■ L "2 . i • Sms Glasilo ,.Samostojne f0 kmetijske stranke sa Slovenijo", Naročnina! c*toiet»o . . , . ssflrtuletno . . . . fotrtletno . . . . Fescmczae Številka c-Iiiimu—mm—............ .......... Din 25'-Din 12-50 Din 7--Dln !•- ICmst pomagaj sam, . In svol® stališč® ¥ državi uravnaj si sam! Inserati: mali ojjlasl do 9 petii vrst...........a Din 1-53 vet)! Inserati od 10 petit vrst nopref...... . k Din t— notice, Izjave, poslsno, reklame petit vrsta . ... t> Din 3*— Uredništvo in upravništvo lista Je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hist „Ekonoma' Vabilo k 8«|i ierrševalnega odbora SKS, ki b« t terek, dne 25. novembra ob 10. •ri iopoldne v Ljubljani pri »Levu«, Gosposvetska cesta. T«« krajevne organizacije so dolžno poslati svoje delegate, pravico pa ima vsak Član SKS, da se s posvetovalnim glasom seje udeleži. Člani na-pelutra morajo brezpogojno biti na seji nnnsoči radi njene važnosti. Lfabljana, dne 15. novembra 1924. Ivan Pipan, načelnik. Pozor zaupniki SKS! ▼ času volilne borbe bodo hodili •koli Vas ljudje s polno bisago in Vam ponujali velike vsote denarja in obljubljali vse mogoče, da izdaste sebe in svoje stanovske tovariše. Vzemite vse, kar Vam dajo, saj denar je itak Vaš. na obljube ne dajte nič, z denarjem pa razpolagajte po lastni vesti! V volilnem boju bodite trdni in neizprosni borilci za naš kmetski program — gre se za bodočnost celega krnskega stanu. Vodstvo SKS. wmmmmmmmmmi^mmaKwmBaaaKmMmmmmmBmmmMKBBmuBmmsm Vsem tovarišem! Is vseh strani je pričela gonja in lav za kroglicami naših pristašev. Z vsemi mogočimi lažnivimi poročili in »pletkami jih hočejo preslepiti. Tovariši! Držite se možato in odločno, kajti to je znak naše sile, in čakajte na sejo okrožnega odbora ter na njegove »klepe. Tu je ono mesto, kjer se odločuje, v disciplinirani bojni stranki kot smo mi, politika in taktika stranke, kakor določa naš kmetski program. Tako postopanje nasprotnikov znači le njihovo slabost. Minister Sušnik obtožen. IV. Zaradi živine iz Nemčije je bila na takratnega predsednika vlade vlože- na interpelacija, na katero pa je odgovarjal tedanji minister kmetijstva tov. Pucelj. Interpelacijska debata je bila ena najdaljših in je trajala več dni. Znana je še našim čitateljem žalostna uloga tedanjih obrekljivcev-poslancev iz klerikalnega kluba. Pustili so edinega poslanca Kranjca, g. Hohnjec pa je samo pri vratih kukal v dvorano. In ubogi Kranjc je moral izpiti ves žolč in celo izjaviti, da bo klerikalne klevete v časopisih popravil. Besede seveda ni držal. In navzlic klaverni vlogi v parlamentu, na shodih in časopisju obrekovanje ni prenehalo. Lagali so naprej. Ko pa so tako močni tigri prišli v skupščino po marčnih volitvah in ko je tov. Pucelj bil v najhujši opoziciji proti radikalni vladi Markovega protokola in podpirane od klerikalcev, so mislili, da bi se od njih odvisnega ministra le dala ujagati kakšna drobtina, so vložili sledeči: »UPIT nar. poslanca Janeza Brodarja in tovarišev na g. ministra poljoprivrede in vode Krste Miletiča v zadevi prodaje stoke iz Nemčije. Gospodine ministre, v letu 1922 je ministarstvo poljoprivrede i Voda, vodilo prodajo več hiljade glav stoke, kojo je morala kot reparacije odstopiti naši kraljevini, republika Nemčija. Javna tajnost je, da so nekoji odgovorni ljudi pri tej stoki zaslužili (zaradili) ogromne dobičke. To se je zgodilo na ta način, da je ministarstvo poljoprivrede i voda, pod tadanjem ministrom Ivanom Pucelj, prodalo omenjeno stoko nekim privatnim tvrdkam iz Jugoslavije in Švice. Faktum je, da se je stoka prodala na šteto države. V novinah pozvan g. min. Pucelj ni dal točnega odgovora o tej zadevi. Na očitke da sta on, oziroma njegova žena pri tej stoki zaslužila ogromne svote, sta obadva zanikala. Ker pa se sumi, da so posamezniki zaslužili (zaradili) pri tej stoki ogromne svote, koje da znašajo okoli 20 milijonov dinarov, (podčrtali interpelanti!) si dovoljujemo podpisani zahtevati od g. ministra da zadevo s številkami podrobno objasni. Radi tega vprašamo g. ministra: 1. Ali je voljan preiskati celo zadevo in o njej iscrpno pismeno nam sporočiti? 2. Ali je g. minister voljan razkriti javnosti, kako je povzročil prodajo stoke, kdo zaradil velike svote, koliko znaša zarada, ki so zaradili posamezniki v tej zadevi? 3. Kaj namerava tg. minister ukreniti, da se škoda, ki jo pri tem trpi država, popravi? Beograd, 27. septembra 1923. Janez Štrcin, Janez Brodar, K. Škulj, Josip Nemanič, Štefan Falež, D. Kranjc, Andrej Bedjanič, Gostinčar, Ivan Stanovnik, Vlad. Pušenjak, Jurij Ku-govnik, Šiftar Geza, J. Vesenjak, nar. poslanci.< • Priobčujemo to po originalu z vsemi stilističnimi in slovničnimi napakami vred, da prikažemo takratne tigre v pravi luči ne samo kot mora-lične veličine, nego tudi kot splošno uporabljive umstvene sile. Čez nekaj dni so dali v javnost preko novinarske sobe v Skupščini sledečo vest: /Jugoslovanski klub je vložil na poljedelskega ministra interpelacijo, podpisano od desetih klerikalnih poslancev, v kateri zahtevajo obnovitev preiskave glede prodaje govejega blaga, dospelega iz Nemčije v Maribor na račun reparacij. To živino je bivši minister Ivan Pucelj v družbi Rade Pašiča prodal. Pri prodaji je posredovala Pucljeva žena, ki je zaslužila 20 milijonov dinarjev.« Od takratnega radikalnega, po njihovi milosti postavljenega ministra so dobili sledeči odgovor, o katerem pa niso čutili potrebe, da ga razbobnajo: Gospodje poslanci! Na vaše vprašanje, dostavljeno mi od Narodne Skupščine pod Br. 3058, mi je čast odgovoriti sledeče: 1. Vsled tehniških nemogočnosti pa tudi vsled kužne bolezni, ki je bila razširjena v Nemčiji med dvoparklar-ji, naša država ni mogla prejeti namenjeni nam kontingent govedi m ovac. Ko je bila vlada o tem obveščena, je sklenila da se živina vendar le prevzame, a ne uvozi v našo državo, nego vnovči, denar pa vloži v fond za po vojni poškodovane. Vršile so se tri licitacije, katerih se je udeleževalo 11 zastopnikov industrijskih in trgovskih tvrdk iz vseh krajev naše države. Na tretji dražbi je bila prodana živina najboljšemu po- nudniku: Družbi »Promesa« industrija mesnatih izdelkov. Družba je prejela od celokupnega kontingenta, ki je znašal 17.000 govedi in 57.000 ovac, vsega samo 839 glav goveje živine in niti ene ovce, ker je radi vedno večjega širjenja kužne bolezni v Nemčiji slednja ustavila li-feracijo živine, pa seveda tudi naša država. Tako je tudi ta prodajna pogodbo izmed države in družbe sama-posebi ugasnila. 2. Ali je navedena družba zaslužila in koliko, mi ni znano. Vem samo, da je družba »Promesa«, industrija mesnih izdelkov, katera je morala plačati od kupne pogodbe za vso živino takse državi 300.000 dinarjev s prošnjo od 8. maja 1922 pod Br. 8788 prosila, da se ji taksa povrne, ker je pogodba pod silo okolnosti prenehala in vem, da je bila ta prošnja od ministrstva financ odbita in je taksa propadla v korist države, akoravno je družba prejela, samo 839 glav. 3. V predmetni zadevi je bila interpelacija v Narodni Skupščini v letu 1922. in je moj prednik dal o celem predmetu izčrpen odgovor, na kar je Narodna Skupščina sprejela prost prehod na dnevni red. Sprejmite itd. Minister poljedelstva in vode: Krsta Miletič. Ko pa so morali pred sodišče in dati zapeljanim žrtvam, od njih na-hujskanim in naučenim siromakom dokaze in materijal in to seveda pod prisego, so izpovedovali katoliški ka-valirji tako-le: »ZASLIŠBA PRIČE. Okr. sodišče v Ljubljani, 10./XI. 1923. Dr. Fran Jenko, 341etni v Lipici rojen rim. katoliški, oženjen, lesni trgovec, Ljubljana, Krekov trg 10. Jaz sem družabnik in generalni ravnatelj Impexa«. Pri znani kupčiji z reparacijsko živino je bil udeležen tudi Impex, a jaz tedaj z zadevo nisem imel nobenega stika, ker tedaj še nisem bil ravnatelj. Pozneje šele sem se informiral iz spisov. Kupčija se v nameravanem obsegu ni izpeljala, ker je država stornirala pogodbo in je cela transakcija obsegala samo nekaj cirka 800 glav, kar je bilo že izvedeno. Pri I. Bunin. — Dr. N. Preobraženski: Nekega svetlega septemberskega dne se je Lukjan Stepanov pripeljal v Galino k graščakinji Nikulini. Do njene pristave je približno petnajst verst,1 svoje konje varuje kakor zenico očesa. Nemara je prišel v važni zadevi. Sivi žrebec sverkajočih oči je mogočno pridir-jal na dvorišče, pred šupo, kjer izstopajo še do sedaj oni, ki si ne upajo tega storiti pred hišnimi vrati. Lukjan Stepanov je sedel v dirkalnem vozu na goli deski. >Kako pa je to, da ste brez blazine, Lukjan Stepanič?« ga je smehljaje vprašal licejist Sev,2, ki je šel od konjušnice. »Čakaj, bom že povedal,« je odgovoril Lukjan Stepanov in privezal žrebca k telegi,3 ki je stala brez prednjih koles. Seva je začel čakati. Lukjan Stepanov je privezoval dolgo in temeljito. Ko je privezal, se je vseknil v roko, se obrisal v suknjo, nato pa je ponudil roko in končno odgovoril: »Baš radi tega gospoda nič nima. Če imate blazino, jo vlačite povsod!« Vzel je z voza z nečim težkim nabasano vrečico in šel proti hiši; bil je velik in debel vsled obleke. Na sebi je imel dolgo vatirano suknjo,4 povrh suknje še ovčji kožuh. Glava je bila pod kučmo čez 1 1 versta ima 1066 metrov. 2 Seva okrajšano Vsevolod. Licej = privilegirana plemiška visoka šola za plemiče in bogate. * Kmečki lesen voz, lojternica. * Ruska poddjovka je nabrana v pasu in se zapne do samega vratu s kaveljčki. ušesa zavezana z rdečo ruto, nogi pa sta bili obuti v težke škornje. Seva se je zopet zasmejal in rekel: »Vi ste pa toplo opravljeni!« »Saj jih imam že precej čez osemdeset na hrbtu, brat,« je odgovoril Lukjan Stepanov. »Le počakaj, da boš sam toliko star.« »Osemdeset, kaj pa še! Kje ste jih pa toliko nabrali?« »Na polju sem jih nabral, brat.« No, in zakaj ste si ušesa zavezali?« »Ker nočem oglušeti — zato. Zakaj je vsa gospoda gluha? Samo radi tega. Skočite ven, kakor ste, veter prepiha ušesa, pa je gotovo.« V dvorano so vstopili: gospodinja, njen najstarejši sin Mika, plešast, brkat in kratkoviden, in hčerka L jul ju — bleda, nežna, zamišljena; — neprenehoma si je zavijala ramena v puhasto ruto in se večkrat nenadoma spačeno stresala. Gospodinja je postregla z žganjem, prekajeno klobaso, belim kruhom, nalivala Ca j in veliko govorila; pritvarjala si je, da mnogo razume o kmetijstvu. Seva ni odvrnil smejočih se oči od Lukjana Stepanova, njegovega ožganega obraza in nosa, ki se je lupil od pripeke, bil je vijoličast in v zlatih luskinah. Mika se je naklonil nad mizo, kadil, stresal pepel v pe-pelnjak, ki je imel obliko dlani, in delal kroglice iz kruha, kar je vselej razdražilo gospodinjo. Ljulju je sedla z nogami na divan, se stisnila v kotiček, se zvila kakor jež in neprenehoma gledala z lepimi žalostnimi očmi v velika usta Lukjana Stepanova; dlesni so mu bile rožnate, gole, brez vsakega zoba. Vse je mučila uganka: čemu se je pripeljal? Prišel je mogoče barantat za graščino? O, da bi Bog dal! Gospodinja je napeljala pogovor — zelo prebri- i tem se pa ni dalo dosti zaslužiti, zla- | sti ker smo morali plačati pristojbine ! ob zaključku pogodbe z državo za ce- ! Io pogodbo. Impex je dobil ozir. za- j služil le ca. 135.000 kron. Koliko je cel sindikat v katerem so bili tudi j Predovič, Hafner in Pašič, zaslužil, ne j vem. Nakupna cena je bila 16 kron j 32 vin. za kg žive teže; prodajna cena j mi ni znana. Živina je tehtala po- i vprečno po 500 kg komad, skupaj ca. j 4000 q. Prebrano prav, ' Dr. Jenko 1. r. sano, kakor se ji je zdelo — na prodajo posestev in namignila, da bi pod sedanjimi razmerami tudi sama rada prodala: »Ah, Lukjan Stepanovič, naše ljudstvo je tako, da človek — če hoče ali ne, pride do prepričanja: banka je vendar najbolj varno mesto za kapital!« Toda Lukjan Stepanov je govoril samo o svojih konjih, o letini, jedel s slastjo beli kruh, izbrano zajemal z žličico mezgo kar iz skledice in jo vtikal globoko v usta, polagal nazaj ter pil čaj. Delal je, kakor bi poslušal gospodinjo, čudil se je najbolj enostavnim stvarem, udarjal se je po kolenih — in zopet govoril samo o sebi, ne da bi pustil govoriti gospodinjo. Sedel je v odpeti suknji, pod katero je bila obledela bombaževa srajca, brisal si obraz in I plešivasto glavo z robcem, ki si ga je potegnil z | ušes. »To je še popolnoma zdrav kmet!« — so ! mislili vsi. »Samo brata mu je siva, pa še ta ne I popolnoma, se še pozna, da je bila rdeča. Tudi oči so seveda nekoliko meglene, starikave. Trebuh mu je vpadel...« Končno se je vzdignil, prinesel iz veže svojo težko vrečico in jo odvezal: bila je polna srebra, mešanega s cekini. Izkazalo se je, da se je prišel samo pobahat. »Pa to še ni nič!« je rekel. — »Ali je to denar? Prodal sem malenkost ovsa, pa sem vzel malo are ...« Ko je izzval začudenje, zavist in spoštovanje, se je zadovoljno in zvito zasmejal ali bolje zahripel z odprtimi rožnatimi usti, zahvalil se za čaj in postrežbo in se šel obleč. »Ne, čas je, čas,« — je rekel, dasi ga ni nihče zadrževal. — »Sem se itak še zakasnil. Raje se pripeljem zopet na Pokrov.«6 _____(Dalje sledi.) ' Pravoslavni Marijin praznik v oktobru. Priča Anton Sušnik, 43 let, r. k., oženjen, prof. in drž. poslanec, Ljubljana, Zrinjskega cesta 8. Čital sem o stvari v spisu priloženi brošuri in listih in se je tedaj povsod govorilo o tem, kako se je kupčija vršila in za koliko je država oškodovana. O stvari mi je pripovedoval narodni zastopnik Brodar, ki mi je tudi povedal od svaka dr. Jenka. Pripovedoval mi je koliko in po čem so trgovci kupili od države, po čem so prodali in koliko zaslužili, na številke se več ne spominjam. ; Prebrano prav, Sušnik 1. r. Okr. sodišče Kranj. 21. jan. 1924. Priča Ivan Brodar, 381eten, rojen v Hrastju, r. k., oženjen posestnik v Hrastju. Iz lastne vednosti jaz o celi stvari ne vem ničesar povedati, temveč le to, kar sem zvedel od svojega svaka dr. Jenkota in pa za časa svojega bivanja kod narodni poslanec v Beogradu. Dr. Jenko mi je pravil še pred volovsko kupčijo, da jih je osem v kompaniji za to transakcijo in da se računi, da bodo zaslužili skupno okrog 80.000.000 kron (20,000.000 dinarjev). Potem ž njim nisva več govorila. Kot narodni poslanec v Beogradu sem zvedel, da je Rade Pašič nekoč na ulici srečal dr. Korošča, prišel k njemu ter mu rekel: »Vi Slovenci ste mislili, da boste sami »zaradili pri volih«. Dr. Korošec mu je na to odgovoril: »Saj to mene nič ne briga jaz o tem nič ne vem«. Rade Pašič na to: »Pa Vaš kolega Pucelj, jaz pa sem preprečil to tako, da bo transakcijo izpeljala država sama in ; tako bom jaz tudi nekaj zaslužil.« Go-j voril je seveda v svojem srbskem na-| reč ju! O tej stvari sem jaz sam malo pred odgodenjem skupščine interpeliral se-\ danjega poljedelskega ministra, ki mi j je odgovoril, da je že njegov prednik i minister Pucelj sam stvar pojasnil in i da se transakcija ni tako izvršila ka-i kor je bila zamišljena, več o stvari ne J vem. Prebrano prav, Janez Brodar 1. r. Opozarjamo samo na nasprotja med Brodarjevim izpovedanjem ter dr. Jenkovim, na vsebino upita, telegramom in pričevanjem Sušnika in Brodarja. Zabavna je tudi Koroščeva storija o Radetu in pa značilna, kako »vleče svoje fante v Beogradu. Naj bo oteto pozabnosti tudi Sušnikovo kavalirstvo v pričevanju, pozivanje na »govorice«, čitanje priložene brošure in časopisov, kjer je vendar aktivno, čeprav skrito sodeloval. Na te poštenjake še posebno opozarjamo vse one, ki so osebno imeli priliko poslušati o »volovskih aferah« navedena dva pobožna gospoda. In taki možje se ponujajo celokupnemu slov. narodu kot edino zastopstvo!? In s kom se moramo boriti mi?! Macedonije in naš! fantje. Od 18. marca 1923 pa d* sedaj, ko so zopet, volitve tu, niso klerikalci našli besede za naše fante r Macedo-niji. Zadnji »Domoljub« pa že zopet piše, da morajo naši fantje domov. Da naši fantje morajo iz Macedonije, ker jih tam mori strupena malarija, je gotovo; ne verujemo pa ved lažnivim klerikalcem, ki nas fante samo takrat vidijo v Macedoniji, kadar so volitve. Vso moč v Sloveniji »o imeli klerikalci, 21 poslancev »o imeli, pa niso ganili niti z mezineom za nas, ampak so nas mirno pustili umirati od malarije. Med tem časom, ko je sedelo 21 klerikalcev v Beogradu, je bil sprejet vojaški zakon, v tem odboru je bil tudi klerikalni poslanec Škulj. Vprašamo ga, zakaj ni takrat zahteval, da se nas posije iz Macedonije, zakaj ni takrat nastopilo klerikalno časopisje za nas, reveže v Macedoniji. V beograjski vladi so sedeli štirje klerikalni ministri, takrat so imeli vso oblast v svojih rokah. Zakaj niso takrat poslali nas iz Macedonije domov, zakaj so nas pustili trpeti in umirati? Sedaj vam ne verujemo več, vemo, da ste sleparji, vemo da nas samo takrat poznate in nam prilizujete, ko rabite naše krogljice potem nas udarite (?) V imenu trpinov v Macedoniji prosimo vse slovenske starše, nobene krogljice klerikalcem, ker ne drže svojih obljub. Več fantov, ki so bili v Macedoniji in čakali zaman na klerikalne obljube. Nove klerikalne goljufije. Nesposobni tigri so hoteli odpraviti bedo iz Slovenije na ta način, da bi se moka iz Vojvodine prevažala v Slovenijo za 15 Par pri kilogramu ceneje. Zato so izdali tozadevne odredbe o popustu za prevoz moke v pasivne kraje. Pravico do tega popusta so v Sloveniji dobile zadružne zveze. Predno se je začelo moko s tem popustom prevažati, se je vršil sestanek vseh treh zadružnih zvez, kjer se je sklenilo paziti posebno strogo na to, da se tovorni listi s pravico popusta v nobenem slučaju ne bodo naprej prodajali. Tako je bilo dogovorjeno in so klerikalni lažnjivci s posebno vnemo odobravali ta sklep. Komaj pa se je seja končala, na kateri se je o tem govorilo, so klerikalci tovorne liste že Ponujali trgovcem po 500 dinarjev za komad. Še na dan same seje so nam trgovci prinesli pokazat tovorne liste, ki so jih za navedeno ceno kupili od klerikalnih lažnjivcev. Storjeni lumpariji je takoj sledila obsodba v javnosti. In kaj se je sedaj zgodilo? Nova klerikalna lumparija. Klerikalci so namreč v svojih listih takoj priznali, da so tovorne liste prodajali nepoklicanim ljudem, toda oni trde, da so zaračunali samo toliko, da bi pokrili gotove stroške. No in sedaj računajmo. Če so klerikalci prodali 1000 tovornih listov po 2000 kron, tedaj se za' to dobili dva milijona kron. Katero tele v Sloveniji pa jim verjame. da so imeli pri celi stvari tudi same petdeset tisoč kron stroškov! Niti najbolj zarukan klerikalec po našem mnenju ne more biti tako neumen, da bi te klerikalne laži ne spoznal takoj! Novo faloterijo, novo goljufijo ste izvršili, vi lažnjivi klerikalci. Bedo ljudstva ste hoteli izkoristiti, da bi si navlekli spet par milijonov v svoje bisage. Do tega vam je bilo in nič drugega! Ko bi vam beda ljudstva bila res toliko Pri srcu, tedaj bi bili vi kot ministri poskrbeli, da se dohodninski davek odpravi. Toda vi hočete samo goljufati, zato farbate reveže, da ste jim hoteli pomagati — s ceno moko. In to tako pomagati, da bi si pri tem napolnili lastne bisage! Na račun siromašnega ljudstva ste hoteli priti do velikega volilnega fonda. To je bila vaša namera in nič drugega. Ljudje pa, ki se na tak zločinski način norčujejo s siromaštvom ljudstva, so eno, namreč: Geljufi in sleparji! Protestni shod proti davku. V ponedeljek ob 10. uri je bil v Ljubljani shod proti osebni dohodnini. Kmetje in obrtniki so napolnili mestno dvorano. Tov. Pipan je otvoril shod in bil tudi izvoljen za predsednika. Tov. Pucelj je v ostrem govoru kritiziral davčni zakon in povedal par kričečih primerov predpisane osebne dohodnine. Navaoei so ogorčeno protestirali proti sedanjemu postopanju davčnih oblasti. Za njiju je govoril tov. Ažman, ki se je v imenu gorenjskih kmetov in obrtnikov pridružil protestu. Nato ja povzel besedo tov. Čeme, ki je pozival ves kmečki stan na složnost, ker le v parlamentu je mogoče spreminjati zakone. Po končanih govorih je to*. Mravlje prečital iledečo raeelusije: -406 kmetov in obrtnikov, ebranih na protestnem shodu v Ljubljani dne 17. novembra 1924, najodločnejše protestira 1. zoper zakon o dohodnini iz leta 1896 z vojnim pribitkom iz leta 1916 ter s 30% pribitkom iz leta 1923, ker je ta zakon postal vsled valutarnih sprememb in vrtoglave stope prava mašina za odiranje in zatiranje podeželskega ljudstva; najodločnejše protestirajo proti načinu odmerjanja ;sebne dohodnine, ker se ta opira na tajne zaupnike, ki so neodgovorni in vselej samo maščevanja in sovraštva polni elementi, tako, da je postal ta zakon prava srednjeveška inkvizicijska naprava. Absolutno preživel je tudi v pojmih izterjavanja na račun pred odmero, kakor tudi izterjavanja, predno so pritožbe rešene, ker se to v praksi v nebroj slučajih izkaže za neutemeljeno. 2. Najodločnejše protestirajo, ker se mnogoštevilne prošnje sploh ne rešujejo ali pa tako počasi, kakor bi se jih ne smatralo resnim, nikoli pa ne tako, da bi nastopil efekt še pred plačilom terjane vsote. 3. Najodločneje protestirajo proti ixtejavanju osebne dohodnine za leto 1924 v višini odmere iz prejšnjega leta in to v tako hitrem zaporednem roku, da morajo plačati dvoletni dohodninski davek takorekoč v dveh mesecih. Če se od njih brezobzirno in nemilosrčno zahteva izpolnitev plačila, imajo tudi dolžnost in pravico zahtevati, da tudi državna davčna oblast stori svojo dolžnost ter izpolni naše pravo ter nam dohodnino ne samo pravično, ampak tudi pravočasno odmeri in reši pritožbe. To zahtevati imajo tem večjo pravico letos, ko jim je počasno in nezakonito postopanje davčnih oblasti z dvakratnim izterja-vanjem v enem letu povzročilo pravi gospodarski polom. 4. Apeliramo na domače davčne oblasti, katerim so naše siromašne gospodarske razmere tako dobro znane kakor nam, da ne izvršujejo tega zastarelega zakona tako drakonsko in krvavo strogo po črkah, da se ne bodo dogajali slučaji, ko mora plačati kmet celo dohodnino od posekanega lesa, ki ga je uporabil za pogoreli skedenj ali kozolec ali pa za plačanje davkov, ter obrtnik od obrtnih dohodkov, ki jih sploh ni imel, in to vsaj tako dolgo, dokler ne bo podeželsko ljudstvo poslalo v parlament tako veliko število svojih pravih zastopnikov, da bodo trajno in temeljito po-medli z zgoraj navedenimi krivicami in bremeni. Izvoljena je bila deputacija, ki je nesla resolucijo delegatu ministrstva financ: tovariši Pucelj, Pipan, Ažman, Remškar z Brezovice in Hočevar iz Strug. Zborovalci so pričakovali deputaci-jo pred delegacijo ministrstva financ. G. delegat je zborovalcem to-le povedal: Da je že sam davno uvidel zastarelost davčnega zakona, ki nikakor ne odgovarja današnjim valutarnim razmeram. Mišljenje je, da se more zakon le zakonskim potom trajno olajšati. Mislil je sicer večkrat, da bi šlo potom tolmačenja finančnega ministra na ta način, da bi se vzele za podlago odmere zlata podlaga, kakor tudi za plačilo. Misli, da bi ta način mnogo ublažil trdoto zakona. Strokovno pa še ni izračunal, kake posledice bi to imelo. Kar se tiče drugih predpisov v zakonu, kakor tajni zaupniki, je mišljenja, da od te naprave ne more odstopiti. Mogel bi to storiti le v slučaju, ako bi kmečke in obrtne organizacije same po poedinih krajih predlagale po več uglednih zaupanja vrednih mož, na katere bi se mogel obračati po informacije. Da odmera za leto 1924 še ni izvršena, ker je to naloga komisij pri okrajnih davčnih oblastvih, na katere pa on nima nobenega vpliva. Po zakonu ima pravico izterjavati v višini prejšnjeletne odmere na račun. Vendar je že januarja objavil vsem okrajnim oblastvom in davčnim uradom in isto ponovil z okrožnico 9. oktobra 1924 ter jim pod kaznijo zabičal, naj pri še neodmer-jeni, na račun terjani dohodnini ne postopajo prestrogo ter naj zlasti tam, jer je bila merodajna za prejšnje-letno dohodnino kaka izvenredno ugodna okoliščina, za bodoče leto to upošteva pri znesku na račun. Zlasti naj bi tako postopali davčni uradi tam, kjer je jasno, da bo osebna dohodnina mnoga manjša, nego je bila odmerjena za leto 1923. Glede prizivov je tožil g. delegat, da ima premalo uradnikov na razpolago in da so mu jih sedaj zopet 12 odtegnili. Obljubil je vse storiti, kar je v njegovi moči, vendar je mišljenja, da bo trajalo reševanje prizivov najmanje do marca 1925. Priporočal je vsem, ki so močno obremenjeni, da pravočasno prosijo za odložitev eksekucije in priznanje plačila na obroke. Kaj morate storiti za volitve 1 Tolitve narodnih poslancev bodo 8. februarja 1925. Vsi kraj. edbori SKS morajo takoj poskrbeti, da b« vsak naš pristaš vpisan v volilni imenik. KDO IMA PRA7IC0 T0IJTI? Tsak, kdor je vpisan v volilni imenik. Krajevni zaupniki in odborniki kraj. org. SKS naj takoj poskrbe, da bodo vsi pristaši SKS, ki so: 1. šest mesecev nastanjeni v občini, ki so 11. novembra 1924 dovršili 21. leto ter so naši državljani, vpisani v volilni imenik. Fantje, ki so odslužili vojake, se morajo takoj vpisati, ko odslužijo svoj rok, v oni občini, v kateri so bivali. pred odhodom v vojake. Volilne pravice nimajo: kdor je bil obsojen v ječo, kdor je bil obsojen na izgubo državljanske časti, dokler traja kazen, kdor je v konkurzu in kdor je pod skrbstvom. REKLAMACIJE. Reklamacije se bodo vlagale d« 25. novembra. Naši zaupniki naj gredo takoj v občinski urad in naj tam pregledajo volilne imenike in naj ugoto-ve kateri naši pristaši so izpuščeni in kateri nasprotniki neupravičeno vpisani. Nato takoj vložite reklamacijo. Popravo volilnega imenika se lahko zahteva* pismeno ali ustno pri občinskem uradu. Priložiti je treba kakršnokoli pravnoveljavno listino, kot j dokaz za upravičenost zahtevanega ! popravka. K reklamaciji za vpis je j treba priložiti 1. rojstni in krstni list, ; 2. domovnico, 3. potrdilo občinskega urada, da dotični biva že šest mesecev v občini. Pravico reklamacije ima vsak volilec. Reklamacije mora občinski urad rešiti v petih dneh. Če občinski urad ne stori tega v petih dneh, se takoj pritožite na deželno sodišče v Ljubljani, župana pa vsled malomarnega poslovanja naznanite okraj, glavarstvu. Opozarjamo, da so vse oblasti dolžne izdati brezplačno potrebne listine za reklamacije najkasneje v 24 urah. Ako vam bo delala kaka klerikalna zagaga kjerkoli težkoče in ovire, nam to takoj naznanite. Zlasti kjer so obč. odbori še v klerikalnih rokah. ■m ill IIIMHIi iHIIHliMMMIll MM—— — — i 'Fftttacga Razne politične vesti. POLOŽAJ. Volitve so razpisane za 8. februar. Vlada se mrzlično pripravlja na bitko. Doslej je v radikalni stranki še par poštenjakov, ki se bore proti predlogu, da bi se morale volitve vršiti z nasiljem. V tem trenutku se še ne ve, ali bo obveljala nasilna ali poštena. Kar se nas tiče, se tudi nasilnežev ne bojimo. RADIČ je, kakor smo zadnjič poročali, pobeg- i nil iz države. Mnogi sedaj trde, da ni pobegnil, nego da se skriva doma. V i enem kakor v drugem slučaju je za- | jec in ne zasluži, da bi igral vlogo kmečkega voditelja! Sramuje naj se, i strahopetnež! TIGER KULOVEC se nekaj baha, da je dal Sloveniji mlekarsko šolo. Naj ne laže! Niti mezinca ni ganil, da bi se ta zadeva enkrat uredila. Tov. Pucelj je svoj čas kot kmetijski minister dal ukaz, da se šola ustanovi. Od radikalnih naslednikov ni bilo pričakovati, da bi se za stvar zavzeli. Mislili pa smo, da bo to storil tiger Kulovec. Toda nič ni storil! Samo domišljav je bil, storil pa ni nikjer ničesar. KLERIKALCI SE BOJE VOLITEV! »Slovenec od torka poroča iz Beograda pod naslovom »Dvoumna vloga zemljoradnikov« dobesedno sledeče; »Srbski zemljoradniki so imeli včeraj in danes sejo glavnega odbora. Kot znano, je v tej stranki zastopana tudi SKS po Puclju. Ta stranka je bila na tej seji zastopana po prvem tajniku Bukovcu. Danes so sklenili postaviti kandidate po vseh volivnih okrožjih { in da nikjer ne bodo delali kompro-j misov. Oba sklepa sta značilna in sta j v radikalno korist, posebno v Bosni in I Hercegovini. Pri prejšnjih volitvah so j zemljoradniki dobili mnogo glasov, ki ! pa vsled vplivne geometrije niso prišli v poštev in so vsled tega bili v korist radikalom. S tem zemljoradniki neposredno pomagajo režimu. Značilno je, da so demokrati v nekaterih okrožjih v Srbiji ponudili zemljorad-nikom volivna sodelovanje. Če bi oni to sprejeli, bi bilo samo nJim v korist, ker bi dobili mandate tam, kjer jih sedaj niso imeli in to na škodo samo radikalom. Zemljoradniki prej v večini okrožij na Hrvatskem niso kandidirali, sedaj bodo tudi tam, čeprav ne morejo računati na uspeh. Na ta način pomagajo razbiti enotno fronto hrvatskega naroda. Čeprav se je o j zemljoradnikih mislilo, da celo pod-: pirajo homogeno radikalno vlado, vendar ni nihče verjel, da bodo v sedanjem položaju tako postopali. Njih sklepi vzbujajo sum, kakor cla bi bili diktirani od Pašiča.« — Iz tega klerikalnega sporočila se da sklepati j dvoje: 1. Ali so klerikalci mislili, da ; borno z njimi pri volitvah skupaj na-j 9topili, na kar nimamo drugega od-govvora, kakor: Tepci neumni! 2. Ali pa se tako boje volitev, da nas vidijo že v objemu s starim Parišičem, na kar pravimo: Nas zelo veseli: In poskrbeli bomo, da bo vaš strah postal : še večji! I ZUNANJA POLITIKA. Polom fašizma v Italiji. Z velikanskim pompom je bila izvedena faši-stovska organizacija v Italiji. Z ne-j verjetno teatraličnimi sredstvi in na-j silstvi je uspelo fašizmu priti na kr-*< inilo ter zadiviti ves svet nad velikimi j uspehi, ki jih je dosegel veliki igralec i Mussolini. V nekaj tednih je ležala I cela Italija pred tem velikanom in 1 zločinstva njegovih najzvestejših so ostala nekaznovana in še celo poveličevana. Kdor se ni upognil njegovi . volji, je bil uničen za vedno. Toda prišel je obračun, ker ljudska volja je močnejša kakor vsako nasilstvo in še sleherni nasilnik se ji je moral umakniti. Tudi italijanski fašizem preživlja ravno v zadnjih dnevih najtežjo krizo, iz katere ne bo našel izhoda. Diktatorja Mussolinija zapuščajo njegovi pristaši ter prehajajo v opozicijo. Dosedanji opoziciji socialistov se je pridružil tudi znani politik Giolitti, kateremu bodo v kratkem sledili drugi. Tudi Italija mora priti do pravega parlamentarnega dela v političnem življenju. Vladina kriza v Avstriji in železni-čarska stavka. V Avstriji je izbruhnila nenadoma železničarska stavka, vsled katere je bil ustavljen celoten promet v državi. Ker so bile zahteve železničarjev tako visoke, da ni moglo priti do sporazuma med njimi in zastopniki vlade, je podala vlada ostavko. Zdi se, da je imela cela stavka bolj politično ozadje ter je bila umetno inscenirana. Po daljših pogajanjih je prišlo do sporazuma med zastopniki železničarjev in vlade ter je stavka v preteklem tednu prenehala. Dr. ! Seiplova vlada je sicer dobila popol-i no zaupnico v parlamentu, vendar nova vlada še ni sestavljena, ker se pojavljajo razne težkoče. Konferenca t Benetkah. Vsled iz-premembe pri naši vladi v Beogradu je bil poklican predsednik naše delegacije v Benetkah dr. Rybaf v Beograd, da dobi potrebne informacije. Dne 15. t. m. je odpotoval dr. Rybar zopet v Benetke. Ker je bil sestanek našega bivšega zunanjega ministra Marinkoviča in Mussolinija vsled krize naše vlade odgoden, se vrši sestanek novega zunanjega ministra dr. Ninčiča in Mussolinija najbrž dne 8. decembra t. 1. v Rimu o priliki zborovanja Lige narodov. Anglija in Francija. Vsled izpre-membe vlade v Angliji je postalo razmerje med Francijo in Anglijo aktualno ter časopisje o tem živahno razpravlja. Sedaj se poroča, da se vrši kmalu po otvoritvi angleškega parlamenta sestanek angleškega in francoskega ministrskega predsednika, ki naj bi bil priprava za medzavezniško konferenco, ki se bi vršila pred Veliko nočjo. Na tej konferenci se bi razpravljalo predvsem o izpraznitvi nemškega ozemlja pri Kolinu, dalje o vprašanju vojaške kontrole in o ženevskem mirovnem dogovoru, katerega sedanja angleška vlada zavrača. Volilna borba v Nemčiji. Tudi Nemčija preživlja težko krizo. Ker vlada ni mogla dobiti v parlamentu večine za izvedbo Dawesove politike, ga je razpustila. Nove volitve se vršijo 7. decembra 1924. 0 izidu volitev je težko prerokovati, vidi se pa, da bomo doživeli tudi v Nemčiji izpremembo v posameznih strankah in da nastane nova politična grupeeija, ki bo feiftt-f no vplivala na politiko nove Neaai|$». 1 Nevi prezidenl v Severni Ameriki. ; V Ameriki so se vršile dne 4. no«em-> bra 1924 volitve predsednika. VoUfiai | boj je bil zelo hud in v nekaterih ] okrajih je prišlo do krvavih prete-| pcv. Kandidati so bili sledeči: aa m-l publikansko stranko dosedanji pre«l-j sodnik Coolidge, aa demokratske ] stranko Daviš in m progresiste ! Follete. Pri volitvah dne 4. novembra i je zmagal z velikansko večino Cooiid-I ge. S tem je končan veliki boj, ki im« | tudi vpliv na gospodarsko življenj* | Amerikanea, ki se vrača po voltfvs« ( zopet k mirnemu del*. ! Iz mm društev kme-ickih fantov m deklet. j Kmečki fantje in dekleta se prkta* j organizirajo. Ustanavljajo se k*va j v same-stojno kmetijsko stranko«. Po dolgem opazovanju sem spoznal načela klerikalcev in samostojnih in prišel sem de zaključka, da ima edina prava in koristna načela za kmeta le samostojna kmečka stranka. Na dan volitev pomislite dobro, za koga glasujete. Pregovor pravi: kakor si boš postlal, take boš ležal! Mnogo Vas pozdravlja T» rojak. ŠTAJERSKO. Šmarjeta ob Pesnici. Po smrti v—-stransko priljubljenega bivšega tukajšnjega kovaškega mojstra Karola Či-žeka je posestvo in obrt prevzel naš vrli pristaš brat tov. Franjo Čižeka, člana načelstva SKS,, tov. Anton Či-žek. Naša želja je, da ohrani hiši pridobljeno naklonjenost celega okoliša! Sv. Jakob v Slov. gor. K zločinskemu umoru polbratov še pripomnimo sledeče: da je prišlo do tega strašnega zločina, je kriva le vzgoja otrok in to največ od strani matere, ki je hči ugledne klerikalne hiše. Vsekako pa si naj zmiraj predstavljajo posledice vdovci in vdove, ki se na novo poročijo, kaj bo z otroci prejšnjega zakona. 'Emdi župnik je tukaj pokazal svojo »esramno brutalno visokost. Nedolžni žrtvi, ki je po zločincu padla, ni pustil ne zvoniti, ne v mrtvašnici prižgati sveč, ne na prošnjo sorodnikov spraviti cerkvenega opravila, temveč je opravil svoje ceremonije sam brez vednosti domačinov. Vprašamo gosp. župnika in pošteno javnost, čegavi so zvonovi, ki so jih kupili farmani in mislimo, da se takim žrtvam lahko ©pravijo pač vsi cerkveni obredi in je v tem oziru tolmačenje fanatičnega i»pnika pretirano. Mišljenja smo, kar tiče prižiganja sveč pri mrliču in glede obredov na pokopališču, da je S- župnik že vajen od prednika, ko se j« pokopalo na župniškem podstrešju brez vseh teh ceremonij in brez zvo-Kenja! Da pride stvar tako ceneje, aain je tudi znano in smo hvaležni g. župniku, če je s tem hotel obvarovati prizadete od tozadevnih plačil in še tam žrtvoval svoj zaslužek? Ja, le tako naprej gospodje, s tem boste zgubili že ono malo spoštovanja, kar ga imate. Saj niste več namestniki Kristovi, temveč navadni politični špekulanti in se vidi, da Vam je prvo politika, potem se le sveta vera. Če pa je potrebno kakih popravil pri cerkvi, župni-aču itd., tam najdejo ti gospodje hitro paragrafe, da mora kmet plačati, a kadar kmet nekaj potrebuje, je vse proti cerkvenim postavam. Tudi pri nekaterih župniščih lavant. škofije bo treba, prečastiti g. vladika dr. Karlin, (dobre metle, da bo strastno politiko mlajših duhovnikov energično pomed-I«. Upamo na uspeh! <£leboko pri Brežicah. Toliko du-iavne revščine in blamaže, kot jo projicirajo naši klerikalci, je pač ne najdete pod solncem. Kako srečna bi bila naša občina, če bi se vse njihove neumnosti in hudobije mogle porabiti kot umetna gnojila! Uverjeni smo, da ima vsak zadnji cigan več spoštovanja 4o samega sebe, kakor naši klerikalci. Ta družba se je blamiranju pri uradih je tako privadila, da brez tega ne more več živeti. Ko je ljudstvo pri mdnjih obč. volitvah izreklo sodbo aad temi ljudmi, se v to niso mogli vživeti in prosjačili so na vseh koncih »veta za pomoč. Deževalo je prošenj, pritožb in ovadb. Ljudje, ki se hli-«jo, da so »ljudska stranka«, so hoteli s silo doseči, da ne bi obveljala volja ijsdstva. Avtonomistični kričači so Moteli, da se avtonomjia občine pogasi. Ko je nastopil v Beogradu klerikalni režim, je ta naša družba od veselja vriskala in zmagonosno razglašala, da volitve nič ne veljajo, da bo vse razpuščeno in razveljavljeno itd. Tako so se naši avtonomisti na mah prelevili v najhujše centraliste. Mi-»lež v svoji domišljavosti, da sedaj Lahko poljubno nastavljajo gerente, •datavijajo župane itd., so' se zbrali na posvet in naredili ta-le načrt: Po ge-rentskem mestu se najbolj cede sline največjemu neznačajnežu v občini. Pa predobro so vedeli, da jim pobegnejo volilci, če nastavijo tega roko-»avhfl. Drugi možakar bi bil do-feec, ce bi se dalo občino voditi s sa-jsaimi lažmi in s krivim pričevanjem, ©a pa za drugo delo ni, je pokazal že leta 1919. Ko so tako prerešetali vse «o$e veličine in ugotovili, da nastavijo kot občinskega gerenta navideznega socialista Franca Grmovšeka, sevljar ja na Piršenbregu. V sosvet pa se imenovali te-le: Podvinski, Grego-revčič, Tinče in Kene. Da pa bodo svoje pristaše, ki s takim postopanjem ne bi bili zadovoljni, nafarbali, so sklenili, da vlogo na gosp. velikega iapana, v kateri so zahtevali razpust starega odbora in nastavitev gerenta Grmoyška s sosvetom, podpiše sam Tini©, oni pa bodo osebno intervenirali, da ljudje ne bodo zvedeli, in bode potem svojim backom natvezili, da je to naredil Tinče. Tako se je tudi godilo. Tinče je odposlal vlogo, dva pa »ta zajahala dol v Brežice na avdi-jeneo k ministru Vesenjaku, poslancema Pušenjaku in Žebotu. Kene pa je feodil v Ljubljano intervenirat. Toda tm zaman! Oj blamaža! Zanimivo pri vaem tem je dejstvo, da so naši klerikalci v celi svoji družbi našli kot najsposobnejšega edino Franca Gr-Bseržka. Iskreno čestitamo! Zelo zanimivo je dalje, da so zahtevali tudi razveljavi jen je svojih odbornikov, pa jih niso imenovali v sosvet, v katerem so hoteli biti sami res izbrani in drug drugega vredni bratci! Izbacnjene kolege so zavrgli kot nepotrebno zlo, ki jim sluzi le pri volitvah za priga-njače. In v sosvetu med »modro« če-tvorico, bi bili le v napotje, zato: »Ajte pobje, ajte!« Ej, tužna ti majka, uboga klerikalna gmajna! Treba je imeti res pošteno porcijo gluposti za dosego take blamaže. Odpusti jim, Oče, saj je rekel Tvoj sin: >Blagor ubogim na duhu..k Sv. Rupert v Slov. gor. Naš gospod župnik so oznanili, da jim manjka še toliko tisoč za zvonove. V ta namen so napravili v eerkvi pobiranje. Če- | t« namen je prejela podružnie« od ravno so zabičali svojim vernikom, da i bivšega deželnega odbora znatno pod-morajo darovati večje svote, vendar j Poro 9 pogojem, da »e ima proti pri-njihovo žuganje ni našlo uspeha ter se ' merni odškodnini prepustiti v porabo je tega ofra udeležila le trohica občin- j vsem udom Kmet- podružnico Štrek-stva, ki je bila pri službi božji. Nastop ) lJ8vec- Tedanji podružnični načelnik župnika pri pobiranju pa ni bil du- j klerikalec Drgane pa je pustil podruž-hovniški, ampak kot kakega blagajni- * nico propasti, a sam si je obdržal carja pri gledališču ali kinu. Glavno I kmet- stroie in filter- Ko j« podruž-je bilo gospodu le novac, katerega so od vsakega darovalca posebno uredili in djali v za to namenjeno škrinjico, niso se pa brigali, da bi tudi darovalec poljubil podobo križanega. Ker se je njihova bankarija slabo obnesla, so g. župnik jezno vrgli svojo blagajno v kot ter naprej opravljali svojo cerkveno opravilo. G. Pajtler, tudi mi Št. Ru-perčani smo se že naveličali in se ne damo več pajtlat! Navzočim se je nudila lepa gledališka predstava in tistim, ki niso darovali, brezplačno. Želimo, g. župnik, k pustu spet kaj »ličnega. Šmarjeta eb Pesnici. Dičen klerikalni petelin se je izjavil proti svojemu pristašu: >E le počakaj, v treh letih niča na novo poživila, je izjavil, da nima kmetijska podružnica ničesar iskati ter da noben stroj ni last podružnice. — Drugi elučaj: Kmetijska podružnica v Metliki ima lepo premoženje vinograd in trtnico na Veselšei. Med vojno je prišla podružnica v klerikalne roke. Tedanji načelnik klerikalec Koren je znal položaj porabiti. Izposloval je pri tedanjem glavnem odboru, da mu je prepustil vinograd kmet. podružnice v Metliki v najem sa šestletno dobo proti majhni najemšči-ni. Cena vinskemu pridelku je močno poskočila, podružnični vinograd se |e pa izmozgaval. Tako je podružnica prekrajšana za stotisoče. — Slučaj pa, ki pride zdaj na vrsto, je najlepši. Ob , , r, . v . i času lanske vinske krize so se sačeli ne bo nobenega sknea več in ti samo { kmetji vinorejci , okolici Semiča « stojni bodo zedavno izginili m bo vse j niraati M vinski Bejem. Gospodje f drugače.« Pripomogli Vam bomo, da farovžu pa so si mi8Jmi: Tu bi se dal se Vase zelje nikdar ne izpolnijo. Pri- morda kak kgeft napraYiti. imamo t poročamo pa doticmku, da naj raje s orlovskem domu na razpolago dvora-uravna svoje domače razmere na kr- no. ki bi bila kot nalašč lokal M pri_ ščanski podlagi m naj se ne hlini s f reditev vinskega sejma. Doma pa posvojim klenkalmm krsčanstvom kajti trebujemo. Gospod Franc hajd t Ljub-tudi farizejev Kristus ne mara. Pove- | ljano do naših po9ianceT ^izvedeti, mo mu na uho po njegovi navadi, da ? če bo kaj podpore. Tam je izvedel, da smo vsi samostojne* pošteni kristja- J se bo podpora izpo9lovala za prire-m pač pa nismo klerikalni hinavci. \ ditev ki je kmetijsko gospodarskega Kot pošteni kristjani vam moramo po- S oomena. Dobro. Tri kmetijske povedati 4. božjo zapoved ki se glasi: družnice Semič, Kot in Štrekljevee so »bpostuj očeta m mater, da boš dolgo živel itd.c AK se Vaše življenje ravna po tej božji zapovedi? Svojo taščo, pošteno pobožno ženico, ste za več stoti-soč oškodovali! Seveda to je Vam, klerikalnemu priganjaču, pri Bogu vse odpuščeno, in sedaj ravnate ž njo kakor s kako tujko. Povejte še Vašemu pristašu kaj na ušesa, dobite spet odgovor v našem listu. — Samostojnež. Sv. Jurij t Slov. gor. V Partinju se je ustrelil v soboto znani tihotapec 20-letni Klemensberger. Kaj ga je gnalo na drugi svet, ali slab kšeft ali pa, kakor pravijo stare zlobne ženice, da je imel tri dekleta v blagoslovljenem stanu, ni znano. hujša, ker je bil zavarovan le za tako svoto, da komaj preseže vrednost gospodarskih strojev. Vsled tega poživljam tovariše, da priskočijo vsak po svoji moči na pomoč ponesrečenemu, ker si breg pomoči ne more postaviti novega doma. Vsi prispevki naj se pošljejo tov. Jemcu, tajniku okrajne organizacije na Bledu, — Za okrajni odbor: Ivo Aiman. KRANJSKO. Radovljica. V našem okraju so se začele vršiti tatvine kar na debelo. Ukradeno je bilo že na raznih krajih vse vrste blaga. 0 tatovih ni ne duha in ne sluha. Tudi lansko leto je bilo precej tatvin ali je orožništvo kmalu napravilo red. Posebno se je odlikoval orožniški narednik Užaj, ki je bil eden najpridnejših orožnikov. Ker pa se je zameril Resmanu, je moral oditi. Zahtevamo, da se vrne Ušaj nazaj, da bo zopet naredil red. Izpod Krima. Danes moramo našega župana Gregorja pohvaliti. Odpovedal se sicer ni še mandatu, ki mu ga je dala SKS, pa upamo, da se to zgodi v kratkem. Vsa znamenja so za to. Lukec se že hvali, da je on župan — v Tomišlju, seveda neizvolje-ni župan, dočim je Zalar novoizvoljeni župan z mandatom, ki ga je »po-uzmak SKS. Slutimo, da se tega ma-loslavnega čina sramuje, zakaj občinsko pisarno je z vso opravo lepo ponamestil v gostilno svojega tajnika na Jezeru. Ko so ga naši odborniki zato pošteno nagnali, je kar hitel glasovati sam za to, da se občinski urad s kaso pusti tam, kamor so ga urinili v onih svečanih dneh, ko so z očetom Bohom vozili pusta na Jezero, »mačka« nazaj, pa zopet tri dni in tri noči. Že vedo, zakaj je prav, da je občinski urad lepo v gostilni. In novoizvoljeni župan Zalar mora tudi vedeti, zakaj bi bilo drugače n. pr. v njegovi hiši — narobe. V znamenju varčnosti so hoteli naprtiti občini takoj — Lukec bi rekel: tokaj — 16.000 K za občinskega slugo, pa se stvar po Švigljevi zaslugi ni posrečila. Teh stroškov ni občina imela, od- v klerikalnih rokah. Te podružnice je spraviti pod kapo kmečke zveze in ogrniti s plaščem katoliško izobraževalnega društva v Semiču. Nato je bilo razglašeno po časopisih in plakatih, da prirede kmetijske podružnice Samič, Kot in Štrekljevee vzorčni vinski sejem, dne 13. marca 1924. Sejma se je udeležilo okrog 250 interesentov, ponudnikov, kupcev in drugih. V pokritje režijskih stroškov se je pobira, lo od vsakega interesenta po 10 Din vstopnine. Sejem je počastil s svojo navzočnostjo kot zastopnik minister-stva poljoprivrede g. »vinarski inšpektor Petrovič, ki je donesel seboj državne podpore 5000 Din. Po končanem obračunu pa so prejele tri kmetijske podružnice vsaka po 250 Din, reci tisoč kron kot čisti preostanek dohodkov povodom vinskega sejma v Semiču iz rok tajnika kmečke avese g. Franc Krašnje, kaplana v Semiču. Kje je pa ostali denar? Naj nam »Domoljub« to pojasni! Šmihel-Stopiče. Na 5 dni zapora ali pa 250 Din kazni in povrnitev vseh stroškov treh obravnav je bil obsojen pred sodnijo kaplan Gornik, ker je obrekoval ob priliki agitaeije za naše občinske volitve tov. Antona Av-sec. Namesto da bi dal zadoščenje sa obrekovanje je še poskusil doprinesti dokaz resnice, kar se mu je pa vkljub pričevanju njegovih najvernejših prijateljev temeljito ponesrečilo in si je nakopal samo več stroškov. Če vzamemo, da je to samo en slučaj, pri katerem je naletel na moža, ki je hotel priti resnici do dna in je to prizadetemu povedal, si moremo misliti koliko laži in obrekovanja je izvršil na kosmato vest kaplan Gornik in njegovi pajdaši skozi 14 dni, ko so agitirali po celi občini, ki je najobširnejša v Sloveniji. Vkljub obrekovanjem in la-žem pa so spravili na volišče samo eno tretjino volivcev naše občine, da so volili klerikalno. Ker so postala kaplanu Gorniku pri nas tla prevroča se je preselil v Radovljico, kjer g« priporočamo naprednim krogom v primerno spoštovanje. Iz Novega mesta. Ved tukajŠnjik ubogih me je prosilo, da se za nje zavzamem v »Kmet. listu«. V Novem mestu je do 10 ubogih, za delo popolnoma nesposobnih, ki komaj lazijo in prosjačijo in vendar dobijo od občine dnevno le pet kron podpore. Vsak kar stoji, niti tedaj ne, ko nam je Lu- ! kristjanski človek lahko spozna, da je kec županil in živino rekviriral, da mu ni bilo treba nad Laha. (Bil je namreč prekorajžen: Bog sam vedi, kako bi bila končala svetovna vojna?) Tudini prav, da Gregor tako nehvaležno prezira I. svetovalca J. Šalika: Županovo ime je obdržal on in Lukec, tajništvo in odgovornost je odrinil Poldežu, Šalčka pa dražijo celo domače ženske, da je samo fice-tov-fice. To ni prav in ni prav. Za prihodnjič nameravamo povedati, zakaj odklanja Gregor občinsko pisarno iz lastne hiše in pa, koliko je zaslužil kot Judež, ker je izdal SKS. — Samostojni volilci. Iz Bele Krajine. Kako znajo klerikalci gospodariti. Kmetijska podružnica na Štrekljevcu je svoj čas posedovala razne kmet. stroje. Nekaj udov si je preskrbelo tudi vinočistilnik. V ta podpora smešna. Že pod županom Rozmanom sta dve taki siroti zapustili življenje: Ena, Weiser, je umrla od lakote, druga, Lepič, pa se je sama usmrtila. Naj se vendar v celi občini najde človek dobrega srca, ki se bo zavzel za te najrevnejše! Zima je tu in reveži ne bodo trpeli samo od gladu, nego tudi od mraza. Sramota za merodajne, da jih je treba že javno opozarjati na najprimitivnejše dolžnosti človekoljubja! (Op. ur. Ako je stvar taka, potem je pomoč vsekakor nujna!) Z Bleda. Vsem tovarišem brez razlike strank. Dne 9. nov. je vpepelil požar vso gospodarsko in hišno poslopje tov. Kajžarja iz Želeč pri Bledu. Pogoreli so vsi stroji, vsi pridelki, tako da stoji danes ubogi pogorelec v začetku zime v obupu. Nesreča je tem 18 DŽUNGLO NAŠIH TIGR0T. £• vee dni zaporedoma odmeva k poslopja jugoslovanske« tiskarne doli na ulico strašno rjovenje. Čitatelj-zastonjkar vpraša ob Široki rajdi svojih kolegov pred Sloven-čevo tablo: »Kaj pa vendar delajo tu gori?« l>Ali res ne veste, sobe dero, sobe — čekane nekaterim dosedanjim tigrom. Stanovnikovem atku in Krem-žarju so jih že definitivno pred nekaj dnevi, stari Goetinčarček pa jim je že * operacijske mize ušel v naslov delovnega ljudstva io p« b oheetjo jih Je panal.c * * ♦ •iorenee je priobčil v uvodniku: »Pa naj kdo reče t Sloveniji, da nt bil dr. Športi vsoren, nepristranski in objektiven uradnik, xa katerega je bil merodajen samo *a-kon.. .< Ko so a priliki razpisa občnega ebora Kmetijske Družbe po g. Jarcu poeetili g. bivšega vel. župana dr. Sporna t imenu SKS tovariši Pucelj, Bukovec in dr. Marušič in ga vprašali kako bo ali vsaj bi postopal s pritožbo zoper to samolastno postopanje prof. Jarca, ker je vendar v veljavi še vedno odlok ministrov e dne 28. marca 1924, da je prenehati i vsemi tedanjimi pripravami za občni zbor, je gladko odgovoril: >Če bi ali boste vložili tako pritožbo, jaz bom takoj rešil na osnovi ministrovega odloka, da mora prenehati s pripravami občnega zbora, ker ni v to opravičen, ne poklican.« Pritožbo pa je v štiriindvajsetih urah rešil tako, da ni Jarcu nič storil, tigre v Beograd pa nujno obvestil, da naj razveljavijo odlok od 28. marca. Ko je prišel r Ljubljano dekret — kraljev ukaz — s katerimi se postavlja za ravnatelja na zavodu za žensko domačo obrt bivši nadučitelj v Adle-šičih g. Račič, je prišel k g. vel. županu podeželski župnik — ravno ob zečetku tigrovske vlade — in je prosil za svojega sorodnika, ki je mislil, da bo obogatel na tem mestu. In g. vel. župan, objektiven, nepristranski in samo na rakonu stoječ«, je zadržal kraljev ukaz polne tri mesece. Kulovec, Klekl in drugi so prosili ministra za izmeno kraljevega ukaza, Škulj celo s pelno garancijo kot klubski referent za trgovino, industrijo in obrt, da g. Račič absolutno ni strokovnjak. Ko pa je minister njihove vlade vendar le reč verjel opo-zicijonalnim poslancem, kakor vsem klerikalnim >jogrom« skupaj, je že mrtvi g. vel. župan vendar le dal dostaviti s svojega mrtvaškega odra tri mesece zadrževani dekret. Nesporno vzor objektivnega in nepristranskega, samo na zakonu stoječega uradnika! * * * T nedeljo je gregorski župnik v pridigi pred Škuljevim shodom izustil sledeče krilatice: ?In tisti, ki mislite, da ste zadnjič najbolj pametno volili, tisti ste najbolj neumno volili!« G. Škulj je samo pobledel. » * • Največji dobrotnik ubogih davkoplačevalcev v Sloveniji je nesporno Stanovnikov atek. Ker so mu pri vodstvu stranke zapretili, da ga odžagajo za bodoče volitve, se skuša maščevati bodočim svojim naslednikom na posebno originalen način. Na shodih v Borovnici, Preserju in tam okoli je vprašanje previsoke osebne dohodnine reševal tako, da je napisal vse polno novih čekov, ki jih je prinesel seboj in sicer na prav neznatne zneske, od davkarij poslane pa je rekel vstran pometati. Ponekod je še dostavil, da je vse drugo že on r Beogradu uredil. Če bi bila moč Stanovnikovega atka res tako velika, mi bi mu je gotovo ne zavidali. Žrtev je pa škoda! Stari naročniki »Kmetijskega lista« pozor! Današnji številki smo priložili položnice vsem starim naročnikom z željo, da bi pridobil vsak, če več ne more, vsaj enega novega naročnika. Če vsi storite svojo dolžnost in pridobite vsak samo po enega novega naročnika, bo naša armada enkrat močna, kakor je bila doslej, kar je za naš pokret z ozirom na predstoječe volitve velikega pomena. Za vsakega novega naročnika izpolnite priložene položnico s 30 Din in točnim naslovom. Nov naročnik dobi >Kmetijski list« od dneva naročila. Ako sedaj naroči za 1. 1925., dobi torej tudi vse letošnje številke, ki bodo še izšle. Ra-zun tega dobi tekmovalno številko za nagrado, ki smo jo razpisali v prilogi sadnjega našega lista. — Upravni-žtvo >Kmet. lista«. Vabilo k seji okrožnega odboEa SKS za Mariborsko oblast, ki bo v soboto, dne 22. novembra 1924 ob 10. uri v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Ker je seja zelo važna, morajo poslati vse kraj. org. svoje zastopnike. Sestanek krajevnih odborov in «a-upnikov SKS za logaški okraj se rFŠi v nedeljo, dne 23. novembra t. L ob 2. uri popoldne v Cerknici pri Kopitarju. Radi važnosti dnevnega reda je udeležba vseh delegatov krajevnih odborov in zaupnikov neobhodno potrebna. Udeleže se ga pa lahko tudi ostali somišljeniki SKS. — Tajništve SKS. Kupujte Kmetijski koledar za lete 1925. V hiši vsakega zavednega kmeta mora biti Kmetijski koledar za leto 1925. V njem najdeš navodila v vseh »adevah, ki te mučijo dan za dnevom. Vezan stane 15 Din, nevezan 10 Din. Naroča se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani. Jarac jo je moral kot komisar Kmetijske družbe popihati. Na njegove mesto je prišel g. okrajni glavar dr. Spitler-Muys. Poznamo ga kot uradnika, ki razume težnje kmetijstva. Radi tega zaupamo, da bo napravil v Kmet. družbi red. Občni zbor Kmet. družbe 6e vrši v ponedeljek, 15. decembra s starimi delegati. Požar je nastal v nedeljo zvečer okrog 9. ure v Notranjih Goricah in je uničil večino kozolcev v vasi in štiri pode z veliko količino krme in raznih drugih pridelkov. Kako je ogenj nastal, se še ni dognalo. Ker Sv. Andrej pade na nedeljo, se vrši sejm na Vačah pri Litiji v ponedeljek, dne 1. decembra 1924. Na III. rednem občnem zboru akademskega agrarnega kluba »Njive«, ki se je vršil dne 12. novembra 1924. v prostoru »Ekonoma«, je bil konstruiran sledeči odbor: Predsednik: Jole Karastole, tehnik; podpredsednik: Prime Mihael, fil.; tajnik in blagajnik: Štrajnar Franc, tehnik; odbor-niški namestnik: Sancin Savo, tehnik; revizorja: Belle Ivo, cand. iur., Ka-dunc Janko, tehnik. V nedeljo 9. t. m. je preteklo 0 let, odkar se je nemški cesar Viljem, glavni povzročitelj svetovne vojske, moral odpovedati cesarskemu prestolu. Merilen, ki je v Ljubljani umoril trgovca Ferdinanda Pipana, še vedno niso dobili, dasiravno je razpisana nagrada dvajset tisoč dinarjev za onega, ki bi izsledil zločinca. Roparski umor se je izvršil v noči od 8. na 7. t. m. na Marijo Fugina na Brezovici, občina Čeplje, okraj Črnomelj. Prišel je lopov, deklico zadavil in jo še ubijal in obesil pri peči skoraj nago. Pobral je, kar se mu je prileglo, a ne ve se kaj, ker je deklica stanovala sama v osamljeni hišici. Enega osumljenca so odvedli v zapor Tatvina v Predgradu. V noči od 5. na 6. t. m. je neznani tat prišel v hišo Jurija Sterk, Vimolj 16, in odnesel iz kuhinje razne stvari. Prepišite volilne imenike! V vsaki občini naj naši zaupniki prepišejo volilne imenike. Župan mora dovoliti prepis imenika. Volilni imeniki so neobhodno potrebni za uspešno agitacijo. 10 ljudi s plesa v smrt. Nedavno se je vračala v Čikagu v avtomobilu večja skupina plesalcev z maskerad-nega plesa. Ker niso bile prečnice zaprte je hotel šofer mirno voziti preko železniške proge. V tistem trenutku pa je privozil tovorni vlak in povozil avtomobil. Bilo je 10 mrtvih in 30 ranjenih. Čuvaj, ki ni spustil prečnie, je bil takoj aretiran. i rs, s«*«« ^ t n s « % & « « f Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 8 * a a "3 a 3) a a H * ^brestuis || nreoiins 11 trne do obrertuie hranilne 1'ioge po s a ■ si a is h ■ S ■ B H i m s ■ M S a a Ž*»S>»p!o$na zavarovalna družba. Ravnateljstvo sa Slovenijo v tjubljani »klepa: 1. požarna zavarovatjld, 2. živUeiska zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanj« proti škodam vsled iaHnsksga vlome, 5. Irausoortna zavtrovanja, 6. zavarovanja proti škodam vslad razbitja slekla. — Največji tu delujoči zavod. Družba ic prevzela od ,.Gromke vzajemne zavarovalnice" in od zavarovalnih druin ,,Fenlks" (požarni oddelek) in ..Fronko-Hongroise" ves nifhov kupčijaki obstoj v naši državi. — Najnižje larife. Takošnla olačila škod. — Glaom naredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavar. družbe „JUGOSLAVlili", ženitvene kavcije za častnike. Pisarna: Dunajska cesta 15. Telefon 57. se dobi t vseh špecerijskih prodajalnah. Priporočamo tvrdko >SALONIT< Najcenejšo strešno. kritje! Dipl. agr. A. JAMNIK, Ljubljana Šelenburgova ul. 7, I. nadstr. (hiša Jadranske banke). Strokovni nasveti, preskrbo-vanje vseh kmet. potrebščin, strojev, gnojil itd., najbolj iu edino varno zajamčeno glede dobrote ter izvirnosti in brezpogojno ceneje kot kjerkoli (po tovarniških cenah), pumoč pri vnovčevanju kmet. proizvodov. — Turbine na veter, brzoparilne naprave, žitočistilni in odbiralni stroji, sredstva za osuševa- i nje kleti in stanovanj, barve ! proti rji in trhlenenju, nadvse ; izvrstne priprave za lahko nakladanje in izkladanje sodov, zabojev, bal itd. (vse delo opravi en sam mož), solni kamen za pokladanje živini v lizanje (samo na vagone), priprave za umetni dež (za vrtove in za velike komplekse), kemikalije itd., sredstva proti rastlinskim škodljivcem. Strokovnim vprašanjem je za odgovor priložiti 22 Din (8 lir), če kdo želi kaj kupiti potom Agrarnega biroja, priloži pismu za odgovor '2 dinarja. se izdeluje t vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Ljubljana (blizu Prešernovega spomenika ob Ljubljaniei.) NAJCENEJŠI NAKUP nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo. Prometni zavod za premog D. D. V LJUBLJANI prodaja premog IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete NASLOV: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15/11. Združene opekarne d. d Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. prejo etporcr nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba! Dolgoletno Jamstvo jamči za iiborno kakovost, »SALONIT« Je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. — Proračune, kataloge, cenike in navodila pošilja brezplačno: »Split« d. d. za cement Portland, Ljubljana. Naročajte Izdeluje vse vrste bakrenih :otlov, nadalje vseh vrst kleparska, ključavničarska in |vodovodno-inštalacijska dala. Znižane cene. Točna in solidna postrežba. Kolodvorska ul. 18. iz »Splita« najboljše kakovosti in po najnižji ceni v zalogi pri ^EKONOM" Kolodvorska ulica štev. 7. Za kakovost cementa prevzame tovarna popolno odgovornost. za leto 1925 Vezan 15, nevezan 10 D. Ljubljena Janez Trdinova ulica štev. 8 Veščega in pridnega vinicarjea sprejmem po dogovoru takoj. Anton Svet, posestnik, Globoko, p. Brežice. jjj|t Telefoni 139, 146, 458, Brzojavi: yy||llSK@ i^SU SL 4 105101 trgovska. Kapital in tmrrn Oia 19,000.1100 Izvršuje vse bančne posle najiočneje in najkulanineje Logatec. Preuaiie Narifeor tanik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Stanigrsriec, Slovenska Bistrice Urednik: Ivan Pucelj. Gospodarstvo. PRIDELOVANJB FIŽOLA. Ker za enkrat soja ali amerikanski fižol ne bode izpodrinil domačega fižola, je naša dolžnost, se še v večji meri oprijeti pridelovanja domačega fffiola. Je sicer do spomladi daleč, ampak vzlic temu se moramo že sedaj za to kulturo pripraviti. Po deželi mrgoli vse polno raznih nakupo-valcev fižola, ki ga po svojih zvezah izvažajo v Italijo, posebno pa na Francosko. Za blago ponujajo smešno nizke cene, nižje kakor za pšenico, po največ 3.25 Din ali 13 kron za kilogram. Vzlic temu, da je fižola dovolj, bi morala biti cena vsaj 5 Din za kilogram. In če se z raznimi trgovci razgo-varjamo, nam rečejo, da je naše blago preveč mešano, smetno, razklano in da ga oni morajo čistiti, prebirati itd. in to da veliko stane. Od kar imamo ljubljansko produktno borzo, no-tira na isti fižol prepeličar, manda-loo, rjav in ribničan. Poeebno zadnja vrsta, ki v naših krajih najbolj uspeva in je rji in peron ospori najmanj podvržena, daje j veliko pridelka, ter se n« Francoskem najdražje plačuje. . Našim ljudem se bode to žudno zdelo, da je ravno oni fižol, ki ga pri nas najmanj čislamo ker ima predebelo lupino in je primeroma trd in tudi ne tako finega okusa, * tujini tako dober. , Naša dolžnost bode da vnaprej so- . jemo le one vrste, ki uživajo na sve- ; tovnem trgu dober glas. Pri nas imamo vse polno raznobarvnih fižolov, ki so nastali potom medsebojnega križanja (z mešanjem) semena. . Ako hočemo pridelati fižol jedne j in čiste vrste, ga moramo že sedaj v I zimskem času odbirati. Pri tem glej-i mo na jednakomernoet, velikost ia ! obliko semena. i ; Vsa druga zrna izločimo. Ce seje- ! mo več vrst, jih moramo sejati daleč | narazen, da ne nastane tuja oplodi- ! tev, ki jo največkrat izvršijo čebele j in čmrlji. Njivo za setev fižola ni tre- I ba gnojiti s hlevskim gnojem, ker po nje« fižol prebujno raste in pre-poeno dozori. Bujno raščo povzroča dužik, ki ga metuljnice (stročnice) same iz zraka črpajo in zemljo na njem bogate. Bolj hvaležen je fižol za pognojenje s superfosfatom 2 do 3 q na 1 ha in 100 do 150 kg kalijeve soli. Fižol sejmo na čisto brezplevel-no njivo. Ročna setev je zelo zamudna, »trojna setev v vrstice zelo priporočljiva in »e tudi pletev hitreje in lažje izvrši. Priporoča se ga tudi saditi kot vmesni sadež med koruzo in krompir kakor je to pri nas v navadi, vendar ao popolnoma čiste kulture zaradi lažjega obdelovanja najbolj priporočljive. Te vrstice imajo namen ustreči zahtevam izrozničarjev, ki bodo za enovroten fižol lažje višje cene ponujal. Pr. Malašek. » * * Mariborsko sejmsfeo poročilo. Na živinski sejem dne 11. novembra t. 1. ; se je prignalo 7 konj, 2 bika, 76 vo- i lov, 306 krav in 2 telet. Poprečne ce- j ne za različne živalske vrste so bile, I kakor sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 11.75—13.25, poldebeli 10.50—11, plemenski voli 10.25—11.25, krave debele 11.25—13.50, plemenske krave 9.50—11.25, krave za klobasarje 6.25—7.50, molzne krave 8—11.25, breje krave 8—11.25, mlada živina 11 do 12. Mesne cene: volovsko meso I. 25—27, II. 22—24, meso bikov, krav in telic 20—21.50, telečje meso I. 27 do 30, II. 21—25, svinjsko meso sveže 25—35 dinarjev. Na svinjski sejem dne 14. novembra je bilo pripeljanih 313 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: prašički 5 do 6 tednov stari 75 do 125, 7 do 9 tednov stari 150 do 212.50, 3—4 mesece stari 300—400, 5—7 mesecev 500—700, 8—10 mesecev 750—950, 1 leto 1250—1750, 1 kg žive teže 16—17.50, mrtve teže 21.25 do 5, koza komad 150 dinarjev. Slovensko zadružništvo na Koroškem. Zveza koroških zadrug v Celovcu šteje danes 42 zadrug, in sicer 34 hranilnic in posojilnic, 4 živinorejske zadruge, eno gospodarsko zadrugo, eno zadružno zavarovalnico proti požaru in eno električno zadrugo. | Nove knjige. | Stara pravda nekdaj — zgodovi»- j ska povest, spisal Franc Tovornik, n-j ložila Kmetijska tiskovna zadruga v ; Ljubljani, stane 10 Din. To zanimivo | povest bi moral čitati vsak kmet. T i živih slikah nam kaže pisatelj boje ta ! staro pravdo, iz katerih se lahko ! mnogo naučimo tudi za današnje ! Se, ko se tudi bojujemo za pravieo ■ kmeta. Širite zanimivo povest! i j Predpisi za zaščito delavstva. V Ljuklja-ni 1924. Založila Tiskovna Zadrug«. St. 104. Cena s poštnino 36 Din. Naša industrijska, obrtna in trgovska podjetja so prišla dostikrat v zadrego in navzkrižje z inšpektoratom dela, ker niso poznala predpisov, ki so veljavni za zaščito delavstva. Sedaj je izdala vse take predpise, z najnovejšimi vred. i Tiskovna Zadruga v posebni knjigi. Knjig« j obsega zakon o inšpekciji dela, pravilnik e i higijenskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih, pravilnik o zaposlovanju : inozemskih delavcev, uredbe o odpiranju in zapiranju obratov ter uredbe o podaljševanju delovnega časa. Na knjigo opozarjam« vse delodajalce in delojemalce. Naroča s. pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. — Čudimo pa se visoki ceni. Kak. naj si tako drago knjigo nabavi delavec?