o Leto IX ■ Štev. 3 (195) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15. februarja 1982 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 H Izdaja ^ =5 ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Rezija ma, ti si makoj ma Večer poezije in glasbe v kulturnem domu v Reziji Sulle ali della lirica resiana Serata di poesia e musica nella casa di cultura a Resia Na večeru rezijanske poezije in glasbe (Zvečer od vi-žic anu muzike tau te rozajan-ske kulturske hiše), ki je bil v soboto, 6. februarja, je dr. Milko Matičetov, znani poznavalec rezijanskega ljudskega izročila, spregovoril o nagnjenju Rezijanov do verzifi-kacije, ki se kaže v bogastvu ljudske lirike, pa tudi v bolj ali manj improviziranem ustvarjanju. «Rezijani so vedno peli in skladali pesmi; mnogi pojejo sami, celo skrivaj, kot murni v svojih luknjicah, tako da je težko te pesmi slisati, kaj šele zabeležiti. Zbrali in zapisali smo na stotine pesmi iz preteklosti, nocoj pa želimo predstaviti novejše pesmi, take, ki so nastale od potresa do danes. Napisali so jih trije novi avtorji: Rino Chinese iz Osojan, Silvana Paletti iz Ra-vance in Renato Quaglia iz Soibice». Pozdrav občinske uprave je prinesel župan Antonio Barbarino, v rezijanščini in v italijanščini. Obrazložil je, kaj pomeni naslov prireditve «Rezija ma, ti si makoj ma»; res je, da je Rezija samo naša, rezijanska, to pa ne pomeni, da bi je drugi ne smeli poznati; nasprotno, rezijanska kultura naj gre v svet, da jo bodo videli, slišali in spoznali tudi drugi. Ta kultura naj bo brez meja, širi naj se od vzhoda do zahoda, od severa do juga. Rezijani nismo znali v pre- teklosti zapisati naše govorice, nismo znali zabeležiti našega besednega izročila in ga v pisani obliki prenašati naprej, zato smo hvaležni tistim, ki so ga zapisovali in ga še zapisujejo, od Baudouin de Courtenaya do Merkuja in Matičetova. Želeti je, da bi se tega dela oprijeli tudi mi sami, saj lahko danes dokažemo, da znamo zapisati in prebrati to, kar ustvarjamo. Raziskovalcev rezijanske kulture se je v svojih besedah spomnil tudi vodja Rezijanske folklorne skupine Luigi Paletti, ko je dejal: «Mamo zde nas pa kultorje, ki ny nas majo radi, ki ny znajo našo kulturo anu ny dilajo karje zanjo. Jsi to so Milko Matičetov, Pavle Merku anu Julijan Štrajnar, ki Rozajanave lepo znajo anu ny jin čejo dobro». In še, ko je predstavljal program: «.. Matičetov bo pravil ninkej od naših prà-vican anu bo pokazal naše kultorje. Orkestra od Radia Televižiona od Ljubljane bo zunila naše muzike, ki Merku anu Štrajnar so napisali po modemski navadi... Ja mislim, da Rezija anu vsi Rozajanave ny so dužne karje ziz jse naše kultorje, zakaj naš jazik, pràvice, viže anu muzike so tieli žive». V samem kulturnem programu so nato nastopili trije omenjeni rezijanski pesniki, ki so se izmenjavali z izvajanji komornega orkestra ljubljanske Radiotelevizije, ki je izvajal Strajnarjeve, Golobove in Merkujeve skladbe, ki povzemajo rezijansko glasbo. Kot dodatek k programu je orkester zaigral še Bachov koncert za violo in orkester, vendar je težišče večera ostalo na rezijanski kulturi in na rezijanskem ustvarjanju. Isti program je bil na sporedu naslednjega dne, v nedeljo, na osrednji proslavi Dneva slovenske kulture v tržaškem Kulturnem domu, ki ga je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev. Slavnostni govor na tej proslavi je imel Klavdij Palčič, ki je med drugim poudaril kulturno bogastvo in raznolikost v življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. «Toda to, kar je za nas kulturno bogastvo», je dejal govornik, «je drugim izgovor, da nas delijo na kategorije in nam odmerjajo različne pravice, ali bolje rečeno, različne krivice». Govornik se je nato zavzel za to, da italijanski parlament čimprej izglasuje pravičen zakon za globalno zaščito slovenske manjšine, s tem v zvezi pa so s proslave poslali tudi telegrame predsedniku republike Pertiniju, predsedniku vlade Spadoliniju in predsedniku senatne komisije za ustavna vprašanja Murmuri. Alla serata resiana di poesia e musica (Zvečer od vi-žic anu muzike tau te ro-zajanske kulturske hiše) svoltasi nella Casa di cultura a Resia, è stato Milko Matičetov a parlare della grande disposizione dei resiani per comporre poesie, liriche e canti. «I resiani, ha detto Matičetov, hanno sempre cantato e composto poesie; molti cantano da soli, magari di nascosto, senza che nessuno possa ascoltare e trascrivere le loro composizioni. Ab- V Ljubljani je nenadoma umrl dr. Karel Šiškovič - Mitko V četrtek, 4. februarja, je v Ljubljani nepričakovano umrl dr. Karel šiškovič -Mitko, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta in član izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Vest je boleče odjeknila tudi v Benečiji, saj bi bil pokojnik moral te dni nastopiti kot predavatelj na benečanskih kulturnih dnevih in razgrniti, kot je že večkrat storil v preteklosti, svoje bogato znanje o položaju in problemih slovenske manjšine v Italiji. V svojem kratkem, veliko prekratkem življenju je dr. Šiškovič prehodil dolgo pot: o d narodnoosvobodilnega boja, v katerega se je vključil še zelo mlad, preko politične aktivnosti v vrstah Komunistične partije, za katero je bil izvoljen v tržaški pokrajinski in nato v deželni svet, do raziskovalne in znanstvene dejavnosti na področju manjšinske problematike in do politične dejavnosti v korist slovenske manjšine v vrstah SKGZ, kate- re predstavnik je bil tudi v vladni komisiji za proučevanje zaščite slovenske manj šine. Velike so njegove zasluge za razmah SLORI in še posebej za postavitev in razvoj čedajskega sedeža inštituta, katerega delovanje je vseskozi skrbno spremljal. Z veliko pozornostjo je sledil tudi problematiki vzgoje in izobraževanja Slovencev v Videmski pokrajini. Pokojnika sta SKGZ in SLORI počastila na skupni žalni seji v kulturnem domu v Trstu v petek, 5. februarja, istega večera pa so se ga Benečani še posebej spomnili v občinski dvorani v Špetru, kjer bi bil moral predavati. Njegov lik sta prisotnim orisala prof. Pavel Petricig v imenu študijskega centra Nediža, pri katerem je pokojnik sodeloval vse od njegovih začetkov, in dr. Ferruccio Clavora kot njegov sodelavec v okviru inštituta. Dr. Šiškoviča so pokopali v ponedeljek, 8. februarja na Žalah v Ljubljani. biamo raccolto e trascritto centinaia di canti e di poesie del passato, ma oggi vogliamo presentare quelli più recenti, composti dall’epoca del terremoto ad oggi da tre nuovi autori. Lo stesso Matičetov li presenta al pubblico: Rino Chinese di Oseacco / Osojane, Silvana Paletti di Prato/Ravanca e Renato Quaglia di Stolvizza / Solbica». Il sindaco di Resia, Antonio Barbarino, porta a nome del comune il saluto, in resiano ed italiano, a questa manifestazione che va sotto il titolo «Rezija ma, ti si makoj ma / Resia mia, tu sei solo mia». Barbarino afferma: «Resia è solo nostra, è vero, ma non dobbiamo tenerla tutta per noi; la nostra cultura deve essere conosciuta, vista e sentita. Questa cultura non deve conoscere confini, deve spaziare da est a ovest, da nord a sud. Noi resiani che non abbiamo avuto nel passato la fortuna di poter scrivere la nostra lingua, registrare le nostre composizioni per tramandarle, ringraziamo chi lo ha fatto e chi lo sta facendo, da Baudouin de Courtenay a Merku e Matičetov, tanto per citare tre soli, con l’auspicio che noi Resiani un giorno si possa farlo da noi, visto che oggi siamo in grado di scrivere e leggere le poesie nostre...». Ai ricercatori della cultura resiana si è riferito anche Luigi Paletti, direttore del Gruppo folkloristico di Resia / Folklorski rozajanski grup, che ha pure presentato il programma. Questo prevedeva un «dialogo» fra i nuovi poeti resiani, Rino Chinese, Silvana Paletti e Renzo Quaglia, con l’orchestra della RTV di Lubiana, che ha eseguito musiche resdane trascritte da štrajnar, passando poi alla bella esecuzione della «Rapsodia slovena per orche- stra» di Pavle Merku. Anche questa rapsodia riprende, nel secondo brano, il tipico ritmo resiano e la caratteristica scansione dei piedi, realizzato da una completa e raffinata orchestra di archi ad un elevato livello artistico. Chinese ha presentato un canto ispirato al terremoto ed un secondo con l’arguta favola del merlo e della volpe (forse una allegoria del destino di Resia?). La volpe finisce per mangiarsi l’uccello vanitoso del suo canto, per andarsene poi via «con la coda ricurva, il naso al-l’insù, con il pelo pettinato, come una ragazza». Silvana Paletti, che gioca con le parole «come il vento con le foglie, come il pesce nuota nell’acqua» (poesia «Me beside») ha composto anche un canto alla natura ed uno al sole. In questo le cose vivono della presenza dell’astro, senza il quale la stessa valle resta avvolta nella grande ombra del Canin. Drammatico il discorso poetico di Renato Quaglia, che ha interiorizzato la tragedia del popolo resiano e la esprime con parole, che non sono più un gioco, ma «pietre pesanti, gocce di pioggia, sudore, pianto e rabbia». Nel canto «čemje-le rožice / Fiori rossi» il poeta, solo e svuotato della propria anima, fugge per terre straniere, dove la morte lo invita a sè senza ottenerne l’abbraccio. Dell’ anima disfatto, al centro del paese, rimane solo un piccolo mucchio di terra coperto di fiori rossi. Dopo i temi dettati dal mondo della Valle, dalle sue bellezze ineguagliate e dalla vita dei boschi, dei torrenti, delle vette, la poesia resiana moderna si arricchisce dei grandi drammi dell’esodo, del terremoto, dell'immensa sciagura sofferta negli ultimi anni. Un significativo impegno sociale, soprattutto in Quaglia, si sovrappone come filo conduttore di questa nuova letteratura resiana, dandole un respiro più epico, dove tragedia ed elegia si fondono nella straordinaria versatilità poetica dei resiani, resa con vivezza anche nelle buone traduzioni recitate alla manifestazione. La serata resiana si è conclusa con la stupenda esecuzione del concerto per viola di Bach ed 11 brano sloveno «O mladost ti moja». Tuttavia, nella casa di cultura di Resia, è stata protagonista, prima di tutto, la cultura resiana. Paolo Petricig Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. v&čor mdabn» mdjm&ke pom§» mzojftmki od ime, mmtke M gissite tor mrmjooktfam mmj» ma storo kommm mestom Avmdjfr LokeMts Avmtff» iuko&čo v wì#%k»m Kstitumem «tema bo tUtbam* domu Trst» v lim 1 tavmijs tS» »b isV\£’V' CTavy^ •* Proposta DC sulla minoranza slovena La DC è del parere che è necessaria una sua proposta per la tutela degli sloveni in Italia, per evitare che la discussione in parlamento avvenga sulla base dei testi già presentati. E’ anche del parere che il testo della legge debba considerare in modo differenziato la comunità slovena, in modo che vi siano provvedimenti diversi per gli sloveni di Trieste e di Gorizia da quelli riservati agli sloveni di Li-dine. Come giustificarne una simile impostazione? Per la DC si tratta di due distinte realtà, che si sono differenziate per storia e per lingua. Gli sloveni di Gorizia e di Trieste sono, per la DC, a tutti gli effetti, minoranza nazionale; quelli della Benecia, invece, sono semplicemente un gruppo etnico - linguistico. Il testo prevede dunque norme diverse che renderanno impossibile — a giudizio degli sloveni stessi — uno sviluppo completo della comunità, che si vede spezzata in due tronconi e, quindi, frammentata territorialmente nelle varie componenti meno forti, quelle delle Valli del Natisone, del Torre, Resia e Valcanale. Le assicurazioni del segretario nazionale della DC, Piccoli, alla delegazione unitaria slovena non hanno dunque avuto seguito nella DC provinciale e regionale: in sede di Congresso provinciale di Udine, il segretario Bertoli non ha fatto altro che ribadire le note posizioni, già espresse nella tavola rotonda di S. Leonardo lo scorso settembre. OBVESTILO NAROČNIKOM V JUGOSLAVIJI Cenjene naročnike v Jugoslaviji obveščamo, da se je tudi zanje — čeprav ne mnogo — povečala cena Novega Matajurja. Od 1. januarja t.l. stane letna naročnina našega lista 140 (stoštirideset) novih din. V številki, ki bo izšla od 15. do 31. marca letos, bodo naročniki v Jugoslaviji dobili poštne položnice in tako bodo lahko poravnali naročnino direktno na «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana - Gradišče 10/11. Uredništvo in uprava VIDEMSKA FEDERACIJA KPI NA OBISKU V LJUBLJANI Zaščita slovenske manjšine Predlog kult. društva "Studenci,, Pred pokrajinskim kongresom Krščanske demokracije je kulturno društvo «Studenci» izdalo dokument, v katerem poziva stranko, naj se spoprime z vprašanjem zaščite slovenske manjšine in Slovencev v Videmski pokrajini še posebej, upoštevajoč, da so na tem področju zgodovinske prilike povzročile poseben razvoj, ki pa ne prizadeva stvarnega bistva skupnosti. Stranka naj bi preko svojih parlamentarcev predstavila zakon za zaščito slovenske manjšine, ki naj bi zagotavljal vsem Slovencem enake pravice, obenem pa naj bi upošteval posebne potrebe Slovencev v Videmski pokrajini na področju družbene in gospodarske utrditve skupnosti, ki jo je tako hudo prizadelo izseljevanje, na področju vzgoje in izobraževanja, pri zagotovitvi razvoja na kulturnem, družbenem, informacijskem in raziskovalnem področju ter zlasti pri realizaciji takih političnih in upravnih inštrumentov, s pomočjo katerih bi skupnost sama odločala o izvajanju zakona. Mladinski odbor SKGZ V petek, 19. 2. 1982 ob 20.30 v občinski sejni dvorani v Š petru "Položaj na Poljskem,, I problemi del Friuli e la legge di tutela globale degli Sloveni negli Speciale di Pinuccia Politi a Radio Koper-Capodistria I problemi del Friuli e la legge di tutela globale degli Sloveni ne gli Speciale di Pinuccia Politi a Radio Koper - Capodistria. II senatore Lepre e Fon. Baracetti sono intervenuti rispettivamente nello Speciale dall'Italia in onda il mercoledì alle 14 e nello Speciale dal Friuli in onda la domenica alle 15,15 su temi riferentesi alla proposta di legge per la tutela globale degli Sloveni in Friuli V.G., ora in discussione al Senato e su quelli riferentesi alla ricostruzione con particolare interesse per le zone montane e le Valli del Natisone, allargando il discorso anche allo sviluppo socio-economico di dette zone. Continuano, inoltre, nelle due trasmissioni che Pinuccia Politi cura per l'emittente slovena i dialoghi sulla necessità inderogabile di operare con ogni mezzo per la pace. Su quest'ultimo argomento si sono alternati e si alternano operatori politici di tutto l’arco costituzionaje, nonché operatori economici, culturali e artistici. GTL Parlare ancora di alcoolismo Ha un senso? Pare di sì! E non soltanto per quanto riguarda la nostra Regione, dal momento che richieste d’intervento provengono anche da zone a noi lontane. Limitando però il discorso al FVG, dobbiamo soffermarci su alcune cifre introduttive, utili a valutare la entità del fenomeno in questione. E' noto che il 5-10 per cento della popolazione adulta ha problemi di alcool dipendenza e che il 30 per cento abusa nel consumo delle bevande alcooliche, Come dire che 50.000-60.000 alcolisti necessitano di interventi psi-comedicosociali riabilitativi, unitamente ai loro familiari. Si calcola quindi che la cifra complessiva sì aggiri intorno alle 150.000-180.000 persone. L'elevato numero di morti per cirrosi (62 ogni 100.000 abitanti contro 30 della media nazionale), la percentuale di primi ricoveri per alcoolismo negli ospedali psichiatrici (29 per cento prima delia applicazione della legge 180 di riforma psichiatrica), la incidenza non trascurabile dell'alcoolismo come causa di suicidi (2-3 casi su 100.000 abitanti) o degli incidenti automobilistici (30-40 per cento sui 10.000 incidenti annui), le oltre 50.000 giornate annue di degenza negli ospedali generali per patologia alcool correlata (ed è una sottostima) sono abbastanza eloquenti in proposito. Va evidenziato inoltre che il consumo prò capite per anno di alcool assoluto è di 21 litri contro la media nazionale, che è di 17 litri e questo dato ci pone ai primi posti della graduatoria nazionale dopo Val d'Aosta, Liguria, Veneto. Non sono molto chiare le ragioni dell’interesse piuttosto scarso per il problema dell'alcoolismo, anche da parte di chi, per ragioni politicoorganizzative e tecnico-professionali, dovrebbe predisporre i programmi per la lotta e la risoluzione degli stessi. Per contro sono in molti ad affermare che è più preoccupante il fenomeno dei tossicomani, spinti alla ribalta, grazie ai mezzi di comunicazione di massa, da una Società che, per un verso, avverte in sè i sensi di colpa di tante sue manchevolezze e che, per un altro verso, tenta di stornare l’attenzione dal largo uso delle droghe legali: alcool e tabacco. Negli ultimi anni, però, si va affermando un benefico cambiamento dell’atteggiamento dei professionisti, degli amministratori e della gente, in generale, nei confronti degli alcoolisti, che per essere considerati — con più realismo — come malati curabili, bisognosi di comprensione e assistenza, cominciano a sentire meno il peso della stimatizzazione. E’ recente anche il riconoscimento — in campo internazionale (OMS) — dell’alcoolismo come problema della salute di primaria importanza, per il quale viene riproposta la seguente definizione: «Sono etilisti quei bevitori smodati la cui dipendenza dall’alcool ha raggiunto un grado tale da aver dato luogo a disturbi mentali rilevanti o interferenze con la loro salute fisica o mentale, i loro rapporti interpersonali e la loro capacità di svolgere il loro ruolo sociale ed economico, oppure quegli individui che presentano i segni pro-dromici di un tale sviluppo e perciò hanno bisogno di essere trattati». E’ fuori discussione che l’alcool è una droga (OMS, 1954 e 1955) in quanto dotata di attività farmaco-logica intermedia, per tipo e grado, fra le droghe provocatrici di dipendenza e induttrici di assuefazione, sicché brama compulsiva e dipendenza possono svilupparsi in soggetti, la cui struttura li porta a cercare evasione nell'alcool. L’alcooldipendenza evolve, grosso modo, attraverso quattro fasi non sempre ben delimitabili: la fase prealcoolica, la fase prodromi-ca, caratterizzata dai vuoti di memoria a causa dell'alcool, la fase cruciale dove domina la perdita della padronanza di sè e la fase cronica che si evidenzia per una lunga serie di ubriacature. La durata media di tutto il processo va da 2-3 anni a 20 e più anni per l’uomo, ma tale intervallo si accorcia di molto in caso di donne e di giovani alcoolisti. Il futuro alcoolista infatti beve in compagnia e da solo, per ragioni sociali o professionali, oppure, beve in cerca di sollievo psicofisico in modo saltuario all'inizio, ma poi sempre più frequentemente. La somministrazione ripetuta di una sostanza (alcool) può condurre ad una progressiva diminuzione dei suoi effetti al punto da richiederne un aumento di dose per ottenere gli effetti iniziali (fenomeno della tolleranza acquisita cronica, che si accosta a quello della tolleranza spontanea o iniziale individuale, espressione a sua volta di una varietà di fattori, congeniti e acquisiti, quali: specie, età, sesso, diete, stato di salute o malattia, trattamenti o esposizioni ad altre sostanze, ecc. Iniziano in questa fase (pre-eti-lica) i vuoti di memoria, la crescente dipendenza dall’alcool (urgente bisogno del primo bicchiere, il bere nascosto...), la guida ripetuta, in stato di ebbrezza, il senso di colpa per il proprio bere. Seguono la incapacità di affrontare e discutere il proprio alcoolismo, la perdita di controllo nel consumo delle bevande alcooliche, il peggioramento della memoria, gii alibi per la propria condotta alcoolica, la megalomania e i rimorsi persistenti, le promesse e i tentativi falliti di risoluzione, la perdita di interessi, le difficoltà finanziarie e nel lavoro, la malnutrizione, la perdita degli amici, i cattivi rapporti intrafamilia-ri, i risentimenti irrazionali, la perdita di determinazione. Tutto ciò costituisce la fase decisiva della carriera dell’alcoolista. Il decadimento fisico e morale, la diminuzione della tolleranza dell'alcool, gli stati di intossicazione protratta, la compromissione delle capacità ideative e di critica, i timori indefiniti, il pensiero ossessivo del bere, la caduta di ogni alibi, l'ammissione della propria disfatta, i vaghi desideri di vita spirituale significano lo sprofondamento dell'alcoolista nella fase cronica. In ogni stadio però egli può trovare la possibilità per intraprendere il programma riabilitativo che inizia con l’onesto desiderio di aiuto, il riconoscimento dell’etilismo come malattia, l'astinenza assoluta, la terapia di gruppo, le terapie mediche associate, il recupero di un pensare più realistico, maggior fiducia nel futuro, rinuncia ai desideri di evasione, nuovi interessi, amicizie più stabili, nuovi valori e nuovi ideali, maggior rispetto di sè, recupero della solidarietà e degli affetti familiari, ripresa stabile del lavoro, aumentata tolleranza alle frustrazioni, compiacimento per la propria astinenza, conquista della fiducia dei familiari, amici, compagni e datori di lavoro, nuovi orizzonti per una vita più interessante, utile e felice. Due anni fa, con il consenso dell’Amministrazione dell'Ospedale Civile di Udine, presso la sezione di alcoologia del Reparto Lungodegenti, diretto dal dott. Renzo Buttolo, ha preso avvio un programma psi-cosocioterapeutico secondo il modello del prof. Hudolin dell’Università di Zagabria. Circa due terzi degli alcoolisti, segnalati alla nostra sezione, sono stati ricoverati, mentre un terzo di essi è stato trattato a seminterna-to diurno o in via dispensariale o nei «Club per alcoolisti in trattamento» (una cinquantina), disseminati nel nostro territorio regionale. Attualmente sono in trattamento oltre 600 alcoolisti, ma le unità complessive si aggirano intorno alle duemila persone, dal momento che nella «Comunità terapeutica», ospedaliera e di club, intervengono, oltre ai terapeuti e agli alcoolisti, anche i familiari e gli accompagnatori di quest’ultimi. Nei suddetti gruppi terapeutici trovano e vengono continuamente riproposte le caratteristiche dei modelli familiari e sociali, propri di ciascun alcoolista, i cui atteggiamenti e comportamenti alla fine risultano modificati grazie alle interazioni psicologiche tra i vari membri, presenti in ciascun gruppo. Sezioni alcoologiche ospedaliere si contano presso l'Ospedale Civile di S. Daniele (dr. Deganuto), di Co-droipo (dr. Basile) e un simile programma è adottato anche dalla Clinica Psichiatrica di Trieste, diretta dal prof. De Maria. Cooperano attivamente, nella conduzione dei gruppi, figure professionali di estrazione polispecialistica (medici, psichiatri, psicologi, assistenti sociali, infermieri, ecc.) e figure paraprofessionali. Il loro numero attuale si aggira intorno al centinaio. Considerata la rapida, quanto opportuna, espansione del programma, si dimostra ora opportuna la creazione di un Centro tecnico-professionale per lo studio e la ricerca alcoologica che, oltre ad assicurare la formazione del personale, avrebbe anche compiti di coordinamento tra i vari gruppi operativi e di formulazione dei programmi per la prevenzione, cura e riabilitazione dell'alcoolista. I risultati, fin qui conseguiti, sembrano superiori ad ogni aspettativa e, se necessitano ulteriori verifiche, essi possono costituire il presupposto per una più decisa e capillare diffusione del programma. Riteniamo che il metodo e l’organizzazione da noi adottati abbiano subito e superato un buon collaudo. Sarà pertanto responsabilità degli amministratori pubblici e dei tecnici accettarne la validità od offrire alternative che per ora non esistono. Ciò costituisce un serio richiamo in previsione della prossima discussione e approvazione del disegno di legge sulla «tutela dei tossico dipendenti (alcoolisti inclusi)», che verrà presentato dalla Giunta Regionale del F.V.G. Na povabilo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je bila 4. februarja v Ljubljani delegacija pokrajinskega komiteja Komunistične partije Italije za Videm, ki jo je vodil sekretar pokrajinske federacije Renzo Toschi. Delegacijo je sprejel predsednik CK ZKS France Popit. Predstavniki KP Italije iz videmske pokrajine so se v Centralnem komiteju ZKS pogovarjali s predsednikom komisije P CK ZKS Jožetom Smoletom in predsednikom Komiteja mestne konference ZKS Marjanom Orožnom o sodelovanju, pri čemer so se dogovorili, da bodo uresničili nekaj novih, konkretnih pobud. Tako naj bi ob sodelovanju kulturnih, znanstveno-razi-skovalnih in drugih ustanov iz Furlanije-Julijske krajine in Slovenije ter z udeležbo predstavnikov slovenske manjšine v Italiji pripravili v Ogleju (Aquileia) prireditev, ki bi omogočila predstavitev in popularizacijo kulturnih in drugih dosežkov Slovencev in Furlanov, ki bi postala tradicionalna. Predstavniki ZKS in pokrajinske federacije KPI za videmsko pokrajino so podprli tudi pobudo za poglobitev sodelovanja med Ljubljano in Vidmom. V pogovoru so o-bravnavali tudi vrsto aktualnih mednarodnih vprašanj in se medsebojno informirali o stališčih KPI in ZKS o različnih poteh razvoja socializma v svetu. Obe strani sta poudarili potrebo, da bi delovni stiki med ZKS in KPI, v obmejni deželi Furlaniji-Julijski krajini bili še bolj pogosti, da bi se na ta način lahko tudi poglobila obveščenost članstva o stališčih ZKS oz. ZKJ ter KPI. Delegacijo KPI za videmsko pokrajino je sprejela tudi članica Sveta federacije Lidija Šentjurc, članica Predsedstva SRS Vida Tomšič, s predstav- niki KPI iz Vidma pa se je pogovarjal tudi član Predsedstva CK ZKS dr. Anton Vratuša. V delegaciji KPI videmske pokrajine so bili še poslanec Mario Lizzerò, namestnik sekretarja pokrajinske federacije KP! Renzo Travanut, oglejski župan Nevio Puntin in znani kulturni in politični delavec iz Beneške Slovenije prof. Pavel Petričič. PCI e LCS: Scambi e collaborazione Una manifestazione, con iniziative di carattere culturale, politico e popolare sarà realizzata nella prossima primavera ad Aquileia per iniziativa di quella amministrazione comunale e con il concorso delle associazioni del Friuli e della Slovenia. Questa iniziativa è stata discussa nel corso di un incontro che ha avuto luogo a Lubiana presso il Comitato centrale della Lega dei Comunisti della Slovenia fra i dirigenti di partito sloveni e una delegazione della federazione di Udine del P.C.i. Della delegazione facevano parte il segretario Toschi, il vice-segretario Travanut, Mario Lizzerò, Nevio Puntin, sindaco di Aquileia e Paolo Petricig. Successivamente si sono incontrati con Jože Smole, presidente della commissione esteri, con Marijan Orožen, presidente del comitato cittadino, con France Popit, presidente del Comitato Centrale della Lega. La delegazione ha avuto colloqui anche con Vida Tomšič, della presidenza della repubblica di Slovenia e Anton Vratuša, membro della presidenza del Comitato Centrale. Altra iniziativa proposta è quella di un incontro fra le città di Udine e di Lubiana, soprattutto in riferimento alla collaborazione fra le due Università. Nell'incontro, come si legge dal comunicato, si sono affrontati i problemi più attuali dei due partiti, i quali trovano notevoli punti di vista comuni, sia pure con qualche differenza di valutazione sul ruolo odierno dei paesi dell'est. Il Consiglio comunale di S. Pietro al Natisone assegna altre aree per l’edilizia popolare Il problema della casa è oggi di estrema attualità e ne fanno fede l’attenzione del Parlamento, dei mass -media e i dibattiti di tecnici e politici sulTargomento; di ciò si è occupato anche direttamente il governo emanando successivamente due discussi decreti in merito alla concessione edilizia, alla proroga degli sfratti e ai regimi di tassazione degli alloggi. Notevole importanza riveste la politica della casa anche nelle Valli del Natisone essendo state, in passato, anche le difficoltà alla costruzione di nuovi alloggi causa, almeno in parte, dell’abbandono del territorio e del degrado delle condizioni di vita della comunità. L’ amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone si è impegnata a fondo su tale tema sia sul fronte della riparazione e ricostruzione post - terremoto che su quello della creazione di nuove opportunità inse-diative. Sono state approvate, oggi già in corso di attuazione, numerose minilottizzazioni consentite dalla variante generale al Piano di Fabbricazione; stipulate convenzioni con ditte private per la realizzazione di inse- diamenti abitativi e commerciali: definite, attrezzate ed assegnate aree per la realizzazione di alloggi di edilizia popolare. A quest’ultimo riguardo in particolare, sono già stati realizzati 19 alloggi dall’ intervento cooperativo e 12 alloggi con intervento privato agevolato. Giovedì 28 gennaio il consiglio comunale riunito in assemblea ha inoltre deliberato l’assegnazione di un ulteriore lotto alla cooperativa Valnatisone per la realizzazione di 9 (12) alloggi, mentre ha delegato alla giunta municipale la ridefinizione della destinazione dell’ultimo lotto disponibile per permettere in tempi ravvicinati 1’ assegnazione di un’area anche alla cooperativa Primavera che dovrebbe realizzare 7 (9) alloggi. Con questa serie di interventi 1’ amministrazione comunale ha dato un primo importante contributo alla soluzione del problema della casa, determinante è ora proseguire sulla via tracciata per dare una risposta positiva a tutti coloro che ancora attendono soluzioni, in particolare gli emigranti e i nuovi nuclei familiari. Pino Blasetig BENEČANSKI KULTURNI DNEVI Dr. Ferenc Hajos o Slovencih na Madžarskem in o Madžarih v Sloveniji Gost četrtega srečanja letošnjih Benečanskih kulturnih dnevov je bil dr. Ferenc Hajos, predstavnik madžarske narodnosti v Sloveniji, ki, kot je znano, živi v Pomurju, pokrajini na severovzhodu Slovenije. Predavatelj, ki ga je prisotnim predstavila prof. Jole Na-mor, je poslušalce kratko pozdravil v madžarščini, nakar je v slovenščini podal zelo podroben analitični pregled položaja Slovencev na Madžarskem (Porabskih Slovencev) in Madžarov v Sloveniji. Gbe narodnostni skupnosti sta po številu dokaj skromni, saj je prvih okrog 4.500, drugih pa kakih 10.000. Porabski Slovenci živijo ob reki Rabi v takoimenovani Železni županiji; njihov položaj je iz zgodovinskih razlogov (dolgoletno zatiranje in gospodarska zaostalost) še šibak, vendar je današnja manjšinska politika zastavljena tako, da vzbodbuja razvoj te skup- nosti, ki polaga v tem trenutku svoje napore zlasti v formiranje ustrezne skupine intelektualcev, predvsem pedagogov. Pri položaju Madžarov v Sloveniji pa je za nas zanimivo predvsem to, da živijo le-ti pomešani s slovenskim prebivalstvom na istem ozemlju, zaradi česar je na tem ozemlju v veljavi funkcional- na obojestranska dvojezičnost, ki se je utrdila zlasti z uvedbo dvojezičnega šolstva. Prav slednje je najbolj vzbudilo zanimanje prisotnih, tako da se je večina razprave vrtela prav okrog organizacije teh šol, okrog težav pri njihovem uvajanju in okrog koristi, ki jo tak tip šole prinaša pripadnikom obeh narodnosti, slovenske in madžarske. Sloveni e Ungheresi Ospite del quarto incontro culturale di S. Pietro al Natisone è stato Ferenc Hajos, rappresentante della nazionalità ungherese residente nel territorio orientale della repubblica di Slovenia. L’oratore, presentato dalla prof. Jole Namor, dopo un saluto in lingua magiara, ha svolto in sloveno una relazione molto analitica della situazione dei gruppi etnici sloveno in Ungheria e magiaro in Slovenia. Si tratta di gruppi non molto consistenti: il primo infatti assomma a 4.500 persone, il secondo a circa 10.000. Gli sloveni in Ungheria risiedono nella zona per- corsa dal fiume Raba, nella così chiamata Provincia di Ferro: deboli sotto il profilo economico e quello culturale, godono tuttavia di importanti diritti linguistici, fra cui 3-4 ore settimanali di lingua slovena. Grandi attese derivano dai migliorati rapporti confinari che consentono l'inserimento degli studenti nelle università della Slovenia. Le questioni dei gruppi etnici in Ungheria sono affrontate da specifiche commissioni per le nazionalità; la prima delle quali è proprio quella costituitasi nella Provincia di Ferro. A Budapest, infine, opera la Lega Democrazia degli Slavi del ANTON BIRTIC - MECANA O našem velikem narodnjaku in kulturnem delavcu Antonu Birtiču iz Mečane v Nadiški dolini nismo pisali že nekaj časa, kaj dela in kako uspeva. Zato naj sedaj, v začetku leta 1982, zapišemo o njem nekaj besed. Iz Ljubljane, kjer je študiral in deloval v vsem povojnem času, se je naš partizan IX. Korpusa Anton Birtič za stalno vrnil v svojo ljubljeno domovinico Benečijo že pred 15. leti. Svoje tukajšnje umetniško in pedagoško kulturno delovanje je pričel kmalu po vrnitvi. Vodil je razne pevske zbore ter sestavljal vokalno instrumentalne zasedbe z beneškimi mladeniči in mladenkami. V tej vlogi smo ga nizkrat poslušali in mu ploskali na prireditvah beneško-slovenskih organizacij, posebno še na «Dnevih emigranta» in na Kamenici, kjer je vsako leto največji tradicionalni shod be neških Slovencev. V Beneški Sloveniji je skladatelj in časnikar-publicist Anton Birtič že leta 1970 zasnoval svojo lastno glasbeno šolo za najmlajše beneške harmonikarje, skozi katero se je do danes zvrstilo zelo veliko gojencev. Nekateri izmed teh imajo že svoje instrumentalne zasedbe in igrajo na številnih javnih praznikih na Beneškem. Najpomembnejše dejstvo tega Birtičevega pedagoškega delovanja je, da gredo njegovi učenci po isti poti kot on, po poti živega zanimanja za našo beneško narodno glasbeno zakladnico. Postajajo nekako drugi Birtiči. Upajmo in želimo, da bodo nekateri izmed njih na tem področju dosegli in morda še celo presegli svojega Maestra. Naš harmonikar, pesnik in dirigent Birtič-Mečana, ki je že leta 1952 ustanovil v Radio Ljubljana svoj lastni glasbeni ansambel «Beneški fantje» in ga vodi še dandanes, je dosegel zavidljive uspehe tudi pod to častno ansamblovo zastavo. Mnoga leta in na mnogih turnejah je redno nastopal s svojimi «Beneškimi fanti» po Jugoslaviji in drugih Deželah. Posnel je veliko del na gramofonske plošče in kasete, katere so prišle v zbirko večine Slovencev doma in po svetu ter si utrle pot tudi med druge narode daleč, daleč v prostrani svet. Veliko je Anton Birtič žrtvoval in se trudil, da bi lice Beneške Slovenije dobilo doma in v širši mednarodni javnosti tisto častno mesto, ki mu pripada po italijanski ustavi, po mednarodnih konvencijah in po načelih Helsinških sporazumov o zaščiti nacionalnih in jezikovnih manjšin. V novembru 1981 se je Birtičeva glasbeno-pedagoška dejavnost razširila tudi do Barda na skrajnem zahodu Benečije, kjer ima 8 učencev, in do Ziracca v Furlaniji, kjer jih ima 6. To je trden dokaz, da sta njegova učna metoda in način približevanja glasbenih motivov gojencem, pravilna in priljubljena. Ravno preteklega 12. decembra so imeli v Ziraccu domači cerkveni praznik «Zahvalnico». Za to priložnost je tamošnji župnik Don Glenda organiziral kulturni večer v vaški cerkvi. Nastopili so člani folklornega društva iz Ziracca, v posameznih dopolnitvenih vlogah pa še drugi gostje iz furlanskih kulturnih krogov. K velikemu uspehu prireditve so prispevali levji delež tudi peti Birtičevi učenci iz Ziracca, ki so v svoj samostojni del sporeda uvrstili 7 glasbenih del: 1. Eddy Mauro je zaigral Birtičev valček: «Oktober» 2. Federico Sosterò se je postavil s furlansko narodno «La ligrie» 3. Maurizia Sigura je uvrstila «Valček Albina Fakina» 4. Fabiano Spollero je nastopil z Birtičevo «Beneški bratri» 5. Alessandro Sigura je zbral italijansko narodno «Piemontesina» V kvintetu so vsi skupaj zaigrali Birtičevo orkestralno skladbo «Pomlad» in furlansko narodno «O če bjel čiščiel a Udin». Najbolj je vnel občinstvo valček Oktober, pisan v čistem slovenskem slogu. Nad tem delom kulturnega večera v Ziraccu so bili poslušalci tako navdušeni, da so morali majhni Birtičevi harmonikarji, po vnetem ploskanju celo ponavljati nekatera dela. Celotni kulturni spored v domači cerkvi v Ziraccu je bil močno prežet z narodnim duhom in je zelo razveselil domačine in zunanje goste. Vsi so dejali, da bi tako lep nastop, kot je bil ta, radi poslušali pogosteje. Povabili so Maestra Birtiča, da bi v tem izredno lepem kraju na Furlanskem nastopil z vsemi učenci njegove glasbene šole, ki se je kot taka rodila prva na beneških tleh — leta 1970. Na vabilo je dal Birtič svoj radostni pristanek. Velikemu beneškemu Slovencu Antonu Birtiču iz Mečane, ki je prehodil že tako dolgo kulturno pot glasbenika, narodnjaka in umetnika, želimo, da bi ostal še mnoga leta med nami čil in zdrav, da bi tudi v prihodnosti tako marljivo deloval za kulturni dvig beneških Slovencev, za prijateljstvo med Furlani in Slovenci na tem področju ter za mir in pravičnejše odnose med narodi vsega sveta. mm Maestro Birtič s svojimi malimi učenci m Sud. La situazione del gruppo nazionale ungherese in Slovenia è caratterizzato dal bilinguismo funzionale bilaterale in conseguenza della compresenza di magiari e sloveni, in diversa proporzione su tutto il territorio del Pomurje. Gli statuti delia Reubblica Socialista di Slovenia e quelli comunali costituiscono uno sforzo per l’affermazione del bilinguismo e vi sono risultati molto significativi sotto questo profilo: le scuole realizzano, nel territorio definito mistilingue, un insegnamento assolutamene bilingue a prescindere dall’appartenenza etnica degli insegnanti e degli alunni, la popolazione parla o perlomeno capisce sia lo sloveno che il magiaro, la toponomastica è bilingue e così tutti i documenti pubblici. Le Università di Lubiana e Maribor assicurano la possibilità di crescita culturale per chi vuole approfondire lo studio dell’ungherese e questo diventa molto importante per la formazione degli insegnanti. L’esposizione di Ferenc Hajos, tradotta simultaneamente dalla prof. Živa Gruden, è stata seguita con grande interesse ed ha suscitato un interessante dibattito con gli interventi di Riedo Puppo, Slama, Mario Cont, Natale Zuanella, Paolo Petriclg, Giorgio Qualizza, Isidoro Predan. Le risposte del relatore hanno sottolineato come il destino dei gruppi etnici è legato all’istruzione ed allo sviluppo economico della zona di insediamento. PiSE PETAR MATAJURAC VI. Trije možje najbolj močni na svetu Kuhar je parpravu tovari-šama takuo dobro kosilo, da njeso še nikdar tajšnega jedli. Kadar je bluo kuhano, je šeu v turam, kot je bluo zmenjeno in teu pozvoniti. Parjeu je za varco in povlje-ku. Nieki močnega je zašu-mielo, zaropotalo v turmu. Potegnu, še enkrat štrink, al pa varco in strašna pošast, garda zverina se mu je še bližala. Nadanj se je stega-vu zmaj (drago) s sedmimi glavi in iz vsake glave je pihu ogen. Močjan gor, mo-čjan dol, kuhar se je prestrašil in uteku. Sigurno bi ne biu nič o pravu z zverino, pač pa bi bla zverina njega ščedla. Šeu je v host klicat parjatelja na kosilo in mimo grede s klenu, da nič ne povie obednemu, pru takuo je sklenu, da ne bo vič za kuharja. «Zakaj niesi pozvoniu?» sta ga vprašala parjatelja, kadar sta ga zagledala ob kupu lesa. «Skuhu sem zagoda, takuo da mi je ostu cajt za sprehod. Teu sem tudi videt, dost diela sta nardila. Po drugi strani pa niesam teu zvoniti, ker bi biu z zvo-nenjam prestrašil vso švino v hostil». « Ge ti je pru takuo pa takuo naj bo! » sta mu odgovorila tovariša in šla za njim na kosilo v grad. Po kosilu ga niesta genja-la hvalit, kajšan dobar kuhar je. «Dobar al slab, jaz ne bom vič kuhu! » jim je odrie-zano poviedu. Ona dva sta ga debelo in začudeno po- gledala. Vse njih prepričevanje, prošnje in molitve nie-so nič zalegle. Tisti, ki je kuhu parvi dan, ni teu vič slišat o kuhanju. Celuo jim je zagroziu, da Če bota silila, se on pobere po njega pot in jih pusti na cedilu. «Če je takuo, da se ne podere naša družba, bom kuhu pa jaz!» se je pon udu tisti, ki je imen fajfo stuo kvin-talu. Prvi kuhar in tisti s palico stuo kvintalu sta se od-sapnila, a drugi dan se je drugemu kuharju zgodilo natanko takuo kot prvemu. Tudi on jih je šu klicat in se takuo izgovoriu kot prvi. Po kosilu je poviedu, da ne bo vič kuhu. Prvi kuhar ga ni poskusu obračjat in prepričevat, viedeu je, kaj se skriva zad, le tist s stuo kvintalu palico je začeu godar-njat. «Jaz vaju ne zastopim. Po en dan sta kuhala in potem se že usardita. Sta slaviš ku otroci. Viem, da je kuhanje za moža štufno dielo, pa adan le muora kuhat!». «Zakaj ne kuhaš ti?» sta se pogledala ta druga dva. «Al misliš, da midva ne nardima v hosti tarkaj diela ku ti?». «Niesam nikdar tega mislil, saj vieni, da sta glih takuo 'dobra za dielo ku jaz, če ne še buojs. In če jo takuo vzameta, bom kuhu pa jaz!». Po tem sklepu so šli vsi trije veselo spat, a ne da bi poviedala zakaj, sta prejšnja dva kuharja šeliela, da bojo spali vsi trije skupaj, kar s. je tudi zgodilo. Drugi dan je junak težh palice skuhu dobro kosilo ii kadar je bluo vse parpravje no na mizi, je šu v turan zvonit. Parjeu je za varco in 1 turmu je strašnuo zašumie lo. Poulieče še enkrat h zmaj s sedmimi glavami ji biu že blizu. «Ah, sada zastopim! A ti s tisti, ki si prestrašu moji dva tovariša, da sta opustili kuhanje, a? Pridi dol, pridi da se popravama! » se je ju nak dajan kuražo, v resnic pa se je bau tudi on. Iz sed mili glavi je sipu močjat oginj dol oku njega in čud no, da oginj ni peku, je sa muo strašu. V sedmih ustil je imeu zmaj še buj veliki zobe ku slon. Tajšna šrieli v garlih, da bi biu v vsakin lahko požaru delega človie ka in naš trije puobje, če glih so bli močni, so bli ve lik nič vič ku normalni mo žje. «čudno, da njega ogin ni spieka». Je spet pomislu, «i pruzapru je vse čudno tle t telim gradu. Blaguo, živež vino, čedne kambre, po strojene pastieje, sada pi tale pošast tle, tal zmaj Sada viem, zakaj je grad za puščen!». «Al skarbiš ti za čednost gradu in za blaguo, ki je i njem?» se je pošalil junak a zverina ni odgovorila. Kot blisk je zmaj skočit, na tla in med dviema se ji začeu hud boj za življenji in smrt. (Nadaljevanje prihodnjič) Jagri iz Petjaga imajo svojo kočo - bajto. Postavili so jo na Zelenici, nad Ofjanom. Na fotografij vidimo petjaške jagre, ki opravljajo zadnje dela Birtičevi učenci iz Ziracca: Fabiano Spolero, Federico Sosterò, Eddy Mauro, Alessandro Sigura in Maurizia Sigura. Zadaj so člani folklorne skupine Klape di Zirà KA) SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH SV. LENART «Cinghiai» je šel čez Kamenico in kadar so ga ustrelili blizu čemurja, je imeu cve-ke pod nogami Biu sem v oštariji par štefi\elu in san debelo nate-gnu uha, kadar san ču od domačega j agra tuole pripovedovanje: «Psi so začel lajat gor par Pikonah in lovit dol pruot čemurju. Vse je šlo nieko prekleto počasi. Tam blizu stare fabrike se je vse usta-vlo. Psi so lajal, mi jagri smo se parbližal, da pogledamo, kaj je. Kadar smo ga zagledal, je zagledu tudi on nas. Biu je «cinghiai», čepeu je. Kadar nas je zagledu, se je kumi zadaru na nuoge an začeu hodit čuotasto pruot nam. Psi so gen j ai lajat in počaso šli za njim. «Paš kaj mu je?» je povprašu Tona mene an Bepulna. «Jest mu ne zaupam, jest se ne fidam», je jau Jakob, kadar je videu, da je paršlo to duje prase previč blizu njih. Pomieru je s pušo in ustreliu. črno prase se je zavalilo na tla. Se ni ganilo, Jakob ga je ustreliu naravnost v sarce. Vsi trije smo se parbližali in hitro tiel zviedet, zakaj je žvina čuo-tala. Kadar smo ga obamil na harbat, se nam je njeki zasvetljelo na prašečimi stopali. «Taužentstuo hudičju, saj je muorla čuotat, buoga žvina, poglejta, kakuo je podkovana!» je zarju Jakob. Mene, ki se mi je bluo v tistem momentu zabliščjelo sonce, niesam videu obedne-ga podkova, za tuo sem spra-šu: «O kajšnem podkovanju govoriš?». «Počepni in pogledi»! se je oglasu Tona. Vsi trije smo čepeli okoli martvega praset. Vse tace od žvine so ble nabite s cve-kami. «Glih tajšni cveki so, kot so bli tisti gor na Kamenici!» je ugotovil Jakob. «Potle kaže, da je šlo prase čez Kamenico», sem mu odgovoriu. «Lahko pa se misli še druge reči», se je vzdignu Tona «Hvala liepa, draga mama, za vse kar ste za nas nardila, da ste nas ljubila, že od kar ste nas rodila». S temi slovenskimi verzi so naznanili žalostno novico v «Messaggeru Venetu» sin Guido, hčere Pierina, Lina, Maria in druga žlahta. To so verzi poezije, ki jo je poklonu sin Guido za nje 85. rojstni dan. Maria Rosa — Barčanova mama — je učakala lepo starost: 88 let. limarla je v čedajskem špitalu v četartak, 21. januarja, ponoči. Barčanova mama je porodila 5 otruok: 2 sina in 3 hčere. 2e mlada je ostala vdova in je s težavo gor zredila svojo družinco. Zredila pa je vse zdrave in vesele, poštene sinove in hčere naše zemje, ki jo vsi ljubijo. Rajnka Roža je puno pre-tarpiela za sina Gina, ki ga je do smarti povozu v Ošnjem že vič kot 10 let od tega še ne odkrit šofer. Nje pogreb je biu v Kosci v soboto, 23. januarja. Puno ljudi jo je spremljalo k zadnjemu počitku. To žalostno novico zaključimo, kakor jo je zaključil po slovensko «Messaggero Veneto», z verzi Guidove poezije: Zbogom mamica moja, če si na svetu težko živela, naj bo mila Božja voja, da bi v nebesih lepše imela. Družini in žlahtd naše globoko sožalje. SOVODNJE TRCMUN V šterih tednih sta šla na drugi svet oče in sin Na dan Sv. Barbare, 4. decembra 1981, je umaru v čedajskem špitalu Bepo Pe-tricig - U štengah po domače, dne 31. decembra pa je umaru v Franciji sin Valentin, ki je imeu samuo 46 liet. Rajnik Valentin Petricig je šeu že zlo mlad po sviete. Živeu je zdaržano parbližno 30 liet v Franciji, kjer je biu spoštovan moj star — ma-ringon. Smart ga je na hitro doletiela. Njega truplo so parpejali domov in tako bo Valentin počivu v domači zemlji. Njega pogreb je biu na Trčmunu v četartak, 28. januarja. Naj gre družini in žlahti naša tolažba. * * * V soboto 30. januarja sta se poročila v Sovodnjem Cro-maz Claudia iz Sovodnjega in Jussig Marino iz Klenja. Pru liepa ojcet je bla an puobi in čeče so jim napra-vli liep purton. Claudiji in Marinu, ki bosta živiela v Sovodnjem, želmo vse nar-buojše v njih skupnem življenju. MAŠERA Pred kratkem so podko-pali v Mašerah šele mlado ženo, ki je umarla v Milanu. Pisala se je Paola Juretig -Malacova po domače. Ni še imiela 59 liet, saj je bla rojena lieta 1923. Rajnka Paola je živiela že od mladih liet v Milanu, kamor je bla šla služit kot dikla. V zadnjih lietih je bla bolehava in je viedela, da se ji bliža smart. želela je biti pod-kopana v rojstnem kraju, v domači zemlji. Naj v miru počiva, v zemlji, ki jo je ta-kuo ljubila. LOŽAC V četartak, 14. januarja, je na hitro umaru Loszach Agostino, star samuo 45 let. Biu je sin Manzinove družine. Njega pogreb je biu v Matajurju v soboto, 16. januarja. Družini in žlahti naše globoko sožalje. DREKA BREG Nagla smart pridnega kmeta - Janeza Prapotnika - Ši-mancjovega Šeu je za nekaj dni h hčerki in zetu v Campeglio, blizu Fojde, da bi se no malo odpočil in preživel vesele ure v družbi svojih malih navuodov. Kot je bla njega navada doma, se je tudi v Campegliu napravu h maši v nedeljo, 24. januarja. Slabo mu je paršlo in smart ga je dohitela po poti. Njega La vera gubana PREMIATA ALLA TV COLAZIONE STUDIO 7 GUBANE di CATTANEO & CHIABAI s.d.f. PRODUZIONE ARTIGIANALE PREMIATA CON MEDAGLIA D'ORO DAL E.P.T. SCHUTTO S. LEONARDO (UDÌ Tel. 723005 Prava domača gubanca in zaključil: «Lahko, da so kameniški brakonieri vargli cveke, da bi mi predarli gome od avtomobila, zatuo bi se muorli ustavit in oni bi bli ustrelili «Cinghiala» pred nami». «Naj bo takuo al takuo, na vsako vižo muora tarpiet tudi nadužna žvina zavojo neumnih in strupenih ljudi!» sem jau nazadnjo. Petar Matajurac DOLENJANE Umarla je Maria Rosa Ovi-szach - vduova Qualizza -mama Barčanova nuarja. Po dolgem trpljenju naj v miru počiva. ŠPETER V sredo, 20. januarja, se je rodiu v čedajskem špitalu liep puobič, kateremu so dali ime Manolo. Manolo je parvi sin Gianna Gallo iz Špetra, in Marie Paole iz Čedada. Malemu puobčju želmo vse narbuojše v življenju, ki ga ima pred sabo, mam in tat čestitamo. Podbonesec DOL. MARSIN V nedeljo, 17. januarja, je umarla v čedajskem špitalu Birtig Virginia-Paulinova po domače. Imela je 75 let. Rajnka Virginia je bla mati od 7 hčer in za vse je lepuo skarbjela. Nje pogreb je biu v Marsi-nu v torak, 19. januarja. Ohranili jo bomo v lepim in venčnim spominu. STARA FOTOGRAFIJA IZ MARSINA Na teli fotografiji vidimo čeče iz Marsina, ki so se fotografirale parbližno 55 let od tega. Od leve proti desni so: Zorza Antonia - Mohoračuova, Gorenszach Angela, Celesta Birtig - Tomažova, Marseu Eugenia - Tonišova, Marseu Olga -Malevškina. Od 5 čeč, je Buog poklicu k sebe 2: umarle sta Zorza Antonia in Marseu Olga. Gorenszach Angela živi u Belgiji, Birtig Celesta in Marseu Eugenia pa v domačih krajih. Želimo jim, da bi živele še puno cajta zdrave, srečne in vesele. Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika URBAIMCIGH Cividale - Čedad Via C. Alberto 10 - Tel. 732230 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer edilvalli di DORGNACH RINO & C. s.n.c. SV. LENART - S. LEONARDO Magazzino/Skladišče: ČEMUR Tel. 0432 - 723010 Vendita materiali per l’edilizia Prodaja gradbenega materiala Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer nagla smart je globoko uža-lostila družino, žlahto, znance in parjatelje, saj je biu Giovanni Prapotnich dobar kmet in pošten mož. Njega pogreb je biu pri Sv. Što-blanku v torek, 26. janurja. Naj gre njegovim svojcem naša tolažba. DEBENJE Po dugi boliezni nas je zapustiu Tomasetig Giusep-pe-Pepo, stric Niežen iz naše vasi. Umaru je v čedajskem špitalu v četartak, 21. januarja, star je biu 76 liet. Njega pogreb je biu par Sv. Štoblanke v soboto, 23. ja- CIVIDALE - ČEDAD - Stretta B. de Rubeis RIAPERTURA IL 27 FEBBRAIO TRGOVINA BO SPET ODPRTA 27. FEBRUARJA