgovorne izjave odgovornih ameriških osebnosti o preventivni vojni itd, Dalje je bil njegov govor namenjen Aziji. To je bil poziv vsem gnilim vladavinam, ki Jih ZDA podpirajo že ves čas p0 vojni, naj se drže Ljudstvom teh dežel pa -J® hotel Truman povedati, da se nimajo vzroka bati ameriškega kolonializma. Goyor bi lahko razdelili na osem šterllngov. V Avstriji raste gibanje za povečanje plač. Za Acbesonovega pomočnika'je bil imenovan Burton Berry, znani ameriški specialist za vprašanja Bližnjega vzhoda, Južne Azije in Afrike. 1) Verujemo y «ZN in zato smo pred dvema mesecema šil na Korejo samo v zaščito OZN. 2) Korejci imajo pravico, da so svobodni, neodvisni in zedinjeni. ZDA «e zasledujejo na Koreji nobenih drugih ciljev. 3) Ne bi hoteli, da bi Vojna ha Koreji vodila dp splošne vojne. Te vojne ne bo. če ne bo komunistični imperializem, zavedel ie drugih vlad Jn armad v napadalno vojno Proti OZN. 4) Upamo, da se ne bo kitajsko ljudstvo dalo zavesti ali prisiliti v vojno proti OZN in ameriškemu ljudstvu. 5) Nočemo Formoze ali kakršnega drugega dela Azije za nas. Vpra-sanje Formoze more biti rešeno "a miren način. Mnenja smo, da more biti rešeno to vprašanje z sporazumom in samo Z odločitvijo ZDA ali katere koli drugc države. Naloga 7. flote jc v tem, da obdrži otok izven konflikta 0) Verujemo v svobodo vseh ljudstev na Daljnem vzhodu. 7) Ne verujemo v napadalno oli Preventivno vojno. 8) Hočemo mir in ga bomo tudi imeli, V OZN in glavnih mestih svota delamo za mir. Naie delovno ljudstvo ustvarja sedaj moč, ki bo mli- zajamčila... Mi nočemo miru zaradi mini... Mj vabimo vsa ljudstva sveta, brez Izjeme, da se nam pridružijo, tih se ta Velika naloga Izvrši, To bi bile glavne točke Trumanovega govora. Veliko je govoril o miru. Kot vse kaže, imajo sovjeti , v podobnem delu za «mir» resnega konkurenta in posledica tega «miru» naj bi bila sedanja napetost med obema blokoma. No vsak način bi bilo že enkrat dobro popočali se malo bolje o tem, kateri blok to besedo ali pojeta bolji še izkorišča, da zakrije svoje im-perialistično-izkoriščevalnc namene. Upamo, da bo kmalu prišel čas, ko se bo število ljudi, ki v tak «mir» ne verujejo, yeliko povečalo. Del govora je bil, kot vidimo namenjen Angležem. Truman jih je potolažil, ko jim je zatrdil, da gleda on drugače na vprašanje Formoze, kot pa Mac Arthur. Obenem Pa vidimo v besedah Trumana njegovo bojazen, da bi se ogromni kitajski kolos iiq premaknil preko «zaščite 7. flote», ki jo ni nihče klical pred Formozo. Truman se boji, da bi šla k vragu njegova zadnja postojanka na ozemlju, Id spada Pod kitajsko suverenost. Ta teden n imel angleški ministrski predsednik zanimivo polemiko s Churchillom. Odgovoril mu ie na njegove trditve v zadnjem radijskem govoru, ki ga moremo smatrali kot nadaljevanje njegov^ serije govorov v Strassburgu. At-lleejev govor je ti marsičem zanimiv. Odkriva tudi nekaj značilnih potez angleške politike. Ko j’ obdeloval Churchilla, je dejal, da se on obnaša, v parlamentu kot kakšna primabalerina. Prida V parlament samo, da izpušča, govore in se drugače ne pokaie poslancem vseh strank, ki opravljajo teiko parlamentarno delo. Potem jo oh fichi i fiidi nekatere očitke tega vodje opozicije. Prodaja modernih angleških letal drugim deželam je v mirnem obdobju povsem normalna stvar. Izvoz angleških strojev v Sovjetsko .zvezo ss vrši na podlagi trgovinske pogodbe, katero je pred časom odobrila tudi opozicija. Potem je razložil, kako'gleda na politični položaj angleška vlada. Angleška vlada ima po mnenju njenega ministrskega predsednika dve nalogi: premostiti gospodarske težave in imeti v pripravljenosti precejšnje vojaške sile, da se obdrži mir. V fem smislu je Attlee izjavil: «Nevarnost napada je stalno rastla. Zaradi tega smo morali številna sredstva posvetiti obrambi». Potem Demanti Tanjuga Kakor poročajo iz Beograda, tam smatrajo za popolnoma izmišljene vesti o nekih pogajanjih glede enotne Jugoslovansko-anglo-ameriške uprave STO-ja. Politični krogi v Beogradu smatrajo te vesti kot spletko nekaterih italijanskih krogov pred začetkom zasedanja Gravne skupščine OZN je vrgel Churchillu očitek, da je on samo govoril, medtem ko je Br-uin rodil pogajanja. Nadaljeval je: «Enotni smo neomajni odločilni, da storimo vse pri odpravi nesreče novo s ne ton mi? vojne. Oborožitev Služi samo zato, da se ohrani. Ona je posledica sovjetske politike, lipam, da bodo voditelji p Kremlju U dve dejstvi spoznali. Oni so V.Q-liko govorili o miru, toda njih dejanja sp povročila svetu velike skrbi. Oni lahko razpade oblake skrbi, ki vise nad narodi sveta, vkliučno tudi nad sovjetskim Ijud-st vom. V tem govoru vidimo veliko razi liho med mn-niem Churchilla id Attleeia. Se več, Attlee ju se zde nei vami Churchillovi govori, Attlee. potn&buje čas za ureditev ekonomi skega položaja, da bo lahko spravil Pod streho vsaj del ameriških zato tev po oborožitvi. Kot vidimo, m« je posebno zameril njegov govot v Strassburgu y trenutku, ko je ato Oleška diplomacija čislala, na eni strani U Kremlju, na drugi strani pa v Washingtonu zaradi vpra0 nja Formoze. Anglija Je danes v zelo težkem gospodarskem /nložaju. O najviši Jih davkih v Evropi, ki požirajo velik del narodnega dohodka, d« mora ta zopet v državno blagajnOi smo ie pisali v našem listu. Ni samo Anglija u tem poloiaju, temveč vs* dežele, kat&re danes pritiska obo' roiitveni vijak. O tem nam najbolj1 govore tudi uradne izjave ob kom cu zasedanja stalnega evroi.sk,Z0a speta. Vse Izjave govore samo efiO' potrebno Je več denarja, v&č vojO' škega materiala »rt več vofriKOV-Z eno besedo denar. Tega pa nlhó> nima na Zahodu, sai že dve lett Prodaiqjo in zastavljajo AmeriiO' nom vse svoje nacionalno bogastvO'-Kakor so Izjavili namistniki m1' nistmv atlantskega, pakta, «ostai*6, se mnogo dela in bodo pctrebto novi napori in nove žrtve». Got*>re o nezadostnosti sedanjih vojaški" načrtov posameznih držav. V sv°-jem, poročilu so svetovali namestniki svojim vladam, naj takoj ristijo vse svoje proizvodne zrnom nosti glede materiala, ki je Totrt' ben za vojaške sile v smislu obstoječih načrtov. Namestniki so iu’. di sklenili, da bodo nujno jjrfuč*^ ukrepe Za utrditev vojaška organi' zacije atlantskega pakta, za sorO* marno razdelitev finančnih brertfa in najbolj ekonomično izkoriščanj skupnih virov atlantskega takta-Po lej izjavi vidimo, da so n no zaenkrat Američani izjavili, 'Id' se države pomagajo v tem tre'**"' ku, kolikor si same morejo. Ta ta g tika je povsem razumljiva. Ne potrebno veliko časa. da bodo d''*0Z spoznale, dsnikov miru in trdijo, da vse, kar boi a jo, delajo le zato, da bi se zavarovali pred napadalcem «iz drug» "“tani». V tem Je vsa lažkjivost urad-b® «državne» mirovne kampanje, ki *• načelujejo na eni strani ameriški, drugi strani pa sovjetski uradni ‘'rogi. v tem je reakcionarnost in "Cvamost za mir, ki jo v današnji iltikif prccbtavl'ia tudi sovjetska po-seje Glavne skupščino OZN bo 3 Ameriške razmere dvigajo otroško kriminalilelo SOLA JE KONČANA IN OTROCI DRVE IZ NJE. MNOGI IZMED OTROK SO PO SOLI PREPUŠČENI SAMI SEBI TEU NEKAJ PRIMEROV, KI PRETRESEJO V Chicagu se je vračalo mlado dehle pozno popoldne od telovadne ure domoy. Na poti jo je napadel 16-letni smarkavec in ji hotel iztrgati torbico izpod roke. Mislil je, da je v torbici denar, v resnici pa so bile samo telovadne copate in hlače. Dekle se je branila in ni hot «ta izpustiti torbice. Kar naenkrat pa je fant potegnil iz šepa dolg noš in dekle se je vsa o krvi zruStla na tla. Na poti t! bolnico je izdihnila. Neka gospodinja ke Oklahoma-Cìtyja se je peljala s svojim avtomobilom v mesto zaradi nakupov. Na povratku sta jo ustavila dva dedica; eden star IS drugi pa 13 let in jo prosila, če se smeta a njo peljati, svoj denar za povratek sta dečka zaigrala in pot je bila predolga, da bi Sla peš. Po petih minutah je eden od fantalinov prijel za volan, drugi ji je pa od zadaj prerezal vrat. V Vaukeganu sta dva U-letnika napadla Sojerja, vzela sta mu ves dnevni zaslužek, nekaj nad s dolarjev. Od jeze, da sta pri njem tako malo dobila, sta ga ustrelila V los Angelesu sta neki bančni direktor in njegova šena, So sta se vrnila od neffce sParty», naSla TEKMA DVEH BLOKOV za pridobivanje nemških simpatij Adenauer jeva zahteva Po zopetni , rajo podvzetr zunanji ministri. Sve. .Rusi m ,j v vzhodni Nemčiji tudi bonožitvi Nomciie ie «e vedno tovall so na ukinitev »n _ _... J |8Ia svojo veliko senco vojna na rejl. Koreja Je danes prostor, kjer neDosre<,no Prekrižali interesi Ja,1 blok°v. Koreja spada med tista bodh anJe monopolizirala ZSSR. bom *.Se UI>lTalo reakcionarne sije s dveh i-0 zahodnlh sil. Priče smo poju Uovo “lokov, w si hočeta ustvariti rej, razdeHtev sveta v interesna pod-Uo ’ , 1 bo lahko nekoč privedla vetovnega obračunavanja St. 3. oborožitvi Nemčije je če vedno rtvar, s katero se obilno peča sve-tovni tisk. Ker je cela zadeva šele v začetnem stadiju, vidimo, da bo imelo to časopisje še dovolj časa prežvekovati ta argument. V tem tednu j,e bila najvažnejša Ader.auerjeva poteza ta, da je poslal visokim komisarjem posebno spomenico, v kateri je zopet zahteval oborožitev Nemčije. Potem, ko se je Me ctoy dve uri po prejemu te spomenice razgovarjal s kanclerjem, je odletel v Washington, kjer je po prihodu dejal, da nosi seboj dva A-denauerjeva memoranduma, ki se nanašata na «Vojaško varnost In splošno okupacijsko politiko v Nem. čiji». Me Cloy se je sestal z Acheso-norn in Trumanom. Medtem, ko so v Washingtcmu prò. učavali najnovejše Adenauerjevo zahteve, pa je v Londonu končala s svojim delom posebna «študijska komisija», katero so vodih angleški državni podtajnik Sir Donald Gai-ner, ameriški poslanik Douglas ir; njegov francoski tovariš Massjgli. Kakor smo le pisali v naši zadnji številki, se zapadni zavezniki na eni strani, na drugi strani pa sovjeti pripravljajo, da dado svojima nemškima satelitskima vladama nekaj novih koncesij, da bosta potem šo lepše peli r:« njih strune. V Londonu so se torej pogajali o tem, kako bi plačali Adenauerja za njegov pristop y zahodni vojaški blok. Sestavili so poročilo, y kale-rem so svetovali zunanjim mini. strorn, ki se bodo sestali v New Yor-ku, naj se o poedinih vprašanjih kar sami pogovore. Povedali so pa v tem poročilu, da bi bilo dobro, če ne bi bilo zaenkrat nobene spre. membe pri zavezniškem vojaškem svetu ln zadevi okrog Porurja. Na gospodarskem področju so priporočili ukinitev vse kontrole, razen pri stvareh, ki so v interesu največjega upnika-Amerlke. odločitev, če lahko Nemčija izdela vež kot dosedaj določenih 11.1 milijona ton jekla in če sme sama proizvajali orožje, mo- tovali so pa ukinitev vseh pravic za. j resno razbijajo glavo kako bi si padnjakov, da bi se vmešavali v ustvarili », ... . odločbe Bundestaga, Landestagov, L, ; . emčijo», ki bi vlade v Bonnu in deželnih vlad. De- Sla zan->e P° kostanj v ogenj. Govore, da je Panjuškin že obljubil, da vlade v Bonnu in deželnih vlad. Dovolili naj bi tudi ustanovitev zapa-dnonemškega- zunanjega ministrstva, skupno s konzulati in poslaništvi v inozemstvu. V skrajnem primeru, da bi bil položaj zasedbenih armad ir, oblasti vseeno zavarovan, pa naj bi imeli zapadnjaki vseeno pravico veta, Obenem so ludi svetovali zana, njim ministrom, naj najdejo način, s katerim bi prekinili vojno slanje z Nemčijo. To naj bi bili približni ukrepi, katere bodo podvzeii zapadnjaki. Koreju bo imela veliko besedo pri tem. kakšen bo uspeh ali neuspeh prihodnjega zasedanja OZN. Ce boda v zvezi s Korejo na tem zasedanju odpravili ali pa samo omejili sedanja za vojno nevarna torišča na svetu, ali z drugimi besedami povedano, če bodo spremenili kraje, kjer se danes vodi ogorčena borba za razdelitev interesnih sfer, v neodvisne države, tedaj bo imelo to zasedanje svoj velik uspeh. Edino to bi pomenilo utrditev OZN. ne kot organizacije ene ali več koalicij sil, pač pa kot družine enakopravnih narodov. gLOBUs Trinajst dni se že trete področje pod gorskim masivom Himalaje. To je največji potres moderne zgodovine človeštva. Najbolj sta bili prizadeti pokrajini Assam in Tibet. 3 milijonov ljudi je brez strehe. Število pogrešanih je preseglo milijon. Mesto Dlbru-ghar je popolnoma izginilo z zemeljskega površja ln njegovih 80.000 prebivalcev velja za izgubljene. Raketa, ki so jo poslali v zračne višave v Novi Mehiki je dosegla višino 137 km. Argentinske oblasti so prepovedale uporabo vseh atlantov, na katerih so zaznamovani Faklandskl otoki kot angleška in ne argentinska last. V francoskih Alpah je padel sneg. Letalo «Constetlation», last družbe TWA se je ponesrečilo v Sahari. Mrtvih Je bilo 55 oseb, med njimi funkcionarji OZN, poslovni ljudje in egiptovska filmska zvezda Camelia. Na Japonskem je razsajal strahovit tajfun. Več sto ljudi je bilo mrtvih in škoda v pokrajinah Osaka, Kobe in na otoku Shikoku je bila velikanska. Hitrost posameznih sunkov tajfuna je znašala do U0 milj na uro, porušenih j? 11,145 hiš, delno poru-šenih pa 221.14. Pod vodo Je 170.000 hiš In 37.000 ha riževega polja. Potopil se je parnik «Tatuhara Maru» (7.000 ton) In še druge manjše ladje, 44 parnikov pa je več ali manj poškodovanih. 230.000 ljudi je brez strehe. Za mi*s Italijo je bila proglašena 17-ietna Anna Marta Bujicri iz Majori. Ob stoletnici položitve prvega podmorskega kabla med Anglijo in Francijo, so organizirali meti tema deželama prvo direktno televizijsko oddajo. Oddaja je trajala eno uro in so jo prenašali iz Calaisa. Posnetke so v Angliji zelo dobro videli. Za to oddajo so morali prepeljati Iz Anglije v Calais Instrumente v vrednosti 30,000 štertin, gov. se bodo sovjetske čete umaknile in da bo ukinjena sovjetska vojaška uprava. Pravijo, da bo v kratkem sestavljena vlada v Vzhodni Nemčiji, v kateri bi bile osebnosti jz obeh de. lov Nemčije in s katero bi sklenili tudi mirovno pogodbo. Vse to so seveda zaenkrat samo predvidevanja, ker ni v zvezi s tem še padla nobena uradna izjava, Ven-dar pa bi nastalo težko vprašanje, če bi se sovjeti umaknili iz Vzhodne Nemčije. Kdo bi namreč varoval Rokosovskega in njemu podobne r.-a Poljskem ter tudi na Češkem? Za obstoj njih kominfoimovske liege-manije nad temi deželami, bi najbolj praktičen garant Lar naenkrat moral iti! Zalo je precej dvomljivo, da bi bdi Rusj takp velikodušni. Na vsak način pa kaže na lo, da se y Vzhodni Nemčiji nekaj priprav, ija, dejstvo, da je kar naenkrat pričel Panjuškin 5 čistko in sicer 2 najveqjo naglico. Zaenkrat se je lotil vodilnih nemških ljudi, ki nima. jo sovjetskega državljanstva, tei «ljudi kakor piše glasilo KP «Neues Deustsehland» — ki nimajo trdnega zaupanja v ZSSR in r.iso brezpogojno prepričani v nezmotlji. vost Stalina». Pp pisanju Usta, sq to «omahujoči malomeščanski elementi, bivši trockisti, frakcionaši, desni oportunisti in levi sektaši». Listi pi-šojo o aretaciji Paula Merkerjo, državnega tajnika v kmetijskem mi-nistrstvu, Lea Bauerja, voditelja vzhodnonemškega radia, Bruna Goldhammcrja, referenta v informacijskem uradu, Willija Kreikemeyer-ja, vodjo vzhodnonemških železnic, Lexa Endeja, vodjo redakcije «Frie. denpost« (kot vodja «Neuea Deust. sehland» je bil že preje odstavljen) ter Marijo Weitener zvezno tajnico NemSke ženske zveze. Vse tg ljudi, ki so Imeli odgovorna mesta v državni upravi tudi dolže, da so imeli zveze 7, agentom ameriške Spljonaže H. Fieldom. ' To čistko, od katere sl sovjeti marsikaj obetajo, imenuje omenjeno glasilo KP kot «pričetek nove etape partijske zgodovine». O te] novi etapi vzhodnonemški voditelji tudi veliko govore. Da }o bomo videli pa boraq morali počakati na dneve pred In po volitvah. doma mrtvo njuno 13-letno hčerko. «Kaj se je dogodilo?» sta rjula vsa v grozi. «Ah, ne delajta vendot takih scen», je zakričala druga, 14-letna hči, ki je ravno stopila ia spalnice, «Jane mi je Sla na živce in sem jo pravkar ustrelila...» Na ladji v Evropo se je peljala mlada šena s svojima otrokoma StarejSi je imel devet, mlajii pa komaj dve leti. otroka sta nagajala in mati jima je venomer grozila, da bo enega kot drugega vrgla v morje, če ne bosta pridna. Zgodila sa je, da je Sla za dalj časa ia kabine. Ko je priSla nazaj, mlajšega ni videla nikjer. VpraSala je večjega, kje je mali. odgovoril ji je, da mu je manjSi vedno nagajal in ga je zato vrgel v morje. Vstavili so ladjo in iskali otroka. Nisa ga naSU. To listo zločinov mladoletnih, ki so se zadnje čase dogodili v A-meriki, bi mogli Je mnogo podaljšati. časopisi poročajo dnevno pod rubriko «faits div er s» o podobnih zločinih otralc ali mladoletnih. Za Številne kraje, rope in vlome, katere so povzročili mladoletniki pa je časopisni prostor premajhen. SLABE STANOVANJSKE RAZMERE Center ameriških mest, kjer prebiva največ prebivalstva, so «Slums». Tam prebivajo po napol segnitih, trhlih lesenih hiSah Številne družine, ki si morajo čestokrat deliti kuhinjo in kopalnico s 10 do IS sosedi. Te smrdeče, umazane stanovanjske luknje, so kot narejene za to, da zaduSe v otrocih čut za red, .istočo in tudi postenje. Na teh smrdečih ulicah cvete prostitucija, čeprav gostilničarji ne smejo prodajati alkohola otrokom izpod 16 let, se praktično ne drži nihče te odredbe in na cesti opazimo na pol doraslo mladino, kako se pijana guglje in maje. v tako imenovanih «Amusemenl Centers» si more mladoletnik dovoliti za 10 centov dvojno zabavo ob zelo dvomljivih predstavah. v majhnih pivnicah pa so povsod avtomati, kjer more mladi gost za en cent videti film, kt kaše na primer različne faze usmrtitve in druge brutalnosti. Ce gremo mimo teh «Slumsov», smo presenečeni, ko vidimo tam Številne avtomobile. Tukaj ljudje ne stradajo. Tudi, če so brezposelni, pridejo s podporo Se nekalec skozi. Avtomobili so poceni, prav tako tudi bencin. Star avto se lahko kupi že za majhno vsoto. Tako no more. biti samo posest avtomobila mera za socialno stopnjo teh ljudi. KOLIKO STANE STANOVANJE?. Prebivalci Slumsov ne žive prostovoljno v svojih luknjah. Oni plačajo za svoje stanovanje 15 do 20 dolarjev mesečno, v novih hišah stanc majhno stanovanjc kar 90 dolarjev, prav redko se da dobiti v kolikor toliko dobro ohranjenih hišah stanovanje za 50 do 70 dolarjev'. Prebivalci Slumsov pa ne zaslužijo dovolj, da bi plačevali taku draga stanovanja. Tako jim nc preostaja drugega, kot da ostanejo tam. kjer so. Nepravilno bi bilo, če bi misliti, da je kriminaliteta mladolednlkav omejena v ZDA samo na socialno ulije sloje, ti mladinci si res žele, da bi imeli svoje Cardlllace, kot njih tovariši ia «boljših» družin. Toda kriminaliteta izhaja v višjih slojih zaradi slabih družinskih odnosov. Ne bomo govoriti o stoti-sočth ločenih zakonih, ki so krivi zanemarjenja in duševnega osa ml j e» nja številnih ameriških otrok. Vse-» mimo za primer povprečno amer!» Sko družino, one se rade ženejn za zunanjim bleskom, za «družbo». Amerikanke so preveč «moderne». Njih čut za družino je zamrl. Njim ni za družinsko soglasje, ki je otroški duši tako potrebna PROTIUKREPI Kljub temu, da morejo v ZDA obsoditi mladoletnega zločinca na električni stol, je vendar prvi protiukrep za takega mladoletnika nekaka «Jteformscool». Toda te Jo]« niso rasen nekaj izjem pokazale nobenih uspehov, čeprav ni menda na svetu dežele, kjer se toliko ba-vijo a psihologijo in pedagogiko, kjer je toliko univerz, diplomiranih «social tvarker», svetovalcev poklicev, psiholoških svetovalcev itd., je v teh šolah usnjeni bič najbolj u-porabljani vzgojevalni instrument-LISA BELDAN 4 S Tržaškega Kronika V Sv. Križu je avto, ki ga je vozil Karlo Jope iz ul. Roma 4, povozil 77-letnega Mihaela KoSuto iz Sv. Križa 112, ko je gnal koze na pašo. Starček si je pri tem razbil črepinjo in njegovo stanje je zelo resno. Kolo, last Mihaela Rossija iz ul. Pallini 2 je hotel pred neko gostilno na trgu Hortis ukrasti Bruno Baldaš iz ul. Settelontane. Lastnik pa je to opazil in skupno z nekim pasantom tatu ujel in ga izročil policaju. Pri igri si je zlomil nogo 12-letni Mario Urbani iz ul. Scoglio 132. Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev ima na razpolago vstopnice za tržaški velesejem po znižani ceni. Industrijski delavci lahko dvignejo te izkaznice pri akcijskem odboru v ul. Ruggero Manna 29. Prve temeljne kamne za 48 vil : so položili v torek pri Sv. Alojziju. Te vile bodo gradile razne zadruge. Pri delih, ki bodo trajala leto dni, bo zaposlednih 250 delavcev. Razen teh vil bodo zgradili še hišo, kjer bo trgovina Delavskih zadrug, in bar podjetja Dreher. 29-lefna služkinja Pavla Herva tin iz Kopra je v kuhinji svojih gospodarjev v ul. Combi 4 padla tako nerodno na tla, da si je zlo. mila tilnik. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se zdravniki niso hoteli izreči o njenem stanju. Vojaška uprava je izdala poro. čilo, v katerem pravi, da bodo morali imeti italijanski državlja ni, ki hočejo na razgovore čez blok pri Fernetičih, potni list in vizum. Poročilo ne pojasnjuje, za katere državljane gre. Iz vsebine poročila se lahko sklepa, da gre za one, ki bivajo v Italiji, ker italijanski državljani v Trstu so lahko doslej vedno nemoteno šli čez mejo s tržaško osebno izkaznico. V drevoredu XX Settembre 72 se je profesor Luigi Bressani v svojem stanovanju v 4. nadstropju igral s svojo 16-mesečno hčerko Luisanno. Postavil jo je na okno, nenadoma pa se mu je izvila iz rok, razbila steklo in padla iz 4. nadstropja na ulico ter se na mestu ubila. Z nesrečno družino je sočustvovalo veliko število ljudi, ki so prišli deklico kropit. Tudi pogreb je bil zelo ganljiv. V nedeljo sta se z veliko brzino vozila z motorjem Fausto Parma iz. Oreha in Ivan Loredan iz Sko^ fij. Motor je vodil Parma in hotel pri Zavijah prehiteti drugo vozilo. Nenadoma se je motor prevrnij in zaletel v obcestni kamen. Parma se je teže ranil in bo moral ostati v bolnici mesec dni, Loredan pa si je razbir črepinjo in ostai pri priči mrtev. Huda avtomobilska nesreča se je zgodila v ponedeljek popoldne pri tovarni strojev Sv. Andreja. Avto last ACEGAT.a, ki ga je vozil neki Mario Edera, je zletel s ceste po nasipu in se prevrnil na železniško progo. Pri tem je bil mrtev 59-letni preddelavec Avgust Lepre, ranjeni pa so bili šofer, Angelo Fabbri in Giovanni Forza. Žeparji so imeli v nedeljo, ko je bila na velesejmu velika gneča, obilo posla. Roccu Jožefu so ukradli uro, Musinu Hektorju iz Poriče denarnico z 8.500 lirami, Mosolinu Virgilu iz Latisane 9.000 lir, Cappello Ruggeru 5.000 lir, Zaninf Marčelu 2.600 lire. Na velesejmu se je tudi izgubilo pet otrok, ki pa so jih s pomočjo zvočnikov kmalu našli. Na drevoredu d’Anuuozio je avtomobil, ki ga je vozi] Franc Buda, smrtno povozil 85-letno starko Ano Cappella. Kominformistični zlikovci so pred našo tiskarno v nedeljo ponoči spustili zavore avtu «Primorskega dnevnika», ki je stal pred poslopjem. Avto je stekel brez vo. zača po ulici in se Zaletel v bližnji ZV?' ■^v*° se ic na zunanjih sprednjih delih močno poškodoval. Usi UŽh#> Tiri . ----v dl. Uslužbenci glavne bolnice so SVOJe stavk°vno gibanje odsek vo?aVrJU' da b0 finančni Osek vojaške uprave ugodil njihovim zahtevam. J Hok za vpis Povišanega deleža pri Delavskih zadrugah so podalj-žali do 30. novembra. Dolžnost Vsakogar je, da se vpiše, ker reakcionarji se na vse pretege trudijo, da bi prišle Delavske zadruge v njihove roke. <•.. ; V NAJTEŽJIH DNEH S® NA JI KAZALI POT leliha množica na komemoraciji bazoviških junakov SINDIKALNA PANORAMA talili \mM idiM se velo boli širijo io brei Dvajsetletnico junaške smrti Bi-dpvcp, Marušiča,. Miloša in Valenčiča praznujemo . v času, ko so sp fašisti zopet opogumili, ko nam skušajo prepovedati izobešanje naših borbenih zastav, ko izvajajo, obsodbe izrednega fašističnega sodišča za zaščito države, ki je poslalo tudi bazoviške junaka*y smrt. In- ravno na obletnico dneva, ko so padli; ti 'd»-naki pod streli fašističnih krvnikov’ in v istem kraju, ker so 'darovali svoje življenje, v Bazovici, je policija ukazala sneti naše 1 zastave z žalnim trakom, ki sojih ljudje razobesili po svojih hišah. T0 je storila policija na lastno pest, ker ni nobenega ukaza in zakona, ki bi to prepovedoval. Zato je bilo njeno početje pravo izzivanje. Na vse te fašistične spletke, na vse te poskuse oživljanja fašizma in izvajanja njegovih obsodb pa je najdrostajmeje odgovorilo tržaško demokratično ljudstvo, ko je šlo v velikem številu v sredo zvečer ca tržaško pokopališče, da se na proslav; bazoviških junakov pokloni njihovemu spominu in jim slovesno obljubi, da bo nadaljevalo njihovo borbo za svobodo. Pred grobom padlih junakov je opravil žalni obred župnik Škabar, pevski zbor «Škamperle» je zapel žalostinko, predstavniki množičnih organizacij so položili vence, nakar sta srégovorila tov. dr. Kukanja v slovenščini in Alma Reschitz v i-talijanščini. Tov. dr. Kukanja je med drugim dejal: Ti mladinci so v hudih in mrkih časih, ko se je zdelo, da je brezupno upirati se fašističnemu nasilju, kateremu je bilo izpostavljeno italijansko napredno ljudstvo in še posebej ves slovenski narod pod I-talijo, dvignili v mladostnem zanosu visoko glavo in revolucionarno zadajali udar za udarom od njihove drznosti zaprrepaščenemu sovragu. Ko so Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič ter drugi takratni tova-ri{\ spričo fizičnega in duhovnega fašističnega terorja, ob skoro vsesplošnem preplahu tlačenih in sko-raj že tudi v trpko usodo udanih tržaških in primorskih Slovencev ter Hrvatov zavestno nastopili pot, ki je današnje slavljence dovedla pred puškine cevi 5g. fašistične legije na Krasu, so istočasno prvi odprli mata v svetlo narodnostno in socialno svobodo, vrata, skozi katera so deset let pozneje v narodnoosvobodilni borbi na naših tleh ljudske množice slovenske in italijanske narodnosti s. pesmijo na u-stih, z usmevom na licu in orožjem v trdi pesti, zmagovite udrle in si na ta način ustvarile pogoj,? za boljšo bodočnost in bratsko sožitje tu živečih narodnosti. Vsi cmi, ki nočejo, da bi s& povrnili hudi časi fašizma, naj se zgledujejo ob njihovem življenju in delu Tako bomo najvernsje izpolnjevali oporoko, ki so jo nam zapustili. Po. žalni svečanosti na grobovih bazovi.kih junakov pa je odšla množica še na gorobove talcev in se poklonila njihovemu spominu. V nedeljo pa bomo počastili spomin bazoviški; junakov v Bazovici, kjer bo spored proslave naslednji.’ PREDPOLDAN PRIBLIŽNO OB 10. uri na kraju ustrelitve bazoviških junakov Je na sporedu: 1. petje-poje pevski zbor «Škam- perle» in najbrž pevski zbor iz Bazovice; 2. cerkveni obred s tiho mašo; 3. govor v slovenščini (dr. Jože Dekleva); ♦. govor v italijanščini (Petronio Bortolo); 5. polaganje vencev in pevska zbora «Škamperle» in najbrž «Bazovica» pojeta dve partizanski pesmi. POPOLDAN PRIBLIŽNO OB 16. URI «Pod Orehi» Je na sporedu: 1. godba na pihala; 2. petje združenih pevskih zborov, ki bodo zape ii sledeče pesmi: a) Marjan Kozina. Partizanska; b) Marjan Kozina: Naša vojska; c) Ciril Pregel: Mlada garda; č) Venturini Franc: V nove zarje, d) Matej Bor: Hej brigade; e) Marjan Kozina: Le vkup uboga gmajna; f) Karel Pahor: Na Juriš; g) Venturini Vrane: Bazoviška; 3. govor v slovenščini (Babič Branko); 4. recitacija igralcev «SNG»; 5. govor v italijanščini (Laurentl Eugenio); 6. petje združenih pevskih zborov. Pojejo nekatere izmed zgoraj navedenih pesmi; 7. godba na pibala. PONESREČEN POIZKUS ŠOVINISTOV DA BI SRAMOTILI NAŠO BORBO IN NAŠE JUNAKE Predsednik cone Palutan je bil prisiljen umakniti ukaz O uporabi slovenske in Italijanske zastave z rdečo zvezdo ! Ob proslavi 20. letnice ustrelitve bazoviških junakov smo doživeli nov šovinističen izpad proti nam. Conski predsednik Palutan je odgovoril na prošnjo odbora za proslavo bazoviških žrtev tudi tole: «Ne dovoljuje se izobešanje zastav: slovenske (bela, modra in rdeča s peterokrako rdečo zvezdo) in italijanske (bela, rdeča in zelena s peterokrako rdečo zvezdo)». Ta fašistični ukrep proti našim slavnim borbenim zastavam je takoj izzval silno in globoko ogorčenje vsega našega ljudstva. To ogorčenje pa se je še bol) stopnjevalo, ker gre za proslavo bazoviških junakov, ki so že pred dvajsetimi leti darovali svoje življenje v borbi proti fažizmu, za našo svobodo. To je bilo pravo skrunjenje njihovega spomina in pljuvanje na vso našo borbo proti fašizmu. Zgodilo se je Prvič po vojni, da ne bi smele vihrati na bazoviški proslavi naše zastave. Dan kasneje v soboto sta se zglasila pri predsedstvu cone predstav-nuca odbora za proslavo bazoviških fle Vov’ Dek:,eva in tov. Bollar. da.bi protestirala proti krivičnemu ukrepu pri prof. Palutanu. Dejali pa so jima, da je gospod Pa-luian bolan in da ju zato ne more sprejeti. Zato sta šla k načelniku njegovega kabineta gospodu Lo Verru ter mu izrazila ogorčen protest. On pa se je izgovarjal, dà je ukrep zakonit in da je bil izdan zaradi javnega reda. Consko predsedstvo pa je šlo še dalje. Prepovedalo je tudi lepljenje lepakov za proslavo povsod razen v Bazovici. Zaradi tega so množične organizacije sklenile, da se naslednji dan sestanejo in preučijo položaj. Ob ogorčenju in pod pritiskom vsega demokratičnega javnega mnenja pa je moral gospod Palutan preklicati svoj ukrep. Zato so poklicali na predsedstvo cone tov. dr. Deklevo in mu sporočili, da se na bazoviški proslavi smejo izobesiti naše borbene zastave in da se smejo povsod nalepiti lepaki razen v središču mesta. O vsem tem je poročal na sestanku demokratičnih organizacij tov. Dekleva. Te organizacije so sprejele nato protestno pismo generalu Eddlemanu, generalnemu ravnatelju za civilne zadeve ŽVU. v tem pi- smu protestirajo proti uvajanju fašističnega duha v javno upravo in diskriminacijskim rasističnim metodam. V pismu nadalje pravijo, da ne bomo pristali na prepoved uporabe slovenskih lepakov v središču mesta, ker je mesto enotno in ni razdeljeno na polnopravne in manj-pravoe prebivalce. Za ukreipe, ki kažejo, da se vračamo v obdobje fašizma, niso odgovorni samo podrejeni upravni organi, pač pa v prvi vrsti ZVU, ki dovoljuje, da njej podrejeni funkcionarji zlorabljajo svoj položaj v svoje politične in strankarske namene. Počastitev spomina Bazoviških junakov ob dvajsetletnici smrti bo IO. septembra dopoldne in popoldne v BAZOVICI Sindikalno življenje se je v zad; njih dneh zopet razgibalo. Dve važni vprašanji silita tržaške delavce V borbo, dve vprašanji, ki sta ŽN: ijenjske važnosti in terjata rešitevj Prvo vprašanje je padanje industrijske dejavnosti, drugo pa vprašanje nezadostnih mezd in plač.' Tržaška industrija na splošno sebno pa še mala in srednja inditi stri j a preživlja težko krizo. Ta kri: za je zlasti otipljiva v malih ladje: delnicah Sv. Roka, Felszegy in Mar-tinuzzi v Miljah in v Tržaškem ar; zenalu, kjer dela večina delavcev J? skrčenem delovnem času. Vzroki te krize tržaške industrije so pred: vsem v ameriški imperialistični po: litdki, ki si hoče zagotoviti tržišča za lastno industrijo ter ji je vsaka! konkurenca na poti. V tem se okoriščajo s pasivnostjo Enotnih sindi-. katov in Delavske zbornice, ki samo formalno protestirajo, a poten) ostane vse pri starem-Vse drugačno stališče do teh vprašanj pa zavzemajo Enotni raz: redni sindikati oziroma sindikalni akcijski odbor. Ti sindikati bodo predložili obdbia omenjenima sindikalnima organizacijama načrt sporazuma o tovarniških odborih, ki so edino jamstvo za uspešno borbo proti delodajalcem v tovarnah samih. Enotni sindikati in Delavska zbornica namreč pasivno čakajo, da se v Italiji sklene nov sporazum o notranjih komisijah, ki naj bi S? raztegnil tudi na Tržaško ozemlje-To stališče je popolnoma zgrešeno in ni v interesu tržaškega delavstva-Močni in enotni tovarniški odbori bodo tudi velika zapreka vsem načrtom za likvidiranje tržaške industrije v prid ameriškega kapitala.' V Italiji so sindikalne organizacije načele vprašanje povišanja delavskih prejemkov. To vprašani® se mora rešiti tudi v Trstu. Sedanje mezde še daleč ne zadostujejo za kritje najnujnejših življenjskih potreb, saj je italijanski urad za sta- I tistisko sam zračunal, da je potrebnih za štiričlansko družino 53.400 lir za mesec. O teh vprašanjih so razpravljali v nedeljo na prvi skupščini Enojnega razrednega sindikata industrij: skih delavcev. Na skupščini so predlagali tudi skupno akcijo z drugimi sindikalnimi organizacijami na osnovi naslednjih točk: Predložitev novega načrta sporazuma o tovarniških odborih. Odpoved dosedanjih mezdnih pogodb, ker mezde ne zadostujejo niti najosnovnejšim zahtevam delavskih družin. Zvišanje mezd in plač vsaj za 30 odstotkov vsem delavcem. Primerni ukrepi za zmanjšanje brezposelnosti in podvojitev dosedanjiih podpor za brezposelne. Revizija pokojnin socialnega skrbstva. Na skupščini so tudi pozdravil* novi jugoslovanski zakon o upravljanju industrijskih podjetij, ki pomeni velik korak v socializem. Enotni razredni sindikati pa tud* vedno bolj širijo svojo organizacijo-Doslej so bile obnovljene naslednja stroke: prosvetni delavci, novinarji) peki, tiskarji, industrijski delavci V nedeljo pa je bila tudi prva ustanovna skupščina sindikata raznih strok na podeželju, in sicer v Nabrežini. Potrebo po oživljenju sindikalnega delovanja občutijo na P®-deželju ravno tako kakor v niesti*> saj je tudi tam sindikalno delovanje zaradi pasivnosti Enotnih sindik3’ tov zamrlo. V kinodvorani v Nabrežini se i* v nedeljo zbralo precejšnje števil0 delavcev iz nabrežinske in zgonišk® občine. Skupščini je predsedoval tov. Janko Furlan, ki je delavce*11 orisal pomen razrednega sindikat® in razredne borbe delavcev P*-011 njihovim izkoriščevalcem. Tov. Vef'. narčič je prinesel pozdrave sin***' kalnega akcijskega odbora, drug ^ variš pa je v imenu istega odt®1** podal kramo pomčilo o sedenje0’ sindikalnem ;:...iož>ju. Razvila se N diskusija, y kateri so sklenili, da f, bo sindikat imenoval Enotni r, redni Und'kat raznih 'strok za brežino-Zgonik. V odbor tega sin®’' kata so bili izvpljeni; Stubelj M0, rij, Košuta Rudi, Purič. Franc, D barija Avgust, Milič Marij, Nra,V.a nja Franc, Petelin Josip, P*»?*, Ivan, Grilanc Karel, Gruden . J<>s j in finez Ivart. ... - '„..J L i u d s k ■ TEDNIH 5 JI <«0SI,0*A*fcR0 POIlKO^Jt: S T 16 - «f A MUDITE V UVJSVASO SA rUSVIVAL HUVAVSKE KCITVRH! Maši ljudje bi morali bolj pozna. | s/c'e demokracij?, fci združuje vse na. b Bujščino, valoviti svet žitnih polj ii vinogradov, ki se razprostira od rekè Dragonje do Mirne in se od vzhoda spušča iz visoke ravni v vnorje, med bel? čeri in borove gaje. Vsakdo bi moial spoznati bujske-Oa kmeta, ki se od zore do mraka klanja nad zemljo, da bi iztrgal skopi naravi njivo ali breskov na. s“o-zabili prvega festivala hrvatske kul. iUre, ki je bil leta 1947 v Bujah. To ie bila prva svobodna manifestacija bujskih Hrvatov, po stoletjih nado-kalnega in socialnega zatiranja p°d beneško in avstrijsko oblastjo in po dolgih letih fašističnega nasilja. Na tei Prireditvi so bujski Hrvati, ne kmetje — tlačani, temveč svo. bodni gospodarji svoje usode, dali Prvič duška svojim težnjam. Po Buj-ičtni se je razlegala hrvatska pesem; ^evitni mladeniči in mladinke, ki s° najbolj občutili bič fašističnega zatiranja, so tu pokazali, kaj jim je o kratkih dveh letih dala narodna kultura. Prvi festival je združil pro. ^etna 'društva vsega okraja in jim Ìe dal navodilo za bodoče delo. Tudi ‘‘atijani, ki živijo v teh krajih po. ^uni s Hrvati, so pomagali pri liVedbi prireditve in s tem doka-ZQU svojo privrženost načelom Ijud- rode v težnji za skupnim napred kbih. Leto kasneje je bil prirejen v sta. rem hrvatskem mestu Maleradi uDan hrvatske besede in pesmi». Tam, kjer so fašisti zažgali pred leti staro Ciril Metodovo šolo, je bila druga kulturno prosvetna manifestacija bujskih Hrvatov. Leta 1949 je 10.000 ljudi zopet pri. sostvovalo tretjemu festivalu hrvat, skih prosvetnih društev. Spored je bil mnogo popolnejši od prvih poskusov, ko je prvič prišla na dan skrita in stoletja zatirana sila domače kulture. Zadnja točka je obsegala finale hrvatske opere «Evo s onoga svijeta», pri kateri so masovno sodelovali domači pevci, glasbeniki in plesalci. Prvi trije festivali so pokazali, kako napreduje ljudska prosveta pod ljudsko oblastjo, s podporo Partije in s prizadevanjem prosvetnih de. lavcev Bujščine. Fašizem je _ zapustil nadvse težko dediščino. S tem, da je stopnjeval socialno zatiranje in utrjeval srednjeveški sistem polovinarstva in kolonata, je skušal ponižati istrskega kmeta na stopnjo poslušnega hlapca. Da mu to ni uspelo, je dokazala narodno osvobodilna borba, ki je videla v vrstah partizanov veliko število istrskih ljudi. Toda za fašizmom so vendar ostale težke rane. V Bujščini ni bilo niti ene hrvat, ske šole, prosvetnega društva, niti učitelja, ki bi se lahko takoj posvetil delu za ljudstvo. To pa je takoj pó osvoboditvi začelo željno zajema, ti iz prvih zakladov nacionalne kulture, ki so mu bili pri roki. Pogoji za razvoj kulturno prosvet. nih društev so se med tem zelo zboljšali. Z gradnjo zadružnih do-mbv v. Bujah, M at evadi, Marušičih, Novi Vasi, Kmetih, Krašici in Babičih bodo dobila društva potrebne prostore, Pq vaseh so zrasle nove šole. Ko prideš po strmi poti v Buje, skoraj ne spoznaš več starodavnega gnezda, ki Z višine vlada nad mozaikom sivih in rdečih kraških polj, ki se prepletajo ob njegovem vznož. ju. Na kraju, kjer je bila nedavna še gmajna, se dvigajo zidovi nove hrvatske gimnazije, ki jo zidajo v značilnem istrskem slogu, in poslopje velikega zadružnega doma. V! nje. govi še nedovršeni dvorani je bilo že več predstav domačih prosvetnih skupin in gostov, ki so prišli iz Hrvatske med svoje istrske brate. Na teh prireditvah se je bujsko ljudstvo naučilo marsikaj. Ljudje so se za. čeli zanimati za ljudsko folkloro. Nastale so folklorne skupine, ki bo. do skupno s pevskimi in dramskimi krožki pokazale uspehe svojega dela na četrtem festivalu, ki bo v kratkem v Bujah. Zato pridite med tg ljudstvo, ki je šele pod ljudsko oblastjo zaživelo svoje resnično življenje. Bujščina je nekako oddaljena od nas; ne pozna, j ljenja mo je. dovolj. Bujski kmetje vam bo- [ ^ * | ' - ^ - do ponudili kozarec znamenite črni. ne. Vino se iskri v odsevu kamina; pod počrnelim stropom visijo zlati koruzni storži. Kmet bo odložil delovno orodje in se bo rad pogovoril z vami o preteklosti, ki je bila ža. lostna in o sedanjosti, ki nam daje možnost novega, srečnejšega živ. VANJA Šovinistična gonja proti poučevanju slovenščine na Koroškem Na Slovenskem Koroškem se je za- ki določa v šolah na Slovenskem Ko-. jkla gornja proti poučevanju sloveri-^me v šolah. V tej gonji se poseb-odlikuje neonacistična organizacija, V«U, ki piriireja po vaseh zborovanja staršev šoloobveznih otrok, da bi Jih Prepričala, naj zahtevajo ukinitev ®°uka slovenščine. Vsem Slovencem je znano, kako so služile tako imenovane dvojezične atrakvistične šole za časa stare Av-Ln tudi avstrijske republike le j1 Ponemčevanje Slovencev, ker so v leh šolah le nekaj mesecev v prvem J^sredu poučevali koroško narečje, teizem J« S® to ukinil. Sele po zlomu fašizma je izdala ko-'VSka deželna vlada pod pritiskom ^Panjih razmer uredbo o dvojezič-^ Šolah, ki določa, da se morajo na 7°tačenem ozemlju Koroške otroci uči-Vsaj v neki meri slovenščino. Ta /Ntoa, ki nikakor ni povoljna, je bi-7* te bolj za zunanji svet za časa po-“Mamj o avstrijski mirovni pogodbi "P^e Slovenske Koroške, ko je av-/rijski zunanji minister opozarjal v radonu na vzorno zakonodajo, ki za-to področje. V šolah pa je proti-l^rensko nastrojeno učiteljstvo ured-^ Po svoji volji Cesto preziralo. Konaaj pa so se po pariški kupčiji Ocutilp varne, so stopili v akcijo in roškem dvojezični pouk, Tudi v Škofičih je pouk slovenščine redkim prenapetežem, ki se iz preteklosti niso prav ničesar naučili, trn v peti. Na zborovanje je prišlo samo 12 ljudi. Vodil ga je bivši «Orts-gruppenleiter». Na zborovanje je prišel podžupan Kramer in referentu ter pičlemu tucatu nepoboljšljivih povedal mnenje večine občanov, ki zahtevajo pouk slovenščine v šoli. Pridružil se mu je tudi škofiški učitelj Sai-tschnlg in povedal referentu, kar mu Je šlo. Dr. Sknienzi je 20. avgusta prišel tudi v Železno Kaplo, da bi tam hujskal ljudstvo, ki pa mu je povedalo, da je sito šovinističnih parol, tako da je razočaran odšel. Enako se je pripetilo tudi «Ortsgruppenleiterju» Gasbergerju na Rudi, kjer se mu je pridružil sam živinozdravnjk Lapor- Peščica ljudi se je zbrala tudi na zborovanju v Rožeku, kjer je celo neki Dunajčan nasprotoval šovinistom in dejal, da bo tudi on pošiljal svoje otroke v dvojezično šolo. ^Jo, da se ta uredba ukine. Spet stOpi!i v ospredje predobro znani to 111 "v .^Oje kakor Majer-KaiiMtschev prijam i J dr. Hans Steinacherja, dr, Karisch 5, Neonacistični dr. Skrienzi. Ti so ' te»^1' Po številnih občinah prizade-ozemlja organizirati kampanjo Zv ostankom slovenskega pouka ter c etikirmi plakati in podrobno agita-•toniitlicali Tia shode starše in dav-Dlačevaice, ki vzdržujejo šole. NHo!^ ta zborovanja pa so doživela Oi ljudstvo hoče, da se otro- (1. ClJo materinščine ter ne mara nl-Tni?a VdlUtopemškega šovinizma, zborovanje so priredili 18. av-v Velikovcu. Kljub močni agi-«ttišUtee VdU Je bil obisk na ifc; j^Nxrovanju zelo ceven. Govornik ^ «foiensa Je zaman celo uro huf-Probi Seidel odredbi iz leta 1945, Večji uvoz pomeni izboljšanje življenja delovnega ljudstva Istrsko okrožje je pretežno kmetijska dežela. Njena industrija ima pomen samo v toliko, v kolikor pre. deluje kmetijske In ribiške proizvode in tem povečuje njihovo tržno vrednost. Zato mora okrožje uvaža, ti vse potrebne Industrijske predmete. Sem spadajo ne samo oblačila, obutev ir.' drugi običajni predmeti, temveč tudi kmetijski stroji, gradbe. ni material in druge stvari, ki so potrebne za dviganje gospodarske zmogljivosti dežele. Zato je treba pridelati čim več kmetijskih pridelkov, da je mogoče izboljšati preskrbo prebivalstva in investirati večje vrednosti v gospo-darsko izgradnjo. Vsa gospodarska politika jugoslovanske cone gre za tem, da bi čim bolj izkoristila klimatske iti talne pogoje kmetijstva in s tem dvigala izvozno zmogljivost njenega gospodarstva. Poročajo, da ao r.-apram lanskemu letu presegli letos plan uvoženih Živil, ki jih okrožje ne pridela, za 49%, oblačil za 48%, in obutve za 44,7%. Na ta način je bila dvignjena življenjska raven prebivalstva Istr. skega okrožja. Prekoračen je bil tudi načrt uvoza gradbenega materiala, in sicer za 49%, kar priča o mnogih novih stavbah gospodarske In kulturne vrednosti, ki jih gradijo. Količina kemičnih izdelkov, pred. vsem umetnih gnojil za kmetijstvo, je bila za 49% večja od lanske. 2e. leznih izdelkov za 54%. Vse to pomeni, da je količina blaga, ki je letos na razpolago prebi, valcem Istrskega okrožja, večja od lanske. To pa je predosem zasluga K K VJÌnTK/\ Medmlnlsterialni odbor v Rimu je proglasil videmsko pokrajino za «pasivno področje». Italijanska vlada je torej po proglasitvi goriške pokrajine za pasivno, priznala to tudi videmski zaradi težkega položaja, ki vlada zaradi splošnega gospodarskega propadanja ln naraščajoče brezposelnosti. Po tej proglasitvi bo videmska pokraj ima deležna posebnih denarnih nakazil za gradnjo Industrijskih objektov, kar naj bi izboljšalo položaj. TiicroslftVi ifi Videmska pokrajina je res pasivna, ker ima precej nerodovitnih gorskih predelov. To so Beneška Slovenija, Rezija, Kanalska dolina in Karnija. Zato bi bilo prav, da bi imeli prav ti predeli prednost pri nakazilih za javna dela, ker so tam ljudje najbolj siromašni in jim je zaradi velike brezposelnosti v Italiji na splošno težko priti do dela. » » * Po dosedanjih ukrepih vidimo, da se odločujoči krogi kaj malo zanimajo za slovenske kraje v videmski pokrajini. Od 500 milijonov lir, ki jih je italijanska vlada nakazala videmski pokrajini, so dobile občine Beneške Slovenije ie nekaj čez 24 milijonov, kar ne znaša niti 5 odst. če upoštevamo, da so ti kraji najbolj pasivni, je to v primeri z nakazili drugim občinam zelo nizka vsota. Ljudje tam upravičeno pričakujejo, da bodo vsaj zdaj kot najbolj pasivni kraji v videmski pokrajini deležni pri- m r-r n CVETKE iz tržaških listov «Giornale di Trieste» objavlja člao* ke posebnega dopisnika «ANSE» Sto« fana Tetra o Jugoslaviji. V n ekon Članku pravi: «Vzemimo primer Onm pine Nemile, ki je pred kratkim dotili a svoje maio stanovanje prt Izliv* cave v Donavo», Dopisnik govori o Beogradu, oa se torej zanj izliva Drava v Donar* pod Beogradom, potem sl pač morata mipliti, kako objektivni so nje gos* članki o Jugoslaviji.... • * • «Messaggero Veneto» piše 31. arguita, da cestna dela v Kopru ne napredujejo «zaradi kroničnega pot manjkanja delovne sile». Temu bi mi rekli, da v Kopru ut brezposelnosti, za messaggerovce pa je tp slab znak. Najbrž Je zanje znak blagostanja kronična brezposelnost, vsaj tako moramo sklepati tu njihovega pisanja. Zaradi njene pestrosti objavljamo kar celo notico, ki jo je objavilo «De. lo» 2. septembra: «Gospodje pri pornografskem «Tedniku» so ali tak» iznajdljivi ali pa tako zabiti, da ne poznajo niaši-h šahovskih velemojstrov. Objavili so namreč karikaturo slovenskega velemojstra Vasje Pirca, v pojasnilu pa so napisali, da je to šahovski mojster Vidmar mlajši. Priporočamo jim, da se na bodo. čem izletu v Ljubljano ne ogledujejo samo lepih hotelskih sob in bogato obloženih miz,# temveč da se zanimajo tudi za ljudi, zlasti še za take, ki so ponesti naše ime v svet». Srečni ln počaščeni smo, da se Je po dolgem času «Delo» zopet zaler telo v nas. To se namreč zelo redka zgodi, čeprav mi vsak teden priobčimo kako njihovo cvetko. Zahvaljujemo se jim za nasvet, toda vsa njihova prizadevnost Je bila odveč, ke» smo mi takoj drugi dan opazili napako. Vsekakor ti gospodje dobro vedo, da se lahko pripeti, da se zamenjajo nenote napisi pod slikam* ali slike, kar se nam Je žal to pot zgodilo. Le nekaj se nam zdi čudno. Zakaj «Delo«, ki nam sveto očita in nam daje tako dobre nasvete, ni hotelo^ oziroma bolje povedano, ni smelo objaviti niti ene vrste o šahovski ». lim«o».Ji v Dubrovniku, kjer se naši šahisti tako dobro drže ter tako prispevalo, da bi se «naše ime še bolj poneslo v svet». Mi smo namreč objavili one slike ravno v zvezi I ono olimpiado. Ž I V I» J E IV J K WA OORIŠKEJI ! V Sovodnjah so kominformishi v nedeljo 3. septembra priredili «velik praznik slovenskega in italijanskega demokratičnega tiska». Goriška izdaja «Dela» je javila, da bo zborovanje pričelo ob 14.30 ter da bo na sporedu pevski Ir godbeni koncert. Nastopila bosta zbora «Škamperle» iz Sv. Ivama in «Zvezda» iz Podlonjerja pni Trstu. Ob 18,30 pa bosta govorila poslanec Gino Beltrame iz Vidma in tajnik Zveze enotnih sindikatov iz Trsta Ado Slavec. «Delo» je tudi napisalo, da bodo Sovodenjoi 5 svojo udeležbo na tej «fešti» praktično dokazali, da nočejo imeti rtič skupnega s titofašističnimi agenti zapadnih inv periolistov. No, kakor je bilo. pričakovati, so kominformiati doživeli popoln potom. Goriški Slovenci so ravno pokazali, da nočejo knebi nič skupnega a ko- izgnal iz vasi. Iz videmskega Zavoda-Collegio di Previdenza pa so izgnali siroto Za bniščak Lidijo iz Selc, ki ima šele 11 let. Nekatere italijanske deklice so jo namreč zatožile, da je govorila z neko svojo prijateljico slovenski. minformovskimi izdajalci slovenskega Ivan je Tomasetiču zagrozil, da ga bo ljudstva. Na zborovanje je prišlo kakih 200 ljudi iz Furlanije in med njimi je bilo le okoli 10 gociških Slovencev. Ti ljudje pa so prišli na zborovanje mnogo kasneje, tako da se je pričelo zborovanje šele tri ure kasneje ob pol šestih. Goriški Slovenci pač niso tiriteli iti poslušat poslanca Bel-trame-ja, ki je bil izvoljen leta 1948 tudi s slovenskimi glasovi, pa raje drži z italijanskimi šovinisti, ko gre za obrambo slovenskih pravic. **# V Beneški Sloveniji trikoi or isti še vedno preganjajo naše ljudi. V' vasi Zvertnac so trikoloristični elementi začel« groziti Benečanu Tomasetiču Rimoldu, ker ae zaveda, da Je Slovenec. Bivši vaški načelnik Bukovac V nedeljo so v Gorici odprli razstavo proizvodov «proste cone». Razstava je v Ljudskem vrtu na Korzu Verdi. Postavili so 12 paviljonov. Skupno razstavlja 14 tvrdk, ki proizvajajo v glavnem likerje, bonbone, čokolado in podobno. Prosta cona le malo koristi gariškemu gospodarstvu, država pa zgubi 2 milijardi lir na proizvodih, ki so brez carine. Posebno malo koristi pa prinaša prosta cona goriškemu delavstvu, saj je znano, da nosi Gorica rekord brezposelnosti, Pa še nekaj Sikamijeve «filozofije» v istem listu: «....To pa Tito zanl-kuje, ko pravi, da ni vojne nevarnosti. Z zanikovanjem tega dejstva, zanikuje temelje marksizma, to je nujnost razrednega boja». Sikami Je pa res novo pečen Ideolog. Zanikanje vojne nevarnosi J« zanj zanikanje marksizma, oziroma nujnosti razrednega boja. Potemtakem Je vojna nevarnost enaka raa-rednemu boju! Ubožček, bolje bi st» ril, da bi mu prej zrasle kocine, nato naj bi se šele spravil na ideološka vprašanja. « * « V zvezi z mesecem tiska piše «L’Unità» tudi tole: «Naš tisk se ne btM samo za interese delavskega razreda^ ampak za interese vseh tržaških meščanov». Torej tudi za interese Casulichai fašistov, škofa Santina, legašev, ezulov, demokristjanov itd. To listu «U-nitž» prav radi verjamemo, ker srn» se o tem tudi že zdavnaj prepričali. • * * Iz «Lavoratore» vidimo, da so ko. minformisti izkoristili v nedeljo proslavo bazoviških junakov v glav» nem za to, da so blatili «titofašiste», Mi ne bi botell tu polemizirati t njimi, ker nam je ta proslava preveč sveta ln vzvišena. Omeniti pa smo hoteli le žalostno dejstvo, da ljudje, ki si lastijo monopol te proslave, zapišejo v «Lavoratore» tale-štirikolonskl naslov: •Slovesno proslavljeni v Bazovici Bidovec, Marušič, Bratos In Valencie». Ce bi se Jim to zgodilo v «Unità», bi to še razumeli, ker pošiljajo vasti po telelonu, da pa *ako napišejo v «Lavoratorus Je neodpustljiv» [ LiuoìKi TEČNIH 6 Iz republik Jugoslavije Kronika OB 8. OBLETNICI „GUBČEVE BRIGAD E » Skupina francoskih pisateljev Je prispela v Jugoslavijo. Med njimi so Clautte Aveline, ki je skupno z Jeanom Cassoujem or* ganiziral prvo skupino odpora, predsednik belgijskega Pen kluba Max Deauville, predsednik nacionalnega komiteja francoskih pisateljev Louis Martin — Chauf-fier, Edith Thomas in drugi. Zeiezobetonski most edinstvene [ konstrukcije v Jugoslaviji grade čez reko Zrmanjo pri Obrovcu v Dalmaciji. Imel bo 42 m razpe-tlne. 15# vagonov morskih rib so nalovili ribiči reške in splitske o-blasti v mesecu avgustu. Maršal Tito bo nadomestova! Edvarda Kardelja, zunanjega ministra, med njegovim bivanjem v Inozemstvu. Najboljši v državi je železniški kolektiv postaje v Solkanu pri Gorici. Minister vlade FLRJ Todor Vujasinovič je izročil kolektivu prehodno zastavo na svečani konferenci. Jugoslovanski paviljon so slovesno odprli na mednarodni razstavi v Stokholmu. Paviljon je najmoderneje urejen In sodi med najlepše na velesejmu. Sir John Boyrd, predsednik britanskega Nacionalnega sveta za mir je obiskal Jugoslavijo, kjer se kot kmetijski strokovnjak posebno zanima za kmetij stvo in gozdarstvo. Na prisilno delo so obsojeni sovjetski vohuni Rista Ilič in drugi, ki so delali za sovjetsko I obveščevalno službo. Upravnik zadružne ekonomije v Soštanjskem okraju je Pepca Jonkova, ki uspešno vodi zaupano Ji gospodarstvo. Parnik «Petem, ki je bil potopljen, bodo do 8. septembra dvignili potapljači podjetja «Brodo-spas». Do konca 1951 bo parnik obnovljen in izročen prometu. Po njem bodo dvignili iz 55 m morske globine tudi parnik «Ka-radjordje». 16 najboljših študentov medicine in agronomije pojde v Holandijo na prakso. Od tam pride enako število študentov, ki bodo prakticirali v najboljših jugoslovanskih klinikah in na vzornih ekonomijah. Na Belju, državnem posestvu grade tovarno za konserviranje rib in predelavo živalske krme. Zvezni agroindustrijski kombinat ima več tisoč ha ribolovnih področij na Donavi in Dravi ter v njihoviii rokavih. Ekonomsko fakulteto bodo od pril na univerzi v Skoplju v letošnjem letu. Ze letos bo imela 70 rednih slušateljev. spodrsnili pota-P Jaču Mladvedu na jezu diobler-ske elektrarne ob Soči in padle več metrov globoko v vodo. Med-v«i, ki Je bil v potapljaški obleki brez čelade, je skočil za njima, toda ker Je bil obtežen s svincem, ga Je povleklo na dno Obratovodja Rudel Je tvegal življenje, skočil za njim in ga re-S1I. Tudi potapljačevo ženo in otroka so rešili. DEMOKRATI o Jugoslaviji je potrebna tudi danes pri socialistični graditvi Na Mubaberu je .bila 3. septembra proslava osme obletnice ustanovitve Gubčeve brigade. Brigada je bila ustanovljena na Trebeljnem v času, ko se je začela velika italijanska o-fenziva. Takoj drugi dan po ustanovitvi Je prestala ognjeni krst v eno-dvevnl bitki na Bleč vrhu. O tega dne dalje je Gubčeva brigada po težkih borbah dosegala zmago za zmago, kar je rodilo osvobojeno ozemlje. S tem so bilK-tucH dani pogoji za rast regularne vojske in za vzpostavitev ljudske oblasti. V neštetih borbah je Gubčeva brigada odločno stopala proti cilju in častno izpolnjevala naloge Partije in ljudstva. Borbe je vodila preko Dolenjske, Gorjancev, Suhe Krajine vse doosvobiditve Ljubljane. Poleg vojaških zmag je Gubčeva brigada tudi vzgajala ljudstvo v globokem patriotizmu ter pomagala pri zgraditvi ljudske oblasti in utrjevala bratstvo med ljudstvom in vojsko. Na velikem mitingu je govoril tov. Janez Vipotnik, za njim pa predsednik vlade LR Slovenije tov. Miha Marinko, ki je med drugim dejal: «Potrebne so take prireditve, ker ožive spomine na naše svetle tradicije In na listo visoko samozavest, s kakršno so se borci narodnoosvobodilne borbe borili in kakrš-na nam je danes tako potrebna pri izpolnjevanju na: log socialistične graditve. Dandanes nam ni potrebna manj kot takrat. Potrebna nam je, da ustvarimo to, za ker so bili dani pogoji Z našo zmagovito revolucijo. Prilika je tudi, da kritično pregledamo naše sedanje delo in si prikličemo v zavest, da nas zdaj vodijo prav isti smotri, kakor med vojno, ko smo prelili zanje toliko krvi in toliko pretrpeli, tako da bi sleherni izmed nas čutil odgovornost za to, kako v našem svobodnem domu gospodari in upravlja Potrebno je, da se delovni ljudje, predvsem borci narodnoosvobodilne vojne trdneje organizirajo, da bodo še naprej krepili pridobitve narodnoosvobodilne borbe, utrjevali ljudsko oblast in utrjevali državljansko zavest slehernega državljana, da bo vsakdo ra zuroel skupne interese, pravilno pojmoval in ocenjeval delo In izpolnjevanje nalog posameznih tovarišev na odgovornih mestih, Ce bodo vsi de lovni ljudje tako razumeli svoje dolžnosti, bomo z njihovim aktivnim sodelovanjem pri izpolnjevanju nalog in odpravljanju napak tudi v bodoče uspešno prebrodili vse težave. Edino ob takšnem sodelovanju bo mogoče pravilno Izpolnjevati zakone In še bolj utrjevati organe ljudske oblasti. Razvoj in delo vseh našiji delovnih ljudi v zadnjih dveh letih In pol sta izredno težavna glede ita zunanje politične okoliščine in zlasti glede na težave, ki nam jih je povzročila Sovjetska zveza z odpovedjo vseh pogodb. Spričo nedvomno velikih težav je potrebna monolitnost vseh naših or-gaaizacij, da dosledno uveljavimo načela demokracije, na katerih temelji naša ljudska oblast. V zadnjih mesecih so naši nasprotniki v zvezi s korejskim konfiktom zopet napeli vse sile, da bi naše ljudi odvrnili od vsakdanjih delovnih naporov, da bi zasejali zmedo in strah pred vojno v naših vrstah, kar naj bi jim olajšalo dosego njihovih proti-ijudskih želja in sovražnih ciljev. Naša enotnost pa je danes kakor tudi v bodoče najuspešnejše sredstvo, da obvarujemo našo neodvisnost in našo mirno graditev. Glede korejskega konflikta, ki je zdaj v ospredju mednarodnega dogajanja, je stališče naše države jasno in nedvomno. Naše simpatije so na strani narodov, ki si želijo svobodo in se borijo zanjo. Ker pa sedanja vojna na Koreji pomeni spor med dvema velesilama, ker Je korejski narod pod videzom borbe za svojo združitev pahnjen v vojno v interesu obračunavanja med tema velesilama, se mi ne moremo pridružiti ne eni ne drugi strani, marveč je naše stališče moglo biti samo, da smo za konec vojnega obračunavanja med velesilami, saj le to ustreza interesom korejskega naroda, če se naj reši pred vojnim uničenjem. V tem je dosledna miroljubna politika našega državnega vodstva. V tem pogledu se moramo, kakor vselej doslej popolnoma zanesti na naše državno vodstvo in politiko tova. riša Tita, politiko, ki jo bo v prihodnjih dneh obrazložila naša delegacija v OZN. To je politika edinega izhoda v tem položaju in edini način, kako na zunaj uveljaviti svojo neodvisnost. Pri nas ne more biti raznih interesov. Ljudske demokracije ni mogoče pojmovati tako, da bi eden gradil, drugi pa podiral, Ljudska demokracija je v tem, da se vsi strnjeni v celoto borimo za skupne cilje. Vsi naši delovni ljudje, delavci, delovni kmetje in obrtniki — vsi imamo enak interes in cilj — varovanje miru in naše neodvisnosti. Združeni v celoto, z utrjeno zavestjo, bomo tem laže izločali škodljivce iz naše srede, onemogočili vsako samovoljo in angažirali slehernega posameznika za sodelovanje pri naših res velikih naporih. Ta. ko bomo uresničevali neizmerne možnosti za boljše ekonomske pogoje v naslednjih letih. 2.300 INOZEMSKIH MLADINCEV V FLRJ 12 od 23 dvonadstropnih po- „“J,1-* so do strehe letos zgradile mednarodne m jugoslovanske brigade na stavbišču zagrebškega študentskega naselja. V zadnjem' času se je najbolj odlikovala bri-gada «Mladi komunist» in brigada češke narodne manjšine. Posojilo 15 milijonov dolarjev £L£d0.krlla Ameriška banka za izvoz In uvoz Jugoslaviji. Posojilo bo Izkoriščeno za nabavo naprav za kapitalno graditev. Na mednarodni razstavi živil v Londonu sodeluje tudi Jugo-slavija z različnimi vrstami svojih prehrambenih predmetov in Pijač. Proces proli skupini Izdajalcev, ki so delali po direktivah romunskega poslanika v Beogradu prose 3b° J" neodvisn°sti države, se Je pričel v Beogradu. 17*2 udarnikov In 10 novatn, niku. V Hercegovcu v osješki oblasti so pričele tradicionalne češke nacionalne žetvene svečanosti. Poleg predstavnikov oblasti prisostvujejo prazniku tudi Slovaki in Cehi Iz drugih republik. Skupno s 4000 brigadirji, člatli Ljudske mladine Jugoslavije, je delalo preko 2.300 mladincev iz 17 dežel Evrope, Amerike, Afrike in Azije na gradbišču študentskega naselja z Zagrebu. Na gradbišču, na predavanjih, tovariških večerih, na prireditvah in fizkulturnih tekmah eo mladi Francozi, Angleži, Amerikanci, Italijani, Avstrijci, Norvežani, Belgijci, Holandci, emigranti iz Francove Španije, mladinci iz Vietnama, Kitajske, Južne Afrike, Kolumbije, Sirije in drugih dežel kre-Piili enotnost mladine vsega sveta V borbi za mir in enakopravnost narodov. S prihodom in bivanjem v Jugoslaviji so ti mladinci odbili triletno delovanje informbirojevskih elementov v Svetovni federaciji demokratične mladine, ki so z lažmi in klevetami poskušali izolirati mladino Jugoslavije od naprednega mladinskega gibanja y svetu. Inozemski mladinci so potovali po Jugoslaviji in obiskali mnoga gradbišča, tovarne, kmečke delovne zadruge, ogledali so si iole, univerze, prosvetne, kulturne in socialno ustanove ter sindikalne in drugo organizacije. V Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skop-iu in drugih mestih so imeli pri-Liko, da so videli deželo in se raz-govarjali 2 ljudmi, kj žive r njej. vpis unnsmcA mm Mišin miiniui umili imIic Zc pet let traja uporaa borba delavcev, kmetov in ostalega delovnega ljudstva. To je čas ustvar-jalnega napora v rudnikih in to-varnah, na polju'in gradiliščih, po mestih in vaseh, povsod, kjer žive in delajo jugoslovanski narodi. V zgodovini nekega naroda je to relativno kratka doba, toda rezultati teh naporov so veliki. Se je svež spomin na tiste dni, ko so na klic partije in tovariša Tita vsi jugoslovanski narodi začeli z obnovo svoje po vojni opustošene in stoletja ropane domovine. Danes je ta dežela veliko gradbišče, ki se razteza od Soče do Vardarja, od Drave do Jadrana in na katerem mi lijoni delavnih ljudi niest in vasi ustvarjajo iz dneva V dan nova dela. Toda ta borbg ,se mora nadaljevati. Petletni plan sp množice sprejele z navditlenjem In zdaj, kljub fcominfarmistični gospodarski blokadi in politični gonji hočejo z delom dokazati, da je bil načrt realen. Pomagati hočejo tudi zdaj pri vpisu drugega ljudskega posojila z denarnimi sredstvi k ostvaritvi petletke. Po nepopolnih podatkih je v LR Sloveniji v petih dneh vpisa posojila bilo vpisano 266.715.000 dinarjev, LR Srbija je vpisala 1,145. 258.000 din. LR Hrvatska 766.837.000 din, LR Bosna in HeCegoving 414. 801.000 din, LR Makedonija 206 915.000 din in LR Cma Gora 57, 763.000 din. V enotah Jugoslovanske armade in Ljudske milice je bilo skupno vpisanih 800,467.000 din. Člani jugoslovanskih predstavništev y tujini ' so d0 sedaj skupno vpisali 2.804.000 din. Po teh nepopolnih podatkih je bilo torej v vsej državi vpisano v petih dneh 3.672,569.000 din posojila in je že zdaj vpisovanje preseglo razpisano vsoto za 672.569.000 din. BOLGARSKE OBLASTI terorizirajo v obmejni coni Zadnje dneve je pribežalo na jugoslovansko ozemlje zopet večje število bolgarskih državljanov iz obmejnih bolgarskih oblasti. Po njihovih izjavah je teror v obmejnih krajih vedno hujši in so mnogi prisiljeni, da zapuste svoje domove In beže v Jugoslavijo. Usoda tistih, ki so bežali iz Bol- garije je približno enaka. Eden izmed njih, Dimiter Petrov iz vasi Ma-loslavca v Troskem okraju je pustil v svoji vasi tiare starše, ženo in otroke. Mož preko 40 let Je moral zbežati, da sl je ohranil življenje. A-gent državne varnosti mu je ukazal, da zasleduje bolgarskega državljana Bangelova, ki je bil izključen iz partije zaradi «titoizma». Ker Petrov tega ni hotel, je moral bežati, ker bi sicer trpel najhujše posledice. «Ta kega terorja in nezakonitosti nihče ne pomni», je Izjavil Petrov. Nekaj Bolgarov je pribežalo v Ju goslavijo, ker so jim Javili, da jih bodo internirali. V njihovi vasi, ki ima okrog 500 prebivalcev, jih je na spisku za internacijo 100. V obmejnih krajih je uvedena policijska ura in po osmi zvečer ne sme biti nihče na ulici. «Pravijo», je dejal Petrov, «da hoče Jugoslavija napasti Bolgarijo, toda mi, ki smo pred «Mi borci za svobodo, ki sme pričeli borbo leta 1936 in jo dai nes nadaljujemo v pregnanstvo, občudujemo vaše junaško ljudstvo, ki je tako kot republikanska Španija prvo pričelo borbo proti mednarodnemu fašizmu. Pod vodstvom maršala Tita se J« osvobodilo tujih varuhov In se upira nečloveški kampanji Kominforma. Pri tem ni zapustilo poti mar-kslzma-leninizma ter brani svojo gospodarsko in politično neodvisnost. Videli smo tovarne, delavnice, ljudstvo, ki dela z navdušenjem, in mladino v polnem poletu, ki prepevajoč dela. Bili smo gosli kmečkih delovnih zadrug in smo povsod videli odločno pripravljenost, da se vztraja pri graditvi socialistične dražbe, M jo Je znalo ljudstvo z orožjem v roki izbojevati. Mi Spanci, čeprav smo danes v pregnanstvu, bomo napravili po vrnitvi v našo drago domovino, osvobojeno Franca, isto, kar ste tudi vi v kratkem času dosegli». (Izjava španskih republikanskih invalidov v zagrebškem radiu pred odhodom Iz Jugoslavije). • ** «Kadar se naperijo take težke obtožbe in kadar ponudijo na drugi strani tako možnost, da bi se te obtožbe preiskale, potem Je zares prav in potrebno, da se te obtožbe tudi preiščejo. V celoti smo zato, da se izvede takšna preiskava obtožb na kraju samem. Poleg tega sodimo, da mora tisti, ki koga obtoži, tudi dokazati ■ tisto, česar ga obtožuje. Potemtakem je tembolj zaželeno, da se take obtožbe, če so naperjene proti Jugoslaviji, ovržejo ali dokažejo na kraju samem. Tak korak lahko samo prispeva K stvari miru. Prvi koraki v tej smeri so že napravUent In treba bo samo nadaljevati po tej poti. Prepričan sem, da bomo z izmenjavo izkušenj in ustvarjanjem prijateljskih zvez lahko približali naše narode k sodelovanju za stvar miru. Mi zares želimo mednarodno solidarnost delavskega razreda, toda ne po diktatu kake države ali organizacije ter z vsiljevanjem volje drugim državam in sindikalnim gibanjem. (Jack Tuner, predsednik združenih sindikatov strojnih delavcev Velike Britanije). zaprtjem meje prihajali v Jugoslavijo, vemo, kaj je resnica in prepričali smo se, da so te bolgarske vesti same izmišljotine». Ležišča surovin v FLRJ so neizčrpna Jugoslavija ima izredno dobra ležišča surovin za proizvodnjo cementa, fct je za Jugoslavijo pomembno izvozno blago, vendar industrija cementa Se ni dovolj razvita. Po petletnem pilanu bo proizvodnja tri krat večja kakor je bila leta 1938, ko je v tem letu pred vojno dosegla višek. Pogoji za razvoj cementno industrije so ugodni skoraj po vsej državi. Najboljša, naravna surovina pa je v Dalmaciji. Dalmatinska lupina (lapor) vsebuje namreč v •pravilnem razmerju kalcijev karbonat in glino 3:1, tako da ni treba mešanice posebej sestavljati ter odmerjati. V Jugoslaviji je sedaj okrog 15 cementarn, nekatere so precej velike. Prva cementarna v Dalmaciji je bila v Splitu le leta 1863. Proizvajala je tako imenovani portlandski cement po otoku Portlandu zaiudi značilne barve skalovja tega otoka. Tedaj niso nikjer na svetu poznali boljše cementne surovine, kakršno so odkrili v Dalmaciji, prav tako ne ležišč popolnoma enotne surovine. Dalmatinska lupina leži v 20 do 30 m debelih plasteh ob morski obali v srednji Dalmaciji pa tudi v severnem in južnem delu Primorja. Dalmatinska ležišča so znana po vsem svetu. Malo pa je znano, da ima ležišča laporja tudi Bosna. Ta«* se doslej še ni razvila cementna 'l11' dustrija. Največ Oa ja v dolini reke Bosne, kjer se je v davnini razprostiralo sladkovodno Jezero. DebcU' na lapornih plasti je skoro 200 ’«■ V bližini so tudi ležišča premog«' kar je pogoj za razvoj cementne in' dustrije. ker potrebuje veliko 0°^' va. Sicer ni take kvalitete kak«1, dalmatinski lapor, vendar je s PrK mernim mešanjem mogoče doseči dobro kakovost. Tudi Slovenija ima ležišča laP0l' ja. Najbolj znana so v Zasavju. so zgradili v Trbovljah cement«1'' no kot tretjo na sedanjem jugosl0' vanskem področju. Druga cente«' tarna je bila zgrajena v Beočinu « Vojvodini leta 1869, kjer so 100 debeli sloji laporja. Prav tako s0 ugodni pogoji tudi v Podonavj«-Podonavski lapor je izvrstna sUr°l vina. Le z malo primesi apnenC. doseže enako kvaliteto kakor da_ malinski lapor. Tudi po ostalih publikah najdemo dovolj surovin s*1 cementno industrijo. Po vojni je najbolj napredovf« cementna industrija v D“lma.Jie Cementarne stalno odpirajo "°..0. kamnolome. Po novem način« 1 ^ panja prihranijo 50 odst. deW . moči. ry EJ •LITOSTROJ-V ROKAH DELAVCEV delavski svet na svečan način sprejel UPRAVO TOVARNE V SVOJE ROKE 2- septembra so elelavci Titovih zavodov 'iijtostroj-o bIomspo spreje- v 'ii>*-avl%. Slovenskih ^ več. slovenska proflg^tya so bila vsa ukioj*J ®°st» ip številni drugi prenehali izhajati, r-a ulici slovenski'': «, kmalu dStektiva za ^ 3 mučno ozračje pa vsa 1 JZMED BAZOVIŠKIH junakov in tov. span- GER POLAGATA VENEC PRED SPOMENIK NA LANSKOLETNI KOMEMORACIJI To pa zato, ker so na Primorskem že jeseni 1941 izkopali puške... Koliko jih je bilo ta. krat v Evropi, ki so njihove pu. ške ostale zakopane, koliko jih je bilo, ki so takrat puške zakopali. Italijanski, Badoglievi in Sforzini soldati so septem- bra 1943 — natanko dve leti po. tem, kar je Matevž iztiril prvi vlak na progi Postojna — Reka zapustili svoje položaje odvrgli puške in utonili preko Soče v furlansko ravnino. (Odlomek iz «Slovenskega zbornika») izhajati, ici slov detektiva ozračje pa vsa fašistična Pr0*ai' , iim bilo dovolj, da^U i vse radi bi izrinil jezik iz družin, jih je pekla. Zato S° V, ali in žalili, nam gro^.^erjali, po drugi stralfl311 jani. čar je. Med vs« T^gando je bil najbolj sfyUPopo. lo di Trieste». v. s*°Ipcih je vsak dan iH, 1 žolč na nas. Nismo ga tam la je venda^JC1813! nJ Korzu pred Wjiiù Uredni šivom, kjer je j^^Sen prebral stru£r' "l! ' — zoorniKa»; preoral strup';“ i 1 «wuca] ..........""".11111111111.................min.................................. tl&lifa M&p&h J m & fr l Oj 1/ètMi l/ieifl/i, It 3 Ghetti fitti) Ifelfitttiil^lt Ob otipljivih dokazih so propadle bminformislične klevete in naivni molk ieakcionani(!jiska POGLED NA NOVI STALNi PROSTOR TRŽAŠKEGA VELESEJMA, NA KATEREM SE JE JUGOSLAVIJA POSTAVILA S SVOJIMI PROIZVODI «In ti. » «Kurir sem na l;a ravlji P. 14.» — «Kol-ko časa-’» «5 mesecev!» «Odlično, k' mi-ta,- bataljona». Spet Primož. Delegat :z Tr. sta Poroča o bojih. Nemški pritisk vedno hujši. Prcsijo pomo-cj. vsaj inštruktoric. Dobro Darko naj gre! koloni Ìamioni 2 orožjem, vernega kolodvora, zasedli tudi južni l Juriš na Gorico Naši spet zasedli južni kolodvor.... Vse se zgrinja na Vogersko. Ničesar ne moreš ukreniti zoper to. In slednjič Goriška fronta. Nemci so prodrli v Gorico. Iz Gbrice silijo ven. Naši novi ba. Tržaški vzorčni velesejem je v poslednjih dneh precej oživel. Pretekli petek in soboto so zaznamovali vsak dan nad 20.000 obiskovalcev v nedeljo pa kar 35.000. Zato so šle po paviljonih prave procesije ljudi in je bilo tudi precej, prerivanja. Tržaški tisk posveča velesejmu vsak dan več kolon, toda pri tem ]e zelo značilno, da razen naših listov in «Corriere di Trieste» trdovratno mòl-či o jugoslovanskem paviljonu, ki tako silno zanima vse obiskovalce. Velesejem so obiskali številni poslovni ljudje iz Avstrije, Italije in drugih držav, razvile so se tudi razne kupčije. Vse to kaže, da se tržaški velesejem lahko še bolj razvije in da ima ta ustanova vse pogoje za svoj obstoj. Ko se človek sprehaja po velesejmu, odkrije vedno kaj novega, čeprav je opazovanje v teh dneh' precej težko, ker te veliki val ljudi kaj kmalu potegne za seboj. V našem zadnjem poročilu r« nam ušle nekatere zanimivosti, o katerih bomo spregovorili danes. Posebnost na tem velesejmu je helikopter, ki je bil v Trstu več dni. Ob svojem prihodu je zelo prestrašil ljudi na velikem trgu in povzročil tudi hude skrbi tržaškemu županu Bar-toliiu. Iz Italija je namreč prinesel zanj neko poslanico. Ko Pa se ni vedelo, kjer bo pravzaprav pristal, je moral ,tržaški župan letati za r.jim s svojim avjom od obrežja na veliki trg, nato k Sv. Justu, pa zopet nazaj. No, končno je župan le dobil v roke toliko zaželeno poslanico. Helikopter se je dvigal in pristajal na .terasi ravnateljskega poslopja na velesejmu. Za nekaj minut vožnje nad Trstom so računali 4.000 lir. Zato je imel helikopter le malo klientov. Vsekakor je povzročal pri dviganju velik ropot in zračni premik in precejšnje občudovanje Tržačanov na sejmišču. Pri svojem zadnjem obisku na velesejmu smo tudi opazili, da pri ERP-u še niso začrtali novih meja. Dva zemljevida namreč prikazu jela Italijo z mejo na Snežniku, kar se gotovo ni zgodilo PO pomoti in kar kaže, da Se italijanski šovinisti še sedaj ne morejo sprijazniti z novimi mejami. V paviljonu ERE doleti obiskovalce tudi ta sreča, da jih skoraj zasujejo S papirjem, to je s propagandnimi knjižicami, raz. glednicami, časopisi itd. Tu se človek spomni na pregovor, da se dobro blago samo hvali in da zanj ni potrebna tako hrupna reklama. Velik je naval obiskovalcev zlasti žensk na leseno hišo. Ta hiša stane brez opreme 1.850.000 lir Mizarsko podjetje Žerjal jo je opremilo z zelo okusnim pohištvom, ki ga obiskovalci ob-čudujejo in se kar ne morejo ločiti od njega. Omeniti moramo še mali paviljon za turizem, kjer . nas zlasti navdušijo šte- vilne lepe slike iz Dolomitov. V jugoslovanskem paviljonu se vedno gnetejo številni obiskovalci. Tu slišiš vzklike začudenja žensk nad lepimi izdelki! iz kristala in iz usnja, nad lepimi torbicami in aktovkami. Okoli strojev se vedno vrti veliko število delavcev in strokovnjakov, ki si stroje natančno ogledujejo. Vse kaže, da ni nič hasnila vsa komimfermistič-na propaganda, da so odi teh strojev samo etikete jugoslovanske. Eni občudujejo in tipajo moderni kinoprojektor, drugi stiskalnice, transformator, stružnico, stroj za kalupe, zračno kladiyo itd. Zanima jih vsaka malenkost. Ustavimo se pri skupini delavcev, ki diskutirajo z jugoslovanskim strokovnjakom. Z velikim zadovoljstvom pripoveduje delavcem, da so zgradili te stroje V tovarnah, ki stoje na zemljiščih, kjer je še leta 1945 rasla koruza. Delavci se kar ne morejo načuditi te--mu, pogovor med njimi in strokovnjakom postaja vedno bolj prisrčen. Čeprav tisk molči o tem paviljonu, ga bo ves. Trst spoznal Tisoči in tisoči ljudi so šli skozenj in so se seznanili z jugo. siov&Tfcko industrijo, obrtjo in poljedelstvom. Občudovali so stroje, precizno orodje, kroglične ležaje rude, kože, usnjene izdelke, tobak, cigarete, preproge, itd. Nič manjše ni zanimanje za razstavo strojev na prostem tik jugoslovanskega bifeja. Malčki se navdušujejo na'* industrijsko, lokomotivo ter se plazijo po njej in io ogledujejo, Drugi si natančneje ogleduie-jo cba kamiona, proizvod ma-’ibcrské tovarne avtomobilov, Ir akter ja iz Rakovice, poljedelske stroje itd. Poglavje zase je bife! Tu ?e vedno vrti ogromna gneča Tržačanov. Razni siadokusneži vzklikajo: «To je najierii «pa-, viljcn», ni je boljše stvari, kot so kranjske klobase I»-Nič manjše nj povpraševanje po pivu, te rami, Vipavcu n štajerskih vi nih. Naval nikoli ne. poneha, la-. ko da so prodajalci in blagajničarka vsi upehani. Medtem pa so razni ostmi bari jn. bifeji ■■ primeri z jugoslovanskimi skoraj prazni. Vsa propa- ganda ni reakcionarjem in ko minformistom torej nič pomagala. Tudi dekleta v prodajalni obrtniških izdelkov imajo potne roke dela. Pred prodajalno tik ob bifeju stoji vedno dolga vrsta ljudi. Največ prodajo seveda copat. Nekatere gospodinje jih kupujejo kar za celo družino. V prodajo gredo pa tudi razne vezenine, čipke, torbe, kovčekii Itd. Uspeh Jugoslavije na tržaškem velesejmu je zelo razveseljivo dejstvo. Z zadoščenjem poslušamo razne , obiskovalce, ki pravijo: «T«jL!Ki, r,a. jokusneje ureJ*U<«i». z veseljem opaž ki se preriva občuduje razs' te. Pri tem sr vo mlado Ju la v tako lm n l^ščo - in Predme- #v, f1® ho-w‘.ie zna-. ,* toliko ustvariti zlasji Tako ie tudi raz' na trža^rsejmu ko je stava mnogo pripor1 Se številni ? jr» —»c* drugače nimal®,|h! Oznanijo z nov0 j V Vansko stvarnostjo o njej praviln0 * I So^’t>o. .....................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiii||l,1rl||iniiii(iii primorski ljudskiJ!^! SPOMINIH 12 Danes pojdimo v Bazovico, da si tam ogiedlamo svojevrstno znamenje, ki nam ga je odkril dr. Jože Seražin, profesor slovenske gimnazije v Trstu. V pismu z d«e II. oktobra 1949. nam je poslal skico bazoviškega «pila» in natančen prepis lepega domačega besedila, kakor je vsekano v kamen. 82. napis Po podatkih prof. Seražina stoji znamenje v Bazovici ob stranski poti za vrtom gozdne policije, kjer gojijo sadike, ob ogradi, ki je last družine Ražem, po domače «Kraljevih». Naš fotograf ga je spretno ujel (gl. priloženo podobo I) s kraškim! zidovi, ogrado in vasjo v ozadju. Znamenje je zidano in ometano, pokrito s škrljmi,’ V gornjem delu je iz sivega kamna izdolbena niša s preprosto izoblikovanim prizorom križanja. Niša se zgoraj zaključuje s polkrožnim kamnom. Ob robu tega kamna pa teče 123 let star napis, ki ga smemo prištevati med najbolj zanimive, kar smo' jih dozdaj srečali. Ce prenesemo bohoričico v današnji pravopis, dobimo tole besedilo: Ne ukaže s tem piiem komun neč Ceger bo niva je gospodar od pila Te (= tu) more stat do perpetua. Morda bi a ustnega izročila v Bazovici mogli še kaj izvedeti o tem «pilu», a tu pri roki nimamo nobenih podatkov. K sreči je besedilo samo zelo zgovorna /li^Ojeg znamenje zraV^ (t1 V 8 (danes zaledinj®11® f !Vv>2adia žal ne pozna>,'a^ *ttav.enega tona, kako 56 Vj'v J;i po robu vaški [.O*11»), smemo sklepa1"/^ nasprotnike, kamenjem karrv ,fla je seveda kražK* «Mb toliko umakni/V*8 ob, tinskem, ampf/V^veu tu. S tem gel do živega, h ,‘h a mačega običaj »z ^ hia priča o san-oz* p1, j•'-Davosu gospodah" jifiujjkavii ili k- ve • - •ho. do. ra dn etn . V' i^Vu. »irvv vlit! •U*» ‘ega Qo. se mačega Po uradnem Svest bil na — . j,-di njim vlit- ^ -v , • duha. CEGEPpjlAj, SPODAR ot> „/di',ki Ob takem ft \ Se zdelo čudai^ J ►‘"J' t^ hehete zam^j* ’ \ e «ivo kamnito zna111 ‘•ra- ških tai ni Trsta , fC 58 h^e! Na teh up< P^iNit^3 dvajsetimi gi!> J, z, kr, štirih slo',enf pesti ter preklel lašistično svo-jat, ki je sedela gori v uredni. štvu. In zagorele so prve fašistične šole, potujčevalnice, kjer so ho. teli napraviti iz naših otrok poturice, vzgojiti izdajalce. Fašistična zver je besnela; upiralo se ji je ljudstvo, q katerem je v svoji nadutosti mislila, da je že popolnoma ukročeno, ker je Grazioli prisilil slovenske župa. ne na Krasu, da zahtevajo ukinitev lista «Edinost». In ko so zagorele te šole, je tudi y srcih našega ljudstva vzbuhnil pia. men odločnosti in odpora, trdne \plje in kljubovalnosti, da se r.'e bomo nikoli odpovedali temu, kar nam je bilo najbolj sveto: materina beseda. 10. februarja leta 1930 ponoči, na obletnico pogodbe, ki je zvezala Vatikan s fašizmom, se je razpočila y onem ostudnem uredništvu, v uredništvu «Po. polo di Trieste», bomba. To je bil najlepši in najodločr.ejši odgovor tem zverem, ki so mi-siile, da bodo nemoteno izlivale svoj žolč na nas. Srca naših ljudi so bila vesela, zadoščeno je bilo pravici. Fašistični zločinci so dobili zasluženo plačilo Ranjena fašistična zver pa je tulila in besnela, grozila in strahovala, hkrati pa se je tresla od strahu. Nič niso pomaga. H bajoneti fašističnih bataljonov, nič špijoni OVRE. To malo ljudstvo se je po svojih najbolj smelih sinovih uprlo in pokazalo svojim zatiralcem, da noče umreti, da ne odneha, do. kler si ne pribori pravice. Končno jg kvesturi in OVR] uspelo, da je .odkrila organizacijo. Po mestu se ie raznesla vest, da so aretirali Bidovca, Marušiča, Miloša, Spangerja Valenčiča in Goričane. Potem so fašistični čssopisi javili vest da je bila odkrita teroristična organizacija, da bo težka roka pravice udarila po kiivcih, da bo konec vsakemu odporu, kei da je ljudstvo mirno in ga ščuva le majhna skupina «di mestato, ri e sovversivi». Tedaj so jezik našega ljudstva imenovali «dia. Ietto carsico friulano orientale» in dejali, da je to ljudstvo po svoji večin! zvesto fašistični Italiji, pravi materi, ki gradi vodovode in peste ter skrbi za blaginjo tega ljudstva. Zapirali so oči pred stvarno-stjo in vtikali glavo v pesek kakor noj. Mislilj so, da bodo ločili ljudstvo od njegovih junakov, ki so jih hoteli prikazati kof navadne zločince. Naše ljudstvo pa se je one težke dni zaprlo vase in ni obupalo. Prihajale so vesti o mučenju naših junakov. Prihajali pa s« še vedno med nas lističi, tiskanj na tankem papirju: «Borba» ter «Becco Giallo», «Libertà» in še drugi listi iz Pariza. Rdeča barva njihovih naslovov je bila zg nas kakor iskra upanja, ki bo postala zopet zubelj. In dobro so nam dele besede italijanskih antifašistov, ki so obsojale fašistične zločine ter nam pokazale, da je tudi pošteno italijansko ljudstvo z nami. Potem je prišla novica, da se bo Izredno fašistično sodišče za zaščito države preselilo v Trst. in na kraju «zločina» sodilo obtožence. Tedaj smo vedeli, da bodo izrečene smrtne obsodbe, ker se je leto prej ravno tako zgodilo z Vladimirjem Gorta-nopn. Kmalu je bil ves Trst v tesnem ozračju tega procesa. Iz Italije so prihajala ojačenja karabinjerjev, miličnikov, kve--sturinov. Pozaprli so številne antifašiste, zdelo se je, kakor da bi bili v obsednem stanju. In prvega septembra 1930 se je pričela sodna komedija, ki je trajala Pet dni. Sodili so 18 obtožencev, goričko skupino pa so sodili kasneje v Rimu. Predsednik sodišča Cristini in tožilec Dessy sta na vse načine žalila in poniževala obtožence, odvetniki jih niso branili, temveč so raje govorili o «slovanskih hordah, in barbarih, ki so za časa Avstrije hrumeli z divjimi obrazi in razmršenimi lasmi po tržaških ulicah». Ljudstvo pa je bilo ponosno na svo-je junake, ki so se tako samozavestno jn pogumno vedli pred sodniki. Vse laži in vse obrekovanje tržaškega liska niso mogli zmanjšati občudovanja Ijud- 30. let smrti bazoviških junakov in 7. obletnica oborožene vstaje primorskega Ij udstva stva za svojie najboljše sinove. Petega septembra zvečer so objavile «Ultime Notizie» vest; Valenčič, Bidovec, Marušič, Miloš obsojeni na smrt z ustre-litvijv v hrbet. Mučno je odjeknila ta vest. Ono zadnjo noč je bilo vse naše ljudstvo s svojimi mislimi in čustvi pri svojih junakih, ki so jih naslednje jutro ob zori odpeljali v Bazovico, v smrt. V mesto so prihajale navsezgodaj mlekarice s Krasa in pripovedovale, kako so čule izmed dolge kolone kamionov slovensko pesem. Junaki so šli v smrt in peli. Drugi so pripove dovali, kako se je Bidovec, privezan k stolu, obrnil proti krvnikom, ker nj hotel biti ustreljen v hrbet, in da zato ni bil smrtno zadet, tako da ga je moral fašistični poveljnik s samokresom pokončati. Slovenska kri je poškropila bazoviška, kraška tla, poškropila je vso Primorsko. Bazovica je onega dne postala simbol, opomin, oporoka in zaprisega. Qd Krasa pa tja pod Triglav jo ljudistvo stisnilo pest in priseglo maščevanje. Fašisti so se zmotili. Niso videli v srca naših ljudi. Zaman so se radovali in pisali, da je sedaj strta in «izruta zla korenina». «Sovversivi jn mestatóri» smo bili ysi, ves naš narod, vse dotlej, dokler ne bi bila priborjena pravica. Bazoviška krj je bila seme, kj je rodilo bogat cvet in sad. Fašisti so kmalu na svoji koži poskusil;, dia se lahko posamezniki strejo, narod se ne da streti. Se za časa procesa so že občutili, da organizacije niso strli. Tam na Pivki je ravno one dni prišlo do spopada, kjer je padel tudi Kubec, ki se je do konca odločno boril s številnimi obmejnimi miličniki. Naslednje leto je jetični fašistični učitelj Sottosanti v Vrhpolju na Vipavslrem pljuval v usta otrokom, ki so govorili slovenski, Pa ga jc kmalu doletela zaslužena kazen. Se vedno so prihajali na deželo in. y mesto letaki in listi «Borba» in «Svoboda», «Libertà» in «Becc0 Giallo» in knjiga «Bazovica». Ti letaki in listi in knjiga so. nam pripovedovali o velikem odmevu tržaškega sodnega zločina v svetu, o ostrih obsodbah fašističnega terorja v vseh državah, med vsemi demokrati. Tržaški proces je odkril svetu kalvarijo slovenskega ljudstva pod fašistično Italijo in je zada] fa.šizpnu prvi močni udarec. Kljub vsej fašistični propagandi, d'a bi prikazali bazoviške junake kot zločince, se je njihov svetli lik, dvignil še više nad njihove sodnike in krvnike, prave zločince. Spomin na Bazovico pa 5e vsa leta suženjstva tlel v srcih našega ljudstva. Prišle sp med nas Grudnove pesimi in mladina jg na skednjih in senikih zvečer deklamirala njegove pesmi; «Mi sano minerji, zaril1 se v r0' ve....» Prišla ie druga svetovna vojna,. fašistična zver je preplavila tudi Jugoslavijo. Vnel se je osvobodilni boj in se kmalu razširil tudi ng Primorsko. Iskre, ki so toliko let tlete v srcih, so buhnile v plamen. Sepie iz Bazovice je začelo dajati svoj, Novi junaki so šli po zgledu bazoviških in s puško v roki uresničevali bazoviški te. stament. Ob razsulu Italije je zubelj upora zg,gorel po vsej Primorski, upor se je razširil do zadnjega kotička, ljudstvo je šlo osvobajat svoja mesta: na goriško fronto so hitele s fant», in možmi tudi dekleta in žene Baizovica je bila maščevana. Država, ki je y svoji oholosti mislila, da bo zatrla mali na-•’od’, se ie sesula v prah. Zato te dni praznujemo 20 letnico smrti bazoviških junakov, obenem pa tudi 7. letnico splošnega upora slovenskega ljudstva in propasti fašistične države, ki je. s krvjo naših sinov napojila našo zemljo. Toda ob tej 20. letnici fašističnega zločina in 2. letnici konca fašistične zveri ta zver zopet skuša zaživeti in dolžnost nas vseh jie. da ji stremo glavo in kremplje, preden se znova razbohoti. - -T pmb: ■ c, as? SSSSs^šS'* ne vsemu K vrati n a .. . . ...... , ZNAMENJE IZ 1. 1827 — V, OZADJU BAZOlVICA * S K O KRANJEC «Bij je samo moj. Vsako leto sem ga zaSe napolnil.» Spet mu pšitsStlfiUS Ven !? 10'^S^al na SoncU' To,Tlaž je zrl za njimi se obrnil H' Albinu in na pol dejal na pol vprašal: odkiSb0 *Uden je daneS' AU 86 mU k ,kai zSodik)?» Albin je «Ne. nič posebnega.» Tomaž je izpij še fri kozarce dedkovega? fn, ,to,m cigareto, ki je bilg osladha zaradi gotice, in odšel iz kleti. Albin je nalil pet steklenic vina, razmišljal o dedku ki mu ie prav ta čas zaklical v klet; ’ «Daj še dekletu piti!» Albin jo je poklical v klet in ji dal polh kozarec, jo gledal revno, kakršen je bil še nedavno saim, pa pomislil1, f.a , i lucrai postati gospodar bogatega grunta, na katerem bi taki ljudje še naprej garali! Ne, se je nasmehnil, dekletu pa dejal; «Pij, Pij-» Ko je odšla iz kleti, je še sam prišel ven s steklenicami in pustil klet, da se prezrači. Tomaž je medtem že odšel škropit. Dedek pa je velel vnuku, naj jima pripravi jesti, kar tu na soncu. Im ko je Albin razgrnil, je ded sedel na travo, si razkril osivelo glavo, posegel po mesu, ki ga je bil Albin narezal na kose. Jedel je, njegove oči pa so se spet zamaknile proti vinogradu in na ravnino spodaj, dokler nj naposled izstisnil jz sebe: «Pet let mi je bilo, ko se spominjam prve poti sem. Neki Lovrenci si je v bratvi pri nas zlomil nogo... pri stiskalnici. Zlomljena mu ja bingljala kot bet.-Tako že sedemdeset let hodim sem... Hodim», se je nasmehnil. «To je preteklost. Hodil sem. da, hodil...» Ko sta s® najedla je Albin vprašal: «Pospravim in zaprežem?» Ded je samo pokimal. Albin je pospravil, napojil kobili jn ju zapregel, zaklenil je klet, in ko je bil vse opravil, je dejal dedku: «Greva?» Ta je z očmi blodil od predmeta do predmeta, od trte do trte, od hribov do ravnine in se zdrznil, ko ga je vnuk predramil. Skobacaj se je na koleselj in tam negibno obsedel. Ko se je koleselj premaknil pa se je šele ozrl po hiši. Nato je vso pot po klancu sedel negibno, mrtev, ne da bi ga še kaj zanimalo. -* -X- -X Sele ko sta privozila na hraščansko polje, je spregovoril; «Peljal me boš po njivah..., kjer pač kaj imamo.» Albin se je sicer ozrl' po njem, vendar je zapeljal na poljsko pot, ne da bi kaj spraševal. Ustavil je pri veliki njivi, kjer je bilo do dva orala rži, poleg pa oral krompirja. Starec je stopil s koleslja, stopil do žita; njegova roka je zaijelsi povesmo klasja, kakor da ga hoče stisniti na prsi, a sd Ig njegove oči pasle na vsem tem. Gredoč je izpulil iž zemlje dvai kokolja, se vrnil na koleselj in sedel. A njegove oči so še vedno vi1} sele na rži in krompirju. Nepričakovano je ne da bi se ozrl po Albinu, dejal: «In te lepo njive ti nisi hotel!» Kimal je zagrenjeno? «Kakšna lepa rž, si videl?» In ne da bi čakal odgovora, je dejal'3 «Poženi!» 2e sta bila ob zadružni zemlji. Kakih pet oralov koruze je bilo skupaj. Brigade so bile pri okopavanju; moški so obsipavali s plugi, dekleta in ženske za njirni popravljale koruzo. Albin jie neherte ustavil, ker j£ videl, da so dedkove oči obrnjene po njivi. — Tedaj se je od brigade odtrgal sosed Zagorec, prišel počasi do Slavicovega koleslja se dotaknil najprej svoje, kape, nato pa prijel Slavica zsj levico v pozdrav: «Od kod pa vidiva?» A ko se je ozrl po koleslju zadaji in videl steklenice, si jie sam odgovoril; «Eh. iz vinograda!» Ko je videl^ da Sldvicove oči ležijo na njivi, je dejal; «Lepo koruzo imamo?, je ni take tu okoli!» Sele čez čas je rekel Slavic: «To bomo videli jeseni!» Zagorec se je smejal in dejal: «No le. — In delo? Kako se yam zdi? Govorili so vsi, da ljudje v zadrugi ne bodo hoteli delati. A zdaj poglejte baše brigade! Kar veselje jih je gledati! Samo kobil nam manjka, maramo si s kravami pomagati». K delu samemu Slavic ni imel prigovora. Pač pa je rekel sosedu pomignivši z glavo nazaj; «Tam si vzami steklenico in pij!» Zagorec si ni dal dvakrat reči in je globoko potegnil, pokimal refcog «se vidi, da jie vaš», in vrni) steklenico, pa dejal: «Eh. sosedf, lahko bi bili z nami! Fant sam vam ne bo zmogel, Premislite, no!» Ne da bi kaj odgovoril Zagorcu, je Po kratkem premisleku rekel vnuku; «Poženi». Albinove oči so ves čas visele na dekletu, ki se je za plugom bližala proti njim in mu že tudi pomahala, ko se je stegnila — bila je Veronika. Njena postava, z rdečo ruto na glavi se je živo odražala nad zelenp koruzo. «Poženi», je ponovil dedek in Albin je le moral pognati, samo pomignil je še Veroniki. Odpeljala sta se dalje po polju, se vozila od njive do njive in na sleherni domači postala. Vendar ded ni več stopil z voza. Naslonil se je sama na kratko ročico in strmel Ro njivi. Kakor zaklet je molčal po vseji poti. Dobri dve. uri sta se že vozila Pd polju in Albin je imel dovolj časa, dia je razmišljal, kaj naj vsa ta vožnja pomeni, ker kaj takega ded ni še nikdar počel. Vendar mu kaj pravega ni prišlo na um, razen d'a se mu je vsiljevala misel: morda se dedek Počuti slabega, na kraju da je in sluti svojo smrt. In zdaj ga on, Albin, zapušča?! Kakih naj še živi — Ko sta si ogledala zadnjo njivo, je ded kratko ukazal: «Pa še v gozd!» « Na severni strani vasi, na močvirnem kraju je bil velik hraščam-ski gozd, v katerem so Slavicovi imeli dva orala svojega; do tja j(e vodila porasla pot. Tam je Albin ustavil, skočil s kolesja, Za njim pa se je skobacal cioi še ded. Kobili sita se sklonili za travo, Albin pa je gledal za dedom, ki je stopil med debelo drevje. Spremljal ga je s pogledam, videl, kako se dedek ozira po slehernem steblu, v vrhove dreves, pa spet nadaljuje pot. Za čas mu ie sicer utonil med grmovjem, a se je kmalu spet prikazal. Ko se ie vrnil, je Albin videl na njegovem obrazu globoko žalost, in zdelo se mu je. da ima dedek vlažne oči. Gozd je''imel starec zelo rad. — Albin je Videl, da se mu je obraz močno spremenil. «Zdaj Pa domov», je dejal ded tiho, ko je sedel na voz. Ko je. Albin prisedel, mu je ded z glavo pomignil na gozd, ki je bil že poln prvih večernih senc, zakaj sonce se je še nizko nagnilo, p.a dejal: Tudi gozda ti ni mar? Ni čakal odgovora, pač pa sam'nadaljeval: «Gozd. njive, vinograd, vse to se mi je priraslo k srcu. Otrok sem najrajši stikal po gozdovih, hodil po njivah... Vse življenje mislim samo na zemljo in zanjo živim. Alj je še kàj več na svetu kot zemlja? Ne, nit Zemlja nas Je redila, zemlja nas bo zagrnila. Vi pa socializem, zadruge! Ali tam ljudje lahko radi imajo zemljo? Ne, ne morejo! Samo ti, ko si sam, jo lahko rad imaš, ko ti je več kot vse drugo na svetu, yeč kot žena. več kot otroci! Sajno zemlja mora hiti Vt tvojem srcu! Njej in zanjo moraš živeti!» Otresel Je z glavo, kakor da id spoznal, dia nima komu pripovedovati. «Domov», ie še dejal. (Nadaljevanje sledi)] 10 li JDSKi TEDNIK -^PST Za gospodinjo in dom NASVETI in odgovori ljudskega zdravnika K. V. Iz Sv. Križa: KakSni so znaki, ako nekomu zrak ne prija? Moja ne-eakinja namreC Je bila rojena v nižini, od koder se je pred letom preselila v obmorski kraj. Hujša In se ne potuti dobro, ieprav je sicer zdrava. Znanke mi pavijo, da ji verjetno zrak ne prija. Kaj naj storim? Ali se bo morala vrniti nazaj, ali ni nobenega drugega sredstva, ki bi ji pomagal? K. V. iz Kriza: Obmorska klima je precej različna od celinske in je zato tudi njen vpliv na človeški organizem poseben; ne prija nervoznim in slabokrvnim otrokom, ki ob morju izgubijo tek, ponoči slabo spijo in postajajo vsak dan bolj bledi. Ce ti znaki niso posebno izraziti pri vaši nečakinji, se lahko zadovoljite s tem, da jo vsako leto čez poletje pošljete na gorski zrak, v obratnem slučaju pa je bolje, da jo pošljete tja, kjer je živela do sedaj. L, P. iz Škofije: 2e delj časa čutim pri iztrebljanju neke težave. Z blatom izločam tudi nekaj krvi. Domači mi pravijo, da so to verjetno hemoroidi. AH je operacija potrebna, ali jih lahko pozdravim s kakim drugim sredstvom? Imel sem že lani nekaj dni te neprijetnosti, ki pa so minile same od sebe. Pojavi se mi v poletnih mesecih. Star sem 28 let. Prosim Vas za nasvet. L. P. iz Škofije: Hemoroidi se spoznajo ne samo po bolečinah, ki jih povzročajo med iztrebljanjem, ampak tudi ker dajo občutek tujega, kot en fižol debelega telesa v danki; do krvavitve pride, če je zaradi zaprtja blato trdo in rani tenko in že itak vneto sluz, ki pokriva hemoroide. Vaš slučaj je verjetno lahak in ope-zacija ni še potrebna, računajoč da Ste v dveh letih šele drugič opazili to neprijetnost. Prvi pogoj za o-zdravljenje je redna stolica in drugi, čistoča. Ne posegajte pa po močnih čistilih, ki vam bodo zaprtje poslabšali, ampak samo po lahkih odvajalnih sredstvih. Ne uživajte pikantnih začimb in močnih vin. Za lokalno zdravljenje uporabljaj kakšno mast, če so hemoroide zunanje, ali zatič-ke (supposte), če so notranje. (Mast ali zatičke vam bodo dali v lekarni). V slučaju močnega vnetja ležanje In burove’ obkladke. Dr. S. M. etrzAška= —KUHINJAH PARADIŽNIKOVA JUHA 1 kg. paradižnikov, 31 slanega kropa, 2 žlici masti, 3 žlice moke, pol korena, koreninico peteršilja, pol čebule, 1/8 1 riža, 2 klinčka, list zelene. V kropu skuhaj paradižnike In klinčke. Posebej pa praži na masti na kolesca zrezano čebulo, koren, peteršilj in list zelene. Zmeh čano potresi z moko, malo prepraži In zalij a paradižnikovo vodo ter vlij vse k paradižnikom. Ko je še nekaj časa skupaj vrelo, pretlači in precedi ter zakuhaj riž. Namesto riža moreš zakuhati tudi toliko ječmenčka ali saga". SESEKANI GOVEJI ZREZKI Sesekaj ali zmelji I kg govejega mesa; lahko tudi kake ostanke pečenke ali kuhane govedine. Priden! malo strte čebule, česna, zelenega peteršilja, 5 g soli, malo popra m 13 dkg namočenega ter ožetega kruha. Vse to z rokami prav dobro po-gnetl in razdeli v 7 ali 8 zrezkov, oblikuj jih, okroglo ali na štirikotni-fte, potresi z moko lir v vroči masti opeci. Pečenim odlij preobilno mast, WulJ malo smetane in juhe ali samo Juhe. Zloži zrezke na krožnik, ŠTRUKELJ iz MEŠANIH ZELIŠČ Napravi vlečeno testo iz i/g ! mo_ Ice, jajca, soli in vode. Speni 2 žlici presnega masla, pridaj pol aice drobno zrezane šalotke, krebuljice, «nete in nekaj žlic drobtin. Primešaj 2 jajci in 1/4 1 smetane, namaži razvlečeno testo, ga zavij v prtič, preveži z vrvico in kukaj počasi v slanem kropu pol ure. fb * m GOSPODINJA. MORAŠ BITI VEDNO SNAŽNO IN ČEDNO Nva PDErV,u; ìt£KOn takrat, ko sprejemaš ?,b1??ea^^kuhinjo je najbolj PRIMEREN lep predpasnik, ki SI GA BODO TVOJE PRIDNE ROKE LAHKO TUDI SAME UVEZLE KAKOR KAZE GORNJA SLIKA V Ce mati ne mole dojiti... Umetno hranjen novorojenček in | mleka. Pred obrokom napolnimo s dojenček mora biti pod stalnim čistimi rokami slekleničico z mle-nadzorstvom posvetovalnice za ma- kom in dodatno raztopino, tako da / Pr P IT) fyf'.'mlt'(s TfifnmnTlm niz ■»dvMit— I ~ ~ .7 _ a. t • , • „ ... tere in otroke, zdravnika ali strokovne bolniške sestre. Brez strokovnega nasveta, stalne kontrole napredovanja in zdravstvenega stanja otroka se ne sme niti začeti z umetnim hranjenjem. Posebno pozornost je treba posvetiti stolici. Normalen otrok ima navadno eno, dve, največ tri stolice dnevno. Te so precej krepke in rumene barve. Vsaka sprememba tako v barvi ali v številu zahteva zdravniški na svet. Velike važnosti za razvoj otroka je, da ne dobiva niti preveč niti premalo hrane. Ziv in suh potrebuje več kot enako star miren otrok. Namesto z vodo lahko omilimo kravje mleko, začenši od drugega ali tretjega tedna S sluzasto ìuhico, ki pomaga pri prebavljanju kravjega mleka. Za sluzasto juho vzamemo polno žlico UH gr) oluščenih žitnih zrnc (pšenice, riža, ječmena, ovsa). Lahko jih 'prej stavimo v hladno vodo, da se omehčajo ter jih nato v pol litra vode kuhamo na majhnem ognju približno eno uro. Nato zmes precedimi skozi gosto sito ali platno. Ne tlačimo! Cc je voda spovrela, jo dodajemo in pustimo, da še vre. Primešamo zrno soli. V četrtem mesecu dodajemo namesto sluzaste juhe moko, ki prav tako dobro vpliva na prebavo in je tečnejša od sluzaste. V začetku pripravljamo zmes z eno, pozneje pa z dvema žlicama moke (15 do 30 gr). Mešamo jo v mrzli vodi, nato jo vlivamo v vrelo in kuhamo 20 min. Dodamo tudi zrno soli ter sladkorja, ki naj tudi vre. Neprekuhan sladkor ni čist in dojenčku lahko škodi. Ker se rahitis začne pojavljati že pri tretjem mesecu in ker je ta bolezen pogostejša pri umetno hranjenih otrokih dajemo pozimi tudi D-vitamin, ki preprečuje tp bolezen. D-vitamin dodajemo v. obliki ribjega olja, pol do ene žličke dnevno. Poleg tega dajemo dojenčku tudi O-vitamin v sadnem soku. Začnemo z eno žličico in postopoma narastamo do 5 žličic. V petem mesecu navajamo dojenčka na gostejšo hrano, tako da mu dajemo zdrobov# kašo ali kašo od prepražene moke namesto enkratnega mlečnega obroka. V začetku šestega meseca dajemo otroku 4 obroke mlečne mešanice, en obrok mlečne kaše, kot šesti obvok pa naj dobiva zelenjavo, kot prvo slano jed. Najprej mu dajemo zelenjavo po obroku mlečnega zdroba po nekaj kavinih žličic, pozneje Po kot samostojno jed Sladkano vodo, sluzasto in mokasto hranimo prav tako v pokritem loncu na ledu ali vsaj p hladnem prostoru. Ko prekuharjamo mleko, moramo tudi dnevno pripravljati svežo sladkorno, vodo za redčenje se ne dotaknemo niti grla stekle-ničicc, niti roba posode, v kateri se nahaja hrana. Ce se bojimo, da mleko ni dobro, ga prevremo z dodatkom. Mleko se bp takoj sesirilo, če je slabo. Nepravilne hrane in ostankov od prejšnjega obroka ne smemo dajati otroku. C e nam hrane zmanjka, je bolje, da otroka potolažimo s slekleničico čaja. Preden damo otroku hrano jo pokusimo, toda kanemo iz steklcničice na žlico, nikoli pa ne poskušamo mleka iz stekleničiee. Med posameznimi obnoki ne smemo dajati dojenčku mlečne mešanice. Ce želi in če je lačen, mu damo osladkanega kamiličnega čaja. Dojenčka tudi ni treba prisiliti, da bi spil cel obrok, ako odklanja. Ce oti-o-k ne prenese mešanice polnomastnega kravjega mleka, mu po zdravniškem nasvetu lahko dajemo Zdravilno hrano kot n. pr. kislo, medeno, mleko itd. PRIPRAVIMO SADJE ZA ZIMSKE MESECE Sadje v kisu. K višnjam, olupljenim češpljam ali na štiri dele razrezanim breskvam prideni polovico toliko sladkorja v steklenice, kolikor tehta sadje, čez pa vlij dobrega, ne prehudega vinskega kisa, zaveži steklenice in jih postavi na sonce. Cez 8 dni odlij kis, dodaj nekoliko cimeta in klinčkov ter ga zavri; ko se ohladi, zlij zopet čez sadje, potem steklenice zaveži in postavi zopet za nekaj tednov na sonce. Ali skuhaj 1 kg 12 dkg sladkorja, 1/2 1 vinskega kisa in prav toliko vode, 8 g cimeta in 1 klinček in potem polagoma pridevaj 1 kg 68 dkg olupljenih češpelj, katere nato ohladi, tekočino še enkrat zavij, napolni, steklenico ter ohlajeno zaveži. Cez 8 dni te-ohladi, jo vlij Č£Z češplje, in steklenico dobro zamaši. Olupljene čtšplje. Dobro zrele češplje olupi in žvepijaj 10 minut ter suši na soncu ali na štedilniku. Nekoliko osušenim odstrani koščice in jih od obeh koncev stisni, da so lepo okrogle in se dodobra posuše. Suhe zloži v škatle in hrani na suhem prositoru. Breskve in maj'elice. Breskve polij z vrelo vodo. Nato jih olupi, razdeli čez polovico, odstrani ko ščice, zloži na lesene mreže ali deske ter suši na soncu ali na štedilniku. Suhe zloži v škatle in hrani na suhem prostoru. Olupljena jabolka. Jabolka kisle vrste olupi, razreži' na koleščke, jim odstrani ježke in pečke ter jih polagaj v vodo, v kateri je malo limoninega solca, limonine kisline galuna all soli. Ko se nekaj časa: močijo, jim vodo odcedi, zloži jih na leseno mrežo ali desko in jih suši v pečici ali sploh na drugem toplem prostoru. Suhe spravi v škatle in hrani na suhem. Suha zelišča. Roleti, kadar imaš na vrtu vsega v obilnosti, nareži majeron, pehtran, pmžiljko, šetraj, temez, žajbelj, meto, meliso in še zelen peteršilj. Vsako izmed teh dišav posuši na papirju in sicer v senci. Dobro posušeno zdrobi v prah ter shrani vsako posebej v škatli z imenom tiste dišave. Lahko tudi shraniš v škatle kar cele šopke teh dišav, toda vsako posebej zavito. F POMEN SOLI—i 1— ZA ORGANIZEM J Ali si moreš predstavljati kuhi-ujo brez soli? Kuhinjska sol je za življenje prepotrebna začimba. V krvi jo kroži pri zdravem človeku vedno stalna množina, čeprav jo stalno izločamo v urinu in z znojem. Ce ne bi telesu dovajali s hrano soli, bj jo telo s stalnim izločevanjem toliko izgubilo, da bi postalo to za naše življenje usodno. Ce se na primer zniža količina soli v krvi na manj kot polovico normalne vrednosti, se zgodi, da človek zgubi zavest. Nj dvoma, da je sol za življenje neobhodno potrebna, saj še celo žival, predvsem divjačina, željno liže sol, če pride do nje. Sol nam služi kot začimba, saj moremo s soljo napraviti jedi okusnejše, vendar se zdi, da ljudje prerazkošno uporabljajo sol. Dnevna poraba soli znaša pri nas nekako 15 do 20 gramov, čeprav jo zadratujg samo pet do še^ Ne smemo pa se tega slepo držati, temveč moramo vedeti, da jc količina porabljene soli odvisna od sestavin hrane. Znano je, da ljudje, ki se pretežno hranijo Z mesom, ne potrebujejo toliko soli, kot na primer agrarni narodi, ki se hranijo predvsem z rastlinsko hrano. Vegetarijanci torej rabijo več soli, kakor Pa ljudje, ki zauživajo mesno hrano. Vzrok je to. dia se ogljikovi hidrati ob prisotnosti kuhinjske spij lažje prebavljajo in pa da je v rastlinski hrani manj kuhinjske soli. ' Napačno je, da pod besedo sol io-zumetno navadno le kuhinjsko sel, ki je kemično natrijev klorid. Telo potrebuje namreč poleg le tudi še drugih soli, kot so kalijeve in magnezijeve ter kalcijeve soli. Učinek kalija je na primer nasproten učinku natrija. Kalij zmanjšuje vzdraž-Ijivost mišičnih vlaken, natrij jo zvišuje. Da povemo to z drugimi besedami; krčenje in popuščanje mišic zavisi od teh dveh soli. V telesu mora biti med posameznimi sedmi neko določeno razmerje, kot je v krvi. Dognali soj da so v krvi na sto delov natrija Štirje deli kalcija, dva dela magnezija in štirje deli kalija. To razmerje sliči razmerju, ki ga dobimo pri analizi morate vode, ki jo imamo zq zibelko vsega živega. Ce hočem-, da ostane organizem zdrav, se raz mer j c med solmi ne sme preveč spreminjati. Pri ledvičnih boleznih se zbira v tkivih telesa voda In krvni tlak naraste, ker se kuhinjska sol ne more izločati iz telesa skozi obolele ledvice ju na ta način veže preveč vode, kgjti organizem hoče obdržati vedilo enako koncentracijo sold. Ce imamo torej v telesu veliko sedi, rabimo zato tudi veliko vode, da sol «razredčimo». V takem primeru je sol škodljiva, zato predpiše zdravnik! takim bolnikom neslano «leto. Kake chranimc paradižnik v naravni obliki? Na več načinov lahko shranjujemo paradižnike v naravni obliki čez zimo; oglejmo si torej najbolj preprost način. Izmed paradižnikov, ki jih pri nas gojimo, je za shranjevanje najbolj primerna vrsta lukulus. Ta se razlilcuje od drugih v tem, da ima drobne, okrogle tn gladite plodove, ki vise na steblu kot nekak grozd (6 do 8 plodov); meso je bolj tanko. Za spravljanje je primerna tudi vrsta «humbert», katere plodovi so jajčasti, jako meseni in trdi. Ako jih hočemo ohraniti čez zimo sveže, ne potrgamo vsakega plodu zase, temveč odrežemo vseh 6 do 8 skupaj, in sicer tedaj, ko pričneta prva dva zreti, Ako bi pustili, da nam več plodov dozori, bi s tem nič ne pridobili, ker potem posamezni paradižniki zelo radi odpadajo. Te grozde obesimo na živo, vrv ali tudi na rogovile vej, da visijo vsak zase; tako pripravljene postavimo v zračno in suho shrambo (podstreš-je-lopa-skenedjn. kjer pozimi ne zmrzuje. Od časa do časa jih pregledamo in nemudoma odstranimo tiste, ki jih je napadla gniloba in tem najbližje. Tudi je umestno, da jih včasih nekoliko zažveplamo proti fdesnobi. KARBID o gospodinjstvu KARBID V onih krajih, kjer še nj speljana v hiše elektrika, se še vedno v precejšnji meri poslužujemo karbidnih svetilk za razsvetljavo prostorov. Te svetilke napolnimo s sivo trdo snovjo imenovano karbid. To snov pridobivajo v tovarnah tako, da pri jaki vročini žgo v električnih pečeh mešanico apna in koksa. Zakaj pa polnimo te svetilke s karbidom? Ce nalijemo na karbid vodo, se bo pričel stvarjati nek plin, imenovan acetilen. Ta plin je gorljiv. To se pravi, da ga lahko vžgemo s plamenom vžigalice. Acetilen gori z zelo svetlim, sajastim plamenom. Ce damo v acetilenov plamen porcelanasto črepinjo, bo na mah prekrita s plastjo črnih saj. Kadar je ves karbid izrabljen, tedaj se pretvori v belo, kašasto snov. Iz 1 kg karbida lahko dobimo 250 do 300 litrov acetilena. Kemijsko čist acetilen je brez duha. Karbid, ki ga uporabljamo za razsvetljavo, ni popolnoma čist. Zato se bodo pri močenju takega karbida z vodo tvorili poleg acetilena tudi neki drugi plini, ki povzročajo oni neprijetni smrad. Se nekaj nasvetov za one, ki uporabljajo karbid in acetilenske svetilke. Karbida ne sinemo nikoli pustiti na zraku. Zrak je namreč vlažen in zračna vlaga povzroča, da se karbid razkraja. Razvijajo se zdravju škodljivi plini. Zato moramo hraniti acetilen v zaprtih, pločevinastih posodah. Preden napolnimo s karbidom svetilko, ga zdrobimo v koščke, ki so nekaj večji od graha. Tako do-cežemo, da se karbid čim bolje izrabi. Onega dela svetilke, v katerega nasujemo karbid, ne smemo nikoli napolnili do vrha. Ko namreč do-kapavamo na karbid vodo, se karbid zelo raztegne. Zato moramo nasuti v svetilki le dve tretjini prostora s karbidom. Vsekakor polnim0 svetilko v suhem prostoru. Ce 1° polnimo v vlagi, se prične acetil«* 1 2’ takoj razvijati. Kadar ugasnem0 svetilko, jo pustimo nekaj časa nS prostem, da gredo iz nje še vsi preostali plini. Karbidno svetilko mor*' mo po uporabi vedno dobro očistd1, De tako preprečimo nastajanje apnene Skorje na stenah In dnu svetilk*' Se nekaj: prižigati moramo čist acetilen, Mešanica acetilena z zraK0^, Je namreč eksplozivna! Stran naših kmetovalcev A»J »H M PRIPRAVA SODOV KLETARSKEGA ORODJA IN KLETI PRED TRGATVIJO 3^3223 Se mesec dni nas loči od trgatve! Skoraj je že čas, da začnemo misliti, kako bomo očistili sode, vse kletarsko orodje ter pobelili in razkužili klet-. Dobro vemo, da je tudi od čistoče sodov, orodja in snage kleti, odvisna dobra pijača. Vino ima lastnost, da se navzame vonja in okusa od vseh stvari, s katerimi pri de v dotik o, za to nam mora biti ta lastnost v spominu pri vsem kletarjenju. Ker pride pijača najbolj tesno in za najdalj časa v dotiko prav s sodom, kamor jjo shranimo, je jasno, Ja ne sme imeti sod nobenega lastnega adi privzetega vonja, niti o-icusa. pa ne samo vonj in okus, tudi barvo potegne pijača nase. Zalo moramo tudi vsa morebitna barvila odstraniti iz sodov, preden natočimo vanje pijačo. Vso umivanje, izkuhavanje in luženje sodov ima torej en in isti cilj; odstraniti sodom vsak vonj, okus in barvilo! Kako to dosežemo? Ce smo sod, ki ga želimo pripraviti, šele pred nedavnim zpraznili. in če nameravamo natočitj vanj pijačo, kakršna je bila prej v sodu, ni veliko dela. Natočimo vanj čiste h!a<žhe vode približno za eno desetino njegove vsebine, stresemo vanj še nekoliko drobnih kamenčkov, začepimo veho jn začnemo sod počasi in previdno valjati in postavljati izmenoma zdaj na eno, zdaj na drugo dno. Cez čas izločimo vodo in nalijemo v sod sveže. Ta postopek ponavljamo toliko časa, da je voda, ki jo Iz soda izlijemo, popolnoma čista, brez vsakega vonja in okusa. O tem se prepričamo na ta način, da natočimo v čašo vodo, s katero smo nazadnje sod izplghnili in jo vzamemo v usta. Ce ima sod vonj ah' okus, ali če ni docela čist, moramo še nadalje izpirati, Ce pa je bil sod dalj časa prazen posebno, če smo ga med tem časom večkrat zažveplali, ne zadostuje izpiranje z mrzlo vodo, kajti ostanki žveplenih par so % zajedli v les in jih mrzla voda ne more astraniti, Pač pa bi jih iblužil mošt in pijača b dobila neprijeten okus. Zato mora-mo tak sod izpirati z vročo vodo. kateri primešajmo nekaj sode ali pa kakega drugega lužilnega sredstva, .(na pr. kuhinjske soli ali montatili). Vodo moramo vliti y sod vrčki ter veho dobro zabiti, nato pa dobro kotrljati sean in tja. Ker »ili V sodu nastajajoča para pri vseh razpokah in luknjicah navz-y®n, je pij takem parjenju najboljša prilika, da zadelamo razpoke med dogami s koruznim ali kakim ‘b'Uglm ličjem. Ce Pa ima sod prevelike razpoke ,se para v njem ne tvori ter ga je treba dati y popravi-k> iff potem ponovno zapartti. Važno, je tudi to, da je treba vodo izpustiti iz soda, dokler je še Vroča, kajti sicer o®tonc parjenje brez učinka. .Ce nameravamo sod od rdečega vina porabiti za belo vino, ga moramo toliko s kropom In sodo izpihati. dokler ne izgine iz vode. ki jo izlijemo, poslednja sled rdečila. E-r,ak0 z vrelo vodo vsaj trikrat do tkdkrat izpariti, če nameravamo ®°d. v katerem je bil do sedaj sa-ttlevec, uporabiti za vino. Poudarim ponovno, da je treba pri vsa-. m izpiranju izpustili vodo iz soda tovimo, kake barve je plesnivot. Ce so v notranjosti soda le tu pa tam manjše površine plesni, kj je bele barve, zadostuje navadno, da sod 3 trdo suho krtačo na teh mestih toliko časa drgnemo, da plesno-ba docela izgine. Nato ves sod oribamo še z hladno vodo, vstavimo dno, izparimo tolikokrat, ’da vonj po plesnob; docela izgine ter končno 2 mrzlo vodo Izplahnemo. Ce pa je plese.oba postala že sive ali zelenkaste barve, je to znak, da se je vjedla že tako globoko v les, da je s krtačo ne moremo več odstraniti, marveč le z obličem ali s struga-bom. Ce pa so plesnobna mesta postala že rumenkasta, ie plesnoba prerasla les že tako globoko, da jo je sploh nemogoče odstraniti in tak »od za pijačo sploh ni več uporaben. Tudj sod, v katerem smo imeli kis, za vino ni več uporaben. Iz previdnosti porabimo tudi sode, ki so bili plesnivi in smo jih ozdravili rajši za sadjevec kot za vinski mošt, ker je pač pri sadjevcu škoda manjša, ako je sod vendarle ohranil nekaj plesnivega vonja. Nove sode, oziroma sode, katerim smo vstavili novo dno ali do- izplahnemo in uporabimo prvič, če je le mogoče za sadjevec. Z mrzlo vodo izlužujemo tako, da nalijemo v sod do vrha čiste hladne vode, pustimo dva dni, nato Pa izlijemo to vodo in papolnimo sod s svežo. Ta.ko postopamo 14 dni, po potrebi Pa še dalj, doklej; pač voda ni popolnoma čista. Pravočasno je treba poskrbeti tudi zg dovoljno število veh, zamaškov in čepov, namazati obroče minijem in lakom, peto vijaka sodovih vratcih pa s parafinom. Pri roki moramo imeti tudi nekaj cementa ali kake dobre zmesi, da zadelamo razpoke pri sodih, ki puščajo. Nadalje je treba skrbno očistiti, to je Po potrebi s krtačo in vročo sodna-to vodo oribati, nato pa mrzlo vodo izprati grozdni mlin, stiskalni koš in vso posodo, s katero pride mošt v dotiko. Kajti ne samo sod, marveč tudi nesnažna in celo plesniva stiskalnica, mlin ali posoda nam lahko pokvari pijačo — in to nepopravljivo! V tem oziru ne moremo biti nikdar dovolj natančni in skrbni, kajti vsaka malomarnost se hudo maščuje. Obroče pri stiskalnem košu in vse železne dele pri mlinu sveže prelakirajmo z lakom,-ki ne sme imeti vonja, in ki ga ne moremo r/a noben način odstraniti. Ce takega laka ne dobimo, je bolje, da sanjo odrgnemo rjo in namažemo železne dele z jedilnim oljem. Končno moramo tudi klet pravilno pripraviti za pijačo, To se pravi, odstraniti iz nje vse prazne sode in vso navlako, ki se je v tem urab° «»«n^n^pTstrneV,^ to je Mučiti iz lesa tanin, k; sicer povzroča, da pijača počrni. Izlužujemo lahko S sodnato vrelo vodo toliko časa, da postane voda, (ki jo moramo še vročo iztaka-ti) popolnoma čista brez vonja in okusa. Nato sod z mrzlo vodo nekajkrat dobro omesti in prebeliti. Enako tudi očistimo podlage za sode in tla. Obenem je treba klet dobro prezračiti. Samo po sebi je umljivo, da ne sme klet sama, niti nobena stvar v njej zaudarjati po plesnobi ali po kakem drugem vonju, ki bi 11 ZIUNO GNOJENJE pot k dvigu produkcije v kmetijstvu pro- Vsak napreden kmetovalec dobro ve, da si brez hlevskega gnoja ne moremo zamisliti uspeha v poljedelstvu. Umetna gnojila imajo veliko vlogo v gnojenju poljedelskih kultur, toda hlevski gnoj je in bo ostal za vedno «kralj vseh gnojil», Hlevskega gnoja Pa pri nas na splošno primanjkuje. Pomanjkanje padavin v poletnih mesecih povzroča pomanjkanje živinske krme, kar je posreden vzrok slabo razvite živinoreje. Pomanjkanje živine pa pomen-i tudi pomanjkanje nujno potrebnega hlevskega gnoja. Omenili smo, da naši kmetje poskušajo nadomestiti hlevski gnoj z umetnimi gnojili, da s tem nudijo zemlji vse one rudninske snovi (dušik, fosforno kislino, kalij, apno itd), ki so potrebne rastlinam za njihov normalen razvoj in dukcijo. Umetnih gnojil kot pomožnih gnojil se s pridom poslužujemo. Toda če več let zaporedoma uporabljamo pri isti zemlji samo umetna gnojila, postane zemlja težka, zbita, bolna, po domače rečeno zastrupljena. Zemeljske bakterije, ki potrebujejo za svoj razvoj organske snovi, se v taki zemlji ne morejo razmnoževati. Zemlja pri vsem gnojenju s temj gnojili peša in ne more dati zaželenega pridelka. Nujno je torej, da pognojimo zemljo vsaj vsako drugo leto z organskimi gnojili, to je g hlevskim gnojem ali kompostom. Organska gnojdla ustvarjajo y zemlji «humus» ali sprstenino, kj zemljo rahlja, jo dela rodovitno jn v njej, bakterije laže uspevajo. S hlevskim gnojem ali kompostom damo zemlji vse, kar je potrebno rastlini. Ugotovili smo, ^ nam primanjkuje hlevskega da ^ — .------------j vret JUCUJJ lUlOJIJiKUj se ga seveda pijača takoj navzela. ( gnoja. Tudi komposta ne moremo ma, uporabimo le za povrtnine in ostale poljedelske kulture. Ne mislimo pa sploh po več let r.a sadno drevje in vinsko trto, ki potrebuje organsko snov enako kot vse ostale kulture. V teh primerih nadomestimo lahko hlevski gnoj s tako ime-novanim _ zelenim gnojenjem. Najbolj prikladen za zeleno gnojenje je vinograd. Vinograd pravočasno globoko preorjemo (oktober, november) ali prekopljemo. Nato enakomerno posejemo zimsko grašico, lupino ali mešanice teh rastlin. Zeleno gnojenje je uspešno, če »e v jeseni te rastline dobro razrastejo. Z a racij tega ne smemo sejati preredko. V jeseni posejana grašica, lupina ali kaka druga, stročnica (rastline ki imajo to asumst, da izkoriščajo dušik iz zraka) začne zgodaj spomladi odganjati in d »raste y polovici maja. Za podk »psvanje ali prc-oravanje je najbolja čas, ko so rastline v cvetju. V tej dobi so naj-bolj bogate s hranilnimi snovmi. Rastline, ki jih nameravamo poderati v cvetu, pokosimo ter jih pustimo en dan, da uvenejo, ker uvele laže podor jemo. Ne pozabimo, da večja rastlina da večjo zeleno maso, ki bo zemljo obogatela z organskimi in anorganskimi snovmi. Po-dorane rastlino obogatijo zemljo 3 .sprstenino (humusom) enako kot hlevski gnoj m s tem pospešujejo razvoj zemeljskih bakterij. Ce ob podkopu ali spomladi dodamo nekaj kalijevega in fosfatnega umetnega gnojila (na 1 ha 300 kg superfosfato in 100 - 150 kg kalijeve soli), smo zemlji nudili snovi, ki jih vsebuje hlevski gnoj. KMETOVALEC « septembru POLJEDELTSVO še Vročo. , Ako so<5 ni bil dodobra pomit, ko "II iztočen, seveda do sedaj opi-no izpiranje z vodo ne zadostuje. Q ^ih primerih je treba vratca. xorV?ma ano' Izvzetl ter notranjost ' *«> dobro odrgniti s krtačo, kate-^»amakamo v vroči sodnati razlo-j *' ®eIe na to sod lahko zapremo, trajno in z mrlo vodo izperemo. niQ -ie sod plesniv, kar spozna-saiuk. P° P,esnobnem vonju, ki Ugotovo3- ^ 3oda* j® treba Predvsem iče Dlnh kako globoko jfi plesnoba ^ivosi* 0' V vSakpAJ Primeru ple-vodja Z ugasi s tenkim, a fuSàfinim glasom, ki je planil tja do zadnjega konca barake. To je pomenilo, da mora vsak prebivalec ostati na mestu, kjer je. Zugastoy obraz je bil sicer namazan ts raznimi olji, toda vsa previdnost kljub temu ni mogla zabrisati nekaj globokih potez, katerih pred tremi leti na tem obrazu še ni bilo opaziti. Sicer je bil pa mož yideti zdrav, ravno prav rejen in uniforma je bila naravnost vlita n® obliknjeno telo. Na prsih sta mu bing-i Ijali velika srebrna in bronasta hrabrostna kolajna. Potem se je pričela delitev kruha. «Danes dofbi vsakih šest oseb po en komisi» S temi besedami je Zugast stopil k nosačem kruha fa začel deliti: «Ena, dve, tri, štiri, pet, šest — bumf! Ena, dve, tri, Stiri, pet, šest — bumf!» Vsakokrat je zletel na deske po en hleb. Drugega 'glasu ni bilo slišati. Včeraj je prišel po en hleb na vsakih pet oseb, predvčerajšnjim na vsakih osem, danes spet na (vsakih šest... Mir, ki je med razdeljevanjem kruha vladal po pro-storu, je Po odhodu krušne kolone postal še strašnejši; —: zdelo se je, da je bil še mnogo težji, kakor pa mir, k; je (zavladal v kaverni na Doberdobu, kadar je pred' njo ali pa nad njo razneslo granato najtežjega kalibra. Na spodnjem pogradu je čepelo šest vojakov, okrog čmorjavega, nalomljeni zidni opeki podobnega komisa. Bili so Slovenci Grum Janez in Fajdiga Franc, Bosanca Eavtovič Jaso in Turina Milan, Dunajčan Kalivoda in Nemec Barfuss. Sredi kroga je na deskah ležala čmo-trjava in negibna stvar, podobna ubiti, neznani živali, v katero so bile uprte oči šestorice. Ta strahopetni, prezirljivi, samogoltni in sovražni, a obenem tudi božajoči, proseči in obtožujoči pogled je zadostoval za spoznanje* (da je kruh nenavadno majhen, da se drobi in da mu bkorja sproti odpada. Iz režečih se razpok je gledal vanj« koruzni zdrob. Ko so se oči najedle oblegane podobe, so se obrnile y stran }n oblegovalci so se delali, kot bi jih med nje (vrženg kost nič brigala. Grum in Fajdiga sta strmela v deske gornjega pograda, medtem ko sta se Davtovič in (Turina zagledala tja na sosedni pograd onkraj hodnika, kjer je na deskah ležala podobna čmorjava pošast; Bar-ifuss in Kalivoda pa sta se zagledala vsak v svoj par čevljev na nogah. Vsaka sekunda navidezno hladnokrvnega, ravnodušnega in mrzlega ponašanja jih je veljala vsakega kapljo faVi, ki se je izcejala iz njihovih žil tako boleče, da jih Se zeblo pri srcu. Kajti vsi brez izjeme so bili tako lačni, da bi se bil vsak izmed njih z nenasitljiivo krvoločnostjo najrajši vrgel na izzivajočo negibnost pograda, jo z enim samim zamahom raztrgal in z enim samim goltom stlačil Y želodčno brezdno. Tlačil bi, dokler bi ne občutil sitosti. Tope, samogoltne bolečine so postajale z vsakim trenutkom bolj neznosne. Kljub temu so jim bili trenutki Čakanja ljubši, kakor to, kar jih je neposredno čakalo. Najprej je omagal Kalivoda. Bil je že skoraj dva meseca na zbiralnem oddelku in zato najbolj izgladovan od vseh. Zdravniška komisija se namreč ni mogla odločiti, ali naj ga pošlje domov, ali pa naj ga dodeli kadru, ali naj mu da A. ali pa C. izvid. Zato ga je pustila čakati. «Kdo bo delil?» je hotel reči, toda to, kar je prišlo iz njegovih, na desno lice potisnjenih, čudno zveriženih ustnic, ki niso mogle skriti majhne okrogle lukn}ice sredi iijih, je bilo bolj podobno telečjemu glasu, kadar se žival napenja na verigi, kakor pa človeškemu glasu. Rana, kS jo je tisto strašno noč dobit na hribu svetega Mihaela, mu je poškodovala jezik ter desno čeljust. Leto ant je ležal po raznih bolnišnicah, dokler se v službi majmopašnega, imperialističnega mrcvarjenja stoječi zdraviliški znanosti m s protezami in šivi posrečilo napraviti iz kape mesa in škrbin ustim podobno luknjo. Kalivoda 5e spet imel svoja usta, čeprav dva centimetra bolj na dlesno od prvotnih. «Deli ti!» je prvi odgovoril Fajdiga, fci je s Kalivodo Srred podlegal skominam kričečega -želodca. Fajdiga je pred nekaj meseci zbolel nekje na južnotirolski fronti fa je šele pred kratkim priromal v Lebring. Bosanec Davtovič, Jri se je rešil fronte s pomočjo rane na nogi in je v Lebringu ozdravljen čakal na vrnitev h kadru, je predložil; «Naj Grum razdeli!» Grumu je namreč neomajno zaupal od trenutka, ko sta se prvič srečala v življenju. Toda Grum se je takoj uprl: «Naj deli* kdor hoče, jaz ne bom!» s temi besedami Se je obrnil v stran, kot bi hotel pokazati, kako mu je kruh deveta briga. T|flaj se je oglasil Milan Turina iz Bosne, trenski Veljak, ki mu ni bilo še dvajset let, čeprav je bil v vojski že od dneva prve mobilizacije. «Naj razdeli Barfuss! Najstarejši je!» je rekel z nestrpnim glasom, čeprav se je tudi on obračal stran od fauha. «Res, naj Barfusg razdeli...!» Na en mah so pritrdili vsi: Barfuss je že dva tedna pretepal glad po Lebringu lin ga je bil bolj sit, kakor prej bataljona št. 100, čeprav 5e služil pri njem skoraj dve leti. Potem ga je izmed Vseh Lebringovcev služečih pri njem, zapustil zadnji, fck pred njegovo likvidacijo, ko so zadnje ostanke pri-»ejaJi 17temu pešpolku. Barfuss je bil eden izmed tistih Budnih srečnežev v svetovni vojni, ki so leta In leta lascili po frontah, ne da bi jih zadela najmanjša nesreča. Zato se >e v svojem obupu zatekel k driski, kar se mu Se posrečilo. Toda uspeh se mu je neusmiljeno mašče-WH. Pnšel je V bolnišnico v Stmišču na Spodnjem Šta- jerskem, kjer se je sešel s starim znancem Grumom, Bai1-fuss je bil zdrav, a Grum resnično bolan, oba pa ob dijeti, to se pravi, dan na dan nekaj žlic mleka in košček stare, posušene žemlje. Pred kratkim ju je Stmišče, glavni liferant Lebringa, vrglo v taborišče. Barfuss se je branil: «Zakaj bi moral ravno jaz deliti?» Delitev kruha je bil namreč najbolj nehvaležen pošel. Posamezne skupine so ga včasih delile po cele ure, odvzemale, pridodajale, tehtale, merile, primikale ali odmikale najneznatnejše drobtine ter se tu in tam naposled še steple do krvi. «Najstarejši si, zato ti priče». «Za tako čast vam še svoje griže ne pustim!» se je Barfuss surovo odrezal, ne da bi se ganil. Nekje na zgornjem pogradu, kjer so že delili, so se pravkar sporekli. Nekdo je klel, neki drug pa je.z zadirčnim glasom dejal: «Vprašam vas, ali smo še ljudje, ali pa smo že živina?» Nekdo v soseski, ki je to slišal, se je kruto zakroho-tal: «Niti ljudje, še manj pa živina!» Fajdiga se je ponovno obrnil k Barfussu: «Torej začni že!» Barfuss se je počasi dvignil na kolena. Pridrsal se je do kruha, izvlekel iz žepa precej velik nož in se začel pripravljati. Preden se je pa komisa dotaknil, ga je še od vseh strani ogledavaj, s strokovnjaškim pogledom. Ugotovil je, da stvar ne bo lahka, kajti kruh ni bil samo majhen, temveč je bdi videti tudi zelo krhek in na ne-katrih mestih je skorja že odpadala od sredice. Potem se pa je vseeno lotil. Dtrl je nož ob hlače in začel v vrhnjo skorjo zarisavati porcije. Najprej je potegnil ris čez vso dolžino. To se mu je očdvidno posrečilo kajti obraz se mu ie samozadovoljno raztegnil, To je bil že velik uspeh. Nato je skušal zarisati tri enake dele počez. To je bilo pa zaradi neenake debeline kruha, ki je bdi še nekako pretisni en, že težavnejše. Ko je prvič premeril, je bila ena porcija prevelika, druga pa mnogo premajhna. Zato je popravljal in črtal v skorjo nove rise. Pri tem nisi pray nič opazil na njem tistega svetega spoštovanja do svojega opravka, ki navdaja planince ter ljudstvo iz krajev, koder je borba za kruh huda in trda; bil je bolj podoben zločincu, ki z jezo zasaja nož v svojo žrtev, boječ se, da bi mu v zadnjem hipu ušla. Naposled se je zraynal in se globoko oddahnil: «Poglejte, ali je prav?» «Napravi, kakor hočeš!» so mu rekli nekateri mračni glasovi, medtem ko so drugi molčali. Ze med prvim opazovanjem so se prepričali, da je Barfuss nekako zadel. Nastal je mučen molk. Sem iz druge vrste pogradov se je začul prepirljiv glas; «Kako pa režeš, človek božji...?» Kot bi Barfussa ta glas zbodel, se je hipoma odločil in s štirimi hlastnimi, globokimi zamahi ra zvalil komis na šest približno enakih delov. Operacija se mu je čudovito posrečila in mož se je ponosno ozrl po tovariših, ki so zamaknjeni zrli V prizor. Težko je bilo reči, kateri kos ie bil večji in kateri manjši. «No?» Petorica se je obrnila h kruhu, ki ie majhnim neizoblikovanim možnarčkom jaodoben ležal po pogradu. «Vzemite!» jih je pozval Barfuss, še vedno klečeč pred kruhom. Nato se je pet parov poželjivih oči zaqelo kresati na ozkem prostoru, kjer so bili razporejeni posamezni kosi; pogledi so preskakovali drug drugega, ogledujoč si posamezne kose. Pri tem so bili obrazi le-denomrzli. Prvi je iztegnil roko Kalivoda in hlastno popadel kos, ki so ga izbrale njegove oči. Fajdiga se je skoraj razburil* ker mu je Kalivoda izpred nosa odnesel kos* ki ga je bil sam izbral, misleč, da je za spoznanje obilnejši od ostalih; zato se je tudi on hlastno pognal za svojim kosom. Hkrati so posegli tudi drugi. Na deskah je ostal en sam kos in sicer tisti, od katerega se je skorja najbolj luščila. Ho tem je naposled s prejšnjim nasmeškom segel Grum ter ga dejal za hrbet, kot bi ga skril. Njegov nasmešek pa ni bil podoben smehu zdravega človeka, temveč bolj joku bridko razžaljene duše. Pfvo poglavje «težke ure» je šestorica s tem opravila. H koncu je šlo tudi po drugih pogradih, nato se je pričelo drugo, še hujše in težje poglavje, namreč požiranja dobljenih porcij. Ro baraki se je že slišalo bolestno tleskanje dlesni in goltanje, vmes pa pridušeno stokanje ali pa enakomerno korakanje tistih, ki so bili najbolj obupani in v svojih dušah najbolj stoti, pa si zato niso upali jesti, temveč so skrili porcije v krušnike in se razbežali na vse strani, boječ se svoje lastne slabosti. Po baraki je zadihalo strastno, krvoločno vzdušje gladu.. Kalivoda, ki je prvi imel svoj kos kruha, ga je tudi prvi začel mleti. Ker je jedel le s težavo, se je stisnil y syoj kot, se obrnil k steni ter pričel s prsti tlačiti majhno koščke v usta. Jed mu je sproti silila nazaj, zato si je moral venomer pomagati s prsti. ' Drugi je popadel kruh mladi Fajdiga, za njim pa Davtovič. Zdelo se je, da nobeden ne drobi kruha, temveč da požirate cele kose. Turina je še vedno držal svojo porcijo v pesteh in se naslajal ob misli, da bo on kruh še imel, ko ga bodo drugi že pojedli. Toda strasten, sa-mogolten grč, ki je medtem privrel iz Fajdignega g rt anca, je omamil tudi njega, Barfuss si je najprej z nožem odrezal tenek košček iri ga počasi, premišljeno deval v usta, kot bi obhajal sani sebe. Okus, ki se mu je nato razlezel po ustili, ga Se pa ... hipoma razdražil to naslednji kos Je bil že cela tretjina ,x dobljene porcije. Grum se je edini skušal zdržati; s po»: -*•»„ časno, okorno kretnjo se je stegnil proti taušnlku in spini r. stol vani svoj kos; nato se je dyignll in s počasnimi koraki - Mlad, čokat Poljak, ki ga je bilo .toliko, da bi požrl celega ovna, je po zadnjem požirku, ki mu je vidno lezel po grtancu, ves osupel obsedel na pogradu, iz prsi pa se mu je izvil presenečen vzkrik. Medtem se je Grum vračal proti svojemu ležišču; poznalo se mu je, da je razburjen in da se y njem borita dve sili, ena. ki hoče biti človeška, pametna in se upira ukazujočemu nagonu želodca, druga pa je bil sam ta nagon, ki je prihajal nekje iz osrčja njegove biti. Naval nagona je bil tako silovit, da se mu je skoraj nevarno za-meglio pred očmi. Kakor bi gledal skozi dremavico, je videl, da sedijo Fajdiga, Davtovič, Barfuss in Turina drug poleg drugega podobni jastrebom, ki so pravkar namesitp pričakovane obilne kokoši požrli suhega vrabca. Njih oči so bile osuple, njih obrazi bolestno presenečeni. Mogoče sta pretekli dve minuti, odkar jih je bil zapustil, a njih dlesna so se že ustavila; Fajdiga je uprl vanj svoje oči, ga nekaj hipov brezizrazno motril, potem pa zaklel z zategnjenim glasom: «O, ti hudič, ti...!» Grum se je tedaj brez pomisleka spustil na kolena, se dotipal kruga in ga začel tlačiti v grtanec. Preden je pojekla minuta, je kos izginil, Grumu pa ie ostal v ustih le pekoč, razdražljiv okus. Tudi on je občepel na deskah. Zadnji se jim je pridružil še Kalivoda-. S tem je bilo končano tudi drugo poglavje «težke ure». In tej je sledilo «čakanje». Opoldne bo «bodeča žica», smrdljiva zelenjava iz kdove kakšnega posušenega, nikomur znanega plevela, zvečer črna čorba, kava imenovana, jutri zjutraj spet taka čorba, dokler ne napoči čez štiriindvajset ur nova «težka ura»... Pomalen je baraka zopet začela oživljati. Iznenađenje želodcev je minevalo, bolečine dlesen so ponehavale to staro, vsakdanje življenje se je naselilo PO prostorih. Šestorica je še vedno čepela na pogradu in čakala, ne vede časa. Dnevi so počasi minevali, teden dni v Lebringu je bil podoben mesecu na fronti in mesec najmanj letu dni zunaj za visokim plotom iz bodeče žice, ki je obdajal taborišče. Sem in tja je komanda barake potrebovala kako delovno kolono, bodisi za kuhinjo, kjer je lupila krompir ali žagala drva, bodisi za kaka druga dela. Razen tega so vsi nestrpno čakali zdravniških pregledov, dodelitev k drugim oddelkom, sprememb in sprememb... Kalivoda ni mogel dolgo molčati. V njegovem grlu je kmalu pričelo nekaj grgrati, hkrati pa so se mu oči zasvetile v strastnem ognju. To je bilo znamenje, dà hoče govo riti. Navzlic pohabljenosti je imel Kalivoda čuden nagon, da bi govoril, neprestano govoril. Ta nagon je podkrepil še zdravnik, ki mu je priporočal, naj kolikor mogoče glori in vežba jezik, da sl bo s jem izboljšal gibčnost govo filmih organov. Nekaj časa je mlel, kakor pes, ki bi rad povrgel prehitro požrlo kost, potem je izdavil, kar mu je bilo na jeziku; «Zdravnik mi je rekel, da bom jutri ali pojutrišnjem prišel v barake za rekonvalescente. Tam je mnogo bolje, kakor tukaj.» Tovariši so ga komaj razumeli. Kalivoda je y svojem hrepenenju, da bi se rešil zbiralnega oddelka, res verjel, da je povd bolje kakor tu, To je ponavljal že ves mesec. Tovariši so ga pomilovalno gledali in molčali. To pa je Kalivodo spravilo iz ravnotežja, misleč, da se tovariši pretvarjajo zaradi njegove pohabljenosti. Vstal je in jih demonstrativno pustil same. «Zakaj pa tega siromaka ne pošljejo domov?» je vprašal Davtovič, ki se še ni utegnil seznaniti z režimom* Id je vladal y taborišču, «Ha, ha — domov!» so se zasmejali drugi, «na/zaj h kadru ga bodo poslali, pa ne domov-.» «Saj je vendar invalid!» je poudaril Davtovič. «Invalid? Seveda je, toda za Klavnice je še vedno dober!» mu je odvrnil Fajdiga. Kmalu nato je pristopical k njim mali, suhljati Na-mefst. Nosil je barye 17. pešpolka in je v baraki veljal za čudaka, oziroma za človeka, ki ni bil pri pravi pameti. Nekateri so pa trdili, da se je nalašč pretvarjal, da bi »e bolje odrezal pri generalnem zdravniškem pregledu. Obstal je pred njimi, jih svetlo pogledal, potem pa d|ej.al s skrivnostnim glasom: «Jaz imam še kruha, kruha...» Po teh besedah se je glasno zahihital, še malo1 postai. Kakor bi čakal odgovora, in ker ga ni dobil, jih je ošinil z izzivalnim pogledom ter izginil dalje po baraki. Vsi so molčali. Xa Namer st je redno vsako 'jutro po «težki uri», hodil po baraki to zaustavljal skupine ter posameznike, ponavljajoč svoj: «Jaz imam pa še UruUfc hi, hi, hi...» «Kaj napravi vojska iz človeka!» je čez nekaj ča» povzel Fajdiga. «S tem Namerstom sva skupaj prišla “ regimentu. Bil je normalen človek in radi smo ga tonete Na fronti pa je poleg njega prasnila granata in od' tisti!) 'dob ni nič več z njim. Meni ga je žal, kakor bi bil n\0} brat» «Počakaj! Takih, kakor je on, boš imel kolikor b0*? hotel» Grumov glas je bil skoraj žalosten, «Danes, jut13 lahko postanem tak jaz, ti, Turina, Baifuss...» Nato so se spet vsi pogreznili y molk, kakor bi ^ kali, da se bo kaj zgodilo. Toda minil je ves dopoldan, brc* kakega dogodba. Sele proti kosilu je prišla pošta. P0* barake še je zgrnilo tja, kjer je imel komandant bara*?* svojo «pisarno», namreč posteljo s slamnjačo v kotu Jfl mizo poleg nje. Le malokdo je pričakoval kako pismo, vae. Hiruge je gnala le strast radovednosti, dia bi slišali V»® imena tistih, Hči so bili že povezani z zunanjim svetom.. «Fajdiga Franc, pianto in denarna nakaznica!* Je Vpil Zugast, - «Hier» ae je oglasil Fajdigd. Cim Je prišel j? I***®"S »e takoj pisal domov in ja» prosil, noj mu pošljcJ0' Krajcar, Osem dni fa glej, vag je tu! — Ufafaljevonje prihodnja*. Kultura • umetnost ■Jl^MjlBJMit l'fl 13 Pred razstavno sezono v galeriji “Scorpione,, v 7 rstii / soboto fine 9. seDt. se zaCne novo I dneh' od in no _ . umetnikov je najavljena predvsem samostojna razstava Bogdana Groma, kasneje pa razstava nažega akvarelista Roberta Hlavatya, za njim pa Se našega koprskega slikarja Rudolfa Sakside. Od drugih izventržaških slikarjev so predvidene predvsem razstave Goj-mira Antona Kosa iz Ljubljane, ene- 5š§š=s§ =šssst— «Scorpione» z razstavo mladega slikarja Klavdiija Cerniig»ja-.UrsiCa Otvori' tev bo kot obifajno ob 18. uri zvečer. Kdor nekoliko sledi tržaško kulturno Življenje, mu je jasno, kolikšen delež ima omenjena galerija v življenju in razstavnih prireditvah tržaške likovne umetnosti bodisi slovenske ali italijanske. Saj je to edina galerija, ki Stalno razstavlja dela upodabljajočih umetnikov (slike, grafike in kipe), «Jela, ki so na dostojni umetniški višini in se ne da zavesti na kako trgov-sko-špekulativno delavnost, kot to delajo vse ostale tržaške razstavne galerije. Je pa tudi edina, ki ima in more imeti v Trstu svoj napredno u-metniški program. Napredna, živa, tvorna sodobna umetnost, ki spremlja In vodi sodobno življenje in njegovo trdo delo, ima tu svoje zatočišče, pa naj pripada umetnik kateri koli narodnosti. Tu so se vrstile razstave tržaških umetnikov, bodisi Slovencev ali Italijanov in inozemcev, italijanskih, slovenskih in drugih. Naj obudim le spomin z nekaj imeni, da bomo imeli vsaj približen pojem o vlogi, jo ima umetnost posebno še za slovensko umetnostno življenje v Trstu: ono, ki nas predlvsem zanima. Od tržaških slovenskih slikarjev so v pretekli seziji razstavljali in sicer z zelo pomembnimi, čisto izvirnimi deli s samostojnimi razstavami: Avrelij Lukežič, Jože Cesar, Avgust Černigoj in'Lojze Spacal. Sem lahko Štejemo v neki meri tudi razstavo loriškega slovenskega rojaka L. Spaz-napana, ki sicer živi v nekakem umetniškem nenacionalnem (ne smemo reti «internacionalnem», ker vsaka res-niitina «internacionalnost» predstavila določeno «nacionalnost», na katerem koli področju, kot to pove že »am izraz, še najbolj to velja pri Umetnosti in jezikovi kulturi) področju med Turinom iff Parizom. Tu je treba spomniti še na Klavdija Cer-nigoja-UršiCa (ta ni v nikakem sorodstvu z znanim slikarjem Avgustom Černigojem), ki je bil že razstavljal kot že omenjeno v preteklem letu na otvoritveni razstavi t.im. «skupini zelenih» (gruppo verde). Od Italijanov moramo opomniti med tržaškimi na že omenjeno «skupino zelenih», skupino mladih naprednih umetnikov (Cerne, Coloni, Ferfoglia, Maovaz...), •ned drugimi italijanskimi pa na skupno razstavo furlanskih (Canci-Magna-"o, Celiberti, de Cillia, del Rocco In ^oschiano), skupino važnih milanskih (Cappello, Cluni in Meloni) ter sku-Dino florentinskih slikarjev (Caponi, araoni, Pregno, Tardi in Venna), •kije osebno razstavo risb, grafik in arikatur milanskega socialističnega - ikarja Franca Rognoni-ja, ter osebno Razstavo lombardskega akvarelista Al-r,,eda Zecca. Nič manj važna mi vloga, ki jo vrši ^Škorpione», ki posreduje tržaškemu kulturnemu življenju poleg Italijan ^e poznaje drugih izventržaških 'Ubetnostl in s tem doprinaša na poti •Uedsebojnega kulturnega spoznavanja 7® kulturno zbliževanje med narodi, ^ tu prebivajo. V prvi moramo ®|beniti nekaj, slovenskih razstav, ki ^• tržaški javnosti prvič v nekoliko **11 meri pokazale sodobno sloven-0 umetnost z osebnima razstavama matih slik Franceta Pavlovca v 20.5. do 2.6. t.l. Važni na tem področju sta bili še razstava reprodukcij velikih umetnin modernega angleškega slikarstva, ter za zaključek sezije razstava risb zelo važnega sodobnega francoskega slikarja Eduarda Pi-gnon-a, ki je bila vse premalo opažena. Hoteli smo se vsaj približno poučiti, kakšne namene ima galerija za nastopno razstavno leto. Kakor razumemo, da ni lahko ne umestno z gotovostjo napovedovati program, ki ga ni mogoče z vso točnostjo vnaprej določiti, so vendar precej gotove vsaj nekatere razstavne prireditve, poleg drugih, zavitih še v megleno nejasnost teženj in prizadevanj. To seveda v smeri glavne poti, ki ostane prejkoslej neizpremenjena. Qd tržaških slikarjev bo otvoril se-zijo mladi obetajoči slovenski slikar PROSVETA naj takoj opomnimo, da sedaj razstavlja nekaj del tudi na sedanji «Biennali» v Benetkah. O važnosti tega mednarodnega priznanja bomo imeli vsaj malo pojma, da je bilo iz Trsta poslanih nekaj 100 zabojev knjig, od katerih so bile prepuščene k razstavi le omenjene Černigoj — Uršičeve in še nekega drugega tržaškega slikarja (poleg seveda nekaterih starejših povabljenih slikarjev.) Naj takoj opomnimo, da bosta kmalu razstavila na skupni razstavi mla-db slikarja Cerne in Coloni od že omenjene «Skupine zelenih», kar že tudi pomeni lep napredek v prizadevanjih mladih okrog «Scorpiona». Od drugih Tržačanov je predvsem razstava Antona Furlana, ki je tu že razstavljal v skupni razstavi z drugimi slikarji. Predvidene so še razstave nekaterih drugih tržaških ii* Italijani skih slikarjev. Od slovenskih tržaških Ljubljani, ki sedaj razstavlja na «Biennale» v Benetkah. Za njim pa bo razstavljal eden najvažnejših slovenskih grafikov Miha Ma-leš iz Ljubljane svoje grafike. Od italijanskih umetnikov še ni izdelan program. Najbrž bo razstavljal znani italijanski grafik iz Milana Cuniolo. Od drugih je zaenkrat predvidena še razstava znane ameriške slikšrice Jean Clad, učenke znanega francoskega esteta Andre Lothe-a. O njej naj opomnimo, da živi sedaj v Trstu, a da je že razstavljala tudi v Parizu’ in tam dosegla nekaj nagrad. Želeti je le, da bi to živahno umetnostno razstavno delo, ki je že v prejšnjih letih precej doprineslo k zanimanju širokih tržaških slojev in k precej jasnejšemu razumevanju likovne umetnosti, letos še poglobilo svoj kulturni vpliv na umetnostnem področju tudi med Slovenci. JELINČIČ t. hted tjuddfaòitt Openci z "Vozlom,, v Portorožu in Šlandrežu Po uspeli premieri na Opčinah je openska dramska družina gostovala s Petrovičevo komedijo «Vozel» 13. avgusta v Portorožu, 20 avgusta v čtandrežu pri Gorici in 3. septembra v Lonjerju. Pri vseh teh predstavah so mladi z Opčin dokazali velike igralske sposobnosti in vigranost celotne družine, kar je redkost pri diletantskih odrih. V štandrežu pri Gorici so jih tamkajšnji Slovenci prisrčno sprejeli. Predstava je bila dobro obiskana, gledalci niso štedili z odobravanjem. Po igri jim je domača dramskV družina priredila večerjo, na kateri je zapel štandreškl pevski zbor. Taka gostovanja med zamejskimi Slovenci samo utrjujejo povezanost in spodbujajo prosvetno delovanje zato pričakujemo, da bodo v letošnji sezoni tudi druga prosvetna društva z našega ozemlja nastopala na Goriškem, prav tako kakor v coni B ter da bomo tudi v svoji sredi pozdravl- PRIZOR IZ IGRE «VOZEL» U kot drage goste Igralske družine in pevske zbore z Goriške in Istre. V Lonjerju so v nedeljo 3. septembra sami domačini popolnoma na-polnili precej prostorno dvorišče v gostimi «Pri županu». Domačini so tudi sami pripravili prav lep oder, na katerem so se openski igralci takoj znašli in ustvarili s svojo igro med seboj in gledalci neverjetno dober konktakt, ki se je stopnjeval vse do konca predstave. J SNG vstopa v novo sezono Slovensko narodno gledališče Je ^®rlo sezono 1050-1051 s predstavo o '6rove komedije «Tartuffe» v •*ianCni 2’edal>š*u na stadionu «Prvi heii8 Uspe!a predstava, ki zaradi oj, ^"Joega vremena na prostem že a *°"cu lanske sezone ni imela hiajh' i® k'Ia tudi tokrat, zaradi pre-Ve^'1* r®klamc premalo obiskana, hi]. :>r i® od začetka do konca priteg-dili o"386 gle so lahko sloveni vsemu ‘ekstu, ki se na no-^ odru prav razločno sliši. ye »Tt tia bodo naslednje predstavo oKr ?d° ve{;eri maI° toplejši, do. 'V&ili lSkanl’ tako da bodo ‘Sralel Sčenje Svt>^ zasluženo zado- pereti niso 'postavljene kake visoke zahteve in da lahk-o vsa ta dela opravljajo povprečni ljudje. Zaradi tega ne moremo govoriti pri opereti o kaki visoki umetnosti. Zelo čudno se mi zdi, da je gledališka Uprava na tržaškem gradu dala po zelo uspelih treh operah za konec se dve opereti. Potrebno bi bilo, do se program dviga in da ne pade na tako nizko raven. Uprizoritev operete «Vesela vdo-Ako hočem ■omvìbnr, , , ,. . , bd>’ ^ privabila na prostorno dvo- grizoritev kakega glasbenenn dp SCenogr^' kl °^er pripravi. To ni- nsce tržaškega gradu mnogoštevih • J** yl(*soeTLega «€- so majhne stiinvi in 11x0 in nnrrm- n n nbini-n o+n.r. , ’llllllllII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||1||M|j||^||||||^|!|||||u||||||^ na MaSImn gladu ali mkajj mitii o opelelnj um&luobti A u* 11 y-i A st ■. _ . . uprizoritev kakega glasbenega dela, je nujno potrebno, da si najprej napravim sliko, kako je bito to delo ustvarjeno, odnosno kakšni so bih pogoji za ustvaritev takega dela. Se več, primerjati moi-am naj-prej tako delonajvečji stvaritvi v tej glasbeni panogi, to je operi. Za opero je potreben najprej libreto, to je besedilo, ki je napisano v verzih. Libreto sam po sebi je že umetnina, ker ga je napisal nekdo, ki je te stvari vešč in takih ljudi je na svetu zelo malo. Libreto je potem glasbeno obdelal komponist, ki je trdo delal, da se mu je vsa glasbena snov posrečila. Veliko je bilo glasbenikov, ki so poskušali pisati opere, vendar je prišlo do tega cilja le malo njih, ki so dosegli uspeh in priznanje. Za uprizoritev opere je potreben predvsem dober orkester. Tu ne morejo sodelovati samo amaterji (ljubitelji), temveč zaradi zahtevnosti partitur sami Solani instrumentalisti. Tak orkester vodi potem operni dirigent, ki mora imeti posebne lastnosti, ki jih pa vsak posebne last-dirigent nima. Za uprizoritev so nadalje potrebni pevci-nosilci raznih vlog, ki imajo posebne pogoje za tako petje. Potreben je tu operni zbor, balet itd., ki' se vključujejo v skupnost z orkestrom. Potreben je režiser, ki ppstavi delo na oder in so majhne stvari in vse to opravljajo ljudje, ki so se v tem usposobili. iz vsega tega je razvidno, da so pri ustvaritvi opernega dela delovali res pravi umetniki in da so pri uprizoritvi sodelovali tudi ljudje visokih sposobnosti. Iz tega je razvidno, da je opera res zahtevna stvar, in zaradi tega velika umetnina. Kaj pa pri opereti? Pri opereti je libreto pisan nekaj v nevezani besedi in le malo v. verzih. Opereto bi Lahko imenovali spevoigro, ker se tudi mnogo govori. Kar je petja in glasbe sploh, se giblje vse V valčkovem tempu in tempu koračnic. Libreto sam nima posebne književne vrednosti, ker operira navadno z neslanimi šolami in dovtipi in je dejanje plehko. Komponistov takih vrst del je mnogo več, ker niso potrebni tako visoki pogoji kot pri operi. Za uprizoritev operete niti ni potreben kak velik orkester, ker zmore tako partituro tudi majhen orkester. Tudi dirigent je lahko povprečen glasbenik, ki zna dobro mahati tričetrtinski in dvočetrtinski takt. Pevci tudi niso najboljši, „ zbor je lahko tudi manjši in balet pie-je lahko tudi manjši in balet plešejo lahko povprečne baletke, iz vsega tega je razvidno, da pri o-. no občinstvo, ki se je zabavalo ob neslanosti dovtipov in šal v kolikor se je slišalo- Tega so bili deležni samo oni, ki so bili v. sprednjih vrstah, ker se je glas v sredini popolnoma zgubil. Naslovno vlogo je pela Marika Magiary še dokaj dobra subreta. Se bolj so ugajale njene telesne oblike utesnjene v ozko toaleto. Tu pa tam si je dvignila tudi krilo nad kolena in metala svoje nožice naprej in nazaj. Nekaj posebnega pa je bil balet. Občinstvo je divjalo od navdušenja pri najbolj neestetičnih gibih plesalk- Pri petju so solisti dosegli višek posebno na mestih, kjer se Čujejo besede žu - žu, fru - fru, lu - lu, clo - clo. Prosim vas, ali ni to umetnost? Ne vem, čemu so uporabiti tržaško fUha/nnonijo za to pi-iliko in Pa operni zbor. Vsekakor je v. jilmu dana večja možnost, da se zabavaš poceni in mer goče bolje, kot pa pri opereti na prostem. Ce so hoteli prireditelji tega operetnega festivala zaslužiti denar, bi nadaljevali kar z opernimi ^ predstavami, ki so bile tudi odlično obiskane in ki sso v moralnem pomenu mnogo bolj pomenile kot po te neslane operete. V Jugoslaviji so po osvoboditvi opereto odpravili in. bilo bi prav, da se ta odpravi za bedno. MILAN PERTOT Po uspeli kolektivni slikarski razstavi v. Ljubljani razstavljajo tržaški umetniki v Celovcu v Kuenstlerhausu. Na otvoritev, ki je bilo v soboto 2. septembra, se je zbralo precej ljudi slovenske in nemške nar rodnosti. v etiko zanimanje za razstavo so pokazali celovški umetniški krogi. Poleg predstavnikov Slovenske prosvetne zveze iz Celovca in SHPZ iz Trsta se je otvoritve udeležilo več slikarjev to Ce-lovca in drugih osebnosti. Od razstavijalcev sta bila navzoča trr žaška slikarja. Lojze Spacal in Bogdan Grom. V imenu skupine slovenskih slikarjev in v. imenu Slovensko fir,-vatske prosvetne zveze iz Trsta se je najtopleje zahvalil za pozornost, s katero so sprejeli prvo raz-stavo slovenskih tržaških uppdabljar jočih umetnikov, v Celovcu, tov. Drago Pahor. V. svojem pozdravnem govoru je dejal: Tu se vam predstavlja skupina umetnikov, ki so po svojem načinu izražanja, po umetniških smereh zelo različni, vendar jih druži poleg resničnega svobodnega hotenja po lastnem iskrenem osebnem izrar zu tudi Skupna želja služiti veliki ideji bratstva med narodi, z jezikom svoje umetnosti, ki je vsem razumljiv, opravljajo ti umetniki, ko slikajo naš Kras, Istro, nijorje, •našo folkloro in -našega človeka^ veliko delo medsebojnega spx>zna-vanja, iz katerega raste tudi medsebojno razumevanje obeh narodov, živečih v Trstu. Zelo bomo veseli, da s to svojo razstavo tudi pri vas v Celovcu, ki je prav tako kot Trst stikališče dv&h narodov, doppine šemo vsaj majhen delček k temu našemu stremljenju. Verujemo v. poslanstvo kulture ip umetnosti in ta vera nas je privedla sem med vas, ker hočejo tudi sloi Venski umetniki iz Trsta doptrine-sti svoj delež k uresničenju bratskega sožitja slovenskega ljudstva z vsemi, zlasti s sosednimi narodi, V. slovenskem in nemškem jeziku je pozdravil goste in vse prisotne predsednik Slovenske prrosvebne zveze dr. Franci Zwìtter, ki je predvsem poudaril, da je ta dogodek pomemben predvsem zato, ker zbližuje naroda-soseda in pogiabi Ija vezi med slovenskim in avstrijskim narodom. Slovensko-pnosvep-na zveza p>a ni vesela, razstave samo zaradi tega, ker se lahko seznanijo koroški Slovenci z umetniki tržaških bratov., temveč je vzrado-ščena predvsem zato, ker v celovški umetnostni galeriji lahko predstavi avstrijski ' kulturni javnosti umetniško dejavnost bratov iz Trsta, iz drugega skrajnega roba slovenske zemlje. Razstava je naj-lepši dokaz življenje sile in tt* stmrjalnosti slovenskega naroda V. Trstu. Po pozdravnih besedah je dr. Franci Zwitter odprl razstavo. Tržaški slikarji Cesar, Grom, HlavaitU, Lukežič, Saksida in Spacal razstavljajo 84 olj, slikarja Grom in Spacal pa tudi nekaj grafik. V lepa dvorani Kuenstlerhausa pridejo slike do popolne veljave in kot take jih je tudi prisotna p>ublika sprejela. Prvi komentar k razstavi je prinesel «Neue Zeit», ki piše, da bo sledilo daljše poročilo, ker razstava to zasluži po svojem mednarod-nem nivoju» Tržaška slikarja Spacal in Grotti sta tudi vzpostavila stike s celovškimi umetniki, ki so ju povabili V svoje ateljeje. Ker se celovška publika zanima za. razstave in jih obiskuje, lahko pričakujemo, da bo razstava tržaških umetnikov tudi dosegla svoj namen. Ljudska prosveta Slovenije je začela s pripravami za veliki festival, ki bo drugo leto ob 400 letnici prve sloverH ske knjige. Festival bo v Velikih L» ščah, v rojstnem mestu Primoža barja. 14 133313 Film • šah PRIZOR IZ ROSSEUNIJEVEGA FILMA « STROMBOLI » Naše uredništvo je te dni crejelo prav zanimiv dopis. Tov. V. P. iz Lesc piše, da jo v našem Časopisu zanimajo «Jezikovni pogovori», v ka terih je našla pojasnilo za marsikateri dvom glede jezikovne pravilnosti, ilz njenega pisma posnemamo nekaj misli, ki so vredne, da jih zapišemo: «Ko prebiram kot korespondentka v veCjl tovarni dopise iz naših krajev, t. j. Slovenije, bi se ob marsikaterem pismu najprej* bridko zjokala. Ne morda zaradi tiskovnih napak, pai pa zaradi jezika. Ali se dandanes ljudje res ne zavedajo spoštovanja, ki so ga dolžni svojemu materinemu Jeziku? Namesto da bi vsaj malo pomislili, kaj napišejo, da bi beseda lepše zvenela «n Imela svoj pravi smisel, pa pišejo brezpomembne fraze, da konec koncev ne veš, kaj sploh hoCejo povedati. In še ena stvar je, ki mi ni po volji; namreC uporaba tujk. Mar nimamo Slovenci dovolj lepih domaCih besed In izrazov? Ali se moramo res smešiti s tujkami, ki nam niso niti jasne niti ne vemo njih pravega pomena?» Ob koncu nam tov. V. P. postavlja še vprašanje, ali je potrebno, da odgovarjamo n. pr. kaki tovarni v Srbijo ali na Hrvatsko v srbsko-hrvatskem Jeziku. Kakšna so uradna doloCila o tem ne vemo, vendar pa je dolžnost samostojnega In enakopravnega naroda, da se ne 'podcenjuje in da svoj jezik spo-štuje. V tem so nam zgled ravno naši bratje Iz drugih republik, ki dopisujejo v Slovenijo v svojem’ jeziku. VAZNO za naročnike v FLRJ AGENCIJA DEMOKRATIČNEGA INOZEMSKEGA TISKA V LJUBLJANI opozarja vse naročnike tržaškega tiska u mizarju, naj postavi tri ioff!e r>lotove- tak0 d» bo vsaka hiša 6o ena s Plotom od vseh drugih. Vsak tlst-n>k se je nameč obvezal, da bo nje' dni’ k° 'e b° pasla živina oko** 8°ve hiše, sam skrbel zanjo. ako je mizar rešil naročilo? NAVPIČNO: l ptič; 2) ako; 4) pre-vmita; 5 kos sukanca; 6 letni čas; 7 neumne, trapaste; 8 ud člov. telesa, množ.; ll kes; 12 delati z lopato; 14 nasprotje od vročina; 15 žensko ime; 15 ozmerjale, okregate; 20 divja žival (3. skl. množ.); 23 obl. pom. gl.; 26 naslov indijskih knezov; 27 predlog; 29 ime franc, skladatelja; 30 prislov; 31 državni namestnik v bizantinskem cesarstvu; 33 moško ime; 37 enakšen; 39 isto kot 39 vodoravno; 41 lesena po-sodia za spravljanje raznih tekočin; 43 oglje; 44 obl. pom. gl biti; 45 predlog; 64 veznik; 49 strupena kača; 51 boječ; 53 doba, stoletje; 54 os. zaimek. REŠITVE kvadrat: i. stolp, 2. topol, 3. opeka, 4. lokev, 5. plavž. BESEDNICA: i. Vipava, 2) Osijek, 3. Zenica. VODORAVNO: 3 spoten; poten; 9 visijo; 10 vidni organ; 12 živa!; 13 drevo; 16 os. zaimek; 17 brez resnosti; 18 popisovanje; 21 predlog; 22 ime igralne karte; 24 žensko ime; 25 seme pri žitu; 28 predlog; 30 vrag, hudič; 32 pogani; 34 števnik; 35 obokan hod- nik; 36 povezava; 38 časovna enota; 39 pamet; 40 tega dne; 42 majhen delček; 44) pokrajina v LR Srbiji; 47 prislov; 48 padavina; 49 drug izraz za hrib; 50 pripovedna Oblika pesmi; 53 Zensko ime; 54 vrsta planinskih pti-čev; 55 voda v trdnem stanju. Odgovorni urednik KAVS PRANC Tiska z dovoljenjem AIS-B Trtniki tiskarski zavod v Trstu, ulica Mouteccbi e Rokopisi se ne vračajo 12.00 Opoldanski koncert. 13.45 Gw spodarski pregled (ital.). 14.00 Sloveni ska vedra glasba. 17.30 Popoldanska glasba. 18.00 Pionirska ura (Ital.). 19.45 Pesmi borbe In dela. 21.00 Veder sobotni večer: Vesela kronika (slov.). 21.30 Zabaven glasbeni spored. 22.00 Človeštvo na pohodu (ital.). 22.15 Priljubljene klavirske skladbe. NEDELJA: 10.9.59 8.00 Operetna glasba. 8.30 Kmetijska ura (slov.). 9.00 Iz klasične orkestralne glasbe. 9,30 Kmetijska ura (ital.). 10.00 Folklorna glasba. 10.45 Oddaja za Bujščino (hrv.K). 11.15 Slavni solisti. 11.45 Našim ženam: Zgodba z Daljnega vzhoda (slov.). 12.00 Glasba po željah (slov.). 13.15 Poje mladinski zbor Slo/ venske filharmonije. 13.30 Pionirska ura: Ribič In ribica — pravljični prizori (slov.). 14.OO Glasba po željah (ital.). 17.00 Oddaja za podeželje: Po-; govor v narečju; Stankovič: V vinogradih; Med zadružniki v Ankaranu. 19.00 Kaj smo vam pripravili (ital.), 19.45 Vedri napevi. 20.00 Antonin Dvorak: Simfonija št. 5 v c-molu, op. 95 («Iz no. voga sveta»), 20.45 Politični pregitd (ital.). 21.00 Iz opernega sveta 22.05 Športni pregied (Ital.). PONEDELJEK: 11.9.5« 12.00 Opoldanski koncert. 13.15 Na saxofon igra Srečko Dražil. 14.00 Komorna glasba. 17.30 Športni pregled (slov.). 17.45 Lahka solistična glasba. 18.00 iz znanstvenega sveta (ital.). 18.15 Operne melodije iz slovenskega glasbenega sveta. 19.45 Veder glasbeni spored. 20.15 Chopin: Klavirski kon. cert v e—molu. 20.45 Iz tržaškega ol zemlja: Ob zaključku tržaškega vele« sejma (slov.). 21.00 Vesela ura (ital.). 21.45 Poje Beniamino Gigli. 22.00 Življenje Jugoslovanskih narodov (hrv.).- TOREK: 12.9.50 12.00 Zabaven glasbeni spored. 13.45 Kulturni pregled (Ital.). 14.00 Igra or-; kester Radia Ljubljane p. v. Jakoba Cipcija. 17.40 Od manueta do valčkov. 18.00 Ljudska univerza (ital.). 18.15 Komorna glasba. 19.45 Kulturni pregled: Domača in tuja kulturna kronika (slov.). 20.00 Giuseppe Verdi: Aida, oj pera v 4 dejanjih. SREDA: 13.9.50 12.00 Opoldanski koncert. 13.45 Sim« fonlčni plesi. 13.45 Gospodarski pre* gled (Slov.). 14.00 Poje zbor «KUD To« ne Tomšič» p. v. R. Gobca. 17.40 Napevi iz filmov. 18.00 Z našim ljud. stvom (ital.). 18.15 Iz slovenske sodobne glasbe. 19.45 Poje zagrebški vokalni kvintet. 20.00 Iz opernih baletov, 20.30 Radijski obzornik (ital.). 21.00 Literarna oddaja: A. Daudet: Arležan« ka. 21.30 Zabavni orkestri. 22.00 Zlv« ljenje jugoslovanskih narodov (ital,); 22.15 Braums: Simfonija št. 4. ' ' ČETRTEK: 14.9.5 12.00 iz opernega sveta. 13.15 Glas-: bene slike. 13.45 Našim ženam (ital.); 18.45 S. Prokofjev: Koncert za violino In orkester št. 2 v D—duru. 19.45 VeJ der večerni spored. 20.30 Poje tržaški komorni zbor p. v. Ubalda Vrabca. 21.00 Radijski obzornik: Južna Italija* pozabljena dežela (slov.). 21.15 Rapsodije. 22.00 Izbrane strani (ital.).- 22.15 Zoltan Na do! v: i2 suite Hary; Ja noš. 16 li u diki TEDNIH li JUCI Ljuba Jucal Velesejem je razgibal naie mesto, in privabil Se več tujcev. Kakor se dogaja često, • tudi tokrat so gospodje, ki vedrijo nad upravo velesejmske prireditve, mislili le s svojo glavo. Menim, da pri taki stvari, morali bi v prvem redu dati prostor domačinu in Sele zatem sosedu s juga, ki pri vsaki stvari hoče biti vedno prvi (če izvzamemo primere v vojni, ko diSi po krvi). O seve, z Jugoslovani in Avstrijci so ravnali dlakocepsko polj kot treba. Skromen prostor so jim dali na sejmiSču; vse ostalo so zaarali za one, ki razstavljajo kravate, nylon koške in balone. Ludo župo in lamele ter podobne čenčanje, vredne tisočkrat priznane italijanske industrije. Besne tvrdke so ostale izven séjmàrskega plota, da se ustreže prodajalcem nične robe z Acquedota. V splošnem, moja ljuba Juca, sem dobila take vtise, da so tujcu Trst zakrili za prepleskane kulise s planon EBP in trikoloro. Po zaključeni razstavi bodo bržkone poslani v Bim zahvalni brzojavi za uspešno prireditev. Tržačanom ni ostalo drugega, ko da pohlevno ogledujejo letalo, ki je prav te dni poneslo zračno pošto v San Marino ter dostop na velesejem z mastno plačano vstopnino. Moj stri dvoj ne igre GOSPOD GINO V palati Lancaàter House v Londonu je bilo zasedanije zapadnih diplomatov. Po dolgem« in napornem razpravljanju q združitvi Evrope so si udeleženci dovolili kratek od- ZASTAVE Tržaški conski predsednik Palutan je izdal ukaz o prepovedi uporabe slovenske in Italijanske zastave z rdečo zvezdo na bazoviški proslavi. Pozneje je moral pod pritiskom javnega mnenja ta fašistični ukaz preklicati GOSPOD GINO: Dobro, da imam to marcio, če ne bi bilo po meni... Vse razstave tuke vrste kažejo specialitete in izdelke domačinov. Naše bige in kornete. znane že po vsej Evropi, potemtakem b% ne smeli pozabiti. A gospodje tèga niso razumeli. Ljuba Juca! Kakor vidiš, meni letošnja razstava ni prinesla zadoščenja. Morda drugič. Bodi zdrava! Mihec in Jakec MIHEC: Ali si slišal tržaške zlobne jezike? Pravijo, da stroji y jugoslovanskem paviljonu na velesejmu ne veljajo nič, ker da so iz pločevine. JAKEC; ' Le pusti, naj govore! Ampak kranjske klobase očividmo niso iz pločevine. Kajlti prav imenitno gredo v slast. VIDALIJEV IVI A L. I K. Kar je v preteklih dneh sovjetski delegat Malik izustil pred Varnostnim svetom, je bilo za tržaške ko-minformiste sveto... UTAR-SIST Sikami je v enem izmed svojih zadnjih «ideoloških» člankov zapisal: KCdor ne veruje v nevarnost vojne, ta ni marksist. -Jfc SIKAMI: Samo Mi, U verujemo y nevarno* vojn« «mo Mtn mil VIĐALI: Malik, ti si moj malik... Razmišljanje na predsedstvu cone TAJNIK: S prepovedjo zastav ajno se pošteno blamirali. Morali smo preklicati odlok. Mar bi si ga bili prištedili! PALUTAN: Res je, zmotili smo se. Misni sem, da imam opravka s kulturnimi ljudmi, ki se razumejo na «obračanje bandere». Pa se je izkazalo. da se «T slovenski barbari krčevito držijo svojih starih zastav. Posledica „ritirate"? Te dni se je zaradi normalne človeške potrebe zatekel v znani tržaški «Torrefazione» - ameriška vojak in v naglicj vprašal malega natakarja: ((Dove ~è~ ritirata?» Hudomušni natakar ie malo pomislil, nato pa odgovoril: «in Corea..» Ni znano kako se je končalo z vojakovo potrebo, znano je le. da }e bil naslednji