Voina. FRAN KOMČL. V vojaški bolniščnici na Dunaju je umrl enoletni prostovoljec - četovodja Fran Komel, učitelj - voditelj potovalne šole Temljine - Loje na Tolminskem, ko še ni dosegel 23 let starosti. — Ko je izbruh nila vojna z Italijo, je prišel kot begunec na Kranjsko, njegov stari oče pa je ostal na posestvu v Kredu. Tovariš Komel je bil potem kmalu vpoklican k vojakom, in sicer že meseca junija 1915. Meseca januarja 1.1. je odšel na italijansko bojišče, odtod pa je raoral meseca junija oditi na severno bojišče, kjer je bil dne 3. julija težko ranjen v levo nogo, V bolniščnico so ga spravili dne 5'. julija, in še na tisti večer so mu morali odrezati levo nogo tikoma pod kolenom. Nato so ga prepeljali na Dunaj, kjer pa je sedaj po daljšem bolehanju umrl. — Tako je zopet ugasnilo mlado življenje, ki je toliko lepega in dobrega obetalo svojemu narodu in svoji domovini I — B o d i vrlemu sinu slovenske zemlje in junaškemu slovenskemu učitelju ohranjen trajen s p o m i n ! * IZOBRAZBA V VOJNI. Tovariš Božo Račič, sedaj uslužben v Bršadinu v Slavoniji, nam poroča z dne 22. novembra t. 1.: »Pester Lloyd** prinaša po »Bavarskem učit. listu" sledeče zanimivosti: Ni treba posebno povdarjati, da so vojaški uspehi največkrat odvisni ne le od tehničnih sredstev, ampak da je izobrazba tnoštva pri tem poglavitni faktor. V nemški armadi dobimo med 10.000 vojaki le 2 analfabeta, v angleški 100, v francoski 320. Rusija ima že priznano velikanske odstotke nepismenih vojakov, in istotako druge države. V razmerju s temi števili stoje tudi stroški pouka. Nemčija izda za šolstvo 878, Anglija 384 in Francija 261 milijonov tnark na leto. — Račič nadaljuje: »Imel sem priliko občevati z nemškimi vojaki. Ti ljudje so res vzorni vojaki, in red je med njimi naravnost idealen. Komaj so se premaknili z ene ;fronte na drugo, že so jim za petami pisma in časopisi, ki jih dobiš pri teh ljudeh jako veliko. Pa ga vidiš tam na svoji tornistri; urno mu drči svinčnik po dopisnici in koncem konca udari zadovoljen z roko po kolenu: nTako! Moja korespodenca je urejena za danes!" Potem pa čita časopis zadovoljno, kot da je kje v kaki topli kavarni. Vse drugo delo se vrši skoro avtomatično vzorno, brez^kričanja in zmešnjave. Vsak posameznik se zaveda svojega posla in ve, kaj mu je storiti, ker je — izobražen. Vsaka kretnja, beseda in celo obleka priča o inteligenci nemških vojakov." — Tovariš Račič nam piše, da nam je poslal prispevek tudi iz Srbije, a mi ga nismo prejeli. Koncem pisma dostavlja: BRavno sedaj so me določili, da bom hnel pod ključem — strup ! Čiovek res vse poizkusi v tej vojni!" * PRUSKA POSLANSKA ZBORNIČA je 20. novembra razpravljala o predlogu glede varstva nemškega značaja tistih pruskih kronovin, v katerih prebivajo Poljaki. Minister notranjih del Loebell je izrekel upanje, da bo ustanovitev samostojnega kraljestva Nemčiji v korist in da bo z njim utrjena varnost in moč Nemčije na vzhodu. Pruska vlada bo posvetila največjo pažnjo vpljivu kraljestva poljskega na Poljake v Nemčiji, a pruska država bo ostala zvesta svoji narodni nalogi v vzhodnih provincah in upa, da ostanejo ondi prebivajoči Poljaki brezpogojno zvesti nemškemu narodu. — Pruski Poljaki so temu nagovoru ugovarjali, ker je govoril min.ster le o Prusih, ki govore poljsko, ne pa o Poljakih. Poljakom se zdi njih narodnost ogrožena. UČITELJI V VOJNI. »Freie Šchulztg." izkazuje padlih nemških učiteljev s Češkega 413. — »Deutschmahr. Schulblatt" izkazuje padlih nemških učiteljev z Morave 113, ranjenih, bolnih in pogrešanih je 599, odlikovanih 195. — Po poročilu nKarntner Schulbl." je padlo 43 koroških učiteljev, odlikovanih je 76. — Kakor poroča BPad. Ztg." je padlo iz Berlina (brez predmestij) 196, ranjenih je 293, pogrešanih in ujetih 42, železni križ jih je dobilo 374, od teh 20 tudi I. razreda. — »Sachs. Schutetg." pravi, da je padlo 1090 saških učiteljev. — Virtemberški nDas Lehrerheim" naznanja, da je padel 501 evangel. učitelj, vrhutega je padlo 176 katoliškili učiteljev. skupaj na Virtemberškem 677 učiteljev. Železni križ je dobilo 797 učiteljev, druga odlikovanja 769 učiteljev. — Po ,,Vestniku" je doslej ranjenih čeških učiteljev 392, bolnih 173, pogrešanih in ujetih 283. ZA VDOVE IN SIROTE PADLIH JUNAKOV. V globoki žalosti stoji vsa Avstrija ob mrtvaški krsti svojega najiskreneje ljubljenega, pokojnfiga cesarja. Vse Ijudstvo žaluje po cesarju Francu Jožefu I., ki mu v vsem njegovem na činu in delu bogatem življenju ni bila nobena stvar tako na srcu, kakor želja, da bi bil pomoči potrebnim v tolažbo in podporo. Predvsem pa je bila, kakor vemo vsi, Njegova ljubezen posvečena vrlim vojakom in njih otrokom, nadi domovine. Iz tega globokega čuvstvovanja je izšel sklep Njegovega Veličanstva, da premilostljivo prevzame protektorat ravno nad tisto oskrbno akcijo med sedanjo vojno, ki se zavzerna za preostale na bojiščih padlih junakov, a predvsem za njihove za- puščene sirote: nad c. kr. avstrijskimi vojaško - vdovskimi in sirotinskimi fondi. Prepričani smo torej, da postopamo le po intencijah plemenitega pokojnika in rnislimo, da spomin svojega Najvišjega protektorja najlepše častimo s tem, da se obračamo do vseh krogov prebivalstva s prošnjo, da se v izraz pietetnega spomina na pokojnika tudi tem povodom spominjajo vdov in sirot po vojakih ter da darujejo kak prispevek v njih podporo in oskrbo. Vsak dar se priobči namestniku Najvišjega protektor ja, njeg. c. kr. visokosti nadvojvodi Leopoldu Salvatorju, ter se priobči na primeren način. — Darovi naj se pošiljajo pod geslom »Spominu Njegovega Veličanstva" c. kr. avstrijskega vojaško - vdovskega in sirotinskega fonda, Dunaj, 3. okraj, Auen bruggergasse št. 2, poštno - hranilnični konto 149.617, na vojnopomožno pisarno c kr. ministrstva za notranje stvari, I. okraj, Hoher Markt št, 5, postno hranilnični konto 149.602, vsem politiškim deželnim oblastim prve instance, ali deželnim ali okrajnim organizacijam (oddelkom za vojno zavarovanje) vdovskega in sirotinskega fonda, Darovi, ki prispejo deželnim organizacijam, se porabijo v dotičnih kronovinah. ZLATA KNJIGA FRANCOSKIH UČITELJEV. Tudi francoski učitelji so kakor avstrij ski in nemški junaški bojevniki za svojo domovino. Kakor je posneti po nZvezi fran coskih učiteljev", je padlo na polju časti in slave 2600 francoskih učiteljev. To poročilo je zanimivo v tem, da je bil prvi francoski vojak, ki je padel v sedanji vojni, vojak - učitelj, po imenu Piugeot. V vojni je bilo doslej ranjenih 7000 učiteljev, ki so se ozdravljeni vrnili na bojišče. 775 jih je prejelo pohvalo, 61 pa jih je bilo odlikovanih s častnimi znaki. ZAPLEMBA IMETJA NA TIROLSKEM Zadnji čas je oblast odredila zaplembo imetja proti mnogošteviinim osebam na Tridentinskem; med njimi so zdravniki, profesorji, učitelji, dijaki, uradniki, učlteljice, posestnice itd. Tudi bivšega deželnega poslanca Dalcastagne G. iz Torcegna najdemo med njimi. Vsi so osumljeni veleizdaje, oziroma zločina proti oboroženi moči države ali zaradi ubega. NOVA AVSTRIJA ALI MALA AVSTRIJA? Pod tem naslovom piše dunajska »Korrespodenz Zentrum": Obljubljeno razširjenje gališke avtonomije se v enem delu nemško ¦ avstrijske javnosti tolmači kot izpolnitev lastnih smelih izločilnib načrtov. Kdor pa pozna pomen tega težkega vprašanja, bo vedel, da so s tem poraženi vsi notran jepolitiški problemi. Če se hoče zdaj z enim udarcem ločiti Galicijo od avstrijskega državnega organizma, kaže to diletantsko naziranjc. Kake posledice bi to imelo? Glasom ljudskega štetja je imela Avstrija 1910. leta 28,572 000 prebivalcev na 300.004 štirjaških kilometrih. Po izločitvi Galicije bi imela le še 20,546.000 prebivalcev in 222.507 štirjaških kilometrov. Ogrska s svojimi 20,884.000 prebivalri na 325 411 štirjaških kilometrih bi bila polem bo!j obljudena in večja. Ali je treba šele pisati, kake posledice bi to imelo na dualistično razmerje? A vendar se dobe politiki, ki jim izločitev Galicije ne zadostuje in ki zahtevajo tudi izločitev Dalmacije. Domovina mora postati manjša! To je geslo ieh Maloavstrijcev, ki zasledujejo vedno le svoje posebne interese, Ti nrslijo namreč, da bo izginilo iz državnega zbora 106 galiških poslancev in da ostane v državnem zboru 230 Nemcev in le 181 Nenemcev. Nemci bi ftorej imeli večino in bi delali, kar bi hoteli. Pa stvar ni tako enostavna. Prvič bi tudi v zmanjšani Avstiji ne imeli Nemci večine, ker bi bilo še vedno 10,596.000 Nenemcev proti 9,950.000 Nemcem in ker bi drugič nenemška večina prebivalslva- pač ne prenašala nemške večine v parlamentu. Vsakemu narodu se da zagotoviti pristoje če mu pravice le potom poštene sprave.