Poštnina plačana pri pošti Slovenj Gradec Cena: 2,90 EUR 3 830047 0 1 5500 lil leto: XLII april 2010 številka: 4 Zdravstvo • Lesna dom GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. *e'' NIC ias j o! Gozdarstvo Ptički na drevesih že čivkajo., da bo^ Prijavi se na akcijo na www.ocistimo.si Očistimo Slovenijo • Praznujejo * Ljudje in dogodki • Kultura in jezik * Prgišče zgodovine • Razvedrilo • Spominjamo se jih • EKO kotiček • Koroška grča • Zaključna dela naših diplomantov POMLADANSKA PONUDBA PO UGODNIH CENAH Gozdarstvo EKO kotiček GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. TRGOVINA SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA OSKRBO GOZDARSTVA SLOVENJ GRADEC Cesta na Stibuh 1 telefon in faks: 02/88 21 620 RADLJE OB DRAVI (Dvorec) Koroška cesta 68 telefon in faks: 02/88 71 423 Očistimo Slovenijo Mika Medved, univ. dipl. inž. gozd, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Akcija ..Očistimo Slovenijo" je v času, ko članek nastaja, v polnem teku, 17. april dan D pa tik pred vrati. Ne glede na to, kako se bo sama akcija v soboto iztekla, lahko zapišemo, da je medijsko izredno uspela. Območna enota Zavoda za gozdove v Slovenj Gradcu je k njeni prepoznavnosti na Koroškem pomembno prispevala. V okviru akcije je na Koroškem evidentiranih 110 divjih odlagališč. Lovci lovskega revirja Navrški vrh od leve: Boris Plevnik, Anton Navodnik, Niko Apšner, Alojz Skerlovnik in Lovro Mačic - Lenci (na sliki manjka Juri Pavlin), po končani čistilni akciji PC? Pitna voda Hubert Dolinšek, univ. dipl. inž. gozd. Foto: Darko Dolinšek 23. marca je bil svetovni dan vode. To je bila priložnost, da smo se vprašali, kaj se dogaja z našimi vodami, še posebej, kakšno je stanje naših pitnih voda. Bralce Viharnika bo zanimalo nekaj splošnih podatkov: • čista voda, H20, je sestavljena iz 11,11 % vodika in 88,89 % kisika, • 70 % našega planeta pokriva voda, • 97,93 % je slane vode, • 2,67 % je sladke vode, • 2,062 % sladke vode je vezane v polarnih ledenikih, • samo 0,27 % je pitne vode, ki je teoretično dosegljiva. Slovenija je bogata z vodo, imamo je štirikrat več kot povprečen Evropejec. Tudi Evropa je dokaj bogata s pitno vodo. Na svetu več kot milijarda ljudi sploh nima dostopa do pitne vode, več kot 2,4 milijarde ljudi pa nima zagotovljenega stalnega dostopa do pitne vode. Poraba ustekleničene vode zato hitro narašča. Zanimivo je tudi, da se je svetovna poraba vode v zadnjih treh stoletjih povečala za 35-krat. Samo v minulih sto letih pa se je poraba povečala za šestkrat. Slovenija ima več kot 10.000 izvirov pitne vode. Vsi ugotavljamo, da iz naših pip teče čista pitna voda. Odrasla oseba pri nas porabi povprečno 150 litrov pitne vode na dan, Američani 480 do 800 litrov na dan, povprečna afriška družina pa 22 litrov na dan. Povprečna poraba 150 litrov na dan na osebo se porazdeli takole: • za pitje in kuhanje 4 I, • za telesno nego 10 I, • za kopanje in prhanje 55 I, • za pranje perila 25 I, • za pomivanje posode 8 I, • za izplakovanje stranišč 32 I, • za čiščenje stanovanja 7 I, • za drugo (avto, vrt) 9 I, • skupaj 1501. Pri nas v Sloveniji, kot rečeno, dnevno porabimo v povprečju 150 litrov pitne vode na osebo na dan, od tega za pitje in kuhanje samo tri do štiri litre. Letno v Sloveniji porabimo 600.000 litrov pitne vode na prebivalca oziroma 1.650 litrov na dan, od tega za osebno porabo le 150 litrov. Slovenija se oskrbuje s pitno vodo: • 43 % iz izvirov in studencev, • 54 % iz podtalnice, • 3 % iz površinskih virov. Za oskrbo z zdravo pitno vodo so zelo pomembni gozdovi, saj je pri nas 56 % površine pokrite z gozdom. Poleg tega so gozdovi zelo pomembni za zmanjševanje vpliva toplogrednih plinov. Gozdovi s svojim ekosistemom prečistijo padavinske vode, ki potem pronicajo skozi tla in pritečejo na plan kot čista pitna voda. Pomembno je, da gozdarstvo ne uporablja strupenih snovi pri gospodarjenju z našimi gozdovi. Gozdovi s svojo vseobsegajočo pokritostjo pri nas skrbijo za počasen odtok padavinske vode in preprečujejo odnašanje zemlje. Po močnih nalivih se naše hudourne reke in potoki že v dveh do treh dneh umirijo, voda pa ne vsebuje skoraj nič več naplavin in teče po zelo kratkem času skoraj čista. Pri porabi pitne vode so zanimivi podatki za velemesto Dunaj, ki se s pitno vodo oskrbuje pretežno iz dveh vodovodov izvirne vode. Prvi oskrbovalni vod je bil zgrajen leta 1873, drugi pa 1910. leta. Dolžina je 183 km, od tega je 70 km rova skozi živo skalo. Dunaj porabi povprečno dnevno 390 milijonov litrov pitne vode, v konicah pa do 600 milijonov litrov. Po statistiki za leto 2008 je Dunaj oskrboval z vodo: • vodovod VViener Hochquellenwasserleitung 61,93 milijonov kubičnih metrov ali 43,9 %, • vodovod VViener Hochquellenwasserleitung 75,53 milijonov kubičnih metrov ali 53, 6 %, • drugi viri 3,4 milijona kubičnih metrov ali 2,5 %. Iz povedanega vidimo, kako velike količine pitne vode potrebuje velemesto Dunaj. Preskrba mora biti nemotena in stalna. Za vodozbirno območje skrbijo gozdarji gozdne uprave, ki upravljajo s tem zaščitenim vodozbirnim območjem. Zanimivi so tudi podatki za Ljubljano, Maribor, Slovenj Gradec in za Koroško regijo. Ljubljana je dobila prvi vodovod že 1890. leta. Sedaj ima s širšo okolico 11.000 kilometrov vodovodnega omrežja, ki oskrbuje 325.000 prebivalcev, ki porabijo do 150 litrov pitne vode na dan. Tu so najpomembnejši podzemni vodni viri oz. 39 vodnjakov. Maribor je dobil prvi vodovod 1901. leta. Zanimivo je, da je na otvoritvi prisostvoval tudi cesar Franc Jožef. Sedaj ima mariborski vodovod 1300 kilometrov omrežja, ki poleg mesta Maribor oskrbuje s pitno vodo tudi širšo okolico z 200.000 prebivalci. Slovenjgraški vodovodni sistem ima 265 kilometrov vodovodnega omrežja in oskrbuje s pitno vodo 70 % prebivalcev občine Slovenj Gradec in Mislinja. V letu 2009 je 14.967 prebivalcev porabilo 950.000 kubičnih metrov oz. za gospodinjstvo 698.000 kubičnih metrov pitne vode. Vsa voda prihaja iz podzemnih virov oz. vrtin in je zelo kvalitetna. Koroška regija ima 39 sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo 70 % prebivalcev Koroške oziroma preko 57.000 prebivalcev. Na dan porabijo preko 10.000 kubičnih metrov pitne vode oz. 180 litrov na dan na prebivalca. Tudi za naša gozdnata vodnozbirna območja, ki so zavarovana, še posebej vestno skrbijo naši gozdarji. Vedno znova slišimo in beremo, kako Bistriški Vintgar nad Slovensko Bistrico Falski ribnik nad Šumikom pomembna je voda za naše življenje, še posebej pitna voda. Brez nje na našem planetu ne bi bilo življenja. Človek lahko preživi brez hrane 42 dni, brez vode pa le 5 do 7 dni. Mnoga področja na zemlji trpijo pomanjkanje pitne vode. Libija na primer rešuje problem vode s pogodbo s Črno goro: 1 liter nafte za 1 liter vode. Pri nas smo k sreči še vedno bogati s čisto pitno vodo. Da bi tako ostalo tudi v bodoče, moramo skrbeti vsi. Za ta dragoceni in za življenje nujno potrebni vir se moramo truditi ter omogočiti, da bodo naši zanamci preskrbljeni tako kot mi. Prvi maj in njegov mlaj Lidija Zapečnik Prvi maj, mednarodni praznik dela, simbol solidarnosti, delavstvo praznuje že od leta 1890. Postavljanje mlajev na ta dan in z njim povezani običaji pa žal v Sloveniji že izgubljajo svojo vrednost. Danes se ta dan ne razlikuje dosti od ostalih praznikov, ki nam v veliki meri predstavljajo predvsem to, koliko dni ne bo treba na delo. Lepi spomini segajo kar nekaj let nazaj, ko smo tudi na Centralnem skladišču GG v Šentjanžu, današnji PE Žaga GG, postavljali mlaj za 1. maj. Postavitev mlaja je predstavljala počastitev praznika delavcev in hkrati prijetno druženje. Vrli fantje so se potrudili, da so veliko smreko olupili, da je imel mlaj na vrhu zastavo, pod smrekovino na vrhu pa je bil nanj pritrjen spleten venec, ki je v vetru poplesaval okoli debla. Vsako leto je postavljanje mlaja popestril Pihalni orkester iz Šentjanža, ki je zaigral nekaj lepih melodij. Res lep običaj, ki je izgubil svoj čar. Že res, da dandanes vsi nekam hitimo in nimamo časa, a vendarle bi se bilo treba potruditi in ohraniti take prijetne običaje. Tako kot se spreminjajo časi, se spreminja tudi sporočilo praznika. K sreči ostaja ime še naprej isto, to pa v prihodnosti še naprej zagotavlja pravico, da bomo lahko govorili o delavcih in njihovem delu. .. • 'j ntMiiiin vBjjpt GB Hi Hi p1 15 Viharnikapril2010 Ljudje in dogodki Velikonočni obredi Leopold Korat Cvetna nedelja v Podgorju in na Razborju r^ffj L 'JTPT':-'U fr ■ Ob blagoslovu jedil na veliko soboto se vsako leto zberemo pri Anžiju v Velunji. V veliki kmečki sobi opravimo blagoslov jedil, nato pa posnamemo še fotografijo pred hišo. Ob dvanajstih smo se zbrali pri cerkvi sv. Duha (podružnica sv. Urha v Podgorju). Ker je bilo lepo in toplo vreme smo letos obred blagoslova opravili kar pod lipo ob cerkvi. Veliko je bilo veselja, saj je bilo z nami precej otrok. Ko smo odrasli še poklepetali to in ono, so si otroci izmenjali pisanke. Lepo srečanje je bilo in čudovit dan. Na cvetno nedeljo so mladi in stari nesli k »žegnu« butare in šopke velikonočnega cvetja. Posnetek je iz Šentflorjana v Doliču. Foto: Franc Jurač Leopold Korat S cvetno nedeljo (to je šesta postna nedelja) smo začeli veliki teden. Cvetna nedelja se imenuje tudi »nedelja trpljenja«. Ta dan v vseh katoliških cerkvah beremo in poslušamo »Pasion«, to je Trpljenje Kristusovo. Cvetna nedelja pa se imenuje v spomin na dan, ko je Kristus s svojimi dvanajstimi apostoli šel v »svoje mesto Jeruzalem«. Množice ob poti so ga veselo pozdravljale in mu klicale hozana -pozdravljen. Na žalost so te iste množice že čez teden dni vzklikale: »Proč z njim, križaj ga!« In Pilat, kije bil rimski namestnik v Palestini, da je dal - na veliki petek - skupaj z dvema razbojnikoma križati. Na cvetno nedeljo po vseh krajih naše lepe Slovenije nosijo kristjani k blagoslovu v cerkev zelenje, ki ga zelo različno imenujejo. V naših krajih mu pravimo snop. Včasih je moralo biti v snopu sedem različnih vrst lesa. Snop je moral biti povezan z neparnim številom »rinkov«. Snop je okrašen z najrazličnejšimi barvnimi trakovi in s pušpanom. Zadnja leta je v modi, da kraji (župnije) kar tekmujejo, katera bo imela lepši snop, večji, daljši. Tako smo v Podgorju imeli dolgega 4,5 Razborski fantje z 12,5-metrskim snopom metra. K blagoslovu ga je prinesel Urh Lubej - kdo ga je naredil, še raziskujemo. Na Razborju so najdaljši snop naredili v Velunji. Imel je kar 12,5 metra. Do cerkve sv. Danijela so ga nosili dobro uro, brez pavze. Ob lepem vremenu, prijaznih ljudeh in veliko dobre volje je bil tudi ta trud poplačan. Za spomin so ostale slike in veselo pripovedovanje o velikem snopu in lepi cvetni nedelji. Prvič na Rogli »hors skiiring« Marta Sušeč Foto: Manca Mirnik, Revija o konjih Konjeniško jahalno društvo prijateljev Petre, katerega člani so tudi iz mislinjske občine, so kot organizatorji skupaj s člani Šaleške konjenice na cvetno soboto na Rogli prvič pripravili »hors skiiring«. Tekmovanje je potekalo pod vodstvom Petra Vodiška, ki je vse skupaj tudi strokovno vodil in postavil tekmovalne proge. Tekmovali so še Konjerejsko društvo Dobrna in Slovenska Bistrica ter Šaleška konjenica in člani CCC Legen. Povezovalka je bila ga. Vesna Glinšek, za računalnikom je bila Mateja Tepe, pozdravni govor pa sem imela predsednica društva Marta Sušeč. Zbralo se je 22 jahačev s konji in ravno toliko smučarjev. Skupni seštevek točk obeh tekem, spretnostne in hitrostne, je dal naslednje rezultate: 1. par Viktor Fijavž in konj Ben s smučarjem Miho Roškerjem, 2. par Darko Arlič, konj Goldi in smučar Milan Lamut ter 3. par Nedeljko Novakovič, konj Cveto in smučar Luka Napotnik. Ti so prejeli pokale in praktična darila, tekmovalci, ki so se razvrstili od četrtega do šestega mesta, so prejeli praktične nagrade ter plakete, naslednji trije pa pohorski »šnops« borovničevec in zahvalno plaketo. Po podelitvi nagrad smo se okrepčali s sočnim golažem. Takšnega druženja in tekem si še želimo, zato bomo naslednjo zimo vse skupaj ponovili. Veseli smo sodelovanja z občino Mislinja. j Deževne aprilske dneve so malčki iz otroškega vrtca Dolič svojim staršem in sorodnikom popestrili s prijetnim kulturnim popoldnevom. Foto: Franc Jurač Nogarjevi v Razborci skrbijo za svoj jnlin in ga ohranjajo za spomin na preteklost, ko so njihovi predniki v njem še mleli žito. Foto: Franc Jurač Kr A &• m SBk 'm Gozdarji ZGS OE Slovenj Gradec v akciji proti osam zapredkaricam Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd, d Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Foto: Gorazd Mlinšek Odsek za gojenje in varstvo gozdov in KE Prevalje sta 9. aprila 2010 v prostorih KE Prevalje organizirala delavnico za zaposlene v krajevnih enotah in odsekih OE Slovenj Gradec. Izobraževanje z naslovom „Zapredkarice na Riflovemu vrhu" je potekalo v dveh delih. Pričetek delavnice je bil ob 8.30 uri v sejni sobi Kmetijsko-gozdarske zadruge, zaključili pa smo jo ob 14.30 uri v gozdu na Riflovemu vrhu. Po predavanjih Zapredkarice v Evropi (opis razvoja, razširitev, nevarnosti) - Janko Mikeln, Zapredkarice na Riflovemu vrhu (dosedanja dogajanja) in Načrtovane aktivnosti za obvladovanje zapredkaric na Riflovemu vrhu - Franjo Štern, je terensko delo potekalo v gozdu. Udeležencev ZGS je bilo 20. Na terenu so se jim pridružili trije lastniki gozdov. Revirni gozdar Franjo Štern daje strokovne napotke o lepljenju trakov na poškodovane smreke Po ogledu poškodovanih predelov gozda lepljivih trakov na 1300 smrek (1300 so se gozdarji in gozdarke pod vodstvom trakov) v po zapredkaricah ogroženih Janka Mikelna (vodja KE Prevalje) in Franja predelih gozda. Šterna (revirni gozdar revirja Jamnica) razdelili na pet skupin in izvedli lepljenje -J* | - i j*7 dp*# ki V- jH,.' 1 1 ift, d Gasilci, lastniki gozdov, lovci in drugi krajani na Riflovemu vrhu Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd, O Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Foto: Gorazd Mlinšek Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Prevalje, so 10. aprila 2010 organizirali delovno akcijo lepljenja lepljivih trakov na smreke v po zapredkaricah ogroženemu predelu Riflovega vrha pri Prevaljah. Vabilu seje odzvalo 51 prostovoljcev: 37 gasilcev Mežiške doline, lovci Lovske družine Jamnica, krajani Leš, Prevalj in Raven na Koroškem. Med njimi so bili tudi lastniki gozdov. Akcijo sta vodila Janko Mikeln (vodja KE Prevalje) in Milan Poročnik (revirni gozdar revirja Uršlja gora). Ta dan so oblepili 3250 dreves. Skupaj je bilo do 12. aprila 2010 oblepljenih 5780 dreves. V najkrajšem času bo potrebno prelepiti še 1220 dreves (planirana količina). Lepljivi trakovi bodo oplojenim samicam os zapredkaric preprečili dostop do vej in iglic, na katere bi izlegle jajčeca. Iz jajčec se razvijejo gosenice, ki se hranijo z Udeleženci akcije so se zbrali pred gasilskim domom na Prevaljah Akcije so se udeležili tudi gasilci Mežiške doline iglicami. Zaradi poškodb krošenj smreke fiziološko opešajo. Po končani akciji so se udeleženci okrepčali z golažem v gasilskem domu na Prevaljah. Plačilo za malico je prispevala občina Prevalje. Hvala! Po končani akciji so se udeleženci razšli v upanju, da zapredkarice vendarle ne bodo ogolile Riflovega vrha. it f Kmetijsko-gozdarska zadruga lansko leto zaključila s pozitivnim rezultatom Mirko Tovšak, oec. V mesecu marcu navadno poslovni subjekti pripravljajo dokončna poročila o svojem poslovanju za preteklo leto. Tudi v zadružništvu je tako, čeprav za zadruge veljajo nekatera specifična določila o ugotavljanju poslovnega uspeha. Vsekakor pa morajo tudi zadruge vsaki dve leti opraviti revizijo svojega poslovanja in o ugotovitvah revizorja poročati na zborih zadružnikov. Direktorica Zadruge Danica Ramšak je z doseženimi rezultati v preteklem letu zadovoljna Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga je kljub vsesplošni gospodarski in finančni krizi leto 2009 končala s pozitivnim finančnim izidom. Ugotovljeni dobiček v višini 51.368 evrov res ni visok, vendar pa so v zadrugi zadovoljni, da so uspeli kljub vsem gospodarskim težavam poslovati pozitivno. Direktorica zadruge ga. Danica Ramšak ugotavlja, da je znižanje poslovnih prihodkov za 13 % v primerjavi z letom poprej v največji meri posledica znižanja cen trgovskega blaga pa tudi odkupnih cen kmetijskih proizvodov, medtem ko se fizični obseg poslovanja ni bistveno zmanjšal. Najbolj občutno znižanje poslovnih prihodkov je bilo pri odkupu hlodovine, kjer je bil odkup količinsko nižji za dobrih 5 %. Odkup mleka, ki predstavlja tudi glavnino odkupljenih kmetijskih proizvodov, je ostal skorajda na višini leta 2008. Pretežni del odkupljenih količin mleka Zadruga usmerja v zadružno mlekarno Celeia Arja vas, ki je skupaj z nekaterimi zadrugami iz celjskega in savinjskega območja postala tudi največja lastnica. Tako je bilo odkupljeno kar za 30,8 milijona litrov surovega mleka pri 420 kmetijskih proizvajalcih, manj pa je bilo odkupljene živine za klanje in nadaljnjo prirejo. Letos zaključuje štiriletni mandat dosedanji predsednik zadruge Matjaž Krevh Zadružniki na letošnjem srečanju mlekarjev v Podgorju Z otvoritve posodobljene trgovine v Vuzenici Kot nam je povedala direktorica v lanskem letu, z investicijami niso pretiravali, ker so se že lani začeli pripravljati na gradnjo novega kmetijskega centra v Starem trgu. Kljub temu so tudi lani izpeljali nekaj investicijskih naložb, predvsem so bile to obnova trgovine v Vuhredu, obnova strehe na poslovni stavbi področne zadruge Dravograd in plinifikacija v Zadružnem domu v Kotljah. V mesecu aprilu se bodo zadružniki sestali na rednih letnih zborih kmetov. Ker letos mineva štiriletno obdobje od imenovanja novega vodstva in organov upravljanja Zadruge, bodo izpeljali tudi nove volitve. Vsekakor pa bo na zborih kmetov posredovano tudi revizijsko poročilo skupaj z obravnavo poslovnih rezultatov. Zdravstvo J Svetovni dan vod - 22. marec Mag. Matej Ivartnik, dipl. san. inž. Zavod za zdravstveno varstvo Ravne 22. marca obeležujemo svetovni dan vod. Pobuda za mednarodni dan vod je bila podana leta 1992 na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju (UNCED), Generalna skupščina Združenih narodov je na pobudo odgovorila s sklepom, da bo 22 marec 1993 prvi svetovni dan vod. Letos želimo ob svetovnem dnevu vod poudariti, da čista voda pomeni življenje in da so tudi naša življenja odvisna od tega, na kakšen način varujemo vode. V razvitem svetu imamo srečo, da govorimo o odvisnosti kakovosti življenja, marsikje pa ima prejšnja poved precej bolj neposreden pomen. Zaradi bolezni, ki se prenašajo z vodo, na svetu vsako leto umre 1,5 milijona otrok. energije, namakanje), tega običajno ne storimo. Zaradi pomanjkanja predpisov in virov je v državah v razvoju približno 80 % odpada v okolje izpuščeno brez predhodne obdelave. Rastoča populacija in industrializacija prispevata nove vire onesnaženja, po drugi strani pa tudi povečujeta potrebe po čisti vodi. Čeprav so v igri zdravje ljudi in okolja, zaloge vode za pitje in pridelavo hrane, tako za sedanjost kot za prihodnost, onesnaževanje vode le redko najde prostor med nujnimi temami. Ravno zaradi tega je bila izbrana za svetovni dan vod 2010 tema »Čista voda za zdrav svet«. Aktivnosti kampanje 22. marca 2010 so bile usmerjene v dvig dojemanja pomena kakovosti vode v politiki, tako da so bile teme o kakovosti vode uvrščene ob bok temam o količinah vode. V današnjem času že dobro vemo, da je čiščenje vodnih teles precej dražje kot ukrepi varovanja pred onesnaženjem. Priprava pitne vode iz onesnažene vode pa Koordinator aktivnosti ob svetovnem dnevu voda 2010 je UNEP (Program Združenih narodov za okolje). Cilja letošnje kampanje sta: - dvigniti zavedanje glede vzdrževanja zdravega ekosistema in blaginje ljudi z usmerjanjem pozornosti na nove izzive pri zagotavljanju ustrezne kakovosti in gospodarjenju z vodami nasploh; - izboljšanje kakovosti vode preko spodbujanja vlad, organizacij, skupnosti in posameznikov po svetu za aktivno sodelovanje v aktivnostih za zagotavljanje ustrezne kakovosti vode (preprečevanje onesnaženja, čiščenje, revitalizacija). Vsako leto na svetu proizvedemo 1500 kubičnih kilometrov odpadne vode. Čeprav bi odpadke in odpadno vodo lahko učinkovito ponovno uporabili (pridobivanje ni samo dražja od uporabe naravno čiste vode, ampak tudi nikoli ne doseže enake kakovosti. Kljub temu je onesnaževanje vode še vedno precej razširjeno, predvsem tam, kjer potencialnim onesnaževalcem ni potrebno razmišljati o stroških čiščenja okolja in okoljskih vod. Stanje na Koroškem Na Koroškem imamo srečo, da je na razpolago precej vode. Številna zajetja in zaloge podtalnice nudijo primerne zaloge vode, ki jo lahko uporabljamo za pitje. Kemijskega onesnaženja vode pri nas skoraj ni zaznati, je pa pitna voda občasno mikrobiološko onesnažena. Pitna voda iz večjih javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki so na vplive iz okolja manj občutljivi in na katerih je zagotovljenih več varovalnih mehanizmov, je navadno primerne kakovosti, precej bolj pa kakovost niha pri individualnih sistemih. V letu 2009 smo mikrobiološko onesnaženje zaznali pri manj kot 10 % vzorcev vode iz javnih sistemov in pri več kot polovici vzorcev iz individualne vodooskrbe. Aktivnosti ZZV Ravne Ob svetovnem dnevu vod je Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Osnovni šoli F. G. Prevalje učencem 6. razredov predstavil pomen pitne vode, njeno pot od zajetja do pipe in ukrepe, ki jih je potrebno izvajati, da je na pipi zagotovljena ustrezna kakovost vode. Poudarek je bil na pomenu pitja vode iz pipe ter porabi pitne vode in hkrati energije za pripravo ustekleničene vode. Zavedati bi se morali, da je pitna voda, ki priteče iz pipe, sveža, bogata s kisikom, voda iz plastenke pa je postana in ujeta v embalažo. Vir: http://www.unwater.org/worldwaterday Svetovni dan zdravja, 7. april 2010 Zavod za zdravstveno varstvo Ravne Oddelek za promocijo zdravja in zdravstveno vzgojo 1000 mest, 1000 življenj Zdravje v mestih šteje IOOOCITIES IOOOLIVES URMN HEALTH »AT TE RS WORL0 HEALTH 0AY 3010 World Health Organization 7. aprila smo obeležili svetovni dan zdravja. Letošnja kampanja je potekala pod sloganom »1000 mest, 1000 življenj -zdravje v mestih šteje« in je opozorila na dejavnike, ki vplivajo na zdravje ljudi, posebej je izpostavila urbane probleme bivanja in življenja v mestih. Na Koroškem so se odvijale različne aktivnosti, osrednji dogodki pa so bili v koroškem zdravem mestu - Slovenj Gradcu. Tam je med drugim potekal prihod eko karavane in Tek za zdravje. Različne aktivnosti so potekale tudi v šolah in v vrtcih po vsej Koroški. Zavod za zdravstveno varstvo Ravne je vsem vzgojno izobraževalnim institucijam posredoval poslanico, priključil seje aktivnostim zdravega mesta, svoje aktivnosti pa je združil z akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ko se bodo predstavniki Zavoda kot prostovoljci pridružili lokalnim zbirnim mestom. Na Koroškem je potekalo tudi tradicionalno srečanje zavodov s področja osnovnega zdravstva Koroške, kjer je bila v ospredju tema letošnjega svetovnega dneva zdravja, beseda pa je tekla tudi o zmanjševanju neenakosti v zdravju. Zgodovina in pomen svetovnega dneva zdravja Svetovni dan zdravja obeležujemo 7. aprila, na dan ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). SZO je vodilna globalna organizacija na področju zdravja, ki vsako leto izpostavi ključen globalni zdravstveni problem in organizira mednarodne, regionalne in lokalne dogodke na ta dan, aktivnosti na to temo pa potekajo tudi preko celotnega leta. Namen vsakoletne kampanje je izpostaviti javno zdravstveno problematiko, ki je v določenem obdobju najbolj pereča in potrebna najširše pozornosti. Tokrat opozarja na dejavnike, ki vplivajo na zdravje ljudi. Z letošnjo kampanjo smo želeli usklajeno pristopiti k reševanju urbanih problemov bivanja in življenja v mestih na osnovi strategij in smernic SZO ter Ministrstva za zdravje Republike Slovenije. V mestih živi vse več ljudi Leta 2007 je v urbanih naseljih živelo že 50 % prebivalcev tega sveta, delež pa se bo do leta 2030 povečal na 60 % in do leta 2050 na kar 70 % svetovne populacije. V mestih že živi prek 3 milijarde ljudi. Zaradi tolikšnega števila ljudi, ki živijo v mestih, se povečuje pomen dejavnikov, ki v urbanih naseljih vplivajo na zdravje ljudi. Dejavniki, ki vplivajo na zdravje ljudi, so izven zdravstvenega sektorja. Socialne determinante zdravja, ki so posledica urbanizacije, lahko imajo tako pozitivne kot negativne učinke na zdravje. Te determinante med drugim zajemajo vpliv lokalne samouprave, dostopnost šolanja, razporeditev prihodkov pa tudi ustreznost infrastrukture in ne nazadnje dostopnost do socialnih in zdravstvenih storitev. Našteti dejavniki pa tudi številni drugi dejavniki vplivajo na obolevnost in umrljivost zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ali sladkorna bolezen. Prav tako vplivajo na obolevnost in umrljivost zaradi duševnih motenj, nasilja, prometnih nesreč in nalezljivih bolezni, kakršni sta med drugim HIV/AIDS ali tuberkuloza. Kampanja 1000 mest, 1000 življenj se obrača na vsa mesta sveta, da za en dan v tednu med 7. in 11. aprilom 2010 odprejo ulice in s tem promovirajo telesne aktivnosti in zdravje. Zdravje je naša skupna pravica in odgovornost Zdravje je skupna odgovornost nas samih, civilne družbe in države. Da bi zaščitili zdravje današnjih in jutrišnjih rodov, je treba spodbujati sodelovanje posameznikov, civilne družbe in lokalnih skupnosti. Sodelovanje različnih sektorjev učinkoviteje zagotovi trajnostne rezultate na področju zdravja. Pred kakšne izzive nas postavlja urbano okolje? • Urbano okolje praviloma zmanjša telesno dejavnost (prenaseljenost, motoriziranost, onesnažen zrak, pomanjkanje javnih in športnih površin). • V urbanih naseljih se praviloma poveča uživanje nezdrave hrane (energijsko koncentrirana, prehransko manjvredna hrana z velikim deležem maščob, sladkorja in soli). • Uporaba tobačnih izdelkov je pogosto večja kot na podeželju zaradi večje dostopnosti tobačnih izdelkov in marketinških aktivnosti tobačne industrije. • Promet pomembno vpliva na zdravje v urbanih naseljih zaradi prometnih nesreč, onesnaževanja zraka, hrupa, spodbujanja telesne nedejavnosti in podnebnih sprememb. • Pogostost in intenzivnost nasilja sta tesno povezani z ekonomskimi in socialnimi neenakostmi. Problem neaktivnosti prebivalcev mest: ■ v Evropski uniji 2/3 oseb, starejših od 15 let, ni telesno aktivnih v priporočljivi meri, ■ manj kot 1/3 šolskih otrok pozna napotke o telesni aktivnosti, ■ telesna neaktivnost poveča tveganje za številne kronične bolezni, kot so srčno-žilna obolenja, sladkorna bolezen in rak, ■ prekomerna telesna teža je v državah Evropske unije problem 30-80 % odraslih oseb; približno 20 % otrok je pretežkih in 1/3 od teh je debelih, telesna neaktivnost je v Evropski uniji vzrok za okoli 600.000 smrti letno, ■ ekonomske posledice telesne neaktivnosti so se neposredno ■ pokazale v zdravstvu, prav tako pa tudi pri izpadu z dela zaradi bolezni, pri bolezenski nezmožnosti za delo in prezgodnji smrti. Spodbujajmo aktivnosti: hodimo na sprehode, pojdimo peš v trgovino, uporabljajmo kolesa, ... Ob svetovnem dnevu zdravja bi radi spomnili tudi na akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Tudi naš Zavod je pritegnila velikopoteznost akcije, del katere želimo biti tudi sami, saj so tudi sicer naša prizadevanja, kot regionalne inštitucije za Koroško na področju javnega zdravja, usmerjena v aktivnosti za zdravo okolje in po svojih močeh skušamo vplivati na osveščenost ljudi in izvajanje ukrepov, ki koristijo človekovemu zdravju in okolju. Zato smo bili 17. aprila na najbližjem lokalnem zbirnem mestu za prostovoljce v tej akciji tudi mi - predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne. Tako smo koristno pristopili k akciji, hkrati pa na primeren način počastili dan zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila. Vir: Povzeto po Slovenski mreži zdravih mest - Nacionalni koordinator za Republiko Slovenijo, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Slovenija je naš dom. Očistimo jo! Prijavi se na akcijo na www.ocistimo.si ”, *p*tt*N€ »OMOČISTIU 'A“° ^tO SVOJI« VJM50M. 17 AHIIU SE iOHOMUlHO u»mu POMAGAJ POLEPŠATI SLOVENIJO Praznujejo Jurij Novak dopolnil 101 leto življenja Leopold Korat Lani je imel sto let, letos pa je šla 101-letnica bolj tiho mimo. V četrtek, 8. aprila, je Jurij Novak z Razborja 1 dopolnil 101. letnico življenja. Starost pač naredi svoje, čeprav je Jurij še miselno precej dober. Ob povabilu na kosilo smo še skupaj spili kavico in spregovorili nekaj besed o zdravju in sreči. Sam pa pravi, da ima že vsega dovolj. Ob vstopu v 102. leto mu želimo mirnega in prijetnega bivanja v Rdeški bajti, kjer je že dolga leta zadovoljen s svojo družino. Z vsemi sosedi je prijatelj in tako mu življenje teče brez večjih stresov, ki jih dnevno doživlja sodobni človek. Jurij, Bog vas živi! Jurij Novak (drugi z desne) med svojimi Franc Pogorevčnik -80 let Šale ga držijo pokonci Slavko Sušeč Pred 80 leti, 23. marca, se je na kmetiji Pogorevčnik v Šmiklavžu prismejal na svet Franc, četrti otrok Ferda in Štefanije. Pridružil se je bratu Jožetu in sestrama Tončki in Tilčki. Med vojno je bila njihova kmetija partizanska hiša pri Tinki in Tonki. Spominja se vojnih doživetij, eno izmed teh je, ko je za las ušel smrti. Kot 15- letnik, leta 1945, je s sosedoma Edom in Fikanom Golobom našel granato in odločili so se, da jo razstrelijo. Tedaj je prišel sosed, starejši mož, in prosil Franca, naj ga obrije. Čeprav nerad, je šel z njim in ko ga je obril, je hitro stekel k prijateljema, ki sta imela granato. Ko je prišel kakšnih dvesto metrov blizu, je granato razneslo. Edo in Fika sta bila takoj mrtva, Franc pa je ostal živ. Kasneje se je zaposlil v Elektru Slovenj Gradec, kjer je delal na terenu. Njegovo območje so bile Sele in Ravne. Svoje delo Družina Pogorevčnik: Franc, hči Ljuba, žena Slavica in sin Dušan je imel rad, saj je bil nenehno v stiku z ljudmi in ker se je vedno šalil, so ga imeli radi. Od 18. leta dalje je bil lovec pri lovski družini Golavabuka. 12. novembra 1960 je rekel svoj »da« Slavici Vitko iz Podgorja. Na Štibuhu v Slovenj Gradcu sta si zgradila hišo, ki je postala dom za njuno družino. »Čez 20 let bom star 100 let,« pravi Franc. »Pa boste dočakali?« »Bom. Tako za hec jih bom dočakal.« Naš Jože praznuje 70 let Irma M. Zajc Naš Jože, po domače Jezernik, z Libeliške gore je praznoval 70 let svojega življenja. A vendar to ni bilo navadno praznovanje Ves čas nam je dopovedoval, da on ne bo delal nekega pompa okrog svoje obletnice. Dobro, ne boš ga delal ti, ga bomo naredili pa mi, smo mu v mislih odgovarjali otroci, staknili glave in v veliki tajnosti pričeli s pripravami. Na vabila vsem povabljenim smo tudi zabeležili, da je praznovanje tajnost, in vesela sem, da so vsi povabljeni to upoštevali. Našli smo kraj dogajanja, Gasilski dom v Libeličah. Rojstni dan je dejansko praznoval 15. marca, god na jožefovo, presenečenje zanj pa smo pripravljali 20. marca. Držali smo se zaobljube, da ga na dneve njegovih jubilejev ne bomo obiskali, čeprav mi ob njegovi misli, da smo ga popolnoma pozabili, niti slučajno ni bilo vseeno. Baje je na jožefovo zvečer ženi dejal: »No, pa je vse za mano, 70 je šlo mimo ...« Mama gaje potolažila, da bomo verjetno otroci prišli na obisk v soboto ali v nedeljo, ker prej pač nimamo časa. Le kako ga zvabiti v Gasilski dom v soboto popoldan? »Pogruntali« smo, da bo najboljša varianta povabilo na vaško igro, kar je tudi sprejel. Torej bodo na igro prišli skupaj Jože, mama in brat Damjan. Mi smo v Gasilskem domu vse pripravili, sprejemali goste, jih posadili in nestrpno pričakovali določeno uro za »pričetek igre«. Vsa nestrpna sem morala vmes poklicati Damjana in mu sporočiti, naj malo zavlačuje, ker še ni vseh povabljencev. Tudi to seje uredilo, bili smo pripravljeni. Po stopnicah so naši trije že prihajali, odprli vrata ... in Jože je onemel. Kaj, kako, kdo? Zakaj niso stoli postavljeni kot na igri? Zakaj sedi na levi strani vsa mamina »žlahta« in na desni vsa njegova? Njegove misli z vprašanji smo pretrgali s pozdravno pesmijo KoLkor kapljic, tol'ko let... Uspelo je, presenečenje je uspelo, hvala bogu. Sledila so voščila, pogovori, objemi in naš Jože še vedno ni dojel, da je vse to res. Po končani večerji je sledilo še glasbeno presenečenje, saj so ga prišli pozdravit harmonikarji Šempetrskega šopka, kjer igra tudi Damjan. Sledil je solo ples, Jože je zaplesal z ženo. Ob pogledu naju se mi je naredil cmok v ustih, iz kotičkov oči so pričele siliti solze. Le zakaj? Ker sem srečna, ker ju še imam, ker ju spoštujem, imam neizmerno rada in ker se zelo rada vračam domov. Dobro sta odplesala, moram priznati, a njuna mimika teles je nakazovala, da sta utrujena od nenehnega dela na kmetiji in seveda tudi od sedmih križev, ki jih nosita že oba. Upam, da ju bom lahko še mnogo let opazovala pri plesu. Naslednji dan se je Jože nenehno spraševal, kako smo ga lahko pretentali na tak način in le zakaj ni nič posumil. Ja, Jože, vsega v življenju pa le ne moreš predvideti, kajne? Prav tako ga je mučila misel, da si vsega tega ni zaslužil. Mnenje nas treh, Evgena, Damjana in mene je, da si je naš ata Jože to zaslužil, saj je on tudi nam pomagal, ko smo ga potrebovali in nam pomaga še zdaj po svojih najboljših močeh. Meni pomeni beseda dom ogromno, če te pa na domu pričakajo starši s stiskom rok, objemom in lepo besedo, je vredno, da otroci to poplačamo vsaj z majhno pozornostjo, kot je bila na primer »igra v Libeličah«, prirejena za Jožeta. Z leve: Damjan, Jože, Angela Maurel in Irma Melita Zajc 1 Praznujejo Kultura in jezik MARIJA PETROVIH (1908-1979) Predlagaj sestanek mi še na tem svetu, predlagaj sestanek mi v dvajsetem veku. Brez tvoje ljubezni živeti ne znam. Ozri se in spomni, pokliči me sam! Predlagaj sestanek mi v mestecu juga, kjer z gričev sosednih je veter vijugal, kjer v barvnih odtenkih je morje bučalo, kjer gluhe ljubezni srce ni poznalo. Pomisli, kako sva skrivaj se dobila, ko prvikrat v dvoje okrog sva hodila, kraj stisnjenih hiš, vzdolž uličic centra, kjer so govorili z neruskim akcentom. Pejsaži bili so res revščina sama, a pomniš, celo na smetišču je krama, steklenke in škatle, med bleskom občasnim, sanjarila zdelo se je o prekrasnem. Steza se je vila nad breznom vse više... Mar v tebi poljub ta nebeški živi še? Ne vem več za datum, a vem, od takrat si zame preprosto kot luč in kot zrak. Naj krožijo leta po poti obratni in srečala bom te na cesti granatni... Predlagaj sestanek na Zemlji, pri nas, v toplini, ki v srcu jo skrivaš ves čas. Drug drugemu znova naproti zletiva, dokler svet še zreva, dokler sva še živa, dokler ne umreva. Skoz solze te slane rotim in naprošam: Predlagaj sestanek/ Predlagaj sestanek: četudi le hipni, na trgu živahnem, v jesenski nevihti, brez tebe umiram, kričim po rešitvi... Vsaj ob smrtni mi uri ob zadnjih rečeh, predlagaj sestanek pri sinjih očeh! Kultura in jezik l\la Treski -javno branje poezije Milena J. Cigler Organizacija UNESCO je leta 1999 21. marec razglasila za svetovni dan poezije. Namen tega praznika je vzpodbujanje branja, pisanja, objavljanja in poučevanja poezije po vsem svetu. Veliki pesniki kot Tagore, Neruda, Cesaire so spodbujali multidisciplinarna sredstva, da bi naredili poezijo bolj dostopno in učinkovito. Raznolikost poezije je tudi ena oblika dialoga. Odkrije nam, da vsi posamezniki, kjer koli na svetu, delimo ista vprašanja in občutke. Pesniki so se od nekdaj radi igrali z besedami. Pesnik je vrtnar besed. Zato ni mogoče zajeti vsega bogastva in širine pesniških oblik. Obstajajo pesniške oblike, ki spričo svoje igrivosti utegnejo vzpodbuditi otroke in mladostnike, da se bodo sami igrali z besedami ter iz kaotičnega materiala vsakdanje govorice izklesali formo pesniškega jezika. Naše jezikoslovje trenutno pozna sto štirideset in več pesniških oblik. Samo verzificiranje zgolj zaradi formalnih učinkov malokomu zadostuje. Zato pravimo, da pesniki morajo občutiti »božansko iskro«, da ima pesem duha. Seveda pa tudi sama božanska iskra ali navdih ne zadostujeta, Anči Perklič Anka Plevnik Dušan Krebel Slovenija je naš dom. Očistimo jo! Prijavi se na akcijo na www.ocistimo.sj 17 W o l/I O 00 m rsj > d) >u c ra I I fl3 'E st- rti JI fl3 > S “D 3 > O i/> H5 C fO c a; ST o a Lf> LLI 0) > >17? (D cc m MANJ POMEM- BEN MOJZE- SOV BRAT SKRAJNI DEL OTOKA RRNST THAL- MANN YRJGHT e 2002 BY 8U0 VVOOO 1900 1910 1970 1930 1940 1950 YFAR 19/0 1980 1990 7000 Dolar je v obdobju od leta 1990 do leta 2000 izgubil preko 90% svoje vrednosti. Korak za korakom ljudje gradimo svoje sanje. Uresničujemo jih in verjamemo, da to počnemo za vse življenje. Brez zavarovanja je vse kot list v vetru ZAVAROVALNICA MARIBOR Llonsered CS 2234 S Kompaktna motorna žaga za upor-ki tudi pri lažjih delih z abnikc, ki tudi pri lažjih delih zahtevajo najboljše. Okolju prijazna motorna Clean Povcr in SpinStart zagon. 14,4 cm'; 1,1 kVV / 1,7 KM; dolžina meča 18 cm. namesto 249,-1 € ulticor CS 2159 Robustna in lahka vsestranska motorna ta profesionalno delogotdnih delav-in kmetovalcev. Ma[ totorja, vtmeten u GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA OSKRBO GOZDARSTVA SLOVENJ GRADEC Cesta na Stibuh 1 telefon in faks: 02/88 21 620 RADLJE OB DRAVI (Dvorec) Koroška cesta 68 telefon in faks: 02/88 71 423 LESNI CENTER STAJERLES LEVEC telefon: 03 425 75 74 o obilje 'agneeijev nlinjals kompen-t at or jem in SpinStart. 59.0 cm‘; 10/4,1 kW/KM;dolžina meča 45 cm. 626,- € namesto 670,- C GC 2032 Zmogljiva profesionalna motorna kosa r. magnetijevim ohišjem in kromiranim valjem. Polavtomatska kosilna glava in not ta travo ta vse vrste trdoti ve vegetacije ter hoinjo v vinogradu. 31 cm', 6,0 kg. 299,-€ namesto 340,- f BC2043 Robustna profesionalna motorna tjih pogojih. Opremljena s polavtomatsko kosilno T45 glavo in nožem Muhi ta kofnjo trdožive goščave. Vj 41, trn'. 7,2 kg. 419,- € namesto 460,- ( BP 2052 Nahrhtna motorna kosa primerna /a košnjo strmih Udobne naramnite in protivibracijsko vpelje •orja omogočajo dolgo ■'n neutrudno delo. 50,2 cm‘; 11,5 kg 519,- € namesto 540,- C GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. Izdaja: Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d. d. Vorančev trg 1, 2380 Slovenj Gradec telefon: 02 88 39 480 faks: 02 88 42 684 e-mail: viharnik@gg-sg.si Direktor: Silvo Pritržnik Glavna in odgovorna urednica: Ida Robnik Uredniški odbor: Ida Robnik, Brane Širnik, Gorazd Mlinšek, Jože Potočnik, Marta Krejan, Franc Jurač Lektorica: Marta Krejan, prof. Naslovnica: Učenci OŠ Mislinja Oblikovanje in grafična priprava: Unigraf - Igor Senekovič, s. p., Prevalje Tisk: ZIP center, d.o.o.. Ravne na Koroškem Na podlagi mnenja ministrstva za informiranje z dne 30.1.1992 je Viharnik proizvod informativnega značaja (tč tarifne številke 3). Viharnikapril2010 g*:* T Tempirana bomba v koroških gozdovih Ida Robnik 1 Pod tem naslovom so gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije povabili novinarje slovenskih medijev in predstavili načrte in ukrepe za zatiranje in razmnoževanje ose zapredkarica dne 25. marca 2010 na Prevaljah. Novinarji so si aktivnosti lepljenja trakov na smrekova debla, ki so jih izvajali člani družine Dretnik, po domače Rifl, in člani gasilskega društva Prevalje, lahko ogledali tudi na terenu. O veliki nevarnosti razvoja os zapredkaric, ki ogrožajo območje Riflovega vrha nad Prevaljami, so od lanskoletne zaznave in ugotovitev stanja gozdarji kompleksno proučili problem in skupaj z drugimi strokovnimi institucijami pripravili postopke in ukrepe za učinkovit nadzor nad množitvijo zapredkaric ter širjenjem namnožitve, za zmanjšanje poškodb po zapredkaricah ter ukrepe za obvladovanje smrekovih podlubnikov. Med te, ki jih trenutno izvajajo, sodijo: spremljanje razvojnega ciklusa ose zapredkarice, zatiralni ukrepi, stalni nadzor (tudi možnosti namnožitve podlubnikov) ter gradnja gozdnih vlak za eventualni nujni posek in spravilo ogroženega drevja. Pri nadzorovanju uspešno načrtovanih zatiralnih ukrepov sta vključena Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire Ljubljana, ter Poročevalsko, prognostično-diagnostična služba na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Za izvedbo zatiralnih varstvenih del na napadem območju so odgovorni lastniki gozdov, za izvedbo preprečevalnih del za namnožitev podlubnikov pa Zavod za gozdove Slovenije. V izvajanje načrtovanih zatiralnih del so poleg predstavnikov Zavoda za gozdove Slovenije vključeni še predstavniki lokalne skupnosti ter lokalna enota Uprave za zaščito in reševanje RS ■I f, " Z leve: Jože Lesnik -ZGS, Jani Mikeln - ZGS OE Slovenj Gradec, Branko Gradišnik -ZGS OE Slovenj Gradec, Jošt Jakša -direktor ZGS, Branko Dervodel -predstavnik Uprave RS za zaščito in reševanje so novinarjem predstavili problem os zapredkaric. Ličinke ose zapredkarice I | Janko Mikeln, vodja KE Prevalje, ZGS, Območna enota Slovenj Gradec, je zalepil trak za preprečevanje prehoda os zapredkaric, ki po deblu drevesa. Pogovor z lastnikom gozda Albinom Dretnikom; z leve: Jože Lesnik, Jošt Jakša, Albin Dretnik in Gorazd Mlinšek Gorazd Mlinšek, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, ZGS, OE Slovenj Gradec, strokovno nadzoruje lepljenje trakov. Albin Dretnik in njegova hčerka nameščata lepljivi trak, ki bo zaustavil oso zapredkarico. Novinarji slovenskih