Državni zbor. Napad na dr Šušteršiča. To vam je bilo veselje v taboru vseh liberalcev, slovanskih in nemških, ko večina državnega zbora ni izrekla graje zavoljo psovk, katere je zbleknil prusaški poslanec Stein nad dr. Šušteršičem! Ta slučaj je pokazal znovič, kako dosledno preganjajo nemški prusaki v državni zbornici vse, kar je krščanskega. Boleti pa raora srce vsacega rodoljuba, ko je pri tej priložnosti zapazil, da so se slovenski liberalci zvezali proti lastnim katoliškim sobratom ne le samo na Kranjskera z nasprotniki slovenskega naroda, temveč da se je ta zveza sklenila tudi t državnem zboru z največimi in očitnimi sovražniki krščanstva, slovenskega naroda in Avstrije. Pred celim svetora blatita slovenska liberalca dr. Tavčar in Plantan v družbi z Wolfom prvoboritelja za pravice Slovencev: dr. Šušteršiča. Čudno, da se njim je pridružil dr. Kramaf, katerega so nemski liberalci še pred kratkim psovali, ker je dal kot predsednik državnega zbora iz zbornice pometati Schonererja in Wo]fa. Se je li ta Čeh hotel prikupiti svojim dozdajgnjim nasprotnikom ? Ali naj ta zveza nekaterih čeških liberalcev z očitnimi nasprotniki krščanstva naznanja in pripravlja porazumljenje Čehov z Nemci za hrbtom drugih Slovanov? A niso bili vsi Cehi nasprotniki dr. Šušteršiča: MladoCek dr. Dyk je zahteval, naj se Steinu izreče graja zaradi 3 psovk, katere je vrgel dr. Šušteršiču v obraz, ker ga [e jmenoval: dr. Zlindra — ničvredneža (šuft) in mu očital, da ima uma- zane roke. In kaj je zakrivil dr. Šušteršič ? Daroval je dvatisoč kron v ta namen, da so mogli dobivati udje gospodarske zveze umetni gnoj po tako nizki ceni, po kateri ga oddaja bogata kmetijska družba na Kranjskem. Stvar so pa liberalci zasuknili rekoč: s tera, da je daroval dr. Šušteršič gospodarski zvezi toliko denarja, je napravil nepošteno konkurenco liberalni kmetijski družbi ter je to zadnjo hotel oškodovati. Trezni politiki, med njimi poprejšnji državni poslanec in vodja Mladočehov dr. Enge) o b s o j a \ o počenjanje dr. Kramafa, da se je zvezal z najbolj srditimi sovražniki malega in povsodi tlačenega slovenskega naroda. Večina proti dr. Šušteršiču ni bila tako velika. Vsenemški zapisnikar Albrecht je štel poslance za dr. Šušteršiča in naštel jih je 103. Ti so namreč zahtevali obsodbo Steina. Toda za Steina jih je bilo 118. Manikalo jih je torai nad 200 poslancev, ki so se deloraa nalašč odtegnili glasovanju, ali jih pa ni bilo v zbornici. Ko se je tudi župan dunajskega mesta dr. Lueger vzdignil za dr. Šušteršiča, je dr. Luegerja grdo opsoval znani Wolf. Ti odpadniki od katoliške cerkve in od Avstrije strahujejo vse, ki se njim drznejo ustavljati. Da je liberalcem zdaj greben zrasel visoko, je umevno. Naznanjajo pa, da bojo v prihodnje opsovali še druge poslance katoliške stranke. Vse počenianje framasonov po Francozkem, na Španjskem, Portugalskem in v Avstriji dokazuje, da so se začetkoma novega stoletja združili v pogubo katoliškega imena. Toliko bolj je treba, da se združijo tndi vsi tisti, katerim je res mar za obstanek krščanskega življenja. Obe postavi, o katerih je poročal v zadnji številki >Slov. Gospodar«, da se je o njih začela obravnava, sta se sprejeli; to je p ostava zastran polajšanja pris t o j b i n in zastran ponarejanja surovega masla. Kmalu pridete pred gosposko zbornico. Izjava zastran nadvojvode Franc Ferdinanda. Znano ie, da soproga bodočega avstrij- skega vladarja, Franc Ferdinanda, grofica Chotek, ni ravnopravna članom cesarske hiše, ravno zatega voljo ne, ker ni cesarske rodovine. Preden se je poročil nadvojvoda z grofico Chotek, }e raoral priseči, da se od- pove za svojo ženo in za svoje otroke iz tega zakona pravici nasledništva pri vladar- stvu; to je: če Franc Ferdinand umrje, ne more vladati njegova soproga ali njegovi | otroci. To nadvojvodovo izjavo \e uradno j naznanilo ministerstvo poslaniški zbornici. ¦ Izvolil se je poseben odsek, ki je to stvar pretresal in danes se je ta zadeva razpravljala tudi v zbornici. Odsek je nasvetoval, da se to vladno naznanilo o prisogi nadvojvode vzame s spoštovanjem in z zahvalo na znanje. Poročal je o tem poslanec Starzinsky, vseučiliščni profesor in član polskega kluba. Govorili so k tej točki grof Palfy v imenu čeških veleposestnikov, ki je izjavil, da ta zadeva se tiče le hišnih postav cesarske rodovine in da se njegova stranka ne bo vdeleževala glasovanja, da pa želi božji blagoslov družini vzvišeuega prestolonaslednika. Besedo je dobil potem hrvatski poslanec Bianchini, ki je trdil, da se je ravnalo nepostavno, ker se prisega nadvojvode ni objavila tudi v hrvatskem jeziku; hvalil pa je nadvojvodo radi njegove pogumnosti, da se je javno pokazal kot pokrovitelj katoliške stvari. Slednjič je imel besedo tudi poročevalec Starzinsky sam, ki je pa moral prestati strastne napade od strani neraških prusakov. Ko je namreč poročevalec pred svojim govorom držal vedno obe roki v žepu, so ga izzivali prusaki, naj potegne roki iz hlač. Mož pa tega ni razumel. Podal se je torej eden njegovih rojakov k njemu ns\ govorniški oder ter mu zašepetal: >Potegni roki iz žepa.« Mož je to tudi storil; pa glasen smeh se je raziegal po zbornici. Ko je pa poročevalec branil nadvojvodo proti napadom nasprotnikov zavoljo tega, da ie prevzel pokroviteljstvo nad katoliškim šolskim društvom; ko je trdil, da je Avstrija vendarle katoliška država; ko je dokazoval, da tisti, ki spodkopava katoliško vero, ruje tudi proti obstanku države; tu je nastal grozen krik in vik na levici; a desniea je glasno odobravala njegove besede in burno ploskala njegovemu izvajanju. Seveda, take besede niso po volji liberalcem; toliko bolje pa so ugajale katoliško mislečim poslancem. Govoril je tudi ministerski predsednik ter razlagal obstojoče postave cesarske hiSe in stare navade v tej zadevi. Čehi in Hrvati se niso rdeleževali glasovanja. Socijalni deraokrati, Schonererjanci in nemški liberalci so obsedeli; večina pa je sprejela odborovo sporočilo. Posebno so se liberalci ustavljali besedam odseka, naj se ta vladna izjava vzame na znanje s hvaležnostjo in spoštovanjem. Večina zbornice je pa pritrdila tudi terau izrazu.