A R H EO LO ŠK I PO M EN TO PO N IM A DUNAJ
FRANC TRUHLAR
L ju b lja n a
N ase litev S lo v en ije v a rh e o lo šk ih o b d o b jih , k a k o r n a m jo p re d sta v lja jo 
A r h e o lo š k a n a jd iš č a S lo v e n ije , kaže z a p o sa m ez n a o b d o b ja p re c e jš n je razlik e 
v in te n z iv n o sti n aselitv e. To d a je sk le p a ti n a d in a m ič n o zgodo v in sk o d o g a ja n je 
in n a velike p re m ik e v s tr u k tu r i n a s e lje n o s ti slo v en sk eg a p ro sto ra . M ed 
o b d o b ja , ki iz k a z u je jo re la tiv n o nizk o p o selitev , so d i tu d i la te n sk o o b d o b je. 
T a ra z lik a je o č itn a zlasti v p rim e rja v i s p re d id o č im h a lš ta ts k im in la te n u 
sle d eč im rim sk im o b d o b je m , in kaže, d a so se m o ra li K elti z a ra d i šib k eg a 
p o se litv e n eg a p o te n c ia la o m e jiti zgolj n a zased b o p o m e m b n e jših k lju č n ih 
n a se lb in sk ih , s tr a te š k ih in ž e le za rsk ih p o s to ja n k v S loveniji. T o d a re a ln e jš a 
slik a n aselitv e v la te n sk e m o b d o b ju b i se p o k az ala šele, če b i u p o šte v ali tu d i 
k o n tin u ite to in d o d a li k e ltsk e m u ž iv lju še z n a te n o s ta n e k sta ro selc ev iz 
h a lš ta ts k e g a o b d o b ja . T a k o n tin u ite ta se k aže tu d i v d e jstv u , d a iz h a ja jo sk o raj 
vse la te n s k e p o s to ja n k e že iz p re d h o d n ih h a lš ta ts k ih , in d a v elik a večina n jih 
k o n tin u ira v rim s k o o b d o b je . S p o d o b n o zgodovinsko situ a c ijo se sreč u jem o 
tu d i v slo v a n sk e m o b d o b ju , ko so m ogli S lovani v p rv e m n a se litv e n e m o b d o b ju 
z a se sti le p o m e m b n e jše n a se lb in sk e in v o ja šk e p o lo ž aje in so p r i te m n alete li 
n a z n a tn e o s ta n k e p red slo v a n sk e g a živ lja, k i p a je o p ra v il m ed S lovani 
p o m e m b n o k u ltu rn o p o sla n stv o .
M ed la te n s k o d o b n im i n a jd išč i S lo v en ije, k i p re d s ta v lja jo u trje n e p o sto ­
ja n k e , so tu d i n a jd iš č a z im e n o m D u n aj.
ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA Z IMENOM DUNAJ V SLOVENIJI
DUNAJ (J e re k a , S re d n ja vas v B o h in ju , R a d o v ljica), h rib ju ž n o o d vasi, 
h a lš ta ts k o n a se lje , k i je živelo o č itn o še tu d i v rim sk e m in sta ro slo v e n sk e m 
času. P rv ič je tu raz isk o v al W in d isc h g rä tz le ta 1888 in 1889, d ru g ič W. S ch m id 
le ta 1938 in k o n č n o le ta 1957 in 1959 N M Lj in GM K ra n j. N a js ta re jš e n a jd e n o 
g rad iv o so d i v h a lš ta ts k o o b d o b je (hiša, k i jo je izk o p al S ch m id 1937), W indisch- 
g rätz o v e n a jd b e v la te n sk o in rim sk o o b d o b je (m ed novci je n a js ta re jš i novec 
v la d a ric e Livije, k o v an m e d le ti 14— 21, n a jm la jš i p a V a le n tin ija n a IL ), posa-

m ezn o p a se o m e n ja tu d i zg o d n je sre d n je v e šk o g rad iv o : p a sn i je z ič e k v p re d rti 
te h n ik i in železn a s e k ira (tako G abrovec, AV 6, 1955, 140; v e n d a r g re v e rje tn o 
za sek iro , ki jo S c h m id lo k a liz ira v B o h in jsk o Č ešnjico in s ta v lja zelo 
u p ra v ič e n o — v z g o d n je rim sk o o b d o b je ). Izk o p a v a n je le ta 1959 je pokazalo, 
d a je b ila n a D u n a ju k a k o r tu d i n a b liž n je m h rib u T rebež in n a se d lu m ed 
n jim a (»N a kovačnici«) p re d v se m že le z a rsk a p o sto ja n k a .
K h a lš ta ts k i n a s e litv i D u n a ja so d ijo o č itn o tr ije h a lš ta ts k i g ro b o v i iz časa 
o koli in p o 600 p r. n. š., ki jih je izk o p al N M Lj n a g rič u vzhodno o d D unaja, 
k rim sk i n ase litv i p a š tirje rim s k i g ro b o v i p r i H o stn ik o v em k riž u (p o d H ostni- 
kovo hišo, Je re k a 25, p a rc e la 27). P rvi g ro b z n ag ro b n ik o m , C IL I I I 14354, 19, 
so n ašli o koli 1893 p r i p o s ta v lja n ju k riža, d ru g e g a je o d k ril S ch m id 1938, zad n ja 
dv a V alič 1959.
P osebej je o m e n iti še m alo d e p o jsk o n a jd b o rim s k ih novcev (m aio rin e in 
c e n te n io n ali) iz č a sa o d V a le n tin ija n a I. d o T eo d o zija I., o d k rito v p re v isu pod 
vzh o d n o ste n o D u n a ja n a K o cjan čičev em tra v n ik u .
N a jd b e h ra n ijo NM L j, inv. P 3158— 3173, 10323— 10330, 10154— 10163 in 
R 2718; N M D u n aj, inv. 16064— 16079; J o a n n e u m v G radcu, inv. 7472— 7475, in 
TM Jesen ice, inv. 467.
DUNAJ (T rb o v lje), P ečnik, IM K 14, 1904, 132, o m e n ja blizu T rb o v e lj »pred­
zgod o v in sk o bivališče«. D nevnik arh . o d d e lk a NM Lj 72 p a n a h rib u D unaj 
sev ero zah o d n o p r o ti Sv. P lan in i p raz g o d o v in sk o g rad išč e z d o b ro v id n im i te ra ­
sam i, ja r k i in o k o p i te r ju ž n o o d to d d e s e t gom il. D nevnik ak c e sij NM Lj
10. 8. 1934) im a v p isa n o p ism o o »keltskih« g ro b išč ih p ri Lokah.
DUNAJ (M ladovine, V idem -K rško, K ršk o ). P ri za se lk u D u n aj (M ladovine, 
v lite r a tu r i tu d i »P ri cesti«) je g rad išče, v k a te re m je k o t kaže iz k o p av a l v le tih 
1889— 1891 P ečnik. O bseg n asip o v je p rib liž n o 1000 m (B ezlaj, LZ 8, 1888, 564, 
n a jd b e , ki jih o m e n ja jo , p a h ra n i d eln o N M L j, inv. P 13065— 13070. Iz opisov 
b i se dalo sk le p a ti, d a so ra z k o p a v a n ja z a d e la p o zn o n e o litsk o n a se lje , o d k rila 
sle d i b ro n a sto d o b n e in h a lšta tsk e p o se litv e , k e ltsk i novec (ki ga o m e n ja R u tar, 
LM S 1890, 121, in 1891, 196, te r M ZK 17, 1891, 139; P ečn ik DiS 5, 225), o sta n k e 
rim sk e tv a rn e k u ltu r e (tu d i o p ek e, n o v ce do V a le n tin ija n a in, p re jk o n e , tubu- 
la tu r o ; p rim . R u ta r, n. n. m ., in P ečnik, IM K 4, 1894, 12), m o rd a celò p re d m e te 
iz o b d o b ja p re s e lje v a n ja (orožje, o stro g e ; p rim . R u ta r, n. n. m ., in F. O rožen, 
V o jv o d in a K ra n js k a [1902] 8). P rip a d a jo č e n e k ro p o le n e o m e n ja jo . Z apiske 
p rin a š a jo R u ta r, IM S 1889, 58; M ZK 18, 1892, 238, in MAGW 23, 1893 [4 6 ]; 
IM K 6, 1896, 242; C ip erle, K ra n js k a dežela (1899) 72; P ečnik, IM K 14, 1904, 195; 
V o jv o d in a K ra n js k a (1912) 4 in 8.
R azen n a š te tih a rh e o lo šk ih n a jd iš č z im e n o m D u n aj, je p o z n a n ih s tem 
im e n o m v S lo v en iji še n ek a j p o sto ja n k , k i še niso b ile a rh e o lo šk o ra z isk a n e :
DUNAJ (Č ešnjice p r i M oravčah, M o rav če, L ju b lja n a ). Z aselek D unaj leži 
ju g o z a h o d n o o d n a s e lja Č ešn jice p ri M o rav čah . S o sed n i z a se lk i s o : N jive, 
P o žarn ica, G ro b lje, K len, G rm ače, P lan in a , P o d b rd o , H rib ce, R igelj. P razgodo­
v in sk a p o t Vače— M oravče— L ju b lja n a . V M o rav čah so n ašli k e ltsk i sre b rn ik 
(ANSI, s tr. 193). J a n ta r s k a p o t ?. M im o G rm ač e s ta ra p o t iz M o rav šk e k o tlin e 
v S avsko dolino.

TOPONIM DUNAJ-® arheološko najdišče: 1 Jereka 2Trbovlje 3 Videm-Krško, O arheološko neraziskano'-4 Češnjice pri Moravčah 5 Močilno 6Bukovščica 7 Pleterje (Videm-Krško) 
ZLOŽENKE Z -DUNUM -■ arheološko najdišče: 8 Drnovo (Neviodunum) 9 Verdun (Gotna vas), □ arheološko neraziskano: 10 Verdun pri Uršnih selih 11 Verdun (Smolenja vas)
DUNAJ (M očilno, R adeče, T rb o v lje). Z ase le k D u n aj leži n a d dolino S o p o te, 
ju ž n o o d n a s e lja ž e b n ik , n a k a te re m so n a š li h a lš ta ts k e g ro b o v e (ANSI, s tr. 266). 
P o sto ja n k a leži ob p ra z g o d o v in sk o -an tič n i p o ti L ju b lja n a — L itija— R adeče, 
z o d ce p o m p r o ti Z id a n em u m o s tu in v d o lin o M irne. V b liž n jih R ad ečah s pra- 
z g o d o v in sk o -rim sk im n a jd išč e m d o m n e v a jo trg o v sk o p ris ta n iš č e ob cesti 
C eleia— N ev io d u n u m in z rim sk im m o s to m čez Savo.
DUNAJ (B u k o v ščica, S elca, K ra n j). Z aselek D u n aj leži n a D u n ajsk em h rib u 
(575 m ), v o b m o č ju n a s e lja B u k o v ščic a, k je r s to ji cerk ev sv. K lem en a z ro ­
m a n sk o osnovo. P rip a d a jo č i za se lk i s o : L ašk o , p o d L ašk im v rh o m , K ras, H rib 
in P lan a. O koliške v z p e tin e : S en o že t (630 m ), L aški v rh (740 m ), Pleče (810 m ), 
Š p ič a sti h rib (835 m ), H ra s tn ik (802 m ), Sv. M o hor (948 m ). L ega k ra ja v bližini 
p o m e m b n e jših h a lš ta ts k ih p o s to ja n k K ra n ja in Š k o fje L oke, s ta rih p o ti in 
sta re g a že le za rsk e g a p o d ro č ja , d a lje p a tro c in ij in to p o n im i o p o z a rja jo n a te m 
o b m o č ju n a p raz g o d o v in sk o , v e rje tn o h a lš ta ts k o p o sto ja n k o , k i b i u te g n ila b iti 
n a s e lje n a tu d i v la te n s k e m in rim s k e m o b d o b ju .
DUNAJ (P le te rje , V idem -K rško, K ršk o ). Z aselek leži v n a se lb in sk o , k o m u n i­
k a c ijs k o in s tra te š k o p o m e m b n e m o b m o č ju so to č ja Save, K rk e in Sotle, 
v zh o d n o od la te n s k o d o b n e g a k o m p le k sa L ib n a— S ta ra vas, k i je b il m o č n e je 
o b lju d e n v h a lš ta ts k e m in a n tič n e m o b d o b ju , in severno o d la te n sk e aglom e­
r a c ije D obova— Č atež— B režice te r v b liž in i s ta re o b so te ljsk e ceste, ki je v o d ila 
iz te g a o b m o č ja p r o ti P tu ju in M a rib o ru .

Z loženke z -DUNUM, -DUNON v S lo v en iji :
N EV IO D U N U M = D rn o v o (Leskovec p r i K ršk em , K rško). K e ltsk i o p id u m 
N eviodunum , rim s k i m u n ic ip ij F lav iu m L ato b ic o ru m N ev io d u n u m . O staline 
iz b ro n a s te d o b e, k u ltu re ž a rn ih g ro b išč, la ten a , rim sk e d obe in zgodnjega 
sre d n je g a veka.
V ER D U N (G o tn a v as, N ovo m e sto ) : n a jd išč e b ro n a s te tu la ste se k ire .
V E R D U N P R I U R Š N IH S E L IH (D o len jsk e T oplice, N ovo m esto).
V ER D U N , zaselek (S m o len ja vas, G otna v as, N ovo m esto).
LITERATURA:
Alfred Holder, A lt-celtisch er S p ra ch sch a tz, I—III, ponatis: Graz 1961—1962. 
A rh eo lo ška n a jd išča Slovenije, L jubljana 1975.
ARCHÄOLOGISCHE BEDEUTUNG DES ORTSNAMENS D U N AJ 
Z u sa m m e n fa ssu n g
K eltische Siedlungspunkte in Slowenien sind m eistens an hallstattzeitliche 
befestigte Siedlungen, sog. Burgw älle gebunden. Einige dieser Punkte tragen heute 
die Bezeichnung D u n a j — in Slowenien sind deren 11, siehe K arte — was der 
V erfasser vom keltischen d u n u m (d u n = H ügel) ableitet, also m it W all geschützte 
Festung. Die N am enskontinuität w äre um so w eniger verw underlich, da H older im 
europäischen (zum eist natürlich gallischen) Raum über 130 d u n u m -K om posita 
vorlegt.