PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 183 (8276) TRST, petek, '4. avgusta 1972 primorski DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni _____________»Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SOCIALIST? SO DOSEGLI ZVIŠANJE MINIMALNIH^ POKOJNIN NA 53.000 IM Vlada v senatu dvakrat v manjšini med glasovanjem o pokojninskem zakonu Zakon bodo v prvotni obliki ponovno predstavili v poslanski zbornici - Številni politični komentarji -----... . . i spo-n,p"* 5 sindikati, za razgovor z cj , Sr®dno prizadetimi upokojen-'*rri*d *ara<*' tega tudi za enega 5I0l | klenov dolgoročne verige O reforme pokojninskega 'Zdel i* °a osnovi načel, ki jih je lit) | znani socialistični sindikati (j11. eden izmed ministrov pt, ® ° v vladah levega centra, Tolt *i Pteminuli Brodolini. p»u ra* Pa 9re za darilce, za dobfnif 'sfRn' odnos, skratka za Pih J|ptnost desničarskih politič-tli{,n|L>lroliiii,,,,lll||||n||||||||||||I|||||||||IIIIII,IIIMIIIIIII,,ll,,,,,|,,,,,,,,,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui,,,,l,,,,liiiiiniiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimMinnunniniiniimiiiiiiMiiiiimiiH>miiMmmiiiimiimnni..i.... Senat ZDA zahteva umik čet iz Indokine jjbtpuJI^GTON, 3 _ Nixonova *‘vria v P°'‘tika v Indokini je do-teC: „ arr>eriškem senatu nov uda-•"a, ,. Datorji so izglasovali amand-** Vth Pre v zameno za odložitev veljavnosti dopolnilne pogodbe na konec leta. Uslužbenci so takoj povedali, da tega pogoja nikakor ne morejo sprejeti. Dopolnilna pogodba je namreč zapadla 30. junija, nova pa naj velja od 1. julija dalje, ne glede na rok podpisa in torej zaključka pogajanj. Glede tega so tudi pristajali na odložitev do konca leta, a le pod pogojem, da se »enkratni predujem* spremeni v »mesečni predujem*. Seveda bi »mesečni predujem* v tem primeru bil sorazmerno manjši. Na včerajšnjem sestanku so predstavniki uprave ACEGAT pristali na načelo »mesečnega predujma* in ponudili rahel povišek v primerjavi z vsoto, ki so jo nameravali izplačati, čeprav le «enkratno» (razdeljeno na osem mesecev). Pač pa niso predstavniki uprave ponovili, da je ponujeni predujem »čist* (se pravi brez odbitkov), kar bi dejansko zadovo ljilo tudi uslužbence. Zato ostaja vprašanje trenutno še odprto, so pa nasprotujoča si stališča že tako blizu, da lahko govorimo o delnem sporazumu. Obšli so namreč vprašanje veljavnosti dopolnilne pogodbe s ponudbo, naj ostane prejšnji datum (1. julij), do sklepa dopolnilne pogodbe pa bi podjetje izplačevalo predujem na bodoče poviške. Kdaj pa se bodo pogajali za dopolnilno pogodbo? Uprava podjetja je predlagala, naj bi to vprašanje odložili do sklepa vsedržavne delovne pogodbe, ki jo je krajevni sporazum le dopolnjeval. To načelo naj bi sindikalisti sprejeli. Vsekakor so to le ponudbe uprave ACEGAT, o katerih bodo sindikalna vodstva sklepala danes popoldne ob 15. uri. Zatem bodo sklicali sindikalno skupščino vseh uslužbencev, ld edina lahko prekliče «stavko nadur*, zaradi katere je bil mestni javni promet okrnjen ves ta čas. Če bo tudi sindikalnih vodstev (in če bo uprava ACEGAT pristala na manjši popravek zneska predujmov) bo ACEG AT lahko obnovila vse avtobusne proge že v ponedeljek. Deželni odbornik B. Giust obiskal kulturno središče v vili Manin pri Passarianu Pred nekaj dnevi je začelo delovati v svetovno znani vili Manin pri Passarianu deželno središče za popis in katalogiranje kulturne in naravne imovine Furlanije Julijske krajine. Uradni začetek delovanja je bil ob imenovanju odbora, ki bo usmerjal in nadzoroval delovanje središča samega. Včeraj si je središče ogledal deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Giust, katerega je sprejel ravnatelj središča dr. Giuseppe Bergamini Odbornik je razpravljal z ravnateljem in z drugim osebjem središča o pomenu in smernicah delovanja. Prvo delo, katerega se bo lotilo središče, je popis umetnin zbirke De Claridni -Dornpacher v Battenicu di Moimac-co .zatem pa bodo katalogirali vse umetnine mesteca Šesto di Reghena. Preden je odšel, si je odbornik Giust še ogledal najsodobnejše fotografske aparate, s katerimi razpolagajo v središču pri Passarianu. Poleg fotografskih aparatov za velike posnetke umetnin — tudi v naravni velikosti — razpolagajo z aparati za mikrofotografije, tako da bo čez nekaj let na razpolago v vili Manin zbirka posnetkov vseh umetnin naše dežele PSDI v deželi zagovarja barvno televizijo «Pal» Deželna voditelja PSDI prof. Lu-nardo Dal Mas bosta nujno posegla cdo Lonza in deželni svetovalec Ber-pri podpredsedniku vlade Tanassi-ju, ministru za industrije Ferriju in za zunanjo trgovino Matteottiju z zahtevo, naj se vlada izreče o vprašanju barvne televizije in izbere nemški sistem «Pal». To predvsem v korist pordenonske industrije Za-nussi, ki že dalj časa izdeluje to- vrstne televizijska sprejemnike. Deželna voditelja PSDI sta odločno proti francoskemu sistemu «Secam», o katerem so začeli govoriti pred nekaj tedni med obiskom francoskega predsednika Pompidouja v Italiji. Ustrezne posege sta socialdemokratska predstavnika uresničila tudi za drugo pordenonsko tovarno: »Ideal standard*, ki ji grozi zapora. • Upravni odbor bolniške blagajne za uslužbence notranjega ministrstva je odobril za prihodnje šolsko leto 1972-73 dodelitev desetih popolnih in desetih nepopolnih mest v državnih zavodih za sirote obeh spolov članov omenjene ustanove. Prošnje na navadnem papirju za sprejem v zavod je treba oddati v uradu bolniške blagajne najkasneje do 1. septembra. Na prošnji je treba napisati točni naslov zavoda, v katerega se mislijo vpisati, podpisati pa jih mora eden od še živečih staršev ali skrbnik. STAVKA PARALIZIRALA POSTAJO mmm. umrhm TURISTIČNI PROMET SE SREČUJE S TEŽAVAMI Več prometnih smerokazov za turiste na našem področju Pred predorom, skozi katerega gre cesta na Škofije, so smerokaz z napisom Jugoslavija, ki so ga postavili pred kratkim, odstranili - Zakaj? Stavka železničarjev je včeraj paralizirala v celoti tudi tržaško postajo, ki se je spremenila v pravcat sejem zanimivosti: speči «hip-piji», steklenice vina, cigarete, mešanica vseh jezikov, stare kmetice iz Slavonije s širokimi in pisanimi krili, tuji turisti, ki so iskali prenočišča ali si kar uredili začasno «stanovanje* v čakalnicah . .. Uprava tržaškega železniškega odseka je iz tega vrveža izločila samo množico potnikov, ki so dopotovali do 21. ure v sredo zvečer, ko je bila oklicana stavka. Te so z avtobusi odpravili do Sežane, kjer so lahko nadaljevali svojo pot. Za krajše razdalje je avtobusna služba delovala ves dan, vendar je šlo v glavnem za krajevni promet. Pač pa so v Trstu obtičali potniki, ki so neinformirani pripotovali v Italijo iz Jugoslavije ali Avstrije in so bili namenjeni proti Zahodu. Le majhen del le-teh si je izbral avtobus za Benetke in se tako odločil za ogled mesta na laguni, kjer so počakali na konec stavke. Drugi pa so si uredili kot so vedeli in znali. Kot znano poteka prav te dni oster dvoboj med vlado in 215 tisoč železničarji, ki zahtevajo preureditev staležev, delovnih umikov in izboljšanje gmotnega položaja. Povsem razumljivo je, da so železničarji oklicali stavko, ko je ta najbolj učinkovita. (Na sliki: skupina mladih, ki so si na peronu uredili počivališče). nniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiHHiiiiiniiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii OBJAVLJENO POROČILO DELNIČARJEV Arzenal «Sv. Marka» je imel lani dve milijardi izgube Negodovanje sindikatov zaradi ocen o odgovornosti zn krizo Kot že druga leta je uprava arzenala »Sv. Marka* izdala brošuro, s catero seznanja svoje delničarje o 'ospodarskem položaju podjetja in z nalizo proizvodnje v ladjedelnici in i rzenalu za leto 1971. Gre za po-ločilo, ki ga je upravni svet podjetja predložil že pred meseci (točneje 2v. aprila letos) in so ga pred kratkim razdelili tudi drugim uslužbencem. ianimiva je primerjava mnenj, ki jiH upravni svet ladjedelnice izraža nal občnem zboru delničarjev in vznemirjenimi pozivi, ki jih je inž. Sfu-ich (ravnatelj podjetja) izrekel preld nekaj dnevi. Tokrat so voditelji ladjedelnice morali vendarle priznati, da je položaj kritičen predvsem zato, ker vlada ni spoštovala danih ■ IIHIIIIIIIIIIIIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllHIIIHinlllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IZ PRVIH PODATKOV O GOSPODARSKEM POLOŽAJU LETA 1971 Lani se je zaposlitev v naši deželi zmanjšala za 10.000delovnih mest! Najbolj prizadelo je bilo kmetijstvo . Več milijonov ur brez dela v industriji - Promet nafte skozi tržaško pristanišče se je znatno po-večal, v drugih področjih pa je zastal . Vloga bančnih zavodov V letu 1971 smo imeli v Furlaniji - Julijski krajini 10.000 delovnih mest manj od leta 1970. To je skop a zelo dramatičen podatek, ki ga prinaša izvod biltena o «Orisu gospodarskega položaja v Furlaniji Julijski krajini leta 1971». S tem je še enkrat dokazano, da je gospodarska kriza, ki pretresa tudi našo deželo, zelo resna. V industrijskih panogah so zabeležili tudi zelo velik porast števila ur, ki jih je izplačala dopolnilna blagajna delavcem, ki so začasno ostali brez dela. Točna številka sicer ni znana, vendar se govori celo več milijonov ur. Kriza seveda ni samo deželnega izvora, poudarjajo deželni organi v svojem biltenu. Znane so težave celotnega italijanskega gospodarstva, katere vzroki so v evropski gospodarski konjunkturi. Slednja pa je delno odvisna od severnoameriške krize. Vse to sicer drži, vendar pa nam ne da nobenih stvarnih navodil za bodoče delovanje. Odbor se je namreč obvezal v prejšnjem petletnem načrtu, da se bo število delovnih mest povečalo za več deset tisoč enot. Žal pa sedaj beležimo upad. Upadanje delovnih mest je najbolj občutno v poljedelstvu: 8.000 mest manj. Mimo vseh državnih in mednarodnih vzrokov je treba iskati nekatere dejavnike nazadovanja v naši deželni gospodarski politiki, ki vse premalo podpira razvoj in modernizacijo malih in srednjih kmetovalcev, predvsem pa se pasivno vdaja v odločitve evropske gospodarske skupnosti, ki so ostro naperjene proti italijanskemu kmetijstvu in posredno tudi proti kmetijstvu naše dežele. Poleg tega so tudi krajevni vzroki: pri tem mislimo na pretirane cene kmečkih strojev in potrebnih kemikalij, na neodgovorna in nepotrebna razlaščanja in tako dalje. Znatno pa se je povečal promet skozi tržaško pristanišče. Tako prvi podatek o pristaniščih. Takoj zatem piše, da je narastek sicer znašal 23 odst. v primerjavi s prejšnjim letom, da pa je v bistvu narasel samo promet nafte, medtem ko se je promet mešanega blaga povečal zelo malo, promet lesa pa je celo nazadoval. Lani se je tudi zmanjšalo Število novih gradenj, medtem ko se je povečalo število poslopij, ki so jih dogradili. Število le-teh se je povečalo za 63 odst. pri gospodarskih i buje. Tudi posegi državn.j organov poslopjih in komaj 1 odst. pri ata-lin poldržavnih industrij bodo imeli novanjskih gradnjah Povečalo se je tudi število načrtov za nove gradnje. Turizem je ena redkih gospodarskih panog, ki je redno napredovala. V hotelih so zabeležili 5,7 odst. prenočevanj več, na drugih področjih turističnih uslug (gostišča, kampingi...) pa je porast znašal 8 odst. v enem letu. Deželni upravitelji bodo morali zelo resno razmišljati tudi o podatku, ki pravi, da se je sicer povečala vsota prihrankov, da pa so bančni zavodi uporabili komaj 63 odst. svojih denarnih skladov. Predlanskim je znašalo poprečno izkoriščanje Skladov 66 odst., tako da smo nazadovali za cele 3 odstotke. Obenem pa se je povečalo število posojil. To je razumljivo: ker je primanjkovalo investicij, so morali zasebniki poseči po posojilih. Verjetno je tudi to zgrešeno razmerje med skladi in investicijami zakrivilo znatno nazadovanje zaposlenosti v deželi. Edino finančno področje, ki kaže, jasno napredovanje, je valutna izmenjava s tujino. Dobički za izvoze so se povečali za 8 odst. v primerjavi s predlanskim in dokončni saldo naše dežele s tujino je imel 144 milijard aktiva. To predstavlja 12 odst. aktivnega ostanka izmenjave cele Italije s tujino, kar dokazuje pomembno mednarodno vlogo naše dežele. Zmanjšala pa se je vsota finančnih sredstev, ki so jih poslali iz tujine naši izseljenci. Od 15 milijard in 700 milijonov lir se je znižala na 17 milijard in 100 milijonov. Žal pa vzrok toga nazadovanja ni v zmanjšanju števila izseljencev, pač pa v večjih življenjskih stroških v tujini. Negativna gospodarska konjunktura sicer ni enakomerno porazde ljena po štirih pokrajinah naše dežele. Najbolj jo občutijo v videna ski pokrajini. Sicer pa o tem in o drugih podrobnejših podatkih bomo poročali, ko nam bodo na razpolago. Vsekakor pa že iz prvih, skopih virov jasno kaže, da je položaj zelo resen. Kriza sicer ni tako resna in zato so pretirani al&rmizmi neutemeljeni. Vendar pa bi se položaj utegnil korenito poslabšati, če ne bo kmalu dolgoročnih in načrtnih ukrepov deželnih organov. V prvi vrsti bo odvisno od resnosti deželnega razvojnega načrta in od mere, v kateri bodo res izvedli pro-gramatične izjave, ki jih le-ta vse- odločilno težo pri premostitvi oziroma poglobitvi gospodarske krize. In, slednjič a ne najmanj važna bo vloga, ki jo bodo imele pri gospodarskem usmerjanju velike množice delavcev, kmetov in drugih gospodarskih dejavnikov, ki so tisti, ki občutijo na lastni koži posledice pravilnih ali zgrešenih izbir pri gospodarski in socialni politiki. obljub in ker se je načrt CIPE za ladjedelstvo (in pozneje za mornarico) uresničeval samo v tistih delih, ki so bili negativni za tržaško gospodarstvo in zaposlitveno raven na splošno. V poročilu občnemu zboru delničarjev pa upravni svet ladjedelnice ugotavlja le dva »krivca* za nastali položaj: dejstvo, da je Sueški prekop še vedno zaprt ter, v podrejenem smislu, «zahteve delavcev* na sindikalnem področju. Tretji razlog upadanja dejavnosti ladjedelnic pa naj bi, po mnenju starega upravnega sveta, bilo pomanjkanje ustreznih infrastruktur. Med očitki, ki jih uprava arzenala naslavlja na delavce, je tudi najsodobnejši — »izostajanje z dela*. Gre, kot znano, za pojav, ko se delavci iz zdravstvenih ali drugih razlogov ne javljajo na delo redno in ostajajo doma. Ne glede na to, da je dela v ladjedelnici tako malo, kot sam upravni svet ladjedelnice priznava, pa je o-čitek delavcem, da izostajajo z dela, nekoliko pretiran. Kakorkoli že, objava tega poročila je razburila delavce v arzenalu, ki menijo, da je treba pripisati vladni politiki osnovno odgovornost za nedejavnost tržaških ladjedelnic. Pri tem omenjajo delavci v ladjedelnici en sam primer: zaprtje Sueškega prekopa je težko prizadelo tržaško gospodarstvo, predvsem pristanišče in ustrezno popravljalno dejavnost arzenala, nikakor pa ni prizadelo svetovno povpraševanje po novih ladijskih gradnjah. Tovorne ladje morajo vsa ta leta v Indijski ocean okoli afriške celine, zaradi česar se hitreje obrabljajo. Poleg tega pa je za tovrstni pomorski prevoz potrebno večje število »velikank*. Torej naročila niso upadla! Pač pa je upadla politična volja vlade, da bi spreme- nila svoje zgrešene načrte, ki zadevajo pomorsko gospodarstvo na splošno. Vsekakor iz poročila izvemo, da so v arzenalu popravili leta 1971 kar 340 ladij in izpolnili naročila za 6,4 milijarde lir, v glavnem za tujino. Kritičen pa je podatek glede izkoriščanja dokov: ta je namreč znašal le 82 odst. Delno tudi zaradi tega zaključek lanske dejavnosti ladjedelnice izkazuje skoraj 2 milijardi izgube. PD «Kraški dom* Repentabnr vabi na piknik v nedeljo, 6. t. m. v Živ-čevo dolino vse, ki so na katerikoli način pomagali društvu pri raz- i pa še“ bo začudil” ko bo uzrl kar stavi vina in pršuta v Repnu . I tri napise s tem imenom in to v iiiiitmiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiinnmiifniiiiiiiiiniuuiimiiiiiiiimimiimiiiimiiiiiiii Za turiste, ki gredo mimo naših krajev, je marsikatero od številnih cestnih križišč na našem področju prava pokora. Smerokazi so namreč marsikje slabo postavljeni ali jih sploh ni. Kako naj se torej turist, ki je prvič v naših krajih, vede v takem primeru? Rešitev je. Običajno zavozi z avtomobilom na pločnik in si v miru ogleda zemljevid, v upanju, da je tista cesta na njem označenja. Če pa je tako nepreviden. da pride v naše kraje brez zemljevida, mora večkrat dolgo povpraševati mimoidoče, kam mu je kreniti, spet v upanju, da mu bodo znali zanesljivo razložiti pot v njegovem jeziku. Posledica vsega tega je, da pride na teh križiščih večkrat do občutnih prometnih zastojev. Taki primeri se začenjajo nekje pri sesljanskem križišču, ali še prej, in se nato nadaljujejo do vseh mejnih prehodov. Tako se je do pred kratkim dogajalo tudi na križišču pred predorom, skozi katerega vodi cesta na škofijski mejni prehod. Smerokazov je sicer tu precej, vendar so morali turisti kljub temu pogledati v zemljevid ali povprašati koga, katera je najbližja pot za Jugoslavijo. To pomanjkljivost so pristojne oblasti pred nedavnim končno rešile s postavitvijo smerokaza Iugoslavia*. Stanje prometa se je s tem v hipu spremenilo. Napis je že od daleč opozarjal, da morajo avtomobilisti kreniti na levo, če želijo čez mejo. Toda prijetne stvari kmalu minejo! Tako je kmalu minilo tudi prijetno stanje na omenjenem križišču. Smerokaz z napisom »Jugoslavija* je mogoče koga zbolel v oči, mogoče pa je kdo menil, da so se v enem tednu turisti itak že naučili poti in jim smerokaz ni več potreben. Dejstvo je, da smerokaza ni več in da je sedaj stanje na križišču takšno, kakršno je bilo poprej. Kaj naj sl ob vsem tem o nas mislijo turisti? Marsikdo bo najbrž odnesel iz naših krajev občutek, da smo ga imeli za norca. Posebno tisti, ki se pripelje iz Tržiča po trbiški cesti do openskega križišča in je namenjen na Reko. Nekaj zmešnjave nastane že ob samem napisu na smerokazu. Kdor pozna Reko pod njenim originalnim imenom, se bo začudil, ko bo videl samo napis «Fiume*, ki ga morebiti v njegovem zemljevidu ni. Še bolj HIIIIIIIIIIUHII VČERAJ POPOLDNE NA OBALNI CESTI Z AVTOM JE ZGRMEL V GLOBOKO ŠKARPO nov srečo jo je skupil z • Štirje ranjeni v Slikovita prometna nesreča, ki se je včeraj, okrog 13. ure, pripetila 46-letnemu Giuseppu Biondiju iz Me-ster. Ul. Cataneo 24/2, bi se lahko končala mnogo hujše, kot se je sicer. Biondi se je ob tisti uri peljal s svojim fiatom 1500 po obalni cesti proti Trstu. Privozil je do km 138 + 500, pri restavraciji «A1 Ca-steliere*. ko mu je, tako kaže, nenadoma postalo slabo in je zdrvel čisto na desni rob ceste. Ker je vozil precej naglo, je s prednjim VČERAJ POPOLDNE V BLIŽINI KRIŽIŠČA PRI DOMJU DVE OSEBI RANJENI PRI TRČENJU AVTOMOBILA V ELEKTRIČNI DROG Okrvavljeni Rakičevi so takoj prišli na pomoč očividci nesreče Nekaj pred 18. uro so v splošno bolnišnico pripeljali z zasebnim avtomobilom 15-letno dijakinjo Fani Rakič iz Pulja. Dežurni zdravnik ji je ugotovil globoko rano na levem licu ter številne udarce in rane bo obrazu in glavi. Poleg tega je imelo dekle odrezan levi uhelj. Kot je izjavi! avtomobilist, ki je ranjenko pripeljal v bolnišnico, se je Rakičeva poškodovala pri prometni nesreči, ki se je pripetila približno četrt ure prej na državni cesti št. 15, ki vodi iz mesta proti Miljam. Peljala se je v avtomobilu fiat 125 tržaške registracije, ki ga je vozila 47-letna gospodinja Anna Maria Gregorec por. Casali. V bližini križišča za Domjo je voznica iz še nepojasnjenih razlogov izgubila nadzorstvo nad vozilom. Avtomobil je v divji vožnji zaneslo na pločnik, ki razmejuje cestišči, pri tem pa je treščil z desno stranjo v drog električne napeljave. Sunek je bil tako silovit, da je Rakičeva z glavo prebila vetrobran avtomobila ter se z drobci stekla hudo porezala po obrazu in glavi. Tudi Casalijeva se je precej potolkla in ranila po glavi, prsih in nogah ter pri tem najbrž zadobila kostne poškodbe Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so tudi njo kmalu odpeljali bolnišnico, kjer so jo sprejeli na kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh. Njena sopotnica pa se bo morala \ žita vojaški zdraviti približno 20 dni. lažjim pretresom možga-Miramarskem drevoredu delom vozila predrl obcestno varnostno ograjo, nakar se je avto zakotalil po približno petnajst metrov globoki škarpi, in nato obtičal v normalni poziciji na ravnem. Nekdo je medtem o dogodku hitro obvestil devinske karabinjerje, ti pa bolničarje RK in gasilce. Delo gasilcev ni bilo lahko. Šele z varilnimi aparati in po dokaj napornem in dolgem delu jim je uspelo izvleči iz razbitin avtomobila nesrečnega Biondija, ki je na srečo dobil le lažje poškodbe. Na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice, kamor so ga pripeljali z rešilcem RK, se bo namreč zaradi pretresa možganov moral zdraviti približno dva tedna. V nesreči, ki se je tri ure prej, okrog desetih, pripetila v Mira-marskem drevoredu, so se ranile kar štiri osebe. Nesreča se je pripetila, ko je 24-letni Bruno Cesca iz Ul. Galile 6 vozil svoj autobianchi novejše tržaške registracije po Miramarskem drevoredu proti Barkovljam. Privozil je do »železničarskega kopališča*, ko je prišlo do trčenja z nasproti vozečim renaultom francoske registracije. Poleg Cesca, ki se je opraskal po obrazu, so se v nesreči ranili še Cescova mati, 58-letna Marta Biz-zari por. Cesca iz Ul. Galilei 6 ter oba potnika v francoskem avtu: voznik, 21-letni Michel Perry ter njegov sopotnik 19-letni Cristian Gil-bert Schmit, oba francoska državljana. Cesca so sprejeli na kirurški oddelek (prognoza okrevanja 10 dni), njegovo mater Marto Bizzari na nevrokirurški oddelek (prognoza okrevanja 10 dni), Michela Perryja pa na ortopedski oddelek. Silovito trčenj*e na obalni cesti Na državni obalni cesti pri km 138 je prišlo sinoči okrog 18. ure do trčenja med dvema avtomobiloma, pri katerem so bili ranjeni štirje vojaki. Vzrok nesreče ,ie bilo prehitevanje. 27-letni vojaški častnik Sandro Fri-gerio iz Ul. Vergerio št. 4 je s svojim fiatom 124 naglo prehiteval drug avtomobil. Ko je po prehitevanju spet krenil na desno, je avtomobil treščil v skalo ter se odbil na levo stran cestišča Tedaj je iz nasprotne strani privozil fiat 128, ki ga je upravljal 30-letni vojaški častnik Franco Corra-do. Trčenje je bilo neizogibno. Poleg Frigeria in Corrada sta se pri nesreči pokšodovala še dva vojaka, ki sta se peljala v Frigerijevem avtomobilu. To sta 21-letni Costa Giovan ni in Lorenzo Toschi, ki trenutno slu i žita vojaški rok v vojašnici v Ul. j Rossetti. različne smeri. En smerokaz kaže v smeri Sežane, drugi v smeri Trsta in tretji naprej po trbiški cesti. Katero pot naj ubere? Na to mu bo moral seveda točneje odgovoriti redar, medtem pa se bodo za njim zvrstili še drugi in promet bo zaradi tega spet trpel. Na manjših in manj pomembnejših križiščih je stanje še slabše. Tu je povpraševanje mimoidočih neobhod-no potrebno. Zato bi se ob vsem tem ne smeli čuditi, če si turisti čimprej želijo iz tega labirinta naših cest. Aljoša Zeija/ predvajal svoje filme na Lokvah V torek, 1. avgusta zvečer se je odzval prijaznemu vabilu znani tržaški filmski snemalec Aljoša Žerjal ter prikazal več svojih kratkih filmov gostom hotela J\ imelo tržaško občinstvo že vieč* priložnost občudovati v preteklo* Posebnost letošnje uprizoritve N* stop avtentičnega ciganskega # ( stra, ki je za to priložnost pr®* Trst. Skupina Jona Varge bo tia*^ pila v prvem dejanju operete, ki odvija v nočnem lokalu «OrpheU v Budimpešti. V opereti bodo nastopili znani ci in igralci. Naslovno vlogo b® grala Edith Martelli, v ostalih gah pa bodo nastopili tenorist vinio Misciano, Adriana Innoce® Graziella Porta, Elio Pandolfi. mando Bandini, Lino Savorani in nino Micheluzzi. Orkester in zbor »L dališča Verdi bo vodil dirigent n Walter Kampfel. Kostume je val Sebastiano Soldati, sceno P® , . ------- ------ • 'ru prt*1?!? znani televizijski režiser Vito nari' • M’ Vstopnice so na razpolago pri ™j ni blagajni v Pasaži Protti * (Tel. 36-372). ni Villa. Zadnjo opereto v okviru nega festivala operete je Razstave V Mestni galeriji Piran je ra jj va. ki nosi naslov Ars Histria« ^ Razstava je odprta vsak d8® 10. ure do 12. ure ter od 17- urejVf 20. ure. Na razstavi sodeluje 8 u jimi deli 23 slikarjev, med kat ^ so tudi Zvest Apollonio. JapepMtt nassi, Herman Pečarič, Jože ‘ in še nekaj drugih domačih stika* Razstava bo odprta do 24. av*'V). V tržaški občinski galerij* ^ stavlja tržaški slikar Livio cia. Razstava bo trajala do "■ gusta' Jutri ob 20. uri bo v Kraški » riji v Velikem Repnu otvoritev . stave slikarskih del Pavla Feri1® Opčin. Kino M1RAMAKSKI PARK. »Luči m ‘"fl ob 21.30 »Der Kaisertraum v0®, ,0 ramare* v nemščini; ob 22.45 similiano e Carlotta* v italiJ8®' Nazionale Zaprto do 11. avgusla radi počitnic. rt{ Fcnice Do 9. avgusta zaprto 1 počitnic. gf Eden 16.30 «La časa delle ombre ^ ledette*. Barvni film. David Graison Hall. j» Grattacielo 16.30 »La ragazza pištola*. Barvni film. Monip® ^ Excelsior 16.15 «La morte vie®8 v passato*. Barvni film. Susan ® berg. . 0 Ritz 16.30 »La grande battaglia8, v barvah. $ Aurora 16.30 «Un mucchio di di*. Barvni film. Prepovedano dini pod 14. letom. Inipero Zaprto zaradi počitnic- ,, Capltol 16.30 «Sfida senza P8^-Barvni film, H. Fonda, P®1® man. fgp- Cristallo 16.30 Serija znanstveno tastičnega filma: «20 mila left*18 to Ja Terra*. Barvni film-Moderno 16.30 »Delitto ad ^Lpir Barvni film. Jean Birkin. ‘ vedano mladini pod 18. letotn- ^ Vittorio Veneto 17.00 »La tet^e jj rnl»( sa*. Barvni film. Geraldine P^jipl Ruth Gordon. Prepovedano pod 14. letom. 0 Abbazia 16.30 »A doppia faccia*- vf v barvah. Klaus Kinski. Pre™ dano mladini pod 18. letom- ^p, Ideale 16.30 «Cinque per 1, jlil’ Barvni film. John Garko i® garet Lee. ^ Astra 16.30 »In fondo alla P1? j(i-Barvni film. Caroli Baker t® chael Craig. j||i Kino Opčine 19.00 «Decameron»-dini pod 18. letom prepoveda® Mali oglasi Trgovsko vajenko sprejme v ^ samopostrežna trgovina jestv®1 kot prva zaposlitev. Dobra plač®’ od sindikalne. Tei. 815-292. ^ Blaga jničarko - vajenko išče s8*1 f strežna trgovina jestvin tudi » (i vo zaposlitev. Dobra plača, l'S sindikalne. Tel. 815-292. Blagajničarko, ki želi izboU8*”’^/ izboljš®^ je pogoje, sprejme v službo f postrežna trgovina jestvin. P'* dogovoru. Tel. 815-292. Deželni svet in Deželni odbof pridal lanije - Julijske krajine se Pr jeta žalovanju deželnega svet® ibi 11,8 m posl. Maria Bettolija ob izgu' GI0VANNE BATTlSTfl* vd. BETT0LI ki je preminila 1. avgusta- DEŽELNI ^ DEŽELNI FURLANIJE - JULIJSKE Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil ®^ dragi mož, oče, nono in brat UUBI KRIŽMANČIČ 16.J° Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 4. avgusta ob 'z mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovici Žalujoče družine KRIŽMANČIČ, J/0& LIČ, PETAROS ter drago sorod***8 Bazovica, 4. avgusta 1972 PRIMORSKI dnevnik VESTI Z ONSTRAN MEJE V dveh mesecih že nad 30.000 potnikov na progi Koper-Ljubljana in obratno Premalo zanimanja za avtovlake - Slaba «žetev» soli GORIŠKI DNEVNIK A VGUST JE MESEC POČITKA ZA VSE 4. avgusta 1972 Zamisel o avtovlakih med Ko-Pr°m in Ljubljano ni naletela na Kdove kako veliko zanimanje pri /tepiobilistih. Pri ljubljanskem že-/®yuškem transportnem podjetju si tem ne belijo glave. To je no-l®" ^ potrebno bo nekaj časa, da avtomobilisti spoznali predno-Prevoza njihovih vozil po žele-5®®; V drugih državah so avto-prenapolnjeni in je treba jjtestor rezervirati po več dni vna-Prevoz avtomobila stane od S?Pra do Ljubljane in obratno le novih dinarjev, to pa je še en-ceneje, če upoštevamo bencin amortizacijo, da ne govorimo o f/r^njenem času in živcih ob so-, teh in nedeljah, ko se pomika- ,. ,P° cestah neskončne kolone nttll. P® ie za zdaj mnogo večje ?”tetepje za potniški promet. V Zr\ mesecih, odkar so uvedli promet na pirogi Ljubl.iana-J/jter in obratno so zabeležili že l** 30 tisoč potnikov, številne iz-govore o prijetni vožnji, pot-8X1 Pa so zlasti navdušeni nad bvamjem skozi slikovito Dolino rfijev. železnica bo skušala zdaj, r* «0 bo mogoče, uvesti poslovne gone z bifeji, v katerih bo ob v .tecrnem okrepčilu možno reše-akte, kaj natipkati, voditi po-razgovore in podobno, jjterešeno pa je še vedno vpra-prevoza potnikov od železni-*P<*teje Sermin do obalnih mest. včaxUS' s’cer vozijo, vendar je J*®"1 potnikov preveč, pa tudi niso najbolj ugodne. Zato si j~tejnj organi močno prizadevajo, Ronr Podaljšali železniški tir do niso pa še pripravljeni dati kdaj se bo to zgodilo. * # * »žetvijo* soli v piranskih soli-^ , slabo kaže. V letošnji sezoni i,- te1®!! zaradi muhastega vreme-16 sončnih dni. Pridelek je .Poprečjem, vendar vse še ni goljeno. Marsikatero leto je po-sledila sončna jesen, ko so ^oknadili slab izkupiček poletnih (J/tjoccv. V piranskih solinah se pte_uk,varjajo z načrtom, da bi §J/~VT’o usposobili nekatere opu-soline. To pa je seveda dvo-'te nož ne samo zaradi odvis-t^1 °d vremena, marveč tudi za-Zastarelega načina proizvod-u ’ ki očitno postaja iz leta v Ptenj rentabilen. Verjetno bo tjT** izbirati med dvema varian-aU povsem modernizirati proizvodnjo, ali pa soline spremenita v večje kulturno rekreacijsko središče ter ohranita majhen delček proizvodnje samo kot atrakcijo za domače in tuje turiste. O tem bodo pač zadnjo besedo rekli ekonomisti. # * * Včeraj dopoldne so v koprski luki podpisali pogodbo o sodelovanju med koprsko luko in madžarskima pod/jetjema Agroimpex in Mašped. Po pogodbi, ki bo veljala do leta 1976, bodo Madžari prevažali čez koprsko luko sojo, žito, oljne pogačice in ribjo moko. * # # Včeraj so izročili prometu novo obvozno cesto križišče Škocjan - Dekani. Gre za šest kilometrov dolg odsek, ki bo znatno razbremenil glavno cesto križišče Škocjan - križišče Ankaran zlasti med sobotnimi in nedeljskimi prometnimi konicami. Obvoznica, ki je asfaltirana, gre mimo Škocjana in Prid-vora ter se pri dekanski šoli znova združi z glavno cesto. PARADA VEČNIH MELODIJ Jutri zvečer v Portorožu popevkarska prireditev Zavod za pospeševanje turizma v Piranu je včeraj dopoldne organiziral tiskovno konferenco, na kateri so predstavnik tega zavoda Jule Lenassi ter znana televizijska režiserja Anton Marti in Miša Teodorovič odgovarjali na vprašanja novinarjev zvezi s sobotno prireditvijo «Zlata roža Portoroža». Prireditev se bo začela ob 20. uri restavraciji Ljubljana, prenašala pa jo bo vsa jugoslovanska televizijska mreža v barvah. Gre za parado «ever greenov» ali po naše vedno mladih in priljubljenih melodij. Nastopajoči pevci imajo prosto izbiro, da se sami odločijo za eno izmed «večnih» melodij, ki so jih skomponirali v zadnjih šestdesetih letih. Jasno je, da si pevci in pevke izberejo tako melodijo, ki najbolj «leži» njihovemu glasu, temperamentu in inter-pretacijskim zmožnostim. Prva taka prireditev je bila že lani v Portorožu, ko je zmagala Lidija Kodrič, letos in v prihodnjih letih pa bo prireditev v sodelovanju z jugoslovansko televizijo dobila dokaj širše dimenzije. V soboto zvečer bodo v prvem mlad sesljančan pred kazenskim sodiščem Preprosto se je opravičil poskus tatvine dinama Sodniki so ga obsodili pogojno na pol leta zapora in na 60 tisoč lir denarne kazni Ujjj^tej si hotel ukrasti dinamo?* je iev ^teajno vprašanje karabinjer-tekv* • r aem S3 Potreboval za svoj ^ arJeni avto* se je glasil preprost odgovor 19-letnega Egona •l - iz Sesljana št. 6/b, ki je za- s>užil S|,0r Premalo (14 tisoč lir teden-’’ 6a bi si lahko nabavil nov na-J^estni tega del avtomobila, brez kate- Vozilo nikakor ni hotelo iti v lij?' j' ’ ■ Okrog 2. ure ponoči 30. ju-S(4 letos je Širca iz prtljažnika u-s«tafnega fiata 50°' last 19-letnega 32, n . a Primavere iz Mavhinj št. V(>J| Prej ukradel avtomobilski ključ. avteito ^‘te ustavljeno v bližini ra »Alemagna* pri Devinu, sam ker Je stal tam že nekaj dni, testnilf ^ P0 kasnejšem pričevanju kij /te* Pokvarjen. Z izmaknjenim fjo/fte malega fiata se je nato peš Vg* °° motela »Agip* pri Devinu, vij T* j® brez obotavljanja takoj sprala^ 850 goriške registracije, TV^ji/tetnega Romualda Ciancija iz je j?’ Ol- Garibaldi 59. S ključi odpreti od zadaj pokrov *Vteriobi] k° 36 ^ pripeI^ala m'm0 izvidnica karabinjerjev. V, Postav'e so takoj ustavili vo-(i^ljLjtetepili in se napotili k mla-teiferii te je še vedno neuspešno o-'**ru okrog pokrova. Sipate , 6el*š?» so ga vprašali. Toda 3>m ni odgovoril, ampak naglo, 8!h*ri 88 ne®te noge, pričel teči v i* k- Prot* Devinu. Dva karabinjer-trlb 2a njim- Po približno 20 me-iitfotesledovanja sta ga dohitela in Naložila sta ga v karabi-avto ter ga najpoprej odpe-Do^u/te zaslišanje v karabinjersko sitipj10’ nato pa ga pod obtožbo po-, "raje prijavila sodnim obla- stem in ga pospremila v koronejske zapore. Tu je bil vse do včeraj, ko so ga sodniki na kazenskem sodišču, kljub izrečeni kazni, izpustili na svobodo. Na vprašanje predsednika sodišča dr. Corsija je Širca povedal dobesedno isto, kar je že prej karabinjerjem. Da je zaslužil na teden le nekaj tisoč lir, da je imel avtomobil, ampak pokvarjen in da je zato nujno potreboval nov dinamo. Javni tožilec dr. Brenči je predlagal za obtoženca, ki je seveda prisostvoval sodni obravnavi v priprtem stanju, 6 mesecev zapora, uradni branilec odv. Sbisš pa se je potegoval za najnižjo kazen. Sodni zbor je po krajšem posvetu obsodil Širco pogojno na 6 mesecev zapora in 60 tisoč lir denarne kazni, vrh tega pa odredil njegovo takojšnjo izpustitev iz zapora. V SOBOTO IN NEDELJO V ljudskem domu v Križu praznik komunistične mladine V soboto in v nedeljo bo na dvorišču pred Ljudskim domom v Križu pokrajinski praznik tiska komunistične mladine. Osrednji del prireditve bo v nedeljo popoldne z nastopom pevskega zbora h godbe na pihala ter z govori Sergija Slavca in Sergija Kukanje. Udeleženci praznika si bodo lahko ogledali razstavo o Vietnamu, na stojnicah pa bodo prodajali knjige. Oba večera bo ples ob zvokih ansambla «Lyps Gees*. Delovali bodo dobro založeni kioski. delu, ki ga bo prenašala televizija v barvah, nastopili: Nino Robič (Non dimenticar), Alenka Pinterič (Unchained melody), Tihomir Petrovič (16 tons), Gabi Novak (Misty), Zvonko špišič (La mer), Marijana Deržaj (Rocka-bye baby), Arsen Dedič (Tamnaja noč), Kida Viler (A foggy day), Džimi Stanič (You make me feel so young), Nada Kneževič (My way), Leo Martin (Georgia in mag mind) in Oto Pestner (Granada). V drugem delu sporeda bodo pevci in pevke zapeli še po eno pesem, vendar televizija ne bo prenašala tega dela neposredno. Posneli pa ga bodo v barvah in oddajali v septembru. «Zlato rožo Portoroža» bo osvojil tisti pevec, ki bo dobil največ glasov svojih kolegov in kolegic. Nastopajoči bodo namreč tako kot lani volili iz svojih vrst najboljšega. Zlato rožo bo izročil zmagovalcu direktor piranskega Zavoda za pospeševanje turizma Nino Spinelli. Zanimanje za prireditev je ogromno. Organizator bo pripravil 2.000 sedišč, vendar že zdaj razmišljajo o dodatnih sedežih. Kot gost prireditve bo nastopil znani italijanski komponist popevk Carlo Alberto Rossi. Odslej bodo vsako leto povabili na prireditev skladatelja, katerega popevka je zmagala prejšnjo leto. Organizatorji so nadalje seznanili novinar.e, da bo prireditev «Zlata roža* odslej vsako leto prvo soboto v avgustu kot uvod v serijo 10-dnevnih atraktivnih prireditev. Z uresničevanjem te zamisli bodo začeli že letos, saj se bo do 15. avgusta zvrstilo v Portorožu več kvalitetnih prireditev. Tako bo med drugim gostoval 8. avgusta ameriški simfonični orkester Mill-wakee, 9. avgusta bodo nastopili Du-brovački trubadurji, 13. avgusta bo Portorož gostil varšavsko filharmonijo, 15. avgusta pa bo tradicionalna rei>”'a ognjemetov. Režiserja Anton Marti in Mišo Teodorovič sta nato seznanila novinarje z nekaterimi srnjimi načrti, po katerih naj bi postal Portorož v prihodnjih letih središče atraktivnih zabavno glasbenih prireditev, kakršnih smo navajeni v Monte Carlu in drugih najpomembnejši evropskih turističnih središčih. Tako nameramjo organizirati zabavnoglasbene showe s svetovno znanimi filmskimi in gledališkimi igralkami in igralci. Gostja Portoroža naj bi bila na primer neka znana televizijska napovedovalka, resno se zavzemajo nadalje za organizacijo festivala popevk, katerih vsebina govori ali je povezana s cvetjem in podobno. L. O. Zaradi počitnic napol prazno mesto: ljudje so odšli k morju ali v hribe Številne trgovine zaprte ■ Kolektivni dopusti v tovarnah - Veliko turistov čez prehod pri Rdeči hiši Odbor sekcije KPI občine Zgonik se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu festivala Dela v Saležu. Istočasno vabi vse, ki so požrtvovalno pomagali pri delu, na kozarec vina v soboto, 5. t. m. ob 20.30 na prostoru festivala v Saležu. Trčenje avtomobilov na Furlanski cesti Prometne nesreče zaradi dežja in premočenega cestišča so pogost pojav na naših cestah, ki so že zaradi mnogih ostrih ovinkov zelo nevarne. Dovolj je rahlo neprevidno zaviranje na ovinku in avtomobilist izgubi nadzorstvo nad vozilom. Žrtev take prometne nesreče je bil včeraj popoldne tudi 23-letni študent Boris Stoka s Proseka št. 379. Ko se je okrog 18.30 vračal z mini minor TS 118837 po Furlanski cesti proti domu, ga je na ovinku pri trošarinski postaji na vlažnem asfaltu spodneslo in potem ko se je enkrat obrnil okoli svoje osi, ga je zaneslo na levo stran cestišča, po katerem je v tistem trenutku privozil fiat 128 TS 118260, ki ga je vozil 38-letni tesar Bruno Glavina iz Ul. Baiamonti št. 57. Kljub naglemu zaviranju se Glavina ni mogel izogniti trčenju. Oba avtomobilista sta se pri tem precej ranila, škoda na avtomobilih pa je precejšnja. Na kraj nesreče je kmalu prispelo osebje Rdečega križa, ki je oba ponesrečenca odpeljalo v splošno bolnišnico. Štoko so zaradi močnega udarca v čelo in ran po raznih delih telesa sprejeli na kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v desetih dneh. Približno toliko dni se bo moral zdraviti tudi Glavina. Pri trčenju se je Glavina namreč potolkel po nogah in rokah ter si je pri tem najbrž zlomil gleženj. je toča zajela okrog 30 hektarov površine. Občinska uprava in pristojni organi za kmetijstvo bodo morali vinogradnikom priskočiti na pomoč s primernimi ukrepi. Zaprte prodajalne časopisov V goriški občini bodo od 1. avgusta do vključno 15. avgusta zaprte sledeče prodajalne časopisov: Del Toso, Korzo Verdi; Pelikan, Ulica Garibaldi; Duca, Korzo Italija; Vidri, Ulica Silvio Pellico; NA OBISKU V SAVUDRIJI Gorica je v počitniškem vzdušju. V številnih tovarnah imajo delavci kolektivne dopuste (v tržiški ladjedelnici se bodo kolektivni dopusti končali v nedeljo). Prav tako je na dopustu precej uradništva. Tudi trgovci so zaradi odsotnosti svojih odjemalcev zaprli svoje trgovine. Nekateri imajo zaprto celih petnajst ali še več dni (v juliju je bilo veliko gostiln na podeželju za- i prtih ves mesec), drugi pa, zlasti * trgovci z jestvinami pa imajo zaprto le v popoldanskih urah. Kam so šli Goričani preživet dopust? Mnogi so šli k morju, zlasti v Gradež in v Lignano. Tu so si številni ljudje v prejšnjih letih nakupili stanovanja, drugi pa zasedajo penzione in hotele. Ti letoviški mesti nista preveč oddaljeni, zaradi tega je tudi možen prihod domov ob vsaki Uri. Mnogi so si ta bližnja letovišča izbrali ker so možje lahko na delu v mestu, njihove družine pa letujejo pri morju. Počitniško vzdušje je zaradi tega opaziti tudi v mestnem prometu. V teh dneh je moč dobiti parkirna mesta za avtomobile, ob nedeljah sta tako Travnik kot Trg Battisti popolnoma prazna. V teh vročih dneh vse beži iz mesta. Ljudje hočejo k morju ali v hribe, čeprav vsak dan dežuje in ni sedanje vreme prav nič podobno onemu, poletnemu, Id so ga bili svoi čas vajeni. Na obmejnih prehodih je precej . otroci z Goriškega na poletne počit- ------i——j —niče ob morju v Savudrijo, kjer so že stalni gostje Zavoda za počitniške kjolonije iz Ljubljane. Počitniški dom je moderna in racionalna stavba, zgrajena pred 8 leti in poleg je še stari del doma, ki je moral zadostovati v prvih povojnih letih. Tudi z dograditvijo novega doma še niso rešili problema. Upravnica tov. Slavec nam je povedala, da moraj.o v vsaki od treh izmen, v katerih se zvrstijo otroci na tritedenskem _____ letovanju, odkloniti veliko število veliko zahodnih motoriziranih turi- , P^enj zaradi pomanjkanja prosto- Corubolo, Ulica Brigata Casale; Co-ceani, Drevored 20. septembra; Fa-bris, Podgora, Ulica 4. novembra; Zaneili, Ulica Brigata Pavia; De Fomasari, Ločnik, Trg San Giorgio; Selva, Ulica Camia; De Fabris, U-lica Cappuccini; Simone, Ulica Mazzini; Del Frari, Ulica Oberdan; Vellini, Raštel; Colombin, Ulica Or-zoni; Trivellato, Korzo Verdi; Ba-renghi, Ulica 24. maja: Collenzini, Korzo Italija; Mauro. Ulica Semi-nario. Ljudje, ki so ostali v mestu, so naprošeni, da kupijo časopise v drugih odprtih prodajalnah, ki bodo zaprte v drugi polovici meseca, od 16. avgusta dalje. ZARADI ZAPORE BOLNIŠNICE V UL DIAZ Kar petdeset odpustov v bolnišnici S. Giusto? Sindikati so zaradi tega zelo zaskrbljeni - Dežela mora odločno nastopiti pri meniškem redu fatebenefratelli Pravijo, da bodo v bolnišnici S. Giusto odpustili 50 oseb. To v zvezi s preosnovo bolnišnice, ker namerava meniški red fateoenefratelli zapreti bolnišnico za starčke v Ul. Diaz in te preseliti v sedanjo kliniko S. Giusto, ki ne bo več delovala. O tej nameri meniškega reda fatebenefratelli smo pisali pred približno mesecem dni, ko je provincialni prior tega reda iz Milana protestiral proti občinskim in dežel nim oblastem, češ da zavlačujejo z izdajo dovoljenja z. gradnjo nove bolnišnice za starčke v bližini sedanje klinike S. Giusto. Zastopniki sindikatov bolniških delavcev so imeli v teh dneh stike z upravitelji omenjene bolnišnice in ugotovili, da imajo ti namen odpustiti precej ljudi, številk niso sicer ..................................iiiiiiiiiiiiiiim........... m..................................................................................................................im..........i Goriški in beneški otroci se ob morju dobro počutijo Kopanje, razni krožki in izleli zapolnijo njihov čas, pet izdatnih obrokov hrane pa njihove želodčke - Proslava 22. julija in c spoznavni večer» Že precej let odhajajo zamejski več prometa kot pred nekaj meseci. Veliko jugoslovanskih turistov potuje v Italijo, v Benetke in še dalje. Ob nedeljah je v Sesljanu in v Gradežu lahko videti na desetine avtomobilov novogoriške registracije. Pot iz Severne Primorske do teh dveh obmorskih letovišč ie krajša kot do Kopra ali Portoroža, kjer moraš, vrh vsega, čakati dolge ure v nepregledni avtomobilski koloni. Skozi Gorico potuje v Jugoslavijo stov, veliko je seveda tudi število Italijanov, ki bodo preživeli svoje počitnice v Jugoslaviji ali v vzhodnih državah. Ob nedeljah zahajajo Goričani zelo radi tudi na Lokve, v Črni vrh in v gozdove naših gora. Prejšnjo nedeljo je bil vsak kotiček na Trnovski planoti zaseden od turistov s te in one strani državne meje. Smo torej na pragu množičnih počitnic. Ob priliki Velikega šmarna, «ferragosta» bodo trgovine zaprte kar tri dni, v nedeljo, v torek in v soboto. Po dvajsetem avgustu pa bo življenje spet normalno zaživelo. Vč«raj ni bilo vlakov Tudi na goriškem kolodvoru je bilo včeraj vso noč in ves dan vse tiho. železničarji so sledili pozivu svojih sindikatov in so množ eno stavkali v znak protesta proti vladi, ki ne upošteva njihovih sindikalnih zahtev. Nekateri potniški in tovorni vlaki so stali ves dan na stranskih tirih, poleg voznega osebja so stavkali tudi železničarski uradniki in delavci na postajah. Tako ni nihče odgovarjal niti na telefonu goriškega kolodvora. Tudi veza % Novo Gorico je bila prekinjena. Ker ni bilo vlakov, je stavkalo tudi o-sebje ob zapornicah. Skratka, stavka je bila popolna. Nekatere važnejše vlake so nadomestili z avtobusi. Toča v Štcverjanu povzročila občutno škodo Med neurjem prejšnje noči je na nekaterih področjih Števerjana padala tudi toča in povzročila prečejš-njo škodo, zlasti v Klancu, na Va-lerišču in na Bukovju. Debela ledena zrna so začela padati okrog 23.30 in v nekaj minutah oklestila številne vinograde. Zlasti na Valeri-šču je toča uničila nekaterim vinogradnikom nad polovico grozdja. Proti Locniku in drugim predelom niso imeli toče in je kot rečeno škoda omejena predvsem na omenjena dva predela. Domnevajo, da ra. Letos s o sicer dodali še nove pjostelje povsod, kjer so našli še kaj proštom, na vrtu so postavili tudi taborniške šotore. Zaradi tega so v sedanji izmeni lahko sprejeli kar 320 otrok, pa še so morali zavrniti okrog 100 prošenj. Zato imamo, je dejala upravnica, v načrtu da bi dvignili novjo poslopje še za eno nadstropje in tako pridobili še skoro 100 ležišč. Letos je bilo število zamejskih otrok še posebno veliko. Z Goriškega jih je tam trenutno na letovanju 23, dalje 12 iz Beneške Slovenije in tokrat prvič, tudi trije iz Kanalske doline. Tako imata njihova voditeljica Adrijana Dornik iz Gorice in njena pomočnica, učiteljica Iris Bataino iz Benečije, kar dovolj dela in skrbi z njimi. Pri tem jima pomaga tudi Dušan iz Ljubljane, ki skrbi za dečke v starem delu doma. «Vreme imamo kar dobro in son ca ne manjka*, nam je povedala tov. Dornikova. «Poleg kopanja se seveda ukvarjamo tudi z drugimi dejavnostmi in prirejamo izlete. Tako imamo številne krožke; pevski ročno delo, likovni, prva pomoč, športne dejavnosti, pravljični za najmlajše, pa lutkovni itd.* Za šport razpolagajo s prostranim vrt/om, imajo naprave za nogomet o ij-ko, košarko, gugalnice itd. Prav tisti dan, ko smo Jih ob, ,o se dekleta in deč' i pripravljali na «spoznavnl večer , na katerem so otroci iz raznih krajev glovorili o svojem domu in o značilnostih svojega vsakdanjega življenja. Tako so otroci z Goriškega opisali svoje vsakdanje življenje med letom, zlasti zanimivo pa je bilo pripovedovanje in petje (otrok iz Beneške Slovenije, ki jim je v šoli domača govorica prepovedana, pa onih iz Kanalske doline, in iz slovenske Koroške, ki jih je v koloniji tudi skoraj 40. Vsako toliko organizirajo izlete in tako so bili s čolnom na obisku v Piranu, kjer so si ogledali glavne zanimivosti. Najmlajši so tudi bili s čolnom v Umagu in še druge izlete so imeli na programu za prihodnje dni. Kar se tiče dnevnega reda sta nam vzgojiteljici povedali, da morajo naši mali letoviščarji vstati zjutraj ob 7. uri; pol ure pozneje ■'.‘1 Skupina otrok iz Beneške Slovenije se je zbrala pod drevesom na vrtu počitniškega doma v Savudriji, da bi se pod vodstvom vzgojiteljice Iris Bataino pripravila za «spoznavni večer«, na katerem so govorili o svojem življenju In delu v Beneški Sloveniji uradno povedali, skoro gotovo pa je, da se bo število sukalo okoli petdeset. Sindikalisti so imeh včeraj sestanek z deželnim odbornikom za zdravstvo pdv. Devetagom. Ta se je obvezal, da bo čimprej preučil položaj in navezal stike z upravitelji reda fatebenefratelli Tudi on je izrazil zaskrbljenost zaradi množičnega odpusta delavcev. Sindikalisti so od deželnega odbornika za zdravstvo zahtevali, naj zagrozi meniškemu redu, da bi dežela odvzela prispevek ene milijarde lir ,ki ga je nakazala temu redu za gradnjo nove bolnišnice v Gorici. Gorici grozi torej nov val odpustov. Tokrat ga hoče izvesti meniški red, ki upravlja dve bolnišnici v Gorici in celo vrsto podobnih ustanov v Italiji in drugod Ta meniški red ima precejšnje dohodke, ker za vse starčke v Ul. Diaz plačuje vzdrževalnino goriška občina, zastonj uporablja stavbo v isti ulici Diaz, ki je last pokrajinske uprave, pred letom dni pa je od dežele dobil milijardo lir, da bi zgradil novo bolnišnico v Gorici. Sedaj pa grozi z odpusti. Pristop članov PSIUP v komunistično partijo V teku je včlanjevanje članov bivše PSIUP v komunistično partijo. Večina letošnjih članov bivše socialproletarske stranke, tako je rečeno v tiskovnem poročilu, se je odločila za pristop v KPI. To je sklep petih od sedmih članov pokrajinskega izvršnega odbora stranke, to je sklep večine izvoljenih občinskih svetovalcev. Tudi večina članov širšega pokrajinskega odbora je za vstop v KPI. V nekaterih krajih so združitev že izvedli. Tako v tovarni SAFOG, kjer se je celotna sekcija PSIUP včlanila v KPI. V prihodnjih dneh bodo sestanki tudi v drugih sekcijah. Goriška federacija KPI je dala razobesiti plakate, v katerih pozdravlja to odločitev socialproletar-skih tovarišev. Na drugi strani pa so se na Goriškem pojavili tudi plakati tiste skupine, kj želi nadaljevanje samostojne socialproie-tarske stranke. Ni še znano koliko je teh ljudi, kajti doslej niso še izdali nobenega poročila za javnost. Med njimi je tudi sedanji občinski svetovalec v Tržiču prof. Oum-peta. I i*tiinniiiunn m Hum miim* umnim Dvodnevna stavka kmečkih delavcev za novo pogodbo Njihovo delegacijo bo jutri sprejel tudi prefekt je zajtrk v prostorni in svetli obed- S0B0T0 IN v ponedeljek veda. Ob 10. uri gredo na kopanje, kar imajo le kakih 200 metrov daleč. Od 12. do 13. ure je kosilo v dveh izmenah. Sledi popoldanski počitek, nato malica in zopet kjopanje do večerje ob 18.30. Po večerji se udejstvujejo s športom in igrami ter gredo tudi na sprehod. Ob 20.30 gredo spat in od 21. ure dalje je stroga tišina. Omenimo naj, da so imeli za praznik 22. julija taborni ogenj in so ga proslavili z recitacijami, petjem itd. Deklice in dečki so razporejeni po ločenih spalnicah in vsaka soba i-ma posebno oznako: V eni so Vikingi, potem Gusarji, Morske deklice, Morske vile, Copatke, Bisernice, Morski roparji, Potapljači Tarzani itd. Splošen vtis je, dl še ot-oei dobro počutijo, da imajo zdravo in obilno hrano in tudi v primerih lažjih pholenj imajo na razpolago dobro oskrbljeno domačo lekarno in bolniško sestro, ki bed'' nad njihovim zdravjem. Vse to so ugotovili tudi starši sami, ki so jih v obeh preteklih nedeljah obiskali pri morju. Vkljub temu pa že nestrpno pričakujejo njihov povratek, ko jih bodo zopet prevzeli prihodnji ponedeljek na Travniku v Gorici, vse nasmejane in zagorele od istrskega sonca. Ivo Marinčič Ravnateljstvo državne knjižnice v Gorici sporoča, da bo slednja zaprta od 1. do vključno 16. avgusta. V tem obdobju bodo odprti uradi ob delavnikih, od 10. do 11. ure, vendar samo za tiste, ki imajo izposojene knjige (faniajpiMBI llllll In in lil IRSRR H5 Tradicionalni festival EVER - GREEN MELODIJ ZLATA ROŽA PORTOROŽA ho v soboto, 5. avgusta 1972 ob 20. uri (po jugoslovanskem času) v LETNEM GLEDALIŠČU V PORTOROŽU. Sodelujejo najbolj znani vokalni solisti jugoslovanske zabavne glasbe. Gost večera CARLO ALBERTO ROSSI, skladatelj znanih italijanskih melodij. Režija: ANTON MARTI Prodaja vstopnic v LETNEM GLEDALIŠČU V PORTOROŽU vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure VABI ZAVOD ZA TURIZEM — PORTOROŽ * v. (*.' ,j«S sISll Goriški in beuečunski otroci, ki letujejo v obmorski koloniji v Savudriji, se prav dobro počutijo. Na sliki jih vidimo pred poslopjem Počitniške kolonije Ljubljana center, ki vsako leto sprejme v goste skupino o- trok z Goriškega in iz Beneške Slovenije Trdovratno vztrajanje zemljiških posestnikov na nepopustljivem stališču je prisililo sindikalne organizacije kategorije kmečkih delavcev k nadaljnji zaostritvi borbe za u-veljavitev svojih zahtev za d rsego nove, bolj ustrezne delovne pogodbe. V zadnjih tednih so bile po raznih krajih že stavke, pri katerih se je pokazala enotnost prizadetih delavcev. S tem pa še niso dosegli večje pripravljenosti posestnikov za sprejem njihovih zahtev in zato so prisiljeni nadaljevati s stavko. Sindikalne organizacije so se zato. po posvetovanju s prizadetimi delavci na več zborovanjih, odločile za 48-urno stavko kmečkih delavcev in sicer jutri, 5. avgusta ter v ponedeljek, 7. avgusta. Tisti delavci, ki imajo opravek z živino in v hlevih, so oproščeni stavke ter bodo v primeru potrebe stavkali pozneje. V okviru tega stavkovnega gibanja bo jutri ob 9.30 zborovanje prizadetih delavcev na sedežu CISL v Gorici, Ul. Roma 20, na katerem bodo proučili njihove probleme in se pogovorili o bodočih ukrenih. Ob U- uri pa bo posebna delegacija stavkajočih in njihovih sindikalnih zastopnikov šla h goriškemu prefektu ter mu obrazložila svoj noložaj in svoje stališče. ja. ga je po vsej verjetnosti podri neki tovornjak v Drevoredu D'An nunzio v Zagraju. Hude poškodbe zaradi padca s kolesom Predvčerajšnjim popoldne je mati pripeljala v goriško bolnišnico 9-letno Roberto Pintar iz Gorice, Drevored Venezia 8, ki so ji zdravniki ugotovili močan udarec v lobanjo ter jo pridržali na zdravljenju. Ker se ji je stanje poslabšalo, so jo ob 18.30 odpeljali v Videm na posebno zdravljenje, kjer ji skušajo rešiti življenje. Deklica je že prejšnji dan padla s kolesom. Tovornjak v Zagraju do smrti povozil starčka Prejšnji večer okrog 23. ure so sprejeli v splošno goriško bolnišnico za 20 dni na zdravljenje 46-let-nega Ivana Mairinija iz Ločnika, Ul. Rialto 33. Zdravniki so mu ugotovili zlom ramena in druge poškodbe. Marini se je malo prej peljal s skuterjem iz Gorice proti domu, ko je na Majnici pri gostilni Puia padel ker se mu je zlomite krmilo skuterja. Včeraj ob 13.10 pa so sprejeli s pridržano prognozo na zdravljenje 88-letnega Gregoria Zimola iz Za-graja, ki so mu zdravniki ugotovili prebitje lobanje, zlom leve stegnenice in druge poškodbe. Ob 15. uri je starček podlegel poškodbam. Kot so ugotovili orožniki k Zagra- Prošnie za socialno pomoč INPS Pokrajinsko vodstvo INPS v Gorici opozarja na člen 127 zakona od 4. oktobra 1935, ki določa, da morajo imeti prošnje za dosego socialne pomoči n drugh uslu zavarovancev INPS naveden točen datum njihove vloge, ki pride v poštev pri sprejetju prošnje. V takem primeru velja datum poštnega žiga, kadar je vloga poslana priporočena po pošti. Ne pride v poštev poštni žig pri navadnih poštnih pošiljkah. Kino (Juriča VERDI ob 17.00—22.00: «Sono un ma-rito infedele*. J. Yanne; film je v barvah. CORSO ob 17.30—22.00: «Permette? Rocco Pappaleo*. M. Mastroianni in L. Hutton; film je v barvah MODERNISSIMO ob 17.30: «La colli-na degli stivali*. T. Hill in B. Spencer: kinemaskopski film v barvah. CENTRALE: ob 17.30—21.30 «L’uomo dinamite*. Jean Stevart, A. Baxter, barvni film. VITToRIA ob 17.30: cAmanti d’oltre tomba*. B. Steel in V. Battaglia. Film je v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRo: Danes zaprto. EXCELSIOR: ob 17.30 «Le coppie*. Alberto Sordi in Monica Vitti. Barvni film. PRINCIPE: ob 18.00 «La grande battaglia*. Barvni film. !\ovu (Juriču SOČA (N. Gorica): «Rodil se je u-pomik*. ameriški film — ob 1815 in 20.15. SVOBODA (Šempeter): »Navihanci iz prve klopi*, nemški film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: Prosto. ŠEMPAS: Prosto. KANALi Prosto. DESKLE: »Slovo velikega poglavarja*, nemško - jugoslovanski barvni flbn - ob 17. in 20. PRVAČINA: Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan In ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. INTEGRACIJSKI PROCESI V SVETU Dežele Magreba na križpotju Razlike v političnih sistemih ne predstavljajo resne zapreke pri usklajevanju osnovnih interesov posameznih dežel na severni afriški obali Pogostni stiki med voditelji dežel Magreba v okviru regije, zatem z državniki sredozemskih in drugih dežel Evrope, so nujno pritegnili pozornost politične javnosti, zlasti glede na aktualnost načetih vprašanj tega področja. Državniki teh dežel so, potem ko so ugotovili organsko zvezo vprašanja konsolidacije Magreba, kot ekonomsko-politične celote, z aktualnim gospodarskim preurejanjem Evrope oziroma z vprašanjem varnosti v sredozemskem bazenu, pokazali več originalnih idej in tudi predlagali konkretne rešitve obstoječih problemov na relaciji Magreb - Evropa - Sredozemlje. Napori, ki jih dežele Magreba že dalj časa vlagajo v izgradnjo prijateljskih medsebojnih odnosov, vsekakor prispevajo k utrditvi politične stabilnosti regije oziroma zahodnega Sredozemlja v celoti. Proces političnega zbliževanja se je zlasti pospešeno razvijal po znani seriji bilateralnih sporazumov — med Marokom in Alžirijo v Uranu 1. 1969 in Tlemsenu 1. 1970; med Tunizijo in Alžirijo 1. 1970; Marokom in Mavretanijo 1. 1969 ter številnih drugih bilateralnih in multilateralnih sestankih med šefi teh držav v teku 1. 1970 in 1971. Ob teh stikih je postopno rasio spoznanje o skupni povezanosti interesov regije, obenem se je vse bolj konkretizirala tudi politična vizija Magreba kot enotnega političnega in ekonomskega področja, ki se mora v interesu utrditve svoje politične neodvisnosti in pospešenega gospodarskega razvoja orientirati v smeri svoje politične in ekonomske integracije. Splošni razvoj okoliščin v svetu, zlasti orientacija velikih sil k oblikam dogovarjanja in sporazumevanja, kakor tudi evropski premiki na političnem in gospodarskem torišču, vse to je voditeljem Magreba odločno narekovalo, da hitreje določijo svoja stališča, upoštevajoč pri tem zlasti nujnost rešitve še preostalih odprtih vprašanj v sami regiji. Magreb je že »via facti« določil pravila odnosa vsake posamezne dežele in vseh skupaj do izvenregionalnih dejavnikov, ome-jivši pri tem njihov vpliv in zemljepisni obseg vmešavanja. Velike sile so sprejele to orientacijo, pri čemer so očitno našle v njej tudi določene prednosti zase; politična neodvisnost in stabilnost Magreba v glavnem odgovarja velikim silam zlasti v povezavi z njihovo težnjo, da onemogočijo oziroma odpravijo možnosti novih kriznih žarišč na že tako dovolj nestabilnem področju Sredozemlja. Med-arabska dilema — ali je regionalno organiziranje arabskih dežel v interesu ali v škodo arabske enotnosti — je pravtako premagana, kakor je pokazalo Sadatovo srečanje s šefi Tunizije in Alžirije v začetku 1. 1972. širši okvir za ma-grebsko združevanje je torej ugoden, a stvar uresničitve vizije takšne integracije je postala prvenstveno stvar direktno zainteresiranih dežel. Zapreka temu so nekateri sporni problemi glede obmejnih ozemelj, kot n.pr. med Marokom in Alžirijo, prej je že bil rešen podoben problem med Tunizijo in Alžirijo, zdaj pa razmejitveni sporazum o Sahari od junija 1972 ne predstavlja za Magreb samo enostavne odprave nekega spornega, bolj ali manj tehničnega proble- ma marveč pomeni osnovo nadaljnjega razvoja za bodočnost. V ozadju vseh konkretnih političnih in gospodarskih ukrepov ma-grebških voditeljev je koncepcij-ska opredelitev — vizija in izgradnja velikega Magreba. Toda, kolikor se je glede usklajevanja zunanje politike ter idejnih konceptov napredovalo, pa na področju konkretne ekonomske integracije Magreba ni bilo veliko storjenega. Ne gre toliko za pomanjkanje politične volje, krivdo zato gre predvsem pripisati pomanjkanju objektivnih možnosti. Neuspešen sestanek med voditelji gospodarstva Maroka, Alžirije in Tunizije, ob prisotnosti Mavretanije kot opazovalke, do katerega je prišlo junija 1970 v Rabatu, je pokazal, da še ni pogojev za planiranje skupnega gospodarskega razvoja. Ugotovili so poleg drugega, da so njihove ekonomije na sedanji stopnji razvoja in na področju zunanjega sveta bolj v odnosu konkurence kot pa dopolnjevanja. Postalo je jasno, da so še daleč od tega, da bd bile izčrpale vse možnosti znotraj nacionalnih meja in bi bile potemtakem primorane iskati rešitve v skupnem nastopu. Alžirija je šele na pragu industrializacije, Maroko se komaj pripravlja na prve resne korake v tej smeri, Tunizija in Mavretanija pa lahko glede na svoje omejene možnosti šele od daleč gledata proti temu cilju. Razširitev bilateralnega gospodarskega sodelovanja je osnova pristopa k integraciji, vtem ko je na multilateralnem magrebskem planu intensifikacija odnosov mogoča tam, kjer je pač to realno, tako na področju zdravstva, prometa, turizma, prosvete, športa, informacije itd. Odločitev Alžirije in Maroka, da skupaj pristopita k eksploataciji bogatih nahajališč železa na doslej spornem področju Tinduta, predstavlja v Afriki doslej še neviden ekonomski podvig. Takisto sodelovanje Alžirije in Tunizije za eksploatacijo petroleja in plina v nekaterih obmejnih predelih in pa načrti Maroka in Mavretanije glede skupnega ekonomskega podviga v Saklet ej Hamri. Na vsak način obstajajo v tem predelu Afrike realne možnosti določenega dinamičnega in pomembnega gospodarskega razvoja. Pri tem razlike v političnih sistemih med posameznimi deželami Magreba ne pomenijo resne zapreke. Seveda pa lahko, glede na doseženo stopnjo tako gospodarskega kot družbeno-političnega razvoja v posameznih deželah Magreba, omenjene ekonomske zamisli uresniči le podržavljena ekonomija. Takšna je tudi tendenca, ki v teh deželah prevladuje. N. K. Smrt cirkuškega orjaka NEW YORK, 3. - V 36. letih starosti je dans v New Yorku umrl eden izmed najbolj znanih cirkuških orjakov. Ime mu je bilo Eddy Car-mel in njegova postava je bila res orjaška saj je bil visok skoraj tri metre in je tehtal okoli tristo kg. Carmela so pred osmimi dnevi sprejeli v neko newyorško bolnišnico ker se je njegovo zdravstveno stanje občutno poslabšalo. Zdravniki so prepričani, da je orjak umrl zaradi hormonalnega neravnovesja, ki je bilo vzrok za njegovo orjaško postavo. PETEK, 4. AVGUSTA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.00 Radio 0-limpia; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. glasba, 19.20 Zbori in folklora; 20 00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno inštrumentalni koncert; 21.40 V plesnem koraku: 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Program za mladino; 16.20 G. Verdi: »Traviata«. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30. 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutrlp; 8.00 Jutranja glasba; 9.30 20 000 lir za vaš program; 10.00 Plošče; 10.15 Z nami je...; 11.00 Današnji pevci; 11.45 Plošče Ricordi, 12.00 Glasba po željah; 14.45 Tretja stran; 15.00 Počitek ob glasbi; 15.30 Z nami je...; 15.45 R. C. M. — Top Pop; 16.20 Fumorama s Herbertom Paganijem; 17.00 Tops—pops; 18.40 Male skladbe velikih mojstrov; 19.00 Kulturna panorama: »Piran-ske soline, muzej na prostem*; 19.15 Posnetki iz našega studia; 19.30 Prirrjorski dnevnik; 20.00 Naši zbori pojo; 20.3 ' Prenos RL; 21.00 Večerna glasba; 21.40 Top Hits; 22.30 Simf. koncert; 23.35 NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Caterina Valente; 13.27 Strnjena komedija; 14.00 Ital. pesmi; 16.00 Baby jazz; 16.20 Poletni program za mladino; 18.20 Kako in zakaj; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Simf. koncert; 22.20 Povratni vozni listek; 23.20 Neapeljske pesmi in poezije. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30, 22.30 Podočila; 8.40 Melodrama; 9.30 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; Od 31. julija do 8. avgusta razstavlja v Občinski galeriji svoja dela Tržačan Livio Officia. Mnogi se še gotovo spominjajo njegove razstave pozimi 1. 1970. Prištevati ga gre med realistične ustvarjalce. Umetniške komponente njegovih tokrat razstavljenih del pa predstavljajo določeno sintezo ekspresionističnega, racionalnega ter impresionističnega načina izražanja. Njegova najbolj uspela dela: marine, kraška in zimska pokrajina Puljsko nagrade podeljene PULJ, 3. — Včeraj je žirija 19. festivala igranega filma v Pulju razdelila tradicionalne nagrade in priznanja. Zlato, srebrno in bronasto areno so prejeli producenti za filme: «Mojster in Margarita», «Volk samotar« in «Kako umreti«. Zlato, oziroma srebrno in bronasto areno so si pridobili naslednji režiserji: Aleksandar Petrovič («Mojster in Margarita«), Hajrudin Krvavac («Valter brani Sarajevo«) in Boštjan Hladnik («Ko pride lev«), Zlato areno za scenarij si delijo Jancvski, Taškovski in Mimica za »Makedonski del pekla«. Zlata arena za najboljšo žensko vlogo je pripadla Božidarki Frajt, ki nastopa v filmu «živa resnica«, katerega žirija ni niti uvrstila v konkurenco ter je tako morala priznati svojo zmoto. Zlata in srebrna arena za najboljšo moško vlogo sta bili podeljeni Bati Živojinoviču in Vladi-miru Popoviču. Diplomo je prejela med drugima simpatična slovenska debutantka Marina Urbanc, ki nastopa v Hladnikovem filmu. ................m........................umil,......................................................... SREDI GOZDOV OSREDNJE ŠVEDSKE Na medicinskem področju vsak dan kaj novega Kmalu bo mogoče poškodovana čreva zamenjati z novimi Kako sta profesorja Bemier in Bitoun s pariške klinike Saint Lazaiere odstranila neki ženi tanko črevo in jo ohranila pri življenju Že devetnajst mesecev živi v pariški kliniki Saint Lazaiere neka žena brez lastnih črev Potem ko je postala oktobra 1. 1970 žrtev nesreče, ji je bilo s kirurškim posegom povsem odstranjeno tanko črevo. V normalnih okoliščinah bi človeško bitje, ki mu je odvzeto |»sem in pol metra dolgo tanko črevo — pravcata kemična tovarna za predelavo hrane — bilo nepriklicno obsojeno na smrt. Francoska specialista za gastro -enterologijo, profesorja J.J. Ber-nier in A. Bitoun, sta uspela |od-stranjeno črevo nadomestiti z u-metno napravo. S tem sta napravila prvi korak k možnosti presaditve umetnega črevesa. Profesorja Bemiei in Bitoun sta uporabila klasično metodo katetra, to se pravi, da sta za stalno potisnila v žil/b pacientke fino sondo, ki jo je moč privesti celo do srca. S pomočjo te sonde je bilo moč pacientki posredovati za življenje potrebno hrano Oziroma zanjo neobhodne snovi. U-speh ni izostal. Na ta način je pacientka, ki je prišla v bolnišnico z okrog 39 kilogrami, pridobila 20 kg in spet dosegla svojo povprečno težjo. Za svojo bolnico ste francoska specialista nabavila najdaljši kateter, kar jih je bilo kedaj izdelanih. Njegova dolžina znaša 30 metrov, tako da se pacientka lahko pomika po svoji sobi, se vsede na stolico in gleda skozi okno. To je nit, ki bolnico povezuje z snovmi perfužije, ki jo prehranjuje in s tem ohranja pri življenju. Morda bo nekega dne ta nit \7 g \ ov. ss/z/s/Z/j// 'šyssrs//sssyYZ/. mm 10.05 Plošče za poletje; 10.30 Po- letni program; 13.00 Hit parade; 13.50 Zakaj in kako?; 15.00 Plošča sledi plošči; 16.00 Pisan popoldanski spored; 18.00 Koncert; 20.10 Povratni vozni listek; 20.50 Supersonic; 23.05 Da. lahko noč. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 Sod|obna ital. glasba; 12.20 Baletna glasba; 14.30 Dvorakova komorna glasba; 15.15 Robert Nathan: Portret; 17.20 Brahmsov koncert; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Baudelairov proces. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Nabožni motivi ' glasbi; 10.10 Karl Maria von Weber; 10.20 Razne simfonije; 11.55 Čas klavirja; 12.35 Simf. koncert; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Operna matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 Melodije za prijetij razvedrilo; 11.20- 13.00 Pri vas doma; 13.10 Besedo imajo instrumentalni solisti; 13.30 Kmetijski nasve- ti; 13.40 Z domačimi ansambli in godca; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Mali koncert za mladino; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Napotki za turiste; 16.35 Glasbeni intermezzo; 16.40 Ob lahki glasbi; 17.00 »Vrtiljak«; 17.40 Z orkestrom Jugozahodnega nemškega radia; 18.10 Človek in zdravje; 18.20 Operni koncert; 19.15 »Signali«; 19.50 Z Ljubljanskih jazz ansamblom; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.10 Obvestila; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Narodne pesmi iz Argentine; 21.30 Top-pops 13; 22.15 Oddaja o morju ir. pomorščakih; 23.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 24.06 Literarni npktumo; 24.15 Jazz. ital. televizija 18.15 Program za mladino; 19.15 O olimpijskih igrah; 19.45 Športne vesti in ital. krbnike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Čas človeka; 22.00 Glasbena oddaja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Bayard Veiller: Proces Mapi Dugan; 23.00 Cesena: konjske dirke. JUG TELEVIZIJA 19.15 Obzornik; 19.30 Veseli to bogan: Ljubljana; 20.00 Mestece Peyton: 21.00 in 23.35 TV dnev nik; 21.35 Zadnja priča, poljski film; 23.05 Pop festival Ljubija na 72, 1. del; 23.40 Šahovski komentar. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček: Mr. Pip-per; 21.15 Poročila; 21.30 Serijski film: Gledališče Chrysler. dokončno odstranjena in zamenjana s presajenim tankim čreve-sam. Trenutno takšna transplantacija še ni aktualna in so bili doslej vsi podobni poskusi v svetu obsojeni na neuspeh. Obdržati pri življenju bolnico brez tenkega črevesa zahteva posebne mere opreznosti. Najprej se kateter potisne i5 do 20 centimetrov pod kožo, šele nato v žilo, da bi se preprečila kakršnakoli nevarnost zunanje infekcije. Poleg tega mora črpalka, ki vbrizgava hranljive sn|pvi v kateter, biti opremljena s filtrom mikroskopskega premera, s čimer naj bi se doseglo, da bi v krvni obtok ne prišla nobena nečiste in škodljiva snov. Ista črpalka mora biti dovolj močna, da bi zagotovila kontinuiteto (potoka tekočine v enakomernem ritmu vseh 24 ur. Pa še ena tehnična težkoča je pri tem: dotok mora biti počasen, ker bi v nasprotnem primeru organizem ne mogel asimilirati tekočine in bi jo ledvice gotovo v celoti izvrgle. Na ta način dobiva pacientka osem litrov glukoze in aminskih kislin v obliki tekoče raztopine, ki gre skozi njene žile, to pa znaša približno 3200 kalorij, zadostna količina, da se bolnica o-hrani pri dobrem zdravju. Medicinska nega sestoji v glavnem od vbrizgavanja insulina, vitaminov, in antikoagulantov. Občasno ji vbrizgavajo tudi svežo kri. Metoda francoskih profesorjev, imenovana »parenteralna prehrana«, bi v bodoče imela ohranjati pri življenju osebe, ki jim je bilo izrezano tanko črevo k|ot doživ-ljensika posledica nesreče ali operacije raka na črevesju. Koristna pa je lahko tudi v primeru, ko je bolnikovemu črevesju potreben počitek pred kako težko operacijo ali mu je treba pomagati, da bi se po njej okrepil. Profesor Bitoun pravi, da bo današnja naprava, dokaj okorna in draga, čez nekaj let nedvomno zamenjana s prenosno črpalko na baterije, opremljeno s stekleniči-cami hranljive tekočine. Vprašanje ribolova na Jadranu ZAGREB, 3. — Kaj se dogaja z ribolovom na Jadranu? Ob tem vprašanju razpravlja hr-vatski list «Vjesnik», ki med drugim ugotavlja, da je na Jadranskem morju, ob jugoslovanski obali, vedno manj jugoslovanskih ribičev. Na drugi strani pa je navzočnost ital. ribičev z zahodne obale Jadrana vedno bolj pogosta in množična. Po pisanju zagrebškega lista ribari na Jadranu okoli 2.000 italijanskih ribiških ladij, medtem ko sporazum med Italijo in Jugoslavijo dovoljuje samo 180 enot v jugoslovanskih vodah. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo o ribolovu v jugoslovanskih vodah Jadrana (Komati, Vis, Pa-lagruža) je potekel v marcu letos Zagrebški list trdi, da so italijanske ribiške ladje zelo dobro opremljene z radarji, radijskimi zvezami ter da hote zaplovejo v jugoslovanske vode. Dogaja se celo, pravi list, da poveljniki teh ladij namerno poženejo svoje enote proti patrdnim čolnom, ker so baje gotovi, da ne bodo streljali na njih z mitraljezi. Vjesnik ugotavlja tudi, da vode jugoslovanskega Jadrana še niso izčrpane glede ribjega bogastva. Neonacisti se zbirajo pojejo in marširajo... Izjava šefa švedske neonacistične stranke: Pripravljamo se za sprejem oblasti . Grožnja s smrtjo novinarju, ki je taborišče odkril Nedvomno je fašizem družbeno - politični pojav, ki se je preživel. Doživel je svoj vzpon in propast. Kar v zgodovinskem razvoju propade, se več ne obnavlja v isti obliki. Toda važna je vsebina. Lahko bi se potemtakem spet pojavil kot ista vsebina v drugi obliki. Zato tudi pojava raznih oblik fašizma ne gre podcenjevati. To bi se nam znalo hudo maščevati. Razna fašistična gibanja in organizacije sestavljajo v glavnem najbolj deklasirani elementi. Razpolagajoč s sredstvi, ki so jima na razpolago in nikakor ni neznanka. od kje prihajajo — so pripravljeni tvegati vse. da hi dosegli svoje pustolovske namene. Zbirajo se povsod, aktivni so povsod, stremeč za tem. da bi gibanju zagotovili čim širše dimenzije. Ni dolgo tega. ko so na Švedskem imeli shod. ki so se ga u-deležili pristaši fašizma iz več evropskih dežel. Kakih tristo se jih je zbralo sredi gozda nekje v osrednji Švedski, kjer so si postavili taborišče. Tu so imeli nekakšen politični seminar, kjer je bilo govora o sodobnih evropskih problemih v prihodnosti Evrope in seveda o tem, po kakšni poti bodo spet prišli »na oblast«. Vso stvar je po naključju odkril novinar švedske televizije, ki se je nahajal v bližini na počitnicah. Hodil je po gozdu in nabiral borovnice. Nenadoma se je znašel pred skupino ljudi, prepevajočo nacistične pesmi, ki se je oborožena s palicami «urila za gverilo«. Novinar je skušal z njimi navezati pogovor, a se mu ni posrečilo. ker niso znali niti besedi-re švedsko. Delali so se. kot da govore v jeziku, ki verjetno sploh ne obstaja. Časnikar se je zatem vrnil v svoje taborišče, nakar je o odkritju obvestil svoje kolege in seveda policijo. Organi javne vam,osti, kj so prihiteli na kraj sam so ugotovili, da je v taborišču kakih 300 do 400 ljudi raznih narodnosti. Spregovorili so samo Švedi drugi so molčali, češ da se boje represalij v deželah, od koder so prišli. Nekakšen uradni predstavnik tega taborišča neki Heinz Bur-gemeister, ki se je proglasil za »novega Goebelsa«. je rekel, da temu fašističnemu shodu prisostvujejo fašisti oziroma nacisti iz Italije. ZR Nemčije. Francije, Britanije in seveda iz švedske. Pobudo za shod. naj bi bil dal 39-letni vrtnar Goeran Assar O-redson, šef švedske neonacistične stranke, ki životari in deluje na robu zakonitosti. Njegov pribočnik je žena Vera. rojena pred 44 leti v Berlinu. Po dolgem pogajanju in prerekanju je voditelj^ švedskih neonacistov skupaj z ženo Vero in 7-letnim sinčkom Rommlom pristal na radijski in televizijski intervju. Dejal je, da se neonacisti pripravljajo ponovno zavojevati svet. Zato so organizirali taborjenje sredi švedskih gozdov, kjer razpravljajo. pojejo in marširajo... »Ko se bo Švedska prebudila iz sedanje otopelosti, bodo oni švedski neonacisti, pripravljeni prevzeti oblast...« Novinar Hage Geigert se je med intervjujem sporekel s šefom švedskih neonacistov, Nekaj dni kasneje je prejel pismo, v katerem mu je bilo sporočeno, da je obtožen sionizma in marksizma ter obsojen na smrt. Nenavadni tabor sredi švedskih gozdov živi nemoteno naprej svoje vampirsko življenje. Na smrt obsojeni novinar pa je izjavil, da ne bo vložil tožbe, ker so vsi neonacisti norci in jih ne gre .jemati resno. V tridesetih letih so celo resni državniki pravtako govorili. Ne gre jih jemati resno, saj so norci in zanesenjaki. Njihovo napačno in pogostokrat z dobrohotno naklonjenostjo izrečeno oceno je potem vsa Evropa drago plačevala. Prejeli smo MOST, revija za kulturo in družbena vprašanja - št. 33 - 44 - 1972. Ureja uredniški zbor: Stanko Janežič, Aleš Lokar, Boris Podreka, Marjan Rožanc in Vladimir Vremec (odgovorni urednik). Živahnejši utrip življenja na podeželju Slovenske Istre Izginjajo razlike med mestom in vas j c Nove, boljše ceste so povezale nekdaj odmaknjene vasi z večjimi središči - Ljudje delajo v mestu, a radi stanujejo v vasi * Malo manj kot prazni Pomjan bo spet naselje* Vsebina: Okfogla miza v Nabrežini: 1) Ali imamo zamejski Slovenci nove probleme?; Bogdan Berdon: 14, O uporabi slovenščine na sodišču; Tito Favaretto: 18, Gospodarski razvoj in delavsko samoupravljanje; Egidij Susič: 2f7, Mejni odnosi med Furlanijrinter v Marseillu m _ 5 L; H m t: ” v V ' m *°rter, svetovni prvak v zasledovalni vožnji V zasledovanju je Guerra dokazal, da bi lahko uspel na dirkališču, če se ne bi poleti udejstvoval v cestnih dirkah! Na letošnje prvenstvo je prispel naravnost z dirke po Franciji. V dirki za motorji je rezultat popolnoma pravilen. Italijani niso mogli nič proti močnim nordijskim reprezentantom, Id tekmujejo najmanj enkrat na teden. V Italiji pa so tekmovanja za motorji precej redka. Nič čudnega torej, če sta zmagala Verschuren med profesionalci in Gnass med amaterji. Med ženskami je Galina Ermo-lajeva že četrtič osvojila naslov najboljše v sprintu, v zasledoval- ni 1971. Ta dva rezultata sta nedvomno potrdila premoč sovjetskih kolesark, ki sicer niso osvojile toliko kolajn kot druga leta. JADRANJE LONDON, 3. — Samotni angleški jadralec sir Francis Cichester je izjavil, da je moral prekiniti svojo pot preko Atlantika zaradi bolečin, ki jih je občutil v hrbtenici. Potem ko mu je zdravstvena služba angleške mornarice, ki je spremljala regato, dala pomirjevalna sredstva, ni imel več toliko moči, da bi z vožnjo nadaljeval. Vseeno pa Chi-chester trdi, da bi se prav lahko vrnil sam v Plymouth. ailllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||imillllimillllllllll,l,„,m,,,,,,D,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,!,,,,,,,!,!,,,!! V PRVEM DNEVU PLAVALNEGA MITINGA V CHICAGU Spitz izboljšal svetovni rekord na 200 m J 1 Na isti prireditvi je Jennifer Kemp ogrožala svetovni rekord Gouldove na 100 metrov prosto CHICAGO, 3. — V bazenu v Por-tage Parku je v polnem teku plavalni miting, ki velja za kvalifikacijsko tekmovanje za ameriško o-limpdjsko reprezentanco. Že v prvem dnevu je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov, med katerimi svetovni rekord na 200 m metuljček in nekaj ameriških rekordov. Po navadi je kvaliteta teh mitingov visoka, da so letos rezultati kljub vsemu slabši od predvidenih. Mark Spitz je torej znova osvojil rekord na 200 m metuljček. Naslov rekorderja je Nemcu Fassnachtu odvzel že v izločilni fazi, nato pa je doseženo znamko še izboljšal v finalu s časom 2’01”5. Spitz je favorit tudi na 100 m metuljček in na 100 in 200 metrov prosto. V vseh teh disciplinah je že svetovni rekorder. Odličen rezultat je zabeležila tudi 17-letna Jennifer Kemp, ki je na ■100 m prosto izboljšala ameriški rekord s časom 58”6. Po tem podvigu so mnogi izvedenci mnenja, da bi lahko Jennifer premagala v Miinchnu celo izredno Avstralk« Shane Gould, ki je sicer veljala do sedaj za nesporno favoritinjo. Ameriški rekord je dosegel v prvem dnevu še John Hencken, ki je na 100 metrov prsno zabeležil čas 1’06”. Finale te panoge je bil izredno dramatičen, saj je bilo 5 metrov pred ciljem kar sedem plavalcev na isti črti. Z doseženim rezultatom je Hencken na tretjem mestu na svetovni lestvici, takoj za Sovjetom Pankinam in Nemcem Kuschom. ATLETIKA Poprečni rezultati na mitingu v Oslu OSLO, 3. — Prireditelji mednarodnega atletskega mitinga v Oslu nimajo sreče. Po odstopu Roda Millbuma v prvem dnevu tekmovanj, se danes ni predstavil drugi zelo pričakovan ameriški atlet, Da-ve Wottle, ki ni mogel nastopiti zaradi poškodbe na nogi. Zaradi obilice dežja je bila poleg tega proga izredno težka, tako da niso dosegli v drugem dnevu tekmovanj vidnejših rezultatov. V štafeti 4x100 m je zmagala ekipa ZDA z 39”1, druga je bila SZ, Italija pa je bila izključena. V teku na 10.000 metrov je Lasse Viren dosegel nov finski rekord s 27’52”4, Italijan Cindolo pa je bil drugi. V troskoku je zmagal Čeho-slovak Fizer s 16,08 m. V teku na 3000 metrov pa je osvojil prvo mesto Američan Prefontaine s 7’44”2 pred rojakom Hiltonom in Novozelandcem Quaxom. S svojo zmago je S. Prefontaine popolnoma upravičil upe tistih, ki računajo, da bo eden izmed glavnih protagonistov v tekih na dolgih progah v MUnchnu. V teku na 3000 metrov z ovirami je Italijan Fava dosegel državni rekord s časom 8’33”4. DVOBOJ ZA NASLOV SVETOVNEGA ŠAHOVSKEGA PRVAKA V SZ kritizirajo Spasskega Fischer se je znova predstavil z zamudo, toda Spasskega tokrat ni bilo REYKJAVIK, 3. — Še kritike i tako da bi morali to uvrstitev obija račun Spasskega iz Sovjetske držati do konca. Ostali rezultati 8. zveze._ Tokrat se je oglasil pred-! kola: sednik moskovskega šahovskega krožka, Juri Kotkov, ki je izjavil, ids”1 Arijcu povedat, naj on mesto mene čaka in čakal 1)0(16 aastonj. Marušič je odšel v Gorico. Bil sem pri ^ '323) Iz P^a me nij bil nič kaj vesel. Vendar sva ženila o marsičem, zlasti o goriškej gimnaziji, o profesorjih in učencih, posebno o mojih sošol-so šli itd. Nazadnje je bil uže prav prijazen z me- noj. Dovolil mi je, da ga smem večkrat obiskati, posodil mi je «Sl.[ovenskil narod» in obljubil mi, da mi ga bode še večkrat in tudi druge novine posojal. V šoli, v kterej smo včasih prav veseli, govorilo se je o pozdravljanji predstojnikov. Pri tej priliki je rekel Pott: «Und wemn sie in ihrer Kirche oder in ihrern Tempel sdnd und ein Vorgesetzter heredn tritt, so muss der Herr Gott in dernsel-ben Augenblioke die erste Stelle dem Vorgeutzten abtreten, sie miissen zuerst den Vorgesetzten salutiren und dann erst Gott.»324) Ko ga je nekdo praŠal, kaj naj stori, ako gospo-dičino za roko vodi in ga kak viši sreča, mu odgovori: «So betrachten sie das Frauledn ganz wie eine Waare, wie ein Paquet, driicken sie dasselbe fester amsich und salutiren sie mit der freien Hand den Vorgesetzten, den sie sind zuerst Soldat und dann erst Mensch.»325) Tako tedaj. — Zvečer mi je pravil strijc več reči o Bricu, iz kiterega sem natanjčneje njegov značal spoznal. 12. O poludne mi pove feld.lvebell Dominiko, Marušičev prijatelj in pomagač, naj grem pred kavarno Chiozza kjer bom dobil Ant.lonal Marušiča. Povedal mi je, da me je bil Jožef MJarušičl prednje dan zamudil in da je prinesel seboj toliko denarja, da ga še toliko treba ne bode, «6e bo šlo.» Sicer pa da če nemam nobenega pogreška je zastonj še «basilirati». 326) 13. Ker je bila danes nedelja šel sem uže z jutra zgodaj cerkve obiskat. Najpoprej sem šel v grško cerkev 1= Sv. Nškojal. Hram je lep, ne velik, kvadraten. Duhoven je bral nekaj v grškem jeziku, ali kljubu temu, da sem Homerja in Platona študiral nesem razumel več, kakor na [primer] «rea» in «theos». 327) Ne vem ali je bil bralec tega kriv, ali moje uho, ali pa se starogrščina toliko loči od nove. Od tod sem šel v slavonsko [= pravoslavno! cerkev. Ta krasni hram vleče uže po svojej zunanjosti pogled vseh mdmogredočih na — se. Njegova notranjost nij nič manj krasna. Videl sem v njej obraze srbskih kraljev, despotov, arhiepiskopov itd. — Potem sem šel k novemu sv. Antonu, ki je sicer veliko veči, a ne lepši od prve cerkve. Ob desetih grem v stolno cerkev k sv. Juštu na Grad. Osupnil sem, ko sem zagledal to starikovo poslopje se širokim nizkim tumom, v kterim se vidita užidana dva balvana, kakor pravijo, ostanek nekdanjega Venerinega hrama. Tudi notranjost cerkve nij nič kaj posebna, poslopje je nizko, nepravilno, ker je iz treh cerkva sestavljeno. Petija pa še nesem slišal nikjer tako fulminantnega [= bliskovitega!, kakor tukaj, celo gledališčni pevci pojo tukaj (pa saj je nekdo cerkve gledališčem primerjal). Po poludne sem bil pri Eduardu. Imel sem se jako dobro. Gospa je prav ljubeznjiva. Eduard je še precej otročji, ali pa prihaja to od tega, ker je zaljubljen? 16. O poludne me dobi zopet Dominko in mi reče, naj ga čakam ob 12 1/2 pri starem sv. Antonu v «cdvilni» obleki, da me popelje k zdravniku. Jaz sem se sicer malo bal civilno obleči (ker je ostro prepovedano), a prišel sem vendar. Dobila sva Marušiča in ta me je peljal k staremu, na pol glju-hemu zdravniku dr. Beihtingerju, ki me je preiskal, a nobenega posebnega pogreška na mend našel. Mož je bil jako siten in mi je rekel: «Der Kraner kann sieben Sprachen, wenn es in seinem Interesse ist, wenn aber nicht, so kann er kei-ne.»328) Marušič je povedal, da naj poskusim, da naj se pritožujem za boleznijo v prsih, da težko diham itd. Uže zopet druga bolezen! Bog se me usmili, če sem res tako bolan. «0 komisohe Leute, o n&rlsche Welt» vzdihnil sem z Borne-jem. 329) Jaz vem, da bode ves trud in ves denar zastonj. Jaz pomilujem stri J ca, da se daje takim, ne vem kako bd je imenoval, v roke. To je žalostno! «Mundus vult decipd!»330) Oh kako resničen je ta Izrek! Tudi ko bi se mogel jaz toliko zatajiti in se bolnega narediti, ne kaže na noben način dobrega izida, če tudi moje simulacije ne zapazijo, bode prej leto ven, kakor se bode ta reč izmotala. In še potem ne dobim dalje odpusta, kakor dokler se ne ozdravim. Med tem pa leto poteče in jaz ne bodem ne ptič ne miš In niti svojega presenediensta 331) ne bodem opravil. Te mislij je tudi strijc Andrej, kteri je še ls danes vso to stvar natanjčneje zvedel. Čudimo se storijo« Lovrencu, da svojim ljudem nič ne zaupa, tujim pa Tako so farji! Po poludne smo bili na vajah v raztrešenem redu blizu sv. Ivana. Čeravno je to bolj težavno in se človek bolj onesnaži, nego na tesnim dvorišči, vendar smo šli prav radi ven uže za rad spremembe. 17. K neizmernemu začudenju našel sem Godniča v fran-V6ndar se nesem dal motiti in govoril sem kolikor mogoče ravnodušno ž njim. Kak vtis sem jaz nanj naredil, tega ne vem, a to vem, da Je on v mojih očeh jezuit. Basta! Uvečer sem bil ž njim, Glovaokim in Korenom «al Oervo d’oro». na tržaški in napisal na goriški 321) Kommiss (nem.) = vojaška služba, komis. 322) Čitalnica v Rojanu, prva v tedaj slovenski okolici Trsta je bila slovesno odprta 12. julija 1868. 323) Janez Jesenko (1838-1908) je od 1867 do 1899 učil državni gimnaziji. Bil je zgodovinar in zemljepisec več šolskih učbenikov. Med leti 1863-7 je služboval gimnaziji. 324) (nem.) = «In če ste v vaši cerkvi ali svetišču In če stopi vanj vaš predpostavljeni, mora gospod Bog v istem trenutku odstopiti prvo mesto predpostavljenemu, najprej morate predpostavljenega pozdraviti in potem šele Boga.* 325) (nem.) = »Gospodično morate imeti kot predmet, kot paket, odriniti jo morate močno od sebe in s prosto roko pozdraviti predpostavljenega, ker ste najprej vojak šele nato človek.* 326) Kavama »Chiozza* imenovana tudi »Ferrari* na križišču ulic Battisti in Carducd. Basilirati (dial.) = marati za kri 327) (gr.) = boginja in bog. 328) (nem.) = »Bolnik (nemško = Kranke) zna sedem jezikov, če mu je v korist če pa mu nd, ne pozna nobenega * 329) (nem.) = »O smešni ljudje, o nori svet*. Ludwig Borne (1786-1837), nemški pisatelj. 330) (lat.) = »Svet želi biti prevaran*. Drugi del tega reka se flHHr «ergo dedpiatur* = »zato naj bo prevaren*. 331) Prasenzdieost (nem.) = dejanska služba. —• -«»----* - * - ■» | f naacujevcmje sieciij Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6 100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140,— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 4. avgusta 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 3-270/1 i «ADIT» . DZS. Ljubljana Gradeče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno * I upravni 300, legalni 400, osmrtnice 'n sožalja 200 lir «Mali oglasi’ | 80 lir beseda Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se naročajo P" r oglasnem oadelku ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije ori SPJ Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • it® _________^ PO IAKUUČKU RAIC0V0R0V SADAT- GEDAFI Komentarji na Bližnjem vzhodu o združitvi Egipta in Libije Kako bo z odnošaji med novo državo in SZ? - V Damasku pričakujejo egiptovskega odposlanca - Arafatova brzojavka obema predsednikoma /z Kaira so odpotovali sovjetski vojaški svetovalci ŠE EN POLITIČNI PROCES V ČSSR Profesor Sabata obtožen prevratniškega delovanja To je prvič, da obtožnica govori o poskusu držav, nega udara - Prihodnji teden že deveti proces? KAIRO, 3. — Egiptovska javnost je z zadovoljstvom sprejela rezultat razgovorov med libijskim predsednikom El Gedafijem in egiptovskim predsednikom Sadatom, na katerih so sklenili, da se Egipt in Libija združita v eno državo. V Kairu ugotavljajo, da je ta zdru- Anuar El Sadat žitev previdnejša od združitve s Sirijo leta 1958. Veliko važnost polagajo na dejstvo, da bo do združitve prišlo šele čez eno leto, ko bo o tem na referendumu odločalo prebivalstvo obeh držav. Nekateri opazovalci domnevajo, da je ta o-dločitev korak dalje proti odstranitvi Naserjevih načel, kar pa so v kairskih vladnih krogih danes o-dločno zanikali. Dejali so namreč, da je to le nadaljevanje Naserjeve revolucije iz leta 1952, ki je dala tudi pobudo za libijsko revolucijo leta 1969. V Kairu tudi z zadovoljstvom ugotavljajo ,da sporazum upošteva tristranske dogovore in da so ga dosegli v soglasju z slednjimi. Med pogajanji sta bila Sadat in Geda-fi stalno v telefonskem stiku s sirskim predsednikom El Asadom in egiptovski odposlanec bo kmalu odpotoval v Damask, da bo Asada natančno obvestil o sporazumu. Ge-dafi prav tako noč<\ da bi se s tem sporazumom poslabšali odnosi s Sirijo in je zato predlagal, naj nova država sprejme zastavo tričlanske konfederacije. Možno pa je, da bi prav ta odločitev negativno vplivala na odnošaje s Sirijo . S sklepom o ustanovitvi enotne d-žave šele čez leto dni sta si vladi pridržali pravico, da od spora- r-------------------------------- zuma odstopita, če bo ta neuspešen. Prav to dejstvo so v Egiptu zelo pozitivno ocenili. Sadat bo tako imel izgovor, da b> odlašal z mednarodnimi pogovori, obenem pa bo čakal na razvoj nekaterih važnih dogodkov, kot na predsedniške volitve v ZDA, obenem pa bodo novoustanovljene komisije lahko natančno proučile vse podrobnosti sporazuma in pripravilo popravke, ki bi se jim zdeli umestni. Kairski radio je danes tudi sporočil, da se je predsednik Sadat vrnil v Egipt, kjer se je sestal z nekaterimi ministri. Sporazum so komentirali tudi v Damasku. Sirski predsednik El A-sad je dejal, da «z veseljem in zadovoljstvom* pozdravlja rezultate pogovorov. »Vsak nadaljnji korak k arabski združitvi, je dejal Asad, ocenjuje Sirija kot uveljavitev težnje arabskega ljudstva po enotnosti*. V Damasku pričakujejo Sada-tovega odposlanca, ki bo podrobno obrazložil doseženi sporazum. Tudi predsednik gibanja za osvoboditev Palestine Yaser Arafat je danes čestital egiptovskemu in libijskemu predsedniku za doseženi sporazum. Arafat, ki je obenem voditelj gverilske palestinske skupine Al Fatah, je dejal, da bo nova država podlaga enotnemu arabskemu svetu in bo spodbudila Palestince pri boju za osvoboditev zasedenega ozemlja in borbi proti izraelskemu imperializmu. Najživahnejše pa so vest komentirali v Bejrutu, kjer dela največ zahodnih opazovalcev, časnikarjev in izvedencev za vprašanja Bližnjega vzhoda. Opazovalci so precej skeptični glede dogovora. Pravijo namreč, da je precejšnja razlika med Sadatom, ki je v sporu z Izraelom sledil praktični liniji in Gedafijem, ki je vedno zahteval vojno. Pereče vprašanje bi bil lahko tudi egiptovsko - sovjetski sporazum o petnajstletnem prijateljstvu in sodelovanju. Gedafi nasprotuje SZ in opazovalci dvomijo ,da bo Libija pristala na «bratske odnose s Sovjetsko zvezo*. Res je sicer, da je Sadat odslovil sovjetske vojne svetovalce, vprašanje pa je, če bo to Gedafiju zadostovalo. Obstajajo še druga nasprotstva med Libijo in Egiptom. Leta 1967 je Egipt sprejel resolucijo vanost- nega sveta OZN, Libija pa tega ni storila. Sadat bi se, po mnenju zahodnih opazovalcev, zadovoljil z vrnitvijo zasedenih ozemelj. Gedafi pa zahteva vso Palestino. Sporazum tudi ocenjuje kot Gedafijevo zmago p-oti SZ. Sinoči je egiptovski obrambni minister priredil poslovilno večerjo za sovjetske vojaške svetovalce. Dejal je, da njihov odhod ne bo pokvaril prijateljskih odnosov med obema državama, kajti to ni nikoli bila e-giptovska želja. Vsem je nato podelil kolajne za zasluge, nato pa se je tudi neki sovjetski funkcionar (imena in čina niso objavili) zahvalil za gostoljubnost in izrazil prepričanje, da se egiptovsko - sovjetsko sodelovanje ne bo zmanjšalo. Vest o sporazumu so komentirali tudi v Parizu. Glasnik francoske vlade je dejal, da bo Francija ponovno proučila možnost prodaje o-rožja državam Bližnjega vzhoda, če se bosta Libija in Egipt tudi vojaško združila MONTEVIDEO, 3. — V Urugvaju so danes sporočili, da so v pretekli noči aretirali 31 gverilcev «Tupamaros». BRNO, 3. —■ V Brnu se je danes začela sodna obravnava proti profesorju Jaroslavu Sabati, bivšemu voditelju tamkajšnje sekcije KPČ in vidnejši osebnosti v Dubčkovi dobi. Češkoslovaška tiskovna agencija ČE TEKA je sporočila, da je «Sabata s skupino pajdašev ustanovil ilegalno organizacijo, ki je delovala od leta 1970 in katere namen je bil, da zruši družbeni in socialistični sistem*. Zato so, po mnenju agencije, krivi prevratniškega delovanja in so prekršili 98. člen kazenskega zakonika ter jih lahko obsodi jp na 10 let zapora ČETEKA ne sporoča, kdo naj bi bili Sabatovi «pajdaši». Možno je, da je med obtoženci tudi bivši tajnik KP Južne Moravske Alfred Čemy, ki je bil Dubčkov prijatelj in sodelavec. Obtožbe, za katere se bodo marali obtoženci zagovarjati, so hujše (od obtožb na ostalih procesih, ki so se vršili od 17. julija letos dalje. To je prvič, da obtožnica govori o poskusu državnega udara. Doslej je bilo namreč govora le o nasprotovanju socialističnemu sistemu, ustanavljanju ilegalnih skupin, in želji po oslabitvi socialistične vlade. Sabata pa je v torek še poslabšal svoj položaj, ko ni hotel pričati na procesu proti Hueblu in je izjavil, da so vse obtožnice na tistem procesu izmišljene. ČETEKA ne daje pojasnil o vsebini obtožnice. Kaže pa, da je bil tudi Sabata razdeljeval letake, na katerih je vabil Čehoslovake, naj se ne udeležijo volitev, ker ustava to možnost dopušča, ali pa naj na glasovnicah prečrtajo imena nekaterih kandidatov. To je že osmi proces proti Češkoslovaškim izobražencem in bivšim funkcionarjem KPČ v zadnjih treh tednih. V sedmih prejšnjih procesih so obsodili 31 oseb do šest let za: pome kazni. Baje pa bo prihodnji teden še deveti proces, O procesu v Pragi piše danes tudi glasilo češkoslovaške socialistične stranke Svobodno Slovo, ki pravi, da so obtoženci sami priznali svojo krivdo in izraža začudenje nad «neresničnim pisanjem in blatenjem češkoslovaškega sodstva s strani nekaterih zahodnih časopisov*. Zaprtost češkoslovaškega političnega sistema so okusili tudi drugod. Bavarsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so češkoslovaški obmejni stražniki včeraj zaplenili 10 Svetih pisem in nekaj evangelijev v angleškem in nemškem jeziku, ki sta jih dva mlada Švicarja hotela nesti s seboj, mladeničema pa so odvzeli vstopni vizum. Nekemu angleškemu poslancu, predstavniku mednarodne organizacije «Amnesty International*, ki bi moral prisostvovati procesom v Brnu in Pragi pa češkoslovaške oblasti niso dale vstopnega vizuma. D’ Ambrosio izpustil Wernerja L«mkcja MILAN, 3. — Preiskovalni sodnik dr. D’Ambrosio je danes ukazal izpustiti na svobodo 24-letnega za-hodnonemškega državljana Werner-ja Lemkeja, ker so izjave, ki jih je slednji dal o pombnih atentatih v Rimu in Milanu decembra 1969 neresnične. Sodnik, ki vodi preiskavo o atentatih ter o odgovornosti fašistov Frede in Ventu-re, je danes dejal, da si je Lemke vse izmislil in da z dogodki nima nobene zveze. Zato so ga izpustili in obtožili obrekovanja oseb, za katere je dejal, da so odgovorne za atentat v Rimu. Človekov najboljši prijatelj Tako si ameriški dnevnik «Denver Post* predstavlja sodelovanje med Nlxo- nom in podpredsednikom ZDA Spirom Agnewom VEČJE MOŽNOSTI TRGOVANJA MED ZAH. IN VZHODOM Sovjetske banke tudi na Zahodu Ost-West Handelsbank iz Frankfurta oprav, lja lahko vse finančno-kreditne posle Običajno ima vsak važnejši mednarodni politični dogodek tudi svoje gospodarske korenine. Videli smo kako nestrpno so poslovni krogi ZDA pričakovali izid pogovorov med Nixonom in sovjetskimi državniki. Kljub velikemu interesu obeh velesil trenutno ni prišlo do nobenega konkretnega dogovora. Ustanovljene so bile stalne komisije, ki imajo nalogo preučiti kako in na katerem področju bi se dalo razviti gospodarsko sodelovanje. želja, da bi razširila svoje sodelovanje z inozemstvom je zelo stara težnja Sovjetske zveze. Vodilni finančniki so namreč takoj ugotovili, da se nobena država ne more zapreti sama vase in da so izredno važne gospodarske m finančne pozicije v tujih državah. Tako je Sovjetska zveza začela ustanavljati svoje finančne zavode v industrijsko najrazvitejših ali gospodarsko zanimivih zapadnih deželah. Danes obratuje kar sedem sovjetskih bank izven dižav vzhodne Evrope m sicer: v Londonu Moscow Narodny B*nk ustanovljena že leta 1919, to pomeni ob samem nastanku Sovjetske zveze: v Parizu Banque Commerciale pour 1’Europe du Nord (ustanovljena 1. 1921); v Teheranu Rusko Iranski Bank (1923), v Beirutu Moscow Narodny Bank (1963), v ZUrichu Wozchad Han-delsbank (1966), v Singapuru Moscovv Narodny Bank (1971) ter končno v ti im n iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiim m ■miiiiiiiiiiii mm •iiiii DUNAJ, 3. — V šolskem letu 1971-72 je policija našla mamilo v 118 avstrijskih šolah. • * * ŽENEVA, 3. — Val slabega vremena je zajel Švico. Na višinah nad 2.000 m je snežilo. * # # MANILA, 3. — Vsaj 28 oseb je izgubilo življenje pri požaru trajekta, ki povezuje dva filipinska otočka. # * * SANTIAGO DE CHILE, 3. — Čilski predsednik Allende je moral že drugič zamenjati notranjega ministra, ker ga je parlament obtožil nepravilnosti prj opravljanju dolžnosti. Frankfurtu Ost-West Handelsbank, ki je bila ustanovljena letos. Zanimivo je, da so same zahodno-nemške oblasti ponudile možnost, da odpre Sovjetska zveza svoj finančni zavod prav v Frankfurtu, to je v najvažnejšem trgovskem središču Nemčije. Sedanji direktor banke Andrei . Doubonosov je sin kmečke družine in je bil že leta 1918 kot 17-letni deček borec v Rdeči armadi. Počasi a u-pomo je zavzemal vedno višje položaje v sovjetskem finančnem svetu in se je tako povzpel do važnega mesta direktorja novoustanovljenega finančnega zavoda. Ob svojem prihodu v Frankfurt je izjavil, da nima nobenega namena ukvarjati se s politiko ampak, da ga zanimajo samo tisti finančno-kreditni posli ki lahko prinesejo finančne koristi. Kljub temu, da je bila banka u-stanovljena s sovjetskim kapitalom ima danes ista pooblastila kakor vsaka druga nemška banka. Njeno poslovanje ni namreč omejeno na finansiranje ali razvijanje trgovine med Zah. Nemčijo in Sovjetsko zvezo; Ost-West Handelsbank bo lahko dajala investicijske kredite, izstavljala hranilne knjižice, prodajala zlatnike, opravljala borzne posle ter kupovala akcije za sovjetske banke, katere bo zastopala v Zahodni Nemčiji. Zahodnonemški poslovni krogi si o-betajo od te ustanove velike koristi, že v prvem mesecu se je javilo novemu direktorju preko 500 industrijskih mogotcev in finančnih operaterjev. Vsem je dobro znano, da je trgovina in še posebno industrijsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo vezano na kreditne posle. Trgovski krogi pa upajo, da bo lahko postala nova sovjetska banka porok za redno plačilo terjatev, kar bi čisto gotovo povečalo medsebojno zaupanje in povečalo možnost trgovanja. O. K. Pacifistični pohod včeraj v Pordenonu PORDENON, 3. — Danes je prispel v Pordenon 6. protimilitari-stični pohod. V večernih urah so pacifisti imeli zborovanje na Trgu Motta. Na sporedu je bilo sicer zborovanj'e na Trgu XX. septembra, policija in karabinjerji pa so pacifistom zaprli pot, ker po njihovem mnenju ta trg ni bil primeren za tako manifestacijo. KOMUNIST Umrl je predsednik južnoafriške komunistične partije, ki je živel v Moskvi. Zakaj smo vest objavili rta tem mestu? Seveda imamo razlog. Umrlemu predsedniku ie bilo ime John... Marx. PASTOR Pisali smo o angleškem pastorju, ki je zbežal z lS-letnim dekletom. Mladostni pastor fe včeraj dobil tovariša. 69-letni pastor Erič Porter - Goof iz Portsmoutha je včeraj zbežal s svojo 41-letno tajnico Dolores Lloyd. Zbežal je, ker ga ie cerkvena oblast kaznovala zaradi nedovoljenega razmerja- ALPINISTI štirje alpinisti, trije Avstrijci in en Nemec plezajo p° severni steni Corcovada, znane gore v zalivu Ria de Ja-neira. Pri svojem podvigu P° so naleteli na hudo zapreko• Njihovo plezanje stalno spremlja na tisoče ljudi z daljnogledi. Preplezali so že 400 metrov stene, vrh pa bodo verjetno dosegli v soboto. Pa to ni pto blem. Problem je, da zaradi tako številnih opazovalcev lahko opravljajo telesne potrebe le ponoči. REKORD Mladina se zelo rada športno udejstvuje, šport je zdrav in torej priporočljiv vsakomur, predvsem pa mladini. V zadnjih letih pa so najboljši športniki zelo mladi. Včeraj sta komaj petnajstletni Američanki Karen Jay ne s in Priscilla Witlmann zabeležili nov svetovni rekord. Gre *a rekord v «guganiu»: mladi A meričanki sta namreč zdržali na gugalnici celih 200 ur. e: Jj h si a P j: P' Vi Si k POZDRAV 13. svetovni naturistični kongres je predsednik zveze naturistov otvoril z besedami. «Go-spodje gosti lahko ostanejo v blečeni*. 6: 6i st KING King je levček. Pravzaprav ni niti tako majhen, saj kljub svojim sedmim mesecem tehta kar poldrugi stot. Znan je p0-stal šele včeraj, ko ie 0OSP° Fay Bell, ki stanuje v neur yorškem predmestju, telefonirala policiji: tV mojem vrtu le lev!* Lev je bil last sosede, UŠ® pa je, ker mu gospodinja m dovolila, da sedi na najbolj^etn fotelju. velika družba za življenjsko zavarovanje i INA, javna ustanova s socialnim namenom, zavzema na področju življenjskih zavarovanj prestižen položaj med največjimi družbami. Uspehi leta 1971 dokazujejo to s številkami: 419.233 novih polic podpisanih v teku leta (neposredne pogodbe) za ____ ► 625 milijard na novo zavarovanih vsot (kapitalov in kapitalizi-ranih rent) 6.782.607 veljavnih zavarovalnih polic ob koncu leta za ____ -> 3.410 milijard zavarovanih vsot (kapitalov in kapitalizl-ranih rent) 765 milijard oddeljenih ob koncu leta v jamstvo dospelih obveznosti za veljavne police («matematične rezerve«) 130 milijard inkasiranih v letu dni za «zavarovalne premije« od zavarovancev 2,2 milijarde dobička v letu dni, od katerega je po zakonu polovica namenjena državi, polovica pa zavarovancem Pokazatelj zavarovanih vsot z veljavnimi policami ob koncu leta v zadnjih 5 letih (1967 = 100) ^0 Sr ^ ff'S/f'srir šr*i g ~žrV _ b g sr* jr s sr g g s- S s.. sr sr* e-ee-B-M***