Stev.
VTMb. v torek 2. Sepf*?f»feca 1TO
Izhaja v-tak daa, odi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — ttefcBNi; utlca *v Pitt tCridkn Asiike?a Stev. 20, L nadstropje — Dopisi naj se poftljajo ured-cfštva. — Nefr.inkirana pisma se ne sprejema]«, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj io odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik kaaaarcij Ml fdinotti. — Tisk tiskarne EdLiost — Naročnina zaaia na mesec L pol leta L 18 — In celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.

Ptosasearc številke v Trstu fn okolici po 10 stotfnk. — Oglasi se ta&najSV ©rokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL?! osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov m rti S»o «0 stot Mali oglasi po 10 stat beseda, najmanj pa L K Oglase sprejcmj inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi "Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ni. sv. Fraotiika As. 20/
; Hirounu Konferenc.
Kdo bodo madžarski pooblaščenci?
PARIZ, 31. (S.) »Temps« piše, da v Parteo Se nI iznano, kdo bodo madžarski pooblaščenci ln ke-daj i'h -posije Friedriobov kabnet v Pariz. PARIZ, 1. (S.) »Petit Parisden« piše. da »no«
Volitve t
RIM, 31. Zatrjuje se, da se pozovejo zasedena ozemlja, da izvolijo svoje poslance. Rešujejo se baje vpraianja o določitvi volilnih okrajev. Ciuffelli in Credaro pridela ▼ kratkem v Rim, da se tozadevno sporazumeta z vlado. Da more zasedeno ozemlje izvršiti ta
Se ni bila službeno potrjen* vest o odhodu 3 de!e-|važni čin, je določila vlada« da se odgodi
gatov Friedrichovega kabineta v Pariz.
Titt oni je v odkod ▼ Rim. PARIZ, 1. (S.) »New York Herald« pile, da odide Tittooi danes v Rim.
Vprašanje angleškega in francoskega poslaništva v Nemčiji.
PARIZ, 1. (S.) »New York Herald« smatra, da bi bila Anglija pripravljena, da pošlje v I revolucija.
čas za glavne volitve, ki bi se po tej določbi vršile zadnjo nedeljo t prihodnejem novembru.
Iz Nadian^
Nova revolucija v Budimpešti?
LONDON, 31. (S.) »Daily Mailu« poročajo lz Amsterdama, da Je v Budimpešti Izbruhnila nova
Nemčijo ne svojega poverjenika, temveč poslanika, čim odobre tri velevlasti mirovno pogod-bo.	York Herald« pripominja, da
bo Francija sledila angleškemu primeru.
Prvi transport nemških vojnih ujetnikov iz iz Fraacije v Nemčijo.
Madjarsko-romunski dogovor.
CURIH, 31. »Ber&ner Tageblattu« poročajo z Dunaja o izpremembah v zavezniški zasedbeni vladavini na Madžarskem. Doslej so bile ententne čete na Madžarskem pod poveljstvom generala Francheta d'Espereya. LONDON, 1. (S.) Agenciji »Reuter« brzojavlja-I Sedaj so prevzeli poveljstvo štirje ententni jo: Zatrjuje se, da so se po sklepu vrhovnega generali, ki se nahajajo v Budimpešti. To se
sveta dala navodila za takojšnjo povrnitev nem ških vojnih ujetnikov v domovino, ki se nahajajo v Franciji in v Angliji. Prvi transport 1000 mož, je
danes zapustil Francijo.
Is Jj330-av j3.
je baje zgodilo radi tega, ker se želi odtegniti nadvojvodi Josipu m njegovim pristašem pomoč tega generala, ki je preveč monarhi čen, vkljub temu da je general v republiki.
. Če se Friedrichov kabinet obdrži, se ibo »Odškodnine« Jugoslovanom za žrtve na zapadu.!^ za to 2allvalm Romunom. Gotovo je,
PARIZ. 31. (Era Nuova«) V krog-ih Jugoslovan- da . na<jvojvoda ,poslal romunskemu kralju ske delegacije se zatrjuje, da je dosegel Trambič . y katcrcm se mQ zahvaljuje za osvo-
<na mirovni komerenci s stram vrhovnega sveta [	. . , ,	.__
Mdcstrtev jugoslovanskih zahtev s tem. da se je bodHev Madžarske ^pod bol,šev*kega ,ar-prisodil Jugoslaviji Maribor, v škodo Nemški Av>a. Vsled napetosti med entento an Komuni striji, in Barania, v škodo Madžarski; to bi bila radi vprašanja rekvizicij (ki jih Romuni u-odškod^i:na za žrtve, ki ijh naloži mirovna konfe- pravičujejo s tem, da opozarjajo na seznam reoca Jugoslovanom pri ureditvi zapadne meje. rekvizicij, ki so jih izvršili v njihovo škodo Nov pr/dlog za rešitev reškega vprašanja. Nemci) se zdi ta madžarsko-romunski dogo-,R<*tu de! Car lino« poročajo iz Pariza, 30. m I vor vkljub raznim razlogom, ki govore prota, m.: Jadransko vprašanje je postalo zopet pred- vendarle verjeten, met proučevanja {političnih špeajaiKstov pariškega »Berlmer Tageblatt« smatra, da je ta do-časnrkarstva. Pariško Časopisje je posnelo gla- govor v zvezi z bodočim načrtom o transil-sove angleškega in ameriškega časopisja o nekem novem načrtu rešitve redkega vprašanja, toda doslej ni še pojasnjeno, zakaj so se razširili ti netočirf in prezgodnji -glasovi. Celo Pertincuc posveča danes uvodni članek v »Echo de Pariš« re škenru vprašanju: »-Maja in junija so mislili nekateri posredovalci dobre volje ustvariti nevtralno I fovg
PO celi pokrajini le besnel grozovit vihar. Blizu Pordenona se je dvignil cUdoo (vrtinec) nekaj metrov visoko in je divjal z vso silo proti občini S. Giorgio deli a RivincheUa Mizo Spiiimbe/gL Ciklon je prišel s tako silo, da je nekoliko ijudi z vozovi In kočijami, ki so se nahajaii na joJJu. dvignil kakor peresca v zrak. Romana }e največ trpel Vse hiše so ostale brez strehe, a nekatere so bile porušene. V eni ttši je izbruhnil požar, ki so ga pa pogasili vojaki in kaTabinicrjt, ki so prihiteli na pomoč. Visokemu cerkvenemu stolpu je odneslo vrh. Pustošenje ie traialo pet minit. Izpod ruševin so izvlekli kakih 10 ranjencev, od katerih 8 težko ranjenih. Ncfca U letna deklica Je kmalu nato umrla.
Tudi glavno mesto v ofcčini S. Oiorgio je zelo trpelo. Tukaj je bilo okoli 20 oseb težko ranjenih. Od teh je en ranjenec umrl, meitem ko so ga nesli v Spiiimberško bolnišnico.
Ciklon je divjal tudi v Cosi, a nato se >e dvignil visoko v zrak in se obrnil proti sevarozapadu. Spustil se je nad občini Ar desno in Buio. kjer je z zadn'iml močmi dvignil nekaj slreh s hiš.
Iz Vidma in SpUimbe-T? so bili poslani na pomoč vojaški oddelki z živiL za ponesrečence. Okufi 1000 oseb, ki so ostale brez strehe, bodo morale nekaj časa stanovati pod šotori.
Prisilno posojilo ter delavstvo in nradništvo.
RIM, 31. Ministrski svet je določil, da se udeleže prisilnega posojila vsi uradniki in delavci. En del njihovega prispevka k omenjenemu posojilu morajo. pridržati ravnatelji, načelniki uradov, industrijalci itd. na prejemkih uradnikov in delavcev.
vanski avtonomiji.
Iz Nemria.
Boji v Ludwighaienu.
PARIZ, 31. (S.) »Temps« posnema vesti Wol agencije o tzačetku vstaje v palatinatu, ki državo, ki bi določiia o svoji usodi čez 15 let To javljajo, da so Haasovi pristaši zavizetl glavno bi -pomenjalo odlaganje, ki pa ne bi preprečilo no- p0što v Ludwigli?iemi po hudih bojih z uradniki, benega spora. •	ki so jih sprejeli z ročnimi granatami. V teh bo,.h
Italijanski zunanji mmisieT je danes predložil, sta b5ja ubila načelnk glavne pošte in neki urad naj se razlikuje mod mestom Reko, -ki naj pripade WoWova agencija pripominja, da so pošto za-"končnoveljavno Italiji, od dela luke In želeeniških |	francoski vojaki, ki da so se tudi udeležili
prog, ki naj se da Zvezi narodov v na'em za 99 kt. Ta del naj bi bil izhodišče na morje za jt>go-sJovansko czerrrije. Ce se lahko veruje našim ita ! ;an>kim pu-ijateljem, je na ta načrt pristal Gle-menceau, toda London in VVasMngton nista še poiala tozadevne izjave Tittoni se je moral povrniti v Italijo, ne da bi bil mc®d govoriti iz Lih>y-dom Oeorgeom v njegov vi4i v Normandiji. Prezgodnja priobčitev itaJijanskega tpred'oga s strana Reu cerje ve agencije, kateri so dati ®ato gotovo -povod ameriški m form a tor ji, ni žal tako merodaj-na. da bi se moglo iz nje zaključevati na uspeh
bojev. Raeun tega so biK pribiti razigla&i, ki jav Ijajo proglasitev začasne republike.
»Temps« pripominja, da ni bile v Parizu priob-čena spioh nikakšna službena vest, in da se 7L'.o ne zna točno, kako se je pravzaprav vršila vstaja, o kateri poroča WoHova agencija, toda znano da je, da je večina prebivalstva v palatinatu proti Hoi-fmannovi -bavarski \dadi, ki bi hotela pridobiti vladavinske pravice naid tem ozemljem. Lahlco se tudi pripomni, da ni Audi bavarska vojska, ki ie bila odvisna od (državne vlade, povečala v t>a'u-
. i*. ____ ,,___ « __^ i tmatu simpatij za bavarsko vlado, ki se je sedaj
i tavanske ga predloga. Treba na vsax nacm .pn- . . , . 7 /, __, . .
.. . "	______„ •« T. H.	zdela kot berblinska podružnica
zn ^ti da re šuje spr-r neoporečno v prid Itaiijauom. I
IZ RUSIJE.
Neredi med prebivalstvom v Kroastadtn.
HELSINGFORS, 31. (S.) Glavni vrhovni stan je dobil poročilo, ki pravi, da so zrako-v poletu črez Kronstadt opazdli ne-
Dve statišči se popolnoma križata Reka, italijansko mesto, pravijo prvi. se mora smatrati zs ^corpus se»par2tun>« (poseben, od drugih ločen SLiei); n; egov i tavanski značaj mora premagati.
Četudi se bo ljudsko glasovanje vršilo na precej obsežnom ozemlju, pravijo drugi, Jugoslavija mo- j
'"Ta so^V^^^rešiti z udejstvttvijo ai>- rcdc ™ed Prebivalstvom. Prišlo je tudi do straktnih principov. Mirovna konferenca naj ne spopadov s strelnim oroz)em; mnogo oseb pozabi, da ima Italija Reko v rokah, in da W se J« bilo ubitih.
smatralo za ponižanje države, 6e bi jo morala Boijševi&a grozodejstva ob goratem Donn.
vsled aprilskih dogodkov popolnoma zapustite. Naj T nmoii « #c * ir ^ i • -ti. - j .m mirnv na konferenca upošteva, da se skirpina,	LONDON, 1. (S.) Vesti, ki »ih je dobdo
stavljena iz Poljske, Romunske in Madžarske, pri vojno ministrstvo, pravijo, da so začeli bolj najmanjši napaki, ki se naredi v Parizu, odtrga od ševiki uničevati kozaške občine ob gornjem zapadne Evrope.«	Donu; boljševiki rušijo hiše, kradejo in od-
Pert^fiajc roti končno mrro\Tio konferenco, naj ne važajo prihrane živil itd. 5000 oseb je bilo naredi koraka, ki bi mogel ogrožati trdni Mok	obojenih na smrt. V Mogilevu Kaza-
zsnagovalcev, ^ar Hse moglo tomačiti tako, pri- škem so ^eMi 373 oscbf v Ovoskovem 370,
pominja Resto del Cadiivo«, da naj k<wrferenca oikovi 197. V vasici Mračenski so baje se-nikar ne sprejme ltafiianskega načrta, ker bi se I ..	_	. .	'
s tem izpostavila ivevarnostl. da bi morala fle- j zŽa]l zive zene in otroke
d-.li. kako se Jugoslavija pridružuje zgoraj ome-
n>en!m težavam, ki ne žeie drugega, netso da se Kltcgitcjo kontroli in zaščiti velevlast!.
Italijanske zesedbene čete na RekL
RIM, 31. (»Era Nuova«.) Vesti, katere ob )a\4ja »Popolo Romano« o določitvah preis-
General Pershinc odpotoval v Brest.
PARIZ, 31. (S.) General Pershin« je odpotoval nocoj v Bresrt. Množica ga je burno pozdravljala. Na jw>stajo so ga prišli pozdravit Ciemenceau, polkovnik Peuclon, ki je zas-topal Polncareja, poslanik Ze-šnjenih držav, član diplomatskega zbo-
rovni konferenci, in drugi generali in admirati.
^ovalne komisije za reške dogodke, so baje | ra, general Gavallero, italijanski delegat na mi-popolnoma neutemeljene. Ni resnica, da se jnora skrčiti število italijanskih čet v istem jazmerju, kakor združene francosko-angleške {ete; akoravno se italijanske sile znatno skrbijo, ostčinejo vendar močnejše nego francosko-angleške.
Mednarodna umetniška razstava v Benetkah.
BENETKE, 1. (S.) Mestni svet je sklenil, da določi dvanajsto umetniško razstavo na prihodnje leto, in sicer od 15. aprila do 31. oktobra. Doslej je zagotovljena razun Italije udeležba naslednjih držav: Belgije, Češke, Danske, Francije, Anglije, Norveške, Nizozemske, Poljske in švedske. S Španijo, Ze-dinjenimi državami in Švico se vrše še pogajanja.
Točne določbe izidejo v kratkem.
vsa to delo smešil ali nasprotno delovanje priporočal in ie vabil k njemu, ta bi ne delal ▼ blagor človeštva in izboljšanje socijalnih razmer. Ta se morajo osebni oziri umek-nitl občnemu blagru: več je celota kot deli.
Moje mnenje je to: Trpimo ples kot socijalno zlo, ki ga na moremo popolnoma zatreta, kar bi bilo idealno, vendar ga kar mogoče omejujemo ali vsaj toliko, da ga ne priporočamo in ne vabimo neizkušene mladine na to polzko pot. To storimo vsi, ne le du hovniki, ampak tudi drugi. Posebno so pa naši časopisi naši javni narodni učitelji, ki naj se zavedajo svoje dolžnosti in tudi odgovornosti. Mi Slovenci smo tako že zelo razvpiti kot podivjanci, ali opravičeno ali ne, to mi najbolje vemo. Skrbeti moramo za svoje dobro ime, da ga ne izgubimo, če ga imamo, ako pa smo ga izgubili, da vse odstranimo, kar ga nam jemlje. In ples ima veliko na svoji vesti v tem oziru.
Naj se mi oproste te vrstice. Prihajajo iz slovenskega srca, ki bridko čuti sedanjo uro in išče utehe pri svojih bratih, katerim želi, da bi bili srečni, in ga boli, ako vidi, da niso na pravem patu. Bodimo edini v tem, kar zadeva naš skupni blagor. Ako bo naš narod moralno dober in trezen, potem se boano laglje ohranili
Pametne Eeiefc
Iz rta Kije.
Se neka) o viharju v Benečij«.
VTDEM, 31. (S.) O viharju, ki je včeraj besne* po Benečiji, so prišle danes nekatere podrobnejše vesti.
PODLISTEK
(35)
llileva opcroKn.
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—6.
Znoreli pijanec! Ali sem jaz kriv, da vse zapiješ in zakartaš! Nič ti ne dam, nič! Iz-
—	Dobro, toda to je vse solidno, jaz pa nisem vajen živeti kakor menih.
—	Dobival boš denar, toda sedaj ravno ga nimam, temveč ga dobii v kakih osmih dneh.
—	Mož beseda?
—	Mož beseda!
—	Bene! Pridem, toda pazi, pazi, kajti,
gubi se, drugače te naženem s palico! — in kajti.... Boga mi — je mrmljal pijanec, maja-
prijel je za drenovko ter mahnil žnjo proti joč z glavo, in zapustil sobo.
pijancu.	j — Hvala Bogu! — je dejal sam pri sebi
—	Daj! Daj! se je zasmejal Petričevič, — odvetnik, — zasedaj sem se rešil tega vraga, ne bojim se te, ali pa celo stvar spravim na Josa torej ni več. Dobro. Edini Petričevič ve dan. za našo tajnost. V enem ali dveh mesecih bo
—	Zaprli te bodo.	miroval tudi on, in potem: nbogopi Zagreb!
—	Seveda! Pa kaj mi je za to. Imel bom Toda vsekakor je treba, da se stvar po-vsaj hrano in stanovanje; toda ti.... ti.... hi,! speši!
hi, hi!	Odvetnik je hitro pobral neka pisma po-
Odvetndk se je predomislil in je nadaljeval f hitel proti gornjemu mestu, mirneje:	V prodajalnici na vogalu Markovega trga
—	Ne bodi nor! Poslušaj me! Povem ti pa- je sedel prav tedaj Petričevič, pred njim na metno besedo. Na, pet goldinarjev.	mizi pa je stal kozarček slivovke. Petričevič
—	O, to je pametneje, ali ni dosti.	je s povešeno glavo bulil predse, samo tupa-
—	Poslušaj me, ti pravim. Najemam ti sta- tam je zaklical, izpivši kozarček: novanje, plačeval ti bom hrano, kupim ti j — Natočite, danes ni treba krede, aH vi-obleko. to se nravi« plačala bo vdova.	dito to petačo?
Slavno uredništvo »Edinosti« v Trstu.
Večkrat berem v zadnjem času vaš cenjeni list in se mi je že skoraj priljubil. Naročen sem bil prej na »Slovenca«, sedaj mu je pot zaprta. Tako so nas razmere na zasedenem ozemlju zelo prfbižale drugega drugemu in smo si bolj domači postali. Človeka razveseli domači jezik, če ga tudi sliši od politično druge strani. Želeti bi bilo, da bi nas sedanje razmere v Julijski Benečiji kar mogoče zedinile,
Vzrok, da pišem, je ,'to-le:
Zelo so me osupnili v listu oglasi, da se vabi mladina na javne plese. Mi teh navad ne moremo razumeti, ker so pri nas še neznane. Plešejo tudi tu, kakor povsod, pa po gostilnah ali sploh po hišah. Kot duhovnik ne odobravam tudi takega plesa ne, ker je iz verskih ozirov ples navadno, da se milo ■izrazim, vedno nevaren za mladino, povod pijančevanju in pretepom. Tako tožijo krč-marji sami. Mi duhovniki vse to z žalostjo opazujemo, svarimo pa večkrart brez uspeha, ker so nasprotni faktorji navadno še večji n. pr. navade, slabi zgledi časopisi itd. Pa če tudi ples razmotrivamo iz naravnih, etičnih, socijalnih razlogov, ga ne moremo odobravati, še manj pa priporočati; to je socijalno zlo, ki se trpi, ker ga je nemogoče zabraniti, omejiti ga moramo kar je mogoče in ga skrbno varovati kot ogenj, da ne napravi preveč škode. S takimi javnimi plesi si pa dobi ples celo nekaJco javno pravico in odobravanje, da vse nasprotno mnenje osramoti in se mu posmehuje. Res je videti, da bi bili plesi v zaprtih lokalih bolj nevarni, ker bolj tajni in skriti, vendar taki javni plesi kljubujejo vsi morali in etiki.
Gotovo je, da se ples ne bo zartrl, in nespameten bi bal, kdor bi si to domišljal aH celo hotel to doseči: plesalo se je in se bo. Vendar bi bilo tudi nespametno, kdor bi vse to pustil, da gre svojo pot, da ne bi nič svaril, nič branil; če ne veliko, nekaj se pa že tudi doseže in omeji. Tu moramo skrbeti, da se belezen še ne širi, da m še več škode, da vsaj nekatere obvarujemo: če enega rešimo slabih nasledkov plesa, je že dobro in bogarto poplačano. To je podobno kot s pijančevanjem. Pilo se je vedno preveč in se bo, vendar je proti alkoholno delo hvaležno delo in mno^o jih reši pogube, če se tudi le nekoiiko omeji pijančevanje, koliko je dobička!
Kako lep zgled nam dajejo v tem oizru A-merikanci, kakor sem bral v listu. Kdor bi
Pripomnim še to, da sem upal, da po tej
vojni izginejo s pozorišča javni plesi, ki so menda posebnost nekaterih Slovencev, kar pa njim in tudi nam drugim Slovencem ni v čast.
Naročil bi se na list, pa dosedaj še ne, ker sem principijelno nasproten listu. Vem, da tu pač ne gre za eno osebo — gre le tu za načela in v teh bodi edinost vsaj do gotove meje in v teh mejah naj bodo tudi javni plesi, da se v listu ne priporočajo.
Z najodličnejšim spoštovanjem, vdani
L L
Obavili smo ta dopis, ki morda izvirno ni bil namenjen javnosti, ali pa vsaj morebiti v celoti ne, objavili smo ga, kakor smo ga prejeli, v nadi, da ne zagrešamo tako nikakršne indiskreitnosti, in sicer predvsem še zato, ker nam je prišel od moža, ki jasno in glasno izpoveduje, da ni naš pristaš, da je celo naš načelni nasprotnik, ki pa kot poštenjak priznava ravno tako odkrito, da se mu je naš list že skoraj priljubil vkljub načelnemu na-sprotstvu. Dopis je sicer kolikor toliko naperjen tudi preti nam samim, ker nam, vsaj tako postrani, orita podpiranje javnih plesov; ali to očitanje nas nikakor ni moglo zadrževati, da bi ne bili objavili dopisa, s katerim se v njegovem bistvu strinjamo popolnoma, da mi podpisujemo z obema rokama dopisnikova izvajanja, katera mu je narekovala brezdvomno iskrena ljubezen do našega naroda. Tako in na tem polju se najdemo kot prijatelji in skupni delavci gotovo povsod in vselej, četudi nas morda drugače, po mnenju tega ali onega — po našem vsekakor ne — ločijo načelna nasprotstva, katera pa, kakor smo prepričani mri, in nam daje enak zgled tudi gospod dopisnik, nikdar ne smejo segati tako daleč, da bi zaradi njih trpela narodna stvar sama. Da, razmere na zasedenem o-zemlju so nas zelo p-rHjriižale, in upajmo, da nas zbližajo popolnoma, strnejo, zeainijo v eno samo, z vsemi silami, z vso požrtvovalnostjo, z vsem samozatajevanjem samo v prid našemu narodu snujočo in delujočo e-notno celoto, kar se zgodi tem gotoveje, čim resneje bomo poudarjali in izvajali tista načela, ki nas spajajo, ne pa tistih, ki nas razdvajajo.
Ali ne, gospod župnik?
Glede javnih plesov pa naj pripomnimo le toliko, da je naš list objavil že celo vrsto člankov in dopisov, ki so grajali to razvado in da ima vedno odprte svoje predale take spise. Ako se objavljajo med oglasi vabila na take plese, ne smatramo to za podpiranje ali pospeševanje te razvade, kajti prepričani smo, da so taki oglasi brez učinka, dočim bi se pa plesi vršili ravno tako, četudi bi ne bili oglašeni v našem listu. Z dru ge strani bi morda cclo rekli, da so prav ti oglasi sramotni oder, na katerega se postavlja »mladina« sama. ki vzlic resnkn sva rilnim besedam, ki ji jih govore naš list in drugi svarilci danzadnem, vendar še ostaja na svoji, po vseh resnih prijateljih našega naroda toliko grajani poti. Čim več te sramote, tem preje je bo konec!
paradižnikt, riž ln rižec, zdrob od žita In druzega zrnja, mast, mesni in ribji sokovi za zabel, kurja Jajca, sveža jaica, sladkor vseh vrst tudi ŽR2n.
3.	Kolonijalno blago hi droge: Kakao, tudi stoičen, zmlet aH v prahu, kava. idroge vseh vrst, čaj.
4.	Krmila: Oves. otrobi, poluotrobi, zadnja moka in drugi mJevski paproizvodi, bob, seno vseh vrst, krmilni kolači, pesa, ostanki vsakatere za krmo uporabne snovi.
5.	Industrijske sirovine: Jeklo v kosih, lito železo v pločah, železo v grudah in druge navadne kovine in kovinske zlitine v sirovem stanlu ali preprosto valjane ah" vlečene, Irisovec, maščobno kiseline, kromova kiselina, lojeva kiselina, alLzarm, škrob, anilni m anilinske soli. pesa, čreva In mehurji sveži, posuSeni ali nasoljeni, kakavovo maslo, sirilo, apno in cement, ogljikovokisJa soda, od-paka konoplje, lan-u, jute, IzvzemŠJ tulje, vosek vseh vrst, ceresina, jajčja bel'akovlna in rinve-njakovina, razsekljana ali tekoča, kolofotiija, barve iz katrama. kopra, rogovi, kosti in drusa taka tvarina. neobdelana, bombaž v kosmičih ali masi. kromati ln blkromatl, idegras. dekst-rln. Skrobovlna, kreda, (grozdni sladkor, sirovi gumi in girtaperča, regeneriran gumi in gumijevi ostanki z neporabni-mt gumijevimi predmeti vred. hioKemske smole, živalske in rastlinske maščobe, indigo, j-uta sirova ln česana, volna naravna, oprana, barvana, z mehanično volno in volnenimi odpadki, stavbni in delovni les, predivo sirovo in česano, hmel. melrsa in melasna .tros.ka, kovinske Ttide. mineralna olla, palmovo, kokosovo olje in idruga rastlinska ol'a za industrijsko rabo, mineralna olja. Iz 5mo!e in katrama, sfc-ova, lahka in težka ter troska od pre-kapanja mineralnih olj, amlinovo olje, parafin, lesovina, celirfGsna in mehan-fčna, kože, gove'e in konjske in kozja dlaka, sveže, posušene ali kakor-•kch" konzervirane ali obdelane, kozllčje kože. ob-del ane ali ne, tehtajoče nad 350 gramov, hiper-m«aT>gan, piriti, jedko apno, drobci, opilki, 5:brc ln žlindra vsakatere kovine, kromove soli, lug ste soli s pasoljo vred. izhalajočo i>z podelavanja pese. kositrne s-oli, sok nezrelih oliv, k-inovo !ut»;c, gli-st ni k ovo seme, oL;nata semena in moka Iz oljnatih semen, ja:'ka soda. čisti Špirit, vsakovrstne cunje z ostanki vrvi, mrež itd. vred, tobak v Jistju. naravni in umetni t'erpentin in terpentinsk! izdelki, nairavni in umetni vaizelin.
6.	Drage kovine in vreSnostnlce: srebro sirovo in obdelano, papirnati denar, srebrn, zlat. bakren in nhkljast denar, zlato sirovo in obdelano, platin sirov Ln obdelan, drobci in ostanki dragih kovtn, srebronosul, alatonosni in bakronosnl pesek, ita-trjanski vmlnos'ni papirji, izdani od države, javnih naprav aH itr!i*anskih dmžeb, že izžrebani In dospeli odre»zki vrednostnih papirjev, menice, kredima pisma, ban^čna in poštna nakazila, cirkuiarna nakazila in sploh vrednost niče, izstavljene v ita-tijans^ih lirah.
7.	Zdravila: AJkaJokii in njihovi soli. kasfje, k! nin, njegove soli in preparati, zdravila, ki vsebujejo kinin, epi j in opije vi izdelki, tamarinda.
8.	Kurivo: preme® in »iritgo rudninsko kurivo, sladko oglje, briketL, drva. Soda.
9.	Gnojila: Ostanki rogov, parkljev In druge take snovi, mesni odpadki, umetna gnojtl-a, hlper-fosfatl.
10.	Industrijski Izdelki: Šivanke. ladje, čotnt in druga plovila, sodovi in doge za sokove, steklenice, obuvalo vseh vrst, časopisni papir, bombažev siikancc za šivanie, preja, električne žarnic«, okenska stekla, lokomobile, lokomotive, poljedelski stroH, predi!ni, tkalni stroji, pisalni stroji inozemskega izvora, posamezni deli jjoljedelskih strojev, vreče iz konopnine in jutovme. preproste tkanine iz jaitovine, železniški pragi, žekznški vozovi.
Prihodnjič obiavimo seznam B, v katerem ie ozn-čeno ono blago, .katero se sme izvažati, ne da bi bilo za to treba oblastvenega dovoljenja, pri mer pa je treba pripomniti, da je seznam A o<npč-ba blaga le splošna, tako n. pr. »Saidje sveže, posušeno ali kakorkoli pripravljeno ali konservir,ino« In ,le torej v splošnem treba za sadje i-zvo?JiL-ea dovoljenja. V seznamu B ,pa so potem navedene oosamozne vrste sadja, za čigar izvoz nI treba dovoijenja.
Izucz lz Jul jsRc BeneTs.
Pijanca je pozorno motril najstarejši tr govski pomočnik.... Tomo, ki je nekdaj služil pri »morskemu raku«. Zdelo se je, kakor da bi bil Tomo hotel nekaj pošepetati bivšemu sodniku, toda ni smel zaradi kupcev in pa zaradi drugih pomočnikov. Za trenutek pa sta ostala sama ▼ prodajalnici.
—	Spectabilisf — je defal Tomo uljudno,
—	kje pa stanujete?
—	Stanujem? — se je posmejal pijanec,
—	sub Jove. Ali poenate ta klasični izraz v mestu ad parnassum?
—	To se pravi, pod milim nebom, — je odgovoril Tomo.
—	Ugenil stel Opiime! Flos latinitatis se vam ni iz kadil poleg teh slanikov. Natočite mi kozarček!
—	Spectabilis, — je nadaljeval Tomo, na-točivši kozarček, — kje pa večerjate?
—	Večerjam sedaj tu žganje! Človek si vsaj prihrani čas, je in pije obenem.
—	Spectabilis, dovolite, da vas jaz danes povabim k sebi na večerjo. Jutri je takointa-ko * nedelja. Imam svojo sobico. Gospodarja ni doma, pa lahko prenočit« <pri meni.
(DaljaJ
Pred kratkim smo objavili naredbo generalnega civilnega komisarij?ta, izdano 28. avgusta L I., katero se ureja izvoz iz Julijske Benečije. Tej naredbi sta bila priložena dva seznama, v katerih s« navajajo oni predmeti, za katerih izvoz je treba dovoljenja generalnega civilnega komisarijata (seznam A), oiziroma ki se lahko izvažajo brez dovoljenja (seznam B). V naslednjem naj torej objavimo ta dva seznama.
Seznam A.
Blago, za čigar izvoz je pravilno treba knett dovoljenje generalnega civilnega komisarijata.
1.	Živina: Osli, govedo, ovce, koze in konji, domači zajci, mule, kuretnine s piščanci vred, prašiči.
2.	Živila: biSkoti, naravno in umetno maslo, sveže meso ter kakorkoli pripravljeno ln konservira-no, kostanj, žito in drugo zrnje, čokolada, konfeti in drugi sladkorni izdelki, živilske konserve. mesni Izvlečki in koncentrirana mesna juha, moka iz žita in drugega zrnja, sočivja, kostanja, sir, sveže, posušeno in kakorkoli pripravljeno ali konservi-rano sa>dje, kandirano sadje, živilski zdrizi (žo-lice), slanina, mleko, tudi sterilizirano in koncentrirano, sveže, posušeno in kakorkoli pripravljeno sočivje, živalska m rastlinska margarina, marmelada, med, rastlinsko olje. sveže in konservira-ne olive, povrtn'ne sveže, posušene aH kakorkoli pripravljene, mornarski kruh in prepečenec, testenine. ribe svež«, posušene, nasoljene, okajene ter kakorkoli pripravi j eno ali fconservirane. sveži
Brisala v©«?*i.
Seja političnega društva »Edinosti« se bo
vršila jutri, v sredo, 3. septembra ob 8 zvečer v Narodnem domu.
O kavalir?tvn ni ne duha ne sluha! Nočemo hvaležnosti, niti priznanja, želeli bi kvečjemu izpoznanja; toda tudi tega ni bilo nikdar in nikoli pri ljudeh tistega kova, ki niso povzeli po pokojnem »Piccolu« niti ene dobre njegove lastnosti, pač pa vse slabe. Niti oddaleč nam ne prihaja na misel, da bi morda zahtevali od gospodov pri »Nazione«, da bi priznali nam tržaškim Jugoslovanom kako so v čas»:h, ki so komaj minili, ^e.*te-vilni prejšnji in seveda še tembolj isti seda nji nasprotniki iskali tolažbe, zavetja, pomoči pri nas in tudi našli, ne, ne zahtevamo od njih priznanja, kakor ga nam je izrekel bivši tržaški župan dr. Valerio, poudarjajoč naše kavalirstvo; pač pa bi le želeli, da bi omenjeni gospodje izpoznaii samo eno: da je resnicoljubnost znak prav tako politične kakor osebne poštenosti. — Nedeljska »Nazio-ne« je pod naslovom »Si ricomincia o meglic si continua« (»Začenja se zopet, ali brije, nadaljuje se«) objavila dopis nekega »indiskret-neža«, ki obtožuje dr. Wilfana, da preplavlja vse mogoče urade s slovenskimi spisi, tako občinski urad, civilni komisarijat, generalni civilni komisarijat. »Nazione« objavlja to pismo in se potem vije in previja, češ da ne ve prav, kakšne smotre zasleduje ta dopns, da je morda celo v njem kaka zahrbtnost itd. Toda neglede na te velikanske dvome o namenu dopisa, dostavlja vendar cel članek, v katerem rije in bije proti slovenskemu dopisovanju z oblastmi ter poziva le-te, da naj se ne dajo zavajati po »teh igrah bande \Vilfan in drugov«, da bi priznavale slovenske dopise itd. — Vprašamo samo: Vi gospodje pri »Nazione«, komu hočete vendar zaupati tako dušno slepoto, da vam bo verjel, da ste sploh prejeli tak dopis? Kdo vam bo verjel, da boste objavljali dopis, naperjen proti možu, ki stoji politično tako visoko, kakor stoji v Trstu dr. Wilfan, ne da bi vedeli, kdo je dopisnik, da vam bo zadostoval enostaven podpis »indisereto« in da boste u-vrščali potem tak brezimen dopis, ne da bi se prepričali o resničnosti v dopisu navede-


trdit«t? Por* od, pri vitkim resnem B-•t«, *e taki farezimoi dopisi mečejo v koš; jjc-«eral Petitti vam je vendar dal svoječasno prav dobro lekcijo v stvari 5 svojim proti -denuncijantskim razglasom. In vi, gospodje pri »Nazione«, pa gradrte na take brezimne dopise cele zgradbe domnev, podtikanj, ugovorov in zahtev! Ali je to, predvsem, pametno, in je li to pošteno, vredno resnega, poštenega lista? — Ne, ne smatrajte vendar ljudi za neumnejše kot so v resnici. Saj je vendar jasno kakor na dlani, kako ste prišli do te objave. Je pai takole in nič drugače: Niste vedeli, kje in kako bi našli povod za nastop proti slovenskim dopisom, ki morda prihajajo in ka bi morda v bodoče mogli prihajati o-blrstim. Zato ste si izmislili in napisali oni brezimni dopis ter podteknil stvar nrjpozna-ne;si politiški osebi med nami, dr. Wilfanu, ker tako bo *bolje držalo«, pri čemer sle se pa temeljito opekli, ker slučajno dr. \Vilfan, kakor nam je dobro znano, v zadnjem trsu z navedenimi oblastmi sploh ni občeval p iskreno, z eno navedenih oblesti pa pismeno doslej sploh še nikoli. Poplavo s slovenskimi dopisi ste si torej naravnost izmislili, da bi v obče mo^li udariti po slovenskem dopisovanju. Ali je to pošteno? Ali je v tem vaiem postopanju tudi le trohica kavalirstva?
fe takoj itvtt tatvino tar aMafcrjero. Karabinjeri!
Iščejo .pošteno prijateljico, ki ima že več grehov na vesti.
— V blazini roooteke postaie >e v*gel neki pota atin proti vlaku kamen, ki je prllete* strojevodju Kareki Guarfsco ravno pc>d levo oko ter ga neznatno rami.
Nesreča na ds!u. V prosti luki pri sv. AndreSo ne je nenadoma pokvarili stroj pri nekem dvrgaVu, ki je ravno dvigalo polne vreče. Te so padJe na ila ter prevrnila 3$etnegt Rossija Ivana, kateri ri se nagajal pod dvigalom. 'Pri padcu se je težko poškodoval na glavi in bržkone si ie tudi pretresel možgane. Teleionirali so na rešilno postajo. Zdravnik ga je dal odpeljati v mestno bolnišnico. Sprejeli so ga v 10. oćdelek.
»R'/;ioniamo«. Včerajšnji »Lavoratore« je
posnel v dobesednem prevodu vsa naša izva-jć\n'a k Passiglijevemu članku pod gornjim naslovom, z edino pripombo, da jih istočasno, ko piškavi kramarji z italijanstvom, ki so privRndrali v Trst kot v osvojilno ozemlje, proglašajo sccijrlne demokrate za Jugoslovane in avstrijakante, pa proglaša »Edinost«, glasilo slovenskega nacionalizma, za italijan-«Ve nacijcnclce. Pripomnil je še »Lavorato-re«t, da »Ećnnostna* izvajanja dokazujejo tudi, da »kavalerija ni samo stvar Latincev«> £Im, da! Vemo, da je mislil drugače; toda, zakaj ne na konja? »Naj le lajajo psi; mi jahamo, mi jezdeci!« Ali ne, prijatelj Passigli?
Javna varnostna služba. Uradni »Osservaiore« javlja: Vlada -baje resno namerava izpremeniti vso fzvno varnostno sltržbo. Ustanove se 3 zbori s svojimi posebej določenimi območji: zbor 8000 civil-n'h agentov s funkcijami sodne in izstedovalne r^lici:«; kraPeva straža (25.000 mož) za varstvo Jevnega reda v vel&cih mes-tih; karcb:n'cr:i (60.000 mož) s funkcijami sodne policije in varstvo javnega reda na dežeH. KarebiMjedi bodo opravljati tudi nekatere funkcije sodne potici je v vehkih mestih (službo pri sodiščih, spremstvo jetnikov itd). Ta azpremcn:ba se nikakor ne tiče kcjairinVerEkega zbora, kateremu (poveljuje seda: £::>sra!ni poročnik Peti 11: di Rorcto.
Izpre-nifcr&a pr-'mka. Generalni civilni komesarijat za J-ulijsko Benečjo je dovolil, kakor poreča uradni =Ci sevatore«, Tzpr-emembo ipriimka r.'-'cn osebam: Ernest Cassich, rojen v Oprtal.u 18. tr.l:'ra	in tam pristojen, je fepremenii svoj pri-
imek v *Bassi«. Ta novi priim-ek debi tudi njegova mladoletna frCerJca Jurica. — Hcmrina Marija Fe-r!ancich. roj. 9. aprila 1846. v Milanu in pristno; u a v Trstu je izpremetrila svoj priimek v »Feriani«. — Profesor Anse'm SaTdotsch. rojen v Rojanu 21. dec. 1P96. in pristojen v Trstu, je Tzprememl svoj priimek v »Sardo«, — Miloš Rassevich. kapetan. rc?en 6. marca 1SS6. v Trstu in tu pristojen, je rrrem-etrl svoj priimek v »»Rassevi«. Ta ntrvi priimek dobe tudi njegova soproga Marija, rc ena Bonrtti. njegova dva mladoletna otroka, Lio-nella in Tecftl.
Državno učitefjstvo dar.es, 2. septemtwa ob 3. pcp. na Aocu-cJetu. C-
Meso za borike se bo prodajalo proti a>redlo-žitvi 'Zdravniškega izpričevala v sredo, četrtek in petek v nasiednjrh mesnicah, ki bodo odprie od 7 do 10*30, in sicer: Mccatio, ul. Molin Orande 44; Schvagel, u*. Scoglietto 111 (Vrdela); Verenese. Larrco Sntorio 3; A'.isJei, ul. La-zzaretto vecdio 41. 5irr.or.etta, ul. Barriera 8; Krasni&g, ul. Molin a ver.to 1.
Proisot v pr5sta«žš5u. Včeraj sta prip'ida: »Car-parto« iz Ra>e in »Venezla T.« iz Benetk; od-ph:H so: »Zora« v Kcrčulo, »*Adria« v Pulo in BeH-enden v Benetke.
Spopad s karsVnjcrjL V tukajšnjo mestno bolnišnico so pripeljali včeraj nekega Avgusti La-vr'ča iz Dohine. Imel je 2 rani v »prsili. Lavrič pravi, da je bil ranjen s strelnim orožjem v nekem s^padu s karabinjerji v Dolini. Podrobnosti nam dcsiej niso znme.
Tatvina v Umagu. Neznani tatovi so vdrli včeraj v Umagu v blagajniški urad, prevrtali blagaj-nico in odnesli iz r'c 24.000 iir, ves denar, ki je t::* v njej. Priplazili so se, kolikor je cna-no, črez dvorišče v prvo nadstropje, uJrli vrata, skozi katera so prišli v sobo, kjer je stala blagajnica Delali so nemoteno nad 2 uri. Pe'ici'ja išče tatove. Preiskali so tudi vse potnike, ki so se \veraj odpeljali s vernikom Lz Umaga; toda brerz uspe-ha.
Drzni t^ton. Karel Cermak, pomorščak iz Ptile, je včeraj javil karabinierjem, da ga je obkolilo v stranišču pred joižno postajo, šest ar^-i-tov, kateri so caktevaii, naj jim izroči listnico ter kar ima vrednosti pri sebi. Ker so ir.u razun tega grozi-H x bodali, se je nesrečni Cermak ustrašil ter Jim izročil listnico, v kateri je bilo 1200 iir in sre-trra dJinogled, \reden 1800 lir. Nato so jo roparji odkijrilL Oblasti iSčejo drzne roparje.
Čevlje so rafci!!. V čevljamico Rafaela Osma v ul. dei Okno št. 1, so preteklo noč vorli tatovi. TiČki so prišli po dvorišču in odtrgali mrežo na oknu mlekarne Teroze d'Angelj, ki se nahaja v isti fclši. Tu so preluknjali zid .ter tako prišli v čev-tjarnico. Ves trud je bil obilno poplačan, kajti odnesli so ea 1000 Ur čevljev, ki so pa bili zavarovani.
— Na GoJdonijevem trgu so včeraj karabinjerii aretirali Ria:"olfa Caneda, ker je hotel ukrasti Santu Aladrinu srebrno uro in zlato verižico v vrednosti 400 lir.
Da ne bodo zrarzovali po zimi so se hoteli ne-
cnani zlikovci že v naprej preskrbeti s kurjavo. V ta namen so vdrli z vetrihi v klet Antona Lusti-
v ul. Boocacio št. 2 ter odnesli za 92 lir oglja in lesa.
—	Francu Vrabcu, stanujočermi na trgu Oberdan it 1, je zmankaka nekajslanine in par čevljev v vrednosti 220 lir. Javil je tatvino karabinjerjem.
—	N	Sanka je zmankalo devet polnih &o'ov, vrednih C0CC« lir. Škodo trpi družba »Istria Trieste«.
Poštena prijateljica. K gospodični Jolandi Fran-
cescini, je prišla včeraj na obisk EveKna Pontini. V tem ko se }e Jolanda za .trenutek odstranla, je Evelna porabila priliko ter 9« polastila zlaie za-pestne ure, \ redne 300 lir. (Šele ko je Evelina že odšla, je J al and a zapazila, da ji manka ura. Sla
Porsteo scdlšla.
Poizkušcna tatvina.
Včeraj ob 9 se je začela pred porotnim sodiščem razprava proti Renatu Vldaliju in Viktorju Ptaceku, 'ki sta b-ili obtožena, da sta vdrla one 5. aprla t. L s še nekaterimi neznanci v skladišče v ui. Card-uoci št. 21. »Pripravna sta že dve vreči čevljev, ko -ju je »zalotiJa karabinjerska patrulja, •ki jo je voiil podfporočnik Cesare Altcsa.
Predsednik vpraša Vid ali j a, če se prrzna krivega.
Obtoženec pripoveduje, da je sodnijsko ločen od svoje žene. Pred vojno je bil kuhar pri L!oydu. Tudi po premirju je bf! usTužben na parniku »Trieste«. Marca meseca je pa ostal v sled bolezni brez-dela. Priznava, da ie kriv. SeJ je po ulici Farneto in srečal Ptaceka in nekega neznanca. Ta dva sta ga povabila na »delo«, šli so v ulico Carducci in stopili v skladišče. 2e so spravili v vrečo 90 parov čevijev, ko je vstopil neki častnik s karabinjerii, ki eo jih kratkemalo aretirali.
Preds.: Vaš tovariš je bil pijan?
Obt.: Kaj pijan? Da je btl oijan, bi me ne bil povabil na .tako resno delo. Cn bi hotel s svojim izgovarjanjem n apijanost naprtiri-vso odgovornost meni, toda to ne bo š!o. Jatz prevzamem svoj del, toda prevzeti ga morajo tudi drugi.
Obtoženec Pitacek trdi, da ni kriv. Srečal je na Velikem trgu neko dekie, ki -jo je povabil seboj v BarkcvKe. Tam je našel Vidalija ki nekega njegovega prijatelja, ki sta bila iznana z dekletom. Čeravno ju on ni poznal, sta prisedla k njegovi mizi.
Preds.: Ste li veliko pili?
Obt.: FiJ sem toliko, da sem bil popolnoma pijan. Poprosi! sem ves denar, ki sem ga imel seboj. tristo kron.
Priča, podporočnik Cesare Altosa, pripoveduje, •kako je šel po ulici Csrducci in zapazil nekake ■>ji:«ie osebe v skladišču. Poklical je karabin jer je in jih dal aretirati. Izključuje pijanost,
•Rudolf Perco, policijski agent, pripoveduje, da so tato\i razbili žabico na vratih in <z silo vdrli v skladišče. Ptacek je bi sicer malce vrnjen, toda pijan ni b:l.
Josip Ursrč, lartnik skladišča, izjavlja, iča ne trpi
Ker mm nisem mogel osebno posloviti od ljubih znancev in prijateljev, kličem vsem srčni »Z Bogom«.
Logatec, 31- vel. srpana 1919.
Dr. Ant. Brecelj prej .primarij v Gorici.
Petra Mimici, ul- Zn^ecche, Trst. Porecite
Vaše neopravdane riječi. Istodobno Vas po-zivljem na odgovornost. Trst, 1. septembra 1919.
Mnria Bulic Rodošin.
Zahvsh.
Ob priliki požarja v MarkovSčini 24. avgusta t. L vztrajno delujočemu požarnemu društvu iz Materije, posebno pa občinskemu tajniku g. Gulinu, ter g. E. Zuupančiču za njun veliki trud se prisrčno zahvaljuje
Josip Juriševič.
Z Sr?a!a.
Podpisani lasLaik gostUne *Ai pomigadori«, ul. delle Acque, vogal ul. Chiozza, 6e najsrč-neje zahvaljuje cenj. tvrdki z vinooi is likerji J. Parčka, ul. Torre fc-ianca 27, kateri se je z nabavo svojega izbornoga vina Chiasti Al lini in Seralini Valle d'oro, posrečilo združiti ne samo tiste, 'ki so »pomigirali« v Voitsbergu, Radgoni, Puli, Ljutomeru, Ljubljani, Leorin-gu in Lipnici, ampak vse »pomigadore« iz Julijske Benečije in njihove družine in tako povzdignilo gcstilno, k al eri se ie bližala katastrofalna zatvoritev radi pomanjkanja dobrih vin, na nikdar pričakc\ ano stopnjo.
Spoštovanjem
KAREL FUKLAN.
IZL3U3.
Z ozdrom na izjavo, objavljeno v »Edinosti« 20. avgusta t. L, potrjujemo vsi podpisani da vztrajamo pri par vi izjavi, objavljeni 27. avgusta t. 1.
Na izrednem občnem zboru 9. julija t- 1M ki se je vršil v dru§tvenih prostorih in je bil naznanjen kvesturi, je bil pri volitvi odbora bivši podpredsednik gosj>. A. Zidarič puščen iz cdbora čn to vsled njegovega vedenja ter krivic, katere je napravil društvu. Javnosti pa ne potrebujemo povedati vzrokov, ker je to le društvena stvar. Vsled nadaljnih zgag ter glasom društvenih pravil § 7 a, b, c storjenih prestopkov, ]e odbor s člani dne 26. avgusta 1. 1. v svoji seji sklenil izključiti g. A. Zidariča iz društva. Kar se tiče gosp. J. Furlana, je ta zopet pristopil k društvu 23- avgusta t. !. in je bil vsled svojega vedenja tudi v seji 26. avgusta t. 1. izključen. Za H. blagajnika pa ne vemo, kedaj je bil izvoljen. Da bi pa gosp. M. švab po cestah m javnih lokalih pobiral podpise, je brezmiselno. — Izjava bi morala ostati tajna in podpisi bi se rabili le za društveni zapisnik. A ker je go&p. A. Zidarič javil v »Edinosti«, da se bo vršil občni zbor, je odbor s člani objavil svojo izjavo 27. avgusta t. 1.
S tem bodi zaključeno vsako nadaljno objavljenje in sploh ne odgovarjamo več. Trst, 2. septembra 1919.
M. švab, predsednik odbor in vsi podpisani člani.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja ared-
ništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
Škode. Ce M bili tatovi odnesti vse, fca? so spraviti
v vreče, bi znašaJa škoda okoli 3000 Ur.
Branitelj dr. Zennaro predlaga, naj se zasliši gostilničar Ceconi, ki lahko potrdi, da je Ptacek popolnoma pijan. Sodišče zavrne ta predlog.
Dr. Zumin zahteva, naj se Vida-H oprosti, ker je bil zapeljan.
Tudi dr. Zennaro zafcteva, na-j se Ptacek oprosti.
Obsodba:
Porotniki j>ritrde e 10 »da« dvem Viprašanjem glede poazkušene ta,tvine za znesek, ki je manši Ofd> 2000 lir.
Na podlagi tega pravoreka je Vidali obsojen
na lOmesece-v, a Ptazek na 8 mesecev zapora. • • •
Danes se bo vršila razprava proti Ivanu Colinu, ki je obtožen težke telesne poškodbe In razun tega, da je pirstiJ konja brez varstva na cesti.
G^rzna parocUa.
Trst, 1. septembra 1919.
Tečaji:
Jadranska banka	250— 255
Cosulich (Austroamericana)	560— 550
Dalmatia (Parob. ur.)	300— 310
Gerolimich	14č0— 1500
Lioy	950 980
Lussino	1500— 1560
Martin oJich	430— 450
Navšgazione Libera Triestkia	1500— 1550
Oceania	470— 485
Prernnda *	640— 655
Tripccrvrch	570— 580
Assicurazioni Generi*:	16500—16750
Ritmione Adriatica	3050— 3125
Ampelea	430— 440
Cement Dalmatia	250— 260
Cement Spala:o	330— 345 Čistilnica petroleja (Raff. OHi Min.) 1700— 1750
Čistilnica riža (PilatuTa riso)	325— 345
Krka	390— 400
Tržaški Tramway	215— 225
Tržaška tvornica olja	950— 1000
- • Riinatl • -skroben klej
se dobi pri
HOLLSHDIA CGLCH1SL
dražbi z om. j. v Trstn
iia PIsr Lai t Pislia šlsi. 2
(vogal ul. Coroneo).
Tcrcf 24-23.	TEL 24-03.
Lusa
se računajo 1^0 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L ls—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—.
PRODA se popolnoma nova oprema za prodajalno jestvin, to ie mize in prodali ozir. poJice, vse s predali, več miz <za olje s posodicami. Barkovlje št. 475 pri Fr. Ščuki, mizaru.	P 133
ČEVLJARSKIH kepit se proda več vrst, približno 70 .parov. Naslov ipove ins. cdd. ^Ed-inosLi«. 4013
TiPKARICE in stenografinja iz dobrimi izpričevali, ^zmožna slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, italijanskega v go-go\n, i§ce primerne službe. Nastop takoj. Ponudbe po »M. J. 41« na ins. odd. »Edinosti*. 4014
IZGUBiL se je uhan s Terazo« demanti. Dobra nagrada, kdor ga pošlje ali prinese nI. MaioKca 4. III.	•	4016
KUHINJA, neva, moderna, lepa, se proda. Ul. JMolino a vento 7, pritličje.	4015
ODDA se soba in hrana. Ul. 30. oktobra 8. II..
4017
Bieni sinž&fl oUlnsRe§ii toisDai
mlad, blvSi uradnik na okr. glavarstvu, zmožen slovenskega, nemškega, italijanskega, hrvatskega in srbskega jež ka v govoru in p savi in zmožen v?eh uradn ških del. Plnča po dogovoru. Prijazne p nudbe na inser. oddelek Edi.iosti pod š fro „A. K. 13".
Vdovec, 40 let star, s tremi odrastHmi otroki, obrtnik in trgovec na deželi, s 30.000 lir premoženja. išče v svrho ženit ve znanja s primernim dekletom ali vdovo krščanskega mišljenja, ki ima veseljo do gospodinjstva. Prednost imajo vdove padlih vojakov na deželi. Resne ponudbe pod »Srečna bodočnost« na ins. odd. »Edinostic.

MMi pcsejllulca ia Uta v
reg. zadr. z om. zavezo
skl cuje svoj
krepkega in zdravega, strogo poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, najrajši z đe'ele, sprejme v svojo trgovino s špecerijskim ;n me-a iim blagom.— F. Kutin, Postojna.
LiUiuj liiiui ima na prodaj
laona opekarna Jaslp Immill v Postojni.
13. kimovca 1919 ob 4 por». v prostorih Kons. društva v Vanganelu.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelništva in nadzorništva.
2.	Potrjenje računov.
3.	Volitev načelništva in nadzorništva. 4m Slučajnosti.
ODBOR.
Opoza ja se na določi'a § 35 z. pr vil.
L*	^
iZLMARHlCS q. m, m
se n-ali^ia rsa Kojtj 13 (Mv^i ? zagrni ca G. Z K:OVITZ & Fijl^) ^
VeMk« Jzbcra srebrnih ia z'a .h to, uha-io/, verižic itJ. g
ri.-JOfi__sscjs .tocr ti
KOCIJA2 se išče. U1. Coroneo 27, skladišče stav--bnejia mateiijala. .	4018
SLADKO oglje v vsaki množini. Ud. Coron-eo 27, skladišče stavbnega materijala.	4019
PRODA se 15 oken in 10 vrat. Franc Kobal, Opčina št. 417.	4003
SLAVICA. Vsakovrstne slovanske knjige kupuj* dr. O. B. Corjmali v Vidmu (Udkie).	3306
UČITELJ poučuje otroke ljudske Šole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Pojasnila: Sv. Ivan Spodnji 628 I.	3973
K.
ZOBOZDRAVNIK v

Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3
BEzMastao izslnaia nI plimnii ia
-6
pop.
m\i
ZOIJE R
z ln brez Čel usti, zlate krone In tudi obrobki
| V1U2M TU3CHfcRi«ffiSi
TRST. ul 30. okt>b;a (ex Gaser.nat 13, li. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.

S Deln. gljv. K 3">, >J).0)3, Rcssr^e K3,3JJ.OjO Centrali: T.: J T
| HatimflBjjinlH-HjJ. Ml
Podružni:e: Dubrovnik, Dunaj, Xot3r, Ljub-J ljana, Metković, Opitiji SpMt, Šlbonlc ZaJar Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v b nč.io strj'ia spiJijela paila
Sproja na
' na hrPnilne knjižice proti t/'jra Ietil n o^.n-^ stini v oancogiro-prjinetu proti JVo htiin >-brestlm T!a odpoved navezane znes n spre-icina po n?ju^odnej5h pobojih, k! se Lnajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Hale v fl3;3.Ti nmitii (inJil3 (iilis Ir/rMiii
Blagajna posluje od 9 do 1J 7ST~

ZCLCS.1 DR m ZL3TH-HE
na veliko izbero sa vdobi
A. PO¥H v Trsta
TRG GARICALDI (BARRiEUA)

J
a w -1
ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Oioichino Rossini štev. 12, vogil ul delle Po^ti. Tehniški v >dja A. Johnsc'.ipr, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmaka. IzJIrinj^ z »I> o rti oolečin. Plombiranja. Umetrl zooje.
mi
PRESTAVE iz slovensko-hrvatskega, itaJijsnske-nemške&a jezika in nsrobe se izvršujejo takoj. tU. Uciire 40 II. vrata 12. Urnik od 14—17.
4dl0
GOSPODIČNA išče gospoda ali gcspico za poučevanje v italijanskem jeziku. Ponudbe pod »Zmožnost« na inš. odd. »Edinosti«.	4009
ODDA se v najem sobica za eno osebo. UL Lu-nitanea 215 III. nadstr.	400S
KROJACNICA Avgust Stular ul. S. Francescc d'Asisi štev. 34, III. Je edina dobroznana kro-lačnica v Trstu.	3367
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst. ul. de!!e Poste 5t. 10. Gorica. Corso št 36 na dvorišču. P 1233
UČITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite. Mesečno 12 lir. Acque-dotto 33. IV. nadstr. levo.	P 711
Vsi oni, kateri »am po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pošijefo denar, naj bla^ovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotlčnega računa. —
D^s 1®. S2ptssRfeFa e. I. ob 9 ^r
se bo vršila v iomaju v hiši šcev. 46
celega posestva, obstoječega iz večje in manjše hiše, gospodarskih poslop j in raznih zemljiš (vnogradi, njive, senožeti, gozdovi in pašniki) v površini kakih 30 oral, Prodajalo se bo vsako zemljišče zas3. Dražbeni pogoji bodo na razpolago na da.i dražba, pred nje začetkom. Ustna pojasnila pri notarju v Sež -ni.
Ker je letna sezona pri koncu
prodajamo z današnjim dnem naslednje blago:
s 20°|.
30%
59°|o popusta.
od izloženih, uradno določenih cen.