Leto LXVIII
Poštnina plačana ▼ gotovini
V Ljubljani, v letrtelc, dne 8. avgusta 1940.
štev. 180 a
Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. b/111
SLOVENEC
lelefoni uredništva In n prave i 40-01. 40-03, 40413, 40-0«, 404)5 — Izhaja vsak dan ajntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cena 2 din
Čekovni račun.
Ljubljana številk* 10.b50 in 10.349 u inserate.
U prava: Kopitarjeva nliea itevilka 6.
Nove žrtve Romunije
Dočim v zapadni Evropi vojna opravlja svoje delo dalje in je Anglija na tem, da nameravani nemški napad ali odbije ali pa se izpostavi nevarnosti zasedbe, uživa Balkan mir in se mora šteti srečnega, da ga do danes ni zajela vse pogubljajoča vojna vihra. Huda borba za politični vpliv in za gospodarske rezerve Balkana med velesilama osi in za-padnima velesiloma je po porazu Francije utihnila oziroma stopila bolj v ozadje, Nemčija in Italija pa, ki sta si zagotovili podporo in pomoč Sovjetov, si zdaj prizadevala, da bi se Balkan že sedaj v glavnem preuredil tako, da bi bila bodoča mirovna konferenca v tem oziru znatno razbremenjena.
Začetek je bila zasedba Besarabije, s katero je bilo to vprašanje od strani Sovjetske Rusije rešeno brez prelivanja krvi enostavno na pritisk močne sovjetske armade, tako da je Romunija izgubila dobro tretjino svoje črnomorske obale. S stališča pravice narodov ta rešitev ni idealna, ker je Besa-rabija nedvomno po večini in tudi po zgodovinskem pravu romunska dežela, dočim so Ukrajinci priseljenci, ki so s pomočjo carske Rusije in nemških kolonistov deželo kultivirali. Besarabija je postala ruska šele leta 1812 in je bila potem predmet me-šetarjenja za dedščino turškega cesarstva med Romunijo, Rusijo in Bolgarijo. Carji so Besarabijo zopet zgubili po krimski vojni, ko je pripadla svojemu prejšnjemu gospodarju ozir. dediču Turčije, Romuniji. Leta 1878 pa so jo Rusi po zmagi nad Turčijo dobili od Romunije nazaj, v zameno pa je Rusija Romuniji odstopila Dobrudžo, ki bi morala po pravici pripasti Bolgarom, ker je to po večini prebivalstva bolgarska dežela. Ko je svetovna vojna bivši zaveznici zapadnih demokracij, Rusiji, ki je bila oslabljena po boljševiški revoluciji, prizadejala najhujši udarec, tako da se je zdelo, da si bo zahod rusko državo kar razdelil, so Romuni dobili Besarabijo nazaj. Ker del besarabskega prebivalstva ni bil zadovoljen z romunsko upravo, je Romunija to deželo držala v začetku v ostrem režimu, pozneje so se razmere izboljšale in omilile. Zopetno zavojevanje Besarabije letos po Sovjetih je posledica sedanjega mednarodnega položaja, ki Sovjetski Rusiji daje široko možnost, da si prisvoji svoj nekdanji položaj v Evropi s čim manjšimi žrtvami in tveganjem.
S to odstopitvijo je Romunija bila zelo hudo prizadeta, dasi besarabska obal nima dobrih pristanišč, dovoljuje pa Sovjetski Rusiji, da straži prevažno ustje Donave. Sicer so pa vse težnje Sovjetske Rusije na področju črnomorskega morja, na katerem besarabska obal tvori važen odsek, popolnoma razumljive, ker vemo iz najnovejših statistik, da se skozi črno morje prevaža 70 odstotkov vsega blaga, ki ga Sovjetska Rusija izvaža v širni svet. Zato pa je tudi razumljivo, da Sovjeti vzporedno z Nemčijo protežirajo tudi Bolgarijo in so postavili v zadnjem času tudi Turčijo pred vprašanje, ali rajši vztraja na svoji prijateljski pogodbi z Anglijo, ki je za svojega stražarja na morskih ožinah postavila Turčijo, ali pa se odloči za politično sodelovanje s Sovjetsko Rusijo, kar bi seveda imelo za posledico, da bi Turčija morala odpovedati službo angleškega žandarja ob Dardanelah.
Toda Besarabija ni edina žrtev, ki jo je morala doprinesti Romunija. Zdaj je prišla na vrsto Dobrudža, kjer moralno stališče Romunije ni tako močno, kakor v Besarabiji. Dobrudža je namreč že od časov prvega bolgarskega vladarja Asparuha bolgarska pokrajina, kjer so se bolgarski rodovi ob^spodnjem toku Donave utrdili. Saj je ta dežela važen prehod za vsakega osvajalca preko spodnjega toka Donave na poti v Carigrad. Je to torej za Bolgarijo tudi prirodna meja. Vendar pa je turška politika tudi na tem ozemlju ustvarila narodnostne razmere, ki so za velike dele Balkana pa tudi za pokrajine severno od njega (na primer za Sedino-graška) zelo značilne. Turška carevina namreč, ki je skrbela samo za davek v krvi in denarju, ni motila posameznih narodov v njihovih plemenskih in verskih ter drugih osobitostih in njena toleranca v tem oziru je omogočala svobodno premikanje raznih rodov v popolni pomešanosti, kakor je to bilo njim samim prav. Tako je prišlo do tega, da je Dobrudža, precej podobno kakor Besarabija, postala bivališče Bolgarov, Romunov, Nemcev, Rusov, Grkov, Turkov, Tatarjev, Cerkesov, Židov in ciganov. Vendar pa so si pridni bolgarski kmetje vseskozi ohranili v njej večino, tako da je celo romunska statistika od leta 1930 naštela kljub načrtnemu naseljevanju Romunov oziroma Kucovla-hov v Dobrudži po letu 1923 še vedno 350.000 Bolgarov od skupnega prebivalstva 690.000, kar pomeni, da je Bolgarov v Dobrudži dejansko najmanj 450.000. če ne več. Povedali smo že, da je to nekoč turško deželo Rusija, ki jo je dobila od Turkov v miru v Santo Stefano pred 62 leti, zamenjala z Romunijo za Besarabijo. To so Bolgari Rusiji po pravici hudo zamerili.
V drugi balkanski vojni 1913, ko je bil izbruhnil spor med balkanskimi zavezniki, je Romunija izrabila ugodno priliko, da se je pridružila nasprotnikom Bolgarije in si prisvojila še južni del Dobrudže z važnim mestom Silistrijo na Donavi in pristaniščema Balčik in Malgalijo. Med prvo svetovno vojno je morala Romunija, ki je, kakor znano, po začetnem obotavljanju stopila na stran velike anlante, ko so jo napadli Nemci, Bolgari in Turki, v balkanskem miru tako severno kakor južno Dobrudžo odstopiti Bolgariji. Ker pa Turčija s tem ni bila zadovoljna, sta njena partnerja, Nemčija in Avstrija, pustili Bolgariji južno Dobrudžo, v severni Dobrudži, v kateri je prevažno pristanišče Konstanca, pa so centralne velesile ustanovile neko sovladstvo, kar je Bolgare zelo vznevoljilo. Zmagovita velika antanta je po zlomu centralnih velesil Bolgariji odrekla tudi južno Dobrudžo, ker je hotela ustvariti tako imenovano Veliko Romunijo, računajoč na to, da bodo nasprotstva. ki so zaradi tega naravno nastala med Romunijo na eni in Madžarsko, Rusijo ter Bolgarijo na drugi strani, pomagala vzdrževati na Blakanu stanje, ki je bilo ugodno politiki zahodnih držav.
Danes se je položaj temeljito izpremenil in konference v Monakovem in Solnogradu so Romuniji dale nasvet, da naj zaradi miru na Balkanu, ki tvori važen činitelj v načrtih velesil osi v sporazumu s Sovjetsko Rusijo, žrtvuje nekaj svojega ozemlja tako Bolgariji kakor Madžarski. To vprašanje je, kar se tiče SedmograŠke, kjer je izredno težko potegniti meje med posameznimi narodnostmi, zelo težko in se sploh še ni načelo, dočim je
Na predvečer pogajanj z Madžari
Madžarska je obf'avila, da spreime kot osnovo za pogajanja stanje z dne 3. novembra 1918 - Sporazum z Bolgarijo pa je stvarno že dosežen
Budimpešta, 7. avg. t. Za uvodna pogajanja med Madžarsko in Romunijo je bil določen kot glavni romunski poslanik v Rimu Bo s s y. Romunski diplomat je že včeraj odpotoval v romunsko prestolico in je danes stopil v stik z vlado, ki mu bo dala navodila za pogajanja z madžarsko vlado. Bossy bo pred svojim povratkom v Budimpešto še sprejet pri romunskem kralju. V Budimpešti upajo, da bo Bossy prinesel s seboj takšne predloge, da jih bo madžarska vlada mogla smatrati kot zdravo podlago za zaključna uspešna pogajanja.
Romunski opolnomo-čenec danes v Pesti
Budimpešta, 7. avgusta, b. Romunski poslanik v Rimu Bossy je prispel danes v Bukarešto, s čemer so se formalno pričela pogajanja med Romunijo in Madžarsko. Madžari pričakujejo, da bo Romunija predlagala odstopitev nekaj ozemlja in bo bržkone obenem predložila načrt za zamenjavo jjrebivalstva. Tak predlog bi naletel na madžarski strani na negativen sprejem ter bodo morale zaradi tega prevzeti arbitražo osiščne velesila
Posveti pri romunskem kralfu
Zastopniki Železne garde pozivajo na upor proti madžarskim zahtevam
Bukarešta, 7. avgusta, b. Kralj Karol je sprejel včeraj v avdienco predsednika vlade Gigurta, zunanjega ministra Manoilesca in kraljeva svetovalca Argetoiana in Cuzo. Prav tako j« bil včeraj pri njem v avdienci bivši minister M a t g e a r u , ki je bil svoj čas glavni tajnik Maniuove narodno-zaranistične stran* ke. V romunskih krogih poudarjajo velik pomen te avdience.
Zaradi bližnjih pogajanj z madžarsko vlado je notranja kriza v Romuniji dosegla vrhunec. Bukareštanski tisk zahteva, da se zavrnejo vse ozemeljske zahteve glede SedmograŠke. Sedmograški Romuni so pripravljeni nastopiti in umreti za svobodo svoje domovine. Tisk trdi, naj to dobro razmisli jo arhitekti nove Evrope. »Curentul« se navzlic madžarskemu odklonilnemu stališču odločno zavzema za rešitev sporov z izmenjavo prebivalstva, ker smatra takšno rešitev za pravično in tudi izvedl jivo.
CuHl, 7. avgusta, b. Včeraj popoldne so prispela iz Bukarešte poročila, da smatra romunska vlada odpor Železne garde proti ozemeljskim zahtevam Madžarske škodljivim ter da so na to bili opozorjeni tudi predstavniki Železne garde v vlad.i. Medtem pa so voditelji Železne garde izjavili, da bodo v primeru, če bo vlada popustljiva v vprašanju ozemeljskih dajatev odpoklicali svoja dva predstavnika iz vlade, če pa se temu ne bosta pokorila, bosta iz Železne garde izključena. Ni še znano, kakšen odgovor je dala na to erožnio Železne garde romunska vlada, govori se pa, da je pripravljena storiti energične ukrepe proti vsakemu sodelovanju, ki bi oviralo politično delo romunske vlade.
Colony na posvet v Berlin
Bukarešta, 7. avgusta, b. Ravnatelj oddelka pri rounskem zunanjem ministrstvu Colony se je odpeljal danes z letalom v Berlin.
Madžarsko stališče oblasnieno v budim-peštanskem radiu
Bukarešta, 7. avgusta, b. Madžarski radio je objavil snoči poročilo, v katerem je odgovoril bu-kareštanskemu radiu, ki je nedavno objavil, kako si Romunija zamišlja rešitev sedanjega spora med Madžarsko in Romunijo. Poročilo je objavil tudi »Pester Lloydc ter je izrazil misel, da tria-nonska pogodba ne predstavlja prav nobenih temeljev za rešitev sedanjih sporov, pač pa naj tvori temelj za pogajanja sporazum z dne 13. novembra 1918.
Radio Bukarešta je ostro polemiziral proti temu naziranju ter je poudaril, da Romunija v Belgradu dne 13. novembra 1918 ni sklenila nobene pogodbe z Madžarsko ter da zaradi tega Romunija ne more smatrati demarkacijske črte, ki je bila tega dne potegnjena, za izhodišče bodočih romunsko - madžarskih pogajanj.
Madžarski radio je na to objavil naslednje obvestilo:
videti, da bo zaradi Dobrudže prišlo kmalu do sporazuma z Bolgarijo v tem smislu, da se Bolgariji odstopi južna Dobrudža. Treba pa je pomisliti, da Romunija ne more biti brez svojega edinega dobrega pristanišča na Črnem morju, Konstance. Kako bo z Madžari, bomo še videli, bo pa brez dvoma prišlo do mirnega sporazuma, ker Romunija se ne bi mogla upirati žrtvi, ki je zanjo izredno težka, saj je Sedmograška zibelka romunske narodne kulture, preporoda in osvobodilnega gibanja. Je pa na drugi strani gotovo, da bosta velesili od svoje strani pomagali, da ne bi poravnave obtoževale kakšne pretirane zahteve madžarskih nacionalistov, na kar so v Berlinu jasno opozorili
Izjavljamo, da sprejmemo na znanje romunsko mnenje, da demarkacijska črta, ki je bila določena v Belgradu, ne more biti izhodišče za pogajanja, ker ni mogoče zanikati, da bi mogla triatlonski diktat prav tako kakor ver-sajski diktat predstavljati nadaljnjo pravno osnovo za pogajanja. Ker pa je Romunija odklonila belgrajski vojni sporazum, na katerega smo se mi sklicevali, smo sklenili vrniti se nazaj v preteklost in iskati drugo pravno osnovo. Zaradi tega se vračamo za 10 dni nazaj na 3. november 1918, to je na premirje, ki je bilo sklenjeno med Avstrijo in Madžarsko z ene strani ter zavezniki in združenimi silami z druge strani, po katerem se v nedostatku drugih določb mora demarkacijska črta smatrati kot zgodovinska meja Madžarske. Zaradi tega z naše strani ne bo nobenih besed več o belgrajskem sporazumu, temveč se končno-v e 1 javno vračamo nazaj na 3. november 1918.
Italijanski listi pojasnjujejo madžarske zahteve
Rim, 7. avgusta, b. Italijanski listi prinašajo obširna poročila iz Budimpešte, v katerih opisujejo položaj Romunije in njene odnošaje do Madžarske. »Piccolo« piše: Madžarski vladni krogi pričakujejo s popolnim zaupanjem nai>ovedan prihod pooblaščencev romunske vlade min. Boosyja. Zaradi dejstva, da so b o I g a r s k o-r o m u n s k a sporna vprašanja načelno že rešena in bo vzpostavljena bolgarsko-romunska meja iz leta 15)12. Madžarski krogi smatrajo, da bo tudi spor med Madžarsko in Romunijo mogoče rešiti brez večjih težav. Seveda smatrajo za povsem naravno, da
mora Romunija dati več koncesij Madžarski, kakor pa so one, ki jih namerava dati romunska javnost in neki politični krogi. Če bo potrebno posredovanje Rima in Berlina, se bo to pokazalo že v začetku pogajanj.
Kakšen je položaj na Madžarskem na predvečer pogajanj z Romunijo, se vidi iz budimpe-štanskega tiska, zlasti »Maggyar Omaga«, ki ga citira »P i c c o I o« in pravi: »Maggyar Orszag-trdi v svojem članku, da obstoja ozlia povezanost med napori dr. Maniua in angleškimi interesi. Prav tako bo morala romunska vlada odgovorili Železni gardi in dr. Manieu, ki so trenutno glavni nasprotniki za sporazum z Madžarsko. »Piccolo -dodaja, da je ozračje, v katerem se bodo pričela ožja pogajanja, precej napelo, ker vsi znaki kažejo, da sedanja romunska vlada ne kaže prav nobene volje za rešitev spora, ker nima dovolj moči in avtoritete v državi. »Tribun a« prikazuje madžarsko stališče takole:
1.	Triatlonska pogodba ne more služiti kot temelj in razlog za pogajanja, ker ta sporazum nič več ne obstoja.
2.	Izhodišče za pogajanja mnra biti premirje z dno 13. novembra 1918, ki je bilo podpisano v Belgradu. (Tedaj no se madžarske čete umaknile vzdolž rek Saniosa in Marosa.)
3.	Romunija sc lahko ravna po nasvetih, ki so jih dobili njeni predstavniki v Solnogradu. Če bo Romunija napravila kak drug sklep, dela to na svojo lastno odgovornost.
Odgovorni madžarski krogi izjavljajo, da Madžarska čaka že 20 let na rešitev transilvanskega vprašanja ter lahko čaka še nekaj časa naprej. Povsem sigurno pa je, da bo to vprašanje rešila bodisi z ministrom Bossyjem, Manieuom ali pa Vida Voevodom. Madžarske prav nič ne briga notranji položaj Romunije in tudi nobeno poročilo ne more spremeniti dejstva, da v Transilva-živi dva milijona Madžarov.
Romunsko-bolgarska sprava bo na konferenci v Krajovi
Krajova, 7. avgusta, b. Tu so končane vse priprave za romunsko-bolgarska i>ogajnnja. Pogajanja se bodo vodila v palači kraljevega guvernerja. Za bolgarsko dciegacijo so rezervirani prostori v palači Jana Mihajla.
Sofija, 7. avg. m. Bolgarski politični krogi optimistično gledajo na nadaljnji potek jx>gajanj med Sofijo in Bukarešto ter poudarjajo, da bodo vsa sporna vprašanja med obema državama v najkrajšem času rešena. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bolgarska delegacija odpotuje že nocoj ob 9.55 pod vodstvom fin. ministra Boži-lova v Krajovo na konferenco, ki bo končno-veljavno odločila o vprašanju Dobrudže. Romunska delegacija, ki ji načeluje romunski veleposlanik v Belgradu Viktor Caderc, prispe že nocoj v Krajovo. Sofijski krogi pričakujejo hitro rešitev vseh spornih vprašanj.
Sofija, 7. avg. b. »Mir« poroča iz Berlina, da je šef poročevalske službe izjavil dopisniku omenjenega lista, da l>o prišlo do napada nemške armade proti Angliji, ki bo postopen. Zaenkrat pa mora Romunija urediti z Bolgarijo sporna vprašanja, verjetno pa bo morala to storiti tudi z Madžarsko.
V snočnji številki »Mira« je napisal Dimitrijev Pavlov članek, v katerem trdi, da se bolgarske zahteve napram Romuniji gibljejo v okvirju največje zmernosti, pri čemer jc bil vpoštevan sedanji mednarodni položaj, enako pa tudi notranje težave v Romuniji. To jc stvaren dokaz, da bolgarski narod no želi izkoristiti tega položaja, čeprav bi imel pravico zahtevati vso Dobrudžo, ki je bila zibelka Bolgarije. Zmernost Bolgarije seveda ni smatrati za njeno slabost, pač pa kot veliko žrtev, ki jo hoče doprinesti za dobre odnošaje in prijateljstvo s sosedi.
Glede romunsko-bolgarskih pogajanj so v Budimpešti prepričani, da bodo kronane s popolnim uspehom in da dobi Bolgarija tudi mesto in pristanišče Silistrija, ker da bo bodoča meja šla kakšnih 12 km severno od tega mesta. Romuni da se upirajo samo še proti temu, da bi Bolgarom izročili prelepi gradič na črnomorski obali B a I -čič, na katerem ves romunski narod čuvstveno visi, kjer je to bilo najbolj priljubljeno bivališče pokojne romunske kraljice Marije, ki je kaj rada tukaj samevala in gradiču vtisnila ves čar svojega umetniškega okusa. Tudi glede mesta Dobrič, o katerem se je reklo, da bi ga radi Romuni obdržali, po madžarskih obvestilih ne bodo nastale velike ovire, ker da se je romunska delegacija dala pre-
govoriti in je pripravljena vključiti ga v ozemlje, ki ga bo Bolgarom odstopila. Potemtakem bi bile nove meje na las podobne mejam, ki so veljale pred l. 1912.
Italijansko poročilo o sporazumu o Dobrudži
Bolgarija dobi 16 milijard odškodnine
Rim, 7. avgusta, m. Po informacijah italijanskega časopisja se je pri zadnjih pogajanjih v Sofiji med romunsko delegacijo in bolgarskimi politiki dosegel sporazum, da Romunija odstopi Bolgariji pokrajine, katerih meja je bila določena leta 1912. Razen tega bo Bolgarija dobila odškodnino 16 milijard levov. Ta rešitev, ki predstavlja velike žrtve za Romunijo, ho omogočila, da sc v bodočnosti obnovi politika trajne in iskrenega prijateljstva med Romunijo in Bolgarijo, ker bodo vsi problemi med obema državama tudi popolnoma rešeni. Drugi del pogajanj bo v Krajovi ter bo posvečen v glavnem strokovnim vprašanjem in sestavi besedila listin samih.
»Corriere della Sera« pa o tem problemu piše: »Problem nove evropske ureditve še ni dosegel svoje popolne uresničitve, ker sta osiščni sili še vedno v vojni z Anglijo. Evropa lio dobila novo^ politično in gospodarsko ureditev, ki bo označena z gospodarskimi značilnostmi posameznih držav. Zato osiščne sile žele, da bi med državami jugovzhodne Evrope prišlo do čim tesnejšega prijateljskega sporazuma.
Bukarešta, 7. avg. AA. DNB. V Romuniji je bila ustanovljena italijansko-romunska družba za gradnjo železnic in cest.
Kuusinen —
podpredsednik Sovjetske Rusije
Moskva. 7. avgusta. Tass. Predsednik kare-lijske sovjetske republike Kuusinen je bil imenovan za podpredsednika Sovjetske zveze kot zastopnik Karelijske republike. Istočasno so bili imenovani za podpredsednike tudi predsedniki novih sovjetskih republik Moldavije, Litve, Estonske in Letouska.
Pred novimi dogodki v Turčiji
Italija in Nemčija sta turški vladi poslali noto o novem redu na jugovzhodu Evrope in želita imeti pojasnilo o turškem zadržanju
Carigrad, 7. avg. AA. Štefani. Odhod predsednika republike, ki je nenadno prekinil svoj letni dopust v bližini Carigrada, v Ankaro, kakor tudi povratek z istim predsedniškim vlakom predsednika vlade Saidama in gen. tajnika zunanjega ministrstva Mcncmcndžogla in drugih ministrov, ki so bili v Carigradu, jc izzval v časnikarskih in političnih krogih živahne komentarje. Ker so se v Ankaro vrnili tudi nekateri inozemski diplomati, ki so bivali v Carigradu, bi sc iz tega lahko sklepalo, da bo prišlo do važnih 'političnih dogodkov.
Politični krogi trdijo, da se je Ineni vrnil
z dopusta na nujno zahtevo osiščnih držav, da Turčija določi svoje stališče dn nove ureditve jugovzhodne E v r o p c. Dobro poučeni krogi trdijo, da je v tem smislu pred dvomi dnevi bila izročena Turčiji skupna i talija n-sko-nemška nota.
Zemun. Vremenska napoved: Po vsej državi večinoma jasno, razen na severozahodu in zahodu, Kjer utegne prevladovati večja poobiacenost. V popoldanskih urah so možne krajevne nevihte z nalivi. Toplina se bo dvignila.
Senator dr. Milan Kostič
Kakor smo že v včerajšnja izdaji »Slovenca« mi kratko poročali, je v Piakrucu umrl senator tir. Milan Kostič na jioskedicah hurle bole/ni. Dr. Milan kostič jc politično napadal najprej demokratični, za tem samostojni demokratski stranki, kjer sc je vedno zavzemal za iskreno sodelovanje s Hrvatsko seljačko stranko. Do svoje smrti jia je ostali zvest Pribiče-\ icu, odnosno njegovim jiolitičtnim smernicam. V svojem političnem življenju je doživel hude udarce, Pod diktaturo je bil cejo zaprt v llel-gradu, pozneje pa interniran v notranjosti Srbije. Dvakrat je bil poslanec, prvič v volilni vladi Pašič-Pribičevič leta 1925, pozneje po sporazumu s Hrvati, ki ga je iskreno pozdravil iri se njegovo uresničenje tudi trudil, je bil imenovan za senatorja. Z njegovo smrtjo izgubita Samostojna demokratična stranka in Seija.ško demokratska koalicija velikega, samostojno misličega, pogumnega politika, ki ,ia ga je njegov značaj napravil priljubljenega jiri vseli strankah. Dr. Milan Kostič se je rodil leta 1S67 v šidu ter je najprej stopil v sodil i jsko službo, postal upravnik kazenskega zavoda v Sremski Mitrovici, l>il premeščen v pravosodno ministrstvo, kjer je bil načelnik oddelka, Na tem mestu so ga tudi vjiokojili.
Belgrad, 7 avgusta, m. Na zemunskem pokopališču je bil danes popoldne ob 5 slovesno pokopan senator <n podpredsednik SDS dr. Milan Kostič. Pogreba so se udeležili zastopniki vseh političnih strank. Na krsto je bilo položenih več vencev, med drugimi tudi venec senata. Na pogrebu ie zastopal predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Korošca ter senat senator Djuro Vukovič. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovilo več govornikov, ki so vsi poveličevali nesebično in pošteno delovanje pokojnika.
Razpusčene judovske lože
»Hrvatska Straža« poroča, da je notranje ministrstvo z odlokom z dne 5. avgusta štev. 2l.47t ua osnovi zakona o združenjih in zborovanjih razpustilo »Veliko, ložo za kraljevino | ugoslav i jo 18. distrikta neodvisnega odreda BNE BERIT« in vse lože, ki so v njej včlanjene. »Hrvatska Straža« temu odloku doda je še razlago, v kateri pravi, naj m nikar liikdo ne zamišlja, du je razpuščena Velika loža »Jugoslavija«, ki je sedež masonerije v na.ši državi, marveč <la gre samo za Inpenden-dent Order BNE BRIiil«, ki je judovska ustanova. Ustanovljena je bila v Ameriki pred 100 leti in ima v Evropi 7 »redov«. Ta judovska mnsonsku centrala je imela svoje pododseke r Belgradu (»Srbija« 1911), v Zagrebu (»Zagreb« 1927), v Os joku (- Menosa« 1934) v Sarajevu (»Sarajevo« 1933), (-Malniat Jud« 1934) v Subotici iti v Novem Sadu (Salamon Alkalaj« 1934)..List sprašuje, kdaj pridejo na vrsto glav--e centrale masonstva.
»živkovičev pravopis« na Hrvatskem ukinjen
Hrvatski listi objavljajo uredbo bana dr. Subašiča, s katero je po vseh šolali na ozemlju banovine Hrvatske ukinjen pravopis, ki ga je vpeljala šest januarska diktatura leta 1929 in ki so mu na Hrvatskem dali ime »Živkovičev pravopis«. Uredba zapoveduje, da je potrebno, <la se učenci sicer seznanijo tudi s »fonetičnim pravopisom«, ki je v navadi drugod v Jugoslaviji, toda učiti se morajo etimološkega pravopisa (na pr. Bordeaux ne pa Borilo, ali Schiinstein in ne šenštajn. kakor imajo navado srbski listi, da pišejo). Sicer pa se hrvatski listi živkovičevega pravopisa »niso nikoli posluževal'.
Samouprava Primerja
Ban banovine Hrvatske je podpisal uredbo, s katero se v Splitu ustanavlja »Izpostava Banske Vlasti« za se področje nekdanje Primorske banovine. Uredba pravi, da spadajo v pristojnost vsi jiosli notranje uprave, prosvete, kmetijstva, veterinarstva, gozdarstva, obrti, industrije, trgovine, tehničnih del, socialne politike in narodnega zdravja, in sicer v onem obsegu, kakor prej pod primorsko banovino. Pravico odvzeti pristojnost pa si pridrži ban hrvatski sam. l/postava v Splitu je za Primorje druga stopnja oblasti in je priziv mogoč še nn Zagreb. Na čelu Izpostave je »poverjenik«, ki ban izmed svojega uradništva. so podrejeni vsi uradi v Izpostavi, on jvlja tudi nadzorstvo nad samoupravnimi edinicami. Poverjenik stavlja tudi proračunski predlog ter je naredbodajalec ze kredite, ki jih proračun dovoljuje. Poverjenika zastopa ;zomenik«, če sta oba zadržano, pa šef odseka za notranje zadeve. Izpostava ima 7 odsekov. Krasna banska palača, ki so jo skoraj že dogradili v Splitu, bo torej vendar le služila svojemu prvotnemu namenu-
»Pomožne ljudske šole« na Hrvatskem
V angleškem spodnjem domu
London, 7. avgusta, t. Reuter. V spodnjem
domu je imel minister Greenvvood daljši govor, v katerem jo razlagal obseg nalog, ki čakajo angleški narod, da se bo oskrbel za nadaljevanje vojne. Dejal je. da je angleška vlada te nove naloge že obvladala. V drugem delu govora je omenil tudi izjave nemškega kanclerja, češ da ima Nemčjja živeža, surovin in orožja mnogo več kot v začetku sovražnosti in da so lahko vojskuje leta in leta. Greenvvood je skušal prikazati, da jo to seveda res, v kolikor se tiče Nemčije samo, da pa se bodo posebno kar se tiče živeža, pokazale težave gledo ozemelj, ki jih je Nemčija zasedla. Kajti Anglija da bo za to poskrbela, da tudi v liste kraje, ki jih je Nemčija zasedla, po pomorski poti ne bo prišlo ničesar več. Greenvvood je govoril tudi o zalogah premoga in železa. V tej zvezi je dejal, da ima Nemčija zares več železa kot ga potrebuje, toda po njegovem mnenju bo vprašanje premoga delalo skrbi. Saj je v mirnih časih Anglija pošiljala ■10 milijonov ton piemoga na evropsko celino. Ta izpad se bo moral poznati v Evropi. Glede petroleja je Greenvvood dejal, da je ozemlje, ki je sedaj pod nemško oblastjo, v mirnem času porabilo 20 milijonov ton na leto. Samo polovico te količine
si bo moglo to ozemlje oskrbeti od sedaj naprej, ko bo vsak dovoz od zunaj nemogoč. Nato je Greenvvood govoril ludi o angleški proizvodnji orožja jn municije ter dejal, da je zlom Francije povzročil veliko zmedo. Vendar pa so takojšnji ukrepi vlade dosegli, da je bilo brezno premoščeno.
Pri zaključku je Greenvvood prešel še na Združene države Severne Amerike, o katerih je dejal, da so sredi največje mobilizacije vsega gospodarstva v oborožitvene namene, kar bo prišlo tudi angleškim naročilom prav in v dobro.
Za Greenvvoodom je govoril prvi lord admiralitete Aleksander, ki je dejal, da Anglija pričakuje napada Nemčije mirno in hladnokrvno. Angleško brodovje čaka brez vsake nervoznosti na povelje, da brani domovino. V obrambi se bo Anglija posluževala tudi novih sredstev, ki bodo učinkovita.
Za njim je govoril državni tajnik B n 111 e r,
ki je povedal, da je Anglija že kupila vso letošnjo bombaževo žetev v Egiptu. S tem je egiptsko ljudstvo rešeno skrbi, kam bo spravilo svoj bombaž, Anglija pa rešena skrbi, odkod bo dobila to pre-potrebno surovino.
Bleda
ga imenuje Njemu
ijirav
Banska oblast je iz.lala uredbo, se dovoljuje ustanovitev _ »pomožnih šol« v primeril.
s katero ljudskih
Ce se o kakšnem kraju, kjer ni šole, nahaja vsaj 30 šoloobveznih otrok. Obisk take šole in troja obveznost od 8 ,ilo 14. leta, je obvezen in se na njej poučujejo v glavnem trije predmeti: verouk, hrvatski jezik in računanje. Učenci, ki so obiskovali to šolo, imajo jira\ ico do spričevala. Hrvatski listi to uredbo objavljajo pod naslovom »Okrepitev prosvetnega delu na Hrvatskem«, »Hrvatski dnevnik«, ki je glasilo dr. Mačka, pa pri tej priložnosti objavlja uvodnik, v katerem dokazuje, kako nujno je potrebno borba proti nepismenosti. Nepismen je po njegovem mnenju vsak, kdor tako slabo'in s težavo čita, du z vso bistroumnostjo, ki jo morda ima, zaradi muke, ki mit jo dela čitanjc. nc more razumeti tega, kar lita, pu nl1i ljil" <illi0 P°Uuilno napisano, se na koncu sprašuje., če ni red, »do so naši nepismeni seljaki politična, gospodarska in kulturna raja, kakoršne nn najdemo nikjer nn svetu . Pisec tega uvodnika g. lmbro Stivič poziva vse merodajfie ljudi na Hrvatskem, naj storijo vse da sc zmanjša število nepismenih, ker siccr ne bodo nobene reforme nič pomagale in tudi ne bo mogoče zbrati vseh narodnih sil, ki so potrebne za obrambo obstanka in razvoj narodnega in državnega orgauizuid.
Bled, 7. avgusta.
Danes je odpotoval predsednik vlade gosp. Cvetkovič s šefom kabineta Boškom Nastasije-vičem. V Belgrad je odpotoval' zunanji minister dr. Cincar Markovič v spremstvu šefa ka-bineta dr. Šečeroviča. Ostali ministri, ki bivajo na Bledu, so danes dopoldne delali, popoldne l>a so napravili izlete v bližnjo okolico.
Iz banovine Hrvatske
Obletnica sporazuma
»Hrvatski dnevnik« razglablja o
bližajoči se obletnici sporazuma med Hrvati in Srbi in o uspehih, ki jih je sporazum prinesel za dobrobiti državne skupnosti. V tej zvezi omenja, da bo država jiravkar za obletnico sporazuma objavila svoje reforme, ki bodo prinesle živo gosjK>darsko delavnost v državo. O reformah tako piše, ni znano še nič, kar da je naravno, ker hoče vlada »preprečiti neumestne, časopisne borbe, ki bi izvedbo reform zavlačevale ali ovirale«. Le finančni minister dr. Šutej je neka j povedal, ko je ]>odčrtal, da bo odslej »kapital dobil socialni delokrog«, in da bo v dobrobit skupnosti vlada kapital porabila jiovsod tam, »kjer zasebna pobuda ali ni hotela ali ]>u pa ni mogla svoje dolžnosti opraviti«. Izsušitev pontinskih močvirij v Italiji je primer za to, kako naj država vrne kapitalu socialni delokrog. Kapital du ni nič drugega kakor »krvni obtok v organizmu vsakega narodnega gospodarstva«. Pomanjkanje kapitala povzroča v narodnem gospodarstvu anemijo brezkrvnost, Jaa. drugI struni pa preveliko kopičenje kapitala na' enem prostoru povzroča — kapi. Dolžnost vsake 'vlade, ki ie vredna <Cf?a imena da ie, »tla prepre6fei*vdržavnemtako nevarnosti, slabokrvnosti kakor tudi nevarnosti krvnih pritiskov,«	.'.'•; i;:/.','_.,..
Zagreb, 7. avgusta, b. Jutri je dvanajsfva obletnica smrti pokojnega Stjepana Radiča, ustanovitelja HSS. Ob tej obletnici bodo v zagrebški katedrali maše zadušnice, ki jim bodo prisostvovali predstavniki javnih in civilnih oblasti ter kulturnih združenj. Zagrebška mestna občina bo položila pri tej priliki na grob Stjepana Radiča lep venec.
Zagreb, 7. avgusta, b. S sklepom bana banovine Hrvatske je prosvetnemu ministru postavljena na daljno razpolago 33 srednješolskih profesorjev.
Križevci 7. avg. b. 14. in 15. avgusta obhajajo 700 letnico cerkve Matere božje. Te proslave se bo udeležil tudi zagrebški nadškof dr. Alojzij Ste-pinac.
Kove bolnišnice dobimo
Belgrad, 7. avgusta. AA. V ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje so končana proučevanja za ureditev in zboljšanje stanja po bolnišnicah, za zgraditev novih bolnišnic, za izpopolnitev zdravstvene službe in drugo. Kakor je znano, so bila vsa ta vprašanja predmet številnih konferenc, ki jih je sklicalo ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje. Vsi tovrstni predlogi bodo prav v kratkem končani, treba je samo še denarnih sredstev, da bi se vsa ta dela mogla izvesti.
Ossbne novice
Relgrad, 7. avgusta, m. Napredovali so v 5. sk u p. meščanskošolski učitelji in učiteljice: v Ljubljani: Vida Rudolf, Josip Prekuh, Marija Vodij, Avgust Pretrišič, Felicita Gabernik, Iva Kune, Rada Jovanovič; v Mariboru- Pavlu Sonc, Marta Klopčič, Josip Štancar, Josip Gradež; v Ormožu: Lvfeinijo Nardin; v Celju: Vera Bolha; v Šoštanju: Marija Štrnus.
Belgrad, 7. avgusta, m. S kr. ukazom je postavljen pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu za inšpektorja 5. skup. na postaji Ljubljana-gl. kol. Ivan Bergant.
Pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu so prestavljeni in so obenem napredovali v 6. skup.: iz glavnega kolodvora v Ljubljani na prometno-komercialni oddelek Mihael Vrabec za višjega kontrolorja; iz Maribora v Novo mesto Karel La-pajne; iz Novega mesta v Maribcr Jože Božič; iz Zidanega mosta v prometno-komercialni oddelek Srečko Razpotnik; iz Boh. Bistrice v Maribor Albin Brumen; iz Šiške v prometno-komercialni oddelek Franc Čekal.
V 7. 6kup. so napredovali in bili obenem prestavljeni: iz Brezovice za kont olorja v Št; Vid-Vižmarje Janez Marež, iz Ljubljane-gl. kol. v prometno-komercialni oddelek Jože Delkin, iz Maribora v Ljubljano-gl. kol. Vlado Medvešček,
Belgrajske novice
Belgrad, 7. avg. m. Belgrajski peki hočejo spet zvišati ceno kruhu, čeprav trgovinski minister pripravlja novo uredbo o maksimiranju cen kruhu in uvedbo enotne vrste kruha po vsej državi. Pristojne oblasti bodo intervenirale tudi v tej smeri, tako da se ni bati, da bi prestolnica ali kako drugo mesto ostalo brez kruha.
Belgrad, 7. avg. ni. Kakor vsako leto. bo tudi letos belgrajski velesejein, ki bo trajal od 6. do 16. septembra. Svojo udeležbo na jesenskem velesejmu so prijavile te-le države: Nemčija, Italija, Bolgarija, Turčija, Madžarska, Grčija. Ceško-nioravski protektorat in Slovaška. Ravnateljstvo veiesejma je povabilo tudi SSSR, da se udeleži veiesejma.
Belgrad, 7. avg. m. Vodja radikalnega glavnega odbora Aca Stanojevič, ki se je pretekli me-. sec zdravil v Niški banji, je odpotoval v svojo domačijo v Knjaževac. V Niški banji so Stano-jeviča obiskovali voditelji radikalov. Med drugimi sta bila včeraj pri njem Krsta Miletič in Špadijer. Miletič je danes časnikarjem izjavil, da se je Stanojevič v toplicah zelo popravil in da se živo zanima za politična vprašanja.
Belgrad, 7. avgusta, m. Z odlokom finančnega ministra je prestavljen za davkarja 8. skup. iz Krškega na davčno upravo v Dravograd Franc Kavčič. Za pristava 8. skup. v Ljubljani je postavljen Oskar Hrastnik.
Belgrad, 6. avgusta. AA. Pri včerajšnjem obisku grškega poslanika na našem dvoru g. Bibiča Rosetija pri trgovinskem ministru dr. Ivanu An-dresu, je grški poslanik v imenu grške vlade povabil našega trgovinskega ministra, naj se kot njen gost osebno udeleži otvoritve jugoslovanskeskega paviljona na mednarodnem velesejmu v Solunu.
Belgrad, 7. avgusta. AA. Finančni minister je odobril poldrug milijon dinarjev za izvedbo za-jx)četih del pri premestitvi vasi Vitojevca (okraj
Ruma). Ta vas je izpostavljena vsako leto nepre- t w	um med Ameriko in Sovjetsko zvezo,
stamm, poplavam ^zaradi^česar^so ^e v ^L^ii.ki Je^iUpojfaljšan, za leto;d«i,. vsebuj kakor po-
____! H L !1	Lani../. i • . rl i mMma .n a rl/^l
Amerikanski zastopniki o vtisih na Poljskem
Berlin, 7. avgusta. AA. (DNB.) Odposlanca odbora za pomoč Poljski pri prehrani (odboru načel ju je bivši predsednik USA lloover), Gam-bell in Muray st« se vrnila v Berlin s potovanja po zasedenih poljskih krajih Izrazila sta nemškim oblastem svojo zahvalo, du jima je vlada nemškega rajha omogočila prepričati se na kraju samem o razdelitvi življenskih potrebščin, ki so bile poslane iz Amerike v zasedene poljske kraje. Omenjena ameriška zastopnika sta dejala, da so jima v zasedenih poljskih krajih v pravem pomenu besede pokazali vse, kar sta hotela videti. Najlepše sta se izrazila o organizaciji razdelitve živil, ki jih pošilja Amerika. Gambell in Muray sta tudi izjavila, da sta dobila vtis o složnem sodelovanju med nemškim Rdečim križem in organizacijami na Poljskem Končno sta poudarila, da «ta se na tein svojem potovanju mogla prepričati, da potekajo v vseh krajih zasedene Poljske v velikem obsegu poljedelska dela.
Hitler pri Kruppu
Essen, 7. avgusta. AA. (DNB.) Hitler je obiskal danes dopoldne Kruppa v. Bohlena v njegovi vili pri Essenu. Vodja rajha Hitler je šefu največje nemške tovarne orožja osebno čestital za 80 rojstni dan. Pri tej priliki je vodja rajha izročil Kruppu zlat znak narodno socialistične stranke in sicer v znak priznanja za njegove zasluge za nemško državo. Nato je Kruppu v. Bohlcnu v imenu rajha čestital minister Frank, šef nemškega tiska dr. Dietrich pa mu je čestital v imenu nemškega tiska. Nato ie vodja Nemčije pregledal več delavnic v Kruppovih tovarnah. Delavci in prebivalci Es-sena so Hitlerja navdušeno pozdravljali. Nato je Hitler zapustil Essen.
Novi potroleiski izvori v Sovjetski Rusiji
Buguruslan, 7. avgusta. AA. Tass. V Bugu-ruslanu »drugem Bakuut je iz nekega izvira prodrla nafta s tako silo, da je njen curek švignil 22 m visoko. Moč izvora je 70 ton dnevno. Strokovnjaki so ugotovili, da je nafta izvrstne kakovosti.
Vojne vaje sovjetskega tihomorskega brodovja
Moskva, 7. avg. b. Uradno poročajo o vajah sovjetskega vojnega brodovja na Tihem morju. Vaj se je udeležilo veliko število podmorničnih eskader ter večje število lahkih in težjih vojnih ladij z velikim številom letalskih sil. Sovjetski pomorski manevri so zaviti v največjo tajnost in ni nadaljnih podrobnosti o smeri, kamor je odplulo sovjetsko brodovje.
Trgovinska pogodba med Sovjeti in Ameriko
TVashington, 7. avgusla. AA. DNB: Gospodar-
razpasle razne bolezni. Vas bodo zdaj z orhenjeno držšvno' podporoprestaviti na bolj zdravo zemljišče.* Poskrbeli bodo za higienično ureditev hiš, vodnjakov in ostalega.
Nesreča v Trstu
Trst, 7. avgusta. AA. Štefani: V neki livarni v Trstu se je zgodila huda nesreča. Zaradi napake, ki je nastala zaradi varnostnega ventila peči, je tekoča kovinska masa oblila šest delavcev, ki so pozneje zaradi dobljenih poškodb v bolnišnici vsi umrli.
roča pristojno ministrstvo, tudi pogojno določbo, da bo AmeMktt.i^oi!!^ v Sovjetsko Rusijo za 40 milijonov dolarjev blaga. V primeru, če bi Amerika prepovedala ali otežkočila izvoz gotovega blaga, ki bi si ga Sovjetska Rusija želela nabaviti, si sovjetska vlada pridržuje pravico od svoje strani omejiti po lastnem preudarku svoj uvoz ameriškega blaga. Kakor je znano, je sovjetska vlada protestirala proti prepovedi izvoza gotovih proizvodov iz USA. Za to prejjoved so se Združene države odločile zaradi tegn, ker so te siv«' potrebne za njeno lastno oborožitev.
Evropske kolonije v Ameriki
Belgrad, 7. avg. m. Na zahtevo muslimanskega poglavarja reis-ul-ulema Spahe je notranji minister podpisal odlok, s katerim odobrava banom, da lahko na svojem področju prepovedo predvajanja vseh filmov, ki bi žalil verski čut muslimanov, čeprav bi take filme odobrila vrhovna filmska cenzura v Belcradu.
Belgrad. 7. avg. m. Pogajanja med zastopniki vseh delavskih organizacij in ravnateljstvom drž. rudnikov v Sarajevu so bila usr>ešno zaključena. Sporazumeli so se, da ho rudniško delavstvo v državnih rudnikih dobilo 18.5% zvišane plače ter 'odatek 25 din za vsakega otroka.
Konferenca všeli ameriških držv na Havani je sklenila, da bodo ameriške države skupno vzele pod varstvo kolonije evropskih držav v Ameriki, ako bi se prikazala nevarnost, da bi se zaradi teh kolonij vojna približala tudi ameriški celini. Kaj so te kolonije, kje so in kakšen je njihov pomen:
Vsa ameriška celina, severna, srednja in južna, je bila nekdaj kolonialna posest evropskih velesil. Toda ker so se evropske države med seboj neprestano vojskovale, so tudi njihove posesti v Ameriki venomer menjavale lastnika. Vojne v Evropi pa so imele za jx>sle-dico tudi, da so se kolonije v Ameriki opogumile ini ?ačele boj za osamosvojitev. Boj je bil tudi uspešen. Večji del ameriške celine se je v osvobodilnih vojnah osvobodil od Evrope, le tu pa ta so ostali ostanki nekdanjih kolonij v odvisnosti od Evrope. Nekdaj velikanska imperija španska in Portugalska sta iz.gu-bila vse svoje ameriške kolonije. Francija je ohranila v ameriškem območju samo še nekaj otokov in sicer otočja Martinique. Gitade-loupe ter v južni Ameriki košček Guayane. Anglija ima pa še velike posesti, ki pa so si večjiile! že priborile samostojnost dominion-skjli držav, kot na primer Kanada in Nova Fundlandija. Toda Angliji je razven koščka Guayane in koščka llondurasa v Južni Ameriki ostalo še veliko število otokov, ki pripadajo ameriškemu območju. Nizozemska je iz-vzemši na Guoyani izgubila vse svoje kolonije Iz gornjega sledi — kajti Kanade ln Nove Fundtandije ni več mogoče šteti med kolonije, marveč so to žc bolj samostojne države edini-, ce — dn igrajo otočja poglavitno vlogo pri vprašanju evropskih kolonij v ameriškem področju. So to otočje Bermudov, ki ležijo nck«iko 1000 km daleč orl vzhodneseverno ameriške obale in so pomembna angleška ln-t. Važ-: no je Bermudsko otočje zaradi tega, ker leži na pomorski poti iz Amerike v Evro|io in ker je angleški imperij tamošnji pristanišči Ilam.l-ton iu St. Georges organiziral kot velikanski premogovni m petrolejski skladišči za svoje brodovje. Pred ameriškim polotokom Florido leži otočje Bahama, ki je tudi angleško ^n ki je tudi važna postojanka v gosj>odarskom obtoku angleškega imperija. Ilavana sama, kjer so ameriške države zborovale je obdana od ogromne skupine Zahodno-indijskih otokov, velikih in malih. Tako jih je imenoval Columbus. ki je mislil, da je pri njihovem odkritju prišel do vzhodne indijske obale. Semkaj spada tudi zgoraj imenovano francosko otočje Martinique in Gtiadcloupe. Angleška posest pa je mnogo bolj obsežna in zajema otočj a T r 1 n i d a d , T o b a g o, J a m a f k a, ter Male A n t i 1 e, kamor spadajo otočja
Barbada, Dominica, Granada St.
L u c i e in S t. K i 11 s.
Vojaško strategični pomen tega otočja velikih in malih Antilov je seveda zelo velik. Na eni strani lahko služijo kot naravni trdnjav-ski pas za obrambo ameriške celine, na drugi strani pa lahko postanejo, ako so v rokah kakšne tuje velesile, naravno oporišče za letalski in pomorski napad na Ameriko samo. Anglija ima |»leg zgoraj imenovanih dveh pristanišč na Bermudih utrjena pristanišča še na Trini-datu (Port of Spain), na Tabage (Scarborough) in na Jamajki (Port Royal). 'loda vse to velikansko otočje je tudi z gospodarskega vidika zelo dragocena jiosest, ker je zelo rodovitno in na naravnih bogastvih bogato. Treba je samo
{»gledati na številke, ko govorijo o trgovini, ;i jo to otočje ima z raznimi državami Severne in Južne Amerike.
Čisto ločeno poglavje igrajo pa Fal-klandski ali Ognjeni otoki okrog južne konice južnoameriške celine. Angliji je njih lastnica, saj stražijo jjomorsko pot okrog Južne Amerike in so važna fmstojanka v objemu angleškega imperija. Falklandsko otočje pa prav za prav zanima samo Argentino in jc bilo kot za splošne ameriške interese drugovrstno izločeno in razgovorov na Havani,
Ni čudno, če je zaskrbljenost ameriških držav spričo propada Francije in spričo omahljivega položaja, v katerem se nahaja angleški imperij, velika, kajti po pravici se sprašujejo, kdo naj postane novi lastnik teh posesti, ako zares pride do pojiolnega razpoda angleške svetovne sile. Amerika hoče v naprej poskrbeti, da v tem primeru evropske kolonije postanejo lust Amerike.
Toda razume se, da ameriškim državam ni lebdela pred očmi prvenstveno usoda angleških posesti, kajti Anglija danes svoje kolonije še lahko brani. Vojna še ni končana. Drugače pa je s francoskimi posesti ( Marinique, Guadelmipe in Guavann) kakor tudi z nizozemsko bogato kolonijo v Guayani, Surina-me imenovano. Nizozemska kolonija meri 130.000 kv. km in prebiva v njej 120,000 ljudi. Izgubila je svojo muterno zemljo. Čigava bo? Nizozemska vlada, ki sedi v Londonu, zatrjuje, da kljub temu šc lahko upravlja svoje kolonije. Toda stvarno je vprašanje popolnoma drugačno Ali naj nizozemska kolonija nudi Nemčiji priložnost, da se zasidra na ameriški celini. Podobno je tudi s francoskimi kolonijami, o katerih ni mogoče trditi, da jih bo mogla francoska vlada še dolgo samostojno upravljati. Konferenca na Havani je torej razpravljala o bogatem nasledstvu, ki je takorekoč že odprto, Ameriške države so v naprej poskrbele, dn bodo ostale same edini deflič
Reforme francoske šole
Poslanica, ki jo je papež Pij XII. poslal francoskim škofom in katero smo objavili v svoji številki od 6. avgusta tega meseca, pomeni v prvi vrsti besedo tolažbe narodu, ki ga je zadela velika nesreča. Papež se ne peča s svetovno-političnim pomenom tega usodnega dogodka, ker se to Cerkve neposredno ne tiče, ampak samo izraža svojo željo, da bi velike duhovne sile, ki počivajo v Franciji, pripomogle čimprej k nravstveni obnovi naroda. Papež opozarja, da ima Francija slej ko prej važno nalogo v Evropi, to pa predvsem zaradi svojega katoliškega duhovnega izročila, o katerem papež jako delikatno pravi, da ga je Francija v svojem blagostanju večkrat pozabila.
Želja poglavarja katoliške Cerkve, da bi današnja stiska Franciji pomagala v pravem samopoznanju in razumevanju časa, da se usmeri po poti, ki so jo nakazovali njeni največji sinovi, se sklada s prizadevanji sedanje francoske vlade. O tem ni dvoma. Toda izključno na francoski vladi je, da postavi temu delu politične temelje, ker Cerkev se v ureditev notranjih razmer države načeloma ne vmešava. Francija mora sama zgraditi novo hišo, v kateri bo odslej živela, potem tudi blagoslova Cerkve ne bo manjkalo. Na kon-kordat zaenkrat ni niti misliti, saj jih sklepa poglavar Cerkve šele, ko so se razmere v državi zadosti utrdile. Tudi cerkveno-politič-ne razvaline, ki jih jt zapustila liberalna fra-masonska Francija, spadajo k stvarem, s katerimi mora nova Francija sama pomesti. Cerkev pa dobro ve, da ima Francija zaenkrat dosti dela, ki je še nujnejše in ki se tiče pogojev njene gole eksistence same.
Sicer pa je papež Pij, ko je pred nekaj tedni sprejel novega francoskega poslanika pri Sveti stolici, sam naglašal, kako važna je za preporod Francije krščanska šola. Vlada maršala Petaina je to delo že začela. Zaenkrat je odpravila tako zvane posvetovalne odbore v krajevnih šolskih upravah, ki niso bili ničesar drugega, kakor sredstvo, da bi imele odločilen vpliv na šolo socialistično-komunistične strokovne zveze posameznih okrajev. Na ta način je francosko socialistično in komunistično učiteljstvo s pomočjo socialističnih politikov v vsakem okraju zastrupljala tudi najmanjšo vaško šolo z brezbožnim duhom in materialističnim mišljenjem. Ti odbori so sedaj likvidirani in je tako odstranjen vpliv, ki je bil najbolj poguben za krščanskega in narodnega duha Francije.
Nemčija je objavila pregled uspešnega bojevanja na morju
Nemško poročila pravi, da je nemško orožje do sedaj potopilo 5 milijonov ton nasprotnega ladjevja
Berlin, 6. avg. t. Nemško vrhovno povelj-
svo poroča:
Skupni uspeh dosedanje vojne na morju je bil objavljen v poročilu vrhovnega nemškega poveljstva z dne 12. julija.
Od dne 9. do 31. julija smo s podmorskimi sredstvi potopili: 1. s pomočjo podmornic J4-4.I4? ton ladjevja, z drugimi pomorskimi edinicami pa 98.500 ton.
V navedenih številkah izgube, ki jih je sovražna trgovska mornarica utrpela po minah, niso vštete. Znano je, da so mine povzročile sovražniku velike izgube, a jih je on dosledno zamolčal.
Naše letalstvo je v istem času potopilo: t. vojnih ladij za 21.630 ton. 2. trgovskega ladjevja pa za 215.000 ton. Letala pa so poškodovala vojnih ladij za 32.000 ton, trgovinskih ladij pa za 328.000 ton.
Skupna škoda, ki je bila sovražniku povzročena — izvzem.ši škodo, ki so jo naredile mine — znaša v razdobju od 9. do 31 iu-lija 679.324 ton.	1
Sovražnik je potemtakem od začetka vojne pa do dne 31. julija izgubil:
1.	Zaradi delovanja naše vojne mornarice 3 milijone 725.54.? ton.
2.	po naših letalih pa 1 milijon 261.313 ton ladjevja.
Skupna škoda, ki jo je sovražnik potemtakem utrpel od začetka vojne do dne 31. julija znaša 4 milijone 986.860 ton ladjevja, vojnega in trgovskega. „. Poleg tega pa so naša letala sovražniku poškodovala še za okroglo poldrugi milijon ladjevja.
K temu poročilu piše »Volkischer Beobach-ter« med drugim: Za nas ni toliko važna ogromna številka dozelaj potopljenih sovražnih ladij, kakor dejstvo, da število potopljene tonaže še vedno raste iz meseca v mesec. V resnici so zdaj razmere za Anglijo neprimerno bolj črne in hujše, kakor pa so se zdele za časa največjih nemških uspehov v svetovni vojni. Namesto generala ilakotec. ki naj bi po zamislih Londona moral premagati evropski kontinent, zdaj pritiska na Anglijo »admiral blokad a c, ki je nastopil proti lastnemu gospodarju, in ki zdaj britanskemu otočju pripravlja usodo, ki je bila namenjena nam. Besede vodilnih osebnosti Velike Britanije, s katerimi njihovi avtorji žele zbuditi v svetu vtis premoči. so v resnici priznanje poloma, ki preti Angliji.
Tri dobe o napadu na Anglijo
Rim, 7. avgusta, m. Današnja številka »Popolo di Roma« se peča z vprašanjem bližnje velike ofenzive Nemčije proti Angliji ter pravi, da se bo ta ofenziva izvedla v treh dobah. Prva doba bodo šte-
Protiangleške demonstracije po vsem Japonskem
Tokio, 7. avg. AA. DNB. Gibanje proti Angliji na Jajionskem zavzema največji razmah. Za danes so bila napovedana zborovanja v Tokiu, Koheju, Osaki, Šinionosckiju in drugih večjih japonskih mestih. Sprejete so bile izredno ostre resolucije tudi v Hirošimi in Fiikuoki. Te resolucije najostreje protestirajo proti aretacijam Japoncev v Angliji. V Hirošimi je bilo danes prirejeno novo zborovanje, ki se ga je udeležilo ogromno ljudi. Posebna zastojjstva bodo izročila sprejete resolucije ministrskemu predsedniku, vojnemu ministru, ministru za vojno mornarico in zunanjemu ministru.
List »Asahi« poroča, da je britanski častni konzul v Šimnosekiju ne samo podal ostavko na svoj položaj in prosil angleško veleposlaništvo, naj ga zamenja, pač pa da je celo sklenil zapreti svoje trgovsko podjetje, ki se bavi z uvozom angleškega blaga. V Tokiu je bila ustanovljena pro-tiangleška zveza prestoluiških državljanov, v katero so se že takoj prvi dan po ustanovitvi vpisali vsi tokijski mestni svetniki. Iz vseh krajev države prihajajo v Tokio resolucije, ki v ostrem tonu zahtevajo, da je treba spustiti na svobodo aretirane Jajx>nce ter preprečiti vsak angleški vpliv na Daljnem vzhodu. Znano nacionalistično združenje Menrinkaj, v katerem so včlanjeni v glavnem bivši častniki, in ki mu predseduje general Tanaka, je sklenilo poslati članom vlade, glavnemu gen. štabu in admiraliteti resolucijo s konkretnimi predlogi za represalije, s katerimi je treba nastopiti proli Angliji.
Anglija še vedno upa...
Tokio, 7. avg. AA. DNB. Angleški veleposlanik Craigie upa, da se bo prijateljsko rešil sjx>r z Japonsko — piše navadno dobro obveščeni list »Tokio Asalii Simbun« v zvezi z včerajšnjimi razgovori med zun. ministrom Macuokom in angleškim veleposlanikom Craicijem. Angleški veleposlanik je zaprosil japonskega zunanjega ministra,
naj bi japonska vlada poskušala poiskati način za pametno ureditev te vohunske afere. Dejal je tudi, da je bila aretacija Japoncev od strani angleških oblasti ukazana v skladu z zakonom o zaščiti države ter pripomnil, da teh aretacij ni treba smatrati za represalije. Japonski zun. minister je zahteval, da se aretirani Japonci takoj spuste na svobodo ter da angleška vlada da zagotovilo, da se takšni primeri ne bodo več ponovili. Čeprav je japonska vlada že sprejela svoje jasne sklepe glede na zadržanje angleške vlade — je pripomnil Macuoka —, Japonska kljub temu namerava še dalje mirno spremljati razvoj položaja.
Tokio, 7. avg. A A. DNB: Današnji »Jomiuri« piše o sporazumu, ki je bil dosežen med japonsko vlado in francoskimi kolonialnimi oblastmi v Indokini o začasni ustavitvi izvoza na Kitajsko ki je pod oblastjo maršala Cangkajška. Po določilih imenovanega sporazuma je bil ta izvoz ustavljen do 5. t. m., kakor pa poroča imenovani japonski list, je polkovnik Salo, predsednik mešane japonsko-francoske komisije, ki ima nalogo nadzirati izvedbo tega sporazuma, zahteval od francoskih kolonialnih oblasti, naj podaljšajo pre-jjoved za izvoz na Kitajsko.
Nobenih pogajanj s Francijo glede Indokine
Tokio, 7. avg. DNB. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil predstavnikom časopisov, da Jaj>onska ne vodi nobenih pogajanj s francosko vlado o odstopitvi pomorskih in vojnih oporišč v francoski Indokini.
Newyork, 7. avg. A A. Tass. »Newyork Times« komentira položaj v Indokini in piše, da Japonska že opravlja kontrolo nad Indokino in da vsak dan bolj stiska obroč. Uradno je sporočeno, da Japonci že nadzirajo Kuakcen. Japonska je od francoske vlade dobila dovoljenje, da smejo japonske čete svobodno iti čez Indokino.
Predsednik Slovaške dr. Tiso o vlogi dela in kapitala
Bratislava, 7. avgusta. AA. Širši glavni odbor slovaške ljudske stranke je imel sejo pod predsed-ništvom predsednika republike dr. Tisa kot strankinega voditelja. Predsednik dr. Tiso je imel na tem sestanku govor, v katerem je poudaril strankina prizadevanja za ohranitev narodnih in socialnih pridobitev slovaškega naroda. Nato je nadaljeval:
Po težkih bojih je stranka doživela znamenite dni oktobra 1938 in marca 1939. Bili smo istočasno nacionalisti in socialisti in takšni hočemo ostati tudi v bodočnosti, ker želimo socialno, slovaško državo, v kateri bomo izravnali vse stanovske razlike. Hočemo se ravnati po besedah sv. pisma, ki pravijo, da naj tisti, kdor ne dela, tudi ne je. V duhu sv. pisma želimo odstraniti brezbožni lik zlatega teleta. Vsako delo hočemo pravično ocenjevati. ZnU.
naj se nihče ne čudi, če se bomo v tem duhu pojavili z novimi načrti in smernicami, ki bodo vedno odgovarjale našemu staremu krščansko-socialnemu duhu. Tako bomo n. pr. pri nas objavili ukrepe, s katerim bomo zagotovili zdravo razdelitev koristi od kapitala, vloženega v industriji in trgovini. Ta kapital sme v bodoče donaSati lastniku podjetja največ 10 odstotkov dobička. Potem bomo storili vse potrebno, da vse ustvarjalne sile v državi čim bolje združimo z gospodarstvom in proizvodnjo. Storili bomo vse potrebno, da se končno odstrani brezposelnost in zagotove dostojne mezde. Pred nami pa je tudi še važna naloga, da očistimo državo judov. Glavni cilj slovaškega socializma, čigar pobornik je Hlinkina ljudska stranka, sc more izraziti z besedami; Varnost, skrb za vsakega nusamraiik« ter pripravljenost na žri**
viln« letalski napadi, nakar bo množinski prenos čet čez Kanal, in šele v tretji bo prišlo do neposredne in bliskovite ofenzive. »Popola di Roma« ugotavlja, da je zračni napad zelo pripravno sredstvo za nemško vojsko, ker razpolaga z velikim številom letališč na neposredni evropski obali nasproti Angliji. Po ugotovitvah omenjenega lista predstavlja brez dvoma transport čet velike napore in težave, toda lahko smo gotovi v tem — zaključuje »Popolo di Roma« —, da jc nemška organizacija storila vse za rešitev tega problema.
Poročila z bojišč
Nemška poročila
Berlin, 7. avgusta, t. Nemško vrhovno vojno poveljstvo poroča:
Neka naša podmornica jc potopila tri sovražne oborožene ladje s skupno 16.875 tonami. Potopljene so bile, ko «o plule v zavarovanem konvoju.
Dne 5. avgusta je nad Kanalom prišlo do novih bojev v zraku. Neko naše izvidni&o letalo je sestrelilo dva angleška lovca najnovejše vrste. Šest nadaljnih letal smo sestrelili v naslednjem boju med našimi in angleškimi lovci. V noči od 5. do 6. avgusta so naši bombniki napadli različna angleška pristanišča.
Angleški bombniki so ponoči leteli nad vzhodno Nemčijo in so metali bombe. Škoda je malenkostna. Človeških žrtev ni bilo.
Berlin, 7. avgusta. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile poroča:
Neka nemška vojna ladja je potopila zunaj na odprtem morju za 30.000 to sovražnega brodovja. Naši bombniki so napadli letališči pri Fallmoutju in St. Austellu kakor tudi tovarne »Vickers Arma-strong« Chesteru in tovarne vojnega materiala v Svvanseaju. Nocoj je manjše število britanskih letal izvedlo napade na Holandijo in zahodno Nemčijo. Letala so na nekaterih krajih vrgle bombe, niso pa z njimi povzročile znatnejše škode.
Italijanska poročila
Rim, 7. avgusta. AA. DNB. »Lavoro fascista« poroča, da so italijanska letala sinoči zopet bom-
bardirala Gibraltar. Bombe so padle na skladišče municije in je škoda velika
Rim, 7. avgusta. AA. DNB. Dopisnik agencije Štefani v Libiji poroča, da 60 včeraj italijanski bombniki metali bombe na pristanišče in letališče v So 11 umu ob egiptaki obali Sredozemskega morja. Tudi druga italijanska letala so izvedla uspešne napade Eno italijansko lovsko letalo je sestrelilo en angleški aparat ki je padel v morje. Italijanska ladja je rešila posadko angleškega letala in jo pridržala v ujetništvu.
Angleška poročila
Aleksandrija, 7. avgusta. AA. Reuter: Nocoj je bilo v Aleksandriji dano znamenje za pripravljenost, ki pa je prenehalo že čez četrt ure.
London, 7. avgusta. AA. Reuter: Po uradnih podatkih je bilo v tednu do 3. avgusta vplačanih 12.2 milijona funt šterlingov rednih državnih dohodkov. Redni in izredni državni dohodki so v istem razdobju skupno znašali 82.8 milijona iunt šterlingov.
London, 7. avgusta, t. Letalsko ministrstvo uradno poroča:
Delovanje angleških bombnikov je sinoči Ovirala oblačnost. Kljub temu pa so bile vržene bombe na petrolejska skladišča in rafinerije v Hamburgu, na neko tovarno v Hambornu ter na letališča v severni Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji in v Franciji. Eno letalo se ni vrnilo.
Admiraliteta poroča: Trgovska ladja »Accra« (14.000 ton) je bila potopljena. 450 mož posadke -in potnikov je bilo rešenih. Otrok na ladji ni bilo.
London, 7. avgusta. AA. Reuter. Ministrstvo za javno varnost poroča, da je nocoj osem sovražnih letal metalo zažigalne bombe v dveh krajih Škotske. Po drugih krajih so sovražna letala metala letaka
„Vstop Spanife v vojno je pred durmi. .
Newyork, 7. avgusta, b. Ameriški radio poroča davi, da je španska vlada izdala nalog, da se morajo vse španske ladje takoj zateči v nevtr. luke. Ladjam v domačih lukali pa je naročeno, da ostanejo do nadaljne odredbe doma. Z ozi-roin na te ukrepe smatra italijanski tisk da bo Španija v najkrajšem rasu napovedala vojno Angliji. Španski tisk dosloj o tem še ničesar ne piše, vendar pa se iz krogov, ki so blizu španske vlade, fti-je, da je vstop Španije v vojno pred durmi.
Italijanski vojaki v Libiji
Vatikan - Portugalska
Podpisan je bil sporazum, ki zadovoljivo urejuje številna še nerešena vprašanja
Rim, 7 avgusta, t. Rimski radio poroča, da so se pogajanja za ureditev odnošajev med Cerkvijo in Portugalsko uspešno končala. Podpisan je bil sporazum, ki vsestransko in za obe državi zadovoljivo poravnuje vse obstoječe sporo. Tako je portugalska vlada pristala na to, da popravi krivico, ki je bila leta 1910 oh priliki prevrata na Portugalskem storjena Cerkvi, ko so ji bila vsa
posestva in vse premično premoženje odvzeto ir podrlavljeno. Portugalska Cerkvi vrača njeno lastnino nazaj. Tudi vprašanje veljavnosti katoliških porok jc bilo rešeno tako, da odslej zakoni, ki bodo sklenjeni po predpisih katoliškega cerkvenega prava, veljavni tudi za državo, ne da bi bilo treba porok ponavljati ali jih opravljati v prisotnosti kakšnega zastopnika državne uprave.
Iz Francije
Ženeva, 7. avgusta. AA. DNB: Včeraj je bila v Vichyju seja francoskega ministrskega sveta. Vlada je med drugim sprejela potrebne sklepe, ki so v interesu zagotovitve letošnje žetve. Zatem je ministrski svet prerešetaval nekatera zunanjepolitična vprašanja. Vzel je na znanje nekaj poročil o delu odbora za premirje, nakar je odobril cel vrsto postavitev in premestitev.
Pravosodni minister Alber bo govoril pri začetku zasedanja francoskega vrhovnega sodišča, V svojem govoru bo Alber razložil cilje tega sodišča, namreč da sodišče ne bo sodilo samo osebnosti odgovornih za vojno, ampak da bo to ustanova, ki bo pazila, da se spoštujejo najvišji državni interesi. Prva seja tega sodišča bo verjetno v začetku septembra. Sodišče bo zasedalo v Lyonu, in sicer v tamkajšnjem gledališču.
Bern, 7. avgusta, t. Švicarski listi poročajo, da bodo med prvimi, ki bodo poklicani pred sodišče, Daladier, Campinchi, Mandel in Delbos, ki so vsi po zlomu francoske armade zbežali v Ca-sablanco v francoskem Maroku. Osrednja osebnost v tem procesu bo bivši notranji minsiter Mandel, ki je edini med obtoženci zaprt v pravem zaporu. 0 Mandlu je znano, da je v decembru 1938, ko je bil Ribbentrop v Parizu, da podpiše pakt o večnem miru med Nemčijo in Francijo, osorno odklonil povabilo, naj se udeleži sloves-nostnega sprejema na čast nemškemu zunanjemu ministru.
Ženeva, 7. avgusta, AA. DNB: Časnikarska agencija »Entre France«, ki ima dobre zveze s francosko vlado, prinaša poročilo o delu gdč. Tabouis in Pertinam, Emila B i r e a u in de Kerillisa, od katerih je sedaj eden v Angliji, drugi v Združenih državah. »Entre France« piše med ostalim sledeče:
Pertinax je vsak dan v raznih časopisih in v poslednjem času v listu »Ordre« branil načelo »nedeljivega mira«, ki je v stvari zahteva po vojni za vsako ceno. Pertinax je izkoristil vsako mednarodno napetost in diplomatske spore, da bi iz njih delal eksplozivni _ material. V trenutku nevarnosti je ia podpinovaiec vojne odpotoval v Anglijo,
nato pa v Združene države, kjer ga Anglija še nadalje plačuje, da bi vodil kampanjo proti Franciji. Bi r e a u je šel po isti poti. Služil je vsemu, samo Franciji ne. Končno so ga sprejeli tam, kjer ima svoje interese. Francoska javnost mora zvedeti, da je ta človek korupcijonist, Gdč. Tabouis je Francijo rinila v vojno. Ona je vsak večer telefonsko sporočala v razna mesta vse mogoče prepire, ki bi utegnili zaostriti odnose Francije z njenimi sosedi, da bi tako pospešila začetek vojne. Kerillis pa je vsak dan napadal v listu »Epoque« tisto majhno število francoskih politikov, ki so poskušali, da preprečijo vojno. Danes vemo, da ima Kerillis v neki angleški banki tekoči račun in da je te dni dobil dovoljenje, da se račun prenese v neko ameriško banko.
Alzacija, Lorena in Luksemburg pod upravo gauleiterjev
Bern, 7. avgusta, t. Švicarski listi poročajo, da bo usoda o Alzaciji, Loreni in Liiksemburgu v kratkem času odločena. Vse te pokrajine da bodo kot nemška ozemlja priključena nemškemu državnemu ozemlju. V Liiksemburgu je bila uvedena nemščina kot edini uradni in javni jezik, in nemška policija jc zasedla vso pokrajino. Danes sta izšla dva nova dekreta, ki določata, da uprava Alzacijc. Lorene in Lukscnihurga ne bo vef odvisna od vojaške oblasti, marveč pride pod civilno upravo ter bo imela na čelu gaulciterje, ki bodo neposredno podrejeni Hitlerju. Xa gaulei-terja za Irfircm. ie imenovan Jožef B ii r c k e 1, hi v ši gaulciter Avstrije, za gauleiterja Alzacije Robert W a g n c r iz Monakovega. za gauleiterja Luksemburg« za Gustav Simon.
Novi gauleiter Dunaja
Berlin, 7. avgusta, t. Nemški kancler Hitler je imenoval voditelja nemške mladine Bnldurja von Schiracha za novega gauleiterja Dunaja, na mesto, ki je bilo izpraznjeno po odiiodu Biirckcla za gauleiterja Lorene.
G&jpo-cLaMtvo
Br. Ing. Grampovčan Janko«
Delovne enote - bodoča podlaga denarja
K nemški zamisli finančne ureditve nove Evrope
Pred nekaj meseci sem objavil v berlinskih »DVN« svojo teorijo o »železni« marki, katero naj bi osvojile vse evro-azijsk« železnice, spočetka kot osnovo pri urejevanj njihovega medsebojnega plačilnega prometa, pozneje pa bi sprejele vse države ta obračunski novec kot prometni novec in kot sredstvo plačanja, poleg svojega nacionalnega novca. Zlato podlago, ki je doslej služila kot merilo vrednosti poedinih vrst novca, sem reduciral na »železno« podlago in c tem sem potisnil zlato na njegovo industrijsko vrednost, železo pa dvignil v ,fino' kovino, dodavši mu funkcijo zlata v — denarju. G. dr. Merkert v Berlinu me je takoj opozoril na to, da sem se znatno približal zamisli nove denarne Evrope, svetoval pa mi, da naj opustim tudi »železo« in da naj »železno« marko zamenjam z delovno marko, katera se bo iznebila sleherne kovinske podlage ter bo počivala izključno na delovnih enotah. Ko sva izmenjavala svoje misli je gospodarsko-finančno-poli-tična podoba nove Evrope počasi zorela in dozorela v dr Schachtovem finančnem in gospodarkem načrtu o ureditvi nove Evrope, po katerem načrtu bo »Arbeitseinheit« stopila na me-to zlata.
Prepričan sem, da večina ljudi, bodisi pri nas ali drugod, niti ne sluti dalekosežnosti te nove denarne reforme. Že moja teorija o železni marki (rublju, franku, dinarju itd.) je predstavljala pravcato revolucijo na področju denarnega prometa. Ko sem lani v aprilu zagovarjal to svojo tezo na mednarodni železniški konferenci v Luxemburgu, sem naletel celo pri samih nemških delegatih na izvestno opozicijo, da ne govorim o belgijskih in francoskih delegatih, ki so bili odločno proti opustitvi zlatega franka in vpeljavi neke »abstrakcije« vrednosti novca. Samo švicarski delegatje so mi stali ob strani in mi — ,tacite" pritrjevali Prehod od zlata na delovne edinice pa predstavlja prej skok z nebes na — zemljo, brez evolucije, brez psihološke priprave tržišč, gospodarstva in narodov, kot pa neki revolucijonarni preokret za 180". Kdaj bo prišlo do realizacije dr Schachtovega načrta, ne moremo vedeti. Za enkrat je samo to gotovo, da je v tem načrtu »Arbeitseinheit« zamenjala zlato. Naše gospodarstvo in naše finance morejo tedaj računati s temi spremembami, še celo pa, ker predstavlja naša agrarna država z nemško industrijsko državo neke vrste spopolnitev. Kdor pozna socijalno-gospodarski odnosno nacijo-nalno-gospodarski program narodnega socijalizma in današnje finančne razmere v »življenjskem prostoru«, ta bo moral priznati opravičenost radikalnih sredstev, da se urede finance in gospodarstvo v novi Evropi, kajti one neznatne količine zlata, ki so še ostale v Evropi ne bi zadostovale niti za podlago bankovcev neke neznatne deželice, kaj šele države ali večjega števila držav. Končno pa je sel narodni socijalizem vedno za tem, da zruši na plutokraciji, .zgrajen sistem evropskega gospodarstva, ki je dajal prednost zlatemu teletu pred — delom, Torej ne samo dejansko stanje zalog zlata v Evropi, marveč tudi ideološke pobude so imele pri tem svojo vlogo. V čem obstojajo tedaj te delovne enote? Že beseda sama nam jasno pove, da počivajo na delu in da je to delo izmerjeno z merilom, ki se imenuje delovna enota: količina točno določenih psihičnih in fizičnih naporov vloženih v nekem točno določenem času v izvestni posel. Kot vidimo, nič novega. »Arbeitseinheiten« so deca marksizma, ovvenizma, prudonizma in ostalih soc. izumov že starejših datumov, v doktrini dobro znanih. V praksi so vsi taki poizkusi brez izjeme doslej še vedno propadli. Vzroki so bili predvsem v premajhnem »življenjskem prostoru«, v katerem so se'uvajali, v nedostatku politične moči, ki bi jim priborila vpliv in v tem, da so pri »seciranju« dela in njegovem vrednotenju bili premalo socijal-no pravični. Prvi in drugi nedostatek danes odpadeta. Novi »življenjski prostor« in tudi politična moč brez dvoma zadostujeta za izvedbo takega načrtia. Ne smemo pa pozabiti, da je danes kompliciranost gospodarskega življenja zaradi svoje mnogovrstnosti neprimerno večja kot pa je bila pred nekaj desetletji ali stoletji Danes obstoji na tisoče obrtnih in industrijskih vej, katere pred nedavnim časom še niso bile znane. Kako izmeriti delo pri vseh teh mogočih in nemogočih industrijskih in obrtnih izdelkih pravično, to je velik in težak pro-
blem. Kako izgleda to merjenje v praksi? Mizar napravi stol. V to delo je vložil na primer pet ur intenzivnega dela. Tedaj pet delovnih enot! Rudar je nakopal v enem dnevu toliko in toliko ton premoga. V to delo, ki ga je intenzivno vršil je vloženih toliko in toliko delovnih enot. Trgovec prihrani kmetovalcu toliko in toliko stroškov, da istemu ni treba vsak ki pšenice ili stot krompirja nositi na trg v oddaljeno mesto, ali hoditi kupovati vsak kg sladkorja. Ta trud in ti stroški so merjeni na delovne enote. Uradnik pri intenzivnem delu izkaže tako in tako storitev in to se določa z delovnimi enotami. Železnica prevozi toliko in toliko blaga v izvestni razdalji. Cela vrsta raznih poslov pri enem samem prevozu: vse to se meri na delovne enote. Vsak posel pri desettisočih poklicih bo razčlenjen na delovne enote.
Filozofija ima tukaj bogato področje za razmišljanje. Samo nekoliko tudi o tej. Koliko bo stal stol, ki ga mizar naredi iz lesa, ki je zrastel v njegovem gozdu in koliko bo stal. ako je on ta ies moral kupiti? Ali bo tudi narava »služila« delovne enote, ker tudi ona odločilno »prispeva« pri gotovem izdelku? Komu bodo šle v korist delovne enote pri izdelku, kjer sodelujejo razni obrtniki, stroji in narava s svojimi sirovinami vsi nerazdelno? Vino, ki ga je peklo južno sonce in ki je rastlo na plodnih tleh, zahteva manj delovnih enot kot pa vino v slabši zemlji, kateru se mora dobro gnojiti, pa kljub temu ne dosega kakovosti prvega. Komu v tjm primeru služi korist razlike v vrednosti pridelka v katerega je vloženih manj delovnih enot aH je po kakovosti boljše od drugega, ki je proizvod znoja in žuljev več kot pa radodarne prirode?
In kakšen bo šele odnos med količinami delovnih enot agrarnega naroda napram industrijskemu narodu? Kakšen bo odnos primitivnega poljedelstva napram strojnemu poljedelstvu in poljedelstvu sploh napram industriji na — traku? Kdo bo poklican določevati delovne enote poljedelca: ali zastopniki poljedelcev, ali zastopniki industrije? Kdo bo določal delovne enote v tovarni: ali delavec sam ali podjetnik? In kdo bo določal delovne enote podjetniku: ali »svčt delavcev« ali »vodja« podjetja, ali sam 6istem? Kako se bodo določevale delovne enote v labirintu duševnega dela? Kako pri napornemu znanstvenemu delu? Kako bo plačan kemik, ali biolog, tehnik in socijalni inženjer, duhovnik in pesnik? Včasih člo-vel celo življenje posveti določenemu raziskavanju na polju kemije in ne stori drugega kot to, da utrdi pot poznejšim rodovom, katerih eden je lahko tako srečen, da brez posebnega truda odkrije — tajno, na kateri so se zaman mučili celi rodovi učenjakov pred njim. Kako bodo izgledale takoimenovane »škarje« med fizičnimi in duševnimi poklici, med poljedelci in industrijalci, med duhovno kulturo in civilizacijo ... Vse to spada v filozofijo. Na vsa ta modrovanja nam odgovarja narodni socijalizem, da je sedanjji sistem v svoji notranjosti gnil in nemoralen fn da g4 'je' treba zamenjati z novim boljšim, v katerem človek ne bo več suženj zlata, marveč člen velike mednarodne evropske zajednice. v kateri bo delo dobilo svojo pravo vrednost in v kateri bo nemški kulturni genij zamenjal anglosaksonsko laži demokracijo in židovsko kulturno masonsko plutokracijo. ,Mladi' evropski narodi imajo svojo bodočnost v svetu starih okostenelih in degeneriranih narodov, ki so stoletja držali v svojih rokah ključe svetovnih bogastev in zasužnjevali mlade narode. Kako preproste, kako množicam razumljive besede! Brez učenih modrovanj, brez znanstvene formule, brez prikrivanja ciljev! Besede, ki vedd, kaj hočejo! Dvesto milijonov ljudi v novo nastalem evropskem »življenjskem prostoru« bo v bližnji bodočnosti imelo priliko spoznati veličino ogromnih gospodarskih načrtov, ki se bodo začeli izvajati z isto brezhibno mašinerijo s katero je nemška vojska osvojila Evropo. Ta konglomerat se bo razčlenil v dvesto milijonov ljudi in se ustavil pri človeku, na katerega stoodstotno računa tudi novi red. In tedaj se bo pokazalo, ali se tudi v gospodarstvu obnesejo radikalne mere in če je evropski človek sposoben, da živi v taki zajednici o kakršni je že Platon sanjal.
Na nas pa je, da razmišljamo tudi o tem!
Novi predpisi o kupoprodaji klirinških mark
Devizno ravnateljstvo Narodne banke je izdalo naslednjo okrožnico vsem pooblaščenim denarnim zavodom:
S pričujočo okrožnico št. 79-1 se preklicuje devizna okrožnica št. 94 z dne 10. junija 1939. Zaradi tega se morejo nakupi in prodaje nemških mark v zasebnem kliringu na borzi od dne prejema te okrožnice opravljati na domačih borzah samo na način, določen v devizni okrožnici št. 80 z dne 15. maja 1939.
Istočasno obvešča devizno ravnateljstvo, da je potrebno, da poobl denarni zavodi opozore posebej vse komitente-izvoznike, da morajo prejete čeke na nemške marke realizirati najkasneje v roku 15 dni, računajoč od dne izdaje posameznega čeka. V kolikor čeki do navedenega roka iz katerega koli razloga ne bi bili realizirani, se bodo odstopili v odkup samo Narodni banki.
Prav tako morajo poobl. denarni zavodi svoje terjatve na računih nemških mark pri Narodni banki in njenih podružnicah porabiti najkasneje v roku 15 dni, ker bo drugače Narodna banka v vsakem konkretnem primeru, v katerem bi ugotovila, da se terjatev, za katero gre, zadržuje tudi že navedeni rok, odkupila nemške marke ter od-nosnemu poobl. zavodu izplačala odgovarjajočo vrednost v dinarjih.	....
Iz tega je razvidno, da bo treba tudi v trgovini z nemškimi markami vlagati vsak dan porodila o zahtevanih količinah, kakor to morajo delati pooblaščeni zavodi za svobodne devize.
Jesenski ljubljanski velesejem
Ljubljanski velesejem, ki je s svojimi vsakoletnimi prireditvami odraz kulturnega in gospodarskega izživljanja Slovencev, je nekaj svojevrstno našega in Ima ukoreninjeno tradicijo. I o se je videlo letos pomladi, ko je moral spomladanski velesejem biti odložen. Vsi smo ga pogrešali. Jesenski velesejem pa bomo imeli, in sicer od 81. avgusta do 9. septembra. Obsega! ho mimo industrijo in obrti tudi posebne razstave u kul-
turnega in gospodarskega področja. Te razstave bodo plod dela mnogih pridnih rok, ki so se trudile in ustvarjale čez poletje. Zlata jesen bo odprla vrata do njih, zato je tudi geslo jesenskih velesejemskih prireditev »Ljubljana v jeseni«.
Dovoljeno zvišanje cen
Kr. banska uprava je odobrila tvrdki Golob St Ko. tovarna kemičnih izdelkov Ljubljana—Vič, da
sme prodajati Ilirija milo pri odjemu do 150 kg po din 13.—, do 300 kg po din 12.75, od 300 kg dalje po din 12.50 za 1 kg; Ilirija terpentinovo milo pri odjemu do 150 kg po din 14.—, do 300 kg po din 13.75, od 300 kg dalje po din 13.50 za 1 kg. Cene pri takojšnjem plačilu in brez vštetega 5% prometnega davka.
Nove cene moke
Urad za nadzorstvo cen je pooblastil banske uprave in upravo mesta Belgrada, da do objave uredbe o standardizirpnju ter odrejanju cen moke morejo dovoliti mlinom, da ob priliki odrejanja cene moke (brez skupnega davka na poslovni promet), dodajo ceni pšenic pri št. 9 90 din, pri št. 5 60 din, pri št. 6 30 din in pri št. 7 10 din, pri živalski moki, pa da od cene pšenice odbijejo 80 din in pri otrobih 100 din. Za nabavno ceno se ima smatrati rejonska maksimalna cena z maržo 13 din in z dokazanimi prevoznimi stroški.
Urad je nadalje osvojil stališče, da se cene kruhu za sedaj ne morejo povečati.
Bilance
Stavbna drnžha ▼ Ljubljani. Glavnica 1.50, bilančna vsota 15.7 (18.0), brutodonos 0.6 (0.6), izguba 0.5 (0.2) milij. din. Izguba iz prejšnjih let je bila krita s prenosom Iz rezervnega sklada.
Tovarna dežnikov d. d. v Dolnji Lendavi izkazuje za poslovno leto 1939-40 pri glavnici 1.0 in bilančni vsoti 4.2 2.87) milij. din čistega dobička 0.32 (0.27) milij. din. V bilanci so se predvsem povečale zaloge.
Tekstllana. tovarna snkna r Kočevju. Glavnica 4.0, bilRnčna vsota 11.9 (13.36), brutodonos 2.6 (3 74), irgnba M 1939 0.06, za 1939 dobiček 0.02 milij. din.
Gospodarske pasme kuncev
Ban g. dr. Natlačen Je na predlog posvetovalnega odbora za rejo malih živali pri kmetijskem oddelku dr. banske uprave odredil, da se v naši banovini priznavajo za gospodarske te-le pasme kuncev: beli angorec, sivi in beli ovčar ter sivi iu beli orjak.	'
Za te gospodarske pasme kuncev in za koze se ustanavlja enotna rodovniška knjiga za dravsko banovino. Vodilev rodovniške knjige se začasno poveri Zvezi društev »Mali gospodar« v Ljubljani. Knjiga se uredi in vodi j>o določbah pravilnika, ki ga bo izdelala Zveza društev »Mali gospodar« in katerega bo odobrila kr. banska uprava.
Kr. banska uprava bo priznavala le one živali naštetih pasem kuncev in koz za čistokrvne in plemenske za katere bo izdalo rodovniške podatke vodstvo rodovniške knjige. Vodstvo rodovniške ■ knjige nadzoruje vsakokratni referent za
rejo malih živali pri kr banski upravi. *
Pogodbe s Slovaško. Kot smo že poročali, so
bila v soboto, dne 3. t. ni., uspešno zaključena trgovinska pogajanja med našo državo in Slovaško. — Sjiorazum vsebuje štiri listine: 1. pogodbo o trgovini in plovbi, ki je klasični tip pogodb te vrste; 2. veterinarsko konvencijo, s katero se urejajo sanitetno veterinarski odnošaji; 3. sporazum o blagovnem prometu, ki vsebuje določbe o kontingentih, 4. sporazum o plačilnem prometu, ki regulira medsebojna plačila na bazi popolnega kliringa.
Nova pogajanja z Italijo za uvoz bombažne preje. Ker so se zaradi visokih zahtev Italijanov pogajanja naše in italijanske tekstilne industrije pretekli mesec zaključila brez uspeha, je po vesteh iz Belgrada pričakovati v najkrajšem času okoli sredine tega meseca novih pogajanj glede dobav bombažne preje iz Italije. Ta pogajanja bodo ali v Milanu ali v Trstu.
Prijavo zalog blagu. Urad za nadzorstvo cen je opazil, da nekateri lastniki zalog kontroliranih predmetov ne prijavljajo svojih zalog. V zvezi s tem bo urad za nadzorstvo cen te dni kontroliral in prijavil vse one osebe, ki niso prijavile zalog merodajnim oblastem. — Nadalje opoztrja urad za nadzorstvo cen, da prijave o zalogah blaga, ki se imajo v smislu uredbe o zalogah blaga predlagati uradu za nadzorstvo, niso podvržene plačilu takse. Teh prijav ni treba izročati osebno uradu za nadzorstvo cen, temveč se lahko pošiljajo s pošto. — Nasprotno pa mestno poglavarstvo v Zagrebu razglaša da je v smislu banove naredbe o obveznem prijavljanju zalog blaga treba prijavljati zaloge osebno, ne pa s pošto, ker se bo v nasprotnem primeru smatralo, da prijava ni bila predložena.
Komisarji pri Bom in Trepči. Nedavno je bilo objavljeno poročilo, da je vodilna francoska skupina delničarjev borskega rudnika prodala ali kakor koli odstopila svojo udeležbo Nemčiji. Po drugi verziji je šlo pri pogajanjih v Parizu za kontrolo nad Borom. Na osnovi doseženega sporazuma so Nemci dobili svojega predstavnika v obliki komisarja pri ravnateljstvu družbe v Parizu. Nadalje je bil na osnovi tega komisarijata postavljen za komisarič-nega vodjo proizvodnje borskega rudnika nemški generalni konzul Franz Neuhausen. — Nadalje je bil za komisarja pri angleški rudniški družbi Trep-ča imenovan vodilni jugoslovanski inženir tega podjetja in to na osnovi nedavno objavljene uredbe.
Nov način odkupa pšenice. Tudi letos se bo Privilegirana izvozna družba udeleževala trgovanja s pšenico v svrho vzdrževanja minimalnih cen, predpisanih po uredbi. Družba bo^-odkupovala vsako količino ,in sicer od prodiicentov, trgovcev in zadrug. Da bi bila ta intervencija čim uspešnejša in imela dejansko vpliv na cene, bo Privilegir. izvozna družba na vsakem važnejšem tržišču postavila po enega ali več komisijonarjev (trgovcev ali skupino trgovcev ali zadrugo), ki bo po predpisanih pogojih kupovala pšenico na 3Voje ime in svojo glavnico na račun Priv. izvozne družbe, tako da bo plačala producentu polno ceno pod odbitju režije in normalnega trgovskega zaslužka. Po vesteh iz Belgrada je Priv. izvozna družba že začela z organizacijo te vrste nakupovanja.
Ponovno povišanje železniških voznin. Po poročilih iz Belgrada ima železniška uprava namen, da poleg že povišane železniške tarife, ki je stopila v veljavo dne 1. avgusta in katere linearno povišanje znaša 20, 15 in 10%, izvrši še eno povišanje in sicer v znesku 3% za vse one predmete, katerih cena je prešla splošno povprečje podražitve.
Rajoniranje zagrebških postaj glede sprejemanja komaduega blaga na prevoz. V zvezi z gradbo poštne palače št. 2 na področju zagrebške postaje je odvzet del manipulacijskih prostorov v skladiščih te postaje za komadno blago. Da ne bi prišlo do motenj pri odpravi blaga, je bilo zagrebško železn. ravnateljstvo prisiljeno prilagoditi sprejem komadnih pošiljatev danim razmeram in se od 1. avgusta dalje ne sprejema na postaji Zagreb navadnovozno komadno blago na prevoz za postaje železn. ravnateljstva v Ljubljani razen za postaje na progi Mahično—Grosuplje (izključeno) in postajo Straža-Toplice. Komadno blago za te proge se bo sprejemalo izključno na postaji Zagreb-Sava. Za izjemne postaje se bo še nadalje sprejemalo komadno blago na postaji Zagreb. Te omejitve ne veljajo za lahko pokvarlji-vo blago, za komadno blago, ki se naklada na industrijskih tirih, za režijske in vojaške poši-ljatve ter za komadne pošiljatve, ki se jjo izvršenem carinjenju ponovno izroče v prevoz v carinskih in javnih skladiščih na postaji Zagreb-Sava.
Iz trgovinskega registra. Vpisani sta bili tvrdki: Dolenc, Škrinjar in drug. strojno, umetno in stavbeno ključavničarstvo, izdelovanje blagajn, galvanizacija in galvanoplastika Maribor (poleg gg. Dolenca Draga in Škrinjarja Antona je družabnik še Ogrizek Miloš) in Bendekovič Josip, trgovina s sadjem na debelo in za izvoz, Štrigo-va. — V upravni svet Kranjske industrijske družbe sta bila kooptirana dr. Adolf Golia in dr. Milan Lazarevič. — Pri Aga-Ruše, združenih jugoslovanskih tvornicah acelilena in oksigena v Rušah je bil izbrisan član upravnega sveta Siiss-mayer Kurt, vpisan pa Richter Milan. — Pri Tvor-nici za dušik v Rušah je bil Izbrisan član upravnega svela Ervin Philipp vpisan za Člana uprave Hans KOhne, nadalje ing. Fedor Šlajiner kot upravitelj in prokurist.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Lauriča Josipa, trgovca na Vranskem, narok za sklepanje poravnave 10. septembra, terjatve je prijaviti do 5. septembra.
Učiteljska tiskarna, d. d. v Ljubljani, ki se je pretvorila v delniško družbo iz prejšnje zadruge, ima ustanovni občni zbor dne 15. septembra 1940.
Nemške tranzitne prepovedi. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino sporoča, da je v Nemčiji ukinjena uredba o tranzitnih prepovedih po nemških carinskih ntejab, ki je obsegala lamski les. stavbni les, celulozni les upognjene plošče ter celn ložo. Ker ie ta odredba ukinjena, v bodoče ni tre-ha zahtevati za te predmete tranzitnih dovoljeni ' za čez nemško ozemlje.
Javna prodaja. V sredo, dne 7. t. m. ie bilo na ljubljanski borzi prodanih 15.000 pr. metrov celuloznega mesa (smreka-jelka) zimske sečnje 1930-40 po ceni 140 din za pr. m. pariteta fob Metkovič ali Gruž.
Borze
Dne 7. avgusta 1940.
Denar Ameriški dolar 55.—
Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 5.077.069 din, na belgrajski borzi 9.76 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 160.000 dinarjev, dočim v efektih na zagrebški borzi sploh ni bilo prometa.	_____
Ljubljana — uradni tečaji
London 1 funt . . . i , , . 174.03— 177.23
New York 100 dol. ..... 4425.-4485—
Ženeva 100 frankov . ... > 1008.06—1018.06
Ljubljana — svobodno tržišče London 1 funt ..>,... 215.23— 218.43
New York 100 dol. ..,,.. 5480.-5520—
Ženeva 100 frankov ..... 1245.70—1255.70
Ljubljana — zasebni kliring
Berlin 1 marka , ...... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring Solun 100 drahem 40 denar.
Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem 42 denar,	. . ■ -.
Sofija 100 din 90 blago.
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 9.50, London 17.55, New York 4 40, Milan 22.20, Madrid 40, Berlin 175.75, Buenos-Aires 98,
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 438—442 v Zagrebu 422 blago v Belgradu 440—441
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96—98, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 438—442, begluške obveznice 76—• 78, dalm. agrarji 69—71, 8% Blerovo posojilo 96—98, 7% Blerovo posojilo 92—93, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—luO, 7% stab. posojilo 94—95.
—	Delnice: Narodna banka 7.800— 7.SOO, Trboveljska 300—305, Kranjska industrijska družba 148 denar.
Zagreb. Državni papirji; 7 % invest, posojilo % denar, vojna škoda promptna 442 blago, begluške obveznice 76.50 blago, dalm. agrarji 71.50 blago, 6% šumske obveznice 71 blago, 4% severni agrarji 50.50 denar, 8% Blerovo posojilo 97—99,50, T'/a Blerovo posojilo 93 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 195 blago, . Trboveljska 280—285 1300), Gutmann 50 blago, Sladk. tov. Osijek 230—245, Osij. livarna 165 denar, Isis Konoplja Vukovar 650—750 (700).
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98 denar (98.50), vojna škoda promptna 440—441, begluške obveznice 76.25— 76.75, dalm. agrarji 69.25—69.75 (69.50), 6% šumske obveznice 71 blago, 4% severni agrarji 51—52.25, 8% Blerovo posojilo 98 denar 7% Blerovo posojilo 93.75 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7.850 blago, Priv. agrarna banka 190.50—192 (drobni komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Moka 0 415—420. Ostala moka ni-, ma cene. Ostalo nespremenjeno. Prometa ni.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Črnomlju, dne 31. julija 1940. Voli 1. vrste 8, II. 7.50, telice I. vrste 8, II. 7.50, III, vrste 7, krave I. vrste 7—7.50, II. 5—5.50, HI. 5, teleta I. vrete 8—9, II. 8, prašiči špeharji 10, prašiči pršutarji 8—9 din za
1	kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 14, zadnji del 14, II. prednji del in zadnji del 14, III. prednji in zadnji del 14, svinjina 18, svinjska mast 24, goveje surove kože 14, telečje 20, svinjske 6 din za 1 kg. — Pšenica 250, ječmen 225, rž 225, koruza 275, fižol 500, krompir 170, lucerna 60, seno 40, slama 25, pšenična moka 425—475, koruzna moka 300 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.75—4 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5.50—6 din za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ptuju dne 31. julija 1940: Voli I. vrste 7.50 din, II. 6.50, III. 5; telice I. vrste 7.50, II. 6.50, III. 5.50, krave II. vrste 5, III. 4; teleta I. vrste 7; prašiči špeharji 11, pršiči pršutarji 9.50 din za kilogram žive teže.
—	Goveje meso I. vrste prednji del 14 din, zadnji del 16, II. vrste prednji del 12, zadnji 14, svinjina 16—18, slanina 16—18, svinjska mast 23, čisti med 20, goveje surove kože 11—13, telečje surove kože 18 do 20 din za kg. — Pšenica 250, ječnem 175, rž 200, oves 300, koruza 250, fižol 600, krompir 100, seno 70—80, slama 45, hruške I. vrste 700 do 800, pšenična moka 450, koruzni zdrob 450, ajdova moka 400—500 din za 100 kg. — Trda drva 125 dinarjev za kub. meter, jajca 0.75 za komad, mleko
2	din za 1, surovo maslo 25 din za kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—5.50 za 1, finejše sortirano vino pri vinogradnikih din 6—8.50 za 1.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Slovenj-gradcu dne 26. julija 1940: Voli I. vrste 8, II. 7, lil. 6, telice I. vrste 7, II. 6, III. 5, krave I. vrste 6, II. 5, III. 4, teleta I. vrste 8, II. 7, prašiči pršutarji 10 din za kg žive teže. — Goveje meso I. vrste zadnji del 16, II. zadnji del 14, III. zadnji del 12; svinjina 18, slanina 22, svinjska mast 24, čisti med 20, goveje surove kože 14—16. — Pšenica 250, ječmen 225, rž 225, oves 225, koruza 225, fižol 700 do 800, krompir 225, lucerna 320, seno 115, slama 50, pšenična moka 450, koruzna moka 275, ajdova moka 450—500 za 100 kg. — Trda drva 100 do 125 za kub. meter, jajca 1 din za komad, mleko 2.25 din za liter, surovo maslo 38 din za kilogram.
Živinski sejmi
Svinjski sejem v Ptuju, dne 81. julija 1940. Na
svinjski sejem je bilo pripeljanih 113 svinj. Prodanih je bilo 47 svinj. Cene so bile naslednje: Pršutarji 9.50, debele svinje 11 din za 1 kg žive teže Prasci od 6 do 12 tednov stari 130 do 225 din za komad.
Banovinsha obmorska kolonija slovenske mladine
Marsikdo se ne ve, da sloji v Kaštelu štafiliču Mladinski dom dravske banovine, ki je letos prvič sprejel pod svojo streho slovensko mladino. S tem domom je slovenska banska uprava z banom gosp. dr. Markom Natlačenom na čelu v dejanju vnovič pokazala svojo veliko socialno skrb. Najlepši del jadranske obale je Kaštelanski zaliv, v katerem stoji ta ponosni in prekrasni dom.
Glavno pročelje je obrnjeno proti morju. V tem glavnem traktu je v pritličju velika obedniea, ki je izredno okusno, enotno opremljena. Zanimivo je, da se ta obedniea da spremeniti v slavnostno dvorano in v kapelo. V prizidku ob koncu doma je namreč prostor za oltar oziroma oder. Kapela pa še ni opremljena in ne posvečena. V prvem in drugem nadstropju pa so spalnice za mladino. Pred vsemi spalnicami — v vsakem nadstropju so tri — so veliki široki hodniki, kjer so nameščene omarice za obleko ob eni strani, ob drugi strani pa so umivalniki. Pred spalnicami v prvem nadstropju je velika terasa, izredno pripravna za sončenje. V prizidku na drugem koncu glavnega trakta pa je stanovanje za upravnika doma g. insp. Sedlarja in upravna pisarna.
Drugi trakt, ki stoji na prvem v sredini pravokotno, je upravni. V pritličju tega trakta je stanovanje za zdravnika in duhovnika. Prvo nadstropje je namenjeno stanovanju za šolske sestre iz Slov. Bistrice, ki vodijo v domu gospodinjstvo. V drugem nadstropju so stanovanja za vzgojnega vodjo in prefekte. V tretjem nadstropju pa so bolniške sobe, ki so tri, in ordinacijska soba.
f	I " » ♦»	• ■ ■ ■ . -......
f ' ' .. ■ - .
t
Dom je opremljen čisto moderno. V vseh nadstropjih je voda, v upravnem traktu celo po vseh sobah. Vodovod je napeljan iz Splita. Za domom je poseben rezervoar, v kleti pa črpalka, ki goni vodo tudi v višja nadstropja. Električna razsvetljava je povsod. Za noč so po spalnicah nočue modre luči. Po hodnikih prav tako.
Dom ima tudi svoje kopališče. Ni še sicer lepo urejeno, a je dobro. Ima deske za sončenje, skakalno desko in dve kabini. V načrtu pa je, da se še kopališče lepše uredi.
Za koloniste, ki so v domu, je v vseh ozirih dobro preskrbljeno. Hrano dobivajo dnevno v petih obrokih. Vsi so z njo zadovoljni in jo hvalijo. Vstajajo zjutraj ob pol 7. Do zajtrka, ki je ob pol 8., je nato umivanje, telovadba in igre. Po zajtrku je do poldneva kopanje. Vmes je malica. Po kosilu je počitek do 3. Nato je do malice kopanje, po malici pa do večerje igre. Ob 7. je večerja, po večerji pa se otroci po kratkem oddihu spravijo spat. Ves dan se razlega okrog doma in v kopališču smeh veselih ust. Vsi obiskovalci doma hvalijo red in disciplino.
Dom ima tudi svojega zdravnika in duhovnika. Sta to gospoda dr. Milan Perušek in p. Pelagij Maj-henič O. F. M. iz Maribora. Zdravnik opravlja ob prihodu in odhodu vsake skupine zdravniške preglede. Sicer pa je v domu vedno na razpolago. Duhovni vodja pa skrbi za dušni blagor naše slovenske mladine.
Mladina, ki je v koloniji, napravlja pod vodstvom svojih prefektov tudi izlete z ladjo po morju v bližnjo okolico, tako v Split in Trogir. Kadar je slabo vreme, da se otroci ne morejo kopati, jim pa prefekti v obednici predavajo o raznih stvareh iz zemljepisja in priroilopisja, največ seveda, kar je v zvezi z morjem.
Prva skupina, to so dečki, se že odpravlja domov. 20. julija so prišli, 10. avgusta se bodo pa vrnili domov na svoje slovenske domove, polni jadranske zavesti, naužiti sonca in zdravja. 13. avgusta pa bo dom že sprejel novo skupino — deklice, da se še one na našem sinjem Jadranu okrepe.
M^fc Posebno pazite, kaj teMk pije I
Pitje le *• sdravega človek« telo ^^^^^ vaino, tpmreč tod i sa bolnika mna-gokrat ratnejie od hrane!
Zato pijte VI in VaS bolnik čim čeSče nato najboljšo mineralno vodo, ki je afeMMi Ml lOmvMM
ono z rdečimi srci/
Prospekte ln vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Tekstilni industriji v Celju grozi katastrofa
Celje, 7. avgusta.
V Celju je tekstilna industrija zelo razvita in zaposluje okrog 8CO delovnih moči, po veliki večini ženske :z predmestja in okolice, ki morajo vzdrževati svoje družine. Že lani je grozila nevarnost, da bo zaradi pomanjkanja surovin tekstilna industrija zaspala. Podjetja so začela odpuščati delavstvo. Tako je tovarna »M e t k a < (VVeiuberger) lani imela 200 delavcev oziroma delavk, letos pa jih ima samo še 170. Pri drugih podjetjih je [»dobilo. Vsem tovarnam je zmanjkalo prediva in bodo prisiljene odpustiti vse delavstvo. Kaj se to pravi v današnjih dneh, nam ni treba še posebej omenjati.
Z jutrišnjim dnem, kakor smo zvedeli, bo tovarna »Elkat odpustila 119 ljudi. Druga podjetja pa bodo, kakor vse kaže, storila v najkrajšem času isto.
Sin ustrelil očeta
Kranj, 7. avgusta.
Pretresljiv dogodek se je odigral v noči med torkom in sredo pri mlinarju iu lastniku žage Dolharju Francetu v Predosljah pri Kranju. Kdor je poznal Dolharjevo domačijo, ni mogel verjeli, da bi se mogel zgodili tako tragičen dogodek, saj je znana družina daleč na okoli kol mirila in delavna. Stari Dolhar, ki je že prileten mož 70 let, iina tri sinove, ki so še na domu in ni še nikomur izmed njih izročil posestva. To je bolelo in jezilo tudi najmlajšega sina Toneta, starega 30 let, ki je veljal med domačimi fanti kot zelo resen in nezapravljiv fant. V sebi pa je kuhal na tihem jezo nad očetom in sklepal načrt, kako bi napravil temu stanju konec in končno le prišel do samostojnega gospodarstva, ker se je večkrat izražat, da ne ve, čemu dela.
Preteklo noč pa je pri Dolharju okoli ene ponoči počil revolverski strel, za njim pa še drugi, nato pa so se slišali obujini klici na pomoč. Kmalu so bili zbujeni vsi domači, klice so slišali tudi sosedje in prišli gledat, kaj se je dogodilo pri Dolharju. Sin Tone je začel pripovedovati, da so v hišo vlomili razbojniki in ustrelili njegovega očeta. Prišli so skozi okno v soljo, ustrelili očeta iu nato |M>begnili v noč. Sosedom se je nudil strašen prizor v sobi: ua postelji je ležal stari Dolhar zadet v glavo, zraven ujega pa vsa obupana žena, ki je v spanju cula le strel in se nato prebudila. Obveščeni so bili lakoj orožniki v Predosljah, ki so pričeli s Htrogo preiskavo. Tone je začel pripovedovati dogodek orožnikom, toda kmalu je prišel v protislovja, ki so dala sumiti, da je bil sam storilec groznega" d&J janja. Končno pa je priznal. Pripovedoval je, da se je splazil v spalnico, kjer sta spala oče iji mati, in z revolverjem 7 mm na bobenček, ustrelil sklonjen preko materine postelje očeta v glavo. Nato je pobegnil v svojo sobo, tam oddal se en strel in nato začel klicati na pomoč in zbudil vsa domače in sosede. Oče je dobil strel v glavo in poklicani zdravnik dr. Petrič iz Kranja je ugotovil, da je stari Dolhar še živ in da mu je krogla obtičala v lobanji. Zdravnik dr. Petrič je s svojim osebnim avtomobilom sam odpeljal klub pozni uri ranjenca v ljubljansko splošno bolnišnico. Njegovo stanje je zaradi visoke starosti precej kritično. Toneta so orožniki lakoj aretirali in ga pridržali v zajioru.
Poznanj,
bodoče kulturno središče
1. avgusta je bil imenovan za župana v Poznanju dr. SchetTler. Tudi mestni svet in 29 mestnih svetnikov je nastopilo istega dne svojo dolžnost. Skoraj polovica mestnih svetnikov je iz nemškega vzhoda, 7 iz Poznanja, 4 pa iz Baltika.
1. aprila t. 1. je bilo v Poznanju 300.000 prebivalcev. število prebivalcev je od takrat že močno uaraslo. Zato je bila potrebna reorganizacija notranje mestne uprave. Tudi vladajoči nered v mestu je bilo treba odpraviti ter uvesti nov red, ki odgovarja novo nastalim nalogam. Dr. Scheffler pravi v časopisu »Nemška občina«: Povsod se je pokazala potreba po dalekosežnih spremembah. V gradbenem pogledu in na kulturnem polju srno si postavili posebne naloge. Izdelan je gradbeni načrt; ko bo uresničen, bo Poznanj v resnici lepo mesto. Poz.nanj bo vršil posebno kulturno poslanstvo. Določen je namreč kot osrednje univerzitetno mesto poznanjske province.
Nekaj zgodovine k šahovskemu turnirju v Celju
Z nacionalnim šahovskim turnirjem bo Celjski šahovski klub najlepše proslavil svojo 20 letnico
Pred kratkim je obhajal CŠK svojo 20 letnico. Brez vsakih posebnih slavnosti so proslavili celjski šahisti ta jubilej, kljub temu, da je svet v veliki meri spoznal slovensko Celje prav po njih. Vsekakor bo pa nacionalni šahovski amaterski turnir to obletnico najlepše podčrtal, saj je pokroviteljstvo nad to pomembno prireditvijo prevzel sam voditelj slovenskega naroda, prosvetni minister gospod dr. Korošec Anion, s čemer je klub dobil tudi visoko priznanje.
Štiri dobe so značilne v preteklosti CŠK: pred-klubska doba, poslovniška doba ali doba pravilnikov ali teorije, problemska ali doba prijateljskih tekem in končno doba prvenstvenih tekem.
K prvi dobi moremo šteti že leto 1900, kajti prej se šah v Celju javno ni igral. Govorilo se je sicer, da zna to kraljevo igro gosp. notar Kolšek iz Laškega. TegATeta pa je-prispehv Celjtl dr. Anton Schvvab in zbral omizje v Narodnem domu, katerega člana sta bila dr. Mirko Šuktje' in med drugimi tudi ravnatelj celjske gimnazije Emilijan Li-lek. Med vojno so se jim pridružili Čehi, ki so služili v celjski garniziji. Na to dobo priča še danes diploma, ki visi v Narodnem domu. 28. oktobra leta 1918 so celjski šahisti »zmagovito vkorakali« v celjsko kavarno Central. Demonstrativno so zasedli levo, zatemnjeno stran te nemške kavarne, dočim je bila desna določena za »boljše« goste. Prav tega dne je bila rojena naša narodna država in šahisti so ob 11. zasedli tudi desno, sončno stran kavarne ter prepevali narodne pesmi. Še danes se pesmi niso odpovedali. Med šahisti je bilo razvito tesno prijateljstvo. V tem času je prišel v Celje tudi italijanski mojster Romich. Zanimali so ga problemi dr. A. Schvvaba, poleg župnika Uršiča in Scorgoja, morda edinega slovenskega problemskega komponista. V pozni jeseni leta 1919 je bil izvoljen za predsednika kluba policijski komisar Logar. Ta »klub« še ni poznal občnih zborov niti odborovih sej. Igrali pa so se prvo leto že trije turnirji po »celjskem načinu« — z degradacijo kmeta, ker je neokusno igrati z več kol eno kraljico.
Pravila so bila vložena šele julija 1920. Sledila je doba temeljitega dela, tako v družabnem kakor v teoretičnem oziru. Pomemben je prihod profesorja Vagaja, znanega šahista iz Ljubljane. Prvi občni zbor je bil 4. januarja 1921. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Schvvab. Kmalu nato se je klub preselil v hotel Evropa, kjer še danes uživa gostoljubje. Zanimivo je. da so mariborski, ljubljanski in zagrebški ter drugi klubi prosili CŠK za vzorec pravil in poslovnika. Prvi jugoslovanski šahovski kongres je bil leta 1921 v Celju in so se ga udeležili delegati iz Belgrada in drugih oddaljenih krajev. Takrat so se o celjskih šahistih razpisali celo inozemski časopisi. Na tem kongresu je bil izvoljen odbor s prvim predsednikom društva dr. Vidmar-
jem. Istočasno je bil prvi jugoslovanski mojstrski turnir in je naslov prvaka in tristo kron odnesel dr. Erdey Addar iz Sombora. Slovenec je dosegel šele četrto mesto.
Sledila je doba naglega napredovanja na ugledu in na uspehih, kar je zasluga tedanjih agilnih predsednikov, kakor dr. Bračka, Josipa Čvaršeja, magistra Arka. Nimkoviča in dr. Brenceta. Celje je v tej dobi videlo prvo sinuillanko, ki jo je igral svetovni mojster Kostič. Bila je ustanovljena Slovenska šahovska zveza, ki pa ni dolgo poslovala. Naslednjo dobo moremo imenovati problemsko, kajti poseben odsek je razpisoval problemske turnirje po natančno določenih pravilih. Sledi dolga
vrsta medmestnih tekem, kjer se je CŠK častno odrezal. Posebej je treba omeniti predsedstvo dr. Josipa Čerina, za katerega je doživel klub vse večji razmah in mnogo pomembnih uspehov. Leta 1930 je svetovni prvak dr. Aljehin igral simultanko ter od 41 paptij izgubil 38 in pol. Istega leta je bila mednarodna tekma v Celovcu in revanžna tekma v Celju.
Če bi hoteli omeniti vse tekme, ki jih je klub jv tenrčasu odigral, bi morali posvetiti najmanj celo stran. Leta 1938 je klub izgubil dr. Schvvaba, kar je bila za klub nenadomestljiva izguba. Od tekem večjega obsega bi bilo omeniti še mednarodne turnirje v Trstu. Gorici ter večje tekme z Ljubljano, Mariborom in drugimi mesti. Na teh tekmah si je CŠK priboril zasluženi naslov slovenskega šahovskega prvaka.
Tako vidimo, da je nacionalni turnir najlepši zaključek živahnega in plodnega dela v preteklosti in temeljni kamen za nov zagon v bodočnost.
Turnirja se udeležijo naši najpomembnejši šahisti, katerih imena in naslovi jamčijo, da bo turnir zanimiv in na primerni višini. 2-5. avgusta bo v Celju tudi kongres JšZ, ki naj bi bil nekaka revija dela in novih načrtov.
Kako se je ponesrečil župnik Lovko l
Poročali smo že, da je v Jadranskem morju utonil slovenski duhovnik g. Mirko Lovko, župnik v Dinjiški na otoku Pagu. O tej nesreči smo prejeli še naslednje poročilo:
Nemilo morje je zahtevalo novo žrtev. Mlad duhovnik Mirko Lovko, rojen leta 1912 v Cerknici pri Rakeku v Sloveniji, župnik v vasi Dinjiški na otoku Pagu, je šel pokopat nekega mrliča v sosednjo župnijo Vlašiči. Ko se je vračal z duhovniške dolžnosti, ga je brodar, ki ga je prepeljal v Vlašiče, prosil, naj se peljejo s čolnom v Sv. Mandalino pod Velebitom, kjer je imel opravek. Po kratkem zadržanju v Sv. Mandalini, kjer so naložili nekaj tramov na čoln, so zajadrali okoli osmih zvečer nazaj proti Dinjiški. Župnik Lovko se sprva zaradi burje ni hotel podati na morje, pa ga je lastnik čolna pregovoril in odpluli so. V čolnu so bili župnik Lovko, neki starec, in lastnik čolna Nikola Miškovič. Niso imeli za seboj niti 500 metrov, ko je privihral nenadoma hud sunek burje in prevrnil čoln. Starec se je krepko oprijel čolna, ker ni zaupal svojim močem, da bi se s plavanjem rešil. Lastnik čolna Miškovič se je pa slekel in skočil v morje, za njim pa tudi župnik Lovko. Začela sta plavati proti Sv. Mandalini, ki je bila oddaljena kakih 500 metrov. Starec na čolnu je klical na pomoč. Ljudje iz Sv. Mandaline so videli nesrečo in slišali obupne klice starčeve. Hiteli so v bližnji zaliv po čoln in veslali proti prevrnjeni barki. Mrak in huda burja sta jim delala velike težave pri reševanja. Končno so dospeli do prevrnjenega čolna, rešili starca in se vrnili domov, ne da bi opazili,
ida se še dva druga na morju borita z valovi. Župnika Lovka in Miškoviča je razburkano morje gnalo na svojo pogubonosno pot. Nikola Miškovič, ki je bil oženjen in imel tri nedorasle otroke, je utonil v neznani smeri. Župnika Mirka Lovka pa so našli naslednji dan zvečer mrtvega na drugi strani vele-bitskega kanala, to je na strani otoka Paga. Po vseh znakih sodeč je župnik preplaval, držeč se za tram, ves kanal, ki je širok tri do štiri milje. Ko je priplaval do kraja, ki je za časa burje nevaren, se je poskušal vzpeti na celino, toda obnemogel od napora je udaril z glavo ob greben, si ranil glavo in (omedlel. Razburkano morje, ki je njegovo telo butalo ob skalnati greben, mu je vzelo še zadnje življenjske sile.
Nesreča se je zgodila 31. julija zvečer, župni-kovo truplo pa so našli 1. avgusta zvečer. Njegovi župljani so prenesli truplo v župnišče in ga položili na mrtvaški oder. Tam je čakal na prihod svojih oddaljenih znancev in prijateljev. Dne 2. avgusta so duhovniki prišli, da spremijo truplo do zadnjega bivališča. Okrog 17. se je napotil žalostni sprevod tovarišev-duhovnikov in župljanov proti pokopališču v Dinjiški, da izkažejo poslednjo čast plemenitemu tovarišu in duhovnemu pastirju. Nad odprtim Lovkovim grobom se je poslovil od njega g. Rudolf Urbič, župnik iz Posedarja, za njim pa dober prijatelj rajnega, učitelj Franc Žagar. Poleni se je razšel žalostni sprevod. Vsak pa je šel na svoj dom z bolečino v srcu za tragično umrlim plemenitim župnikom. Naj mu bo lahka zemlja, njegovi duši pa večni pokoj!	Eden njegovih prijateljev.
C I S TEK
0 gornjegrajskih medvedih
Divji gorati svet ob gornji Savinji od Ljubnega preko Luč do Solčave, ob Ljubnici in Lučnici, ob Raduhi in Olševi, v Podvolovljeku. v Robanovem, kotu, v Logarski in Matkovem kotu, pogozdeni jarki in skalnate jaruge, visokogorski gozdovi ter pečeviti grbeni in prepadi Velikega vrha. Ojstrice. Grofičke, Brane, Planjave, Rinke in Mrzle gore so bili nekoč mnogo bogatejši plemenite divjadi kot so danes. Malokateri predeli slovenske zemlje so svetu in njegovemu hrupu tako odmaknjeni kakor pogorje ob gornji Savinji. Bolj in dlje kot kjer koli drugod pri nas so visokoležeče kmetije, izmed katerih visi Bukovnik pod Raduho 1300 m visoko. smatrale prosto lovljenje na svojih obširnih posestvih, v njih šumah in v goleni pečevju strmih gora, za staro podedovano pravico, ki jim je bila ravno tako naravna in po sebi razumljiva kakor uporabljanje svežih gorskih studencev. Ko so se Sčasoma porajali strožji predpisi in so se ti po poklicanih organih začeli tudi resnično izvajati, divjim lovcem in drugim, ki so lov itak smatrali za svojo staro pravico, dolgo časa skoraj ni bilo mogoče priti do živega zaradi silno težko dostopnega, tu pa tam smrtno nevarnega goratega sveta. Za solčavski okraj je vrh tega znamenita »Igla« tvorila tesna »Vrata«, skozi katera je uioral vsak
orožnik ali drug organ, ki je zaradi divjih lovcev in njihovega zasledovanja hotel v Solčavo. »Retro ranjeni nemški letalci že v avtomobilu, ki je bil porlain«, t. j. za »Za Vrati«, se imenuje v neki gornjegrajski listini iz 1. 1268. ves solčavski svet za sedanjo »Iglo« in ime kmetije Zavratnik nad iglo in takoimenovane Zavračke klešče v Šavinjini strugi pod Iglo, dokazujejo, da se je Igla oziroma skalnata soteska ob njej imenovala »Vrata«. Ob teh Vratih so prežale domače straže in dajale sva; rilna znamenja dalje od roba do roba, da so bili njihovi tovariši, ki so zalezovali proti predpisom divjad ali se skrivali pred orožniki, pravočasno opozorjeni. Mnogo plemenite divjadi, ki so io še lovili celjski grofje, pa tudi njihovi podložniki še pred petslo leti tudi ob gornji Savinji, je tu že davno popolnoma iztrebljene, gozdovi, nekdaj pragozdovi. so izgubili mnogo svojega prirodnega živalskega krasa. Divji veper, tur, jelen, brkati ris so samo deloma še znani po imenih med domačini. Marsikatero livadno ime pa še spominja na to ali ono plemenito zver, na medveda, na volka.
O orlu. ki je nekoč v velikem številu kraljeval v zračnih višinah Savinjskih alp, so pripovedovali še pred sto leti v Lučah in Solčavi čudno, že obledelo prigodbo; pripetila se je pri »Knezu«, lepi. tedaj tudi bogati kmetiji na planinah, ki segajo kot odrastek kraljevske Ojstrice med Robanovim in Logarskim kotom do Savinje pri znanem gorskem hotelu »Rogovilcu«. Orel je odnesel mladega ovčarskega psa pri Knezu. Kraljevski ptič sode vrli visoke jelke, da bi tam svoj plen mirno zaužil. Krvoločni ptič je že na tem. da bi zadal psu smrtni udarec s svojim kljunom, tedaj zapazi ovčarski čuvajček pravo priliko ter pregrizne od spodaj orlu tako temeljito vrat. da kralj otičev
iz zraka takoj spusti svoj plen iz krempljev in sam na mestu mrtev tresne na tla, pes pa obsedi, le lahko ranjen, na najvišji vejici visoke jelke. Nemalo so se začudili domačini, ko so. iščoč zvestega psička in sledeč vznemirjenemu lajanju, zagledali vrh jelke čudaškega pliča-psa.
Pri gornjesavinjskih medvedih ne gre za tiste, ki jih po toliko in toliko tisočletjih izkopavajo v svetovnoznani Potočki zijalki pod skalnatimi stenami obmejne Olševe ali v Mornovi zijalki blizu Belih vod. S temi in njihovimi lovci in zasledovalci iz takoimenovane paleolitske dobe naši medvedje in naši gornjesavin jski slovenski lovci nimajo nobene prave zveze. To so bili drugačni velikani, medvedje in njihovi lovci, v muzejih še lahko vidimo rebra in druge kosti, pa tudi orodje in orožje iz kostenine in kamna. Do jeklenega noža, smodnika in puške je dolga pot, daljša kot do dvokolnice.
v V Podvezi, skalnatem gorovju zapadno nad Lučami. koder vodi sedaj zaznamovana pot na Ojstrico, so nekoč lovili. — pred dve sto leti? — medvede. Neki pogumni lovec se je bil postavil na ozek, skalnat pomol, kjer je hladnokrvno in mirno čakal na razvoj lova. V daljavi, tja proti Planinšku, proti Planini, kjer se dandanes obiskovalci Ojstrice tako radi ustavljajo, se je izgubljalo vpitje in kričanje pogumnih gonjačev, tako da je naš lovec brezskrbno in brez pozornosti stal na svojem tesnem mestu, čakal, da bi prišli gonjači bliže, ter se naslanjal na svojo puško, ki je bila sicer nabita s šibrami in papirjem ki pa ji je bil pozabil dati na vžigalnik »kapsek. Namah za-čuje v goslein grmovju in suhem listju globoko Pod seboj glasno šušlenje, lomljenje in lomastenje. V trenutku ugleda pred seboi močnega medveda,
ki se po ozki stezi, ki je šla navzgor po skalnatem pomolu, meni nič tebi nič približuje vedno bliže, očitno namenjen preko roba v kak više ležeči brlog. Rad bi se mu lovec izognil ali umaknil, toda rob je tako ozek, da mu tega ni mogoče storiti. V strahu, trepetu in obupu prične na ves kričati in klicati na pomoč, da odmevajo gorska pobočja daleč naokoli do Bele. Krnice in Rogača, zgrabi svojo puško in jo moli. kakor da bi hotel ustreliti, lak srdilo medvedu jod nos, da se začne kosmatinec, tudi sam v vidni zadregi, ozirati na desno in levo po stezi, ki bi se po njej lahko umaknil. Precej dolgo je trajala borba obojestranske zadrege in strahopetnosti, dokler se medved, do skrajnosti razjarjen, ne opogumi napravi velikanski skok mimo lovca navzgor ter izgine nad njegovo glavo po grebenu v poraslem skalovju. Lovec pa <obsedi s puško v roki. od prestanega strahu ool nezavesten, na mestu, dokler ga ne predramijo tovariši, ki so bili prihiteli na njegovo obupno klicanje.
Druga storija o gornjegrajskem medvedu se je odigrala na Krnici, ki se. lepo pogozdena, pa tudi z lepimi kmečkimi dvorci, s travniki in njivami okrašena, od glol>oke struge bistre Savinje in poskočne Lučnice dviga do pobočij Velikega Rogača. Kmet na lučki Krnici — njegovo ime je ze pozabljeno — je bil opazil, da se ponoči medved vozi po njegovi strmo viseči ajdovi njivi, koje spodnji konec je prehajal v strm. odsekan prepad nad šumečo Savinjo in njeno strugo. Take sledove je nerodnež zapuščal v dozorevajoči ajdi. kakor da bi se po njej sankal »a širokih sankah v mnogih. vedno novih vzporednih smereh. Pri tem pa
se ip videlo, kftkn clndU-ncnn.lo? nri .onlani..
,	"	---- - " . ■ ■....n.in iu un
levo in deano vse oopase. kar le dosežejo njegove

Koledar
Četrtek. fi. aTgusta: Ciriak, Larg in Smaragd, mučenei.
Petek, 9, avgusta: Janez Vianney, sp.
Novi grobovi
t V Ljubljani je umrl gospod .Tože Jazbec, drž. policijski stražnik I. razreda in vršilec dolžnosti vodje. Pogreb bo danes ob pol šestih popoldne j z mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Nai v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
r= Poročita sta se v nedeljo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Janez Košir, banovinski uradnik v Šmarju pri Jelšah in gdč. Jelka Dor-n i k, učiteljica pri Sv. Štefanu. Mlademu paru iskreno čestitamo in želimo obilo sreče!
V spomin t prof. Terstenjaku
Ob visoki železni ograji, ob živi meji lam med upravo in kapelo bolnišnice v Slovenjem Gradcu se beli v soncu peščena stezica. Ob njej pošumevajo v lahnem vetru iz Pohorja jablane in hruške in v pisanih gredah valovi tisočero cvetov. Z velikimi okni strmi v to krasoto bolnišnica in še dalje tja preko zelenega polja V oknih je mir, le tu pa tam pridušen kašelj. Visoka viteška postava stopa po stezici. Koraki so počasni, prožni, kratki, čuje se natanko lahno prasketanje usnja v šumu peska. Glava je sklonjena nad bre-vir, nekaj majestetičnega je v tem obrazu: ustnice se premikajo, globok, pokojen glas, mrmranje, kakor da prihaja iz zemlie, iz rož ali iz drevesnih korenin. Globoke oči,, povešene neprestano na papir, le tu in tam trenejo v senci klobuka. Včasih je ta klobuk v roki, nekako gizdalinsko je izpeljan črni pramen las preko visokega temena. Vsi bolniki vedo: na vrtu je gospod profesor! Nihče si ne upa motiti svetega miru na vrtu, ki je ta čas kot svetišče.
To je gospod profesor. To je bil naš gospod profesor, ki ga zdaj ni večl Bil ie oče trpečih, bil tolažnik bolnih, bil oni dobri pridigar, ki je vedril naše duše, čudovito nam je znal predstaviti življenje žuželk, življenje cvetlic, čudežna dogajanja na dlani Gospodovi. Prestavil ga je zdaj Gospod na neko drugo stezo, na nebeško pot, ki si jo je med nami zaslužil.
Bolnik.
Njemu so poverili tehnično vodstvo podjetja, Do-len in Mali sta bila finanserja, Vidergar pa posredovalec. Nabavili so si opalograf, kupili fin papir in razne kemikalije. Bregar je prišel na Golnik ter so ga zaprli v samotno sobico pri Maliju, kamor ni imel nikdo dostopa. Bregar je risal in delal posnetke. Vse je bilo nekam skrivnostno. Mali in Dolen sta dala Bregarju vsak po t bankovec za 1000 din in 500 din, plačala pa sta mu tudi še druge izdatke. Hrano je imel Bregar na Golniku brezplačno. Pozneje pa je Bregar oba potegnil na ta način, da je opustil delo in odšel, izgovarjajoč se, da je bil v šenčurskem gozdu napaden od tolovajev, ki so mu pobrali vso imovino.
Državni tožilec g Bogdan LendovSek je vse štiri ponarejevalce obtožil zločinstva poskusa ponarejanja denarja, Dolena pa še zločinstva tatvine v štirih primerih
Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Julij Fellaher, so se morali vsi štirje zagovarjati v smislu javne obtožbe. V bistvu so vsi priznali dejanje in krivdo. Izgovarjali so se drug na drugega. Obramba |e poudarjala, da ponarejanje ni uspelo, da sploh dejanje ni kaznivo, ker so vsi odstopili od zasnovanega poskusa
fionarejanja in bi stvor mogoče popolnoma zaspa-a. Vse je bilo le v pripravljalnem stadiju.
Mali senat je zavzel v tem procesu drugo stališče. Ni niti sprejel naziranje državnega tožilca, da gre v konkretnem primeru za poskus ponarejanja denarja, niti ni pritrdil branilcem, da je šlo v tem primeru samo za pripravljalna dela in za odstop od poskusa, marveč je bil pravnega na-'
stranskimi vodami na riharske okraje« in »Odločba o gospodarskih pasmah kuncev«.
—	Po kopeli je uporaba Gregorjevega »Bo-rosana« poseben užilek. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Urogorič, Ljubljana, Prešernova.
— Pri 2<?nnh, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Frnnz-Jospfove« grenke vode, zaužitt zjutraj in zvečer po četrtfnki kozarca, zelo uspešno. Tucli bolj občutljive pacienlke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ocl. reg. 8. br. 8(V74/SS.
—	Prijeta tatova motornih koles. Pred nedavnim so doživeli v Domžalah v večernih urah razburljiv prizor. Dva nepridiprava, ki sta se pripeljala na motornem kolesu, sta se ustavila pred gostilno. Eden izmed njiju je pograbil pred gostilno stoječe motorno kolo, nakar sta se oba vsak z enim motornim kolesom odpeljala naprej proti Jaršam. Tatvina je bila seveda opažena, zato so takoj začeli zasledovati tatova. Enega so dohiteli. Imel je rdeče motorno kolo, dočim je pravi tat 7. ukradenim kolejom pobegnil. Posledica srečanja je bila ta. da so tatovega pomagača dobro premikastili s fižolovko, vendar se mu je kmalu posrečilo, da je svojim zasledovalcem ušel. Rdeči motor pa, ki so ga dobili zasledovalci v roke, je bil ukraden 3. julija v Ljubljani pred hotelom Soča. Tudi pravi tat v Domžalah ukradenega motocikla, ki je bil vreden 8.000 din se svojega plena ni dolgo veselil. 27. julija je bil namreč v Škofji Ix>ki aretiran 20 letni deiavec Valentin K. iz Krašnje, ki se je vozil z motociklpm, ki je bil ukraden v Domžalah. Pri zaslišanju se je najprej izvijal, nato pa je priznal, da je v Domžalah ukradel motocikel in da je bil z njim nje-
ŽALNI VENCI
LEPI IN POCKNI NASPROTI ..UNIONFRANČIŠKANSKA 3
ROŽA
Ljubljana, 8 avgusta
Radio Ljubljana
Četrtek, 8. avgusta: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poiočila -- 7.15 Pisan veuček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Godalni kvintet Squire (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestia — 14 Poročila — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Deset minut zabave — 20 Slovenščina zn Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30 Kmečki trlo — 21.15 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Operetna glasba (Radijski orkester) — Konec ob 23.
Drujp programi ___
Četrtek, 8. avgusta: Belgrad: 21. Narodne pesmi. — Zagreb: 20. Prenos. — Bratislava: 20.40 Slovaške narodne. — Praga-Brno: 19.40 Zab. spored. — Sofija: 19.50 Lahka glasba. — Beromiinster: 21. Solistični koncert. — Budimpeita: 21.10 Violina. — Stockholm-Horby: 21.05 Wagnerjeva opera »Mojstri pevci niirnbcrški« — Rim-Florenca-Turln: 22, Pianino. — Sottens: 19.30 Strassovi valčki.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m) 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.69 m) 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Sev. Ameriko.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Rakarčič,
Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva e. 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Zatekel se je pes foksterier z resasto dlako, bel s črnimi in rjavimi lisami. Lastnik ga dobi v Ljubljani I, Tržaška cesta 41-L, levo.
aa
zora, da gre v Dolenovem slučaju za zločinstvo ponarejanja denarja. Senat je smatral za dognano, da so obtoženci sporazumno denar že izdelali, torej ni ostalo le pri poskusu, samo v promet ga niso dali. Bili so vsi obtoženci obsojeni zaradi zločina ponarejanja denarja in sicer:
Dolen Jerne) poleg tega še zaradi tatvine kolesa na 1 leto in 1 mesec robije ter v plačilo denarne kazni v znesku 2400 din. Bregar Antdn, ki je bil že 1. 1937 zaradi stičnega zločina obsojen na 10 mesecev robije, je dobil kazen zvišano na 1 leto in 6 mesecev robije ter 600 din denarne kazni. Mali Josip, ki je bil v veliki kokainski aferi obsojen na večjo kazen, na 1 leto in 4 mesece robije ter na 1200 din denarne kazni. Peter Vidergar, ki je bil hkratu z Bregarjem 1. 1937 obsojen na 10 mesecev, pa na 1 leto in 8 mesecev robije in 360
l\ovo 1
flovo
Filmska reportaža zadnjih vojnih dogodkov, posnetih po vojakih P. K. odredov iz prvih in najopasnejših položajev. M . _ ■	-a _ ■ pj. •___
a^^K^i^ ^i^iiiss Od NarvKa do Pariza
Ljubezen ne zarjavi
Blagajna odprta od 15. ure daljet KINO UNION, tel. 22-21 Ob 16.. 19., 21.uri
Ljubezenska romanca. — Roman žene, ki je v svojem osemnajstem letu poklonila srce pdademu študentu, od katerega jo je usoda ločila, po desetih letih je pa sprevidela, d<% pripada, le samo .njemu.
Gl. Icrntct: Jnan Bcnnctt, Ilptirv Koiida, Alan MarMint
Štirje ponarejevalci denarja obsojeni
Ljubljana, 7. avgusta. Naivno in nespretno ie štiričlanska družba organizirala ponarejanje 500 in 1000 dinarskih ban-kov tam na Golniku. Zadeva datira še izza Velike noči leta 1937 in bi gotovo prišla v pozabljenje, da niso orožniki letos februarja napravili pri posestniku Jerneju Dolenu p. d. pri Plevelovem na Golniku hišne preiskave zaradi drugih stvari, pa so v neki podstrešni sobi med deskami odkrili dele opalograla in izdelane falziflkate, in sicer 44 komadov po 500 din in 1 komad po 1000 din. Fal-zifikati so bili prav nestrokovnjasko in nespretno izdelani.
Posestnika Jerneja Dolena, katerega premoženje cenijo na 200.000 din, so aretirali in kmalu nato je bila proti njemu uvedena kazenska preiskava zaradi ponarejanja bankovcev in so bili nato aretirani še trije drugi kompanjoni.
Posestnik v Moravčah Peter Vidergar je posredoval med Tonetom Bregarjem, mizarskim pomočnikom iz Drtije, ki je bil znan, da zna ponarejati denar, in med posestnikom Dolenom Jernejem in mizarjem Jožetom Malijem, ki bivata oba na Golniku. Pravil je Vidergar, ki je bil v znamenitem ponarejevalskem procesu 1. 1934. proti Ivanu Selanu obsojen na 2 leti robije, tovarišu in znancu Bregarju: »Vem za dva dobra kompanjona, za dva premožna posestnika, ki bosta dala denar.« Kmalu po Veliki noči 1937 so se vsi štirje sestali v neki gostilni v Domžalah ln začeli pogovor o ponarejanju bankovcev. Bregar je bil sporazumen.
dinarjev denarne kazni. Vsi pa v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti.
Tone Bregar je kazen sprejel. Ostali so si pridržali tridnevni rok za premislek, prav tako tudi državni tožilec.
*
—	Ob proslavi 40 letnice Vzajemne zava-rovalnice v Ljubljani je vodstvo tega zavoda izreklo vdanost in hvaležnost Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis knezu namestniku in vsej kraljevski hiši. Minister dvora je nato dostavil Vzajemni zavarovalnici sledeče pismo: Po najvišjem naročilu mi je čast izreči zahvalo za lepe želje in izraze vdanosti Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis. knezu namestniku in kraljevski hiši, izražene na proslavi 40-letnice poslovanja Vaše ustanove. Minister dvora: Milan Antič.
—	Železniška zveza med Hrvatsko in Slovenijo se bodo zboljšale. Na zagrebškem železmiškem ravnateljstvu je bila te dni konferenca o novem voznem redu V mednarodmem prometu ne bo nobenih izprememb zaradi vojske. Ker je naš lokalni promet prilagodim na inozemski promet, tudi v lokalnem prometu ne bo večjih izprememb. Edina važna izprememba, ki jo je ravnateljstvo predložilo, bo glede prometa s Slovenijo. Omogočile se bodo boljše prometne zveze od Čakovca s slovenskimi mesti, posebno z Mariborom. Skušali bodo uvesti med Mariborom in Osjekom direktne garniture.
—	V Službenem listu kralj, baltske uprave dravske banovine od 7. t. in. je objavljena »Uredba o izredni dokladi državnih uslužbencev in u))okojencev«, dalje »Uredba o plačilni dospelosti prvega obroka zemljarine za 1. 1940«, »Odločba o novem naselju Gorel,iku«, »Razglas o razdelitvi Drave od državne meje navzdol do Ptuja s
grabežljive noge. Kmetič nikakor ni bil pripravljen, da bi na ta način tudi še medvedu dajal desetino od svojega ajdineea pridelka. Da se iznebi neljube gospode in neprostovoljne »zbirke«, si izmisli zvijačo, pri čemer mu slučaj še povrh priskoči na pomoč. Bilo je ponoči v lepi jeseni. Ob jasnem luninem svitu kmetič zasači kosmatega sankača sredi zibajoče se ajde na strmi njivi. Ne premišljuje dolgo, skoči domov po puško, na sede z njo blizu njive na prožo. Medtem se je bil medved do dobra naaankal. najedel aide in napasel; da bi pa po mastni večerji zaužil za dobro prebavo tudi kaj svežega sadja, spleza, zadovoljno co-drnjaje, še na bližnjo nizko jablano, pod katero je vprav tisto noč slučajno stala stara dvokol-nica, obrnjena z ojesi ob brecu in strmi ozari navzor. Kmetič brž opazi ugodni trenutek ter sproži na slepo, ne da bi bil medveda dobil na muho. Ve« prestrašen pri mirnem uživanju svežih jabolk skoči medved, ne da bi bil zadet, z drevesa naravnost na dvokolnico. ki zaradi kosmatinove teže zdrvi z bliskovito naglico po brecu navzdol. Zaman skuša medved v »voiem nenavadnem položaju kot kofijaž zaustaviti ali zadržati drdra-joče vozilo, sega s svojimi šapami, sedai resnično se sankajoč na dvokolnici. v naglo se vrteča kolesa, a jih takoj oh strašnem tuljenju vse zlomljene in zmečkane potegne nnznj. Preden se zave, da bi mogel še pravočasno skočiti i. dvokolnire, strmoglavi vozilo s kočijflžem vred čez rok njive v prepad naravnost med skalovje v bobneči Savinji, kier ga kmeti« drugo jutro ob svoji razbiti dvokolnici
najde mrtveca.	,...,• Tudi Solčave! še pnpoveduieio o medvedih, ki s« nekoč gospodarili v njihovih planinah in tam ___ii.__...it >,./|> no «nii NiiHnva nrinove.dka o
UAU17HU1HII VIUUU ».*■ K— "	— — -
medvedu in biku močno spominja na slične pripovedke, ki so še doma med koroškimi Slovenci v severnih Karavankah. To je naravno, kajti Solčava je do najnovejšega časa bila v najožjih stikih s spodnjo Koroško, medtem ko ji je soteska pri takoimenovani >Igli« zapirala pot ob Savinji niz-dol. Živina s Tolstega vrha se je pasla pod Rodu-ho. Ko so ji približa medved, da bi si izbral svoj plen. plane proti njemu iz črede močan domači bik. ga porine do debelega bližnjega mecesna ter ga z vso silo tako dolgo tišči ob deblo, da medved pogine, ne da bi to bil bik opazil. Bik popusti čez neka i časa in težko medvedovo truplo začne počasi polzeli ob drevesu k tlom. Bik misli, da je medved še živ. Še z večjo silo ga pritisne ob deblo in ga tišči tako dolgo, da se sam mrtev zgrudi na tla.
Medvedi so se najdalje zadrževali v Luški Beli. Tam je doživel g. župnik črepinšek 1. 1850. neljub dogodek. Zjutraj rano krene na prežo medveda. Iti lo je še hladno in se sftsne oh neko skalo, to pa tik medvedjega brloga. Ni pa vedel, kje medved nočuje. Naenkrat se skobaca medved iz svojega brloga, g. župnik se potuhne, kot bi bil mrtev, kar ga reši, da ca medved ni napadel.
Na zidu verande pri župnišču v Lučah je še pred leti kazala slika, kako se stiska g. župnik, tik zraven njega pa preplašen zajec, ki se je zatekel v varstvo pred medvedom h g. župniku.
Dandanes samo še imena Medved. Medvešček, lepa gora Medvedja!; ter razne Medvedje jame spominjajo na čase, ko so se po tedanjih obširnih gozdovih in gorah ob gornii Savinji še sprehajali prijazni, a nerodni medvedji podnlataril.
Dr. Fr. Mišič.
gov tovariš 20 letni Janez U., ki je samo zato padel v roke zasledovalcem, ker se ni znal dobro voziti na motociklu. Pri hišni preiskavi pri Janezu U. so našli tudi kolo. Ugotovili so, da je kolo sestavljeno iz ukradenih delov in sicer v glavnem iz. delov kolesa, ki je bilo tudi ukradeno v Domžalah. Konec maja pa je Janez U. ukradel v Ljubljani dve kolesi, ki jili je zapeljal v De-palo vas ter tam izročil v shrambo. Vse kaže, da je tatinska dvojica spretno kradla kolesa jih predelovala in potem prodajala naprej po deželi. Ljubljanska policija še nadaljuje s preiskavo.
— Da boste stalno zdravi, ie poirebno da redno pijeie lla tensKo, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam obran: zdravje in mladostno »vežost.
p.o dh&avi
*	Novo frančiškansko semenišče in kapela bi. Nikolaja Taviliča v Sarajevu. Preteklo nedeljo so v Sarajevu blagoslovili temeljni kamen za novo za-obljubljenfl kapelo bi. Nikolaja Taviliča in novo frančiškansko semenišče. Slorvesnosti se je udeležila velika množica ljudi iz Sarajeva in iz vse Bosne in Hercegovine, navzočni pa so bili tudi nadškof dr. Šarič, pomožni škof dr. Čckada, zastojvnik bana, policijski upravnik in drugi Slovesnost se je začela z govorom frančiškanskega provinciala o. Angela Kaiča, ki je navajal, kaj vse so naredili frančiškani v Bosni in Hercegovini, posebno je poudarjal delovanje bi. Nikole Taviliča, ki je po dvanajstlctosm delovanju v Bosini odšel v Jeruzalem, kjer je umrl mučeiniške smrti. Nadškof dr. Sarič je v svojem govoru dal priznanje frančiškanom in poudaril, da b« v Bosni ne bilo katoličanov, če ne bi bilo frančiškanov.
*	Nove mezde za tekstilno delavstvo na Hrvatskem. Banska oblast v Zagrebu je določila minimalne mezde za tekstilno delavstvo na področju banovine Hrvatske. Tako znaša najmanjša možna mezda v tekstilnih tovarnah v Zagrebu, Karlovcu, Osjeku, Varaždinu in Dugi Resi 4 dinarje, v ostalih krajih pa 3.50 din na uro. V te mezde ali všteta morebitna draginjska doklada, katero so si delavci pridobili s kolektivno pogodbo, Če katero podjetje že 6edaj plačuje višje mezde, kakor jih določa nova uredba, jih ne sme znižati.. Za mladoletne delavce izpod 18 let smejo tovarnarji plačevati za 10% nižje mezde toda le 5% delavstva sme biti deležnih tako nizkih mezd. Če bi se katero podjetje čutilo ogroženo zaradi teh novih mezd, pa mora zahtevati paritetno kemisjo, ki bo pregledala delovanje tovarne in bo na podlagi utemeljenih razlogov določila nižjo mezdo, ki pa ne sme iti pod 3 dinarje na uro.
*	Dva brata zgorela v hiši. Iz Banjaluke poročajo, da se je v vasi Poljicih pri Glamoču zgodila
. strašna nesreča. V hiši kmeta Triluna Radanoviča je nastal požar in je hiša zgorela. V hiši sta zgorela tudi dva njegova sina in 6icer 19 letni Obrad in 21-letnl Gjuka Sodna komisija je ugotovila, da je bil ob času požara Trifun Radanovič v vasi, njegova sina pa sta' zgorela v spanju. Poleg hudega udarca, ker je izgubil dva sina, ima Radanovič še okrog 50 tisoč dinarjev materijalne škode.
*	Dve smrtni nesreči pod kolesi vlaka. V dveh dneh 6ta se v Osjeku zgodili dve smrtni nesreči pod kolesi vlakov. Prvi je našel smrt pod vlakom 38letni Simcn Jakuša iz Istre. Naslednji dan pa je železniški čuvaj na progi proti Našicam zaslišal grozno vpitje. Hitel je v smer, odkoder 6e je slišalo vpitje in kmalu našel ob progi moža, ki sta mu bili odrezani obe nogi in leva roka. Mož je bil pri zavesti. Hitro so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je naslednje jutro v strašnih bolečinah izdihnil. Preden je umrl, te povedal, da je delavec Josip Iler-šenreder iz osjeSke okolice. Bil je pijan in je zašel na železniško progo, kjer ga je povozil tovorni vlak.
*	Trideset žrtev žganja. Iz Travnika poročajo: Te dni je bilo običajno romanje na Vlašič planino. Okrog 2000 romarjev se je zbralo, da izprosijo božji blagoslov za svoja polja. Po cerkvenih slovesnostih so se ljudje zabavali na velikem travniku z igrami, petjem itd, Seveda so pri tem pili vino in žganje. Neki 15 letni deček je razžalil starejšega tnožji. Zaradi tega je nastal hud prepir, ki se je kmalu spremenil v pretep. Ved.no več kmetov se je vmešavalo v pretep in nastali sta dve skupini, ki sta se pošteno pretepali. Podrli so šotore prodajalcev vina in žganja ter drugih dobrot. Palice in koli so švigali, kozarci so leteli po zraku. Ko so se po hudem boju končno duhovi pomirili, sc je izkazalo, da je biic ranjenih trideset kmetov. V začetku omenjeni deček in dva starejša kmeta so tako hudo ranjeni, da ni upanja, da bi ostali pri življenju. Oblasti so uvedle strogo preirkavo. Žalostno je, da se po cerkvenih slovesnostih tako pogosto dogodijo
krvavi pretepi. Gostilničarji bi morali pazili, da ne spravijo s premočnimi pijačami svojih gostov do razpoloženja, ki lahko povzroči toliko gorja.
*	Skrivnostna smrt žene v Illdži se pojasnjuje. Policija v Dubrovniku je aretirala Cvetka Petko-viča iz Zaječarja, ker 6umi, da je on tisti mladenič v sivi obleki, katerega sarajevska policija že več dni išče v zvezi s skrivnostno dramo, ki se je odigrala v Ilidži in o kateri smo pred dnevi že poročali. Pred dvema tednoma je namreč prišla v Uidže mlajša gospodična v spremstvu starejše gospe v črni obleki, katero je predstavila kot svojo mater. Gospodična je v Ilidži nakupila vse potrebno za pogreb, ko je bila stara gospa še živa. Ko je ia čez noč nenadoma umrla, jo je gospodična že zjutraj dala pokopati v nekem oglu pokopališča. Ko se je pojavila prava hči te gospe v črni obleki, se je ugotovilo, da se je gospodična prijavila pod krivim imenom in da se ne piše Lenka Pejanovič, kakor se je vpisala v knjigo, marveč da je Lenka Tijanič, žena policijskega agenta iz Podgorice. Tudi za staro gospo v večerni obleki so ugotovili, da ni mati mlade gospodične, ampak, da je Marija Leni Jankovič, katero je Lenka pokopala pod krivim imenom in tudi na križ na grobu dala krivo ime. Lenka je izjavila na sarajevski policiji, da je imela stara gospa izvršiti neko skrivnostno pcslai.stvo in 6icer spravili z avionom v inozemstvo neki zavoj • za nagrado 100 tisoč dinarjev Ker je policija slutila, da gre za zločin, je dala izkopati truplo rajne Marije Japkovič, Lenko pa je zaprla. Mladeniča v sivi obleki, ki so ga omenjali v zvezi s to skrivnostno dramo, Cvetka Petroviča, je dubrovniška policija z močnim spremstvom odvedla v Sarajevo in ga izročila tamkajšnji policiji.
*	Bojeviti učiteljici. Do nenavadnega ženskega boja je prišjo v banat. Dušanovcu. Učiteljica Slavka Miletič, ki je videla hčerko kmetice Viktorije Marušič, da pase goske, je vprašala deklico, zakaj ne pase tudi svojo mater, ki je največja goska v vasi. To je slišala Vik-
torija in ker sta bili že dolgo časa sprti, ie prišlo do obračunavanja, v katero je fHisegla tudi druga učiteljica Marija Markov, Obe uči-
teljici sta premagali Viktorijo in jo vrgli na tla ter začele hoditi po nje,j. K sreči je to zapazil mož ene izmed učiteljie in je naredil konec boju. Viktorija je precej hudo ranjena Obe učiteljici sta naznajeni sodišču, kjer se bosta morali zagovarjati zaradi svoje bojevitosti * V spanju okradena. V neki gostilni v Somboru je bil okiaden posestn.k Dane Gazdinovič iz Petrovgrada. Prišel je v gostilno in ko je popil par čaš vina, je zadremal. V gostilni ni bilo nikogar razun poslovodje Radivoja Seležana. Ko se je Dane zbudil, je ugotovil, da mu je nekdo ukradel listnico s 5.100 dinarji. Policija je aretirala Seležana, katerega so osumili, da je ukradel denar, tembolj, ker je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Na čuden način je bil okraden tudi Tošo Sunetič, trgovec iz Lupoglave. Prišel je v Sento, da bi kupil konja. S 6eboj je vzel 5.300 dinarjev V gostilni ee je seznanil s tremi neznanci, ki so ga povabili, naj gre z njimi na bližnjo pristavo, kier bo lahko kupil dobrega konja. Bil je že mrak, ko 60 odšli. Po kratki hoji so neznanci sedli v travo, da bi se odpočili, Sunetič je zapazil, da so njegovi spremljevalci za-dermali, pa je tudi on kmalu zaspal, Ko se je prebudil, ni bilo niti neznancev niti njegove listnice z denarjem.
»Tlaln! Oospnda blagajnik« želite? Je pravkar zapustil banko. Vrnil sc bo približno čez deset do dvanajst let,«
H LJUBLJANA
l
Ptički v Tivoliju
so vsem pri srcu in o njih ter o vevericah imamo že prav čedno literaturo. Bibliografija Tičistana je goto vo zabeležila tudi pred kratkim objavljeno pritožbo, da je v Tivoliju vedno manj ptic pevk, češ, da jih ljudje brezsrčno love in potem mučijo v kletkah. Strah in ljubezen imata pa večkrat velike oči, saj drugi prijatelji ptic <n veveric pripovedujejo, da je v Tivoliju že vse živo krotkih živalic. Tja do Večne poti 60 nasadi in gozdovi proglašeni za narodni park in mestna uprava, ki je proglasila vse to zemljiščeza narodni park ter v njem prepovedala tudi vsakršen lov in se stem odpovedala čednih dohodkov, tudi vestno skrbi, da na zaščitenem ozemlju nikdo ne lovi niti divjadi niti ptic niti drugih živali. Enako pa nikdo ne sme uničevati rastlinstva. Društvo za varstvo ptic pevk mestni vrtnariji požrtvovalno pomaga pri varstvu ptic pevk in je lani kupilo spet 30 valilnic za ptice pevke, da so imele dosti prostora za nov zarod. Po tivolskih nasadih in drugih mestnih in privatnih nasadih in vrtovih je društvo za varstvo ptic pevk porazdelilo tudi polno krmtlnic, da so ptički varni tudi v najhujši zimi. Mestna občina društvo podpira in prebivalstvo skrbi, da je v krmilnicah vedno dosti krme. Mestni olepševalni odsek enako skrbi za lepoto naših nasadov in gozdov ter varuje vse živalstvo in rastlinstvo s prav znatnimi stroški za razne naprave. Mestna občina ljubljanska pa podpira tudi vse odružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki oristne ptice kot svoje najmarljivejše pomočnice pri zatiranju vrtnih in sadnih škodljivcev pomagajo varovati z največjo vnemo, da danes v Ljubljatii skoraj ni več vrta brez krmilnice in brez valilnic. Vse naše živalstvo in rastlinstvo pa noč in dan varujejo policijski stražniki, zapriseženi mestni gozdni in poljski čuvaji ter mestni pazniki javnih nasadov, razen teh uradnih organov pa tudi vse dobrosrčno ljubljansko prebivalstvo. Minuli teden je mestna vrtnarija dala ustrelili »pet 4 skobce-pti-čarje in letos je končalo že 9 teh nevarnih roparjev. Prirodoslovje na6 pa uči, da imajo roparice svoja lovišča rajonirana in kakor strel izprazne u pr. tivolsko lovišče, mati priroda takoj že eama poskrbi za nadomestilo in pošlje v lovišče drugega roparja. Tudi podivjanih mačk ni več v našem tivolskem narodnem parku, ker med mačkami ni tako zvite in prekanjene sovražnice ptičkov, da bi je ne odpihnila uradna puška. In kakor priroda sama skrbi za red ter varuje tudi roparice, tako ščiti tudi druge sovražnike ptic. Spet nam bodo prirodo-slovci povedali, da so ljubke, razposajene veverice krvoločne sovražnice majhnih ptičkov. V Tičistanu in okrog njega sta pa dva tabora: ta za veverice — oni za ptičke. Oba tabora varujeta svoje ljubljence in v teh nevarnih časih si mestno poglavarstvo ne upa dati povoda za nove boje. Zato bo mestno poglavarstvo sporoča vsem prijateljem ptic in veveric, da prepušča varstvo njih ljubljencev modri prirodi in prej načtetim organizacijam ter uradnim organom, predvsem pa srčni kulturi občanov. Besedo imajo varuhi 6rčne kulturel
II. javni telovadni nastop
Fantovskega odseka in Dekliškega krožka Ljubljana — Mo6te bo v nedeljo, 11. avgusta. — Igra
godba dravske divizije. *
1 Dečki iz banovinskega Mladinskega doma v Kaštel Štafiliču, se vmejo v Ljubljano v soboto, 10. avgusta z brzovlakom ob 9.23 zjutraj. — Prosimo, da jih svojci pričakajo na glavnem kolodvoru,
1 Prosvetno društvo Ljubljana-mesto priredi v nedeljo, dne 11. t .m. skupni izlet vseh odsekov v Iški Vintgar. Odhod iz Ljubljane ob 8 zjutraj izpred Mestnega doma. Prijave sprejema trgovina A. Sii-ligoj, Ljubljana, Frančiškanska ulica.
1 O Peruzzijevi cesti smo pred kratkim čitali, da je pozabljena in tako nasuta, da ni mogoče izpeljati voza iz nasipa. Gramoz bi bilo seveda treba zvaljati, toda mestno cestno nadzorstvo nam poroča, da je popolnoma drugega mnenja. Zaradi ved-nih popravil vodovodnega omrežja je cesta res zelo mnogo trpela in jo mestno cestno nadzorstvo popravlja že od 15. julija. Na novo nasuta cesta pa ne more takoj postati gladka kot miza, ker na iej mehki cesti po močvirju ni mogoče rabiti cestnega valjarja, saj bi težki valjar poškodoval v menki zemlji položeno vodovodno napeljavo. Ker bi cevi puščale vodo, bi mestni vodovod spet moral cesto prekopati, da popravi vse napake. Ker torej s težkim cestnim valjarjem na Perruzijevi cesti ni mogoče delati, so delavci mestnega cestnega nadzorstva debelejše kamenje že razbili in ga bodo še razbijali ter zagrabili, še bolj zgladil bo pa cesto promet. Naposled pa moramo povedati, da je mestni vodovod valjanje te ceste prepovedal, da prebivalstvu ob cesti obvaruje vodovod.
t Avtobusni izlet na Gorenjsko čez Brezje, Bled, Bohinj do slapa Savice priredi Prosvetno društvo Trnovo v nedeljo, 18. avgusta. Prijave se sprejemajo do 14. avgusta v društvenem domu, Karunova ul. 14 od 7—9 zvečer. Prijavite se pa lahko tudi v pisarni trnovskega župnišča.
1 Bolničarji in bolničarke društva Rdečega križa v Ljubljani, ki niso prejeli vabila za ponedeljek 5. t. m., naj se javijo v sobi na Starem trgu št. 19 v četrtek 8. t. m. od 18 do 20. Zelo važno sporočilo. — Načelstvo.
1 Velika tatvina jute. Pred nedavnim so odkrili pri tvrdki Tržan na Kongresnem trgu veliko tatvino jute. Iz skladišča je izginilo IG bal prvovrstne jute, ki je v zadnjem času močno poskočila v ceni. Jute ne uporabljajo pri nas le za vreče, ampak tudi za podlogo pri tapetniških delih, zaradi česar je veliko povpraševanje po nji. Policija je v zvezi s to tatvino napravila obširno preiskavo pri raznih sumljivih tičih in je pri nekaterih tudi našla doslej vsega skupaj tri velike bale jute. Vseh 16 bal jute pa je bilo vrednih 12.000 din.
I Pri taprtjn, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice.
1 Tatvine koles se množe. Zadnja dva dni je ljubljanska policija prejela prijave o petih ukradenih kolesih. Tako je bilo ukradeno 1000 din vredno kolo na Starem trgu Korilzkyu Rajku izpred kavarne Vospernik. Izpred gostilne Keršič v Kavškovi ulici ie bilo ukradeno 1000 din vredno kolo znamke »Diirkopp« mehaniku Ivanu Jurjev-čiču. — 900 din je bilo vredno kolo znamke »Peu-geolt. ki ga je nekdo odpeljal iz dvorišča palače Gospodarske zadružne banke Antonu Molku. Izpred gostilne Stražišar v Pokopališki ulici pa je bilo ukradeno Anionu Frantarju 800 din vredno kolo znamke »Naumann«. — 500 din je bilo vredno kolo znamke »1'att, ki ga ie izpred gostilne Jelačin ukradel nekdo Francu Zrinšku. Kakor je videti, so večinoma žrtve tatov kolesa tistih,, ki vedrijo v gostilnah, kar dokazuje, da so kolesarski tatovi dobri psihologi.
Jesenice
Letovanje jeseniških otrok ▼ Dolenjskih Toplicah se je v polno zadovoljstvo prav posrečeno izvedlo in zaključilo. Vse stroške je velikodušno krila jeseniška mestna občina. Drugi del otrok bo šel na počitn.ce na Sušice pri Novem mestu. Odšlo Po petdeset odnosno šestdeset otrok, ki so najbolj potrebni, da si okrepe zdravje. Za to letovanje je nakazal Higienski zavod iz Ljubljane 15.000 din, organizira ga pa mestna občina. Odhod je predviden za petek, dne 9 avgusta in bodo 21 dni pod učiteljskim vodstvom brezskrbno uživali prostost v solčni Dolenjski.
Kino Krekov dom predvaja operetna superfil-ma. V soboto ob pol 9 zvečer "Gusarska simfonija«, v petek ob pol 9 »Seviljski brivec«. Dodatek in še kaj.
Rečica ob Savinji
Dne 6. avgusta so pokopali v Rečici ob Savinji g. Jeraja Franca, p. d. Felicijana; posestnika v Nizki. »Tega moža pa je res škoda«, tako so govorili ljudje, ko 60 slišali o njegovi smrti. Res je bil rajni mož na svojem mestu in malo mu je enakih v naši fari. Skozi in skozi vnet za verska in narodna načela, katera je znal, če so razmere tako nanesle, tudi odločno zagovarjati, V njegovi hiši, ki je znana daleč naokoli, si našel med nabožnimi časopisi in tedniki tudi »Slovenca«, katerega zvest naročnik je bi! rajni. Veliko dobrega je storil za farno cerkev in zanjo tudi mnogo žrtvoval. Dolga leta je bil odbornik Hranilnice in posojilnice v Rečici ob Savinji. Rad je pomagal, kjer koli je bila potreba, zato ni čuda, da ga je na zadnji poti spremljalo toliko ljudi, kot 6e jih v Rcčici malokdaj vidi. Počivaj v miru, blaga dušal Žalujočim naše iskreno sožalje!
HG	□			MARIBOR
Mariborske otroke cepijo proti davici
Vsak dan je na vrsti okrog 400 otrok. — Vsega bo cepljenih 2500 otrok.
Maribor, 7. avgusta.
Mariborske družine, ki imajo otroke v starosti Od 2. do 12. leta ter so jih svoječasno priglasile za evakuacijo potom mestne občine odnosno odbora za zaščito otrok, so dobile poziv, da morajo dati te otroke cepiti proti davici. Pozivi so skraja povzročali v družinah precej razburjenja, saj do sedaj pri nas obvezno zaščitno cepljenje proti davici ni v navadi, starši pa so se kmalu pomirili, ko so spoznali, da je takšno cepljenje samo v korist njihovih otrok.
To zaščitno cepljenje se je začelo v ponedeljek ter bo trajalo do sobote. Vrši se vsak dan od 8. do
10.	ter od 15. do 17. ure v telovadnici dekliške meščanske šole na Slomškovem trgu. K cepljenju je pozvanih vsega skupaj 2500 otrok. Pozive je razposlal mestni zaščitni urad, cepljenje pa izvršuje mestni fizikat, kateremu pomaga še Zdravstveni dom pri tem poslu. Cepljenje tolikega števila otrok v teku enega tedna namreč ni šala. Vsak dan pride k cepljenju povprečno 400 otrok, tako da imata dva zdravnika, ki sta s tem zaposlena, polne roke dela, prav tako pa je to naporen posel tudi za zaščitne sestre in uradnike, ki vodijo evidenco. V telovadnici omenjene šole je sedaj od ponedeljka vsak dan pravi otroški direndaj. Neprestano prihajajo in odhajajo matere s svojimi otroci, ki se pri cepljenju kaj različno zadržijo. Nekateri so korajžni ter gredo smeje pod zdravnikovo iglo — cepitev se vrši z vbrizganjem zaščitnega seruma v ramo, drugi pa imajo bolj plašno srce ter planejo že pri vhodu v dvorano v jok, tako da jih mamice komaj pripravijo do tega, da jih zdravnik lahko cepi. Cepljenje se mora po treh tednih ponoviti, da je uspešno.
Pozivu mestnega zaščitnega urada se odzovejo skoraj vsi starši, ki se nahajajo z otroci v mestu. Je pa sedaj v času počitnic veliko otrok, ki so s starši ali sami odsotni, pa se bo cepljenje moralo za te na jesen še ponoviti. K cepljenju pa pripeljejo otroke sedaj tudi starši, ki niso bili pozvani, ker se niso priglasili za evakuacijo. Uvideli so pač, da je dobro, če dajo svoje otreke zaščiti pred nevarno morilko, ki zahteva med mladino toliko žrtev. *
m Praznik frančiškanske župnije bo v nedeljo,
11.	avgusta. Ta dan bodo obhajali 40 letnico, kar je škof Napotnik blagoslovil novo frančiškansko cerkev. Ob tej priliki bo prevzvišeni gospod škof dr. I. J. Tomažič imel dopoldne ob pol desetih slavnostno pridigo, ob desetih pa slovesno službo božjo. Popoldne ob 15 bo pridiga in slovesne večernice. Večerni blagoslov bo ob 19 s pridigo in litanijami. Pri slovesnosti bodo sodelovala vsa župnijska cerkvena in prosvetna društva.
m Občni zbor »Vzajemnosti«, društva duhovnikov Iavanf. škofije bo 19. avgusta in ne 9. avgusta.
m Skupne duhovne vaje za duhovnike lavantin-ske škofije bo letos vodil g. bogoslovni spiritual Anton Karo. Vršijo se v dneh od 19. do 23. avgusta v prostorih Dijaškega semenišča v Mariboru. Prijave naj se pospešeno naslovijo na kn. šk. ordi-nariat. To velja zlasti za duhovnike, ki imajo glede stanovanja posebne želje, da jih bo mogoče upoštevati. Začetek duhovnih vaj je 19. avg. ob 18.
Slika berlinske ulice ob priliki Hitlerjevega prihoda v nemško prestolnico.
m Ljudski oder v Mariboru sporoča, da za danes napovedani sestanek odpade. Pač pa se bo vršila vaja za »Koroško rožo«. Ljudski oder snuje svoj lastili orkester. Kdor bi želel pri orkestru sodelovati, naj se javi v soboto, 10. avgusta popoldne od 4 do 7 na odru, vhod iz Frančiškanske ulice, skozi ograjna vrata.
m Ravnateljstvo učiteljšča Sol. sester v Mariboru sporoča, da sine po novem odloku ministra prosvete sprejeti v 1. letnik 35 učenk. Nekaj mest je še praznih, ker notranje gojenke niso zasedle vseh mest. Prošnje za sprejem je vložiti do 15. avgusta in morajo biti kolkovane z 10 din. Priložiti je: spričevalo o nižjem tečajnem izpitu, odnosno o završenem izpitu z odličnim ali s prav dobrim uspehom in krstni oz. rojstni list. Dne 28. avgusta naj se vse prosilke zjutraj ob pol osmih javijo v zavodu, 1. letnik, kjer bodo dobile nadaljnje informacije.
m Umrla je v Delavski ulici 14 soproga skladiščnika drž. žel. v pokoju gospa Ivana Mastna-kova, stara 69 let. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje!
m Uprava splošne bolnišnice v Mariboru sporoča, da je novi rentgenski terapijski aparat, ki ga je dobavila Jugoslov. Siemens, montiran in v obratu ter da se bodo odslej vršila vsak dan od pol desetih dalje v rentgenskem institutu obsevanja.
m Plemeni! dobrotnik je za številno viničar-sko družino v št. Rupertu v Slov. goricah in za družino ubogega krojača v Podovi daroval po 100 dinarjev. Priporočamo v posnemanje!
m Spet plašijo ljudi z novo neumnostjo. Po Mariboru gre že nekaj dni govorica, da bodo v kratkem prišli stično, kot so zdaj brezmesni dnevi — tudi trije dnevi brez kruha na teden. Dobijo se med Mariborčani številni bedaki, ki vse sveto verujejo ter nasedajo zlobni govorici in je še sami širijo. Ljudje ne pomislijo, da si vse take govorice sproti izmišljujejo naši nasprotniki, samo da bi vedno znova širili med prebivalstvom nezadovoljnost ter bi bolje uspevali s svojo propagando.
m Zaključek tečaja za industrijske gasilce je bil v torek zvečer. Kakor znano, je priredila gasilska župa v Mariboru poseben tečaj, na katerem se je izvežbalo več sto industrijskih delavcev v gasilstvu, da bodo lahko sodelovali v tovarniških požarnih brambah, ki se bodo sedaj organizirale. Zaključek je bil na verandi pivovarne Union. Vodja
ško, zastopnika okrajnega glavarja za Maribor desni breg dr. Vrstovška, policijskega predstojnika Kosa, zastopnika mestnega župana ravnatelja Rodoška in predstavnika gasilske zajednice inšpektorja inž. Dolenca in nekatere mariborske industrijalce. Poveljnik mariborske gasilske čete Franjo Kramberger je navedel potem zanimive statistične podatke s tečaja, potem je govoril še zastopnik župana ravnatelj Rodošek, v imenu tečajnikov pa se je zahvalil inž. Čopič. Na koncu so razdelili spričevala.
m Obrtno nadaljevalna šola v Mariboru bo vpisovala obrtne vajence in vajenke iz Maribora in okolice na mestnem poglavarstvu od 11. do 22. avgusta (ob delavnikih od 10 do 12 ure, ob nedeljah od 9 do 11. Javiti se morajo brezpogojno vsi še ne 18 let stari vajenci in vajenke (pomočniki in pomočnice), ki obrtne šole še niso dovršili. Pri vpisu plačajo običajno vpisnino. Začetniki prineso s seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
m Kazen za lahkomiselnost. Mariborski kazenski senat je sodil v torek dopoldne tri grešnike, ki so se znašli na zatožni klopi zaradi zločina po zakonu o zaščiti države. Ernest Baje, 35 letni italijanski državljan je bil obsojen na 1 leto in 3 mesece strogega zapora ter trajen izgon iz države, 26 letni Henrik Koler iz Qor. Radgone je dobil
strogem zaporu.
m Zaradi raznih tatvin se je včeraj pred mariborskim sodiščem zagovarjal 28 letni delavec Ivan Zunkovič iz Limbuša. Antonu Janku, v katerega hiši je stanoval, je ukradel 1800 dinarjev gotovine in raznih drugih reči v vrednosti 3200 dinarjev. Obsojen je bil na 1 leto in 6 mesecev robije ter na izgubo častnih pravic za tri leta.
m Vlom v traliko. V noči od 31. julija na L avgust je bilo vlomljeno v trafiko Antonije Potrč na Pobrežju. Vlomilec je iz tralike odnesel celo zalogo cigaret, kolkov in vžigalic v vrednosti 2650 dinarjev. Dolgo niso mogli ugotoviti, kdo da bi bil ta vlom izvršil. V zvezi z neko drugo tatvino pa sedaj izgleda, da so našli krivca. Ana Fi-ris iz Sp. Dobrave je namreč orožnikom javila, da ie pri njej nekaj časa stanoval neki Ivan Mohor-ko, ki ji je pri nenadnem odhodu pokradel perila v vrednosti 300 dinarjev. Orožniki, ki sedaj tega Mohorka iščejo, sumijo, da je izvršil tudi vlom v Potrčevo trafiko. Mohorko je moral biti od neke strani obveščen, da ga orožniki iščejo, ker se sicer ne bi tako skrival."
Celjske novice
c Planinsko slavje na Okrešlju. Savinjska podružnica TK Skale bo v nedeljo proslavila 10 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo na Okrešlju veliko planinsko slavje. Ob 10. dopoldne bo o|>ravil solčavski novomašnik g. Roblek na prostem spominsko sveto mašo. Kakor smo zvedeli, se bodo slavnostnega zborovanja udeležili tudi ljubljanski in jeseniški Skalaši in planinci, zastopniki SPD in prav gotovo tudi mnogo prijateljev savinjskih planin. Zanimanje za to slavje raste bolj in bolj in bo gotovo prava manifestacija skalaško in planinske misli.
c Naknadni sprejemni izpiti na gimnaziji. Na
drž. realni gimnaziji v Celju bodo po odloku prosvetnega ministrstva letos izjemno šc sprejemni izpiti za učcnce in učenke, ki so bili pri sprejemnih izpitih v juniju odklonjeni in tudi za one, ki iz zdravstvenih razlogov niso mogli v juniju delati sprejemnega izpita. Prošnje je treba predložili ravnateljstvu do 25. avgusta. Izpiti bodo 27. t. m. od 8 zjutraj dalje.
c Zadnja pot Zinke Ttrpnik. Včeraj popoldne so položili k večnemu počitku na okoliškem pokopališču pokojno soprogo mestnega svetnika in železniškega uradnika Zinko Repnikovo. Pogreb je pokazal, da je bila pokojna zelo priljubljena. Na zadnji poti so spremili pokojno tudi zastopniki celjske mestne občine in mestni svetniki ter prijatelji Repnikove družine. Naj rajnka v miru počiva!
c Za avtobusni izlet k proslavi desetletnice Savinjske podružnice AK Skala, ki bo v nedeljo, 11, avgusta na Okrešlju. je še nekaj me.«t prostih. Prijave sprejema Anton Dobrotinšek, Celje, Glavni trg.
c V nedeljo bo priredila vojačka godba 39. p.p. na Anskem vrhu koncert. Vabimo Celjane in okoličane!
c V celjski bolnišnici je umrla 40lelna služkinja iz Kozjega iZavec Matilda. Naj v miru počiva!
c V telrtek zveter ob 7. jo v Delavski zbornici v Celju seja sosveta.
c Zamude vlakov so vedno bolj jMgoste. Vlaki prihajajo v Celje včasih celo z enoumo zamudo. Avtopodjetja se pritožujejo, da zaradi tega ne morejo v redu vzdrževati zvez z letovišči in planinskimi predeli Gornje Savinjske doline. Ni nam treba posebej poudarjati, da je tujski promet letos že itak manjši kot druga leta, zato bi se morali tudi na take »malenkosti« bolj ozirati. Turisti, ki prihajajo iz južnih predelov naše države, se mnogokrat znajdejo v sitnem položaju in se pritožujejo nad takimi prometnimi razmerami.
c Kakor v starih tasih ... Ze mnogo ljudi Be jo oglasilo v našem uredništvu in prosilo, naj na kak način protestiramo proti nelepi navadi, da v zgodnjih jutranjih urah gospodinje in služkinje iztepajo na ulico posteljnino in pre|>roge. Tako je videti, da je delo cestnih pometačev nesmiselno, saj je v zraku kljub temu še preveč prahu. Potrebno bi bilo, da bi tudi merodajni organi posvetili temu malo več pozornosti.
c Znamenita Nostradamusova prerokovanja dobite še v podružnici »Slovenca« v Celju, Aleksandrov trg 6 (nasproti kolodvora).
c Desno roko si je zlomil nad zapestjem 35-letni zidarski pomočnik Rudolf Martin v Sv. Petru na Medvedovem selu. Pripeljali 60 ga v ccljsko bolnišnico.
c V Grajski vasi pri Gomilskem je padla 72-letna previitkarica Drča Neža'in si poškodovala levo nogo v gležnju. Zdravi se v celjski bolnišnici.
c Včeraj smo poročali o 181etnem Ivanu V., tovarniškem delavcu iz Zagrada pri Celju, ki je ukradel v nekem stanovanju nekaj manj kot 6000 dinarjev. To poročilo popravljamo v toliko, da Ivan V. še ni star 18 let, ampak je v 18. letu in da 6e dosedaj še ni nahajal za »zamreženimi okni«.
šošfanj
V našem mestu zbuja precoj zanimanja objavljena dražba, ki se bo vršila 9. in 10. t. m. pri raznih davčnih zaostankarjih. Na »programu« je velika izbira radio-aparatov, raznih ur, šivalnih strojev, gla-sovir, manufaktumo blago, moške obleke, motorno kolo, pisalni stroj, lovska puška, biljard ne manjka, pa tudi vina, svinj, konj, tesanega in rezanega lesa. Izbira je torej velika in vsakovrstna za vsako rabo in potrebo. Interesenti ste vabljeni, pridite in kupite!
Slovenska Krajina
Mura zahtevala svojo žrtev. Strežnik soboške bolnišnice g. Vučko Ivan, doma z Gornje Bistrice, je bil poklican na orožne vaje, ker pa je nekaj bolehal, je bil poslan za nekaj dni domov. Doma se je šel z ženo kopat v Muro. Toda Ivan je vedel, da je Mura nevarna ter zelo mrzla, zato se je hotel samo pošteno umiti. Stopil je v vodo, ki mu je segala samo do pasu. Zeno in druge kopalce je napotil vstran, da bi se tako lahko dodobra umil, to pa je bilo za njega usodno. Med umivanjem ga je prijel krč, ki ga je vrgel v vodo, da je utonil, ne da bi mu mogli pnti pravočasno na pomoč. Zapušča užaloščeno ženo in dveletnega sinčka ter svojega osemdesetletnega očeta, katerih hranitelj je bil. Naj v miru počiva!
Nova maša se je brala prvič v novo ustanovljeni župniji Kuzmi. Novo mašo jc daroval kapucin g. Salaj Kerubin ob navzočnosti zelo velike množice ljudstva ter ob asistenci številne duhovščine. Novo-mašniku je pridigoval dekan iz Tumišč gosp. Jerič Ivan. Novomašnika so počastili 6 svojo navzočnostjo tudi mali križarji iz Celja, ki so domače slavlje povzdignili s svojim lepim petjem s spremljavo harmonike.
Melincl
Melinci so obmurska vas. Ta lega je v zvezi 7. mnogimi nevšečnostmi zaradi jjogostih po-vodnji. Kljub mnogim intervencijam pri upravi je ostala vas in njena zemlja nezavarovana. Tako je ob povodnji 1. 193" Mtira odnesla celih 15 oralov najboljše orne zemlje in travnikov. To pomeni za vas. ki itak ni bogata, veliko ma-terijalno škodo. Mnogi vaščani so v neposredni nevarnosti, da jim bo Mura odnesla zemljo z domačijo vred, saj jim dere ž c tik pod okni. Zasilne jeze. ki so bili zgrajeni j>o |>ovodnji 1937 leta, voda vztrajno in hitro ruši ter odnaša. Zato bi bili Meiinčari banski upravi zelo hvaležni, če bi jih s temeljito regulacijo Mure na trm sektorju enkrat za vselei rešila skrbi, kaj bo z njihovo zemljo, če bo .Mura nadaljevala svoje uuičujoče delo.
Litija
Dva železna nosilca za električni vod so postavili pretekli teden. Prvi stoji na Ponovičah, drugi pa na nasprotni strani Save, na Bregu. Nosilca sta težka po 4300 kg, visoka pa sta 29 metrov. Razpc-tina znaša okrog 350 m. Ko so delavci in kmetje s konji vlačili žico po travnikih in poljih so napravili nekaj škode. Županstvo v Litiji pa je takoj
imenovalo ImmJ.ciin L-i ia ibnrlr, /v.an!l,
komisijo, ki je SKccto ocenita dobili prizadeti kmetje povrnjeno škodo.
iu IAAIU
KULTURNI OBZORNIK
Juš Kozak: Maske
Za Šempetrom in Celico nam je sedaj napisal Juš Kozak do sedaj svoje najboljše in najznamenitejše delo z naslovom Maske. To je knjiga, ki vsebuje zbirko najraznovrstnejših novel, deloma že objavljenih v posameznih razdobjih od leta 1929. dalje v »Ljubljanskem Zvonu« in drugod, deloma napisanih nalašč za samo knjigo. Petnajst novel je vsega skupaj. V vsaki izmed njih nam duhoviti pisatelj pokaže kako mask o, ki jo je snel z živega ali mrtvega človeka, vse to pa z edinim namenom, da jo pokaže — živemu človeku. Že v posvetilnih besedah knjigi nam odkrije ta svoj namen, češ:
»Zemlja, časi, ljudje in naša doživetja
umirajo, mi jim snemamo maske ...«
Z Očetovo začne. Na pokopališču jo na njegovem grobu v duhu gleda. Pa vidi v nji še svojo in masko takratnega ljubljanskega župana — Tavčarja. Njegov oče je bil veren pripadnik Tavčarjeve politične stranke in obenem moža, s katerim je omahnila v grob samozavestna, simbolna glava malomeščanskega liberalizma.« In da je maska popolna, na koncu refleks: >... naše politično prepričanje je samo še — upor.«
Druga maska je med najlepšimi v vsi knjigi: v Letečem angelu popisuje pisatelj prve dečkove erotične doživljaje, ko mu je bilo komaj deset let, nagnjenje do deklice Eli, nastopajoče v cirkusu na visokih trapecih. Pa je s cirkusom odšla tudi Eli Špiridionova: »Ni in ne bo vedela, da je v otroškem srcu razplamtela ne-utešno hrepenenje, ki ne ugasne — do groba.«
V Dvojnem obrazu nam še zmerom popisuje dečka — Kalist mu je sedaj ime — kako je očetu kradel, sprva tudi lagal, a končno svoj greh priznal. Ko se je kasneje Kalist zavedel očetovih besed, je spoznal, da ga je oče mrzil prav zaradi dvojnega obraza.
Prelepa je tudi novela o Tuji ženi Agati, ki je, doma na Koroškem kakor tudi onstran morja, ljubljena samo zaradi svoje ženske lepote, a prave in globoke duševne ljubezni ji moški niso nikdar izkazovali. In prav tako ljubezen je želela od Andreja Polajnarja, ki se je kot vojak ustavil za neka.i dni v vasi na Koroškem, kjer je tedaj Agata živela. Ta novela je visoka pesem brezstrastni ljubezni med možem in ženo, ki je zahtevala od Andreja velike zdržnosti in odpovedi.
Ker pa je vsa knjiga od čustva zmerom napeljana na razumsko razmišljanje in_ razpravljanje o svetu in jx>menu človeškega življenja, se mi zdi, da je glede na to središčna novela v vsi knjigi Pogovor s kritikom-etikom. V nji izpoveduje pisatelj svoje mnenje o umetnosti in njenem namenu. Odločno zavrača mnenje, da bi bila umetnost sama sebi namen in da umetnost mora biti nelendenčna. To mu je absolutna zmota glede umetnosti. Vendarle pa se z vso odločnostjo zavzema za svobodo umetnikovega ustvarjanja, saj pravi: »Umetnikova svoboda ne sme poznati nobenih idej, ne etičnih vezi. Prost vsakega nazora, vsakega miselnega sistema, vsakega p >;ai 7. m a šele umetnik resnično dojame in doživi — tuje življenje.« Zavrača pa tako imenovano t e n d e n č n o Umetnost, ki je brez vsakega stvarileljskega duha. Prav tako odklanja alternativo: Kristjan ali umetnik. Plevel ten-denčnosti v umetnosti pa trebi prav tako, kakor se upira v življenju vsakemu dogmatizmu, verskemu, fašističnemu ali državnemu. Tudi mu svobodoumnost ni toliko odpor zoper dogmati-zem, kolikor bolj samosvoje iskanje osebne resnice, zato tudi zavrača zoper cerkev in katolištvo organizirani materializem in se zavzema za resnično izbrano miselnost in svetovni nazor.
Dve noveli sta v knjigi vzeti iz živalskega sveta, prav za prav iz odnosa človeka do živali. To sta M u n i in P a s s e r d o m e s t i c u s , prvi domač mucek, drugi udomačen vrabec. Seveda pa tudi v njih najdemo vse polno razmišljanj in modrovanj o življenju, zlasti o umetnosti in socialnem vprašanju.
Morda najgloblja so Neljuba pisma. V njih namreč blodi pisatelj za Neznanim. Bori se zanj, doživlja vstajenja in padce, v njih vidimo tako rekoč ves razvoj njegovega verovanja. Ob zaključku novele ga vidimo, kako opazuje dve procesiji: prva je nočna procesija tisočev mož in mladeničev, ki imajo vsi v rokah goreče bakle, druga pa se je zbrala iz sužnjev in trpečih prvih kristjanov, kmečkih pun-tarjev in krivovercev, revolucionarjev in še neštetih drugih, ki še včrujejo v zmago č 1 o v e -čanske pravice. Tedaj je pisatelja prešinila velika življenjska radost. Zapustilo ga je občutje samote in kmalu se je zavedel, da koraka s temi množicami skozi temne ulice novim svitom naproti...
Pomembna je tudi Georgesova, ki ima dva dela, tostranska in onostranska. Zadnja maska tega »šaljivega pevca« je posebno originalna, kajti v nji se razgovarja pisatelj z za-grobnimi prebivalci o raznih načinih smrti in življenja.
Tudi idil ne manjka med temi maskami. Taka je Bohinjski pastor al. V nji nam popisuje sicer zares preprosto in idilično življenje v tem prelepem kotu slovenske zemlje, a tudi že vanj sega iz mesta in sveta pokvarjenost in izdajstvo. Tudi tu govori pisatelj po Balanlu na preprost in naraven način o najglobljih življenjskih vprašanjih.
V Zimski fata morgani nas pisatelj popelje v zlato Prago in nam v nji popisuje živ-
ljenje bratskega slovanskega naroda. Tudi tu srečamo mnogo pisateljevih duhovitih domislekov.
Posebne vrste med maskami je Plinska maska, skozi katero gleda pesnik na problem svobode iu pokorščine in oblasti, vse to pa v luči smrti, v luči čudnih sanj, ki te j>opeljcjo v onostranstvo, kot je vodil Vergil pesnika v Divini Komediji...
Da je zgradba mask tudi nekako arhitektonsko dovršjna in popolna, 6e ob koncu vrnemo tja, od koder smo izšli: v Ljubljano io na njeno pokopališče. Zadnja inaska nosi naslov Hodno mesto iu ima več poglavij s posebnimi j)odnaslovi. V njih obuja pisatelj mladostne si>o-mine na rojstno mesto, zlasti na Šempeter in na Grad, vživi se pa tudi v slovensko zgodovino, v dobo reformacije, potem pa zopet jiosveti v mlako sodobne družbe, katere masko nam odkriva po najraznovrstnejših ljubljanskih gostilnah. Tu se govori o samih goljufijah, zakonski nezvestobi, splavih, cinizmu, korupciji in laži. Iz vsega tega se pisatelj reši v smrt, rekoč: »Smrti sem poskušal ubežati in sem zagledal našo masko. Življenje je vodnjak in mi smo areslantje, ki z bobnečimi koraki vrtimo kolo in dvigamo vedra, dokler ne omahnemo in ne pademo na dno ...«
Ko smo tako 3 hitrim pogledom pregledali maske, ki nam jih je pokazal Juš Kozak, smo videli, da je v središču vseh novel človek, individualnost, velika osebnost, ki se z vsem človeškim možnim uporom dviga proti vsakršnim shij-main, dogmam in sistemom. Da, cel6 resnico hoče na vsak način človek sam iz sebe dojeti in spoznati. Nobenih učiteljev ne potrebuje, nobene tradicije ga ne priklepajo nase. Človek v maskah je potemtakem visokega in zrelega mišljenja. Etično stoji silno visoko nad družbo, saj ga vidimo, kako skoraj na vsaki strani z vso odločnostjo obsoja najraznovrstnejša slaba dejanja v sredini sodobne — zlasti meščanske — družbe.
Na tej visoki ravni pa ta človek iz mask more obsati samo tako dolgo, dokler se j>o vsem prepušča razumu. Ko pa spregovori tudi srce, čuslvo in strast, takrat pa le prevečkrat pravi: kaj morem zato, ne morem drugače (Agata)! Seveda, v boju med razumom in srcem v človeku, ki ne priznava nobenih sistemov, le prevečkrat zmaga srce, a prav to nam je dokaz, da človek sam iz sebe vendarle ne more biti tako popolno bitje, kot bi si ga človek utegnil predstavljati tu in tam z pričujočih novel. Človek le prevečkrat potrebuje tudi moči in milosti od zgoraj. Človek iz mask pa, ki se le nerad ukloni kaki oblasti, te milosti skoraj ne pozna in zalo zanjo tudi ne prosi ...
To je z idejnega kriterija prav gotovo velika negativna stran v tej knjigi. In še ena je. Dasi je boj za resnico, ki zveni iz vsake novele, odlična pozitivna stran pisateljeva, vendar ne moremo pisatelju slediti v tem boju do kraja, kajti le prevečkrat se v knjigi največje življenjske vrednote: religija, Bog in katoliška vera — prikazane naravnost v službi neresnice. (Da opomnimo samo eno stvar, kako je v knjigi prikazan celo protestantizem kot vrsta boja za resnico!). Tudi v boju za lepoto in dobroto lahko vsak sledi pisatelju, čeprav bi bil njegov načelni in idejni nasprotnik, a ker so lepota, dobrota in resnica najpopolneje združene v Bogu, zato pisatelju tudi v iskanju resnice ne bo mogel slediti tisti, ki noče, da bi brez Boga in razodete resnice, kakor jo hrani v svojem nauku katoliška cerkev, zašel na n a p a č n o pot in se od večne Resnice oddaljil. Ne moremo s pisateljem »omahniti in pasti na dno vodnjaka«, marveč je potrebno, da se človek po poti, ki mu jo je nakazal Kristus, dvigne do Neskončnega!
Če se v idejni strani ne moremo vseskozi strinjati s človekom iz Mask, pa moramo brez vsakega ugovora priznati, da je v kvalitetnem jk>-gledu pričujoča knjiga na najvišji višini od vseh Kozakovih del. To je v resnici knjiga iz življenja, iz življenja sodobnega človeka, iz življenja in središča slovenskega naroda, pa objema tudi vse človeštvo. Nekoč mi je rekel prijatelj: »Tista knjiga s° mi zdi, da je nekaj vredna, ki nam kaj pomembnega pove iz življenje za življenje. To je obenem namen umetnosti jk> najnovejših naših pojmih.« In Kozak nam v Maskah ni morda jx>-vedal samo ene pomembne stvari, marveč dolgo, dolgo vrsto silno tehtnih misli najdeš tako rekoč na vsaki strani. In takih del smo Slovenci dobili še malo. Morda še nobene, saj je v marsičem knjiga izredna novost in posebnost.
Posebnost je tudi Kozakov jezik. Lep je in realen, prilagojen sedaj meščanu, sedaj kmetu, kakor je pač potreba. Le to je škoda, da v tako popolni knjigi ni do kraja popoln jezik tudi slovnično, kajti le malo preveč je tu in tam samovoljen in se vse preveč oddaljuje od veljavnega pravopisa. Morda je to napravil pisatelj hotoma, vendar ni prav, če najdeš v delu preveč nedoslednosti. Tako niha in deloma ne jx>zna Kozak razlik med pisanjem: prsi in prsa, med bogom in Bogom, med prejiozicijama u in v, med tem, da se je dekle zavedla ali pa zavedela, med sončnim in solnčnim, med naproti in nasproti itd. Napačno je tudi: vzpodbujam, poželjenje, na žalost, odkoder, kjerkoli, podam se v jiomenu krenem, za-kesnim in podobno. Tudi akcentskih nedoslednosti je v Maskah toliko, da odlični knjigi bolj škodujejo, kakor koristijo, in vejic manjka izredno mnogo ali pa stoje na i>ovsem napačnih mestih.
F. J.
				
	> rjBBBRi?—		'"""T?	
Slovaška knjiga r hrvaškem prevoda. Te dni
so Hrvatje dobili peto knjigo iz slovaške književnosti. £a remantikom Kalinčakom, realistoma Ku-kučinom in Šoltesovo ter za modernim pisateljem Urbanom, katerega najznamenitejše delo »Živi bič« imamo poleg Hrvatov v prevodu tudi Slovenci, so sedaj dobili še prevod drugega najznamenitejšega sodobnega pitpovednika Jožefa C. Hronskega zbirko novel pod naslovom Prve novele Andjelina. Tu so Hrvatje dobili v prevodu Antona Simčika enajst novel, od katerih so razen same Andjeline vse iz kmetskega življenja. Novele so vzete iz zbirk Tom-čkovci iz 1. 1933. in Podpoljanske prifravesti iz leta 1932. Hronsky je pred kratkim postal ravnatelj Matice Slovaške v Turčanskem Sv Martinu. Njegove novele se odlikujejo po izraziti karakterizaciji nastopajočih oseb, njegov stil je plastičen, vsebina same fabule preprosta, tu in tam tudi precej humo-ristična. Stane 30 din in je broširana. Zanimivo knjigo toplo priporočamo prav zaradi spoznanja slovaškega življenja v zadnjih dobah.
Braiki zbornik. V Splitu ie pravkar izšel v uredništvu orof. Andreja Jutroniča Brački zbornik
št. 1. Revijo je začelo izdajati Društvo Bračanov v Splitu. Ze v prvi številki jim je uspelo, da so nabrali cel niz dobrih in vestnih sotrudnikov, ki v svojih temeljitih člankih prikazujejo geografijo, zgodovino, umetnost, jezik in razne druge probleme otoka Brača. Časopis bo izhajal letno. Prva številka ima 168 strani in 50 lepih slik in stane mehko vezana 20 din, trdo vezana pa 35 din. Vsebina je zelo zan:miva in iz nje utegnemo spoznati naš največji otok z dalmatinske obale. Gotovo je tudi za nas Slovence važno, da spoznamo naš Jadran šc s te strani, posebno pa list priporočamo tistim, ki bi hoteli na Jadranu, zlasti morda na samem otoku Braču, prebiti svoje počitnice.
Sporočilo oprave Doma b sveta.
Ker je več naročnikov izrazilo željo, da bi v teh počitniških mesecih ne pošiljali revije na stare naslove, zato sporočamo, da bomo revijo poslali vsem naročnikom t dnem 1. septembra. — Uprava Doma in sveta.
(II I □21
Nemški vojaki in francoski cariniki pri skupni kontroli na švicarsko-francoski meji
Marseille v temi
Svetovno znana kratka in široka ulica »Ca-nebiere«, ki vodi pravokotno iz marseillskega pristanišča v notranjost mesta in na kateri se zgrinja skoro vse trgovsko in družabno življenje tega velikega starega mesta, nudi lepo in prijetno sliko v tem žalostnem evropskem poletju 1940. Elegantna množica ljudi se sprehaja po trotoar-jih, kavarniške terase so polne gostov, pred bi-oskopi se gnetejo množice obiskovalcev, skratka, življenje teče kakor v brezskrbnih mirnih časih. Samo prodajalci časopisov, ki so nekoč glasno naznanjali najnovejše vesti, so utihnili pod težo
zakona in kakor branjevke mirno ponujajo svojo robo.
Marseille je med vojno in med zasedbo trpel mnogo manj kakor druga francoska mesta, življenje teče normalno dalje.
Ko pa se stemni, dobi Marseille popolnoma drugo lice: z umirajočim dnevom umre tudi »Ca-nebiere«, mesto ostane v globoki temi. Nobene razsvetljave ni videti po ulicah, okna so močno zastrta, in ko se po deseti uri zvečer zapro kavarne, je milijonsko marseillsko mesto kakor da bi izumrlo. To spominja, kakor da bila Francija še vedno v vojni, čeprav je položila orožje. Za Marseille vojna še vedno ni končana. Sredozemsko morje je še vojno torišče...
ŠPORT
še en pogled na plavalni dvoboj Ilirija : Jug
Plavalno liga tekmovanje v katerem sta se srečala predsinočnjim naša Ilirija in dubrov-niški Jug je privedlo do svojevrstno šport, dogodka za Ljubljano. Dobro organizirane plavalne tekme že sume na sebi vlečejo, če se pa imata spoprijeti dva nasprotnika o katerih se ne more zanesljivo v naprej reči, kdo bo izšel iz borbe kot zmagovalec, potem je seveda tako tekmovanje še neprimerno bolj privlačno kakor so pa običajne liga tekme. Poleg drugega moramo tudi iz tega vidika precenjevati rekordno število obiskovalcev pri predsinočnji tekmi, v šjvortnem kopališču SK Ilirije.
Na posamezne rezultate se ne bomo vračali, ker jih je naš list že objavil v včerajšnji številki. Tudi o tem bi bila vsaka debata odveč ali je bila zmaga juga zaslužena ali pa ni bila morda predsinočnja točka, ki jo je Jug več dosegel kot Ilirija, samo slučajna, kar se v šjx>rtu tako rado dogaja. Izven vsake debate je, da je pri Jugu Žižek oni plavač brez katerega bi ta klub napram Iliriji nič ne opravil. Toda kljub temu odličnemu plavaču bi bil Jug predsinočn jim premagan, če bi v 400 meter-skem prostem plavanju Skarpa zasedel tretjo mesto. Ta točka, ki je bila prva na programu, je že takorekoč prinesla zmago Jugu. Edino nado na zmago smo j>olagali pri 100 _ meteorskem hrbtnem plavanju dam, kjer bi se še dalo rešiti prvo mesto, če bi Finčevi uspelo potisniti Bartulovičevo na drugo mesto. Po tej točki pa je moralo biti za vsakega poznavalca našega plavalnega športa jasno, da bo izšel kot zmagovalec Jug, kajti štafeti, v katerih se je v naprej z največjo sigurnostjo računalo, da bosta izpadli tako kakor se je tudi zgodilo, nista mogli spremeniti dejanskega stanja.
Ob tej priliki moramo omeniti naše odlične plavačice in plavače, ki so s svojimi zmagami jKiskrbeli, da je Ilirija tako častno zastopala slovenski plavalni šjx>rt pri tem napetem boju. To velja za Dragušo Finčevo, ki je zasedla prvo mesto v (00 m prostem plavanju kljub temu, da je slabo startala. Ta plavaoica bo imela v jugoslovanskem plavalnem šjiortu še odličnejšo vlogo, če se bo tudi zanaprej jx>-svetila temu športu tako kakor doslej. Prav prijetno nas je presenetil Pelhan, ker je porazil v 100 m hrbtne plavanju starega medna, rodnika Ciganoviča. Led je prebit in mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da bo moral pred Pelhanom Ciganovič še večkrat kloniti, ln še enkrat nas je prepričal Pelhan o svojih velikih plavalnih sposobnostih, namreč v prostem plavanju na 100 m, kjer je zasedel drugo mesto tik za žiž.kom in kar je še bolj značilno in važno pred odličnim Dubrovničanom Štakulom. Pri 200 m prsno nas je pa naš odlični plavač Cerer presenetil z najboljšim časom, ki je bil sploh letos dosežen v Jugoslaviji. Obenem pa je jjonovno dokazal, da mu na tej progi v prsnem plavanju nihče ne more blizu.
V waterpolu so bili gostje res toliko boljši, da se lahko reče, da odgovarja rezultat odigrani tekmi. Ilirija ni bila kompletna, kar se je močno opazilo, ker tega mlade in nerutini-rane moči še niso mogle nadomestiti. V splošnem smo pa sedaj z našim plavalnim športom lahko popolnoma zadovoljni, saj gremo sigurno onim časom nasproti, ko bomo igrali v tej lepi športni panogi prvo vijolino v državi.
Banovinsko kolesarsko prvenstvo
Prihodnjo nedeljo bodo slovenski dirkači obeh kategorij vozili za naslov banovinskega prvaka. Proga, na kateri bodo tekmovali dirkači A kategorije, bo šla iz Ljubljane (izpred Kačičeve gostilne na Tyr* ševi cesti) v Celje, kjer bodo obrnili in takoj odpeljali nazaj proti Ljubljani ter tako prevozili 148 km. S štarta bo ta skupina odpeljala ob 6 zjutraj, na cilj pa bo prispela okrog pol 11. Juniorska proga bo vozila z istega Starta do Trojan in nazaj v Ljubljano (78 km) Štartali bodo ob 7, prihajali okrog pol 19. Kakor vedno, bodo dirkači tudi tokrat vozili ob vsakem vremenu.
Ker je Kolesarska zveza kralj. Jugoslavije razpisala letošnje državno prvenstvo A kategorije za nedeljo, 18. t. m., bo gotovo banovinsko prvenstvo Slovenske kolesarske zveze služilo slovenskim prvo-
razrednim dirkačem kot prav dobra preizkušnja, posebno še, ker sta progi obeh enako dolgi, pa tudi po stanju 6ta si skoraj podobni. Posebno napeto borbo bosta na tem prvenstvu nudila rivala Petemelj in pa Podmiljščak, ki se je zadnje čase precej popravil, medtem ko je Petemelj zaradi služenja vojaških vežb na treningu dokaj izgubil in se ga zadnje čase drži izredna smola z defekti na kolesu. Tudi med juniorji bo borba ostra, saj so tudi med njimi prav živahni konkurentje.
Teniški turnir za mednarodno prvenstvo Bleda
Šjiortni klub »Ilirija« in Belgrajski tenis-klub priredita na Bledu od 8. do 11. avgusta t. 1. XVI. mednarodni teniški turnir za prve l-stvo Bleda.
Turnirja; se bodo udeležili vsi najboljši igralci Srbije in sicer: Branovič, Smerdu Boris, Radovanovič, Bogdanovič (Laslo). Bojovie, Mitičeva. Slovenski igralci bodo tudi skrbno zastopani na tem turnirju in pridejo Blanke, šivic, Albaneže, dr. Smerdu Egon in skoraj vsa reprezentanca Slovenije, ki je nedavno nastopila v Belgradu.
Turnir se bo pričel v petek, 9. t. m. Prijave sprejema turnirsko vodstvo t hotelu Toplice na Bledu.
Dovoljena je polovična voznina in cenj. udeleženci zahtevajo na odhodni postaji obrazec K 13.
Športni dan SK Vrhnike
Športni klub »Vrhnika« priredi dne 11. avgusta 1940 »Športni dan«, katerega namen naj bi bil propagandnega značaja.
Dopoldne bo kolesarska krožna dirka po Vrhniki ter štafetni tek skozi mesto, popoldne nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali re-nomirani športni klubi, ter tekmovanje v table tenisu za prvenstvo Vrhnike.
Po končanem športnem sporedu se vrši velika veselica na vrtu g. Hočevarja.
Za zmagovalce v vseh športnih panogah so pripravljena lepa praktična darila ter priznanja.
Važno opozorilo Športnim organizacijam in kluboml Vse športne organizacije in športni klubi se opozarjajo, da se sprejemajo razne športne objave samo do 17. (5.) ure popoldne. Kdor torej želi, da izide športna objava v našem listu nasledi nji dan, jo mora izročiti športnemu uredniku najkasneje do 5 popoldne prejšnjega dne.
ZFO
Lahkoatletske tekme celjske podzveze
se bodo vršile v četrtek 15. avgusta ob 8 zjutraj na Glaziji v Celju. Prijave naj odseki pošljejo takoj, najkasneje pa do 13. avgusta. Pod-zvezi.
ZDK
Razpis plavalnih tekem
Zveza dekliških krožkov v Ljubljani razpisuje za svoje članice in mladenke plavalne tekme, ki bodo v Kamniku dne 15. avgusta t. 1. Tekmuje se v naslednjih disciplinah.
1. Prsno 50 m. 2. Hrbtno 50 m. 3. Prosto 50 metrov. 4. Mešana štafeta 3 dolžine bazena-hrbtno, prsno, prosto.
Prijave, ki morajo vsebovati ime in priimek tekmovalke, starost, ime krožka ter disciplino, v kateri namerava tekmovati, je poslati obenem s prijavnino do sobote, dne 10. avgusta na ZDK Ljubljana, Miklošičeva cesta. Prijavnina znaša za posameznice za vsako disciplino po 5 din, za štafeto 20 din. Tekmovalke bodo prejele po prijavah točna navodila
glede tekem in sporeda. — Bog živil »
Zveza dekliških krožkov priredi na Stadionu od 1. do 20. avgusta t. 1. telovadni tečaj, in sicer vsako sredo in petek od 5 popoldne dalje. Tečaj vodi Janez Klinar, ki jc obiskoval Visoko šolo za telesno vzgojo v Belgradu. Izvaja se gimnastika, telovadne igre, srbski ples, lahka atletika itd. Vabimo vse članice in mladenke dekliških krožkov, posebno ca vaclitelji-ce. Obieka telovadna.
Ali se bo luna nekoč res razbila?
Pred kratkim je prispela iz Londona vest, ki I
je močno odjeknila v vsej svetovni javnosti. Slavni angleški fizik James Jeans je imel v »Royal so- | ciety« predavanje, ki ga je končal s sledečimi besedami: »Gospoda moja, luna se bo nekega dne razbila, razletela se bo na koščke!« To da je zaklju-čeknjegovih najnovejših študij, o katerem da ni nobenega dvoma več. Izhodišče temu osuplemu razkritju je bila Jeansu posebnost našega sončnega sistema. V tem sistemu so bile že nekdaj različne katastrofe, ko se je razletelo neznansko veliko nebesno telo, njegovi deli pa se gibljejo po nebesnem prostoru po matematično izredno točnih zakonih. Bržkone so tudi deveteri planeti, ki se tako ponosno gibljejo okrog sonca, kakor da bi delali to iz lastne moči, le deli, ki so se odtrgali od velike matere sonca in so zato še vedno odvisni od sil, ki leže v središču sonca. K devetim velikim planetom, (Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton), je spadal prvotno tudi deseti planet, ki je potoval med Marsom in Jupitrom, pa se je nekega dne razbil na tisoče koščkov, ki tvorijo danes roj majhnih planetov; astronomi jih imenujejo Ceres, Vesta, Pal-las itd.
Prednosti in nevarnosti privlačne sile
Tudi meseci, ki jih imajo mnogi planeti, niso nič drugega, kakor kosi zvezd, od katerih so se oddrobili in jim sedaj sledjo kot trabanti. Jupiter jih ima sedem ali osem, — ob raznih priložnostih se odkrivajo vedno novi — Saturn celo devet, njegov obroč, ki ima podobo nebesne meglice, pa sestoji zopet iz manjih nebesnih telesc; Mars je zadovoljen z dvema lunama, Zemlja pa ima samo eno, zato pa jo imajo njeni prebivalci posebno radi in ravnajo z njo tako, kakor ravnajo družine s
Sol - sredstvo
Kdor je že potoval na kamelah skozi puščavo, tega bi kljub vsemu, knr je že dotlej o tem bral in slišal, zelo začudilo, kako malo vode pijejo kamele. Res je, da z velikimi po-žirki popijejo preko dvajset litrov vode, če pridejo do studenca, tako da mnogi mislijo, da morejo kamele v želodcu ohraniti večje količine neporabljene vode za več časa vnaprej. Toda lia potovanjih skozi pustinje so taki studenci silno redki. Cel teden in včasih še več uboge živali ne pridejo niti do kapljice vode. Tudi pripovedka o želodcu ali grbi, ki ohranja vodo, se je pokazala za tako, kot v resnici je, namreč pot pripovedka iz 1001 noči. Kako kamela v neznosni tropski vročini ne pogine od gladu, je bila dolgo nerazrešljiva uganka. Pred kratkim pa so j>o dolgih raziskovanjih našli rešitev. Znano je, da se kameli nabira v grbi mast. Ta mast se v suši jjorazgubi. Omenjena maščoba ne služi samo kot nadomestilo za telesno hrano, ampak se pri razkrajanju 'e masti stvarja tudi toliko vode, kolikor je kamela neobhodno rabi, da še more živeti. Podrobna raziskovanja so pokazala, da si zna tudi človeško telo na podoben način pomagati. Človek, ki se .zdravi s tem, da se vzdržuje pitja, mnogo hitreje potrdši režerve rtuiSčob , kakor oni, ki si pritrjuje pri jgdi, Vendar 'pa .tudi tisti, ki se popolnoma vzdrži uživanja vsake pijače, pa naj se hrani s še tako suho hrano, dobi s hrano dnevno najman j pol litra vode. Kajti vsaka hrana, četudi se zdi, da je brez tekočine, vsebuje vsaj 20 do 30% vode. Okrog 200 grainov vode pa nastane v našetn organizmu pri razkrajanju hrane v želodcu.
Razumljivo je, da potroši človeško telo neprimerno večje količine vode, saj vsebuje že samo kri »*> do litrov vode.
Najnovejša raziskovanja prof. dr, Haralda Tangla so pokazala, da znaša vsa tekočina, ki jo dobi človeško telo dnevno v suhih jedeh, juhi, mleku, votli, pivu in vinu sedem do devet litrov. To pa velja le za zimo in za naše podnebje. Poleti se ta količina najmanj podvoji. Dokazano je, da je telo s potenjem izločilo 20 litrov vode na dan. Ta voda pa se mora nadomestiti z drugo, ker'sicer lahko pri nekaterih boleznih, ki so posledica premočnega izločanja vode, nastopi celo smrt. Žeji, ki nastopi zaradi močnega potenja, je zato treba ugoditi. Znano je, da človek laže prenaša glad kakor žejo, da je občutek žeje silno neznosen in mučen, tako da tropskih krajih človek popije na dan neverjetne količine vode, ki dosežejo tudi 30 litrov.
Žeja se stopnjuje posebno pri telesnem delu, hoji ali športu. To je v zvezi s pospešenim dihanjem, pri katerem pljuča oddajajo mnogo več vode kot sicer.
Že staro izkustvo nam pravi, da pitje še tolikšne količine vode ne more u tešiti velike žeje. Nasprotno: če je vroče, se človek še bolj poti, postane utrujen, razdražljiv in nerazpo-ložen. Na mah pa vsega tega ni, žeja je odpravljena, če ne piješ same čiste vode, ampak ji dodaš majhno količino soli. Soli dodaj toliko. da jo moreš neznatno okusiti v vodi.
To novo spoznanje, ki je zlasti važno za vojake in turiste, je osnovano na odkritju, da
svojimi edinčki. Toda ta naša luna, prijateljica ponočnjakov, pesnikov in mladih ljudi je le suženj Zemlje. Zemlja ji zapoveduje na podlagi dvojne moči. S privlačno močjo jo priklepa nase v velikem krogu, kakor z verigo, s centrifugalno silo pa skrbi zato, da naša prijateljica luna ne pade na Zemljo. Jeans James naslanja svojo trditev, da se bo luna nekoč razbila, na misel, da ti dve sili delujeta na obe strani lune — na ono, ki je obrnjena k Zemlji in na nasprotno stran — različno. Prišel bo dan, tako ugotavlja angleški učenjak, ko luna ne bo mogla več vzdržati pritiska na njo delujočih nasprotnih sil. Takrat bo nastopil kritičen trenutek. Luna se bo razlomila najprej na dva velika kosa, nato pa bo z matematično natančnostjo razpadla na štiri, osem, šestnajst kosov itd. Verjetno se bo iz teh koščkov naredil okrog zemlje sličen obroč, kakor ga ima Saturn.
Velika tolažba ...
Poleg vsega tega pa nam ta angleški učenjak daje tudi tolažbo.
Kar bojazen, da bodo nasprotne sile povzročile razpad našega trabanta lune, še prav posebno povečuje dejstvo, da se luna našemu planetu zelo počasi, ampak vedno nekoliko približuje. Ne z naglico, temveč korak za korakom, nevzdržno. Danes je luna oddaljena od Zemlje 384.000 km. Angleški fizik in astronom meni, da bo nevarnost razdrobitve lune nastopila takrat, ko bo oddaljenost lune od zemlje znašala kakih 20.000 km. Prebivalci Zemlje bodo takrat videli luno tridesetkrat večjo kakor danes, svetloba te naše blede sosede pa se bo tisočkrat povečala! Vse to pa se ne bo zgodilo ne jutri, ne pojutrišnjem, ampak po računih Jamesa Jeansa šele nekako čez 45 milijard let. Človeštvu še tako preostane zelo lepa vmesna doba, v kateri ne bo potrebno, da bi si lomilo glave V6led bližnje lunine katastrofe.
proti žeji
more človeški organizem vezarfi vodo v svoja tkiva le takrat, če ima na razpolago dovoljno količino soli. Ker pa se sol s tem uporabi, mora biti pač nadomeščena z drugo.
Popolnoma napačno bi bilo, če bi se pri težkih telesnih naporih v vročini vode popolnoma vzdržali, kakor so to prej svetovali. Rav-no takrat je bilo število primerov sončarice mnogo večje kakor danes in sončarica bi popolnoma izginila, če bi vojak ali turist imel pri sebi vedno zavojček kuhinjske soli, ki bi jo dodal požirku vode med potjo. Potem bi tudi njemu zadostovalo pet litrov tekočine na dan,
Skozi mrak nastopajočega večera in skozi debelo zaveso dežja je smuknila majhna podmornica v pristanišče. Čistilci min so se ji j>e-ljali nasjiroti ter jo varno privedli na obrežje. Ko so se zadnji spremljevalci oddaljili, je bila fiodinornica že dobro skrita v svojem zavetišču.
•Ko smo prihodnje jutro obiskali podmornico, so bili obrazi ix>sadke že bolj spočiti kar kor prejšnji večer. Saj so se zopet enkrat naspali in divja brada ni več obdajala njihovih obrazov. Skozi ozek jiredor na stolpiču smo se spustili v notranjost ladje. To pot smo opravili v sekundni brzini, kar že spada k vaji za primer nastopa resne borbe. Stali smo prvič v eni naših najmanjših podmornic. Na prvi pogled se ti zdi, da sestoji podmornica le iz samih strojev in stikal. Povsod po stenah in po strojni so napeljane cevi in votli, ki se porazgub-ljajo v raznih smereh, med njimi pa so nameščeni manometri in voltametri raznih velikosti in vrst. To srce ladjice — centrala imenovano — je tako ozko, da sc zdaj, ko lad ja popolnoma miruje, komaj srečaš s človekom. Ob centrali je spalnica za oficirje in moštvo to se pravi, pregrajena ležišča levo in desno, drugo jxileg drugega in preko drugega; ta edini prostor, ki je moštvu na razpolago, mu služi tudi za obednico, za zabavo in za delo. Vojaki kosijo leže naslonjeni na komolce, ker je nad njimi in za njimi že nameščena naprava za spanje. Kot miza jim često služi torpedo, ki še čaka na svoje jiravo mesto. Ni se ti treba voziti s to podmornico, pa že prav dobro čutiš, da tu ni mesta za ljudi, ki so navajeni udobnosti, Tu more izpolnjevati svojo dolžnost le tako moštvo, ki je svoj lastni jaz popolnoma odvrglo in se čuti kot sestavni del podmornice.
Možje, ki v tem prostoru skupno žive in se skupno bore, so jx>stali že neobčutljivi za jromanjkanje v tem stanju. To stanje jim dovoljuje, da si privoščijo le samo to, kar je res neoobhodno jx>trebno. ln to so tudi storili. Vsak dan se umivati? Vode je malo in treba ie zelo varčevati z njo. Sicer pa jo bolj potrebujejo za pitje. Zato zadošča, če se vsake tri dni enkrat umiješ, in se vsak teden enkrat malo očistiš. Britje? Često zaradi nemirne vode na morju sploh ni možno. In čemu tudi? Tu
kar se smatra v poletju kot normalna količina za človeka, ki težko dela, pa tudi žeje ne bi čutil nič več. Za človeka, ki se ne bavi s težkim telesnim delom, po(>olnom zadošča dva in jk>1 do tri litre tekočine kot nadomestilo za ono, kar odda. Ostala potrošnja votle se krije iz hrane, ki jo zauživa.
Najbolj čudovita pa je bila pri tem odkritju najdba nekega novega hormona, ki se v območju centralnega živčnega sistema izloči iz neke žleze in od tod potuje neposredno v kri, ter uravnava delovanje ledvic, kolikor sc nanašu na odvajanje vode. To dejstvo so dokazali tako, da so poškodovali te žleze, nakar se je kmalu nenavadno povečala količina seči, ki je dosegla lia dun celo trideset litrov. laki bolniki so tožili o neznosni žeji, ki jih sploh ni pustila pri mirn, ko pa so jim dali eden do dva kubična centimetra omenjenega hormona, so ti mučni pojavi takoj popustili. Preskrba človeškega telesa z vodo se da torej čudovito urediti in čim bolj se nam to posreči, tem bolj moremo zagospodovati tistemu mučnemu občutku, ki mu pravimo žeja.
pač ni nobene potrebe in tudi nobenih predpisov za obleko. l'u je sploh vse življenje popolnoma drugo, Tu ni dneva ne noči, ne jutra ne večera, kajti uvedba štiriurne straže je zabrisala vse te pojme za nas.
Življenje ljudstva na taki podmornici pa se odigrava tudi v posebnih okolnostih in merah, ki vse služijo — enemu — previdnosti.
V Parizu so na obrežju reke Seine spet odprte stojnice za prodajo knjig.
Prisluškovalne in vodokazne naprave na velikih modernih vojnih ladjah so danes tuko točno izdelane, da morejo na kilometrske daljave točno zaznamovati vsako glasno ugovorjeno besedo ali vsak ropot. Zato se giblje vse moštvo jx> ladji skoro brez glasu. Edina beseda, ki je glasno izgovorjena, je klic »Alarm«!
Takoj beži vsak na svoje mesto in opravlja svojo nalogo, ki se je tisočkrat učil in bi jo tudi v spanju izpolnil. Straža s povelniške-ga mostišča skoči v notranjščino čolna, zadnja odprtina se zapre in naslednjo sekundo se spusti podmornica v globino. Začne se vožnja poti vodo, ki zahteva od oficirja in moštva že večjo napetost kakor vožnja na površini. Zdaj je treba imeti ušesa odprta, kajti opaziti je treba vsak sumljivi šum izven podmornice.
Srečna vožnja
Vožnja iz katere se je povrnila naša podmornica, je potekla pod izredno srečno zvezdo. Najprej je potopila sovražno desettisoč tonsko tovorno ladjo. Naslednje dn.i so jo zasledovali sovražni rušilci in jo obmetavali z vodnimi bombami, tako da se je morala umakniti v velike globine in čakati, dokler ples na površju ni bil končan. Ko je naša podmornica vzpluvala na površje, je zagledal njen komandant skozi perioskop veliko sovražno petrolejsko ladjo. Povelje za potop, za namestitev torpedne cevi in za iztrelek torpeda je padlo hkrati. Nekaj trenutkov pozneje je stresel podmornico težek vodni sunek, lorpedo je zadel. Ko je padlo povelje za splavatije na površje, smo zagledali nn morski površini samo centimeter debelo plast petroleja in dele razbite ladje, raztresene daleč naokrog.
JEGLICEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKl VSI ZAVEDNI SLOVENCI, DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN.
Starhemberg angleški letalski oficir
Znano je, da je knez Starhemberg za časa nem-ško-franroske vojne zbirni avstrijske emigrante, ki naj bi se kot posebna legija v francoski armadi borili proti Nemčiji. Po sklenjenem miru med Nemčija in Francijo ni bilo o njem ničesar slišati, le lo se je vedelo, da so našli mnoge dokumente o njegovem delovanju v emigraciji. Sedaj pa poročajo nemški listi iz Stockholma, da se nahaja knez Starhemberg v Angliji. Sedaj da je sicer opustil misel na ustanovitev avstrijske emigrantske legije, pač pa je vstopil med angleške letalce, se izučil za pilota in bil imenovan za angleškega letalskega oficirja.
Omejitve za jade v protektoratu
Praška policijska direkcija je izdala 5. avgusta posebno naredbo, v kateri je točno odrejeno, kdaj smejo Judje nakupovati. Po tej naredbi smejo Judje v prihodnje nakupovati v arijskih trgovinah ozir. prodajalnicah, pridobitnih in gospodarskih zadrugah le v času od 11. do 13. in od 15. do 10.30. Lastnikom in odgovornim zastopnikom trgovskih podjetij je strogo naročeno, naj izobesijo na jasno vidnem mestu ob vhodu v trgovski lokal napis v nemškem in češkem jeziku, na katerem bo točno označen čas, v katerem je dovoljeno Judom nakupovati, s pripombo, da je Judom izven tega časa vsak nakup prepovedan. Kdor se ne bo pokoril tem določilom, bo kaznovan z denarno kaznijo 10 do 5000 kron ali s kaznijo zapora 12 ur do 14 dni.
Iz Julijske Krajine
Četrti brezmesni dan. Od torka, 3.0, julija ima: mo četrti brezmesni dan v lediiu. Od tega dne naprej se je pridružil treni brezmesnim tedenskim dnem, — sreda, četrtek, petek — še torek. Torkove brezmesne neprilike so pa nekoliko omiljene, ker smemo v torkih v javnih lokalih jesti šunko, salamo in razne druge svinjske dobrote, razen svinjske pečenke ter je dovoljena tudi divjačina vseh vrst.
Dva kvintala žita na osebo. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je določilo, da sme kmetovalec od svojega pridelka obdržati za lastno porabo po dva kvintala žita za vsakega člana svoje družine, odvišno množino pridelka mora oddati v skupno zalogo. Kmet sme ohraniti v lastni shrambi tudi po dva kvintala žita na vsak hektar svojega polja za seme. Država upa, da bo s to odredbo najbolje poskrbljeno za prehrano kmeta, delavca in vse države.
Goriški sadni trg. Trg živi v znamenju breskev. Vsak dan pride na trg za nekaj vagonov blaga. Največ ga dajo Brda in vipavski predel iz Renč preko Bukovice na Vogrsko, ki je pridelalo letos veliko vagonov tega okusnega sadja, najbrž največ izmed vseh goriških vasi. Cdede množine blaga se sedaj ne moremo pritoževati, bridko je pa vprašanje cen. Kakor smo že nekajkrat omenili, je lelos Nemčija skoraj edini inozemski odjemalec našega sadja. Ker pa ni več povpraševal-cev, ni konkurence in ceno omrtvijo. Tako je tudi v tem primeru. V Nemčijv gredo iz Gorice sicer vsak dan 2—3 vagoni breskev, izvozna nakupna cena za kg se pa le redko dvigne nad 1 liro, suče se med SO centezimi in zrase pri najboljšem blagu na 1.20 liro. Nekaj blaga smo zadnje dni po, slali tudi v Jugoslavijo, na Bled in v Ljubljano. Prilično toliko breskev kot jih dnevno izvozimo, ostane doma. Nekaj tovornih avtomobilov pokupijo Trst, Videm in sosedna mesta. Lepe, debele, izbrane breskve gredo izjemoma tudi po 2 liri kilogram, slabše blago, ki je že mehko in ne-prikladno za prevoz, gre pa tudi le po 50 cente-ziniov kg ali tudi ceneje. — Poleg breskev prinašajo okoličani na trg sedaj ludi precejšnje množino hrušk-vrtolank. Te dni so imeli najprej drobne vrtolanke, ki se prodajajo po 50 centezimov kilogram, kmalu bodo prišle pa debelejše vrste, ki bodo dosegle gotovo lepšo ceno. Tudi za hruške se obeta dobra letina. Žalostno pa je stanje trte. Slabo deževno vreine je zagnezdilo in razširilo peronosporo, ki je ponekod obupno uničila vinograde. Izjemoma pa se dobe vinogradi, ki so se čudežno ohranili in kažejo prav lepo.
Visok obisk. Načelnik generalnega štaba prostovoljne milice (črnih srajc) general Starace, ki je bil prej glavni tajnik fašislovske stranke, jo nekaj dni bival v naši pokrajini in pregledal čete, ki so na vajah.
Malta — italijanska. Voditelj malteških Italijanov prof. Artour Mifsud je imel pred nekaj dnevi v Gorici predavanje, v katerem je govoril o italijanstvu Malte. V svojem navduševalnem govoru je očrtal zgodovino znanega in strategično važnega otoka od časa, ko so ga zasedli Angleži do današnjega dne. Navajal je spomenike, arhitekturo. jezik, vero in tradicijo, ki neoporečno dokazujejo italijanstvo malteškega prebivalstva. Ognjevitemu propagandnemu predavanju so prisostvovale vse vodilne goriške osebnosti z g. pre-fektom na čelu. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je živahno ploskalo. Podobna predavanja je imel prof. Mifsud tudi po drugih mestih.
Kolesa kradejo. Ker je promet z avtomobili močno omejen, se je zelo dvignil promet s kolesi, dvignila se je pa tudi drznost kolesnih tatov in začela naravnost cveteli. V Gorici se je na primer na en dun prijavilo osem kolesarjev, katerim so bila ukradena njihova vozila.
Nemški ln italijanski protiaviionci ob Železniški pro tiavifonski bateriji, ki io le pred kratkim podaril
nemški kancler Hitler Mussoliniju.	,
Kosilo na torpedu
Športni drobiž
Planince opozarjamo, da so državne meje na naših planinah zaprte. Vsak prehod preko meje je strogo zabranjen. kilor mejo prekorači, pa naj bi bilo to le nekaj korakov, je v življenjski nevarnosti, ker imajo obmejne straže z naše in one strani najstrožja navodila, ki bi mogla imeti za planinca pri prestopu moje prav lahko usodne posledico.
Na Nizozemskem je prišlo pretekli teden do spojitve raznih nizozem. nogometnih organicij. Nova zveza se sedaj imenuje Nizozemska nogometna zveza.
Italijanski olimpijski odbor je dal vsem športnim zvezam nalog, da črtajo vse obstoječe rekorde, ki so izraženi v jardih in miljah ter da angleške mere pri nobenih tekmah več ne uporabljajo.
Tri nove ruske rekorde v lahki atletiki so
postavili pri nekem lahkoatletskem mitingu v Moskvi ruski atleti 800 m je pretekel Pugačev-ski v času 1:52.6 trtin in isti tekač je zmagal tudi v teku na 1300 m s časom 3:54,4 min. V teku čez zapreke na 110 m je zmagal Štepančenok v času 14,6 sek Uspehi na 110 m čez zapreke in v teku na 1500 m so odlični tudi z mednarodnega stališča.
Tekme v smučarski klasični kombinaciji za
prvenstvo Nemčije bodo v kraju Spindelmuhle v sudetskem pogorju. Točnega termina tekem samih pa še niso določili.
Za kolesarsko dirko Valencia—Madrid je vedno večje zanimanje, kajti to je svojevrstni športni dogodek te kolesarske dirke na 370 km dolgi progi. Kljub izredno veliki vročini in kljub težkemu terenu so vozili dirkači vseskozi zelo hitro. Zmagal je Vicente Carretero, ki je dolgo progo prevozil v času 12:52, kar znaša na uro povprečno 28.96 km.
Najboljši nizozemski plavači in plavačice so se srečali pretekli teden pri neki plavalni prireditvi v Hilversumu. Značilen je ponoven poraz Jopie Waalberg v prsnem plavanju na 200 m, katero je premagala in'ada plavačica Bijland (Hil-versum) v času 3:04 min. ki je priplavala pred Waalbergovo, katera je potrebovala za isto progo 3:08,7 min. V hrbtnem plavan ju na 100 m je dospela prva na cilj svetovna rekorderka Cor Kint, katero ni nobena ogrožala; za njo je bila van Peggelen. Prva je potrebovala 1:16,4, druga pa 1:20 min. Tudi ostali rezultati so bili dobri.
Kotnik je postavil v nedeljo nov drž. rekord
Na nedeljskem mitingu Concordije je postavil mani slovenski lahkoatlet, ki nastopa za hrvaške barve, Kotnik, nov jugoslovanski rekord v teku na 5000 m, katero progo je pretekel v času 15:26.4 min.
Jadran (Hercegnovi) - waterpolo prvak Srbske zveze
Po svoji zmagi nad somborskim športskim združenjem, katerega je premagal s 4 : 0 (2 : 0), je postal Jadran iz Hercegnovega seniorsJti prvak v waterpolu 6rbeke plavalne zveze.
Mali oglasi
Otroški kotiček
V malih •Klanih velja vsak« beaeda I din; teiiltovanjskl •Klani I din. Debelo tiskane oaalovne heaede se računajo dvojno. Najmanjši mehek la aiaH oictas U din. • Mali adaal •• plačujejo takoj pri oaroOln. • Pri OKlaHlh
reklamnega inaAaJa »e računa enoknlonska, 1 mm visoka ••kitna vrstica po I din • Ka plamene odarovora slede ■tallb oglasov treba nrlloilU suamko.
um ujm
Mesarskega pomočnika
za vsako delo, sprejmem takoj. Jesih, mesar, Medvode.	(b
Kosce in delavce
za kamnolom sprejme gostilna Vodnik, Podutik 25, Ljubljana 7.	(b
Čevljarskega pomočnika
ln vajenca najraje že z nekaj učne dobe, sprejmem. Repina Alojz, Litija.	(b
>r.
Industrije, trgovine!
sprejmem službo kurirja, po možnosti na daljše proge. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 11603.	(b
Pomočnika
mlajšo moč, takoj sprejmem. Franc Peršin, liča-nje ln tapeciranje avtomobilov, št. Vid nad LJ.
Deklo
veščo dela na posestvu, Iščem. Plača 200 din. Gle-bov, Krčevina 7, za Kal-vartjo, Maribor.
3 mizarske pomočnike
dobro izvežbane za stavbna dela, sprejme v trajno delo mizarstvo Gogala na Bledu.	(b
Slaščičarskega pomočnika
vojaščine prostega, takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošten« št. 11594.
Polirja
za visoke stavbe sprejme gradbeno podjetje v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Polir« št. 11605.

Za weekend
kupite zložljive fotelje, kretona-ste odeje, primerne zavese, modroce i. t d. v. .trgovini, SEVER, MarIjln tra 3.
Večja žakardna tkalnica išče
mojstra
marljivega in dobrega strokovnjaka. Detajlne ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Dobra plača« št. 11.601.
MUlIllllllilllllllNlllllllllllllUlIllllllllllHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIHIIlilNIlllltl
Mizarje
oziroma mizarske pomočnike sprejmemo. Pismene ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod značko »Vestnost« št. 11606. V ponudbah navedite vse dosedanje službe in njih trajanje, starost, družinsko stanje, sedanji naslov ln ali ste zmožni pretežno strojnega aH bolj montažnega dela.
Lipski jesenski sejem 1940
od 25. do 29. avgusta
60 % popusta na nemških železnicah, znatni popusti ▼ drugih državah.
Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s.
Za Ljubljano: Ing. G. Tonnies, Tyrševa 33. Tel. 27-62 Za Maribor: Jos. Bezjak, Gosposka ul. 25. Tel. 20-97
Boljša kuharica
želi zaposlitev pri kaki samski osebi. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Tudi na deželo« št. 11340.
Lesni manipulant
sposoben obratovodja tn popolnoma verziran v lesni stroki, Išče primerno zaposlitev. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10893.
Denar
Kupuje: Prodaja:
HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranilnic ter VREDNOSTNE PAPIRJE po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
50
cazčt&uK
$ftcrcUz£crtr ctuoAo€&>
SI LAHKO 8REZ00VEZN0 OtilEDATE PRI
IGK.VOK
UU B LIANA, TAVČAPJEVA J
Kislo zelje
novo, prvovrstno v sodčkih, dobavlja po naročilu in najnižji cent Q u-stav Erklavee, Ljubljana, Kodeljevo, Povše-tova 47. Tel. 26-91. <1
Vina, rdeča in bela
Izvrsten jabolčnlk ln pristno slivovko nudi: J. Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu.	(1
Damsko in moško kolo
športno, najfinejše italijanske znamke, popolnoma novo, za vsako ceno naprodaj. Strojna delavnica, Sv. Petra cesta 85.
Motorno brizgalno
dobro ohranjeno proda — ln daje vse informacije »Prostov. gasilska četa v Zagorju ob Savi.« (1
Ribolovna dražba
bo v sredo, dne 21. avgusta t. 1. za okraje Črnomelj, Dragatuš in Gra-dac ob 9 v pisarni sre-skega načelstva v Črnomlju, kjer se dobijo tudi dražbent pogoji na vpogled.
ZAČARANI GOZD
(277) Tudi kralj je prišel. Obraz mu je žarel od veselja. Obe roki je pomolil Ančki in ji ginjen rekel: »Bodi zahvaljen, preljubi otrok, da si nevarno nalogo tako dobro rešil!«
(278) Palčki kar niso mogli nehati z veseljačenjem in navdušenjem Toda Peterček mora kolikor mogoče hitro k svojemu očetu in materi. Saj sta še vedno v velikem strahu in nemiru glede njega. Kralj palčkov mu je dal krasen nov suknjič in lep klobuček. Ga vsaj ne bo več zeblol
Automofor
i
Priložnosten nakup!
Več tovornih in osebnih avtomobilov — najboljše znamke, v prvovrstnem stanju, skoraj za vsako ceno naprodaj. Strojna delavnica. Sv. Petra e. 85
Kupimo
Otroški voziček
dobro ohranjen kupim. Ponudbe samo podružnici »Slovenca« na Jesenicah Gorenjsko.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, LJubljana Wolfova ulica št. 3
Kartonažne stroje
kupim ozir. vzamem v najem. Prvenstveno Rill-Ritz stroj, stroj za biga-nje, stroj za štancanje in stroj za šivanje oglov. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 11602.
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
mm
Foto-amaterjem
razvija, kopira ln
povečava Foto-atelje Mancini Ljubljana-Vič.
ILgSfiffl
Restavracija
dobroidoča, zelo prometna točka, v centru Maribora, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Dobičkanosna bodočnost 936«.	(P
tfanoianja
I
Enostanovanjsko hišo
novo, z vrtom, prodam. Cena 65.000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11249.	(P
Parcela
v Izmeri 900 m2, ob Celovški cesti — naprodaj. Miškec Mirko, Medvedova št. 38, Ljubljana VII. (p)
Parcela
v bližini tobačne tovarne 730 mi, naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »730« št. 11327. (p
Dvosobno stanovanje
manzardno, oddam s septembrom. Cena 400 din. Kodeljevo, Cankarjeva 3.
IŠČEJO:
Prazno sobo
pritlično, v sredini mesta, Iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Šivilja« št. 11590. (s
ODDAJO:
Sobo
z 2 posteljama, poleg učiteljišča, s posebnim vhoJ dom, oddam. Pouk nem> ščine, francoščine, matematike. Naslove v uprav! »Slovenca« pod št. 11589j
Brez posebnega obvestila
-i-
Potrtega srca sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, zlati papa, brat, stric in svak, gospod
Jože Jazbec •
drž. polic, stražnik I. r., v. d. vodja
pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 8. avgusta 1940 ob ^6 popoldne, iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv, Križu. V Ljubljani, dne 7. avgusta 1940.
Zvonimira, soproga; Frida, cand. phil., Sonja, hčerki — in ostalo sorodstvo
Alphonse Dandet:	9
Jakec
Prevedel Fišer Franc
Gospodični Konstanti se je zdelo, da je d'Argenton videti ošaben; na Jakca je napravil brezmejno zoprn in strašen vtis.
Vsi ti bodo otroka trpinčili, a ta ga bo še veliko bolj ko drugi. Skoraj bi dejal, da je otrok to slutil. Že ko ga je videl vstopiti, je podzavestno začutil sovražnika; in ko se je njegov trdi pogled srečal z njegovim, ga je zazeblo v dno srca.
>Oh, kolikrat bo moral v svojem žalostnem življenju srečati to motno modro oko, ki
-lVIJ^llJll 3iw.an iu ...V/lin/	i V.
pi pod težkimi trepalnicami in kadar se v ne-lirnein sijaju zalesketa kot jeklo, se
duše, toda
prodirnem sijaju zalesketa kot jeklo,
prebudi, Pravijo, da so oči zrcalo duše, -----
to zrcalo je tako neprodimo, da bi človek podvomil, da je kakšna duša za njim.
Ko so se gdč. Konstanta in oba Moronvala pogovorili, je Moronval pristopil k svojemu novemu gojencu in ga prijateljsko vščipnil na
Pojdi, pojdi: Mladii prijatelj... Malo bolj veselo se pa le držil...
Res je imel Jakec solze v očeh, ko se je moral ločiti od svoje pestunje. Ne vsled kakšne velike ljubezni do te gospodične, temveč zato, ker je bila del njegovega doma, ker bo vsak dan v bližini njegove mame in z odhodom te debele osebe se mu je zdela ločitev dokončna.	,	.
Konstanta, Konstanta, je tiho ponavljal in se obešal na njeno jopico, zabičajte mami, naj me pride obiskat
Otroku je res šlo na jok; vendar se mu je zdelo. da ga vsi ti ljudje opazujejo, da ga profesor literature motri s svojim prezirljivim
in ledenim pogledom; to je zadostovalo, da je zadušil svoj obup.
Snežiilo je na vse pretege.
Moronval je predlagal, naj bi poslali po kočijo; toda faktotum je na splošno osuplost vseh navzočih izjavil, da ga na koncu ulice čakata oba: kočija in kočijaž Avguštin.
Za vraga! Kočija!
Ah, Avguštin! mi je dejal, naj vas nekaj vprašam... ali nimate nekega gojenca, po imenu Said?
»Da, da, seveda... šarmanten dečko!« je dejam Moronval.
»In sijajen glas ima!... Takoj ga boste slišali...« je dejal Labassindre, se sklonil ven in poklical Salda z glasom, da je kar zagrmelo.
Grozovito rjovenje mu je odgovorilo in nato se je pojavil šarmantni dečko — velik, temnorjav gojenec, čigar halja je bila, kot vse te halje, ki se kar naprej nosijo, čeprav se telo razvija in raste, — preozka in prekratka; speta jc bila kot kakšen kaftan in že na zunaj kazala evropsko oblečenega E-gifičana.
l)a bo po|ioln, naj povem, da je imel obraz pravilen in poln: rumena koža. ki je bila napeta. kot bi hotela počiti, je pa bila videti tako skopo razdeljena, da so se oči morale zapreti, kadar so se usta odprla in narobe.
Ta nesrečni mladi mož s prekratko kožo bi vam nedvomno vzbudil željo, da bi ga kako vrezali ali preliodli, da bi malo izplahnil.
Sicer se je pa prav dobro spominjal ko^ čijaža Avguština, ki ie služil nri njegovih starših in mu podarjeval vse ogorke od cigar.
Kaj želite, da mu sjx>ročim, je dejala gdč. Konstanta čim najprijaznejše.
Nič... je odkritosrčno odgovoril gojenec SaTd.
gre vašim staršem?.,. Ali vam
In kako
kaj pišejo? »Ne vem. Res, ta
.. nič nc pišejo ...«
primer Mo ron val- Deeos tere- j eve
vzgoje se ni postavil s svojimi odgovori in Jakec, ki ga je poslušal, si je pač mislil svoje...
Popolna brezbrižnost, s katero je mladi mož govoril o svojih starših, je napravila nanj slab vtis. Saj ni dolgo tega, kar je Moronval govoril o družinskem življenju, ki ga pogreša večina gojencev že od mladih nog in da se on trudi, da bi jim ga nadomestil.
Zdelo se mu je, da bo prišel med revčke, med zapuščene otroke, da bo on prav tako zapuščen, kot če bi prišel iz Timbuktu-ja ali iz Otahiti-ja.
Mehanično se je zaril v obleko krute sobarice, ki ga je bila sem odpeljala.
Ah! Recite ji, naj me obišče... recite ji, naj me obišče!
Ko je načičkani faktotum odšel in so se zaprla vrata za njim, je vedel, da je vsega konec, da je košček njegovega življenja, njegova otroška doba minila in da ne bo nikdar več doživel tistih srečnih dni.
Medtem, ko je tiho jokal, naslonjen na vrtna vrnta, je segla proti njemu neka roka in mu ponudila nekaj črnega.
Veliki Said mu je ponujal ogorek od cigare, da bi ga potolažil.
»Kar vzemi... nič se ne boj... jih imam polno škatljo... ie dejal zanimivi mladi mož in zamižal, da je lnhko govoril.
Jakec se je nasmehnil med jokom in mignil, da ne. da noče teh imenitnih cigarnih ogorkov. In gojenec Said. čigar zgovornost je bila precej omejena, je obstal pred njim kot prikovan, nevedoč, kaj bi rekel. Nato je vstopil Moronval.
Pospremil je gdč. Konstanto do kočije in se sednj vrnil j>oln spoštljivosti in sočustvujoč z žalostjo svojega novega gojenca.
Mali de Barancy je lahko zahvalil Boga, da se je pripel jal s svojo imenitno kočijo', kajti kočija/ Avguštin je imel tnko lep kožuh, konj je bil videti kaj isker in to jc bila za malčka
sreča, kajti Moronval je imel sicer drugo metodo (prav nič Decostere), kadar je bilo treba pregnati domotožje njegovih »divjačkov«, namreč neko sikajočo, bičevnato in udarno metodo.
»Torej, je dejal Egipčanu, poizkusite ga razvedriti... igrajte se skupaj kako igrico... a zdaj pojdite v dvorano, kjer je bolj toplo... z ozirom na prihod novinca dajem prosto do jutri.
Ubogi novinec!
V veliki okrogli stekleni dvorani je telovadila desetorica rjovečih mesticev. Takoj so ga obkrožili in spraševali v nerazumljivih narečjih. S svojimi svetlimi kodri, ogrinjalom in golimi nogami, je stal mirno in plaho sredi teh nebrzdanih, mahajočih, živahnih divjačkov in izgledal kot majhen, eleganten Parižan, ki so ga zaprli v veliko opičjo kletko v pariškem parku.
Ta uspeh je Moronval zelo razveselil. A v njegovem tihem veselju ga je zmotil hrup živahnega prerekanja, kjer sta se v strašnem dvoboju kosala Labassindre-ov »hu, hu« in droben svečan glas gospe Moronval. Takoj je uganil za kaj gre in pohitel na pomoč svoji ženi, ki je junaško branila trimesečni honorar napram zahtevam profesorjev, ki jim je Moronval dolgoval precejšnji zaostanek.
Evarista Moronvale, advokata in liternta, je pripeljal iz Pointe a Pitre v Pariz leta 1848 neki jioslanec iz Guadeloupe-a kot svojega sekretarja.
Tokrat je bil on petindvajsetleten lahkoži-vec, poln ambicij in želja, a izobražen in bistroumen. Ker je bil brez sredstev, je sprejel to podrejeno mesto samo zato, da mu ni bilo treba plačati potovanja in da je prišel v ta presneti Pariz, čigar luč sije tako daleč po svetu, da privlači celo te vrste metulje iz kolonij.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčič
ftfc MARIBOR
Najnovejša poročila
Priprave za napad na Anglijo
Hitlerjev posvet s poveljniki
Rim, 7. avgusta, m. Radio Roma poroča iz krogov, ki stojijo blizu vladi, da je bil na zadnjem sestanku med Hitlerjem, Gbringoin iu Brauchitschem določen načrt /.a napad na Anglijo. Napad sam bo razdeljen v tri faze. Najprej l/odo nemška letala v velikih množicah napadla angleško obalo. Sledilo bo izkrcavanje čet, ki se bodo prevažale po morju. Nazaduje bo izveden v. velikem številu bliskoviti napad kopne vojske in letalstva na angleškem ozemlju samem.
Vatikan ni posredoval
Rim, 7. avgusta, m. Vse novice, ki so se v zadnjem času širile o raznih poskusih mirovnih posredovanj po Vatikanu, so po zatrjevanju italijanskih uradnih krogov popolnoma neresnične. Italijansko zunanje ministrstvo ni izdalo niti angleškemu poslaniku pri Vatikanu Osborneu niti kardinalu državnemu tajniku
Maglioneu nobenega diplomatskega vizumu za potovanje v Anglijo Italijanski uradni krogi pravijo, da vse te novice širi angleška propaganda. Sili osišča hočeta nadaljevati vojno do popolne zmage. Vojne iniciative, ki se podvze-majo, jasno dokazujejo pripravljenost, da se doseže vojaška zmaga na« Anglijo. Časnikarski krogi imajo prav tako informacije, da je treba v najkrajšem času pričakovati splošnesa napada na angleško otočje. V prilog tem vestem govore obširne in vsestranske vojaške priprave, ki so bile že izpeljane tako v Nemčiji kakor tudi v Italiji za ta pričakovani napad.
Ustavljen promet v Sev. Franciji
London, 7. avgusta, m. Iz severnega dela Francije poročajo, da so nemške oblasti zaprle ves promet na železnicah, kakor tudi ves osebni ter avtomobilski promet po cestah. Isti ukrepi <o bili izdani tudi v vzhodnem delu r rancije.
Colonyjeva naloga v Berlinu
Bukarešta, 7. avgusta, m. Davi je odpotoval v Berlin pomočnik romunskega zunanjega ministra Colony ter je nesel s seboj romunsko spomenico o poteku dosedanjih razgovorov s sosednimi državami. V spomenici romunska vlada sporoča, kar je doslej storila za dokonč-no_ mirno rešitev sporov s sosednimi državami, s čemer je pokazala svojo dobro voljo. Izgleda, da so pogajanja z Madžarsko, ki se v ostalem še niso začela, zadela v glavnih točkah na velike težave.
Bukarešta, 7. avgusta, m. (Transcontinental Press.) Novi romunski poslanik v Moskvi Gafencu odhaja nocoj na svoje novo službeno mesto.
Madžarsko-sovjetska pogajanja
Moskva, 7. avgusta. AA. (DNB.) V Moskvi pričakujejo prihod madžarske gospodarske delegacije, ki se bo s predstavniki Sovjetske Rusije pogajala za sklenitev sovjetsko-madžarske trgovinske pogodbe.
Italijansko vojno poročilo
Nekje v Italiji, 7. avgusta. AA. Sporočilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 59 se glasi:
Naši letalski oddelki so bombardirali tretjič petrolejsko skladišče v Haifi ter zažgali nova skladišča goriva in zadeli pristaniške naprave. Vsa naša letala so se vrnila domov. Po vesteh iz verodostojnih virov je trajal ogenj, ki ga je povzročilo prvo bombardiranje v Haifi, več dni. Pri drugem bombardiranju je bila uničena petrolejska rafinerija v Haifi.
V severni Afriki so naša letala bombardiral a sovražna tal>orišča južno cd Soluma, kakor tudi bližnjo železniško progo. Naša lovska
letala so zbila nad Tobrnkom štirimotorno angleško letalo tipa Stinderland. Posadka osem mož, med katerimi so bili štirje častniki, je bila ujeta.
V vzhodni Afriki so naša letala uspešno bombardirala oporišča pomorskega letalstva v Berberi. Eno sovražno letalo je bilo zbito. Naše kolone so na več točkah prestopile mejo angleške Somlaijc.
Rim, 7. avgusta. A A. (DNB.) V zvezi s trditvami britanskega informacijskega ministrstva, da je Anglija nepremagljiva, poudarja Tevere poročilo italijanskega vrhovnega poveljstva, ki objavlja angleške izgube. Iz. teh poročil se vidi, da so italijanska lovska letala in protiletalsko topništvo zbila ali pa na tleh uničila 5« sovražnih letal, medtem ko znašajo italijanske izgube samo pet letal. Kar se tiče izgub na morju, je Anglija v začetku izgubila I križarko, 11 podmornic in 7 torpedovk, razen tega pa so bile poškodovane tri britanske linijske ladje, dve nosilki letal, razen tega pa je treba k temu prišteti še štiri tankovske ladje. . R'm, 7. avgusta. AA. (Štefani.) Objavljeno je bilo poročilo, da je prispelo pretekli mesec po kopenski poti v Italijo 1.087.000 ton premoga V celem je prišlo aprila, maja, junija in julija v Italijo 4,140.000 ton premoga.
Angleško vojno poročilo
Aleksandri ja, 7. avgusta. A A. (Reuter.) Neresnična je vest, da bi italijanska vojska vdrla na egiptsko ozemlje. Verjetno pa je, da bo v kratkem prišlo do italijanskega napada iz Libije, Po ameriških vesteh šteje italijanska vojska v Libiji 250.000 mož, vendar pa smatrajo to cenitev za močno pretirano,
Haifa, 7. avgusta. AA. (Reuter.) Sovražna letala so danes dopoldne bombardirala Haifo. I ovzročila so nekaj škode in več žrtev. Protiletalska obramba je odbila ta napd.
UUBI14N4
Ptički v Tivolija
so vsem pri srcu in o njih ter o vevericah imamo že prav čedno literaturo. Bibliografija Tičistana je gotovo zabeležila tudi pred kratkim objavljeno pritožbo, da je v Tivoliju vedno manj ptic pevk, češ, da jih ljudje brezsrčno love in potem mučijo v kletkah. Strah in ljubezen imata pa večkrat velike oči, saj drugi prijatelji ptic <n veveric pripovedujejo, da je v Tivoliju že vse živo krotkih živalic. Tja do Večne poti so nasadi in gozdovi proglašeni za narodni patk in mestna uprava, ki je proglasila vse to zemljišče/a narodni park ter v njem prepovedala tudi vsakršen lov in se 6tem odpovedala čednih dohodkov, tudi vestno skrbi, da na zaščitenem ozemlju nikdo ne lovi niti divjadi niti ptic niti drugih živali. Enako pa nikdo ne sme uničevati rastlinstva. Društvo za varstvo ptic pevk mestni vrtnariji požrtvovalno pomaga pri varstvu ptic pevk in je lani kupilo spet 30 valilnic za ptice pevke, da so imele dosti prostora za nov zarod. Po tivolskih nasadih in drugih mestnih in privatnih nasadih in vrtovih je društvo za varstvo ptic pevk porazdelilo tudi polno krm«Inic, da so ptički varni tudi v najhujši zimi. Mestna občina društvo podpira in prebivalstvo skrbi, da je v krmilnicah vedno dosti krme. Mestni olepševalni odsek enako skrbi za lepoto naših nasadov in gozdov ter varuje V6e živalstvo in rastlinstvo s prav znatnimi stroški za razne naprave. Mestna občina ljubljanska pa podpira tudi vse podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki koristne ptice kot svoje najmarljivejše pomočnice pri zatiranju vrtnih in sadnih škodljivcev pomagajo varovati z največjo vnemo, da danes v Ljubljaui skoraj ni več vrta brez krmilnice in brez valilnic. Vse naše živalstvo in rastlinstvo pa no£ in dan varujejo policijski stražniki, zapriseženi mestni gozdni in poljski čuvaji ter mestni pazniki javnih nasadov, razen teh uradnih organov pa tudi vse dobrosrčno ljubljansko prebivalstvo. Minuli teden je mestna vrtnarija dala ustrelili spet 4 skobce-pti-čarje in leto« je končalo že 9 teh nevarnih roparjev. Prirodo6lovje nas pa uči, da imajo roparice svoja lovišča rajonirana in kakor strel izprazne n pr. tivolsko lovišče, mati priroda takoj že sama poskrbi za nadomestilo in pošlje v lovišče drugega roparja. Tudi podivjanih mačk ni več v našem tivolskem narodnem parku, ker med mačkami ni tako zvite in prekanjene sovražnice ptičkov, da bi je no odpihnila uradna puška. In kakor priroda sama skrbi za red ter varuje tudi roparice, tako ščiti tudi druge sovražnike ptic. Spet nam bodo prirodo-slovci povedali, da so ljubke, razposajene veverije krvoločne sovražnice majhnih ptičkov. V Tičistanu in okrog njega sta pa dva tabora: ta za veverice — oni za ptičke. Oba tabora varujeta svoje ljubljence in v teh nevarnih časih 6i mestno poglavarstvo ne upa dati povoda za nove boje. Zato bo mestno poglavarstvo sporoča V6em prijateljem ptic in veveric, da prepušča varstvo njih ljubljencev modri prirodi in prej naštetim organizacijam ter uradn im organom, predvsem pa srčni kulturi občanov. Besedo imajo varuhi srčne kulturel *
1 O Peruzzijevl cesti smo pred kratkim čitaH, da je pozabljena in tako nasuta, da ni mogoče izpeljati voza iz nasipa. Gramoz bi bilo seveda treba
zvaljati, toda mestno cestno nadzorstvo nam poroča, da je popolnoma drugega mnenja. Zaradi ved-nih popravil vodovodnega omrežja je cesta res zelo mnogo tipela in jo mestno cestno nadzorstvo popravlja ie od 15. julija. Na novo nasuta cesta pa ne more takoj postati gladka kot miza, ker na tej mehki cesti po močvirju ni mogoče rabiti cestnega valjarja, saj bi težki valjar poškodoval v menici zemlji položeno vodovodno napeljavo. Ker bi cevi puščale vodo, bi mestni vodovod spet moral cesto prekopati, da popravi vse napake. Ker torej s težkim cestnim valjarjem na Perruzijevi cesti ni mogoče delati, eo delavci mestnega cestnega nadzorstva debelejše kamenje že razbili in ga bodo še razbijali ter zagrabili, še bolj zgladil bo pa cesto promet. Naposled pa moramo povedati, da je mestni vodovod valjanje te ceste prepovedal, da prebivalstvu ob cesti obvaruje vodovod.
1 Avtobusni izlet na Gorenjsko čez Brezje, Bled, Bohinj do slapa Savice priredi Prosvetno društvo Trnovo v nedeljo, 18. avgusta. Prijave se sprejemajo do 14. avgusta v društvenem domu, Karunova ul. 14 od 7—9 zvečer. Prijavite se pa lahko tudi v pisarni trnovskega župnišča.
1 Dečki iz banovinskega Mladinskega doma r Kaštel Štafiliču, se vrnejo v Ljubljano v soboto, 10. avgusta z brzovlakom ob 9.23 zjutraj. _ Prosimo, da jih svojci pričakajo na glavnem kolodvoru.
II. javni telovadni nastop
Fantovskega odseka in Dekliškega krožka Ljubljana — Moste bo v nedeljo, 11. avgusta. _ igra
godba dravske divizije.
Mariborske otroke cepijo proti davici
Vsak dan je na vrsti okrog 400 otrok. — Vsega bo cepljenih 2500 otrok.
Maribor, 7. avgusta.
Mariborske družine, ki imajo otroke v starosti od 2. do 12. leta ter so jih svoječasno priglasile za evakuacijo potom mestne občine odnosno odbora za zaščito otrok, so dobile poziv, da morajo dati te otroke cepiti proti davici. Pozivi so skraja povzročali v družinah precej razburjenja, saj do sedaj pri nas obvezno zaščitno cepljenje proti davici ni v navadi, starši pa so se kmalu pomirili, ko so spoznali, da je takšno cepljenje samo v korist njihovih otrok.
To zaščitno cepljenje se je začelo v ponedeljek ter bo trajalo do sobote. Vrši se vsak dan od 8. do
10.	ter od 15. do 17. ure v telovadnici dekliške meščanske šole na Slomškovem trgu. K cepljenju je pozvanih vsega skupaj 2500 otrok. Pozive je razposlal mestni zaščitni urad, cepljenje pa izvršuje mestni fizikat, kateremu pomaga še Zdravstveni dom pri tem poslu. Cepljenje tolikega števila otrok v teku enega tedna namreč ni šala. Vsak dan pride k cepljenju povprečno 400 otrok, tako da imata dva zdravnika, ki sta s tem zaposlena, polne roke dela, prav tako pa je to naporen posel tudi za zaščitne sestre in uradnike, ki vodijo evidenco. V telovadnici omenjene šole je sedaj od ponedeljka vsak dan pravi otroški direndaj. Neprestano prihajajo in odhajajo matere s svojimi otroci, ki se pri cepljenju kaj različno zadržijo. Nekateri so korajžni ter gredo smeje pod zdravnikovo iglo — cepitev se vrši z vbrizganjem zaščitnega seruma v ramo, drugi pa imajo bolj plašno srce ter planejo že pri vhodu v dvorano v jok, tako da jih mamice komaj pripravijo do tega, da jih zdravnik lahko cepi. Cepljenje se mora po treh tednih ponoviti, da je uspešno.
Pozivu mestnega zaščitnega urada se odzovejo skoraj vsi starši, ki se nahajajo z otroci v mestu. Je pa sedaj v času počitnic veliko otrok, ki so s starši ali sami odsotni, pa se bo cepljenje moralo za te na jesen še ponoviti. K cepljenju pa pripeljejo otroke sedaj tudi starši, ki niso bili pozvani, ker se niso priglasili za evakuacijo. Uvideli so pač, da je dobro, če dajo svoje otroke zaščiti pred nevarno morilko, ki zahteva med mladino toliko žrtev. *
m Praznik frančiškanske župnije bo v nedeljo,
11.	avgusta. Ta dan bodo obhajali 40 letnico, kar
je škof Napotnik blagoslovil novo frančiškansko cerkev. Ob tej priliki bo prevzvišeni gosjiod škof dr. I. J. Tomažič imel dopoldne ob pol desetih slavnostno pridigo, ob desetih pa slovesno službo božjo. Popoldne ob 15 bo pridiga in slovesne večernice. Večerni blagoslov bo ob 10 s pridigo in litanijami. Pri slovesnosti bodo sodelovala vsa župnijska cerkvena in prosvetna društva.
m Občni zbor »Vzajemnosti«, društva duhovnikov lavant. školije bo 19. avgusta in ne 9. avgusta.
m Skupne duhovne vaje za duhovnike lavantin-ske škofije bo letos vodil g. bogoslovni spiritual Anton Karo. Vršijo se v dneh od 10. do 23. avgusta v prostorih Dijaškega semenišča v Mariboru. Prijave naj se pospešeno naslovijo na kn. šk. ordi-nariat. To velja zlasti za duhovnike, ki imajo glede stanovanja posebne želje, da jih bo mogoče upoštevati. Začetek duhovnih vaj je 19. avg. ob IS.
m Spet plašijo ljudi z novo neumnostjo. Po Mariboru gre že nekaj dni govorica, da bodo v kratkem prišli slično, kot so zdaj brezmesni dnevi — tudi tri ie dnevi brez kruha na teden. Dobijo se med Mariborčani številni bedaki, ki vse sveto verujejo ter nasedajo zlobni govorici in je še sami širijo. Ljudje ne pomislijo, da si vse take govorice sproti izmišljujejo naši nasprotniki, samo da bi vedno znova širili med prebivalstvom nezadovoljnost ter bi bolje uspevali s svojo propagando.
m Kazen za lahkomiselnost. Mariborski kazenski senat je sodil v torek dopoldne tri grešnike, ki so se znašli na zatožni klopi zaradi zločina po zakonu o zaščiti države. Ernest Baje, 35 letni italijanski državljan je bil obsojen na 1 leto in 3 mesece strogega zapora ter trajen izgon iz države, 26 letni Henrik Koler iz Gor. Radgone je dobil 1 leto strogega zapora, 37 letni Andrej Van s Po-brežja pri Ptuju pa bo sedet zaradi svojega dolgega jezika in vneme za tujo propagando 8 mesecev v strogem zaporu.
m Ravnateljstvo učiteljšča Šol. sester v Mariboru sporoča, da sme po novem odloku ministra prosvete sprejeti v 1. letnik 35 učenk. Nekaj mest je še praznili, ker notranje gojenke niso zasedle vseh mest. Prošnje za sprejem je vložiti do 15. avgusta in morajo biti kolkovane z 10 din. Priložiti je: spričevalo o nižjem tečajnem izpitu, odnosno o završenem izpitu z odličnim ali s prav dobrim uspehom in krstni oz. rojstni list. Dne 28. avgusta naj se vse prosilke zjutraj ob pol osmih javijo v zavodu, I. letnik, kjer bodo dobile nadaljnje informacije.
1 Prosvetno društvo Ljubljana-mesto priredi v nedeljo, dne 11. t .m. skupni izlet vseh odsekov v Iški Vintgar. Odhod iz Ljubljane ob 8 zjutraj izpred Mestnega doma. Prijave sprejema trgovina A. Sfi-ligoj, Ljubljana, Frančiškanska ulica.
I Bolničarji in bolničarke društva Rdečega križa v Ljubljani, ki niso prejeli vabila za ponedeljek 5. t. m., naj se javijo v sobi na Starem trgu št. 19 v četrtek 8. t. m. od 18 do 20. Zelo važno sporočilo. — Načelstvo.
1 Velika tatvina jute. Pred nedavnim so odkrili pri tvrdki Tržan na Kongresnem trgu veliko tatvino jute. Iz skladišča je izginilo 16 bal prvovrstne jute, ki je v zadnjem času močno poskočila v ceni. Jute ne uporabljajo pri nas le za vreče, ampak tudi za podlogo pri tapetniških de-
*ara?' ČC8ar je veliko povpraševanje po nji. Policija je v zvezi s to tatvino napravila obširno preiskavo pri raznih sumljivih tičih in je pri nekaterih tudi našla doslej vsega skupaj tri velike
,2lSJuJ.e- Vseh 16 bal jute P« ie b'lo vrednih 12.000 din.
I Pri laprtjn. motnji v prebavi — vzemite
ziv'rfi,ie.„nd„ l'razen želodec en kozarec naravne >r RANZ-J(^EF< grenčice.
1 Tatvine koles se množe. Zadnja dva dni je ljubljanska policija prejela prijave o petih ukradenih kolesih. Tako je bilo ukradeno 1000 din vredno kolo na^Starem trgu Koritzkyu Rajku iz- | pred kavarne .Vospemik. Izpred gostiine Keršič l
Celjske novice
c Planinsko slavje na Okreilju. Savinjska podružnica TK Skale bo v nedeljo proslavila 10 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo na Okrešlju veliko planinsko slavje. Ob 10. dopoldne bo opravil solčavski novomašnik g. Roblek na prostem spominsko sveto mašo. Kakor smo zvedeli, se bodo slavnostnega zborovanja udeležili tudi ljubljanski in jeseniški Skalaši in planinci, zastopniki SPD in prav gotovo tudi mnogo prijateljev savinjskih pla-niij. Zanimanje za to slavje raste bolj in bolj in bo gotovo prava manifestacija skalaške in planinske misli.
e Naknadni sprejemni izpiti na gimnaziji. Na
drž. realni gimnaziji v Celju bodo po odloku prosvetnega ministrstva letos izjemno še sprejemni izpiti za učence in učenke, ki so bili pri sprejemnih izpitih v juniju odklonjeni in tudi za one, ki iz zdravstvenih razlogov niso mogli v juniju delati sprejemnega izpita. Prošnje je treba predložiti ravnateljstvu do 25. avgusta. Izpiti bodo 27. t. m. od 8 zjutraj dalje.
c Zadnja pot Zinke Bepnik. Včeraj popoldne so položili k večnemu počitku na okoliškem pokopališču pokojno soprogo mestnega svetnika in železniškega uradnika Žinko Repnikovo. Pogreb je pokazal, da je bila pokojna zelo priljubljena. Na zadnji poti so spremili pokojno tudi zastopniki celjske mestne občine in mestni svetniki ter prijatelji Repnikove družine. Naj rajnka v miru počival
c Zamude vlakov so vedno bolj pogoste. Vlaki prihajajo v Celj e včasih celo z enourno zamudo. Avtopodjetja se pritožujejo, da zaradi tega ne morejo v redu vzdrževati zvez z letovišči in planinskimi predeli Gornje Savinjske doline. Ni nam treba posebej poudarjati, da je tujski promet letos že itak manjši kot druga leta, zato bi se morali tudi na take »malenkosti« bolj ozirati. Turisti, ki prihajajo iz južnih predelov naše države, se mnogokrat znajdejo v sitnem položaju in se pritožujejo nad takimi prometnimi razmerami.
c Za avtobusni izlet k proslavi desetletnice Savinjske podružnice AK Skala, ki bo v nedeljo, 11. avgusta na Okrešlju. je še nekaj mest prostih. Prijave sprejema Anton Dobrotinšek, Celje, Glavni trg.
c V nedeljo bo priredila vojaška godba 39. p.p. na Anskem vrhu koncert. Vabimo Celjane in okoličane 1
c VCeraj smo poročali 0 181etnem Ivanu V., tovarniškem delavcu iz Zagrada pri Celju, ki je ukradel v nekem stanovanju nekaj manj kot 6000 dinarjev. To poročilo popravljamo v toliko, da Ivan V. še ni star 18 let, ampak je v 18. letu in da se dosedaj še ni nahajal za »zamreženimi okni«.
Jesenice
Letovanje jeseniških otrok v Dolenjskih Toplicah se je v polno zadovoljstvo prav posrečeno izvedlo in zaključilo. Vse stroške je velikodušno krila jeseniška meslna občina. Drugi del otrok bo šel na počitnice na Sušice pri Novem mestu. Odšlo bo petdeset odnosno šestdeset otrok, ki so najbolj potrebni, da si okrepe zdravje. Za to letovanje je nakazal Higienski zavod iz Ljubljane 15.000 din, organizira ga pa mestna občina. Odhod je predviden za petek, dne 9 avgusta in bodo 21 dni pod učiteljskim vodstvom brezskrbno uživali prostost v solčni Dolenjski.
Kino Krekov dom predvaja operetna superfil-ma. V soboto ob pol 9 zvečer »Gusarska simfonija«, v petek ob pol 9 »Seviljski brivec«. Dodatek in še kaj.
v Kavškovi ulici je bilo ukradeno 1000 din vredno kolo znamke »Dtirkopp« mehaniku Ivanu Jurjev-čiču. — 900 din je bilo vredno kolo znamke »Peugeot«. ki ga je nekdo odpeljal iz dvorišča palače Gospodarske zadružne banke Antonu Molku. Izpred gostilne Stražišar v Pokopališki ulici pa je bilo ukradeno Antonu Frantarju 800 din vredno kolo znamke »Naumann«. — 500 din je bilo vredno kolo znamke »Pat«, ki ga je iz.pred gostilne Jelacin ukradel nekdo Francu Zrinšku. Kakor je videti, so večinoma žrtve tatov kolesa tistih,, ki vedrijo v gostilnah, kar dokazuje, da so kolesarski tatovi dobri psihologi.
Litija
Dva železna nosilca za električni vod so postavili pretekli teden. Prvi stoji na Ponovičah, drugi pa na nasprotni strani Save, na Bregu. Nosilca sta težka po 4300 kg, visoka pa sta 29 metrov. Razpe-tina znaša okrog 350 m. Ko so delavci in kmetje s konji vlačili žico po travnikih in poljih so napravili nekaj škode. Županstvo v Litiji pa je takoj imenovalo komisijo, ki je škodo ocenila in bodo dobili prizadeti kmetje povrnjeno škodo.
Rečica ob Savinji
Dne 6. avgusta so pokopali v Rečici ob Savinji g. Jeraja Franca, p. d. Felicijana; posestnika v Nizki. »Tega moža pa je res škoda«, tako 60 govorili ljudje, ko so slišali o njegovi smrti. Res je bil rajni mož na svojem mestu in malo mu je enakih v naši fari. Skozi in skozi vnet za verska in narodna načela, katera je znal, če so razmere tako nanesle, tudi odločno zagovarjati. V njegovi hiši, ki je znana daleč naokoli, si našel med nabožnimi časopisi in tedniki tudi »Slovenca«, katerega zvest naročnik je bi! rajni. Veliko dobrega je storil za farno cerkev in zanjo tudi mnogo žrtvoval. Dolga leta je bil odbornik Hranilnice in posojilnice v Rečici ob Savinji. Rad je pomagal, kjer koli je bila potreba, zato ni čuda, da ga je na zadnji poti spremljalo toliko ljudi, kot 6e jih v Rečici malokdaj vidi. Počivaj v miru, blaga duša! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Slovenska Krajina
Mura zahtevala svojo žrtev. Strežnik soboškt bolnišnice g. Vučko Ivan, doma z Gornje Bistrice je bil poklican na orožne vaje, ker pa je nekaj bolehal, je bil poslan za nekaj dni domov. Doma se je šel z ženo kopat v Muro. Toda Ivan je vedel, dn jc Mura nevama ter zelo mrzla, zato se je hotel 6amo pošteno umiti. Stopil je v vodo, ki mu je segala samo do pasu. Zeno in druge kopalce je napotil vstran, da bi se tako lahko dodobra umil, to pa je bilo za n]ega usodno. Med umivanjem ga je prijel krč, ki ga je vrgel v vodo, da je utonil, ne da bi mu mogli pnti pravočasno na pomoč. Zapušča užaloščeno ženo in dveletnega sinčka ter svojega osemdesetletnega očeta, katerih hranitelj je bil. Naj v miru počiva!
Nova maša se je bra'a prvič v novo ustanovljeni župniji Kuzmi. Novo mašo je daroval kapucin g. Salaj Kerubin ob navzočnosti zelo velike množice ljudstva ter ob asistenci številne duhovščine. Novomašniku je pridtgoval dekan iz Turnišč gosp. Jerič Ivan. Novomašnika so počastili s svojo navzočnostjo tudi mali križarji iz Celja, ki so domače slavij-povzdignili s svojim lepim petjem s spremljavo har monike.
Šoštanj
V našem mestu zbuja precej zanimanja objav ljeeia dražba, ki se bo vršila 9. in 10. t. m. pri -aznih davčnih zaostankarjih. Na »programu« je velika i>£ tira radio-aparatov, raznih ur, šivalnih strojev, gla-sovir, manufaktumo blago, moške obleke, motorno kolo, pisalni stroj, lovska puška, biljard ne manjka pa tudi vina, svinj, konj, tesanega in rezanega lesn Izbira je torej velika in vsakovrstna za vsako rab in potrebo, Interesenti ste vabljeni, pridite in ku pite I
Molincl
Melinci so obmurska vas. Ta lega je v zv zi z mnogimi nevšečnostmi zaradi pogostih p< vodnji. Kljub mnogim intervencijam pri uprav je ostala vas in njena zemlja nezavarovana. Ta ko je ob povodnji I. 1957 Mura odnesla celil 15 oralov najboljše orne zemlje in travnikov To pomeni za vas. ki itak ni bogata, veliko mu terijalno škodo. Mnogi vaščani so v neposredn nevarnosti, da jim bo Mura odnesla zemljo z domačijo vred, saj jim dere /e tik pod okni Zasilne jeze. ki so bili zgrajeni po povodni 1957 leta, voda vztrajno in hitro ruši ter od naša. Zato bi bili Meiinčari bonski upravi zelr hvaležni, če bi jih s temeljito regulacijo Mure na tem sektorju enkrat zn vselej rešila skrbi,
ka i hn t n i i li,, mmlm	I— VI —
'' .......J.....fivtUljU, Lv. iJ\J iVlilt
vala svoje uničujoče delo.
a nadalje-
KULTURNI OBZORNIK
Juš Kozah: Maske
Za Šempetrom in Celico nam je sedaj napisal Juš Kozak do sedaj svoje najboljše in najznamenitejše delo z naslovom Maske. To je knjiga, ki vsebuje zbirko najraznovrstncjših novel, deloma že objavljenih v posameznih razdobjih od leta 1929. dalje v »Ljubljanskem Zvonu« in drugod, deloma napisanih nalašč za samo knjigo. Petnajst novel je vsega skupaj. V vsaki izmed njih nam duhoviti pisatelj pokaže kako masko, ki jo je snel z živega ali mrtvega človeka, vse to pa z edinim namenom, da jo pokaže — živemu človeku. Že v posvetilnih besedah knjigi nam odkrije ta svoj namen, češ:
»Zemlja, časi, ljudje in naša doživetja
umirajo, mi jim snemamo maske .. .<
Z Očetovo začne. Na pokopališču jo na njegovem grobu v duhu gleda. Pa vidi v nji še svojo in masko takratnega ljubljanskega župana — Tavčarja. Njegov oče je bil veren pripadnik Tavčarjeve politične Ftranke in obenem moža, s katerim je omahnila v grob samozavestna, simbolna glava malomeščanskega liberalizma.« In da je maska popolna, na koncu refleks: »... naše politično prepričanje je samo še — u p o r.<
Druga maska je med najlepšimi v vsi knjigi: v Letečem angelu popisuje pisatelj prve dečkove erotične doživljaje, ko mu je bilo komaj deset let, nagnjenje do deklice Eli, nastopajoče v cirkusu na visokih trapecih. Pa je s cirkusom odšla tudi Eli Špiridionova: »Ni in ne bo vedela, da je v otroškem srcu razplamtela ne-utešno hrepenenje, ki ne ugasne — do groba.«
V	Dvojnem obrazu nam še zmerom popisuje dečka — Kalist mu je sedaj ime — kako je očetu kradel, sprva tudi lagal, a končno svoj greh priznal. Ko se je kasneje Kalist zavedel očetovih besed, je spoznal, da ga je oče mrzil prav zaradi dvojnega obraza.
Prelepa je tudi novela o Tuji ženi Agati, ki je, doma na Koroškem kakor tudi onstran morja, ljubljena samo zaradi svoje ženske lepote, a prave in globoke duševne ljubezni ji moški niso nikdar izkazovali. In prav tako ljubezen je želela od Andreja Polajnarja, ki se je kot vojak ustavil za neka.i dni v vasi na Koroškem, kjer je tedaj Agata živela. Ta novela je visoka pesem brezstrastni ljubezni med možem in ženo, kj je zahtevala od Andreja velike zdržnosti in odpovedi.
Ker pa je vsa knjiga od čustva zmerom napeljana na razumsko razmišljanje in razpravljanje o svetu in pomenu človeškega življenja, se mi zdi, da je glede na to središčna novela v vsi knjigi Pogovor s kritikom-etikom. V nji izpoveduje pisatelj svoje mnenje o umetnosti in njenem namenu. Odločno javraža mnenje, da bi bila umetnost sama sebi namen in da umetnost mora biti nelendenčna. To mu je absolutna zmota glede umetnosti, ^Vendarle" pa se z vso odločnostjo zavzema za svobodo umetnikovega ustvarjanja, saj pravi: »Umetnikova svoboda ne sme poznati nobenih idej, ne etičnih vezi. Prost vsakega nazora, vsakega miselnega sistema, vsakega egoizma šele umetnik»resnično dojame in doživi — tuje življenje.« Zavrača pa tako imenovano tendenčno umetnost, ki je brez vsakega stvariteljskega duha. Prav tako odklanja alternativo: Kristjan ali umetnik. Plevel ten-denčnosti v umetnosti pa trebi prav tako, kakor se upira v življenju vsakemu dogmatizmu, verskemu, fašističnemu ali državnemu. Tudi mu svobodoumnost ni toliko odpor zoper dogmati-zem, kolikor bolj samosvoje iskanje osebne resnice, zato tudi zavrača zoper cerkev in katolištvo organizirani materializem in se zavzema za resnično izbrano miselnost in svetovni nazor.
Dve noveli sta v knjigi vzeti iz živalskega sveta, prav za prav iz odnosa človeka do živali. To sta Muni in Passer domesticus, prvi domač mucek, drugi udomačen vrabec. Seveda pa tudi v njih najdemo vse polno razmišljanj in modrovanj o življenju, zlasti o umetnosti in socialnem vprašanju.
Morda najgloblja so Neljuba pisma. V njih namreč blodi pisatelj za Neznanim. Bori se zanj, doživlja vstajenja in padce, v njih vidimo tako rekoč ves razvoj njegovega verovanja. Ob zaključku novele ga vidimo, kako opazuje dve procesiji: prva je nočna procesija tisočev mož in mladeničev, ki imajo vsi v rokah goreče bakle, druga pa se je zbrala iz sužnjev in trpečih prvih kristjanov, kmečkih pun-tarjev in krivovercev, revolucionarjev in še neštetih drugih, ki še verujejo v zmago 61 o v e -čanske pravice. Tedaj je pisatelja prešinila velika življenjska radost. Zapustilo ga je občutje samote in kmalu se je zavedel, da koraka s temi množicami skozi temne ulice novim svitom naproti...
Pomembna je tudi Georgesova, ki ima dva dela, tostranska in onostranska. Zadnja maska tega »šaljivega pevca« je posebno originalna, kajti v nji se razgovarja pisatelj z za-giobnimi prebivalci o raznih načinih smrti in življenja.
Tudi idil ne manjka med temi maskami. Taka je Bohinjski pastoral. V nji nam popisuje sicer zares preprosto in idilično življenje v tem prelepem kotu slovenske zemlje, a tudi že vanj sega iz mesta in sveta pokvarjenost in izdajstvo. Tudi tu govori pisatelj j>o Balantu na preprost in naraven način o najglobljih življenjskih vprašanjih.
V	Zimski f a t a m o r g a n i nas pisatelj popelje v zlato Prago in nam v nji popisuje živ-
Slovaška knjiga v hrvaškem prevoda. Te dni
so Hrvatje dobili peto knjigo iz slovaške književnosti. Ea romantikom Kalinčakom, realistoma Ku-kučinom in Soltesovo ter za modernim ptsateljem Urbanom, katerega najznamenitejše delo »Živi bič« imamo poleg Hrvatov v prevodu tudi Slovenci, »o sedaj dobili še prevod drugega najznamenitejšega sodobnega pripovednika Jožefa C. Hronskega zbirko novel pod naslovom Prve novele Andjelina. Tu so Hrvatje dobili v prevodu Antona Šimčika enajst novel, od katerih so razen same Andjeline vse iz kmetskega življenja. Novele eo vzete iz zbirk Tom-č.kovci iz 1. 1933. in Podpoljanske pripovesti iz leta 1932. Hronsky je pred kratkim poslal ravnatelj Matice Slovaške v Turčanskem Sv. Martinu. Njegove novele se odlikujejo po izraziti karakterizaciji nastopajočih oeeb, njegov stil je plastičen, vsebina same fabule preprosta, tu in tam tudi precej humo-ristična. Stane 30 din in je broširana. Zanimivo knjigo toplo priporočamo prav zaradi »poznanja slovaškega življenja v zadnjih dobah.
Brački zbornik. V Splitu je pravkar izšel v uredništvu sfof. Andreja Jutroaiča Branki zbornik
ljenje bratskega slovanskega naroda. Tudi tu srečamo mnogo pisateljevih duhovitih domislekov.
Posebne vrste med maskami je Plinska maska, skozi katero gleda pesnik na problem svobode in pokorščine in oblasti, vse to pa v luči smrti, v luči čudnih sanj, ki te popeljejo v onostranstvo, kot je vodil Vergil pesnika v Divini Komediji...
Da je zgradba mask tudi nekako arhitektonsko dovršena in popolna, se ob koncu vrnemo tja, od koder smo izšli: v Ljubljano ia na njeno pokopališče. Zadnja maska nosi naslov Rodno mesto in ima več poglavij s posebnimi fKKlnaslovi. V njih obuja pisatelj mladostne sjio-mine na rojstno mesto, zlasti na Šempeter in na Grad, vživi se pa tudi v slovensko zgodovino, v dobo reformacije, potem pa zopet posveti v mlako sodobne družbe, katere masko nam odkriva po najraznovrstnejših ljubljanskih gostilnah. Tu se govori o samih goljufijah, zakonski nezvestobi, splavih, cinizmu, korupciji in laži. Iz vsega tega se pisatelj reši v smrt, rekoč: »Smrti sem poskušal ubežati in sem zagledal našo masko. Življenje je vodnjak in mi smo arestantje, ki z bobnečimi koraki vrtimo kolo in dvigamo vedra, dokler ne omahnemo in ne pademo jia dno .. .c
Ko smo tako s hitrim pogledom pregledali maske, ki nam jih je pokazal Juš Kozak, smo videli, da je v središču vseh novel človek, individualnost, velika osebnost, ki se z vsem človeškim možnim uporom dviga proti vsakršnim shemam, dogmam in sistemom. Da, celo resnico hoče na vsak način človek sam iz sebe dojeti in sj)oznati. Nobenih učiteljev ne potrebuje, nobene tradicije ga ne priklepajo nase. Človek v maskah je potemtakem visokega in zrelega mišljenja. Etično stoji silno visoko nad družbo, saj ga vidimo, kako skoraj na vsaki strani z vso odločnostjo obsoja najraznovrstnejša slaba dejanja v sredini sodobne — zlasti meščanske — družbe.
Na tej visoki ravni pa ta človek iz mask more obsati samo tako doigo, dokler se po vsem prepušča razumu. Ko pa spregovori tudi srce, čustvo in strast, takrat pa le prevečkrat pravi: kaj morem zato, ne morem drugače (Agata) I Seveda, v boju med razumom in srcem v človeku, ki ne priznava nobenih sistemov, le prevečkrat zmaga srce, a prav to nam je dokaz, da človek sam iz sebe vendarle ne more biti tako popolno bitje, kot bi si ga človek utegnil predstavljati tu in tam z pričujočih novel. Človek ie prevečkrat potrebuje tudi modi in mil.o-sti od zgoraj. Človek iz mask pa, ki se le nerad ukloni kaki oblasti, te milosti skoraj ne pozna in zato zanjo tudi ne prosi ...
To je z idejnega kriterija prav gotovo velika negativna stran v tej knjigi. In še ena ,je. Dasi je boj za resnico, ki zveni iz vsake novele, odlična pozitivna stran pisateljeva, vendar ne moremo pisatelju slediti v tem boju do kraja, kajti le prevečkrat se v knjigi največje življenjske vrednote: religija, Bog in katoliška vera — prikazane naravnost v službi neresnice. (Da opomnimo samo eno stvar, kako je v knjigi prikazan celo protestantizem kot vrsta boja za r e s n i c o I). Tudi v boju za lepoto in dobroto lahko vsak sledi pisatelju, čeprav bi bil njegov načelni in idejni nasprotnik, a ker so lepota, dobrota in resnica najpopolneje združene v Bogu, zato pisatelju tudi v iskanju resnice ne bo mogel slediti tisti, ki noče, da bi brez Boga in razodete resnice, kakor jo hrani v svojem nauku katoliška cerkev, zašel na n a p a č n o pot in se od večne Resnice oddaljil. Ne moremo s pisateljem »omahniti in pasti na dno vodnjaka«, marveč je potrebno, da se človek po poti, ki mu jo je nakazal Kristus, dvigne do Neskončnega I
Če se v idejni strani ne moremo vseskozi strinjati s človekom iz Mask, pa moramo brez vsakega ugovora priznati, da je v kvalitetnem pogledu pričujoča knjiga na najvišji vjšini od vseh Kozakovih del. To je v resnici knjiga iz življenja, iz življenja sodobnega človeka, iz življenja in središča slovenskega naroda, pa objema tudi vse človeštvo. Nekoč mi je rekel prijatelj: »Tista knjiga s" mi zdi, da je nekaj vredna, ki nam kaj pomembnega pove iz življenje za življenje. To je obenem namen umetnosti po najnovejših naših pojmih.« In Kozak nam v Maskah ni morda povedal samo ene pomembne stvari, marveč dolgo, dolgo vrsto silno tehtnih misli najdeš tako rekoč na vsaki strani. In takih del smo Slovenci dobili še malo. Morda še nobene, saj je v marsičem knjiga izredna novost in posebnost.
Posebnost je tudi Kozakov jezik. Lep je in realen, prilagojen sedaj meščanu, sedaj kmetu, kakor je pač potreba. Le to je škoda, da v tako popolni knjigi ni do kraja popoln jezik tudi slovnično, kajti le malo preveč je tu in tam samovoljen in se vse preveč oddaljuje od veljavnega pravopisa. Morda je to napravil pisatelj liotoma, vendar ni prav, če najdeš v delu preveč nedoslednosti. Tako niha in deloma ne pozna Kozak razlik med pisanjem: prsi in prša, med bogom in Bogom, med prepozicijama n in v, med tem, da se je dekle zavedla ali pa zavedela, med sončnim in solnčnim, med naproti in nasproti itd. Napačno je tudi: vzpodbujam, požel jen je, na žalost, odkoder, kjerkoli, podam se v pomenu krenem, za-kesnim in podobno. Tudi akcentskih nedoslednosti je v Maskah toliko, da odlični knjigi bolj škodujejo, kakor koristijo, in vejic manjka izredno mnogo ali pa sloje na povsem napačnih mestih.
F. J.
_____	Ffc/f: j/ <£i
št. 1. Revijo je začelo izdajati Društvo Bračanov v Splitu. Ze v prvi številki jim je uspelo, da so nabrali cel niz dobrih in vestnih »otrudnikov, ki v svojih temeljitih člankih prikazujejo geografijo, zgodovino, umetnost, jezik in razne druge probleme otoka Brača. Časopis bo izhajal letno. Prva številka ima 168 strani in 50 lepih slik in stane mehko vezana 20 dm, trdo vezana pa 35 din. Vsebina je zelo zanimiva in iz nje utegnemo spoznati naš največji otok e dalmatinske obale. Gotovo je tudi za nas Slovence važno, da spoznamo naš Jadran še s te strani, posebno pa list priporočamo tistim, ki bi hoteli na Jadranu, zlasti morda na samem otoku Braču, prebiti svoje počitnice.
Sporočilo uprav« Doma h sveta.

Nemški vojaki in Irancoski cariniki pri sknpni kontroli na švicarsko-francoslci meji
Ker j« več naročnikov izrazilo željo, da bi ▼ teh počitniških mesecih ne pošiljali revije na stare naslove, zato sporočamo, da bomo revijo poslali
vsem naročnikom i dnem 1. septembra. — Uprava Doma in svata.
Marseilte v temi
Svetovno znana kratka in široka ulica »Ca-nebiere«, ki vodi pravokotno iz marseillskega pristanišča v notranjost mesta in na kateri se zgrinja skoro vse trgovsko in družabno življenje tega velikega starega mesta, nudi lepo in prijetno sliko v tem žalostnem evropskem poletju 1940. Elegantna množica ljudi se sprehaja po trotoar-jih, kavarniške terase so polne gostov, pred bi-oskopi se gnetejo množice obiskovalcev, skratka, življenje teče kakor v brezskrbnih mirnih časih. Samo prodajalci časopisov, ki so nekoč glasno naznanjali najnovejše vesti, so utihnili pod težo
zakona in kakor branjevke mirno ponujajo trojo
robo.
Marseille je med vojno in med zasedbo trpel
mnogo manj kakor druga irancoska mesta, življenje teče normalno dalje.
Ko pa se stemni, dobi Marseille popolnoma drugo lice; z umirajočim dnevom umre tudi »Ca-nebifere«, mesto ostane v globoki temi. Nobene razsvetljave ni videti po ulicah, okna so močno zastrta, in ko se po deseti uri zvečer zapro kavarne, je milijonsko marseillsko mesto kakor da bi izumrlo. To spominja, kakor da bila Francija še vedno v vojni, čeprav je položila orožje. Za Marseille vojna še vedno ni končana. Sredozemsko morje je še vojno torišče ...
ŠPORT
Še en pogled na plavalni dvoboj Ilirija i Jug
Plavalno liga tekmovanje v katerem sta se srečala predsinočnjim naša Ilirija in dubrov-ni.ški Jug je privedlo do svojevrstno šport, dogodka za Ljubljano. Dobro organizirane plavalne tekme že same na sebi vlečejo, če se pa imata spoprijeti dva nasprotnika o katerih se ne more zanesljivo v naprej reči, kdo bo izšel iz borbe kot zmagovalec, potem je seveda tako tekmovanje še neprimerno bolj privlačno kakor so pa običajne liga tekme. Poleg drugega moramo tudi iz tega vidika precenjevati rekordno število obiskovalcev pri predsinočnji tekmi, v športnem kopališču SK Ilirije.
Na posamezne rezultate se ne bomo vračali, ker jih. je naš list že objavil v včerajšnji števillri. Tudi o tem bi bila vsaka debata odveč ali je bila zmaga Juga zaslužena ali pa ni bila morda predsinočnja točka, ki jo je Jug več dosegel kot Ilirija, samo slučajna, kar se v športu tako rado dogaja. Izven vsake debate je, da je pri Jugu Žižek oni plavač brez katerega bi ta klub napram Iliriji nič ne opravil. Toda kljub temu odličnemu plavaču bi bil Jug predsinočnjim premagan, če bi v 400 meter-skem prostem plavanju Skarpa zasedel tretjo mesto. Ta točka, ki je bila prva na programu, je že takorekoč prinesla zmago Jugu, Edino nado na zmago smo polagali pri 100 meter-skem hrbtnem plavanju dam, kjer bi se še dalo rešiti prvo mesto, če bi F in če v i uspelo potisniti Bartulovičevo na drugo mesto. Po tej točki pa je moralo biti za vsakega poznavalca našega plavalnega športa jasno, da bo izšel kot zmagovalec Jug, kajti štafeti, v katerih se je v naprej z največjo sigurnostjo računalo, da bosta izpadli tako kakor se je tudi zgodilo, nista mogli spremeniti dejanskega stanja.
Ob tej priliki moramo omeniti naše odlične plavačice in plavače, ki so s svojimi zmagami poskrbeli, da je Ilirija tako častno zastopala slovenski plavalni šport pri tem napetem boju. To velja za Dragušo Finčevo, ki je zasedla prvo mesto v 100 m prostem plavanju kljub temu, da je slabo startala. Ta plavaoica bo imela v jugoslovanskem plavalnem športu še odličnejšo vlogo, če se bo tudi zanaprej posvetila temu športu tako kakor doslej. Prav prijetno nas je presenetil Pelhan, ker je porazil v 100 m hrbtne plavanju starega medna-rodnika Ciganoviča. Led je prebit in mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da bo moral pred Pelhanom Ciganovič še večkrat kloniti. In še enkrat nas je prepričal Pelhan o svojih velikih plavalnih sposobnostih, namreč v prostem plavanju na 100 m, kjer je zasedel drugo mesto tik za žižkorn in kar je še bolj značilno in važno pred odličnim Dubrovničanom štakulom. Pri 200 m prsno nas je pa naš odlični plavač Cerer presenetil z najboljšim časom, ki je bil sploh letos dosežen v Jugoslaviji. Obenem pa je ponovno dokazal, da mu na tej progi v prsnem plavanju nihče ne more blizu.
V waterpolu so bili gostje res toliko boljši, da se lahko reče, da odgovarja rezultat odigrani tekmi. Ilirija ni bila kompletna, kar se je močno opazilo, ker tega mlade in nerutini-rane moči še niso mogle nadomestiti V splošnem smo pa sedaj z našim plavalnim športom lahko popolnoma zadovoljni, saj gremo sigurno .onim časom nasproti, leo bomo igrali v tej lepi športni panogi prvo vijolino v državi.
Banovinsko kolesarsko prvenstvo
Prihodnjo nedeljo bodo slovenski dirkači obeh kategorij vozili za naslov banovinskega prvaka. Proga, na kateri bodo tekmovali dirkači A kategorije, bo šla iz Ljubljane (izpred Kačičeve gostilne na Tyr-ševi cesti) v Celje, kjer bodo obrnili in takoj odpeljali nazaj proti Ljubljani ter tako prevozili 148 km. S Starta bo ta skupina odpeljala ob 6 zjutraj, na cilj pa bo prispela okrog pol 11. Juniorska proga bo vozila z istega Starta do Trojan in nazaj v Ljubljano (78 km) štartali bodo ob 7, prihajali okrog pol 10. Kakor vedno, bodo dirkači tudi tokrat vozili ob vsakem vremenu.
Ker je Kolesarska zveza kralj. Jugoslavije razpisala letošnje državno prvenstvo A kategorije za nedeljo, 18. t. m,, bo gotovo banovinsko prvenstvo Slovenske kolesarske zveze služilo slovenskim prvo-
razrednim dirkačem kot prav dobra preizkušnja, posebno še, ker sta progi obeh enako dolgi, pa tudi po stanju sta si skoraj podobni. Posebno napeto borbo bo6ta na tem prvenstvu nudila rivala Petemelj in pa Podmiljščak, ki se je zadnje čase precej popravil, medtem ko je Peternelj zaradi služenja vojaških vežb na treningu dokaj izgubil in se ga zadnje čase drži izredna smola z defekti na kolesu. Tudi med juniorji bo borba ostra, saj so tudi med njimi prav živahni konkurent je.
Teniški turnir za mednarodno prvenstvo Bleda
Športni kluib »Ilirija« in Belgrajski tenis-klub priredita na Bledu od 8. do 11. avgusta t. 1. XVI. mednarodni teniški turnir za prve l-
stvo Bleda.
Turnirja se bodo udeležili vsi najboljši igralci Srbije in sicer: Branorič, Smerdu Boris, Radovanovič, Bogdanovič (Laslo). Bojovič, Mitičeva. Slovenski igralci bodo tudi skrbno zastopani na tem turnirju in pridejo Blanke, Šivic, Albaneže, dr. Smerdu Egon in skoraj vsa reprezentanca Slovenije, ki je nedavno nasto-
repi pila
ila v Belgradu.
Turnir se bo pričel v petek, 9. t. m. Prijave »prejema turnirsko vodstvo v hotelu Toplice na Bledu.
Dovoljena je polovična voznina in cen j.
udeleženci zahtevajo na odhodni postaji obrazec K 13.
Športni dan SK Vrhnike
Športni klub »Vrhnika« priredi dne 11. avgusta 1940 »Športni dan«, katerega namen naj bi bil propagandnega značaja.
Dopoldne bo kolesarska kroina dirka po Vrhniki ter Stafetni tek skozi mesto, popoldne nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali re-nomirani športni klubi, ter tekmovanje v table tenisu za prvenstvo Vrhnike.
Po končanem športnem sporeda M vrli velika veselica na vrtu g. Hočevarja.
Za zmagovalce t vseh športnih panogah to pripravljena lepa praktična darila ter priznanja.
Važno opozorilo Športnim organizacijam ln klnboml Vse Športne organizacije in Športni klubi se opozarjajo, da se sprejemajo razne športne objave samo do 17. (5.) ure popoldne. Kdor torej želi, da izide športna objava v našem listu naslednji dan, jo mora izročiti športnemu uredniku najkasneje do 5 popoldne prejšnjega dne.
ZF0
Lahkoatletske tekme celjske podzveze
se bodo vršile v četrtek 15. avgusta ob 8 zjutraj na Glaziji v Celju. Prijave naj odseki pošljejo takoj, najkasneje pa do 13. avgusta. Pod-zvezi.
ZDK
Razpis plavalnih tekem
Zveza dekliških krožkov v Ljubljani razpisuje za svoje članice in mladenke plavalne tekme, ki bodo v Kamniku dne 15, avgusta t. 1. Tekmuje se v naslednjih disciplinah.
1. Prsno 50 m. 2. Hrbtno 50 m. 3. Prosto 50 metrov. 4. Mešana štafeta 3 dolžine bazena hrbtno, prsno, prosto.
Prijave, ki morajo vsebovati iime in priimek tekmovalke, starost, ime krožka ter disciplino, v kateri namerava tekmovati, je poslati obenem s prijavnino do sobote, dne 10. avgusta na ZDK Ljubljana, Miklošičeva cesta. Prijavnina znaša za posameznice za vsako disciplino po 5 din, za štafeto 20 din. Tekmovalke bodo prejele po prijavah točna navodila glede tekem in sporeda. — Bog živil
* /i
Zveza dekliških krožkov priredi na Stadionu od 1. do 20. avgusta t. 1, telovadni tečaj, in sicer vsako sredo in petek od 5 popoldne dalje Tečaj vodi Janez Klinar, ki je obiskoval Visoko šolo za telesno vzgojo v Belgradu. Izvaja se gimnastika, telovadne igre, srbski ples, lahka atletika itd. Vabimo vse članice in mladenke dekliških krožkov, posebno Da vaditelji-ce. Obleka telovadna.