STRAUSS NE PLEŠE VALČKA VSELEJ . KA\ KREMA Mladina želi svojo stran Tovariš urednik! Hvala, ker ste moje pismo objavili. Upam, da se jih bo z željo, dia bi mladi v »Tovarišu« dobili svojo stran, še precej oglasilo. Danes pravzaprav ne pišem v svojem imenu. Okoli mene se je zbralo precej mladih fantov in deklet, ki se navdušujejo ob misli, da bi imeli v »Tovarišu« mladinsko stran. Kar naprej mi kričijo v ušesa, kaj vse moram napisati, toda napisala bom samo stavek, ki ga najbolj pogosto slišim: »Dajte nam mladinsko stran, da bomo imeli kje objavljati svoje pesmi, spise. Ugodite naši želji, ki je želja vse slovenske mladine!« DANICA NOVAK, Ljubljana Hvala za pismo, draga Danica. In tudi vsem tvojim petdesetim prijateljem, ki so se pod pismo podpisali, hvala. Že prvič smo ti oblju. bili, da bomo skušali ustreči vašim željam, če bomo do- bili več pisem od mladih bralcev. Dragi urednik! Danica Novak je izrazila željo, ki je mnogim že dolgo ležala na jeziku, pa se je ni nihče upal izraziti, če boste ugodili želji nas mladih, vam bomo zelo hvaležni. MAJDA HREN, Ljubljana Spoštovani urednik! Rada bi se pridružila želji Danice Novak. Priznati moram, da mi je »Tovariš« všeč. V njem najdem vse, kar me zanima, le nekaj pogrešam: manjka snovi za mlade, če se boste odločili za »našo« rubriko, potem predlagam, da bi v njej objavljali pisma mladih bralcev, naslove vseh tistih, ki si želijo dopisovati, razna besedila itd. VIDA ŽITNIK, Novo mesto Doris Day na naslovni strani Dragi urednik! Ze več let sem naročena na »Tovariša« in ga zelo rada prebiram. Hodim v 7. razred osnovne šole. Ponavadi se vračam iz šole domov s prijateljico, kadar izide »Tovariš«, pa hitim domov in ugibam, kateri filmski igralec bo to pot na naslovni strani. Povedati vam namreč moram, da zbiram fotografije filmskih igralcev. Zato bi bila še prav posebno vesela, če bi lahko objavili na naslovni strani tudi fotografijo moje ljubljenke Doris Day. že v mnogih filmih sem jo videla, o njej pa navzlic temu vem zelo malo. ALIDE DRAGAN, Krško Če vam je Doris Day res tako všeč, vam prošnje skoraj ne moremo odreči. Pesnik Spoštovani urednik! Prijatelji so me nagovorili, naj vam pošljem pesmico, ki sem jo napisal ob 10-letnici materine smrti. Rad bi, da jo objavite. Vem, da je mnogo tako osamljenih in nesrečnih ljudi, kot sem jaz. Mogoče jim bo moja pesem v tolažbo. JOŽE KRAMBERGER, V. P. 2553/5 Tuzla Dragi Jože, nikar ne zame-rite> ker vaše pesmice nismo objavili. Že marsikdo je imel prošnjo kot vi in vsem smo morali prošnjo odreči. Preprosto zato, ker v »Tovarišu« nimamo strani, kjer bi lahko objavljali poezijo. Če bi le enkrat samkrat naredili izjemo, bi se nad nas zgrnila " »»mie, smo ni,- e' vas naslov. Mogoče se Vili sel kak prijatelj W b° «a-? . Pnjateljeljskhni ** lajšal vašo samoto. tlCa**U Navodila za NSU Tovariš urednik! Prosim vas, nikar ne nr»< mojega pisma v koši r ite motor NSU, tip OSL izdelave 1951. Nikjer'n? ik morem dobiti knjige EL ”e bih popisani sestavni din ga motorja, čeprav mi knjižico ne bi bilo Sal „ narja. al *- STANKO KOBLER V. P. 5812/4 VE-i Djordje Petrol Makedonija Upajva, da se bo in»,, oglasil lastnik takšne kSe“ Dragi urednik! Prt neki hiši sem slišala ploščo o vremenski napovedi bila je to tudi nekakšna »vre menska« napoved med možen, in ženo. Zelo rada bi kupila to ploščo, pa ne vem, kdo io je posnel in kje jo lahko da bim. ŠTEFKA FAJS Unice U Ponikva pri Grobelnem Žal vam ne moremo ustre-či, ker za ploščo, o kateri sprašujete, še nismo slišali, Hvala za čestitke ob noveni letu. Tudi vsi mi iz uredništva vam želimo, čeprav precej pozno, srečno in uspehov polno novo leto. imate pralni stroj t Star ^J^osnome šole iiTn- V,n Mihevca-Rudar« v Id-)>107elo navdušeno zbiram ni1- f fsem član filatelistič-ina jmštva), ter spominčke ^raS lraifev in držav. Ker 12 Zni oče rudar, zbiram tu-% rudnine in kamenine. dt /Studi zbirko značk, naj- IinZZz češkoslovaške, poseb-VB dragoceni pa sta namizno-n°jL znački s Kitajske in 1 Indonezije. Najstarejša l‘Jka v moji zbirki pa je ZZčka avstrijske vojne ladje Ss Unitis, ki sem jo po-ledoval po starem očetu. Ta f m namreč mornar na tej nnstrijski ladji. 0 GOBAN ŠKARABOT, Idrija Dragi Goran, tvoje pisemce „_s je razveselilo, saj je vedno lepo slišati, kakšna nag-nieaia imajo danes naši mladci Tudi za sliko, kjer je razvrščenih vseh tvojih 138 znack, hvala. Žal pa je nismo moeli objaviti, ker se je v zadnjem času nabralo toliko pisem, da bi sicer morali zaradi slike prikrajšati kakšnega bralca, ker ne bi mogli objaviti njegovega pisma. Upam, da boš razumel. Sliko pa smo skrbno shranili — mogoče nam bo prišla prav ob kakšni drugi priložnosti. Tovariš urednik! Zbiram razglednice domačih in tujih mest. če mi bo pisal kdo od bralcev Tovariša, obljubljam, da mu pošljem razglednico Šoštanja. BRANKO BRIŠNIK Primorska 1 Šoštanj Tovariš urednik! Doslej sem zbrala že nekaj sto razglednic iz različnih mest, doma in v svetu. Rada Pia bi svojo zbirko še povečala. Vsakemu, ki mi bo poslal razglednico, se bom oddolžila. MOJCA SLABE Verd 186 — Vrhnika Tovariš urednik! Rada imam zabavno glasbo in zbiram gramofonske plošče. Bralce, ki imajo v svoji zbirki popevki Fant z dolgi- SEČA NI PADERNA »Ne maram nove osebne izkaznice,« ml je pred dnevi dejal možakar in se zaklel, da to govori povsem resno. Jaz pa sem ga povsem resno poslušal: »Dolgo, več kot desetletje, že živim v tem kraju,« je pripovedoval. »Tu se vsi med seboj dobro poznamo. Ko so nam rekli, naj prinesemo stare osebne izkaznice ter da bomo dobili nove, sem staro oddal. Nove sem bil vesel. Doma sem jo kazal, jo gledal in glej ga spaka: v stari modri osebni izkaznici je pisalo, da stanujem v Portorožu, da se kraju, kjer je hiša, v kateri stanujem, reče Seča in da je na hiši številka 82.« Z roko je pokazal na hišo, pod katero sva stala. Na hiši je rdeča tablica. Na tablici piše na spodnjem delu Seča, sredi tablice pa se blešči bela številka 82. »Na novi osebni izkaznici pa piše, da je kraj mojega stanovanja Padema 82. Padema je staro ime za neki graben za Sečo. Moj sosed, ki stanuje na sosednji številki, ima na primer v osebni izkaznici napisano Seča. Razjezil sem se in nesel osebno izkaznico nazaj. In veste, kaj so mi rekli na piranski občini; tovariš, kaj so mi rekli? Rekli so mi, da jaz stanujem v Pademi in pika. Jaz pa sem rekel, naj si tako osebno izkaznico kar obdržijo. Hotel sem staro nazaj in dobil sem jo. Novo naj si vtaknejo...« Le naj si jo, po dvajsetih letih bi se vsaj imena krajev na piranski občini lahko naučili. Je res? Je! mi lasmi in kitaro (poje Alenka Pintarič) in Medeno punčko (poje Majda Sepe), prosim, če se mi oglasijo. DARINKA TUŠEK Rovt 10 Selca nad Škofjo Loko Spoštovano uredništvo! Rad bi pozdravil celotno uredništvo vaše revije, ki se trudi, da bi bil Tovariš zares revija, kot si jo bralci želimo. Meni je Tovariš zelo všeč in ga preberem od prve do zadnje vrstice. Ker služim kadrovski rok, naj vam še povem, da roma vaša revija iz rok v roke — vsi slovenski vojaki jo t veseljem prebiramo. Oglašam se seveda tudi s prošnjo: mogoče bi mi bralci Tovariša lahko pomagali, da bi obogatil svojo zbirko razglednic, kaj pravite? IVO STAGAR V. p. 7451/5 Staravina Bitolj — Makedonija Dragi urednik! Vojsko služim v Mostarju. Hudo domotožje imam in bi si zato rad dopisoval s slovenskimi dekleti in fanti. Star sem 21 let. VLADIMIR DEBEVEC V. p. KVO/VE 2 Mostar Dragi tovariš urednik! Zbiram razglednice raznih krajev in mest. Mogoče bom dobil katero novo, če boste objavili moj naslov v Tovarišu. PETER FRECE Črna 172 na Koroškem Kot vidite, smo vsem izpolnili želje. Vojakoma Petru m Vladimiru želimo, da bi jima bralci pisali čim več pisem in razglednic, da jima ne bo več dolgčas po domačih krajih. Upamo pa, da bo tudi mali šolar iz črne dobil kup razglednic in tako izpopolnil svojo zbirko. * Kdo bo pisal Tinčetu? Tovariš urednik! Rad bi imel mnogo, mnogo prijateljev, ki bi si dopisovali z menoj, pa najsi živijo v domovini ali na tujem. Mogoče se bodo laže odločili za pisanje, če jim povem, da zbiram razglednice, filmske igralce in igralke, najrazličnejše značke — in da se navdušujem za tlim, glasbo in planinstvo. Kaj mislite, tovariš urednik, ali bom dobil kaj pošte. TINČE DOLENC, šolska ulica 7, Škofja Loka Tvoj poštar bo še čez nekaj dni sopihal od jeze, ker bo njegova torba tako polna pisem. Televizijska napovedovalka iz Zagreba ŽELJKA MARKOVIČ sodi med najbolj priljubljene obraze z našega malega zaslona. Pred več kot desetimi leti je pela v otroškem zboru RTZ in leta 1957 je v oddaji, ki jo je režiral Anton Marti, prvič stopila pred mikrofon kot napovedovalka. Odtlej je tako rekoč stalna honorarna uslužbenka, ki so ji zaupali predvsem vodstva mladinskih in otroških oddaj zagrebškega televizijskega studia. Ena njenih neizpolnjenih želja so zimske počitnice v Sloveniji. Foto: D. JANKOVI« ILUSTRIRANI TEDNIK »DELA« Št. 6, leto XXIII II. 1967 Glavni in odgovorni urednik MILAN SEGA Urejuje uredniški odbor: Sergej Epih (pomočnik glavnega urednika), Alenka Bibič, Stane Ivanc, Vesna Marinčič, Željko Kozinc, Niko Lapajne, Jaro Leskovšek, Marija Simčič, Jože Vetrovec. Tanja Dolinar (lektor in korektor), Egon Kaše (fotoreporter), Tatjana Jurič (oblikovalka), Polde Lambergar in Lado Milavec (metčrja). Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. 3/II, tel. 23-522/28 int. 55. — Poštni predal 468. — Uprava Tomšičeva ulica 1, teil. 23-532 int. 22 — Prodajni oddelek: Titova I, tel. 20-463 — Oglasni odd. 21-896, 22-457 — »Tovariš« izhaja vsak teden — Rokopisov in nenaročenih fotografij no vračamo. Posamezna številka stane din 1,5 (starih 150 din), mesečna naročnina Je din 6 (starih 600 din) Za inozemstvo din 10 (starih 1000 din) Izdaja in tiska OP »DEIX>t — Poštnina plačana v gotovini Žiro račun NB 501-1-167 — TANJUG AP AFP TASS ANSA REUTER PAP UPI MEN HSINHUA^Ik v v v Z NASLOVNIH STRANI BUDIMPEŠTA — Predsednik republike Josip Broz Tito se je vrnil s krajšega obiska na Madžarskem. V Budimpešti se je pogovarjal z najvišjimi madžarskimi voditelji. LONDON — Z naj večjimi častmi so Angleži sprejeli sovjetskega premiera Alekseja Kosiginaj ko je prišel na sedemdnevni uradni obisk v Veliko Britanijo. Premier Wilson ga je pozdravil kot »starega prijatelja«. LJUBLJANA — Prešernovi nagradi sta letos dobila pesnik Božo Vodušek in slikar Maksim Sedej, nagrade Prešernovega sklada pa Andrej Hieng, Kajetan Kovič, Vasja Predan, Vilko Ukmar, Tatjana Remškarjeva, Ondina Otta-Klasinc, Slavko Tihec, Floris Oblak, Savin Sever, Oton Jugovec, Aleksander Valič, Sandi Krošl, Rudi Vavpotič, Lojze Lebič, Svetozar Križaj in Jože Brumen. PEKING — Diplomatska predstavništva Sovjetske zveze, Jugoslavije in Francije so zadnje čase v središču rdeče-gardističnih napadov. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo, naj sovjetski diplomati »ne zapuščajo svojega ozemlja«, sicer ne morejo jamčiti za njihovo varnost. DŽAKARTA — Marca bo indonezijski kongres razpravljal o resoluciji o odstavitvi predsednika dr. Ahmeda Su-karna. Doslej so se izjalovili vsi poskusi, da bi Sukamo odstopil: zavrnil je tudi Suhartovo ponudbo, naj se pred zasedanjem kongresa umakne v tujino. LJUBLJANA — Na 58. evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju so prva mesta zasedli: Ljudmila Belousova —Oleg FTOtopopov (pari), Diana Tow-ler —Bernard Ford (plesni pari), Emmerich Damzer (moški) in Gabrielle Seyfert (ženske). NEW YORK — Dnevnik »New York. Times« poudarja, da so napade na jugoslovanska diplomatska predstavništva v ZDA zagrešili emigranti, ki so zlorabili politični azil in postali kriminalci, ki potemtakem zaslužijo, da jim odmerijo kazen po zakonih. BEOGRAD — Narodna banka je sporočila, da bo kmalu dala v obtok bankovec za 100 novih dinarjev, ra karte-rem bodo enakopravno zastopani vsi jeziki jugoslovanskih narodov, kakor tudi obe pisavi — latinica in cirilica. Vse za business Američani ne bi bili Američani, ko ne bi iz vsega naredili businessa Tako ie seveda tudi ob smrti predsednika Kennedyja, saj je večina knjig o njem nastala iz želje po velikih dobičkih. To očitajo tudi Williamu Manchestru, avtorju knjige »Predsednikova smrt«, ki je delo napisal leto dni »pred rokom«, samo da bi prehitel druge avtorje. Služijo tudi drugi. Margareta Oswald, mati Kennedyjevega morilca, je nagrabila na kupe dolarjev z intervjuji za razne časopise, zdaj se nit več tako ne zanimajo zanjo in sklenila je, da se loti novega komercialnega podviga Zbrala je vsa sinova pisma in jih zaupala strokovnjakom za javne dražbe. Razprodaja Oswaldovih pisem bo 6. aprila letos v New Yorku. Na sliki-Margareta Oswald s sinovim pismom pred Kennedyjevo fotografijo s podpisom v uradu newyorškega strokovnjaka za prodajo avtogramov in pisem znanih ljudi. Kennedyjev avtogram je vreden v ZDA okrog četrt milijona starih dinarjev. KREMA »Samokritika« Zahadnonemški be-atmiiki so pred kratkim demonstrirali v Berlinu: prati oboroževanju, vojni v Vietnamu, ZDA itd. Toda mirne demonstracije je bilo hditro konec, ker se je policija zelo »izkazala«. Dan kasneje so organizatorji demonstracije razširili lepak z napisom: »Prejšnjo soboto smo slabo demonstrirali in zato jih dobili po grbi od policije. Mnogi izmed nas so se mislili odlikovati z direktnim obračunom s policijo. Pri tem pa so zagrešili napako, da so obliko obračuna prepustili policiji. Policija pa zna x)lje tolči kot mi.« . rtcka kuhinja H»1'1* .. „wv.sedni ' ... predsednik Char- fr*°G»uUe »e Je odloc^J“ Ä 5*. — ¡ergama, kat1 ¡e kuhanje s 8 general zai st pa Onori KbFc"", ’ glavnim italijan-s^pisateljem devetnajste- "Stoletja Alessandrom Man- Llijanskl prišla k njemu v Ki^Jletna Onorina Man-ju»? Bergama, katere spesni kuhanje špagetov. ci8litet8 f general zanima za «ESSJSt. p» 9norinf.."Lv Upravičeno! Kitajski radio Sian /provinca Sansi) je v L izmed svojih oddaj takole upravičeval de-Znost rdečegardistov: ,Revolucionarni prete- ni ropi in uboji so žeto' dobre stvari. Neka-teri ljudje, ki imajo v rokah partijske polo-■Saje. in svinje, ki se trdovratno oklepajo buržoazne linije, se z vsemi močmi upirajo revolucionarnim pretepom. ropom in ubojem to m ie doi-oz, ¿a pravilno ukrepamo.« Na etiki' Rdeče-aardist.i sililo generala lo Jui Cinga k »samo- kritiki«. »Prijateljstvo« V glasgovsko pristanišče sta priplula zak . Inonemška rušilca »Hamburg« in »Schleswig-Holstein« in se zasidra, la. Mornarji so odšli v mestne pivnice, bili so hrupni in izzivalni, beseda je dala besedo in naposled je prišlo do homerskega pretepa med njimi in domačini. Policija je pretepače komaj ločila in jih spravila v zapor. Takšen je bil epilog obiska, ki so ga proglasili za »prijateljskega«. ODLOČNI UKREPI FBI »Kaj imaš v košari mamica?« »Mister officer, orehe nesem na jugoslovanski konzulat!« (»NIN«, Beograd) NPD se veča Voditelji neonacistične za-hodnonemške stranke NPD so zadnje mesece silno ponosni. Urad stranke »beleži« nenehno naraščanje članstva. Zadnje čase se vpiše v NPD na mesec po 1500 ljudi. Tako je vzgojena Starejša hči ameriškega predsednika Lynda Johnson je — kot smo Že pisali — sodelavka revije »MacCall’s«. Veliko hodi na službena potovanja, na katerih pa pozablja, da je novinarka in ne samo predsednikova hči. Tako je pred kratkim prišla v San Francisco, se oglasila v najboljšem hotelu in na vipraša- nje. kakšen apartma bi rada, je o cjo-.ortta: »Predsedniški«, tiradništvo je za to plačalo 130.000 starih dinarjev na dan. Držal je besedo Predsednik nizozemske vlade Zijlstra je pred dnevi sprejel v svojem kabinetu tri študente — študenta agronomije, prava in političnih ved. Zelo strogo se je »pogovarjal« z njimi o finančnih -zadevah in jim rftposled sporočil, da so naredili izpit... Premier je bil nekoč profesor na amsterdamski univerzi in tedaj ie obljubil študentom d» uh bo spraševal iz firn-nc, pa naj se zgodi karkoli. Smith in žoga Znano je, da britanska vlada noče uporabiti sile, da bi ukrotile samovoljnega in trmastega rodezijskega premiera lana Smitha. Proti tej državi ukrepa samo z gospodarskimi sankcijami, ki pa Rodeziji ne pridejo do živega, ker ima pač druge zaveznice, med njimi Južnoafriško republiko. Tako seveda pride do raznih nesmislov. Velika Britanija ne prodaja nafte Rodeziji, pač pa Južnoafriški republiki, od-ondod pa nafto mirno pošiljajo lanu Smithu. Britanci nič ne morejo. pa so se zato znesli ob manjšem primeru. Pred kratkim so na londonskem letališču prestregli pošiljko, namenjeno v Rodezijo. V paketu je bila nogometna žoga, namenjena rodezijskemu klubu »West Ham United«. O zadevi so se razpisali časojrisi, naposled pa je sam britanski minister rekel svojo besedo: žoga ne sme v Rodezijo. In zdai se britanske oblasti lahko ponosno trkajo po prsih, češ pa smo jih ugnali. Zadeva je rešena Spor med kongoško vlado in belgijsko družbo »Union Minière du Haut—Katanga« je zdaj rešen. Kongoški predsednik Joseph Mobutu je sporočil, da bodo družbo obnovili, vendar pa bo večji lllraÉgii^ ':W \ «S del akcije pripadel Kongu. V Kinshasi je bila ob tej priložnosti slovesnost. Po središču mesta so hodili »pogrebci«. V krsti so nosili »posmrtne ostanke« velike belgijske rudarske in industrij- ske družbe, ki so jih potem pokopali — z duhovnikom. Na po- grebu je bil tudi predsednik Mobutu s člani vlade. s LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED nudi najsolidnejša stavbena in garažna vrata 7 DANAŠNJE ŠTEVILKE Veliko pričakovanje . . . 8 »Moja šola je mrzla....« . 10 Umreti v Madridu . . . 14 Eduard Strauss II. ne pleše valčka 16 Zadnje piruete našega fotoreporterja .... 20 Lovska plošča a la Brnik . 22 2x2 strani vohunstvo: Filmski in pravi vohuni 24 Ti srečni, kratki, prismojeni dnevi .... 28 S PINCETO POD LUPO . 39 NOVELA 40 ROMAN 42 SVET V MOZAIKU . . . 46 FILM: Zbiškov poslednji vlak 52 RDEČI TRIKOTNIK . . 54 HUMOR 56 TEST 58 TTV 62 TRIJE HIŠNI VOGALI . 64 OKUSNO ELEGANTNO MODERNO KVALITETNO TOVARNA ČIPK, VEZENIN IN ROKAVIC, BLED za svoj denar! za družbene devize. »Ilustrovana Politika« POCENI - toda ZA KOGA v nemških revijah lahko vidite ,11™ reklame s »senzacionalno idt»«, kaj vse vam dajo za 98 P01!» (okoli 31.000 starih dinar-Nič manj kot enajst stvari z Srantntm stereo gramofonom na xilu Gramofon ima lasten ojače-plei ohišje iz lesa (nobene pla-Iftine mase, poudarjajo) in je poloh aadnja beseda tehnike. K temu dobite še stojalo za 40 plošč, Lan seznam plošč, knjižico o ne-sramofona in plošč, blazinico za čiščenje plošč m še šest kvalitetnih s klasično in zabavno jjlastoo Vse to za 31.000 dinarjev. Ponudba nas ne bi dosti vznemirjala ko ne bi bil gramofon znamke STOCKHOLM, te pa izdeluje za izvoz naša Iskra. Ker nimajo Nemci navade prodajati z izgubo, se sprašujemo, če ni treba nemškemu podjetju, ki lahko nudi naše gramofone tako poceni, še kaj plačati, da jih sploh vzame. Doma lahko Iskrine stereo gramofone kupimo zelo poredkoma. Cena: okoli 60.000 dinarjev. »JOJ, KAM BI DEL (BICIKEL)« Ljubljanski miličniki povedo, da na ulicah našega mesta najdejo toliko koles, ki so jih lastniki bodisi pozabili bodisi so jim jih ukradli, da je ljubljanski urad za najdene predmete v šiški prenatrpan z njimi in sploh nima dovolj prostora, da bi vse shranil. Zaradi tega morajo kolesa shranjevati miličniki kar po hodnikih in vežah nekaterih svojih že tako tesnih postaj. Za to, da je položaj miličnikov še hujši, pa skrbe lastniki pozabljenih in ukradenih koles, ki se za svoje jeklene konjičke sploh ne zanimajo in niti ne prijavljajo, da so jim bila ukradena. Joj, kam bi del . . . ŠOLSKE KNJIGE -ZA POČITNICE Potožil se nam je dijak iz Kopra. Začelo se je drugo polletje, II. dela slovenske stenografije pa še od nikoder. Že v jeseni so v knjigarnah trdili, da je v tisku, in tako pravijo še danes tudi v Izoli, Ljubljani, Kranju in Mariboru..Povsod po teh mestih so prizadevni dijaki razpredli svojo mrežo v upanju, da pridejo do tako nujne knjige. V razredu je osemnajst učencev in le pet od teh jih ima prejšnjo izdajo knjige. Podobno je tudi po drugih oddelkih. Kako kvaliteten je pouk stenografije brez primerne knjige, lahko ve vsak, ki se spozna na snov. — Našemu dijaku je nekdo svetoval, naj gre pogledat v Trst, češ da bo morda potrebno knjigo dobil tam. Naj zdaj hodimo v Trst še po slovenske šolske knjige? ČE SO GOSTINCI NESOLIDARNI Ob otvoritvi novega šolskega obrata ljubljanskega gostinskega šolskega centra so se v šišenskem gostišču »Pri Urbanu« zbrali številni gostinci iz Ljubljane. Novi lokal jim je bil všeč, pijača in jedila, ki so jih poskusili, tudi — zgrozili pa so se nad cenami. Pa ne zato, ker bi bile visoke, pač pa zato, ker so po njihovem mnenju očitno veliko prenizke. Upravniku lokala so večkrat predlagali, da naj jih zviša, ta pa je sklenil, da bo ustregel raje gostom (tem so cene všeč). »Taka nesolidar-nost!« pravijo gostinci. ELDORADO ZA ZMIKAVTE V knjigarni Mladinske knjige v Konzorciju na Titovi cesti že dlje tožijo, da jim zmikavti odnesejo veliko dragih knjig, revij in drugih publikacij, škoda, ki jo s tem utrpe, gre menda v stotisoče. Trdijo še to, da so zmikavti tako spretni, da redko katerega dobe. Res pa je tudi, da je njihova knjigama pravi eldorado za »ljubitelje« knjig. Prodajalna je namreč tako »razkošno« razsvetljena, da prodajalke v njej skoraj nič ne vidijo. Tatovi imajo pa temo zelo radi. Morda pa so žarnice tako drage, da je bolje utrpeti nekaj škode . . . VSAK PRISPEVEK V TEJ RUBRIKI ALI PA TUDI SA-MO IDEJO HONORIRAMO PO 1000 STARIH DINARJEV. SPOMIN!, DOKUMEN- TACIJA, DNEVNIK... Petsto sedemdeset strani Sivo platno. Zlata vinjeta. Rdeče črke: Tone Fajfar: ODLOČITEV. V memoarsko slovstvo o partizanskih letih je kanila še ena knji ga. Kanila zato, ker je pravih memoarskih knjig s tega področja razmeroma malo. Tone Fajfar je hotel v svoji knjigi povedati ali storiti še kaj več in ne le zapisati vse, kar se je zgodilo, česar se spominja, kar je zapisa vredno in — primemo. Delo ima dva dela: spomine in dnevnik. V spominih se avtor loteva predvsem prvih dveh borbenih let. Zelo impresiven je začetek, dnevi pred vojno in dnevi po njej. To je zanimiva in vseskozi dokumentarna slika razmer; sveta, ki je razpadel, in sveta, za katerega še nihče ni vedel, kakšen bo. Posebna pozornost je v prvem delu posvečena dogodkom in tokovom, ki so bili v zvezi s formiranjem OF. Kar se tega tiče, je prispevek avtorja k zgodovini kar pomemben. Medtem ko .ie o nastaku OF v tem delu veliko tehtnih besedi, pa v samih spominih in pozneje v dnevniku premalo beremo o nastajanju belogardizma, o vzrokih in nagibih, čeprav je Tone Fajfar v knjigi našel prostor za ponatis svoje vojne brošure o belogardizmu na Slovenskem. Ko beremo Fajfar j e ve spomine, se po prvih poglavjih takoj začuti, da tu ne gre le za spomine same, temveč za prezenti-ranje obširne dokumentacije in hkrati za nenehen poskus spremeniti spomine v zgodovinski oris in študijo. Dnevnik obravnava obdobje med IB. apr. 1943 in 9. decembrom 1944. Ko beremo dnevnik, se mimogrede, a obvezno vsili primerjava s Kocbekovim dnevnikom (»Tovarišij a«). Oba teksta — Kocbekov in Fajfarjev — sta si dejansko ancev požene v napad na Teruel Republikanci se polaščajo mesta ruševine za ruševino, hiše za hišo. 8. januarja 1938 oznani uradno sporočilo: »Teruel v celoti pripada Republiki.« Čez deset dni je Teruel spet oblegan „ .... ----LUIIKOV Republika izgubi v dveh dneh petnajst tisoč mož. Na teruelskih ruševinah plapola frankistična zastava. Vinaroz Ravnovesje je docela porušeno Izčrpana in slabo opremljena republikanska vojska se umika na vseh bojiščih. 15. aprila 1938 do Sredozemskega mortn pri Vinarozu. v orja Republika je presekana. Madrid je ločen od Barcelone. Novi red Na dveh tretjinah Španije vlada odslej novi red, frankistični red. Trije stebri nacional-sindikalistične države so: — Armada, — Cerkev. — Stranka. Vojaki imajo pravico in dolžnost ocenjevati pomanjkanje sposobnosti in moralne zmote civilistov. Bojevniki Falange so načelniki četrti, načelniki vodčetrti, načelniki naselij’, načelniki hiš. življenjski cilji so tile: boj, žrtvovanje, disciplina, strogost. Ob desetih je koristno poslušati generala Queipa de Liana po seviljskem radiu: »Naše sovražnike bom iskal, kjer so, pa čeprav so pod zemljo. Znova jih bom postrelil, kjerkoli bodo. In če bodo mrtvi, jih bom spet ubil.« Pod pokroviteljstvom treh policij — Seguridad, Tajna policija in Policija Falange — berejo novo nacionalistično molitev: »Verujem v Franca, vsemogočnega človeka, stvarnika velike Španije m nauka o dobro organizirani vojski, ki ga kronajo najslavnejše lovorike; osvoboditelja Španije, ki je umirala, in ustvarjalca Španije, ki se rojeva v senci najstrožje družbene pravice. Verujem v Lastnino in veličino Španije, v kateri se bo nadaljevala tradicionalna pot, po kateri bomo korakali mi vsi, Španci; verujem v odpuščanje srčno skesanim, verujem v vstajenje nekdanjih cehov, organiziranih v korporacije, verujem v trajni mir. Amen.« ■ Bitka za Teruel (spodaj) je trajala od 15. derembra 1937 do 22. februarja 1938. Zahtevala je 30.000 padlih, in sicer 20.000 samo na republikanski strani. Obrambni minister je ob koncu izjavil po barcelonskem radiu: »Visoka morala republikanskih vojakov se ni mogla upreti velikanski materialni premoči Italijanov, Nemcev in upornikov.« Teruel je postal Francov. V divjih bojih za Belchite so granate skoraj popolnoma porušile to mestece. Zanimivo je. da kraja niso obnovili, marveč so ga pustili nespremenjenega. (Slika levo je iz lanskega leta.) — ZGO RAJ: Largo Caballero. eden izmed velikih španskih revolucionarjev, je bil od septembra 1936 do maja 1937 tudi predsednik vlade. Leta 1939 je pobegnil v Francijo nato so ga Nemci med vojno zaprli v Oranienburgu. kjer je bil do prihoda zaveznikov Kmalu nato je umrl: 23. marca 1916 v Parizu. WO LET „NA LEPI MODRI DONA V! S ^¿Sträuße ai& ■ A*: c*i* L .-S-j-it*' ^ ^fltiai:. $86*1» Sža* Da ne bi bilo nesporazumov, mi je Eduard Strauss II. osebno narisal Straussov rodovnik. Obenem pa so mi dali že tiskano razglednico z rodovniškim drevesom, kjer so upodobljeni samo glasbeni Straussi. Eduard II. je pri tem spodnji v desnem kotu (slika zgoraj). Spomenik na grobu skladatelja valčka »Na lepi modri Donavi« Johanna Straussa II. in njegove tretje žene Adele na dunajskem pokopališču (slika levo). »Edino, kar mi je bilo preveč , to, da smo dobili pismo z vprašani6 bll° lahko oreskrhimn „rt™ lahko preskrbimo vrtne glinaste S' obliki Johanna Straussa; drugačtfr!^6 v družinska popularnost nikakor živimo «sto mimo in normado «es^otl¡ pripovedovala Eduard in EUzabrn«?? 1 današnia dedii>n 17. atr&Ui Ril današnja dediča glasbene dinastije sti^' še posebej nekdanjega nekronanega valčka Johanna Straussa II. ki je ta m* v soju dunajske pozornosti. Portret t ljudskega skladatelja iz brona z mn),; zavihanimi brki je ves čas pomenki udobnem meščanskem stanovanju bi ’ Schotenringa na Dunaju vztrajno zrl m me, kot da bi mi hotel tudi san. dopov» dati. da bo pravkar stoletnica njegovi; po vsem svetu priljubljenega valčka X lepi modri Donavi«. Poštni žigi, prospekti in lepaki so tudi v turističnem smislu koristili jubilej, kar se je dalo. V neki španski ilustrirani reviji, kjer sem, podob, no kot v nizozemski in francoski, tisti dan prelistal vrsto strani o Straussovem valčku, sem še posebej prebral, češ da so sovjetske oblasti po zasedbi Dunaja ob koncu vojne kot prvi spomenik spet obno. vile kamniti lik goslača skladatelja Štraus-sa z belim obokom ob vhodu v dunajski mestni park. Kako je do tega najbolj znamenitega, miloglasnega valčka prišlo? Leta 1867 je’ stara Avstroogrska pod cesarjem Francem Jožefom doživela vrsto porazov in udarcev Zlasti praska zmaga pri Königsgrätzu je Dunajčane močno potrla Znani dunaj-ski moški pevski zbor »Wiener Männergesang-Verein« se je torej odločil, da bo na svojem tradicionalnem slavnostnem plesu 15. februarja predstavil občinstvu po. sebej za to priložnost napisan speven val-ček, ki bi dvignil dunajskega duha. Naro-čUo za skladbo so dali svojemu članu in prejšnjemu glasbenemu direktorju cesar-sko-divorske godibe Johannu Straussu, ki je takrat stanoval v bližini znanega žaba-viščnega parka Prater. V današnji hiši na Praterstrasse št. 54 je Strauss tudi zares, čeprav je bil sam zelo nerazpoložen, na. pisal valček o modri Donavi. Skladbo so res pevci na tem slavnostnem karnevalskem večeru prvič zapeli, vendar takrat še z drugim, nekam primitivnim in ne ustreznim besedilom, zaradi česar tudi valček pri prvi izvedbi na Dunaju sploh ni prodrl. Toda pozneje, ko Je Johann Strauss sam s svojim orkestrom odpotoval na ve liko pariško svetovno razstavo, ko se je za skladbo zavzel glavni urednik pariške ga časopisa »Figaro« in ko je lepa francoska cesarica Eugenija z Louisom Napoleonom III vred zaploskala temu dunajskemu valčku, se je začela njegova zmagovita pot tudi na Dunaju in po vsem svetu. V srečni uri navdihmjenja se je znašel pri roki še resničen pesnik in napisal prilegajoče se besedilo, današnji tekst valčka, ki so ga že dan za tem navdušeno prepevali po dunajskih ulicah. Iz zvočnika v Stadthalle Je odmevalo med tisočimi in tisočimi obiskovalci najnovejše sporočilo, da bo v okviru Straus- n jubilejnega leta letos 18. februarja go'■ aivedji dunajski dvorani veliko med-" J „lesno tekmovanje pod geslom n lem modri Donavi«. Pod pokrovitelj-”Nm dunajskega župana Bruna Mareka stVhndo zavrteli ne samo najboljši avstrij-se- nari ampak tudi plesalci iz Belgije, sK‘ Ll0’vaške, Danske, Nemčije, Francije, Samske, Italije, Jugoslavije, Poljske, jjj Madžarske, še posebej slovesna Sv bo uradna proslava stoletnice nekaj P8. reji na predvečer zlate obletnice, februarja, ko bo slavnostni koncert du-14 skih filharmonikov. V začetku bo spet naJel pesem »Na lepi modri Donavi« se-f nii sestav dunajskega moškega zbora, da ¿aterega je bila sk'adba pred enim sto-Hiem napisana, zatem bodo v navzočno-H predsednika republike sledili slavnostni !ovord, nakar bo dirigiral znani dunajski dirigent in pranečak Johanna Straussa, Eduard Strauss II. Z njim sem se na bež-nem obisku na Dunaju tudi kratko, a prisrčno pogovarjal. Takoj pri vratih se mi je sicer opravičil. da se je šele ponoči vrnil iz Bratislave, kjer je dirigiral dva koncerta Straussove glasbe s slovaško filharmonijo, in da mora čez pol ure že spet na neko drugo glasbeno vajo, zaradi česar me je glede marsikatere dopolnilne informacije prepustil svoji ženi. »Pogosto sem odsoten, na raznih turnejah, zato mora tudi žena znati odgovarjati na vprašanja.« Na mizo je prinesel krožnik z orehovimi rogljiči. »Najboljše delajo v Bratislavi,« je začel vitki glasbenik z živahnimi očmi, čeprav je za dom nataknil očala, in z bujnimi lasmi, ki so baje za Straussovo družino v glavnem značilni. Medtem ko je žena pripravila še črno kavo, je pripovedoval, da se je decembra vrnil iz Amerike, kjer je z velikanskim uspehom dva meseca nastopal po vseh večjih mestih ZDA s svojim za ta namen posebej sestavljenim orkestrom »Johann Strauss«. »Da, moj stari stric je bil kralj valčka Johann II. Bili so trije bratje: Johann, Josef in Eduard. Moj ded, se pravi oče mojega očeta, je bil Eduard I., medtem ko mene zaradi razlikovanja označujejo za Eduarda II.« Glede spominov ali anekdot se mi je sicer izvil, češ da v onem času še ni živel, starih zgodb je bilo pa že doslej toliko pogretih, da jih nima smisla ponavljati. »Kaj prav posebno novega o naši družini tako ne bi vedel povedati.« Pač pa je z veseljem poprijel, ko sem ga vprašal, kaj sodi o samem jubilejnem valčku »Na modri Donavi«. »že sto in stokrat sem ga dirigiral, a vselej, ko ga igramo, e.dkrijem v njem kaj novega in lepega, kako nianso, ki jo prinese razpoloženje. V tej skladbi ni nič shematičnega in dolgočasnega. Sicer pa ne gre samo za ta valček. Podobno bi lahko rekel o vseh najboljših Straussovih skladbah in tako sodijo tudi drugi glasbeniki; tako sprejemajo to glasbo tudi preprosti ljudje vsepovsod po svetu. Morda je poseben razlog za priljubljenost donavskega valčka prav v njegovi preprostosti, Današnji Strauss, Eduard Strauss II., za dirigentskim pultom, kot ga je posnel slovaški fotograf Viskočil. »Eduard ima fotografije z vsakovrstnih koncertnih gostovanj po svetu, toda najbolje ga zadene ta fotograf iz Bratislave,« pravi njegova žena Elizabeta. NAJMLAJŠI STRAUSS SE OBRAČA V BEATLSKO SME« Imi Ce se boste sprehajali ob dolgi ograji na dunajskem Ringu, vam bo pri vhodu v mestni park verjetno najprej padel v oči velik, iz belega kamna izklesan slavolok, poln alegoričnih muz in niml. Pod njimi stoji bronasti kip brkatega goslača To je sporne, nik skladatelju Johannu Straussu (slika zgoraj). V tej hiši na Praterstrasse št. 54 je v predpustu leta 1807, se pravi točno pred sto leti, Johann Strauss napisal svoj donavski valček (slika na desni). ■■■ v tem, da enostavneje ne gire v nosti glavne teme, ki se prepleta E*°aot- s svojimi temno rjavimi očmi , športnem tweedastem suknjiču ie neka*i še zgodbo, kako je prišlo do »Dunajskega orkestra Johann l^°vitv« »Ameriški manager Hurok me j»rauss*. v Ameriko. A s katerim orkestrom? m?!111 smo najprej na kak že uveden toda dunajski filharmoniki niso pot za dva meseca Tako smo sestavu ' m sebej ansambel iz godbenikov fmJj~Po' je, radia in Volksopere Uspeh v zn?01' bil tolikšen, da si lepšega misliti ¡» J* rem. Polne hiše in navdušenje .« m°- »Ali boste še gostovali po Evroni „ , orkestrom?« - »Ne, stvar je bila ie ob£? na, jaz pa nastopam sicer kot stalni stujoči dirigent. Tudi v Beogradu semt bil m dosegel prav prijeten stik z oZČ stvom. Rad bi prišel tudi v LjublS' seveda če me bodo povabili. .« Jan°’ »Ali tudi sami skladate?« »Ne, to prepuščam drugim, ki to znaln bolje od mene.« Zdelo se mi je, da je bi „ v tem skoraj nekoliko samokritičnosti , odnosu do velikih prednikov. Zato sera « tudi vprašal, če kot umetnik čuti v kroS svoje lastne dinastije kak kompleks ali se nasprotno z velikani svojega imena isto. veti. »Ne, nobenega nasprotja ne občutimo do prednikov, samo občudujemo jih.« Zena pa je še dodala, da je to stvar srca in da najmlajši Strauss, se pravi njun 11-letni sin kaže velik posluh za glasbo »Samo popolnoma v beatlsko smer se oh rača.« — »Zakaj pa ne,« se je spet pomirljivo vmešal mož, »težko je govoriti o generaciji, ki se šele razvija. Ko bo postal starejši, bomo šele videli, za kaj se bo odločil.« Elizabeta je nadaljevala, češ da njen mož niti v svoji mladosti ni bil nor na jazz. »No, do tega mi res nikoli ni bilo, čeprav je prišel v moji mladosti jazz v Evropo kot privlačna novost. Bilo mi je premalo kljub temu, da je bilo v jazzovski glasbi takrat več melodije kot zdaj, ko prevladuje ritem.« V dunajskem telefonskem imeniku sem našel kar pet Johannov Straussov. Seveda raznih poklicev. »To je samo naključno,« je rekel Eduard, »samo dva sta, ki pripadata naši rodbinski veji.« Ko je omenil rodbinsko drevo, sta se oba v hipu spomnila napak, ki so jih zagrešili v ameriškem prospektu in tisku na račun Straussovega rodovnika. »Mene so proglasili za sina Johanna Straussa III. Piri fotografskih posnetkih rodovnika so upodobili s podpisom Johanna Straussa XI. sliko mojega strica Johanna III.. .« — »Napačno je tudi to, da bi bila že Johann II. in Eduard z lastnim orkestrom v letih 1872, 1892 in 1901 v Ameriki. Prvič je bil z dunajskim orkestrom v ZDA šele moj Eduard,« je menila Elizabeta. Eduard pa je dodal: »Znamenita Johann II. je dirigiral v Ameriki ameriškemu orkestru ter se še posebej jezil, ker so mu iz reklamnih razlogov sestavili orjaški ansambel, v katerem je bilo 2000 simfonikov, 20.000 pevcev in 100 poddirigentov ...« Ko sta se tako s pravo duiajsko natančnostjo pritožila nad ameriško širokosrčno površnostjo, sta se nasprotno pohvalila, da so bili Angleži s koncertnimi listi veliko bolj točni. ivoji1™ v Albert Hallu v Londonu je »Z» 11011 brez napake, kar pa je bilo tudi bilo ¡majo tam posebno dru- r8Zf hiteljev Straussa in mož Eduard §tv° predsednik. Podobno društvo je „a Švedskem in sekretar njiho- društva je nedavno v televizijskem veg» ^ugibanje Straussovega glasbe do-kvtzui» liron ter polet na Dunaj, Eduard til takoj povabljen za dirigiranje P* »rtov na švedskem .. .« vmioA Je menil' ^ ga to popularnost 60 moti, ker mu samo odpira možnost nič °f.6keea’ delovanja. »Na Dunaju je pa ‘“f^onlrorenoe dovolj ... K sreči v naši take.* tudj nikoli ni bilo kakšnih škan-dt^^gajno stari oče Eduard se s sinovi isosebej razumel...« Medtem ko je * zaradi točnosti moje orientacije lastnoročno izrisal rodovnik ter rdeče Očrtal vse glasbenike v dinastiji Johan-P0! Johanna II., Josefa, Eduarda I., Jo-118 na III., in Eduarda II., je nadaljeval: *vtoi oče Josef je bil enako muzikalen kot Johann III., samo da ni bil izšolan, v naslednji generaciji pa se je muzikal-!ost izgubila pri potomcih Johanna III., ¡¡«sorotno pa se je pojavila pri meni, če-se oče glasbeno ni udejstvoval.« P llMoj mož raje dobro interpretira, kot povprečno komponira,« se je zavzela Elizabeta, »obratno pa je Johann III. ambiciozno poskušal nekaj skladati, a ni ustvaril ničesar kvalitetnega .« Odkrila ie tudi, da je Josef umrl zelo mlad, zato tudi njegov opus m bil tako velik, čeprav ¡e bil podobno genialen kot brat Johann II., znameniti kralj valčka. Eduardov oče je bil ngjmlajši in je oba preživel za 17 let. »Josef je bil tudi zelo poetičen in moj mož je njemu najbolj podoben .« Pokazali so mi družinsko fotografijo iz leta 1932; na steni oljni portret starega Johanna, pa oče Josef II. in Eduard II. Vsi trije so si bili zelo podobni, samo da je oče nosil nizko prirezane lase, kot da bi imel plešo. Ker bo z zborom dunajskih pevcev nastopil pri sedanji jubilejni proslavi tudi brat Josef III., ki je sicer po poklicu pravnik, sta Straussova še pojasnila, da ne bi bilo pomote, da znameniti Johan II. sicer ni imel nobenih otrok, čeprav je bil trikrat poročen. »Hči Aliče je pripeljala žena Adela iz prejšnjega zakona.« Gospa Straussova se je za konec še pohvalila: »Eduard I in Johan III. sta v svojem času sicer veliko nastopala po svetu in dirigirala tudi v Pragi, Moskvi in Ameriki, toda moj Eduard II. je prvi, ki je izmed Straussov prodrl tudi na Japonsko. Letos spomladi bo šel že četrtič na Japonsko. V začetku so Japonci, ki niso še toliko poznali evropske glasbe, želeli širši izbor dunajskih klasikov. Toda poslej pričakujejo samo Straussov program ..« »Ne, valčka pa moj mož ne pleše, ker se mu vrti v glavi in tudi kralj valčka Johan II. valčka sam zaradi vrtoglavice nikoli ni vrtel,« je priznala gospa Elizabeta, ko je Eduard II. že odšel in ko sva sama še malo posedela pri kavi v prostrani sobi s Straussovim kipom, Tizianovimi kopijami in japonskimi lutkami BOGDAN POGAČNIK MÜ ■ ,'¿v. Akrobatika in glasba, šport in les, skladnost in lepota -evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju in plesu na |ecj0 - Ljubljana 67. Nekateri trdovratno zanikajo, da bi šport lahko imel kaj skupne-z umetnostjo oziroma da bi umetnost sploh mogla ime-tj kaj skupnega s športom, pravkar smo se prepričali na lastne oči, kaj je lahko drsanje na ledu - umetnost in šport ali športna umetnost, kakor je komu bolj prav. Za to govori tudi harmonija obeh ritmov, ki sta bila paša tako za oko kot uho. i Ljudmil» Belousova in Oleg Proto. I popov. »Spasiba, spasiba .« govore njune oči, ko se ginjena zahvaljujeta za aplavz hvaležnim gledalcem in poslušalcem. Bila sta razred zase, kakor pravimo v športu. Ko sta takole obstala sredi ledene ploskve, nista mogla prikriti skromnosti Plesni par Martin-Gamichon. Temperamentna Francoza sta ob proglasitvi rezultatov stopila sicer na tretjo stopnico — sodniki so jima prisodili samo bronasto medaljo — toda občinstvo ju je z dolgotrajnim ploskanjem navkljub takšni odločitvi proglasilo za svoja zmagovalca. 1 Šest deklet. Tri so vsakokrat pridr-sala k zmagovitim stopnicam š kolajnami na pladnjih, tri pa s častnimi trakovi. Ceremonial s točo poljubčkov, kakor se v tem športu spodobi. In takole vseh šest pričakuje... Na zmagovalnih stopnicah je včasih prostora samo za tri, včasih pa je prostora za šest parov drsalk! 4 Gaby Seyfert. Nemirna kot živo srebro, prikupna, samozavestna in odločna. Takšna je bila na ledu, med publiko in na zmagovalni stopnici številka 1. Nedosegljiva za konkurentke na drsalkah in najbolj priljubljen plen za lovce intervjujev. In zakaj ne, če so bili pogovori z njo koristni, pa še prijetni povrhu?! Tekst: NIKO LAPAJNE Slike: EGON KAŠE Minam je žalostna. Njenega smjačka Kotija ni več. Pojedli domač, rad se je pestoval, se igral in skakljal po hiši in vrtu so ga na letališču Brnik Mamica ga je hranila kot dojenčka , Koti pa je rastel. zato so ga dali v turistično ogrado na let; .. te 5 ali 6- januarja, ko so na leta-- a Brnik — uradno aerodrom Ljublja-B»“__ bill dva mlada srnjaka. Iz turi-n® ograde ... Pojedel ju je sindikat. stf"! ¿loveka ki si za praznike ne bi pri-Nisln česa dobrega! Vsak po svoje. Kar a* zmore oziroma kar kdo ima. In zakaj » bi enkrat privoščili pitanega smja-t v omaki k la Brnik? ZZZ so privrele solze iz oči: »Tako /ja sem ga imela. Zaletaval se je vame, r smukal okrog mamice in očka ... Spal se kar tuijaj v škatli za pečjo, včasih pa J0 rtu Mleko je pil iz stekleničke za do-iwička Tako rad se je igral. Najraje pa je oluščen hrastov žir. Babica je hodilaDonj na Toško čelo. Vsakega je olupila, l z nožkom prerezala na pol... Koti, kje si naš Koti?« pri Kogovškovih za Bežigradom v Ljubljani’ se je naselila žalost. Kakor da bi iagubili sina. »Neke majske nedelje lani smo se peljali na izlet proti Polhovemu Gradcu,« oravi dekletov oče. »Na cesti smo se sko-fai zaleteli v fantička, ki sta se igrala z drobcenim smjačkom. Ni jima bilo treba dvakrat reči, pa sta nam ga dala. Star je bil komaj tri, štiri dni. Nerodno se je pre-stapical na nebogljenih nožicah. Tako smo dobili doma novega dojenčka, žena se več mesecev skoraj ni mogla ganiti od doma. V živalskem vrtu so nam svetovali, naj ga hranimo z mlekom, razredčenim z nekoliko sladkano vodo. Počasi je rastel. Skakal je po vrtu, se sprehajal po stanovanju. Na parketu mu je sicer nekoliko drčalo, toda sčasoma se je privadil. Kadar sem ga poklical, ie dvignil ušesa, malo pristrigel z njimi in pritekel. Vsi smo bili zaljubljeni vanj. Postal je naš. Toda čas se je odmikal in Koti je rastel. Povsod ga je bilo dosti. Preskočil je ograjo in se znašel pri sosedu.« Oče je odmaknil pogled in nadaljeval: »Direktor Kozoroga mi je svetoval, naj ga odnesem v turistično ogrado na letališču Brnik, kjer imajo več srnjakov. In kaj smo hoteli. Odločili smo se in ga odpeljali. Bila je dedelja. Zapeljali smo se na letališče s Kotijem v. avtomobilu. Neki letališki uslužbenec nam je pomagal, da smo ga čez ograjo spustili v ogrado. Ključa namreč ni bilo nikjer. Napisal nam je tudi potrdilo, da so ga sprejeli. Nikdar jim ne bom odpustil,« je spet premagalo tovariša Kogovška. »Vsak teden vsaj dvakrat smo ga obiskali,« nadaljuje Miriam. »Z očkom ali z babico smo se peljali tja. Tako rad je je del koruzo in žir. Že od daleč, ko je zaslišal naš avtomobil, je veselo zapiskal in pritekel k ograji. Tudi druge srne in srnjaki so se nas navadili. Kadar smo odhajali, je bil žalosten. Zaletaval se je v ograjo. Ko sva z očkom zadnjikrat prišla tja, je bilo po tleh vse krvavo, okrog pa ostanki koruze... Krvava sled je vodila k barski, k drevesu, kjer so ga.. « Deklica je spet zajokala. »Kako so mogli, ko je bil vendar tako naš, tako ljubek ... saj nikomur ni bil napoti.« Premagale so jo solze. »Bila je pomota. Odstraniti bi morali nekega drugega srnjaka,« so nam povedali v tajništvu. Sekretar letališkega podjetja pa je v našem uredništvu povedal: »Direktor je dal nalog. V ogradi je bilo pet srnjakov in tri sme. Preveč za tako majhen prostor. Dva srnjaka smo odstranili po nasvetu strokovnjaka. Kaj je bilo potem z njima, niti ni pomembno. Tisti Kogovšek je srnjaka kar prinesel, ga vrgel čez ograjo in meni nič tebi nič. Zmeraj je plezal čez ograjo, tega nismo mogli več gledati. Kaj bi bilo, ko bi vsak to počel?« Zgodilo se je med lovopustom. Sicer v ogradi, toda vseeno. Srnjak Koti je bil pitan in lepo rejen . .. Tone Kogovšek s svojim srnjakom (zgoraj). Takole je Koti preskočil stopnice in pritekel v stanovanje. Bil je najmlajši družinski član in ljubljenec Kogovškovih. Zdaj ga ni več. Nič vec ne bo pritekel napro . M VOHUNSTVO Sean Connery — filmski James Bond, tajni agent 007, nepremagljivi zgodb. Ni je nevarnosti, v katero se ne bi podal nasprotnice, ki je ne bi s svojo moškostjo razorožil in si jo spravil h kolenom' junak modernih šDiinn*. , m zakladnice, v katero se ne bi pritihotapil* OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA V LONDONU lan Fleming je imel zelo malo upanja, da bo iz njego. vega Bonda kaj. »Pravzaprav,« je nekoč dejal, »Bonda nimam preveč rad Zc ga tudi nisem naslika) kot posebno privlačno osebo Drugi ljudje so ga oblekli v svo. je plašče in ga spremenili v tisto, kar občudujejo .« Predvsem filmski producenti, ki so začeli po vrsti snemati Bondove pustolovšči. ne. Ko so začeli predvajati po vsem svetu »Thunderball«, je film zaslužil več denarja kot kateri koli drug film do. tlej. Samo v ZDA je navrgel nad deset milijonov dolarjev. Zato ni čudno, če se je s fil-manjem Flemingovih zgodb ulila povodenj tako imenovanih špijonskih filmov. Posneli so »Zadevo Ipcress«, »Pogreb v Berlinu«, »Modesty Blaise«, »Mož, ki je prišel s hladnega«, usul se je plaz filmov iz serije U. N. C L. E (umiš. Ujena svetovna centrala za boj proti kriminalu) in še in še. Treba je bilo izkoristiti konjunkturo. zgod.be iz tisoč in ene noči Neznanski uspeh špijonskih filmov je tako presenetil filmske kritike in psihologe, da so se začeli spraševati, od kod ta privlačnost Kako je mogoče, da se v kinemato. grafih, ki predvajajo Bonda in njemu podobne »junake«, tarejo tako množice v New Yorku in Londonu kakor arabska mladina v Bejrutu in Amanu, japonske tekstilne delavke v Tokiu in Jokohami, gledalci v Bombaju in Kalku. ti. Odgovora ni treba dolgo iskati. Večina novih špijonskih filmov je zmes seksa, nasilja, napetih pustolovščin in denarja. Toda to še ni vse. Formula je stara, vsaj tako stara kot Zgodbe iz tisoč in ene noči, ali še starejša. »Thunderball« je moderniziral šeherezadino mešanico seksualnosti, krutosti in čudežnosti tako. da je čudeže zamenjal s tehnologijo,« me. ni Ronald Bryden »Rakete namesto letečih konj, razni baloni namesto letečih preprog. Prizor, v katerem tzro. čl j o Bondu tri »čudežne« na. prave — podvodno kamero, kapsulo s kisikom m radioaktivno pilulo — je natanko podoben prizoru, ko se Ala-din oboroži s svetilko in čudežnim prstanom Prav tako so ameriški državni trezorji v Fort Knoxu v »Goldfinger. ju« sodobna inačica votline, v kateri so imeli spravljene svoje zaklade Ali Baba in štirid.set razbojnikov Ljudje v deželah, kjer so zgodbe iz Tisoč in ene noči sledile islamu, bodo z lahkoto prepo. znali skoraj vse osebe - hu. dobnega čarovnika, ujeto princeso, neusmiljeno zapel'ivko, ahrbtnega in iz. najdljivega mlajšega sina« Formula špijonskega filma v zadnjih letih dopušča še drugačne primerjave. Vse skupaj je podobno napeti in razburljivi pravljici. Ko junaški James Bond vzleti z raketo, ki jo ima pri. vezano okrog pasu in tako uide zasledovalcem, ali ni tako, kakor da je junak pobegnil iz Bagdada na leteči preprogi? Ko James Bond spusti iz svojega »čudežnega« avtomobila umetno meglo, polije cesto z mastno tekočino . in izstreli s sedeža nasprotnika, ki mu moli revolver pod nos, ali ni podoben junaku, ki si je nadel »Tam. kappe« — čepico nevidnosti — iz nemških pravljic in tako zmedel svoje nasprotnike. James Bond je junak, ki se je odpravil na pot, da bi poiskal zmaja in ga uničil. Na tej poti mora premagati toliko in toliko sovražnikov in podreti toliko in toliko ovir — med njimi in nekam mimogrede tudi nekaj lepotic. umrl ¡e pred nekaj leti Angleški novinai' lan F,emin9 ........ ---------,cll - u Bondu leta 1952. Naslov te zgodbe: »Casino Rogale«. Jan .rnanti so večni«, »Iz Rusije — s srčnimi pozdravi«, »Dr. No«, »Goldfinger«’ »St’rogo osebno«, »Thunderbüi« - je napisal svojo prvo zgodbo o tajnem agentu Sledile so ji še druge: »Živi in pusti umreti«, iokrat Fleming še ni vedel, kako bo njegov junak zaslovel in kako velike denarce bo z njim zaslužil on in podjetni i imski producenti. Potniki, ki se usujejo iz letala na letališču pri zalivu Montego na Jamajki, še vedno lahko t.ioiio knjigo, ki nosi naslov: »Ptice na Zahodnoindijskem otočju«. Tudi to knjigo je napisal Fleming, toda pred lame som Bondom. Strokovnjaki pravijo, da je zelo dobra. Vendar bi bilo Flemingovo ime ostalo neznano, ko se J8 bi bil ,otil Pisania sv0J|h detektivk. 'ki novinar in pisatelj lan Fleming je doživel samo začetek An?,e* razcveta svojih špijonskih zgodb. Avgusta 1964 je fiW1 j.ma umrl, njegovi junaki pa so še polni življenjske sile. nena“on Med junakinjami filmov o špijonu 007 je tudi italijanska lepotica Luciana Paluzzi. Slika je iz filma »Thunderball« in se dogaja v enem od pogostih prizorišč Bondovih junaštev — v postelji. sprostitev prepovedanih nagonov James Bond je odgovoren samo svoji vesti in nikomur drugemu. Ker je tako preiz. kužem agent, ima oznako 007, kar pomeni, da lahko ubija — po preudarku. Njegov ,ef, skrivnostni »M«, ga bo morda prijemal zaradi prevelikega obračuna potnih stroškov, toda nikoli ne zaradi ljudi, ki jih je ubil. Je že res, da se bori za »dobro stvar« in da so njegovi nasprotniki do konca izprijeni, brezobzirni in hudobni. Toda za povprečnega gledalca, ki se med predvajanjem filma ali zgodbe poistoveti z junakom, lahko Bond počne vse tisto, česar gledalec ne sme: lahko uhija, nobeno sodišče ga ne bo poklicalo na odgovor ima »čudežni« avto, zapravlja denar, na voljo mu je cel apa-r: z vsemi sodobnimi tehno. loškimi pripomočki, naproti r.iu prihajajo same lepotice, ki padajo pred njim ko snop. je, skratka, življenje super-špijona in superagenta je v popolnem nasprotju s tistim, kar družba, ki nas obsoja na sivo in enolično življenje, dovoljuje. In to je seveda privlačno, kakor so privlačne sanje vztrajnega kupovalca srečk, ki upa. da bS nekega dne zadel ogromno vsoto denarja in se bo ko j nato odpeljal z reakcijskim letalom v najbolj razkošen hotel ob sinji laguni. V povodnji špijonskih pravljic se tu in tam utrne kak dober film a'i zgodba. Taka je zgodba o »Vohunu, ki je prišel s h’adnega» in v katerem je Richard Burton prepričljivo zaigral popolnoma drugačnega tiča, kot je James Bond, in v popolnoma drugačnem okolju, kot je bondovsko. To okolje ni prav nič prijetno in ljudje, ki se znajdejo v njem, niso prav nič veseli ne srečni. Gledalci se ob takem filmu pravzaprav čutijo srečne, da niso v njihovi koži. resnični svet vohunov Resnični svet špijonaže se močno razlikuje od večine špijonskih filmov in zgodb. Velika večina špijonov živi dokaj enolično in vsakdanje življenje. Sicer pa, kje je meja med pravo, klasično špijonažo in popolnoma za. konito, javno in odkrito »špi. jonažo«? že leta 1947 je ameriški admiral Hillenkoetter dejal, da bi moralo 80 odstot. kov vsega obveščevalnega dela temeljiti na objavljenih knjigah, revijah, tehničnih in znanstvenih poročilih in razpravah. Cas ni ovrgel njegove trditve. To velja za vse države, toda še najbolj za ZDA in Sovjet, sko zvezo. Ti dve velesili zaposlujeta na tisoče prevajalcev, inženirjev, tehnikov in znanstvenikov, ki prevajajo in proučujejo vsako pomembno znanstveno, tehnično, vojaško, gospodarsko in politično publikacijo, ki izide pri nasprotniku ali drugje po svetu. Ljudje na veleposla. ništvih in drugih diplomatskih predstavništvih prebira, jo časopise in revije To vztrajno, potrpežljivo in sistematično delo omogoča pregled dogajanj na tujem, ki je po navadi točnejši od vseh resničnih špijonskih poročil. Glavna težava ni v zbiranju gradiva. Tega gradiva je še preveč. Glavna težava je v pravilnem vrednotenju in ocenjevanju določenih podatkov. Leta 1952 na primer so se prvič pojavile teoretične razprave o »oj ačevanju svetlobe-s spodbujanjem emisije sevanja« ali na kratko »laser« oziroma »maser«. Koliko »špijonov« je takrat sporočilo domov, da je tukaj začetek ali zametek »smrtnega žarka«? Ta ozki snop svetlobe lahko doseže temperaturo 8000 stopinj Celzija in lahko v pet-tisočinki sekunde izvrta luknjo v diamant! Uporabljajo pa ga tudi za očesne opera, cije. Uporabljiv pa je tudi za ubijanje. In še za marsikaj drugega. Teoretično znanje je bilo dostopno vsem. Praktična uporaba za uničevalne namene pa je strogo varovana skrivnost. 2x2 STRANI Desno: Brošura, ki Jo Je objavila newyorška firma za urni™,,, prisluškovalnih in proti prisluškovalnih naprav. Kataloir cene in lastnosti najrazličnejših mikrofonov in drueih nL navaia kov. Naročiti jih je mogoče tudi po pošti. Ko je firma - P0"10* la svoje izdelke v Londonu, je morala na zahtevo oblasti Um?a' z razstave kakih sto predmetov. Britanski zakoni so aKmtl zadevah strožji od ameriških in skušajo vsaj še za ne)»« *tel> ohraniti privatno življenje svojih državljanov. V Ameriki n Časa vsaj tako kaže - nad to zadevo zadnje čase že kar obu^alT VOHUNSTVO Samo tri iz dolgega spiska rahlo oblečenih deklet, ki hkrati z Bondovimi pustolovščinami privabi- i v kinematografske dvorane množice gledalcev: Luciana Paluzzi, Martine Beswick in Mollie Pete'*0 Seznam njegovih partnerk vsebuje tudi marsikatero znano filmsko ime; na primer Uršula Andr ^ stene imajo ušesa Miniaturizacija elektronskih prisluškovalnih in oddajnih naprav je v zadnjih letih tako zelo napredovala, da je na primer mogoče v votel zob skriti 28 elektronskih sestavnih delov, med njimi šest miniaturnih oddajnikov in dve bateriji, ki ju je mo. g oče napolniti. Vohun lahko s tem »govorečim zobom« pošilja šifrirana sporočila. Ker so oddajniki postali tako majhni, jih je mogoče skriti skoraj povsod Zgodba o olivi na zobotrebcu v koktajlu je zdaj že postala kla. sična. Nekomu so v olivo v kozarcu pijače skrili majhen oddajnik. Zobotrebec je bil antena! Prisluškovanje je potekalo brez motenj, dok .er ni pivec ugriznil v olivo in si skoraj zlomil zob. Miniaturne oddajnike pa je mogoče skriti tudi v zapestne ure, nalivna peresa, . vžigalnike, rdečila za ustnice, okvire naočnikov, uhane. Prisluškovanje telefonskih pogovorov je postalo nekaj vsakdanjega. Najboljša — obramba proti prisluškovanju je ta, da si ljudje po te. lefonu ne pošiljajo tajnih sporočil. Druga obramba proti prisluškovalcem je tako imenovani »scrambler«, ki pogovor »zameša«, da prisluškovalec sliši nerazumlji. vo žlobudranje. Toda prisluškovalcu je na voljo »un-scrambler«, naprava, ki zamešani pogovor spet »razvozla«. Skratka, strup — protistrup, strup — protistrup, skoraj v neskončnost. Seveda je še ena možnost: da sobesednika po telefonu popolnoma neprizadeto govo. rita, čeprav dobro vesta, da nekdo prisluškuje. Govorita zaradi prisluškovalca, da bi ga zavedla. Temu pa nobeni prisluškovalni aparati ne povedo, ali je tisto, o čemer se pogovarjajo po telefonu, res. nično ali ne. Prisluškovalni aparati so torej najvažnejše orožje vohuna. Med njimi so na primer tako imenovani parabo-lični usmemi mikrofoni, ki $«$***>**& *V*i#fW4ti** mmtttmtmmm j wa«»«a»*#B ■ v J *^^’**%***?'*««¡»S ^ mmtttmtmmm f a ««««i v* '\ i] r Mi pW j y žir** ¿i»^aSswsa£ ,- n t>?V: 2»T»»»iw>» . ; %ks y |Sr-,8» U ■ ,. . . ^>.. S«1*ST«'S «9*l$S(«W ii #** U‘tečo preprogo iz »Tisoč in ene noči» je v sodobnem špijonskem filmu zamenjala raketa, ki si jo je Bond privezal za pas. Junak ie švignil v zrak in tako ušel osonlim zasledovalcem izpred nosa. povzamejo govor tudi na daljavo sto metrov. Ker pa so po navadi v okolici druge motnje, se ti mikrofoni niso posebno obnesli Miniaturni mikrofon je mogoče vtakniti tudi v luknjo v steni, da se dotika ometa na steni sosednje sobe Tako je mogoče prav uspešno prisluškovati, kaj se pogovarjajo pri sose. dovih. Toda če sosed sumi, da so mu nekje nastavili mikrofone in oddajnike in ne utegne postaviti celega stanovanja na glavo in prekopati sten — še potem ne bi imel zagotovila, da je odkril vse prisluš. kovalne naprave — si bo omislil majhno napravo, ki bo motila sprejem, tako da prisluškovalec ne bo nič slišal. Cena naprave v ZDA: 200 dolarjev Kaj pa miniaturni oddajniki, ki jih vzidajo in pustijo v steni? Težava s temi oddajniki je bila, da so se baterije kmalu porabile Tudi to ni zdaj več težava Ker potrebujejo te miniaturne baterije zelo majhne količine električne energije, jih je mogoče spet napolniti kar iz vozila, ki je parkirano pred hišo — brezžično! Skratka, bolje je držati je. zik za zobmi Allen Dulles, bivši šef ameriški obveščevalne agencije, je nekoč dejal: »Zdaj je mno. go laže skriti nekomu v sobo prisluškovalno napravo, kakor mu poslati v posteljo vo. hunko.« vohunu v vesolju Toda nič ni bolj spremenilo klasične špijonaže kakor sateliti, ki javno, nesramno in uspešno vohunijo v vesolju. Spričo, njih so klasični vohuni — in z njimi vred tudi James Bond — zastareli kakor vitezi v oklepih Malo je znanega o ameriških vohunskih satelitih in še manj o sovjetskih. Američani imajo štiri sisteme. Samos, ki so ga preimenovali v Pro. gram 720 A, ima tir, dolg 300 milj. Prevozi ga v 95 minutah. To je fotografski sate. lit ameriškega letalstva in je opremljen s teleobjektivi izredno velike jakosti in ostrine. Začeli so ga uporabljati pred petimi leti, predvsem za snemanje sovjetskega in kitajskega ozemlja. Drugi satelit, Midas, ki so ga preimenovali v Program 239 A, uporablja Infrardeče naprave za takojšnje zaznavanje morebitnih .izstrelitev ra. ket z nasprotnega ozemlja. Satelit zazna zelo visoko temperaturo, ki nastane pri izstrelitvi rakete, natanko določi položaj izstrelitve in spo. roči podatke »domov«, tako da je domača obramba obveščena 30 minut prej, preden bi raketa treščila v cilj. Radarsko omrežje obvesti domačo obrambo samo 15 minut prej. Tretje vrste vohunski satelit ima nalogo ugotoviti in sporočiti sleherno atomsko eksplozijo. Te vrste sateliti so tudi 60.000 milj daleč v ve. solju. Sposobni so odkriti atomsko eksplozijo jakosti enega megatona tudi na milijone milj daleč. Ce bi prišlo do dvoboja v vesolju med »roboti« sate. liti — to je sateliti brez posadke — bi bili Američani v boljšem položaju, ker imajo svoje postaje za zasledovanje satelitov po vsem svetu.'Rusi na primer ne bi vedeli, kaj se je zgodilo njiho. vemu satelitu na drugi strani sveta, če bi nenadoma pre. nehal delati. Američani so na primer dokazali, da je prav lahko usmeriti satelit natanko v določen položaj v 'SO-lju. Ce bi ga napolftili z eksplozivom, bi ga lahko uporabili kot ofenzivno orožje, s katerim bi »sklatili« sovražni satelit. To je seveda mož. nost in nedavni ameriško-sov. jetski sporazum o miroljubni uporabi vesolja to prepoveduje. Upajmo, da se ga bodo držali. Nekoliko neprijetna le mi. sel, da nas iz vesolja nenehno opazujejo hladne, izredno ostre oči, ki se množijo, dokler ne bo vse nebo polno teh oči. Mi jih ne vidimo, toda one nas vidiio. Oprezujejo in zalezujejo in špijoni-rajo. Neprijetna je ta misel, toda kakor smo se morali sprijazniti z atomsko bombo in »ravnotežjem strahu«, tako se bomo morali sprijazniti tudi z vohuni v vesolju. BOŽIDAR PAHOR m Tl SREČNI, KRATKI, PRISMOJENI DNEVI Ti srečni februarski dnevi! Velika čarovnija prekmurskih kurentov, ki poskakujejo po poljih in kličejo pomlad! Velika norija. Na najprometnejšem križišču mesta se zagozdi, ljudje med avtomobile, avtomobili med ljudi in trolejbuse, vsi pa okoli družbice z rdečimi nosovi in pisanimi trakovi, ki so lahko kaj folklornega, lahko pa tudi preprosto samo nekaj veselega, prismojenega. Dež. Organizacijski odbor za ptujsko prireditev je odpovedal nastop originalnih ljudskih mask na stadionu in veliko karnevalsko povorko po mestnih ulicah. Toda kurenti so kljub temu, na lastno pest, krenili po mestnih ulicah. V spremstvu kopjašev, pokačev, gostuvačev iz Prekmurja ... Namesto 1500, kolikor so jih predvideli za ta nastop, jih je bilo sicer le 400, toda bili so razpoloženi še za drugih 1100 ,.. V Metliki so si omislili glavno gadje gnezdo (na Kapoševičevem čelu) in po hišah razobesili zastave: na hotelski zastavi je plapolal medved, na gostilniški vodovodna pipa ... Redki so verjeli, da bodo gadje in belouške metliški neprijeten naliv preživeli, pa so ga. Natanko ob treh popoldne, ko se je nebo razvedrilo, se je tudi sam presvitli cesar avstrijski, Franc Jožef I., na svitlo prikazal. Pripeljal se je bil s hlaponom po belokranjski železnici, ki je bila, kot je znano, že leta 1914 zgrajena. in belouške progo rentabilno naredili. Ko je bilo slavja konec, se je stari gospod dostojanstveno v tale hlapon vsedel in nazaj na Dunaj odpeljal (slika zgoraj — foto Splihal). — Velika čarovnija ptujskih kurentov (slika spodaj, — foto Isajevič). Pozvačin se mu pravi, doma je iz Prekmurja, hodi pa vsako leto ob istem času po Ljubljani. Na gostije vabi in tisto, kar drži v n>ki? se ježevka imenuje. Ravna se po kompasu, ki mu visi okoli, ▼J&tu, nosi tudi čuturi s pijačo in prosom (spodaj — foto Busič). $€*,*%€€ • HOČE PRI MARIBOR Uj PO PRIBOLJŠKU SE NAGRADA! Sodelujte pri nagradnem žrebanju 1. marca, l.maja, 1. julija in 1.oktobra. ■ ii Tovarni Sana Maribor pošljite po 4 prazne j ovitke SANA pudinga, 4 SANA vanilij slad- I korja in 4 SANA pecilnega praška. Pripravljene so lepe nagrade: I pralni stroj - superavtomat televizijski sprejemnik hladilnik 4 radijski aparati 3 gramofoni 5 mikserjev 10 nogometnih žog 100 kolekcij SANA izdelkov iNAROČAM Ime: .... Ulica: .. Mesto: Država: ilustrirano 1 revijo „TOVARIŠ" »Tovariš« Ljubljana Tomšičeva 2 Jugoslavija Posamezna številka stane 1,50 Ndin (150 starih din), mesečna Podpis: naročnina 6 Ndin (600 starih dinarjev). Za inozemstvo 10 Ndin (1000 starih dinarjev) ali 3 DM (EVROPA). čitljivo izpolnite in odpošljite v pismu j 1 OBIŠČITE GOSTIŠČE DRUŽBENE PREHRANE SAMOPOSTREŽBO RESTAVRAHJO Celje - fflrtberje kjer boste lahko preizkusili kvaliteto ter veliko izbiro jedi) po zelo konkurenčnih cenah PRIDITE, POSKUSITE - PREPRIČALI SE BOSTE! Elektrotehniško ŠKOFJA LOKA Izdeluje za široko . halnike na eno ploščo in reč električne sobne peči, električne kalorilerje »Elraterm«, sušilce za lase »Elra« Kakovost — trpežnost — solidne cene! NOVOST Oblačila HITRO - K. ZMERNE CENE. izdeluje iz različnih vrst materialov vso žensko lahko konfekcijo (krila, obleke, halje, bluze, delov ne obeleke, predpasnike in podobno) Podjetje je specializirano tudi za izdelavo moške, ženske in otroške športne konfekcije. hotel BELLEVUE i050m POHORJE Popolna rekreacija pozimi in poleti! Restavracija - kavama - oai Dlfe - 51 komfortno opremllemi, sob s 96 ležišči - centralna kurjava - idealna smučišča - sankali«! — smučarske vlečnice - vožnja s smučmi v dolino Vzpenjača - redna avtobusna zveza 12 Maribora do spodnie nmiD« pohorske vzpenjače J posiaJt Smučarska oprema in sanke na razpolago. Smučarska šola Spomladi, poleti in jesem prelepi izleti do bližnjih pohorskih postojank In v okolico Maribora Parkirni prostor za avtobuse in osebne avtomobile V Mariboru vas vabimo v priznano restvaracijo »MAJOLIKA« na Glavnem trgu AVTO-MOTO SERVIS Ravne na Koroškem — opravljamo tekoča in generalna popravila vseh vrst motornih vozil — čiščenje in mazanje vozil — antikorozijska zaščita (zaščite karoserije) — elektroinstalaeije — mehanska dela na obnovi motorjev — vsa avto-kle parska dela — vsa avto-ličarska dela — vsa ostala v stroko spadajoča dela — sodobna velika avtomehanika delavnica je opremljena z najmodernejšo opremo. TOVARNA USNJA KAMNIK sr. . 1 UTOK si je s kvalitetnimi izdelki pridobila sloves domala po vsem svetu. =. -=- Naše proizvodne posebnosti so: GALANTERIJSKO USNJE IN VELURJI V VSEH MODNIH BARVAH VILKA 6 - LETO XV - 13 FEBRUAR 1967 kaj veš | kaj znaš? KRIZ ANK A r 3 H 5 6 7 M r 9 10 11 r n r ■ ft 15 O r m 17 ip 18 r ■ s 20 O 21 r O 23 |o % r S 2b ■o 27 s 28 ■ O 20 r 31 ■ O 32 r - O 3*i oH r ■oj 36 m O 37 r ■» ■ r a o r H H3 0 m v ■ O *i8 ttJ wmm __ —— — n 50J J ....... ■■H Vodoravno: 1. stavni in uli/val-nj stoli za celo vrsto črtk, 8. vtsč, direndaj, 13. oglednik, poslanec, 14. mesto v južnem Da-tomeju, stairodiavna prestolnica kraljestva dlomoradcev, 16. dalmatinsko vino, 17. rastlina ovijata z olesenelim steblom, 18. tatica za dolžinsko meno, 19. Ibsenova drama, 20. diivji kozel, gams, 21. kapica, gomila, 22. ime sodobnega ameriškega satiričnega pisca Buehvvalda, 23. otok v Jadranu južno od Lošinja, 24. naijvišje gorstvo v Evropi, 25. oster poloitoik, 26. uničenje, popoln konec, 27. samostalniki predstojnik, 28. drugo ime s Formozo, 29. slovenski realistični pisatelj (Pran, »Trojka«), 30, tragična oseba iz grške mitologije, sin Agamemnona in Kli-«mnesitre, 32. nizozemski teritorij med francosko in britansko Ovajamo v Južni Ameriki, 33. Sodelavce za zabavno prilogo »Kaj veš — kaj znaš« sprejema uredništvo ob ponedeljkih od 18. do 20. ure v Tomšičevi ulici št. S., II. nadstropje, soba 40. francoski slikar in grafik, edem od utemeljiteljev skupine fau-vistov (Anidire, 1880—1954), 34. privrženec nekdanje nasilne’oblike diktature v Italiji, Nemčiji in Španiji, 35. predujem, niaipla-čilo, 36. pihalo v orkestru, 37. kemični znak za mangan, 38’. novica, sporočilo, 39. deaaimik, bogat človek, 40. zmikavt, kradljivec, 41. rimska boginja jeze, 42. ime umetnega satelita, s katerim je Jurij Gagarin kat prvi človek poletel v vesolje, 43. glavno mesto Švice, 44. kratica otoške države vzhodno od Avstralije, 45. težfcnatletsfca kategorija, 46. glarva, skozi katero gre os pri kolesu, 47. madžarski pisec in prevajalec arabskih, perzijskih in rimskih avtorjev (Gabor, 1795—1877), 48. jugozahodni švicarski kanton z glavnim mestom Sion, 49. prebivalec našega naijrvečjega polotoka, 50. vojaški pomočnik, pribočnik. Navpično: 1. znameniti italijanski renesančni slikair, ¡kipar, graditelj in učenjak (»Mona Lisa«), 2. uvoz, 3. glavno mesto francoskega departmaja Deiur-Sevres, 4. brusni kamen, 5. počelo taoizma, 6. ploskovna mera, 7. zaslon, španska stena, 8. surovina za izdelovanje cigaret, 9. uboj, 10. lučaj, 11. naiša in tutja orisa, 12. živahnost, živost, 15. meteorski utrinek, 17. znameniti starogrški kipar iz IV. stol. pr. n. št., 18. streha v obliki polkrogle, 20. stara beseda za Slovana, 21. odjemalec, stranka, 23. vnetje očesne šarenice, 24. spreten človek, uimehnjakar, 26. mimoidoči, pešec, 27. francoski bankir In politik, pod Louisom Fhilippom dve leti ministrski predsednik (Casimir-Pienre, 1777—1832), 28. ravna streha, 29. cev za zračenje, dimna cev, 31. pismena obveza o vrnitvi, 32. rakasto obolenje, 34. italijanski arhitekt visoke renesanse, ki je med drugim zgradil papeško palačo na Kvirioalu (Domenico, 1543—1607), 36. vase zaprt družbeni razred, 37. ime narodnega junaka Krpana, 39. vulkansko otočje v zahodnem Pacifiku, 40. jugoslovanski izumitelj na področju elektrotehnike (Nikola), 42. naistava, mam-Ijivoslt, 43. dive morski ožinii med Severnim in Baltiškim morjem na območju danskih otokov, 45. nočno zabavišče, 46. klimatsko zdravilišče in industrijsko središče v južni Franciji, glavno mesto departmaja Biasses-Pyrčnees, 47. angleška kratica za »foot« (čevelj), 48. tuja ih naša črka. • (4) (Alek) Kombinacija z zlogi a — ček — dat — der — kom — než — nosit — o — po — si — sky — slad. S pomočjo gornjih zlogov sestavite šest tirozložnih besed. Srednji zlog je pri vseh besedah enak in ni podan. 1. ameriški konstruktor avio-nov in helikopterjev ¡ruskega porekla (Igor Ivanovič), 2. pogodi-ba med cerkvijo in državo, 3. nespreten človek, neradmež, 4. ubogljivost, poslušnost, 5. delavec, ki se mu plača zaslužek po storjenem delu, 6. culkrčefc, bomltaom-ček. Po vrsti brane začetnice besed dajo enega največjih grških kiparjev klasičnega helenskega stila. • (2) (PAG) POSETNICA Tinka ima za žensko nekoliko nenavaden poklic. Kaj je? • (3) (PAG) MAGIČNA LIKA — DVOJČKA Opisi besed pod posameznimi številkami so med seboj pomešani in morate sami ugotoviti, za kateri lik veljajo. 1. drugo največ je mesto v Kanadi oib Ontarijskem jezeru — sodobni francoski pisatelj, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1952 (Frangiois, r. 1885), 2. roman Antona Ingoliča, ki obravnava vprašanja agrarne reforme — vedno zelena rastlina plezalka, polpairazit, 3. ladja za prevoz avtomobilov ali vlaka — francoski državnik in svetovalec Louisa XIV., eden največjih predstavnikov merkantilizma (Jean Baptiste, 1619—1683), 4. znana italijanska tovarna avtomobilskih gum — naslovni junak znamenite pesnitve ruskega pesnika Puškina, 5. umetniško ime prve slovenske filmske igralke Ide Kravanje — samica domače živali. • (3) m ugankarski slovarček ABOMEY — mesto v južnem Dahomeju, starodavna prestolnica kraljestva domorodcev ARGELANDER — nemški astronom, ki je razvil posebno metodo opazovanja svetlobe spreminjajočih se zvezd (Friedrich Wilhelm August, 1799—1876) DURANTE — starejši ameriški filmslki komik (Jimmy) GIOVI — prelaz v Ligursfcih Apeninih., ki veže Genovo % Lombardijo IFE — kulturno središče star re črnske države Yoruibe v južni Nigeriji pomembno arheološko najdišče. JUNOT — Napoleonov general, ki je bil teta 1813 gu-iver Ilirskih provinc (A/ndo-che) KAFILERIJA — obrat za predelovanje klavnih odpadkov in poginulih živali, kori jačija KALUMET — dolga mirovna pipa severnoameriških Indijancev KANTARA — oaza v Alžiru na prelazu iz Atlasa v Saharo KLODVIG — francoski vladar iz dinastije Merovingov, ki je združil frankovska plemena in ustanovil frankovsko državo s sedežem v Parizu LANSTON — ameriški izumitelj tiskarskega stroja mo-niotaijpa (Tolbert, 1844— 1913) ORIZABA — mehiško vulkansko pogorje z naijvišjim vrhom Citlaltepetl (5700 m) PERIER — francoski bankir in politik, pod Louisom Philnppom ’dive leti ministrski predsednik (Casimir-Pierre, 1777—1832) RAE — angleški polarni raziskovalec, ki je raziskoval področje na severu Amerike (John, 1813—1893) SALEM — četrtmilijionsko mesto v pokrajini Maidinas na jugu Indije, važno cestno in železniško križišče SCELBA — italijanski politik, v letih 1954-55 predsednik vlade (Mario) SIKORSKY — ameriški konstruktor av ionov in helikopterjev ruskega rodu (Igor Ivanovič, r. 1889) TANTA — veliko mesto v ZAR v. deliti Nila, severno od Kaira (175.000 prebivalcev) TUMULT — vrišč, direndaj KRIŽANKA r“ r r■ i, 5 r L u J r 8 9 10 11 12 13 vT i5i 16 ■ □ 17 18 L. w~ 4 20 3 21 L 22 n 23 24 c 25 r □ 26 i 27 C J 28 □ 29 El 31 i' r 32 r 33~ 34 3T r 36 L 37 38“ 39 h 40 41 42~ _____ mmmm MM mmmm H 43“ MM MM mmmm mmm MM Vodoravno: 1. sodobni ameriški pisatelj, katerega delo »Ameriški sem«, smo pred kratkim dobili v slovenskem prevodu (Norman), 7. želeau podobna kovina, ki se uporablja v jeklarski industriji, 13. strup za podgane, 15. mesto v SZ o.b železniški progi Rostov—Baku, 16. evropsko gorstvo, 17. prelaz v Ligur-skih Apeninih, ki veže Genovo z Lombardijo, 19. možev ali ženin oče, 20 brkati orel, 21. ameriški izumitelj telegrafa (Samuel), 22. slap Savinje pod Okrešljem, 23. železna ruda, 25. sarajevska tovarna koles, 26. Napoleonov general, ki je bil leta 1813 guverner francoskih Ilirskih provinc (Andoche), 27. skupina črnskih plemen v južni in jugovzhodni Afriki, 28. španski šahovski mojster, 29. oaza v Alžiru na prelazu iz Atlasa v Saharo, 31. orientalsko gostišče, 32. že umrla hrvaški simfonični skladatelj (Blagotje, »Dramatična uvertura«), 33. glina, 35. židov- ADRIA CRfeME Ščiti vaš obraz pred , vsemi dražljaii, hrani in neguje kožo D A HII A - Beograd sko moško ime, 36. mesto v vzhodni Srbiji, 37. slovenski violinski virtuoz in koncertant svetovnega slovesa (Igor), 38. provansalski pesnik, voditelj gibanja, ki je obnovilo provansalski jezik (Predene), 40. tančica, 42. v grški mitologiji libijski junak, ki je bil na zemlji nepremagljiv, ker je bil sin boginje Gee, 43. pripadnik starodavnega germanskega naroda v Skandinaviji. Navpično: 1. čm reka v zahodni 1^1 > skozi Francijo, Belgijo ’ ¿n zernsko, 2. mesto v jpJ£ ciji blizu ustja Rhone 3^ kvarjenost, ničvrediniost ’ 4 Po' riški general, povelmi „attl'' Juga v secesijski vojn; bert Edward), 5. glavni 6. strog izpit na univerzi 7?k' ljenjska tekočina, 8. zna2* kih italijanskih kamion^ avtobusov, 9. bivši » tator, ki je pobegnil pred J* lucijo, 10. nagnjenje «mam, pustolovstvo linin' lisasto kravo, 12. vinorodna J! ima, 14. radioiktavni minerali ga je največ v Katangi 15 ’ kl zdrav starih Rimljanov, ’is k™ ca. 21. sladkovodinia riba m dolg prečni drog T kozolci 24 starejši ameriški filmski too’J Jimmy), 25. ameriški izumit tiskarskega stroja monotart» (Tolbert, 1844-1913), 27. u3 ški slog po razkroju renesans« 28. opera Vatroslava Lisinski’ 28. podredni veznik 30 ruskn žensko ime, 31. čez 2000 km cS levi pritok Volge, 32. bilka, 34 sultanat v južni Arabiji, 36 ozek kos usnja, 37. škotski’ strok» njiak za prehrano, Nobelov n* grajenec za mir leta 1949 (Joj^ Boyd), 39. kemični znalk za ru. tenij, 41. italijanski veletok. • (3) (Maki) Zemljepisna izpolnjevanka Od začetka lika do prve debelejše navpičnice: 1. visoka gora v bližini Grimtavea (2532 m), 2. pokrajina na zahodu Nove Gvineje, 3. večji kraj med Zidanim mostom in Celjem, znano zdravilišče, 4. otok zahodno od Lošinja, 5. veliko jezero v Tanganjiki. Od druge debelejše navpičnice do konca lika: 1. reka v srednji Aziji, ki se izgublja v močvirnem jezeru Lob-nor, 2. glavno mesto Francije, 3. gora v Julijskih Alpah, visoka 2601 meter, 4. četrmilijonsko mesto v pokrajini Madras na jugu Indije, važno cestno in železniško križišče, 5. država pod Himalajo z glavnim mestom Katmandu. Med obema črtkastima navpičnicaam: 1. veliko mesto v ZAR v delti Nila, severno oid Kaira, 2 črnomorsko letovišče ofo vznožju Kavkaza, 3. reka na Gorenjskem, ki teče skozi Kranj, 4. letoviško mesto na otoku Hvaru, 5. reta v Franciji, ki se pri Lyomiu izliva v Rhone. Ob pravilni rešitvi dajo črke na označenih poljih dve slovenski mesti, črke na sredi med obema debelejšima navpičnicami pa še kraj ob cesti Kranj—Jesenice. /14K) • (3) ‘ nagradna koordinatna KRIŽANKA v v Frl ,H( r,' v MlIm! 1 7 7 L--- — 7 7 7 7 7 7 i? lij ,is. — Pri tej križanki dajemo opise ri voaoravne besede po pravilnem vrstnem redu in z označitvijo polja tudi povemo, kje se beseda začne. Opisi za navpične besede pa so podani v pomešanem vrstnem redu. Reševalec mora sam razporediti črna polja, ki jih je v vsej križanki 26. Vodoravno: 1A razporeditev tipk na klavirju ali pisalnem stroju, 1K domačija, hiša, 2A velika vojaška ladja, s katere vzletajo letala, 3A prijeten vonj, dišava, 3G znan francoski književnik ’ romunskega porekla (Pa-nait), 4A diverzantski oddelek v sovražnikovem zaledju, 4K reka v Angliji, 5A mesec v židovskem koledarju, 5F trojanski plemič, ki je pobegnil iiz Troje in v Laciju ustanovil mesto, 5L kemični znak za telur, 6A ime popularne italijanske popevkarice Parvone, 6F angleški pesnik Iz 17. stoletja (»Izgubljeni raj«), 7B medmet prigarajantk, 7E javno pismo, sporočilo, 8A plesna prireditev, 8E priprava za ¡podvodni ribolov, harpuna, ositve, 8J stara angleška površinska mera, 9A spremljevalec rimskega boga ljubezni, 9H neakretinež, neroidnež, 10A glavno mesto Letonsfce SSR ob Baltiškem morju, 10F gršlka pokrajina ob Jonskem mortju, 10K indijski les za gradnjo ladij, J.1B japonska ženska obleka s širokimi msšfivanimi rakavi, W polepšana podoba zadovoljnega življenja, 12A kratko vejate bodalo, 121 staro težko orož- je, top, 13C indijski drobiž, 131 površinska mera. Navpično: priprava za precejanje — ameriški pesnik in pisatelj grozljivih zgodb (Edgar Allan) — nauk o ustnih boleznih — žbor osmih pevcev — kazalni zaimek — polagalec tlaka — moderna morska raziskovalna priprava — italijanski necurealistični filmski režiser (Roberto) — ime dveh prelazov na Velebitu — alkaloid v tobaku — ime starejšega španskega filmskega igralca Navarra — naše pristanišče v gradnji na jugu Jadrana — ameriška zvezna država na severovzhodu ZDA — privrženec težnje za združitev — nauk o pojavih v gibajočih se plinih — znoj — darilo — oče — rusko žensko ime (atletinja Press) — eden največjih starogrških govornikov — pokrajina in gorovje v Burmi — hotel v neposredni bližini Kranjske gore — -kemični znak za iridij — osebni zaimek — nemški meščanski filozof (Georg) — spodnji del roke. • <4> (JAK) • Koordinatna križanka je navadna uganka 6. številke. Rešitev pošljite na izrezku iz revije ali pa prepisano, vsekakor pa priložite kupon s sedme strani ugankarske priloge spodaj. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 350 novih dinarjev. 1. nagrada: 100 Ndin 2. nagrada: 50 Ndin 3. —12. nagrada: po 20 Ndin Rešitve pošljite do torka, 28. februarja, na naslov: Uredništvo »Tovariš«, Ljubljana, Tomšičeva 3, poštni predal 468—IX. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Rešitvi ne prilagajte nobenih drugih dopisov ali obvestil. Reševalci iz Ljubljane lahko vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih križank »Dela« in »To-variša« v veži poslopja v Tomši. čevi ulici 3. I Z P O L N J E* *V ANKA _J 1 'r t - .• J k >' . • > 5 § •> ..... 7 8 9 > y ■ 10 ■* .. Up 11 v 'I tž M Mm M - ' r Besede se vpisujejo proti desni, in sicer od polja s številko v naslednje polje s številko. Tako je končna črka besede hkrati tudi začetna črka naslednje besede. Črke na senčenih poljih, brane po vodoravnih vrstah, dajo misel angleškega književnika Oskarja VVilda. 1. dolga mirovna piipa severnoameriških Indijancev, 2. ne-omaoniost, odpornost, 3. zakladnica, blagajna, 4. domača pernata žival, 5. frankovski vladar iz dinastije Merovingov, ¡ki je adružil frankovska plemena in ustanovil frankovsko državo v sedežem v Parizu, 6. velika bela morska ptica, 7. stilet, 8. delovna vnema, 9. država v Aziji na južni strani Himalaje, 10. človek, ki namerno govori neresnico, 11. majhen kavelj, 12. pobijanje, morija. • (3) (Maki) IZPOLNJEVANKA 1 2 3 /, 5 6 Vse besede so sestavljene iz dveh polovic, ki se razlikujeta samo po eni črki, kot na primer PON-TON ali TAN-TAL. Ob pravilni rešitvi dobite na označenih poljih predsednika ZDA ob koncu druge svetovne vojne. 1. enakost, istovetnost, 2. povračilo, odškodnina zaradi nižje cena, 3. vulkansko otočje v PacL fiku, ki mu pripada Okinava, 4. pripadnik ameriške verske ločine, 5. delavka v tekstilni tovarni, 6. znan ameriški smučar, ki sa je lansko zimo smrtno ponesre- čil (Bud). • (3) (JAK) MISEL NA ČRTICAH 1. ---------NO 2. V---------------- 3. E-----CA — 4. S-------NIK 5. MUL----------A 6. P-------------S — 7. PL------I— O 8. K----C------ 9. G---------O 10. R--------V E O 1. trg v Gornji Savinjski dolini z razvito lesno industrijo, 2. okraševanje tkanin z vezeninami, 3. znak za enakost v matematiki, 4. stojalo za sveče, 5. rojstni kraj Josipa Jurčiča na Dolenjskem,, 6. časovni naskok pri tekmovanju, 7. denarna nagrada, 8. potovalni pripomoček, 9. skupno ime za prežvekovalce iz vršit parkljarjev, 10. vrata divjega petelina, ki živi visoko v gorah. Dodane črke na črticah dajo, brane po vrstah vodoravno, misel ruskega pesnika Jevtušenka. • (2) (PAG) POSETNICA DR. LEO MAGOT Kak”en zdravnik je postal Elo po specializaciji? • (2) (PAG) ^ v SV /S \ A (TN LJ ^ J s. J Križanka „Antični zgodovinarji“ r 2 3 4 j 3 7 M 1 9 10 11 T* 13 14 ir~I FI 1/ 18 19 ¡01 C 21 'll □n 23 24 25 □ 26 d ‘a ■ 28 29 ■ 31 ~ 32 a □ 34 ■ 35 □ 36 ' zn 37 38 39 □□ 40 41 E! m □ 13 44 EE! 45 46 47 r 49 50 51 52 53 54 Ir □ 56 d 57 □ 58 59 60 61 E 62 63 1 wr~ 65 66 67 68 69 70 □r 71 ■ □ 72 73“ nr~ Ll 75 76 77 E 78 79 30 Nf 81 C 82 E 83 84 85 ST" m ■ 87 88 L 89 90 31 92 93 m 94 E 95 H96 97 m □ 98 99 e 100 101 f 1 w 103 m ■ H 105“ fe; A fjp—■ 106 H 107 108 109 ■ 2 P zn 110 m r 112 113 114 115 116 H 117 na“ n 119 ižT ! 121 VODORAVNO: 1. grški zgodovinar in moralist, znan predvsem po življenjepisih znamenitih grških in rimskih osebnosti (46—120), 8. starodavni državnik in zgodovinopisec (»Origines«), zagovornik starih običajev, zagrizen nasprotnik Kartagine (M. Porcij), 12. gmota, masiv, 17. prebivalec stare grške pokrajine na Peloponezu (špairtanec), 19. levi pritok Bosne, 20. jezikovna posebnost pod vplivom italijanskega jezika, 21. starorimski zgodovinar iz I. stol. pred našim štetjem, avtor številnih življenjepisov raznih vojskovodij, katerega zgodovinski podatki pa niso zanesljivi (Kornelij), 22. žensko ime, 23. znamenita Vodnikova pesem, 26. del jedilnega pribora, 27. velika reika v Burmi z mogočno dielito, 30. genealogija, 33. ljudska pritrdil-mica, 34. junakinja romana Mire Miheličeve »April«, 35. register stalnega prebivalstva, 36. števniik, 37. rimski zgodovinar, pisec zgodovine Rima od ustanovitve do Avgu. atove dobe (Tit), 39. kemični znak za kai-«*y. 40. najmanjši delec snovi, 42. ime ame- riške filmske igralke Blyth, 43. začetnici slovenskega grafika in kiparja, po Smrekarju najboljšega karikaturista, 45. ruska zvezna republika jugovzhodno od Omega morja, 48. pripisovanje neresničnih namenov, 54. pripadnik velikega slovanskega narodia, 55. javno ponižanje, 56. avtomobilska oznaka Ggulina, 57. šapa, 58. izbranost v oblačenju, 62. prvi slovenski literarni zgodovinar in kritik, Prešernov najboljši prijatelj, 64. namišljenost, nestvarnost, 67. kemični znak za silicij, 68, grško podzemlje, 71. latinski veznik, 72. prvi generalni sekretar OZN (Trygve), 73. začetnici priljubljenega basista ljubljanske Opere, 74. reka na Hrvatskem in v Bosni, 75. najpomembnejša drama nemškega književnika Gerharta Hauptmanna, 78. »oče grške zgodovine«, doma iz Halikarnasa, ki slovi po opisu grško-peloponeških vojn do leta 479 pr. n. š., 80. muslimanski sodnik, 82. angleško svetlo pivo, 83. enota za merjenje električne napetosti, 85. ime slovenskega fizika Čermelja, 86. mlada jugoslo- vanska filmska igralka (Inge »vlak v voznega reda«), 87. mongolski vladar 7® pripadnik najnižjega razreda v starih a ' nah, 90. muslimansko moško ime (V) IZPOLNJEVANKA Od debele navpičnice brano nazaj: 1. zdravniški pregled za potrditev k vojakom, 2. izrazna prvina v umetnosti, osnovna zamisel, 3. težko delo, trud, težava, 4. gostinski ali trgovski prostor, 5. močan veter, neurje. Skozi ves Uk, 'brano nazaj: 1. vrsta žlahtnih jabolk, 2. redko narodno moško ime, 3. nasilno grabljenje tujega imetja, 4. geološki naziv za granitno tvorbo kopaste oblike, 5. urejevalec in čuvaj zbirke dokumentov ali listin. Na označenih poljih dobite otok v Sredozemskem morju, znan po labirintu kralja Minosa. • (3) (KAM) SATOVNICA Besede začinite vpisovati v polje, ki .je označeno s puščico, naprej pa tečejo v smeri kazalca na uri. 1. vas pod Krimom s kamnolomom in lepim jezerom, 2. sfcairo glasbilo v obliki harfe, 3. slavni angleški matematik, fizik in astronom, avtor bioomsfcega izreka (Isaac), 4. osnovnošolec, 5. namen, namera, 6. vetrni jopič, 7. italijanski politik, v letih 1954/55 predsednik vlade (Mario), 8. element iz skupine redkih zemelj s simbolom La, 9 delavec v tekstilni industriji. • (3) (MK) KRIŽANKA 1 2 3 3 5 L b 7 8 9 iU K 11 12 13 63 13 1b 16 K 17 m 18 19 h 20 r1 21 S3 22 23 63 23 25 26 27 63 28 29 30 ►3 31 32 33 33 35 Vodoravno: 1. pisk, 6. neobdelan svet, traita, 8. država na Apeninskem polotoku, 10. avtomobilski znak Kranja, 11. mesec židovskega koledarja, 12. zvet iz rodu mačk, 14. srbsko moško ime, 15. krušni oče, 17. kratica za »centralni komite«, 18. ameriški romanopisec, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1930 (Sinclair, »Elmer Gantry«), 20. tekmovanje v kavbojskih veščinah, 21. grški otok v Egejskem morju pred obalo 1 Trakije, 23. naša in tuja črka, 24. vrednost blaga, 26. žensko ime, 28. jarek, rudniška jama, 29. popularni italijanski popevkar (Bobby), 31. osebni zaimek, 32. sodobni švicarski književnik (»El Ha-kim«, »Via mala«), 34. poklon, dar, 35. kope ostrih ledenih blokov na ledeniku. Navpično: 1. slovenska narodna jed, idrijska specialiteta, 2. pihljaj, sapica, 3. gora na Kreti, 4. telesna cev za pretok krvi, 5. jajčece uši, 7. največje mesto na Korziki, rojstni kraj Napoleona Bonaparteja, 9. mejna reka med ZSSR in Perzijo, 13. veliko žitno skladišče, 16. obalno vinogradno področje v francoskem departmaju Gironde, 19. reka v severni Nemčiji, ki teče skozi Bremen in se izliva v Helgolandski zaliv, 20. francosko moško ime (novinar Car-tier), 21. spremljevalec groma in bliska, hrušč, 22. lahek moški površnik brez rokavov, imenovan po angleškem generalu, 25. kratka povest, 27. drugače, po domače, 30. zadnje predivo, pazderje, 33. železniška proga. • (3) (Alek) UBOGI ROBOT Rise dan barr\ FLASH GORDON V VESOLJU KV KZ 7 - ST Skih režisenjev (Alf, »Oosipodiič-na Julija«> »Sodnik«), 8, obrat za predelovanje klavnih odpadkov in poginulih živali, konijačina, 9. oddelek za porode v bolnišnici, 10. kratj v Egiptu jugozahodno od Aleksandrije, znan po odločilni zmagi zaveznikov leta 1942, 11. mestni gostinski lokal, 12. starogrški didaktični pesnik, 14. satoma, žito na korenu, 19. mrhovina, truplo, 22. kemična znak za germanij, 24. gorovje v Bolgariji, del Bodopov, 28. vzdevek, ime, 30. veliko industrijsko mesto ob reki Sms v Zvezni republiki Nemčiji, 34. važno živilo, 36. začetnici največjegia franco. skega naturalističnega pisatelja (»Gemiinal«), 37. industrijsko mesto na Gorenjskem, 40. francoski kardinal in državnik iz 17. stoletja, Richelieujev naslednik, eden najspretnejših diplomatov v francoski zgodovini (Jules), 41. prihod po zraku, 42. plesno zabavišče, 43. vsestranski ameriški izumitelj (Thomas Alva), 44. pristanišče na Fonmozi, 49. obcestna struga, 50. mesto na Poljskem, kakih 100 km južno od Varšave, 52. odprtine v stenah., 54. ime nemške socialistične političarke Luxemburg, 60. romanski spolnik, 61. oziralni zaimek. • (4) (Maki) Rešitve ugank iž 5. številke STRAN 1. Križanka. V o d.: 1. stranka, 8. Sremac, 14. trabant, 15. tetiva, 16. ropar, 17. Leon, 19. Km, 20. UPI (United Press International), 21. Tratnik, 24. en, 25. giro, 27. Anne, 28. rele, 30. AK, 31. cesta, 33. rediš, 34. Raner, 36. Arkadi), 38. liana, 40. Ha-gar, 41. tnala. 42. murni, 45. Granada, 47. Siena. 49. Iliri, 50. Ignac, 52. Tl, 53. Mati, 54. Avon, 55. Aref, 57. as, 58. jatagan, 61. Iri, 62. mit, 64. šari, 65. ikone, 67. Aleuti, 69. kocinar, 71. Torkar, 72. Anamtti. Izpolnjevan-ka: 1. desant — De Santis, 2. Martin — Martine«, 3. Leskov — lastovka, 4. presta — prestava, 5. recept — receptor, 6. Romani — Romanija, 7 kaplan — kaplanka. Sekvoja. nomad — robec — domobranec, 8. vojna — Griša — Višnja gora, 7. osram — iztek — ostrakizem. Svilaja, Velebit, Biokovo. Vodoravno: 1. veliko sovjetsko pristanišče v Barentsovem morju 9- pritok Savinje, 13. občutljivost organizma na nekatere snovi, 14. delavec v solini, 15. švedska pisateljica, Nobelova nagrajenka leta 1909 (Selma, »Gosta Berling«), 16. najbolj razširjena rastlina, 17 stairo-egiptovski pisatelj, 18. kromova spojina, 20. kemični znak za svinec, 21. nemški astronom, ki je razvil posebno metodo opazovanja svetlobe spreminjajočih se zvezd (Friedrich Wilhelm August, 1799—1875), 23. orel v germanski mitologiji, 25. zmeda, 26. beograjski tednilk, 27. velik gorski vrh, 29. grajske razvaline, 31. star avstrijski srebrnik. 32. madžarsko moško ime, 33. ime humanista Rotterdamskega, 36. Cankarjev hlapec, ki se je boril za svoje pravice, 38. kulturno središče stare črnske države Yorube v južni Nigeriji, pomembno arheološko najdišče, 39. izumetničenost, 41. francoski pisatelj in dramatik, ki je moj. strsbo opisoval velemestno življenje (Marcel, 1862—1941), 45. tisoč sto z rimskimi številkami, 46. avtomobilska oznaka Sarajeva, 47. šolska 0'ceinia, 48. kubanski zunanji minister (Raul), 49. mehiški državnik, nasprotnik cesarja Maksimilijana, nacionalni heroj (Benito Pablo, 1806—1872), 51. posebnost krajevnega govora, 53. država v Prednji Aziji, 55. ime ruske plesalke Pavlove, 56. del ribjega telesa, 57. departma v severni Franciji, 58. hiter tek, 59. angleško univerzitetno mesto zahodno od Londona, 60. železniška postaja na progi Ljubljana—Zidani most, 61. kosmate odeje, 62. jezero v Etiopiji, 63. starogrški materialistični filozof prirode, Anaiksimandrov učenec. STRAN 2. Križanka. V o d.: 1. pred pašnik, 10. relief, 11. oko, 12, odtok. 13. drog, 14. ukor, 15. tema, 16. sen, 17. safian, 18. TV. 19. donos, 20. Lc-dge, 21. MH, 23. srebro, 25. Kal, 26. tetra, 27. Sinj, 28. Agnl, 29. Curie, 30. RAI, 31 Garson, 32. Inkama tka. N a v p.: 6. AF (Air France). Magični lik: 1. Notre-Dame, 2. Berthelot, 3 orehovina, 4 zadevanje, 5. stalinist. Iznolnjevanka; 1. las — Ella — Las-satle, 2. sin — rial — Sinclar, 3. Per — disk — peroksid, 4. kos — omar — Kostroma, 5. tar — Sora — Tartaros. Scott. Palindromni rebus: solistka (akt, silos — nazaj). STRAN 4. Lažja križanka. V o d.: 1. cviček, 7. sezam, 12. tvarina, 13. toprna, 14. retar, 15. stav, 17. dar, 18. Btek, 19. Celjan, 21. no, 22. kal, 23. Petan, 24. Aman, 26. ač, 27. korak, 28. vpisi, 29. aorta, 31. avion, 33. Kokra, 35. oltar, 37. Volga, 39. Tilka, 41. Ju, 43. oral, 44. krzno, 45. lak, 46. Ra, 47. Adrija, 49. reva, 50. Ant, 52. vaja, 53. Kanin, 54. Njegoš, 56. vročina, 58. oekar, 59. antena. Enačba: med—enica, mno—žica, Gi—Otto, mi —gracija, Hu—deček, di—stanca, Mist —ral, Var—dar, mi—Gracija, Jena, j— etika, Hu—deček, j—etika, ši—Ling, ost, Er—Otoman, Jez, Ik—arija. Med mnogimi hudimi stvarmi je najhujsi oster jezik. Anagram: snežke. Križanka 2 + 1. V o d.: 1. Lagrange, 5. kotel, 8. sol, 9. ilo, 10. Kaye, 11. Sotla, 13. demon, -kt, 15. kletar, 17. por, 18. Hermes, 20 kanton, 22. dož, 23. bolero, -on, 25 basen, 26. Dakar, 29. Igor, 31. oko, 33. rog, 34. stava. 35. bataljon. Navpično: 1. novejši italijanski pisatelj, čigair roman »Koža« imamo tudi v slovenskem prevodu (Ouirzio, 1898—1957), 2. glavno mesto Mongolije, 3. zelena drevesna žabica, 4. tanka kožica, opna, 5. razdelitev veleposestniške zemlje obdelovalcem, 6. naijvečja afriška reka, 7. eden najpomembnejših švedskih film- STRAN 3. Križanka. Vod.: 1. stan dard, 9. odlom, 14. Magellan, 16, Kropa, 16. Alabama, 17. prepir, 18. ri, 19. oko, 20. uran, 21. <3A, 22. alt, 24. Andr«, 26. TNT, 27. gnoj, 29. Duns, 30 Tejo, 31. dinar, 33. Maltežan 35. Ka-nosa, 37 Arsak, 38. sum, 39. von, 40. maser. 42. taliga, 45. komentar, 47 alarm, 49. Onon, 50. nauk, 52. Olga, 53. Rok, 54. Dorpat, 56 .len, 57. NG, 58. Oise, 59. mir, 61. N(ikola) T(esla), 62. Ararat, 64. demanti, 66. Tacen, 67 kenozoik, 68. Imola, 69. Džakarta Navp,: DN (Društvo narodov), 67, K(arel) D(esto-vnik). Kombinirana iz-poln.jevanka: 1. obist — raven — bre-stovina, 2. zavoj — Klein — Izvoljenka, 3. nakit — pilot — politikant, 3. megla — dekan — Kalemegdan, 5. STRAN 5. Križanka »Slovenski pre-šernoslovci«. Vod.: 1, Slodnjak, 9. Kaligula, 10. Astrahan, 11. N(ikola) T(esla), 12. Mara, 13. Dobri, 16. OF, 17. Ivry, 18. oda 19. Nika, 20. fis, 21. sila, 25. pacanje, 27. trem, 28. Ivan, 29. prsk, 32. rovt, 33. vi, 34. ol, 36. Teo, 37. iks, 33. bojevitost, 41. tetra, 43. alizarin, 44. aziat, 45. Cili-pi, 46. rikša, 47. ki, 49. kajak, 50. K(rakar) L(ojze), 51. velar, -n, 53. Popa j, 56. ave, 57. ajd, 59. Uri, 60. odtegnitev, 64. Nen, 65. narcisa, 66. 66. tata, 68. ne, 69. šunka, 72. Adams, 74. Ba, 75. RK (Rdeči križ), 76. rariteta, 79. Plave, 82. napon, 83. Zupan, 84. Stein, 87. Rd. (road), 88. pe, 89. Kos, 90 .Prijatelj, 95. Oranje, 98. telega, 99. Kidrič, 100. Žigon. Navp.: 26. J(ulija) P(rimic). Vstavljalnica H---------E, R-----C, PO------AR, V-------L K A, LO----NIK, SE--------CA, GO------D, PO — ---NEC, ZA------A, P-----NJE, MA-------S. STRAN 7. Italijanska križanka (dedca pomeni črno polje). Vod.: 1. monarhofašizem, 2 Iberec — Istratd, 3. krona — — siromak, 4. rarog — Acri — oža, 5. Oto — Alah — tura —, 6. Fomin — lepota — —,7. oval strofa —------,8. Toniolo — 1 — sak, 9. odtok — — Sinatra, 10. Gjinoka- ster — hr, 11. rak------IV — iperit, 12. a------HS — Egk — Sima, 13. fenol — Laas — beg. 14. Igor Ozim — anudi, 15. Jordaens — mecen, 16. andaote — — Odesa. Palindromni rebus: Ahilova peta (eta — narobe, Pavliha, vrinjen O, nazaj). Črkovne skupine BAV, DAR, DOB, EČE, EJE, ERZA, JTR, K VEN, RJA, SLA in UPANJ uvrstiti na črtice med že vpisane črke tako da dobiš besede znanega pomena. Po vrsti brane črke na črticah dajo misel angleškega filozofa Francisa Bacona. (PAG) (2) KUPON 6 KOORDINATNA KRIŽANKA M S A P O N IA vas želi razveseliti s prijetno novostjo: mn°9° 'et Td "aib0lj iSkanimi deter9ent' « fino perilo, bo imela nove lastnosti princi potrošnikom nove prednosti in imela novo »obleko« ovitek. ’ P nes a 1)0 Za embalažo nove NILE je potreben tudi nov obraz. NATEČAJ ZA NOVO »NILO« in vas vabi k sodelovanju! Zaradi tega razpisuje S APONIA TUDI VI BI LAHKO POSTALI NOVA „NILA” SODELUJTE V NATEČAJU! Pošljite svojo sliko, ne starejšo od 3 mesecev (v polprofilu, velikost 9 X 12) in 5 prednjih strani ovitka NILE do 15. III. 1967 na naslov: SAPONIA, OSIJEK, Matije Gupca (za NOVO »NILO«). Deset slik, katere bo posebna komisija izbrala za ožjo izbiro, bomo objavili v tednikih: VJESNIK U SRIJEDU, ARENA, TOVARIŠ in SVIJET - Sarajevo, SVET - Beograd, llustrovana POLITIKA POLITIKA EKSPRES. Ifrtf I94M00S C £o2 »23 JUGOSLAVIJA NOVO NA TUJEM Češkoslovaška je na pe- Botswana (bivša Bečua-?BIpčbarvnih znamkah nija) je izdala novo fran-t® v Kčs reproducirala kovno serijo. Na 14. znam- P° mine- Vaclava Hollar- ,-"1- ■> ° * c ” ume^ad« (iz cikla ^je letni časi«), Jana fpikega »P°rtaet P-Se«, Karla Purky-„eja »Sova«, Vaclava Spa- te »šopek tulipanov« in K Fülle »Rekrut«, gffa znamke je izšla Avstrija 0b Z,'„ znamka za 1 znamko za 3 š s sliko dr- 19. stoletja. Izšla je tudi frankovna znamka s sliko Schat- ^fT^iko^sSžranega salke v opremi iz srede K,„ha s simboličnimi 19- s' motivi'na treh dvobarvnih nova črnkah (30, 30 in 60 h) z» 1.30 š je počastila 6. kongres tenburga v Feddkirchnu. smdikatov, 5. kongres mladine in akcijo »Mir m svobodo Vietnamu«. K X » ÄHJ! «ti .M Bahomej je na treh več-bavnih božičnih znamkah (50 100 in 200 F) repro-dudral umetnine: tapise-nijo iz Beaiuineija (iz 15. Stoletja) ter sliki J. Ribere »poklonitev pastirjev« in A. Baldovinettija »Devica z Jezusom« Na dveh letalskih večbarvnih znamkah (200 in 250 F) pa je upodobil dve različni j^pjjjjjj ptici. KRMO Izredno poceni znamke iz Avstrije Dvatisoč osemsto različnih lepih poštnih in posebnih znamk za zbiratelje (cena po Mi-chelkatalogu okrog 320 mark) je naprodaj po reklamni ceni le za 100 Ndin. Naša dostavljal-nica vam brez poštnine in carine nudi te znamke po predplačilu naročnine z mednarodnim poštnim kuponom (vplačate lahko na vsaki jugoslovanski pošti). WIENER MARKEN-ZENTRALE, A-1121 Wien, Österreich POJASNILO Zaradi mnogih vprašanj v zvezi z oglasom, ki ga objavlja Wiener Marken-Zentrale v naši reviji in v »Ljubljanskem dnevniku«, dajemo naslednje pojasnilo: Na pošti lahko prejme vsak le en sam mednarodni poštni kupon, katerega pa mora takoj vložiti v priporočeno pismo. Kupon stane 2,50 Ndin, kar pomeni, da z mednarodnimi poštnimi kuponi praktično ni mogoče vplačati znesek 100,00 Ndin za znamke, ki jih ponuja omenjeni oglaševalec. Prav tako pri nas ni mogoče izvršiti vplačila z mednarodnimi poštnimi nakaznicami. emtmmt kah (1, 2, 3, 4, 5, 7, 10, 15, 20, 25 , 35, 50 c, 1 in 2 R) je prikazala 14 različnih ptic v naravnih barvah. Ob stoletnici Dunaj ske-i drsalnega kluba je Avstrija izdala dvobarvno ROBNE ANIMIVOSTI Na Dunaju je izšel v založbi Sikula katalog znamk z žival* cami 1967. V njem so znamke vseh držav, ki prikazujejo ka-kšrno koli bitje iz živalskega sveta. Cene so v švicarskih frankih. Češkoslovaške Guemica mamke s Picassovo podobo bo. diši s priveskom ali brez nje. ga imajo že zelo dobro ceno. že skoraj dvojno. Picassova podoba je prav gotovo storila svoje. Med 19 državami," ki so iz* dale evropske (CEPT) znamke 1966, je Turčija tista država, ki je z njimi najbolje odrezala in tudi njihova cena je temu primerna. Bile so v izredno kratkem času razprodane in jih turška poštna uprava kljub temu ne misli ponovno izdati. Njihova naklad je bila 600.000 serij. Za svetovno filatelistično razstavo »PRAGA 1968« bo poštno ministrstvo CSSR izdalo že letos 2 propagandni izdaji — v avgustu 3 znamke in v oktobru 7 znamk. Komplet 24 francoskih znamk z reprodukcijami umetniških del (razen zadnjih dveh, ki sta komaj izšli) prodajajo francoski trgovci že po 135 F, nemški pa po 11 DM. Da cena tem znamkam tako raste, ni nič čudno, saj se uvrščajo med najlepše znamke na svetu! njegov svet«, ki bo letos v Montrealu in za XVIII. kongres astronavtike v Beogradu, ki bo v septembru, bodo: za 0,30 Ndin Sputnik 1 in Explorer za 0,50 Ndin Tiros, Tel-star in Molnija za 0,85 Ndin Vostok in Gemini z Ageno za 1,20 Ndin zuna] ve- KAKŠNE BODO LETOŠNJE ZNAMKE 1. Na znamkah za sve- turni in zgodovinski spo- 7. V novembru izidejo tovno razstavo »Človek in meniki iz naših turističnih tri znamke za 50-letnico krajev: Oktobrske revolucije, in za 0,30 Ndin cerkev sv. sicer po 0,30, 0,85 in 2,00 Tripuna iz Kotora Ndin. Likovne rešitve še za 0,50 Ndin mariborski niso določene, magistrat s trgom 8. V istem mesecu bo »a 0,85 Ndin trogirska prišlo v promet 6 znamk katedrala »Umetnost VI« s srednje- za 1,20 Ndin vrata mest■ veškimi zlatimi in srebrnine trdnjave iz Niša mi kovanci z našega ozem- za 3,00 Ndin višegradski Ija, in sicer na dan repu-most na Drini bilke. Kovanci, ki bodo za 5.00 Ndin skopski prišli v poštev, še niso iz-soljske ladje lebdeči člo- Kuršumli han. brani. Cena znamk bo po vek A Na vseh znamltah za le- 0,30, 0,50, 0,85, 1,20 3,00 in za 3,00 Ndin Luna 9 in tošnje mednarodno turi- 5,00 Ndin. Lunar orbiter in stično leto bo tudi znak 9. Za novo leto dobimo za 5,000 Ndin Marineri OZN. V promet pridejo v zopet tri znamke, to po in Venera 3. juniju. 0,15, 0,20 in 0,35 Ndin, za Na vseh znamkah, ki bo- 4. Za podobo na znamki katere trdijo, da bodo lep-do izšle v aprilu, bo tudi z vrednostjo 0.30 Ndin za še, kot so bile za letošnje znak razstave. 100-letnico Slovenskega na- novo leto. Upajmo, da ne 2. Na šestih znamkah rodnega gledališča v Ljub■ bo prišlo do kakih spre- »Flora VII« z našimi zdra- Ijani še ni nič znanega, memb, vsaj kar se njihovih vilnimi rastlinami bo upo- Znamka bo izdana v avgu- cen tiče že tako bo treba dobljeno: stu in ne novembra. pošteno seči v žep. Po svo- za 0,30 Ndin arnika ali 5. Na treh znamkah za jih motivih bodo letošnje brdnja (Arniča montana) mednarodno razstavo in znamke zanimive, samo za 0,50 Ndin navadni lan in lovski in riholovski se- da bi bile tudi lepo izde- (Linum usitatissimum) iem v Novem Sadu v sep- lane Prvič bo na naših za 0,85 Ndin oleander temhru bomo videli: (Nerium oleander) za 0.30 Ndin minsko je- za 1,20 Ndin podsvečnik rehico (Perdiz verdix) (Gentiana crucista) za 0.85 Ndin postrv (Sal- vesoljskimi poleti. Na prvo za 3.00 Ndin lovor (Lau- mo trutta) in in drugo smo dolgo čakali, rus nabilis) in za 5 no Ndiv ielena (Cer- Za vseh 35 vreložnostnih za 5.00 Ndin pegan (Pe- vus elanhus mnntanus). znamk skupaj bo treba ganum harmala). 6 Na znamki za teden odšteti 54 novih dinarjev. Znamke izidejo za dan otroka v oktobru, ki bo V promet bo prišla tudi mladosti v maju. veljala 0.30 Ndin. homn serija rednih znamk in v 3. na znamkah »Turizem videli nekaj, kar je še maju znamkica za teden V« bodo prikazani tile kul- stvar natečaja. Rdečega križa. znamkah Maribor in prvič bomo dobili tudi znamke oziroma serijo v zvezi z Vedno sva bila vesela im nikoli ni bilo nesporazumov med nama. Ingrid je bila preprosta in dobrodušna in imel sem jo rad. Kadar sem prišel na polletne počitnice domov, je meni na čast povabila mnogo ljudi in dokler sem bil v mestu, sva se videla vsak dan. Ni mi bilo mar, kaj dela tedaj, kadar mene ni. Imela sva mnogo svobodne volje in vez, ki naju je vejala, je bila zavestno rahla. Tudi včerajšnji večer je bil kot vedno uspešen. Ingrid je bila izredno lepa, bdi sem ponosen narvo Na tej zabavi sem opazil črnolaso dekle zasanjanega pogleda. Vprašal sem Ingrid za njeno ime. »To je Julija,« je odgovorila in se prezirljivo nasmehnila. Je bila ta dobro oblečena deklioa res Rolfova sestra? Odkar je študiral v tujini, nisem imel stika z njim in njegovo družino. Spominjal sem se njegove sestre Julija samo kot tenkonoge nepomembne stvarce z razmrše. nimi lasmi, povezanimi v kranjski rep. »Neverjetno se je spremenila,« sem dejal. »Se ti zdi čedna?« je vprašala Ingrid. »Tako je neznatna, prava Pepelka.« To je bilo krivično, Julija ni bila nikakršna Pepelka. Prosil sem jo za ples. Dobro je vedela, kdo da sem, in takoj je začela govoriti o starih časih. »Res čudno,« sem dejal, »da se toliko časa nisva srečala.« »Cesto sva se srečala,« je dejala im me nepremično gledala s svojimi velikimi očmi. »Naše mesto ni tako veliko, da se ne bi mogla več let srečevati.« »To je res,« sem pritrdil in sam nisem vedel, zakaj sem v zadregi. Samo da bi nekaj rekel, sem pohvalil vrtnico v njenem izrezu. S hitro kretnjo je snela cvetlico in jo vtaknila v mo- jo gumbnico. Prav v tem trenutku naju je zagledala Ingrid. Jezno je nagubala čelo, nato se Je glasno zasmejala in nekaj zašepetala Wemer-ju, ki je stal poleg nje. Oba sta se zasmejala. V svojo jezo sem zardel. Z zadnjim ostankom ponosa sem odplesal do konca in odpeljal Julijo na njen prostor. Zbadljiva opazka, s katero sta me Ingrid in VVer^er sprejela, mi je pokvarila razpoloženje. Sam nase sem bil jezen in poslovil sem se. Na poti domov me je na ulici dohitela Julija. Bil sem jezen nanjo, ker je bila kriva, da sem se prvi dan skoraj sprl z Ingrid. Ker pa sva imela isto pot, se je nisem mogel otresti. Skoraj tekla je poleg mene in pripovedovala zgod.be. katerih se že nisem več spominjal in me tudi niso zanimale. Stala sva pred vrata in komaj sem čakal, da bi nehala govoriti o otroških letih in o tem, kako sem ji nagajal. »Videti je, da me še danes ne marate,« je deiala. »Vam je toliko do tega?« sem jo neprijazno vprašal. Tako je zardela, da sem še v temi opazil. Ne vem, kaij je bilo. Jeza zaradi Ingrid inega vedenja ali pa občutek, da deklica ni ravnodušna do mene? Objel sem jo, ji nagnil glavo in poljubil. »To ste vendar hoteli, kajne?« S temi besedami sem odhitel. Vso noč in tudi zjutraj sem si zatrjeval, da sem se nemogoče vedel. Moje počitnice so se že prvi dan slabo začele. Tak aj po zajtrku je prišla Ingrid. »Ni bilo lepo od tebe, da si se dogovoril z Julijo, mene pa pustil samo. Videla sem vaju.« »No, potem si tudi videla, da ;e tekla za menoj. Neumna bi bila, če bj se zairadi take malenkosti sprla. Tega prej nisva nikoli storila.« »Si jo poljubil?« je vprašala Ingrid. »Da, hudiča,« sem jezno de- Jal. »Si zadovoljna?« »Ne bodi hud. Mark,« J» prosila »Ne očitam ti. Mislim pa, da ne smeva tako nadaljevati.« »Ne očitam ti. Mislim pa, sem stavek preslišal. »Ne razumem te...« »Dobro razumeš. Tri leta sva že prijatelja, rada se imava, kajne? In ti poljubiš Julijo. Veš, tako sem bila jezna, da sem šla z Wemar-jem. To je vendar neumno. Kaj so nama drugi mar? Dovolj sva imela. Veva, da se razumeva.« »Seveda, odlično se ujemava,« sem malomarno odgovoril. »Zakaj pa se ne poročiva?« je mimo vprašala. »Ti hočeš, da bi si nadela vezi, ki jih tako sovražiš,« mi je ušlo. »Da, vsakdo mora vedeti, kam sodi.« Moj molk je legel na naju kot gosta megla. Hotel sem nekaj reči, pa mi je Ingrid segla v besedo. »Ne reci nič;« je mimo odgovorila »Sporoči mi, kdaj se boš odpeljal.« Hitro je odšla, jaz pa sem še dolgo s‘sl ves zmeden in nesrečen. Videla sva se samo v polletnih počitnicah — iz leta v leto. Vedel pa sem, da se ne more odločiti. Popoldne sva se srečala pri plavanju. Najino vedro prijateljstvo je bilo porušeno. »Bol!e bi bilo, ko bi ti pisala,« je rekla Ingrid. »Če bi vsaj počakala do tvojega odhoda.« »Cernu?« sem vprašal. »Prav imaš. Nisva otroka im nisva več stara dvajset let. Tjavdan pa tudi ne moreva živeti.« Ingrid je vstala jn se vrgla v vodo. Nisem ji sledil. Obrnil sem se in naslonil obraz na roke. Ko sem se oarl, sem videl, da sta dekleti pristopili k meni. Ingrid, dolgonoga, zagorela, prešerno stresajoč vodo iz las, Julija skromna, v modri kopalni obleki, povešenih oči. Ingrid je potegnila Julijo na odejo in govorila z njo kot z mtjboljšo prijateljico. Komaj sem slišal, kaj govorita. Kaj je nameravala Ingrid? Ali je hotela samo dokazati. da je -Tulila v primerjavi z njeno lepoto brezbarvna. Pogledal sem Julijo, V zadregi je čepela na odeji in se igrala s sončnimi očali. Ingrid pa se je zleknila na odejo in se obračala proti soncu. Resnično: poleg njenih krepkih barv. kot bron rjave kože, bleska zlaitorumenih las in svetlo rdečem bikiniju je bila Julija nepomembna senca. Skoraj sem zameril r da je izigrala Prijateljici . »Kaj pa to pomemi jezno vprašal, ko je šla. Je JullJa od. Ingrid me ^ zaCudeno tv, gledate m rekla: »Mislife^ da ti je všeč.« *«1, »Sama veš, kako je tn „ kusno,« sem dejal. e°‘ »Komaj Jo poznam b, „ spominjam se, da bi bil li* posebno prijateljsko pov^ JeSte." Je PriSl’jeno * »Ne misli, da izvajam natjl pritisk.« m nat« »Hudiča, kakšno zvezo m imajo najini problemi z jntT jo?« Prezirljivo se je namrščila »Misliš zato, ker sem 10' poljubil? Ampak, to je bilo samo...« »Dobro vem, kaj je bilo« me je prekinila. »Me tako malo poznaš. aa bi napravila iz nedolžnega poljuba tragedijo? Končno 9a je ubožica do ušes zaljubljena vate in zdi se mi samo dostojno, da ji ustrežeš. 2e kot otrok re je oboževala in vedno si je prizadevala pridobiti tvojo naklonjenost. Vsak je to videl, gamo h ne. Oprosti, Mark, vendar bi bila zelo žalostna, če ne bi bilo nič iz vajine ljubezni. Ce pa ti Julija bolj ugaja, potem ti želim vso srečo.« »Nora si,« sem dejal. Po dveh tednih sem Julijo spet videi. Bilo je na neki veselici in gotovo je Ingrid vse tako uredila, da sem bil z Julije sam. Sedeli smo pod lampijomi, pili bovlo in plesali od drev-jem. Nato smo se vozili s čolnom, Ingrid je izginila in ostal sem sam z Julijo. Stala sva ob čolnu in gledala v vodo. »Poiskati morava še druge«, sem rekel. »Da.« Julija je stekla po bregu, kot da bi jo bilo strah, da bi bila sama z menoj, Stekel sem za njo, Juliji je spodrsnilo in ujel sm jo in stisnil k sebi. »Julija,« sem rekel, »oproščam se za tisti večer, strašno sem se vedel. Tega ne bi smel storiti.« Ona pa je samo naslonila glavo na mojo ramo in zamrmrala: »Saj je bilo vse v redu, res sem si to želela.« Pogledala me je z velikimi in svetlimi očmi. »Gotovo mislite, da sem 1^ hkomtselna. Vem. za vas je bila šala, zame pa je bilo več.« Niti za trenutek nisem mogel več prenašati njenega pogleda, spustil sem jo iz objema. grid ^ 3 \e odgovorila Juli-iitrimi koraki šla ]8 40 0%*» sem, da se boste to ’^zaročili z njo.« h» zarocin z ” po***!® j6 to rekel?« sem nekje.« sva druge. Ingrid ^ prijela pod roko, vep-•ne !e v nenehno ona- :T,e moral nenehno opa-& h Julijin nesrečni obraz. aovaU noč sem vprašal In- .^^AlTm« ljubiš?« inL praviš,« je dejala r*»i PraviŠ za- „ Kllub ljubezni nisva iz govorila o njej. Bese-5' liuMzen je bila za naju ^ J fraza. ^ti hočem, če me lju- ^«veta nebesa, Mark, kdaj l)Sci „ostal sentimentalen?« ^Mogoče, mč « to. Odgo- , „o vprašanje!« Ingrid P» ni hotela ovreCi svojih nazorov. State sva pred hišo. „No prav, če že hočeš ve-deti, kaj md je všeC na tebi.« potem mi je pripovedovala n najinih skupnih interesih. Rekla mi je, da se tudi v dru-fri skladava in da ji je všeC lot obraz in moja postava, jo veseli, kadar se vidiva ¡n da hrepeni po meni, če me m. In to je bilo vse. »In če bi te zapustil?« »Me boš prisilil, da bi spregovorila to bedarijo?« Zmajal sem z glavo. »Ce me boš zapustil,« je dejala počasi, »se bom počutila prazno in samotno.« Z blestečimi očmi me je pogledala. »Srce mi ne bo počilo, kot se tako lepo pravi. Končno je tudi žalost biološki proces, ki ga moramo prenesti.« »Nehaj,« sem zavpil. »Za božjo voljo, nehaj!« Stvarna predstava Ingridi-nih čustev mi je bila neznana. Nisem pričakoval nobene logične analize. Želel sem si nežnih besed, ljubeč pogled iz dekliških oči in mehko roko, ki bi me božala. Bil sem kot omamljen. Hotel sem s silo izvedeti, ali ima najino razmerje spiroh smisel. Tu pa je bil samo jezni človek, ki mi je vsa leta toliko pomenil, tu je bila moja zlatolasa deklica s krutimi očmi. Vedel sem, da nama nekaj manjka. »Mark,« je tiho rekla Ingrid. Pogledal sem jo. »Naredila sva veliko napako,« sem dejal. «Zatajila sva najino ljubezen.« Ni odgovorila. Obrnil sem se in stekel proč. Bilo je tri ponoči. Ceste so bile prazne in moj korak je odmeval po ptočniku. Težiko bi zapisal Dlvno je, ker ¡mamo sedaj Dl! To boste rekli tudi vi, ko boste preživljali dopust v zasneženih gorah, se sončili na višinskem soncu ter uporabljali zaščitno Dl-kremo ali Dl-spray olje za sončenje. Prepričali se boste, da ieluje Dl- preparat odlično In preprečuje opekline ter pege. Koža bo postala hitro In enakomerno rjava. Imela bo brončen sijaj, bo mehka in elastična — ker je Dl-preparat dal koži Idealno količino hranljivih masti In ohrar^l vlago v tkivu. Želimo vam mnogo nepozabnih trenutkov na vašem zimskem dopustu In da «boste čudovito potemneli! Zato ne pozabite — pred odhodom kupite v drogeriji Dl-krema ali Dl-spray olje za sončenjel Dl-preparati — Izdelek kozmetičnih laboratorijev tovarne SAPONIA — OSIJEK svoj občutek. Samo to sem vedel, da moram k Juliji. Hotel sem pozvoniti pri njenih vratih in ji povedati, da je bilo razmerje z Ingrid zmota. Šele tedaj sem vedel, kaj pomeni ljubiti nekoga. Julija pa se bo stisnila k meni in dejala, da sem najčudovitejši moški na svetu. Priznala mi bo s solzami v očeh, da me blazno ljubi in da ne more živeti brez mene. Tako daleč so me pripeljale moje zmedene misli. Obstal sem na ulici. To je vendar vse blaznost! Ta drobna, nežna Julija mi ni nič pome- nila. V meni je zbudila samo samoljubje. Zanjo sem bil pameten, močan in lep. Počasi sem šel nazaj do Ingričtine hiše. Sedela je pred hišo in jokala. Ta prizor me je tako pretresel, da sem lahno vzdihnil. Vstala je in se me oklenila. »Ce ne bi prišel nazaj,« je ihtela, »ne vem, kaj bi naredila. Oh, Mark, saj te tako " . njen obraz, lase, oči, usta. ... :.em jecljal, »moja ljuoezen, moja edina.« »Ne vem, koliko časa sva stala in si šepetala nore besede, ki jih šepeta ves zaljubljeni svet. Nežno me je objela. Bila je tako nemočna in moral sem jo tolažiti kot vsak vsako drugo deklico. »Tako sem bila ljubosum-na na Julijo,« je mrmrala. »Za vsak njen pogled, ki je bil namenjen tebi, bi jo lahko ubila.« »Vedla sva se kot dva prava zaslepljena norca,« seim dejal. In mislim, da je bila bo gola resnica. Prevedla: FERDINANDA PLEŠKO Bruno je mirno žvečil papir, kakor da bi imel v ustih žvečilni gumi. Vprašal je: »Na primer?« Pogledal je Gerardu čez ramo in opazil malega pomočnika, ki je sedel za volanom in ki je strmel vanju izpod sivega klobuka. »Vsi imajo tako turobne gobce,« je pomislil Bruno. »Na primer: morilec m odšel skozi mesto. Moral je približno v tej smeri.« Pri tem je zamahnil z roko kot uslužbenec bencinske črpalke, ki kaže pot kakšnemu avtomobilistu. »Sel je skozi gozd. Četrt ure se je moral hudo mučiti. Tole sva našla.« Bruno je dvignil oči in zagledal košček škrlatne rokavice in krpo modrega blaga, iz kakršnega je bil Guyev površnik. »Zlomka. Ste prepričani, da je to košček morilčeve obleke?« »Skoraj. Eden je del površnika, drugi pa bržkone sodi k rokavici.« »Res?« »Da, videti je šiv,« je rekel Gerard in pokazal s svojim debelim in pegastim prstom. »Čudne rokavice.« »Ženske rokavice,« je menil Ger-rard in oči so se mu zlobno zalesketale. Bruno se je prisiljeno nasmehnil, toda le za hipec. »Najprej sem si mislil, da gre za poklicnega morilca,« je rekel Gerard in vzdihnil. »Hišo je dobro poznal. Ne morem pa verjeti, da bi poklicni morilec izgubil glavo in skušal skozi ta gozd.« »Mhm!« je zinil Bruno. Zanimalo ga je. »Vedel je tudi, kod naj gre. Bil je deset metrov od poti.« »Kako pa to veste?« »Ker je bilo vse skrbno pripravljeno. Ključavnica v zadnjih vratih je bila pokvarjena, zaboj za konzerve ob zidu . ..« Bruno ni rekel nobene. Herbert je seveda povedal Gerardu, da je Bruno pokvaril ključavnico. Herbert mu je bržkone tudi rekel, da je Brn. idne-sel tisti zaboj za konzerve k zidu. »Da, da,« je rekel Bruno. Gerard je stopil v hišo skozi terasna vrata. Cez nekaj časa je Bruno odšel za njim. Gerard je šel v kuhinjo, Bruno pa po stopnicah. Beležnico je vrgel na posteljo, potem pa se vrnil dol. Čudno je delovalo nanj, ko je videl, da so vrata očetove sobe odprta: kot da bi šele zdaj spoznal, da je oče mrtev. Ko bi bil kapetan živ, se to ne bi pripetilo: odprta vrata! Kakšna malomarnost! Bruno je namrščil obrvi in naglo zaprl vrata. Nato je previdno odprl vrata materine sobe Mati je ležala na postelji, rožnato odejo si je potegnila do brade, glavo je imela obrnieno k vratom, oči pa široko razprte. Takšna je bila že od sobote zvečer »Nisi spala, mami?« »Ne.« »Gerard je spet tukaj.« »Vem.« »Ce ne maraš, da bi te moril mu pov°m.« »Ne govori neumnosti, dragec.« Bruno se ie usedel na posteljo in se sklonil nad mater. »Rad bi videl, da bi zaspala, mami.« Pod očmi je imela kolobarje, koža se ji je nagubala, usta pa so bila tenka in zapotegnjena. »Dragec, ali si prepričan, da ti ni Sam ni-kdar nič rekel ... da ti ni nikdar namignil na koga?« »Si moreš misliti, da bi tako govoril z menoj?« Bruno je začel hoditi po sobi. Ge-rardova navzočnost v hiši ga je vznemirjala. Neznosno je bilo detektivovo vedenje: človek bi si mislil, da zoper vsakogar nekaj naklepa, tudi zoper Herberta, čeprav je bilo jasno, da je oskrbnik skoraj malikoval žrtev in da je skoraj odkrito obtožil Bruna. Toda Bruno je vedel, da ga Herbert ni videl, ko je meril vrt, sicer bi mu Gerard to že povedal. Ko ie bila mati bolna, je taval po vrtu. Nihče si ni mo- gel misliti, da šteje korake. NaW pognal Gerarda, toda mati tevf aJe M zumela. Vztrajala je, naj še SL"! *»■ a za družino, ker je menila -J *>■ tako narhnlm tako najbolje. Med njim in £awa * bilo nobene zarote. Gerardu J0 «t ve, kar se ji zdi. Toda lahko v t>0' povedala kaj izredno pomembno' m’1 da bi- ga sploh obvestila * ga sina. Tako je na prinier j. Sv°je- ga sina. Tako je na primer žtPnm la, da sta se šele v četrtek odločhl6fla' v petek odpotujeta. ^“a. da »Veš, da se rediš, Charley»« jp kla mati in se nasmehnila. J re- Tudi Bruno se je nasmehnil- m»*, je spet postajala nekdanja mati dela je za toaletno mizico in si' r6' meščala kopalno kapo. na' »Dober tek imam,« je rekel V resnici pa še nikdar ni imel tako slabega teka. Tudi prebavljal je slabo In navzlic temu se je zredil. °' Gerard je potrkal, brž ko je mati zaprla vrata kopalnice za seboj. 1 »Nekaj časa je ne bo,« je rekel Bru no. »Povejte ji, da bom v hallu. Boste?« Bruno je potrkal na vrata kopalni-ce, predal sporočilo, nato pa se je vrnil v svojo sobo. Po položaju beležnice na postelji je spoznal, da jo je Gerard pobral in prelistal Bruno si )e po-časi pripravil viski s sodo, ga popil nato pa neslišno odšel proti hallu, Gerard se je že pogovarjal z materjo. »Ni bil niti posebno razdražen ne potrt?« »Zelo čuden fant je, veste. Ne vem ali bi to sploh opazila,« je odgovorila mati. »Oh .. takšne stvari je mogoče opaziti. Se vam ne zdi, Elsie?« Mati ni odgovorila. »Skoda. Zakaj rad bi videl, da bi mi nekoliko olajšal delo.« »Se vam zdi, da vam kaj prikriva?« »Ne vem,« (e dejal in se zoprno nasmehnil. Bruno je uganil, da Gerard ve, da prisluškuje. »Pa vi?« »Seveda ne. Ne verjamem, da bi vam kaj prikrival. Kaj hočete s tem, Arthur?« Nj se dala spraviti iz ravnovesja. »Po temle ne bo imela tako dobrega mnenja o Gerardu,« (e pomislil Bruno. Brska. Še zmerom brska Neroden kmet iz Iowe, nič drugega m »Saj hočete, da razkrijem resnico, kajne, Elsie?« je vprašal Gerard kot detektiv iz policijske igre. »Charles mi je zelo nejasno odgovarjal na vprašanja, kaj je počel v četrtek zvečer, ko se je poslovil od vas. Ima nekaj zelo sumljivih prijateljev. Eden izmed njih bi utegnil biti najemnik kakšnega Samovega sovražnika, vohun ali nekaj takšnega. In Charles bi lahko zinil v pogovoru, da drugega dne nameravate odpotovati ...« »Kaj bi le radi dokazali, Arthur? Da Charles nekaj ve o tej zadevi?« »Ne bi me presenetilo, Elsie. Pa vas?« »Svinja!« je zamrmral Bruno. Kakšna svinja je, da tako govori z materjo! »Lahko ste prepričani, da vam bom ponovila vse, kar mi bo povedal,« je dejala. .. „ofiasi odšel gor po stop-Ht^0 J rina podvrženost ga je vzne-*p ¡e začela sumničiti? • KaL bi mogla prenesti. To je Feju. Kaj če bi se spom-vbria « je Bruno pnpovedo-S Guya,:, ko sta bila v Los Angelesu? j o GuyJt,rard v štirinajstih dneh se-»tf s!„ve^ bi opazil praske, buške, C: * Guy kar bi prebudilo sume. st»1 neK Llišal Herbertove drsajoče J , Stoiku. Zagledal je oskrbni-aniem, na katerem je bil sad-s Pla®mater, in umaknil se je pro- * ____ in d-ÎTrîn ntrmoln » soli za Srce mu je divje utripalo, ti stoplr bi bil v boju, v nenavadnem uaKor da bije na več bojiščih. Naglo joj«., , „ svojo sobo, si natočil viskije od»e‘ legei m skušal zaspati, j», na*o predramil in prevrgel postelji, da bi se izognil roki, ^ je %o Je Gerard položil na ramo. * *U.lv0« je rekel Gerard, se na-il in' pokaaal od tobaka porume-slB obe »Odhajam, pa sem se hotel kotiti od vas.« vam zdi, da je za to treba člo-1 prebuditi?« je vprašal Bruno. ?e Tard se je zarežal ter se odmajal, reden je našel mirne besede, ki jih f nameraval spregovoriti. Bruno je po--f zlavo na blazino in skušal zaspati. l0“ \0 je zamižal, je zagledal Gerar-Z čokato postavo v svetlo rjavi oble-° Videl ga je, kako tava po hodnikih, j“' se ^t prikazen smuka skozi okna, So se sklanja nad predali, kako pre-S pisma, kako si zapisuje, kako se Trača in obtožujoče s prstom kaže Janj, kako straši mater, tako da je odgovor neizogiben. ,BR!ON specialna s Jš -¿tekočina iss “ po britju rssg XXVII »Kako še lahko temu rečeš? Obtožuje me!« je zakričal Bruno čez mizo. »Ne, dragec, ne! Svoje delo opravlja.« Bruno si je šel z roko skozi lase. »Bi rada plesala, mami?« »Nisi tak, da bi lahko plesal.« Res je bilo tako. »Potem pa hočem nov kozarec pijače.« »Počakaj. Zdajle nama bodo postregli z večerjo.« Neuničljiva materina potrpežljivost in kolobarji pod očmi so ga tako vznemirjali, da se je ni upal pogledati v obraz. S pogledom je poiskal natakarja. Tega večera je bilo v restavraviji toliko ljudi, da je bilo komajda razločiti natakarje od gostov. Brunove oči so se ustavile na moškem, ki je sedel za mizo na drugi strani plesišča in ki je bil podoben Gerardu. Njegovega obraza ni razločil, vendar je bil s plešo in nekaj kostanjevimi lasmi zelo podoben Gerardu. Ob njem je sedel še nekdo. Bruno je zamižal na eno oko, da bi zaustavil ritmično podvojitev podobe. »Charley, sedi! Tu je natakar.« Res je bil Gerard. Zdaj se je smejal, kakor da bi mu moški, ki je sedel z njim za mizo, rekel, da ju je Bruno opazil. Bruno se je vprašal, ali naj to pove materi. Potem se je pomiril in rezko rekel: »Gerard je tu!« »Ah, res? Kje pa?« »Levo od orkestra. Pod modro svetilko.« »Ne vidim ga.« Mati je stegnila vrat. »Dragec, samo domišljaš si.« »Sploh ne. Nič si ne domišljam!« je zakričal Bruno in vrgel prtič v rost-bif. »Vidim moškega, o katerem govoriš, toda ni Gerard,« je mirno rekla Elsie. »Ne vidiš ga tako dobro kot jaz! On je in ne maram jesti v istem prostoru kot on!« »Charles,« je vzdihnila. »Bi še en viski? No, naroči kaj. Natakar je blizu.« »Nočem piti, če je on tu! tjaj ti dokažem, da je res on?« »Kaj bi s tem? Saj naju ne bo nadlegoval. Bržkone je tukaj, da bi naju varoval.« »Vidiš, priznaš, da je on! Vohuni za nama. V večerni obleki je, da hi lahko šel kamorkoli za nama.« »Saj sploh ni Arthur,« je mimo rekla in stisnila limono na pečeno ribo. »Privide imaš.« Bruno jo je pogledal. Zijal je. »Zakaj tako govoriš z menoj, mami?« Glas se mu je tresel. »Dragec, vsi naju gledajo.« »Mar mi je!« »Dragec, povem ti, da delaš slona iz muhe.« Hotel je odgovoriti, pa ga je prehitela: »Nalašč s: tak. Hočeš se vznemirjati. Poznam te.« Brunu je vzelo sapo. Mati se je obračala od njega. Videl jo je že, da je tako gledala kapetana, kakor zdaj gleda svojega sina. »Ne vem, kaj vse si moral reč: Gerardu, ko si se razjezil,« je nadaljevala. »Tvoje vedenje se mu zdi čudno in pri moji veri, da sem tudi jaz takšnega mnenja.« »Mar je to razlog, da mi je dan in noč za petami?« »Dragec,« je rekla z odločnim glasom, »ne verjamem, da je tam on.« Bruno je stežka vstal in se opotekel proti mizi, za katero je sedel Gerard. Dokazal bo, da je Gerard in mu obenem pokazal, da se ga ne boji. Na robu plesišča je obstal, toda tedaj je dobro videl detektiva. Gerard je dvignil pogled in mu prijazno pomahal. Njegov mali pomočnik je radovedno gledal Bruna. Ce pomisli, da vse to plačujeta on in mati! Bruno je odprl usta, ne da bi vedel, kaj naj reče, potem pa se je odmajal. Toda vedel je, kaj bi rad storil: poklicati mora Guya. Od tod in takoj! Prerinil se je med plesalci in se nameril k telefonski govorilnici ob točilni mizi. Plesalci so se počasi sukali kot v deliriju in zadevali so obenj kot valovi. Spomnil se je dogodka iz otroških let: skušal je priti k materi na drugem koncu salona, pa so ga plesalci odrivali. Bruno se je prebudil zgodaj zjutraj. Bil je v svoji postelji. Negibno je ležal in v mislih obnavljal zadnje večerne dogodke, ki se jih je spominjal. Vedel je, da je omedlel. Ali je poklical Guya, preden se je onesvestil? Ce je tako, ali bo Gerard odkril Guya? Gotovo ni govoril z Guyem, zakaj sicer bi se tega spominjal. Morda pa mu je telefoniral. Vstal je, da bi vprašal mater, ali je bil pri telefonu, ko je omedlel. Toda streslo ga je in odšel je v kopalnico. Ko ja dvignil kozarec, se je polil z viskijem s sodo. Oprijel se je vrat. Zdaj ga je treslo zvečer in zjutraj, vsak dan se je bolj zgodaj prebudil in vsak dan je ka-sneje zaspal. Med jutranjim in večernim drgetar njem pa je bil Gerard. XXVIII Kadar je Guy sedel za mizo s skrbno urejenimi zapiski in skicami, ga je včasih obšel nejasen občutek varnosti in neodvisnosti. Zadnji mesec je poribal in prebarval vse police, očistil preprogo in opral zavese, oribal kuhinjdeo in očistil vso aluminijasto in porcelanasto posodo, da se je svetila kot še nikoli. Mislil si je, da to počenja zaradi občutka krivde. Toda spal je lahko le dve ali tri ure na dan, zato je menil, da je bolje, če pospravlja in ureja stanovanje, kot pa da tava po mestu. Pogledal je časopis, ki je ležal na postelji, vstal in ga prelistal. Toda časopisi niso več pisali o umoru, ki je bil zdaj star že šest tednov. Guy se je znebil vseh indicev. Rokavice je razrezal in vrgel v stranišče, površnik (bil je iz dobrega blaga, zato ga je sprva nameraval dati kakšnemu beraču, čeprav je bil površnik morilca: tako si je mislil) in hlače je razrezal in polagoma metal v smeti. Lugar je vrgel z manhattanske- « TUJCA V VUKU Velika postava, zavita v rim, in s kapuco na glavi, je nenadom® skočila v sobo ... na ga mostu, ¿Savlje pa z drugega mostu. Obdržal je le svoj mali revolver. Stopil je h komodi in si ogledoval orožje. Trda kovina je prijala njegovi roki. To je bilo edino, česar se ni znebil, čeprav bi samo revolver zadostoval policiji, ko bi ga našla. Vedel je, zakaj je obdržal revolver: bdi je njegov, del njega, tretja rolka, ki je ubila. Petnajst let je imel, ko ga je kupil; ko je ljubil Miriam, je imel revolver v sobi v Chicagu. Kdaj pa kdaj ga je pogledal: v trenutkih notranjega zadovoljstva. Revolver je bil njegov najboljši del, mehanična, popolna logika. Tako kot on Je tudi orožje lahiko ubijalo, si je md-■Hl. če bi se Bruno upal povezati z njim, bi ga ubil. Prepričan je bil, da bi to lahko storil. Bruno je zmerom znal brati njegove misli. Brunova odsotnost Je nanj prijetneje delovala kot odsotnost policije. Sicer pa se Guy ni bal, da bi ga policija odkrila. Tega se ni nikdar bal. Tesnoba je izvirala v njem, rodila se je iz njegovega notranjega boja s seboj, bila je tako huda, da bi včasih prav rad sprejel poseg pravice. Zakon družbe je dosti prijetnejši od zakona vesli. Lahko hi šel na policijo in vse priznal, toda priznanje se mu je zdelo nekaj drugotnega, preprosto in boljše dejanje, lahek izhod, sredstvo, da bi se Izognil resnici. Ko bi ga pravica ubila, bi bilo to le preprosto dejanje. »Zakona nič kaj ne spoštujem,« je bil nekoč rekel Petru Wriggsu. Bilo je pred dvema letoma v Metcalfu. Zakaj noj bi spoštoval zakon, po katerem sta bila on in Miriam mož in žena. »Cerkve nič kaj ne spoštujem,« je bil prevzetno rekel Petru, ko mu je bilo petnajst let. Jasno: takrat je govoril o baptistih iz Metcalfa. Obmil se je in pogledal delovno mizo. Z roko se je živčno podrgnil po ustih. Navzlic prazni sedanjosti je čutil, da se bo nekaj zgodilo, da ga bo doletela huda kazen, da bo dobil grenko lekcijo. »Ne trpim dovolj!« je nenadoma zamrmral. Toda zakaj mrmra? Ali se sramuje? »Ne trpim dovolj!« je rekel z običajnim glasom in nemirno pogledal naokoli, kakor da bi kdo prisluškoval. In prav rad bi zavpil, ko bi ne imel vpitja za nekaj moledujočega in ko ne bi menil, da moledovanja ni vreden. Lahko je še mislil na knjige, na lepe nove knjige, ki jih je danes kupil. Lahko jih je ljubil. Vendar se mu je zdelo, da jih je že davno pustil na mizi: v otroških letih. Nemudoma se mora lotiti dela. Zaprosili so ga, naj sestavi prora¿Sun za bolnišnico. Mrko je pogledal svežnj zapiskov v okrogli svetlobi namiane svetilke. Zdelo se mu je neresnično, da je prevzel naročilo, čeprav ni vedel, zakaj se mu tako zdi. Prebudil se bo in ugotovil, da so bili vsi ti tedni le privid, sen. Bolnišnica. Mar ni bolnišnica podobna zaporu? Namrščil je obrvi. Vedel je, da mu duh mrzlično blodi, da je pred štirinajstimi dnevi mislil le na bolnišnico, na to, kaj je treba storiti, da človek zadosti zahtevam zdravja in vrnitvi zdravja N«, nadoma se je spomnil, da Anne ni ,3 vedal za bolnišnico: zato se mu fe ™ črt zdel tako neresničen. Resničnost t videl skozi Anne in ne skozi svoje delo Zakaj torej ni Anne povedal za bolni« nico? “■ Vedel je, da se mora takoj lotiti dela, v nogah je čutil mravljince, ki so ga „sli vsako jutro in ki so ga naposled °°s ali na cesto v praznem upanju, da Porabil energijo Energija ga je stra-ste ker ni mogel najti dela, da bi jo rabil ker se mu je včasih zdelo, da f edino ustrezno delo samomor. Toda a dnu srca in zoper svojo voljo se je r; zmerom oprijemal življenja, vedel , ¿3 je samomor izhod za strahopet- j®’ dejanje, ki je nevredno v očeh tistih, Id vas ljubijo. pomislil je na mater in začutil, da si nikdar več ne bi mogel privoščiti, da bd *a objela in poljubila. Spominjal se je, rta mu je govorila, kako so vsi Ljudje enako dobri. Zlo, je govorila, zmerom oride od zunaj. In verjel je, verjel je |e nekaj mesecev po tistem, ko je spo-mal Miriam, še takrat, ko je hotel ubiti njenega ljubimca Steva. Verjel je tudi takrat, ko je sedel v vlaku In prebiral Platona. »Toda ljubezen in sovraštvo,« je zdaj razmišljal, »dobro in zlo živita skupaj v človeškem srcu. Razmerje med njima ni le različno pri posameznih ljudeh, marveč je takšno, da je nekaterih ljudi sama zloba, drugih pa sama dobrota. Samo površino je treba odstraniti. Vsaka stvar ima nedaleč od sebe svoje nasprotje. Vsaka odločitev ima svoj razlog in nasprotni razlog. Za vsako žival obstaja druga žival, ki uničuje. Samec in samica, pozitivno in negativno. Razcep atoma je edino resnično uničenje, edino, ki podira univerzalni zakon enotnosti. Ničesar ni brez nasprotja. Ali prostor lahko obstaja v zgradbi brez predmetov, ki ga omejujejo? Aid energija lahko obstaja brez materije? Pa materija brez energije? Danes Je znano, da sta materija in energija eno, včasih pa so ju imela za nasprotji.« In Bruno. On in Bruno. Vsakdo je bil tisto, kar drugi ni hotel biti, del sebe, ki ga je zavrgel, ki ga je baje sovražil, morda pa v resnici ljubil. Guyu se je za trenutek zazdelo, da je morda nor. »Norost in genialnost,« je pomislil, »segata druga čez drugo. Kako povprečno življenje živi večina ljudi! Med dvema stoloma!« Ne. Obstaja dvojnost, ki preveva naravo do najmanjšega protona in najdrobnejšega elektrona najmanjšega atoma. Znanost si dandanes prizadeva, da bi razdelila elektron. Morda je to tudi mogoče, zakaj za tem je le ena misel: edinstvena in edina resnica v spoznanju, da je nasprotje zmerom navzoče. Kdo ve, ali je elektron materija ali energija? Morda okoli vsakega elektrona plešeta hudič in bog, držeč se za roke? Vrgel je ogorek proti košu za papir, vendar je zgrešil. Ko se je sklonil, da bi pobral ogorek, je v košu zagledal zmečkan list, na katerega je prejšnji večer napisal izpoved, ki mu jo je narekoval bolni duh, občutek krivde. Z gnusom se je vrnil v sedanjost, ki ga je obdajala z vseh strani: Bruno, Anne, soba, noč, jutrišnji sestanek osrednje bolniške službe. Okoli polnoči je začutil, da je zaspan. Vstal je izza delovne mize in se previdno ulegel na posteljo. Tako se je bal prebuditi, da se ni slekel. Sanjal je, da ga Je prebudil počasen in nezaupljiv veter, ki je zapihal skozi njegovo sobo zmerom, kadar je poskušal zaspati. Tokrat je pihalo skozi okno. Nekdo je lezel čez zid. Velika postava, zavita v rjuho in s kapuco na glavi, je nenadoma skočila v sobo. »Jaz sem,« je mimo rekla postava. Guy je skočil s postelje, da bi jo odrinil. »Kdo ste?« Potem je videl, da je Bruno. Bruno se mu je upiral, čeprav ne resnično. Guy je napel vse moči, da je pritisnil Bruna z rameni na preprogo. V takšnih sanjah je Guy zmerom izčrpal vse svoje moči. Klečal je na Brunu in ga davil, toda Bruno se mu je smehljal, kot da mu ni nič. »Vi,« je naposled rekel Bruno. Guy se je prebudil. Glavo je imel težko. Bil je prepoten. Sedel je, napenjal oči in skušal predreti temo. Sluzast in vlažen šum je polnil sobo, kot da bi se po njej plazila kača. Potem je Guy nenadoma spoznal, da dežuje, da pada nežen poletni dežek, in zgrudil se je na blazino. Tiho je zajokal. Mislil je na dež, ki je padal na zemljo in ki naj bi govoril: Kje so pomladne rastline? Kje je novo življenje, ki računa name? Anne, kje je selena trta, ki je bila v najini mladosti podoba ljubezni? je včeraj zapisal na list papirja, ki ga je potem zmečkal. Dež je našel novo življenje, katero je čakal, na katero je računal. Anne, kje je zelena trta .. .? Ležal je z odprtimi očmi, dokler ni zarja položila svojih prstov na okensko polico kot tujec v njegovih sanjah. Kot Bruno. Tedaj je vstal, prižgal luč, zagrnil okno in se lotil dela. Nadaljevanje prihodnjič SVET V MOZAIKU PSSST SOPROGI niso več tako ljubeznivi kot ne* kidaj? Drugod morda to zakonske družice vznemirja, v nemškem mestu Hanau pa ni bilo potrebno. Zadostovalo je zavrteti telefonsko Številko gospe Adelheid Zender in si rezervirati primemo količino njenega čudodelnega praška. Zakon bo spet pravo pomladansko gnezdece, polno ljubečih soprogov. Dobrotnica Adelheid je imela vedno na prodaj »orientalske mešanice«, ki jih je bilo treba v majhnih količinah vtihotapiti v jedila popuščajočih so progo v. — Vse je teklo v popolno zadovoljstvo gospe Zender in njenih someščank, dokler se ni našla med njimi skeptična duša. Poslala je čudežno zakonsko zdravilo v analizo ln ugotovili so, da mu sestavlja glavnino — »drob, da, čisto navaden zdrob, kot ga ljubijo dojenčki. Sodišče je dobrotnici prisodilo štiri tedne zapora m 200 mark globe zaradi goljufije, še drobna zanimivost: v sodni dvorani se je zvrstilo nemalo prič, ki so prisegale na učinkovitost zdravila. »Prašek je učinkoval naravnost čudežno,« so izjavljaje. Sodišče je dalo še enkrat preiskati izdelke gospe Zender. Vse zastonj. Zdrob je ostal zdrob. Ampak učinkoval je čudovito. * REKORD — ker doslej rekordov te vrste niso registrirali, naj velja njen čas za temeljno postavko — je vsekakor dosegla neka fina petdesetletna gospa, ki je ostala dvanajst ur zaprta na —- oprostite — stranišču železniške postaje Almčlo blizu Haaga na Holandskem. Čakala je na vlak, okoli enajstih dopoldne stopila na toaleto in potem je bilo vse njeno prizadevanje, da bi znova odprla zapah, zaman. Bilo jo je sram, da bi iz stranišča klicala na pomoč in tiho je trpela v upanju, da bo vsaj kaka od zunanjih strank, ki so si vedno energičneje skušale priboriti dostop do potrebnega prostora, učinkovitejša od nje. Njen vlak je že zdavnaj odpeljal, gospa pa je čemela v sumljivi atmosferi in čakala na rešitev. Šele ob enajstih ponoči so odkrili, da je za vrati nekaj živega. Sam načelnik postaje je dajal gospe skozi vrata navodila, kako naj pripravi zapah k pokorščini. Končno je izko-rakala in si z rokami skrivala obraz, kot da bi storila strašno pregreho. Komaj komaj so jo potolažili. DA ŽENSKE govorijo hitreje in sočneje kot moški, že nekaj tisočletij sem ni nobena skrivnost. Toda šele v najnovejšem času je znanost dokazala naskok, ki ga le ni nihče pričakoval. Profesor John Cohen ZDA je po dolgi seriji raziskovanj ugotovil, da lahko ženske izgovorijo v minuti celo 107 besed, nasproti ubogim 76, kolikor jih zmorejo najhitrejši moški. V ENEM tednu sta strmoglavila nad manjšim krajem Italuera kar dva helikopterja brazilske armade. Oblasti so uvedle strogo preiskavo in zasliševale prebivalce drugega za drugim, če so tiste dni opazile kaj sumljivega. Nobeden ni vedel nič posebnega, le 12-letni Luisito R. si ni mogel kaj, da se ne bi pobahal, da je prav on sestrelil oba helikopterja s fračo. »Do pred kratkim,« je dejal strašni Luisito, »sem ciljal na ptiče. Po dobrih rezultatih, ki sem jih dosegel, pa sem sklenil preiti na bolj zahtevne cilje.« — Za zdaj dečka še niso obtožili sestreljevanja helikopterjev. da mogoče telefonirati tu di iz krajev, ki nima.' jo telefona (osamljena gorska koča, mor^ plaža, letalo itd), ¡la, ba stran pa je' d imetnik takšnega ’ tele fona seveda nič vex ne ve, kaj je ljubi mir V »kovčku« so gumbi za enajst kanalov, avo-nec in zvočnik. Meseč na naročnina za takšen telefon stane T ZDA okroglih 50 dolarjev. Tako mora biti O Zahodnonemški »Quick« je pred kratkim objavil reportažo z naslovom »Ali mora biti gledališče takšno?« in kar takoj odgovoril: »Da!« Gre za striptease v mtin-ehenski uprizoritvi dela Slawomira Mro-zeka »Tango«, v kateri se sicer zelo resna igralka Hannelore Elsner sleče do golega. Na pomoč! [£ Kelvin Hughes je na nedavni mednarodni brodarski razstavi v Londonu poka. zal novo napravo, namenjeno brodolomcem. Ko se ladja ali čoln potopi, naprava ne potone. Z njo je mogoče oddajati in sprejemati klice na pomoč in odgovore ali pa samo oddajati zvočne signale. konec Cary j“ Dobro Granta, ki je prišla na stara leta, je bila krat-se še spominjamo veselih igralčevih izjav po Idile j® greca ^ .. . . _ _____^ Uotraj^efjti poroki z več kot trideset let mlajšo Diano Cannon, „ješ00 L „red letom dni rodila hčerko Jennifer. Fotografije Iti ®u fužine so bile objavljene v vseh revijah na svetu in Cary -.oAtlC ^ fn nvomion TaHo cirni teliti enetfl t lottt C srečne o* jejal, da je prerojen. Toda svoj triinšestdeseti rojstni Grab* J ianuarja) je igralec praznoval sam: Diana mu je pobeg- vred. Najprej v Milubu Beach, potem pa v neznano.« Nista obupala Mlada zakonca Rosemarie to Wolfgang Jamuschek sita si dolgo zaman želela otrok. Rosemarie je hodila k zdravnikom in naposled je zanosila. Pravijo, da so v takšnih primerih dvojčki pogostni, toda Rosemarie je sredi januarja letos rodila kar peterčke. Toda nastopile so komplikacije, tako da so novorojenčki umrli že po štiriindvajsetih urah Navzlic vsemu se Rosemarie dobro počuti to z možem sta sklenila, da ne obupata. Torej spet obiski pri zdravnikih, stroga kura to morda porod. MAMILA POTUJEJO NA VZHOD_1 ZASEDA V HONGKONGU Kitajsko morje je tiiio gladko kot ogledalo. Sončni žarki so se odbijali od njegove gladine in slepili krmarja, ki je moral pošteno naprezati oči, če je hotel videti obrise obale. Na poveljniški most se je povzpel tudi kapitan. Po sta rem pomorskem pravilu mora biti vedno na poveljniškem mostu, ko ladja pluje v pristanišče. Pristanišče je bilo tokrat Hongkong. »Novo ozemlje« s svojimi ostrimi kamnitimi stenami, pred katerimi so bili kakor stražarji posejani otočki, je bilo vedno bliže. Ladjo je prevzel tisti običajni nemir, ki se loteva potnikov in posadke v mrzlič nem pričakovanju pristanka v Hongkongu. Bliža se težko pričakovani trenutek, ko bo ta opevani azijski Babilon radodarno razgrnil vsa svoja zadovoljstva in zabave, ki jih nudijo njegove tajinstvene četrti, razkošno razsvetljene ulice, neštevilni ba ri, dancingi, čajnice in dekleta v »čeong-samih«, oblekah, katerih razporki segajo daleč čez gornjo polovico vitkih beder. Drugi častnik je v ladijski dnevnik vpisal podatke: Iz Bangkoka smo izpluli pred tremi dnevi. Morje je bilo mirno, življenje na ladji normalno. Cheef (prvi ladijski častnik) je v svoji kabini pregledoval manifest — dokument o tovoru in potnikih. Ladja je bila namenjena na Japonsko. Ladijski tovor je bil tako rekoč »generalni«, kot se to pravi v pomorskem žargonu. Bilo je vsega od strojev do bombažnih bal. Potniki so bili večidel starejši ljudje, ki imajo raje malce počasnejšo, a udobno plovbo na tovorni ladji z nekaj potniškimi kabinami, ki pa jim nudi možnost, da si med dolgo vožnjo dodobra ogledajo tudi kraje v notranjosti. Na sprednjem jamboru so že visele signalne zastavice, ki so klicale pilota in zdravnika. Prvi je imel nalogo prevzeti krmilo in poskrbeti za varen pristanek ladje, drugi pa je moral pregledati zdravstvene dokumente potnikov in posadke ter jim odobriti izhod. tí SEDEM LET SKOMIN SVET v mozaiku Slovito sedmo leto ogroža tudi zakon angleške princese Margarete in njenega plebejskega moža, nekdanjega fotografa Tonyja Armstronga Jonesa ali lorda Smovvdama. Novoletne praznike sta preživela vsak zase, potem pa je Tony odšel v Italijo. V obleki pristaniškega delavca se klati po italijanskih mestih in fotografira za londonski »Sunday Times«, katerega vrli sodelavec je. Znamo je, da je bil Tony Armstrong v fantovskih letih velik veseljak. Znano je tudi, da je njegovo srce zmerom hitreje utripalo, če je zagledal kakšno vzhodnjaško lepotico. Znano je konec koncev, da je bila njegova velika ljubezen ravno Kitajka. Jacqui Chan se je pisala tista kitajska lepotica, ki je bila To-nyjev fotomodel. Za angleško kraljevsko rodbino je Tony pravzaprav pritepenec, pa čeprav mu je kraljica podelila plemiški naslov. Z Margareto sta se dostikrat prepirala, ker se je Tony lotil starega posla: fotografiranja in »lova« na modele. Na zunaj tega ni bilo opaziti, zakaj na dvoru skrbno pazijo na zunanjost. V javnosti sta bila princesa ta njen soprog zme- rom vzoren zakonski par ter srečna starša. V resnici je bilo drugače. Proti koncu lanskega leta je Tony našel, kar je baje iskal dolga leta: fotomodel. Tudi to dekle je Kitajka. Ime ji je Mirni Chemn, hodi na srednjo tehnično šolo, njeni starši imajo trafiko. Pravzaprav jo je opazil neki Tonyjev fotografski sodelavec. Tony je potem prišel k njej in jo dolge ure slikal v najrazličnejših pozah. Objavil je samo eno fotografijo. Toda lepo Mimi je nekajkrat zaprosil, naj gre na večerjo z njim ali pa vsaj na kratko vožnjo po londonskih ulicah. Mimi je ponudbo zavrnila, zakaj pravi, da je strogo vzgojena. Toda novinarjem, ki jo zadnje čase oblegajo, se samo skrivnostno smehlja, ko je sprašujejo, »kako daleč« sta s Tomyjem. Margareta ima dosti težav s Tomyjem, predvsem zaradi njegovega »nedvorskega vedenja«. Pravijo, da je že prosila svojo sestro, ali se sme ločiti, pa Elizabeta II. tega ni dovolila, ker se bo, škandala. Potem je Margareta prosila sestro, naj jo imenuje za guvernerko v Avstraliji, na Bahamskem otočju ali vsaj za ambasadorko v kakšnem ev-roskem mestu. Zmerom so bile njene prošnje zavrnjene in zmerom zaradi neprimernega vedenja plebejskega Tanyja, ki se požvižga na protokol in raje fotografira, kot hodi na sprejeme. Poznavalci razmer na angleškem dvoru tudi pravijo, da je Margareta zelo razsipna in da Tony skrbno spravlja svojo apamažo in honorarje od objavljenih slik na poseben račun. Kot strela. »Prišlo je strela zjasnega pripoveduje Jacn^. line Malchowski uslužbenka Good! wil Industries h Sarasote v ZDA v službi je pisala „o nareku Roberta wtl. burja in po treh dneh skupnega dala sta odkrila, da sta noro zaljubljena. Cez nekaj dni sta že bila poročena. Jacqueline meri meter in petnajst cen-timetrov, Robert pa je celih sedemdeset centimetrov višji od nje Posnetek je na-rejen nekaj minut po poročnem obredu o cerkvi. MAMILA POTUJEJO MA VZHOD Ladijski propeler se je vedno počasneje obračal in ladja se je začela ustavljati sredi pristaniškega bazena. Do pomola, kjer naj bi jo privezali, je bilo še kakšnih dva do tri tisoč metrov. Dva močna in hitra vlačilca sta že izplula iz pristanišča ter puščala za seboj kitajske džun-ke, ki so se s svojimi pahljačastimi jadri premikale v blagem vetru. Oba čolna sta s spretnim manevrom pristala ob ladijskem boku. Možje v kaki uniformah so se začeli vzpenjati na ladjo po stopnicah, spletenih iz ladijskih vrvi. cariniki v akciji Prvi je na palubo stopil mož z inšpektorskimi oznakami, še ves zadihan je pozdravil kapitana. Za njim se je povzpel na ladjo še en uslužbenec v beli uniformi. To sta bila predstavnik pristaniške policije in pilot. »Boste dvignili sidro?« je vprašal pilot kapitana. »Počakali bomo še na carino,« je name- sto kapitana odgovoril policijski inšpektor. Medtem je ob ladijskem boku že pristal tudi tretji čoln Bil je večji od prvih dveh in iz njega se je vsula četa ljudi v uniformah in delavskih kombinezonih. »Gospod kapitan, policijski inšpektor je ukazal, da moramo opraviti celoten carinski pregled, preden zaplujete v pristanišče. Prosim, da nam izročite v pregled potne liste in ladijski manifest.« Ljudje v delavskih kombinezonih, bili so belci in Kitajci, so se med seboj polglasno pogovarjali. Iz kovčkov, ki so jih prinesli s seboj, so privlekli na dan halje, klešče, izvijače, dolge igle in različne instrumente. »Zagotavljam vam, gospod inšpektor, da na ladji ni ničesar, kar bi ne bilo vpisano v manifest,« je zatrjeval kapitan. Njegove besede so ostale brez odgovora. Posadko in potnike je prevzela mrzlična radovednost. To, kar se je dogajalo, namreč ni bilo v navadi. Eden ali dva carinika, prav toliko policistov, pilot in zdravnik so ob navadnih okoliščinah opravili nujno potrebne formalnosti. »Kaj iščejo to pot?« »Saj jih je cela četa!« »Morda imajo kakšno prijavo?« temeljita preiskava Denarne kazni za tihotapce neprijavljenega ali prepovedanega blaga so kar vi- soke, ladijski kapitan pa je odgovoren za prekrške. Ob težjih primerih pride tudi do aretacij. Eden izmed policistov je pristopil k prvemu častniku: »Pokažite nam, prosim, kje je uskladiščeno blago, ki ste ga naložili v Bangkoku.« Cheef se je s policistom spustil v skladišče številka I, kjer so bile naložene vreče z rižem. »Kaj pa ste natovorili v Singapuru? ličila te preprečila, da ji rdečica m prodrla na površje. »Odprite, prosim, svojo torbico!« Dekle je za trenutek oklevalo, toda carinik je bil s prsti že pri sponki njene torbice. S hitrimi in spretnimi gibi je brskal med pudri, rdečilom za ustnice, nalivnim peresom, denarnico in desetero drugimi drobnjarijami, ki jih skriva malone vsaka ženska torbica. Končno je privlekel na dan večjo škatlo za nakit. 'Namesto zapestnice je bila v njej vrečka iz plastike, polna belega prahu. Agenta v civilu sta preskočila pult in se znašla ob dekletu. »Aretirani ste zaradi tihotapljenja mamil!« Poveljnik letala in drugi člani posadke so nemo opazovali prizor. »Zal mi je, toda odpotovati boste morali brez gospodične,« je dejal poveljniku letala eden izmed policistov. Le-ta je samo nemo skomignil z rameni. Posadka se je potem odpravila k vzletni stezi, na kateri je že čakal velik boeing, pripravljen za polet proti Tokiu in San Franciscu. Letališko osebje je pravkar natovarjalo v letalo prtljago in tovor. Vendar je najdragocenejši tovor ostal v rokah hongkonške brigade za boj proti narkotikom, brigade, ki jo cenijo kot eno najsposobnejših te vrste na svetu. Apostolsko delo v ringu častiti oče Michael Brooks opravlja duhovniški poklic od lanskega oktobra. Sicer živi v Južnoafriški republiki, toda doma je v Edinburghu, kjer živi njegova mati. Pred kratkim je prišel na obisk v domovino. Pozdravil in objel je ljubljeno mater, nato pa je v nedeljo dopoldne vestno pridigal o miru in ljubezni med ljudmi. Na koncu pridige je prišlo presenečenje. Oče Michael Brooks je povabil vernike na rokoborbo v edinburški stadion »Eldorado«. Verniki so ga debelo pogledali, toda oče Michael jim je zagotovil, da bo predstava vredna ogleda. Prišli so in še bolj O zazijali od presenečenja Z Bobom Sherryjem, Imenovn ger iz Lancashira«, se m spopadel nihče drug kot °n 7n "it-oče... Pa ne samo spopadel, celo zmagal je. Po borb^eČastitt hovnik povedal radovednim novinarjem, da je rokoborb ?e ^ gova stara strast in da njegovi cerkveni predstojniki nimŽe 7l,e-proti temu, da se bojuje, zakaj čisti dobiček zmerom nii svoji fari v Južnoafriški republiki. »V ringu prav tako onnatnenl apostolsko delo,z pravi oče Michael Brooks. Vsak po ^ moli... 0]e boga MAMILA POTUJEJO MA VZHOD Policista sta odpeljala plavolaso stevardeso proti policijski postaji. Med potjo si je pritiskala robček na usta in hlipala od razburjenja in žalosti. Skozi možgane so ji prebliskovali spomini na njeno tridnevno bivanje v Hongkongu in predvsem na tisto lepo popoldne, ko se je kopala v hotelskem bazenu in jo je boy poklical k telefonu. kdo je odkril skrivnost Se vsa mokra je držala v rokah slušalko: »Tukaj je družba L. H. Slišali smo, da se zanimate za nakit dobre kvalitete in lepe izdelave?« »Da, res je. Rada bi kupila lepo zapestnico. res dobre kakovosti. Kdaj vas lahko obiščem?« »Ni potrebno, gospodična. Poslali vam bomo svojega zastopnika z nekaj lepimi vzorci. Prišel bo točno ob sedmih.« Mali debeli Kitajec s črno torbo se je res pojavil do minute točno. Sedela sta v hotelski sprejemnici in dekle si je ogledovalo vzorce v podolgastih, zelenih škatlah. Nihče ju ni opazoval. Bila sta sama. Natakar je urejal čaše v vitrini in se ni menil zanju. »Vzela bom tole,« je rekla, ne da bi odprla škatlo. »Kar izvolite, gospodična!« Je natakar morda opazil, da škatle sploh ni odprla? Ali pa ju je nekdo opazoval skozi skrivno lino? To je bilo šele njeno tretje potovanje v Hongkong. Doslej je letela na progi čez Atlantik in sedaj se je veselila prehoda na daljnovzhodno linijo. prvi podvig začetnice Stevardeso so na letališču aretirali na podlagi podatkov, ki so jih zbrali že nekaj tednov prej. Lepa stevardesa se je dolgo upirala skušnjavi in je popustila šele tistega dne. ko so ji za »nakup nakita« ponudili precejšnjo vsoto denarja. »Cariniki vas ponavadi le površno pregledujejo.« so ji zatrjevali. »Malo pobrskajo po prtljagi, osebnih torbic pa sploh ne pogledajo. Ste lahko popolnoma brez skrbi, če vam ne bo ugajalo, drugič pač ne boste več sodelovali.« je nagovarjal dekle eleganten moški v nekem luksuz nem singapurskem hotelu. Končno je privolila. Toda samo tokrat. Nagrada za dekle ni bila majhna. Skoraj dve njeni mesečni plači. To pa je bila že kar vabljiva vsota. Ana C. ni bila na spisku spmljivih oseb, ki ga je vodila brigada za boj proti narkotikom. Bila je začetnica in če bi se ji prvič posrečilo pretihotapiti zavojček, bi potem lahko prenesla kilograme mamil, preden bi jo ujeli. Vendar je dekletovo tihotapsko kariero zapečatil že v Singapuru neki majhen torbar, ki je bil tudi sam uživalec morfija. Pri zasliševanju na policiji je povedal le majhno podrobnost o »nakitu«. Šifrirana telegrafska sporočila med dvema brigadama so po navadi delovala brezhibno. Po telefotu so poslali iz Singapura v Hongkong celo stevardesino fotografijo in še celo vrsto podrobnosti, ki so hongkonški policiji olajšale nadziranje osumljencev. Seveda pa je šlo predvsem za to, da primejo tudi prinašalca mamila. Na njegova vrata so potrkali agenti malone v istem trenutku, ko je bilo tudi stevardesino potovanje v Tokio prekinjeno. Ano S. čaka nekaj let zapora zaradi tihotapljenja mamil. Njen advokat bo seveda pri obrambi še posebej poudaril dejstvo, da je bil to njen prvi poizkus, da je še mlada in neizkušena. Če je bilo večurno preiskovanje ladje od kobilice do jambora zaman, je bila akcija na letališču stoodstotni uspeh. Toda samo začasen Intentant brigade za boj proti narkotikom je dobro vedel, da je v tistem trenutku, ko so prijeli stevarde- n KONEC VOJNE ZA PINA ALBANIJA pin0 Albani je zdaj star r leí. Toda ST pred totkim se je ^‘ „¡1 velike more, še pred Cim ie Judi zanj ¿onec vojne. Tistega ne-Sjskega večera, ko je s “II streli iz lovske pu-kg ut,ii doktorja Alessam-"¡L Bovidia, zdravnika iz hišnice San Martino v Genovi. pino je preživel tri leta nemškem koncentracij-Lem taborišču. Pred tistim J® spo211®1 fašiste v zenovski hiši nasproti bolnišnice San Martino. Po-i^jn je bil v taborišču. Vedel je, da so ga tja spravili fašisti — po njegovem »nacisti« - iz hiše nasproti bolnišnice. V koncentracijskem taborišču je bilo hudo. Pino je delal v krematoriju. Vsega se le nejasno spominja. Vojne je bilo konec za večino sveta, za Pina Albanija pa ne. Zaposlil se je v bolnišnici San Martino v Genovi in videl v vsakem človeku, ki ni bil prijazen z njim, »nacista«. šale prijateljev je razumel kot grožnje »nacistov«. Nekoč je nekdo nameril vanj vodno pištolo. Pino si nekaj dni ni opomogel od stratiu. V bolnišnico je prišla njegova sestra in povedala, naj ga ne strašijo, ker je bil pač v koncentracijskem taborišču. Toda Pino je v vsem vi-iel »nacizem«. Neikoč mu je bilo slabo po pivu. Prepričan je bil, da so »nacisti« zastrupili njegovo pivo. Talko je bilo iz dneva v dan. Na zunaj je lepo živel. Imel je avtomobil, zidal si je hišo, knpil si je lovsko puško, zaslužil je 130 tisoč lir na mesec. Toda »nacisti« so ga zmerom preganjali. Nekoč je vprašal prijatelja, ali ni morda doktor Alessandiro Bovi-da nekoč — med vojno — delal v fašističnem sedežu nasproti bolnišnice. Prijatelj je v šali odgovoril, da je in da so »takrat« pač vsi bili fašisti. To je Pinu zadostovalo. 22. januarja zvečer je vrgel pušiko v avto, se odpeljal pred bolnišnico, počakal na doktorja Rovida in ga ustrelil. Trikrat. Potem je šel na policijo in povedal, da je ubil »nacista«. To je bil konec vojne za Pina Albanija. io in prinašalca morfija, začela delovati tudi tihotapska obveščevalna služba. Vsi tisti v Hongkongu, ki so imeli kakršnokoli zvezo s kanalom, so bili obveščeni in so dobili namig, naj se porazgu be, predvsem pa naj se izogibajo vsakega dejanja, ki bi moglo zbuditi pri policiji najmanjši sum. Dobavitelj in dekle sta bila le manj pomembni figuri v celotni tihotapski organizaciji. Centrala je bila nekje v Evropi, v Hongkongu pa deluje le tranzitna mreža. Kanal fe bil seveda trenutno neuporaben za delo. Morali so ga za nekaj lasa opustiti, če pa bi bila policija preveč trmasta, tudi za vedno. Poiskali bi si morali varnejše poti v nenehni igri mačke z miško, ki jo igrajo tihotapci mamil s policijo. Na Daljnem vzhodu vodjo to igro na relaciji Singapur—Bangkok—Hongkong s podaljškom do Tokia in San Francisca. V tej igri je precej udeležencev in pogosto tudi žrtev, čeprav opravljajo ponavadi vse operacije tiho in ne da bi uporabili orožje. dve smeri za potovanje mamil okoli sveta Odkod prihaja opij? Na svetovnem spisku proizvajalcev opija je trideset dežel. Najpomembnejše med njimi so Turčija, Indija, Tajska, Burma in Laos. Koliko opija prihaja iz posameznih dežel na svetovna tržišča, verjetno nikdar ne bo ugotovljeno. Brez dvoma pa drži, da stotisoči uživalcev mamil v svetu zelo drago plačujejo svoja mamila, pogosto celo z življenjem. Samo zadnja leta so tmeriški organi za boj proti narkotikom prijeli okoli 25000 moških in okoli 5000 žensk, ki so bili sami narkomani ali pa posredniki v raznih ameriških mestih. Večjega števila uživalcev mamil pa tudi razpečevalcev pa seveda nikoli ne odkrijejo. Kljub uspešnim policijskim akcijam deluje razpečevalna mreža še naprej, saj vsak pretrgan kanal takoj nadomestijo z novim, razen tega pa ponavadi deluje po več vzporednih kanalov iste ali druge organizacije na istem področju. Po nekaterih ocenah je verjetno Turčija največji proizvajalec opija na svetu. Le-ta uporabi le manjši del svoje proizvodnje doma. Večji del opija potuje po tako imenovani »zahodni poti«. Turški opij je namreč predvsem namenjen uživalcem v Evropi, na Bližnjem Vzhodu, v Afriki in na Vzhodni obali ZDA. Glavna tihotapska središča so v Istanbulu, v južnih francoskih pristaniščih, v nekih italijanskih mestih in v Švici. Prihodnjič: DAVEK NA NEVARNOST SVET V MOZAIKU psssr TAKOJ VAM bo vse jasno o Angležih, če preberete najnovejše izsledke statistikov na Otoku. Prebivalci Velike Britanije imajo 4.100.000 psov, 4.200.000 mačk in 4.750.000 papagajev. — Moda kratkih kril jih je na vsakih deset Angležev navdušila devet. — Štiri oa petih družin imajo aoma televizijski aparat in vsak Anglež presedi pred ekranom povprečno eno uro in dvajset minut na dan. — Od vseh vrst marmelade prodajo na Angleškem največ marelične. — Povprečen Anglež poje na leto štiri kilograme zmrznjenega mesa. * WLADISLAWA Rejenskega iz Varšave so obsodili na krepko globo, ker je v nekem muzeju pograbil dve dragoceni vazi in jih treščil skupaj, da sta se razsuli v črepinje. Nie ni pomagal izgovor, da je šlo za cisto samolioten gib: Wladislaw namreč že dolga leta tolče v poštarski pihalni godbi na činele. e V ZDRUŽENIH državah Amerike prodajajo »Vodnik po Parizu«, ki svetuje ameriškim turistom, naj se pred odhodom v Francijo dobro založijo z milom. Tega blaga, zatrjujejo sestavljalci vodnika, v francoski prestolnici skorajda ni mogoče najti. * V ENI od večjih tovarn v Bukarešti se je primerilo Karlu Babescuju nekaj prav neprijetnega. Kot oddelku vodja je ukazal skupini delavk, naj nehajo peti, in užaljene zastopnice ueiuv.iu^^a .a...v a«, prizadete zaradi kršenja svojih osnovnih človečanskih pravic, so ena dva tri vrgle tečnega Babescuja v poln kotel melase, na srečo maune. * V OTTAWI, glavnem mestu Kanade, živi prepričani vegetarijanec Pierre Raveli. Tudi vsa družina ne bo za nič na svetu pogoltnila koščka mesa. Kar pa Pierra ne moti, da ne oi prea Kratkim odprl v Ottawi že svojo osmo mesnico. * SHELLEY Winters se je pritoževala Burtu Lancastru nad režiserji, ki si zdaj zmišl ju jejo, da se mora zrediti, zdaj spet, naj nemudoma shujša. »Celo na takega sem naletela,« se je pridušala, »ki mi je predpisal pred začetkom snemanja debeljenje, potem pa je hotel, da sem vsak dan lažja. Zdaj, za film »The Sculfhunters«, naj na primer shujšam točno za devet kil. Tako sem lačna, da bi pojedla zobno pasto.« — »Edino to ti lahko svetujem,« jo je skušal potolažiti Burt Lancaster, »naj si ne umivaš zob.« » BELGIJSKI politik Paul-Henry Spaak se je nedavno zahvalil za napitnico na banketu Ln dodal: »Moj curriculum vitae, ki smo ga pravkar Slišali, je prav gotovo slep, toda pripomniti moram, da je nekoliko nepopoln. Zakaj bi zamolčali, da je Spaak padel pri izpitu iz gospodarskega prava? Ravno ta neuspeh je bil za moje življenje zelo pomemben.« * VPRAŠALI so Avo Gardner, zakaj noče živeti v Združenih državah Amerike, in dobili odgovor: »Amerikanci so bolj simpatični v tujini kot doma pri sebi.« * FRANCOSKI MODNI KROJAČ Cardin je odkril novo manekenko, 22-let-no Malajko Anak Ibrahim, eno od dvanajstih hčera zdravnika iz Singapura. »čudovito je lepa, najbolj pa obožujem na njej pogled ranjene zveri,« je vzdihoval Cardin. Po modni reviji so jo vprašali: »Ali ste videli, da vas mojster Cardin ni nit.:' ** srnici z o*;?« An*»,1:: ie pripomnila: »Morda me je monsieur Cardin res gledal, ja z pa ga nisem opazila. Močno sem kratkovidna.« — To je torej njen pogled ranjene zveri. Ime mu je bilo Zbigniew Cy bul ski in vsi so ga klioali kar Zbišek. Star je bil 39 let in umrl je na železniških tirih, med kolesi .potniškega vlaka, ki se je počasi začel pomikati proti Wroclawu. Kalkio zdaj pisati, o njem, ko je gotovo, da gre za obveznost, za običajen črn okvir ček, najmanj, kar smo dolžni vsakemu človekiu na koncu? Reči, da je bil velik igralec, da je za vedno odšel od nas, da je talko poljska kinematografija utrpela veliko izgubo? Naj bo to raje zapis, zapis, kakršnega smo mu dolgovali že leta in leta. Tako čudno človeško je to: nekdo, ki si ga spoznal le kot premikajočo se črno belo podobo na velikem sivem platnu, umre in ti se ga začneš nenadoma tako živo spominjati, nenadoma ti pridero na misel niaijlepše besede, ki jih je bil kdaj izrekel, nenadoma se zaveš, kakšne oči je imel... Zbišfcove na primer so bile Zbegane in nebogljene, too je v »Pepelu ih diamantu« za trenutek sne) svoja temna očala. Trudno mežikajoče in zaslep ijene od dnevne svetlobe, ki je nenadoma vdirla vanje. Kdor ga pozna, Zbigniewa Cybulskega, ga poema iz poljskega filma Andrzeja Waj de »Pepel in diamant«. In odtlej si ga je tudi za vedno zapomnil. Iz poslednjega prizora morda, iz prizora, ko se opoteka po smetišču, gazi umazanijo, ki ji ni videti roba, k» se vedno znova in znova spet dvigne, kot da ne bo rnogel nikoli umreti, dokler vendarle ne pade, zadišeta ... Pozneje smo mu samo še občudujoče sledili v filmih »Nedolžni čarovniki«, »Ko bi bila ljubljena«, »Morilec in gospodična«, v švedskem »Ljubiti«, omnibusu »Lju bežen pri dvajsetih«, »Rokopis iz Sarago se«, »Vlak« .. V »Vlaku« je imel majhno, prav nič pomembno vlogo: moral je biti mladostno nesmrtno zaljubljen v Lucyno Winrticko; plezal je po boku drvečega vlaka in se končno oprijel stranice okna, za katerim je bila njegova nedosegljiva, neusmiljena Ona ... Cybulski je imel v svojem načinu igre nekaj, kar imajio Marlon Brando, Pau! Newman, Richard Harris, kar je imel Ja mes Dean. Nekaj nonšalamtnpga, cinične ga, komaij opazno grenkega, pod čemer se skorajda vedimo skriva nekaj čisto preprostega, malce nesrečno sentimentalnega in preveč čustvenega, da bi bilo za ta svet. »Ko igraš vznemirjenega, razburjenega človeka, moraš igrati nekoga, ki se zna obvladati. V ljubezenskem prizoru ne smeš igrati ljubezni. Najti moraš nekaj, kar ti bo preprečevalo, da bi uresničeval svoje Ljubezensko čustvo, poskusiti moraš kaliti vzdušje ...« je menil Zbišek o svo ji, modemi igri. »Primerjajo me z Dea nom, čeprav je bil on osebnost, ki je ni moč posnemati. Res pa je, da imam pri igranju enako metodo kot igralci Actor's Pepelu m aia,namu)^J feterjevem filmu in gospodična Û) tí tí ftí ^ R R V- S 4c ■Is £ p -Sf O) o ¿ R 43 5'4¿ W. co g co -tí k 'tí N W 51 P G e ^ oí £ Z 1 s¡ |.l s B “ :x o « a â s ü-^D o •?» >o '' ,S~| ! 1 S,s a 1 1 I « 0-1 s o§ ; « o» £n .¡ S w i •5 M tí J s •*■» ' ; £ a •a .3 s a a a =s-ls I'SJ g lise O ¿3 S -ö JT T3 lakaj ima živalski kenguruja? Večina ljudi meni, da je prisotnost kenguruja v živalskem vrtu nekaj samoumevnega In vendar ni tako Kenguru bi namreč že zdavnaj moral biti nekje drugje. če . sicer pa vam bom povedal vso zgodbo. Torej tisti živalski vrt na robu mesteca ni bil ravno eden večjih, pa je kljub temu imel kenguruja In to zelo živahne ga. po ves dan je tekal med ogradami in se obnašal prav tako. kot imajo obiskovalci radi. Zvečer je po navadi prijetno utrujen sedel v kot in opazoval čuvaja, ki je v njegovi pregradi skrbel za red. Bil je starejši možakar, ki je s škripajočo samokolnico pobiral reči. s katerimi so obiskovalci čez dan obmetavali kenguruja. Vendar pa vsega, kar je pobral, ni me tal v samokolnico. Sem pa tja se je sklonil in pobral nekakšen svetlikajoč, okrogel predmet, ga obrisal z rokavom in spustil v žep. Tako je kenguru spoznal vrednost denarja. Denar pa mu je kmalu stopil v glavo. Zaželel si je teh svetlih koleščkov in je zato nekega dne že pred čuvajevim prihodom pobral s tal ves denar Spravljal ga je na dno svoje vreče, ki jo ima, kakor veste, vsak boljši kenguru. Tako si je ustvarjal osnovo svojega bodočega premoženja. Čuvaj pa, ki je prihajal bolj pozno, je lahko pobiral samo še prazne vžigalič-ne škatlice, pomarančne lupine, gumbe, paličice in podobno ropotijo. Vmes ni bilo niti enega samega samcatega novčiča. Iz kengurujeve ograde je odšel slabo razpoložen, — njegov varovanec pa je kar sijal od zadovoljstva. Od tistega dne je čuvaj vsak večer pobiral tisto, kar mu je blagovolil pustiti kenguru, prt tem pa je godrnjal, češ kako slabo dandanes ljudje živijo. Sem pa tja je kenguru le pustil na tleh kak droben novčič in takrat je lahko prisostvoval čudovitemu prizoru človeške grabežljivosti, čuvaj se je namreč vsakokrat vrgel na kolena in temeljito preiskoval tla. da ne bi bil morda kje skrit je kakšen novčič Zadovoljno je brundal v brado ter st domišljal, da se vračajo stari dobri časi Kenguruja je ta prizor izredno zabaval Sčasoma je postajal kenguru vedno bolj zvit. Večji del dneva se je pretvarjal, da spi. Toda kenguruji, ki spijo, ne morejo zadostiti radovednosti obiskovalcev. n Senčice za < gledal“ evKaL se tudi ■ 'ft* dr!^a'«Banja“, takšne A I» snam je zastajal dih. ■■ „i-ie, & inmu spodrsnilo na 'ir.S* )e- Si,jTšel vzdih i*5j l«*®1* po vsej deželi. ?V hmno J-e .tfJSiSec. Njemu skoraj- 7enka sta' bila slovenski r S «telo “ ^ tako- O’ /Sii ocene sodnikov. ocene suuiuaa/v. S» Sia“na led Nemca pa “S»®”910',82 Angleža ® 08 »» Francoza francosko sš*0' f-ha, Poljaka po včasih ^'Jrdrugič Pa »Pet v an' ¡lwfSlni Skratka pravi Ba 0«,'Se smo se znašli med i!St j!« na eni in '^SbUnhni m stran!' «S2a jezik je bil tokrat k DRSANJE 67 sreči med močnejšimi, če pozabimo na napovedi anglonemško francoskih drsalnih zvez in na tiskana imena držav v angleščini, (bilteni). Sicer pa to ni nič čudnega, saj naša materinščina celo v zveznem merilu počasi dobiva nekaj veljave. Nekateri organizatorji in novinarji smo si pripeli kolajne že na začetku prvenstva. Vsaj meni se je primerilo, da sem si na prsi pripel — tretjič zapored — press odlikovanje made in Bertoni, Milano. Sloviti značkarski mojster pač zna svoj posel. Tisto temo tik pred zaključkom velike drsalne revije si je menda omislil neznanec, ki je tik pred zatemnitvijo odlomil anteno z mojega avtomobila. Prav gotovo zato, da bi jo prikril. Kar pa je po svoje spet opravičljivo. Najbolj nadrsal: NIKO LAPAJNE Hoteli so ga videti, kako skače in se valja po tleh. Zato so ga kar naprej obmetavali 2 raznimi predmeti, seveda tudi z md, da bi ga spravili pokonci. Kengu- se je vsakič, ko ga je zadelo, leno dvi-pi, naredil nekaj skokov po ogradj, da Si ljudje ne izgubili potrpljenja, in se potem spet ulegel. Ideja se mu je spla-fala. Nekega dne je bil kengurujev čep poln. Razmišljal je, kaj bi ukrenil, in nenadoma m je šinila v glavo misel: pobegniti odtod. Iz ograde mu ni bilo težko priti, saj k užival polno zaupanje svojih gospodarjev. Teže je bilo zapustiti živalski vrt. Bil je ograjen z visokim zidom, ponoči pa to bila glavna vrata zaprta. Vendar pa le je kenguru spomnil neke možnosti, ki jo je tudi poskusil izkoristiti. Pomešal se je med odhajajoče obisko-linice vrta. Delal se je popolnoma ravnodušnega, ko je hodil s sklonjeno glavo, lot da bi nekaj iskal. To pa zato, da mu ne bi videli obraza ... Skraja je šlo vse po sreči. Le nekaj korakov pred glavnim vho-iom pa se je zaslišal iz mikrofona glas: ‘Kenguru iz pregrade številka 3 naj se hko) vrne!« Ljudje so se prerivali proti izhodu in kenguru je poslal ves nesrpen Ob pozi-111 je bil popolnoma brezbrižen in se je celo obrnil, kot da bi si rad ogledal »ti-ife?a kenguruja«. Neka ženska, ki se je prerivala pred njim, ga je pocukala, misleč, da je njen mož, in mu rekla: »Si slišal, Jarči, kenguru jim je ušel!« Kenguru je spustil hripav, človeškemu smehu podoben glas. žena se je zasmejala, potem pa še kar naprej mrmrala predse: i »Glej si, no, poglej, tudi kenguruji so kampeljci! Tebi nič meni nič ti jo pobrišejo.« Kenguru je spet zaslišal hreščeči glas iz zvočnika: »Mar je kenguru oglušel? Takoj nazaj!« Ubežnik se je začel hitreje prerivati skozi valujočo množico proti izhodu. Pri tem je nekemu moškemu stopil na prste in ta ga je nahrulil, ne da bi sploh pogledal, čigave nerodnosti žrtev je. Kenguru pa se ni zmedel in je moškemu vrnil milo za drago: »Kaj se razburjate za prazen nič, sicer pa ste videti kot pravi kenguru. Najbolje bi bilo, da vas kar tukaj zadržijo.« Prisrčno se je nasmehnil tej svoji domislici. Nenadoma ga je nekdo od zadaj močno porinil in ubogi kenguru se je spotaknil. Pri tem se je iz njegove vreče skotalil na tla drobcen cekin. Hitro se je sklonil, da bi ga pobral. To pa se mu je maščevalo. Njegova požrešnost je bila kaznovana. Ko se je sklonil, so se žvenketajoč raztresli še drugi novci. Njihov žvenket je povzročil med ljudmi pravo pani- ko. Marsikdo je v tistem trenutku mentt, da je to odlična priložnost, da si povrne tisti dve kroni, ki jih je malo prej izdal za vstopnico. Ljudje so se vrgli na kolena in začeli pobirati kovance. Kenguru je izrabil priložnost ter jo ucvrl kar čez njihove hrbte skozi glavni vhod. S svojim pobegom pa ni bil zadovoljen. Vse predrago ga je plačal. V njegovi skoraj prazni malhi je žvenketalo le še nekaj novčičev, medtem ko so ljudje pri izhodu pobirali njegove prihranke. Kaj sedaj? Kenguru je brez cilja taval po ulicah, dokler se ni nenadoma odločil... Odločno se je obrnil in se napotil nazaj proti živalskemu vrtu. Tam so ljudje še vedno pobirali njegove denarce. Bill so tako zaverovani, da ga še opazili niso, ko je smuknil mimo njih. V svoji pregradi se je ves utrujen in nesrečen ulegel na zemljo in zadremal. Zbudil ga je srebrn kovanec, ki mu je priletel v čelo. Gledalci so navdušeno pozdravili spretnega strelca, potem pa disciplinirano čakali, kaj bo. Kenguru pa je bil zdaj že izkušen in je vedel, kaj mu je storiti Skoči’ je na noge, se divje zakadil in naredil nekaj krogov po ogradi. Tisti večer je čuvaj našel v travi 64 hellerjev. JIRY SULY Marija iz Trbovelj je pred dobrim tednom v pismu zapisala: »Vsak teden nestrpno čakam Tovariša In najprej obrnem stran, kjer so objavljeni testi. Ne morete si misliti, v kakšho pomoč so mi vaši nasveti. Kot mnoge gospodinje in matere sem tudi jaz dopoldan v službi. Ob pol treh popoldan tečem domov, spotoma pa si belim glavo, kaj bi pripravila družini za kosilo. Mož pride domov kmalu za menoj in že na pragu pove, da je lačen. Otroka, ki ju medtem ko sem v službi, varuje soseda, prav tako sprašujeta, kdaj bo kosilo. Seveda nimam nikoli toliko časa, da bi pripravila takšno kosilo, kot ga lahko pripravijo tiste gospodinje, ki imajo za nakup in kuhanje ves dopoldan čas. Zato sem si doslej že mnogokrat pomagala z vašimi nasveti. Redno kupujem jedi, ki jih v testih priporočate, in še nikoli nisem bila razočarana. Upam, da boste še naprej mislili na zaposlene gospodinje in nam pri izboru prehrambenih izdelkov pomagali.« Draga tovarišica Marija, hvala za spodbudne besede. Seveda bomo še naprej mislili na vas in na vse zaposlene gospodinje. Mogoče vam bo že današnji test: testenine, ragu omaka in vložena rdeča pesa v pomoč in se boste po ocenah naše strokovne komisije, ki ocenjuje proizvode pod pokroviteljstvom Tovariša in Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, ter posebne komisije, v kateri sodelujejo potrošniki, lažje odločili za nakup. Trije ŠTUDENTJE so se najbolj navduševali nad mes ragujem: »Vse potrebne kvalitete ima in še prav posebno’ je všeč, ker je pripravljen na olju,« je dejal študent, ki m*11 sliki prvi z leve. Njegova kolegica pa je dodala: »Cebomu gospodinja, bom prav gotovo kupovala konzerve. Do takrat ° se bo njihova kvaliteta verjetno če izboljšala, saj danes še n» večkrat konzervi ne moremo zaupati, ker ne vemo, kaj se star, v njej. Edino pripombo pri današnji pokušnji bi imela glej, pese: bila je prekisla, pa tudi predraga je.« Njen desni kole% je ocenil testenine: »Ne vem, kakšne barve so testenine, ko * surove, toda kuhane so zelo blede, čeprav okusu ni kaj' očitaj Glede cen pa tole: Medtem ko se mi zdi cena za ragu primerst je pesa mnogo pedraga.r mesni ragu Proizvajalec:: Podravka - Prehrambena industrija Koprivnica. Deklaracija: Mesni ragu. Osnovni sestav: goveje meso, paradižnikov koncentrat, zelenjava, glutaminat, začimbe in dišave. Neto teža: 200 gramov, pok uporabnosti: trajna Maloprodajna cena: 2,32 Ragu je embaliran v ploče-vinld. Zunanji videz je privlačen. Notranjost pločevin, jje je brez napak: pločevinka je lakirana, lak je nepoškodovan. Organoleptična ocena Videz vsebine je privlačen, le na površini in v notranjosti je nekaj zračnih mehurčkov v velikosti leče. Pogret ragu je primerne konsistence. Barva je paradižnikovo rdeča. Izstopa vonj po parad žniku, delno pa tudi po zeleni. Okus je preslan. Komisijo je motilo, ker je bilo , meso zmleto. Za ragu mora biti namreč meso zre. zano na kockice. Izde'ek je primeren za preliv testenin konzerva. Ndin. in riža, lahko pa ga uporabimo tudi kot dodatek h krompirjevim jedem. OCENA STROKOVNE KOMISIJE Vsebina konzerve mesneg-a raguja je dobra. Edina hujša napaka je ta, da je ragu preslan. Komisija mesni ragu PRIPOROČA. OCENA POTROŠNIKOV Potrošniki so ocenili ragu glede na barvo, videz, vonj in okus. Vsem lastnostim so pripisali povprečno oceno prav dobro. Nekatere potrošnike je motilo le to, ker pri okusu izstopa kis i paradiž, nikov koncentrat. Produced by Vitaminka, Banja Luka. Exported Vinivoče - Koop Zagreb. Vitaminka brand Tiny Piskled Beets. Neto teža: 390 gramov. Maloprodajna cena: 2,20 Ndin. Embalaža je ustrezna, kozarec dobro zaprt. Rdeča pe. sa j namreč emba irana v stek:enem kozarcu. Tekst na nalepki je v angleščini, čep&v mora biti po predpisih dek aracija napisana v enem izmed jugoslovanskih jezikov. LABORATORIJSKI IZVID Skupne kisi ne (rač kot ocet. na kisiina): 1,0 g 100 ml. pH: 2,0. Kuhinjske soli: 1,5 g/100 mi: Reducirajočega sladkorja: 2,8 g 100 ml. Skupni sladkor: 4 0g/100ml Organoleptična ocena Videz vseoine: pesa je zelo grobo narezana. Rezine so neenakomerne in delno tudi raztrgane. Nekatere izmed rezin so olesenee. druge pa spet premehke. Rezine so prelite z bistrim nal vom Barva pese je lepo rdeča. Vonj je po pesi zelo šibak, v glavnem prevladuje vonj po kisu. Okus je prekisel, motijo olesenele rezine. OCENA STROKOVNE KOMISIJE Komisija meni, da pesa po kemičnih lastnostih, kot jih predpisuje Pravilnik o kaiko. vosti sadja in zelenjave, ustreza. Vendar pa po offlga-izloptičruh lastnostih predstavlja manj kvalitetno blago. Tudi cena 2,20 Ndin za 390 gramov je sorazmerno visoka, predvsem v poletni sezoni. Zaradi vsega tega ko. miši a izdelek MANJ PRIPOROČA. OCENA POTROŠNIKOV Povprečne ocene potrošnikov so bile za barvo odlično, za videz in vonj prav dobro, za okus pa le dobro o UPOKOJENKA (na sliki je desna) se je navdušila nad ragu omako, glede testenin pa je imela pripombo: »čeprav so zelo okusne, me moti, ker so preblede. O pesi pa bi dejala samo to, da je prekisla, čeprav je barva konzervirane pese zelo vabljiva.« UBLUZBENKA in DIJAKINJA sta najprej ocenili peso• »Predebelo je razrezana in slabo očiščena,« sta bili istih misli »Res, da se doma pripravljena pesa dolgo kuha in da bi konzerva precej odtehtala zaposleni gospodinji, toda samo če bi bila dobro pripravljena. Takšne, kot je ta pesa,« je dodala uslužbenka, »pa bi jaz svojim domačim ne ponudila.« Omaka in testenine so jima bile všeč in sta bili tudi brez kritičnih pripomb. O TEST Proizvajalec: Intes - Živilski kombinat Maribor. Deklaracija: Jajčne testenine - valvice. Neto teža: 500 gramov. Maloprodajna cena: 2,70 Ndin. Testenine so izdelane iz moke tipa 400 z dodatkom 3 jajc D kategorije na 1 kg moke. Vlaga do 12%, kislinska stopnja do 4. Rok uporabnosti je 12 mesecev. Testenine so embalirane v standardni embalaži iz polietilena in so ustrezno deklarirane. LABORATORIJSKI IZVID Vlagi s sušenjem 130 °C: 10,0 % Pepel: 0,40 % Kislinska stopn;a: 2,20 % Testenine niso umetno barvane. Na 1 kg moke so dodana 3 jajca D kategorije. Poskus s kuhanjem, 12 mi. nut: testenine se ne razkuhajo in obdrže prvotno obli. ko. Organoleptična ocena Jajčne testenine imajo obliko valovitih rezancev — valvice. Surove testenine so lepo rumene barve z nekoliko svetlejšo progo v sredini Na prelomu so lepega stekle nega videza Valvice so ena komeme oblike, nekatere so bolj valovite od drugih. Pri kuhanju so testenine dvojno narasle. Barva kuha nih testenin je bledo rame na, skoraj bela. Vonj teste nin je bil po jajčnem stu okus po testu za rezance, pri pravilno kuhanih testeninah je bilo čutiti ugriz. Testenine so bile pravilno kuhane po 12-15 minutah kuhanja. Ob. držale so tudi obliko, po daljšem času kuhanja pa so se cepile po do’gem. OCENA STROKOVNE KOMISIJE Testenine so pri kuhanju ustrezno narasle. Lepo ru. meno barvo pa so izgubile, bile so namreč bledo rumene, skoraj bele. Vonj in okus sta bila ustrezna. Komisija testenine PRI POROČA. OCENA POTROŠNIKOV Potrošniki, ki so se zbrali v dvr ani ljubljanskega Cen tralnega zavoda za napredek gospodinjstva, so ocenili testenine takole: povprečna ocena za barvo in vonj je bila dobra, za videz in okus pa prav dobra. Življenjska vrednost jajc je bistvena za vaše zdravje. AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA Dnevno sveža jajca nudi Agrokombinat EMONA Ljubljana iz svojega najmodemeje urejenega obrata pri nas. NAROČILNICA - TOV Nepreklicno naročam knjigo KUHARSKA ENCIKLOPEDIJA Vezava: celo platno 120 Ndin Naročnino bom plačal: v enem znesku — v 6 mesečnih obrokih Knjigo pošljite na naslov: — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve Neustrezno prečrtajte! Datum: Lastnoročni podpis: I I :C g & 'o t § « DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE BO V SODELOVANJU Z BEOGRAJSKIMA ZALOŽBAMA »JUGOSLAVIJA« IN »PROSVETA« TER Z MAKEDONSKO ZALOŽBO »NOVA MAKEDONIJA« IZDALA KUHARSKO ENCIKLOPEDIJO k: so jo sestavili priznani kulinarični, gostinski in prehrambeni sbrokovnoaiki; prinaša poleg najznačilneuših naših kuharskih receptov še specialitete francoske, italijanske, angleške, holandske, ameriške, ruske, mehiške, pakistanske, kitajske, indijske in drugih priznanih kuhinj. Vsi tuji recepti so prilagojeni kulinaričnim zmogljivostim pri nas. Hkrati pa bo knjiga tudi priročnik za vsakodnevno pripravljanje skromnih kosil. KUHARSKA ENCIKLOPEDIJA ima tudi poglavje o prehrani, potrebne napotke za kuhanje, serviranje, protokolarne prireditve in družabna srečanja. Daje navodila za pripravo alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Ima nad 70 strokovno sestavljenih jedilnikov. KUHARSKA ENCIKLOPEDIJA je izredno obsežno delo. Knjiga bo imela 1200 strani In bo nekajkrat zajetnejša od naših najbolj popularnih tovrstnih knjig. Izšla bo v velikem formatu 18 x 24 cm, tiskana na finem brezlesnem papirju in vezana v celoplatno z večbarvnim knjižnim ovitkom. Imela bo več kot 300 ilustracij, med njimi bo približno 40 večbarvnih reprodukcij na umetniškem papirju in 70 črno-belih reprodukcij ter okrog 200 risb in vinjet. NAD 3200 MEDNARODNIH KUHARSKIH RECEPTOV ZA tfiSAKO PRILOŽNOST. KUHARSKA ENCIKLOPEDIJA JE PRIMERNO DARILO ZA VSAKOGAR. Za knjigo razpisuje založba subskripcijo: • Rok za subskripcijo je do 31. maja • Vsi, ki se v tem času naroče na »Kuharsko enciklopedijo«. dobe knjigo za 120 Ndin • Razpisana cena velja samo do 31. maja 1987 • Naročniki imajo ugodnost 6-mesečnegu obročnega plačila po 20 Ndin, S pridrž.koin, da poravnajo celotno naročnino do izida knjige. • Knjiga izide najkasneje v začetku decembra letošnjega leta, zato morajo naročniki poravnati zadnji mesečni obrok v novembru Naročite se lahko pri vseh knjigarnah in pri založb:. Zato izrežite, prosim, priloženo nrročilmco in jo pošljite v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26. KDO JE JACHARY SMITH? In . . . »zato se je tudi naša TV pridružila ostalim in odkupila eno od najboljših serij .Izgubljeni v vesolju', ki je bila prvič predstavljena gledalcem na lanskem festivalu fantastičnih filmov v Trstu.« Tako so napovedali novo serijo v »Delu - RTV«. Menim, da ga naša TV ni mogla bolj polomiti. Prva dva filma »Izgubljeni v vesolju« sta pokazala, da gre za tipično ameriško-provincijsko-vesoljsko zmešnjavo, prilagojeno rodoljubnim čustvom državljanov ZDA. Nekaj vprašanj: kako da velikega znanstvenika Jacharyja Smitha na Zemlji nihče ne pogreša? Kako je mogoče, da vrli pilot vesoljske ladje sploh ne ve, kaj naj počne? Kdo je Jachary Smith? Za katero »tujo silo« dela? Kdo še dandanes naseda hobot-niško-pajčevinastim strašilom s sikajočimi strelami v slogu doktorja Jekylla in mistra Hyda? Vrla ameriška družina bo seveda premagala vse ovire »tuje sile«, saj zanjo skrbi sam »president of the United States««! P. S. - Tiskarski škrat je izkoristil predpustni čas in nam v prejšnji številki zmešal mesece. Gre za soboto, 28. januarja, in za sredo, 1. februarja. OD čtTRTKA DO fc* Relja Bašič DEKLE Z NASLOVNE STRANI Mlada napovedovalka in vcdilel.jioa oddaj zagrebškega studia Željka Markovič ima sicer komaj dvaindvajset let, toda s televizijo sta stori znanki. Prvič je spregovorila pred televizijskimi kamerami že leta 1957. Po nekajletnem premoru se ‘ je spet vrnila v studio, kjer so ji namenili predvsem otroške in mladinske oddaje. Željka študira biologijo in njena najveoja želja je, da bi čimprej diplomirala. Med pisatelji ji je najljubši Tolstoj med pesniki Tagore, med slikarji Renoir, med skladatelji Chopin in Rahmaninov, med pevci Aznavour, Fidenco, Dedič in Beatld, med pevkami Fitzgerald, Kesovija in Mina, med ploščami »Tišina«, med dramatiki Williams in Shakes peare, med gledališkimi deli »Mačka na vroči pločevinasti strehi«, med filmskimi režiserji Bergman, med filmi »Barabi«, med igralci 0’Tool, med igralkami B. B., med televizijskimi oddajami »Ekran na ekranu«, med zgodovinskimi osebnostmi pa Kennedy. Sicer pa ima najraje obroke, igra se z otroki in zbira fotografije otrok. »In zdaj — Arsen Dedič!« je napovedal Relja Bašič v nedeljskem »TV magazinu«. Potem pa smo gledali baletni nastop. Dediča smo zaman pričakovali prav do konca oddaje. * Gledalci iz sosednjih republik so bili obveščeni, da slovesnega začetka 58. evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju niso videli zaradi motenj na mednarodnih zvezah. * Preden je ljubljanski studio predvajal film »Račja juha«, je avtoritativno opozoril gledalce: »Nocoj se bomo prvič na malem zaslonu srečali z brati Marx« Toda priljubljeni komiki so že skoraj dve leti dobri znanci naših televizijskih gledalcev, saj so enega izmed njiho- Odgovomi ljudje na kitajski televiziji so sklenili ukiniti vse redne televizijske oddaje med 19. ii 21. uro. Ta sklep velja toliko časa, kolikor bo trajala kulturna revolu eija. »Televizijski spored bi moti študente pri njihovem delu in zato ni razloga za njegov obstanek, dokler traja velika kulturna revo lucija,« so uradno sporočit. Seveda pred 19. uro. vih filmov videli dvakrat, če že ne trikrat. * Ka-menko Karič, ki ob koncu vsakega televizijskega dnevnika napoveduje vreme, je v Beogradu že dobil novo ime. odslej je Vremenko Karič. * Beograjske »TV Novosti« in zagrebški »Studio« sta napovedala dramo Momčila Milankova »Slovesnost na vmesni postaji«. Prebrali smo tudi tole: »Eno glavnih vlog igra ( ...) Ljuba Kovačevič, igralec, ki nam je dobro znan z malega zaslona.« (»TV novosti«). In: »Razen Ljube Kovačeviča, ki se doslej sploh še ni pojavil na malem zaslonu . . .« /»Studio«), cikcak! Ob petdesetletnici oktobrske re volucije bo sovjetska televizija prikazala serijo petdesetih filmov z okvirnim naslovom »Letopis po! stoletja«. Dokumentarni posnetki bodo prikazovali — leto za leto — življenje v Sovjetski zvezi od leta 1917 do danes. Razen tega so namenili trinajst filmov voditelju revolucije Leninu. Serija se imenuje »Leniniada«. V teh in številnih drugih oddajah sodeluje skoraj vseh 123 televizijskih študijev v ZSSR. Britanski statistiki in preučevalci javnega mnenja so ugotovili, da so ženske bolj navdušene gledalke televizije kot moški. Gospodinja, ki večino dneva preživi doma, presedi pred televizorjem enaindvajset ur na teden. Njen zaP0- tt sredo sta 1» ! ^trtka f>ENTOVANJE SSK«»»- 'Tja repartaao o 5V»,™iiu z naslovom — Vi na Ptujskem i'^1” Kureotovanje sta pri- ooli“*- drugače, kot smo ga aieni' sito0 S“10121')™0 »’-./grozljivejšo glasbeno I s Z,uarro to brez spremne I ppim Glede na reportaže ^ renosa korentoivaoja v i> Si letih sta bila Ran-Pre/Nemec le preveč giroz- 1iel ^ saj @re kotraec koncev >iiva' el dogodek. Razen tega r DO ČETRTKA • OD ČETRTKA Imtéma kri na Ptujskem P8 L „j reportaža. Mordia je P01 mrakobno razmišljanje Prej' veselem dinevu. ob jiELTA pravijo, IN SANDA da Anton Marti . j: improvizira, kakor pa si-llnationo dela. Včasih se * to maščuje, večinoma pa Lo dobro opravi. Jasno je, 1 ie uvoženi Marti naš naj-boijsi režiser zabavnih oddaj. j0 je tudi dokazal v nedeljo, s 2 1.1. zvečer s »TV maga-¡inom«- Sicer že običajne pevske to baletne točke je zelo lepo povezal imenitni igralec Relja Bašič, ki se je iztezal tudi kot imitator in pe-vec. Na koncu je predstaivil tuli svoje igralsko kolegico Sando Lamgerholz z vlogami iz musiealov. Morda je bil ta portret nekoliko prevelik (predolg), vendar je bil vseskozi prijeten. DOBRO KLJUB MOTNJAM Mladi režiser Božidar Matkovič je že sedem let pri televiziji, toda šele v ponedeljek, 6. februarja, se je predstavil kot samostojen delavec. Pokazal je, da se je veliko naučil, saj je svoje delo odlično opravil, toda žal je bila tehnična plat zanemarjena, tako da smo nekaj časa gledali napis z opravičilom. Matkovič je izbral tudi dob ro igralsko zasedbo, večinoma stare in prekaljene znance s televizijskega zaslona: Ksenijo Jovanovič, Ljubo Kovačeviča, Viktorja Starčiča, Zorana Radmiloviea, Stojana Dečermiča, Domanijo Džurič-ko, Slobodana Aligrudiča in Miro Nikolič, Druga svtar pa je sama drama »Slovesnost na vmesni postaji«. Momčilo Milankov je hotel obdelati zelo mučno temo: kaj storiti z ljudmi, ki so po krivem obsodili svojo sodelavko med NOB. Toda pri tem je zašel na področje kriminalke. Njegov Mladen je nreveč policijski komisar ki zaslišuje krivce in iim z dokazi ookaže. da niso imeli nrav. Žika Mitrovič ie iz NOB naredil dober wps*ern. Momčilo Milankov pa dobro kriminalko. Več ne. ČETRTKA • OD ČETRTKA DO ČETRTKA PUSTNI TOREK Ljubljanski studio se je v torek, 7. februarja, poümdiil, da bi tudi ljudje, ki so pustni torek ostali doma, nekaj imeli od pustovanja. Najprej je bila na sporedu oddaja »Z masko in brez nje« z uspelimi skeči in družbeniopoliitič-niiimi bodicami, žal pa se je avtor teksta tudi skril za masko. »Torkov večer« je bil tokrat malo drugačen, rekli so, da gre za »izredno ’ številko«. Priredbe narodnih pesmi na jazz so sicer kočljiva stvar, toda v izvedbi Ljubljanskega jiaaz ansambla jih je bilo mogoče prenesti. Na žalost pa nam je televizija posredovala le del »Treh mušketirjev« v uprizoritvi Celjskega gledališča. Prehudo res ni bilo. ker je bila potem na sporedu »Račja juha« z brati Marx, pa vendar bi bilo bolje, ko bi videli »Tri mušketirje« do konca, brate Marx pa kdaj drugič. PREŠERNOV DAN 8. februar, največ,ji kulturni praznik Slovencev je ljubljanska televizija dostojno, proslavila. Reportažo o podelitvi Prešernovih nagrad je Jože Hudeček dopolnil s kratkim pogovorom s pesnikom Božom Voduškom in sli kar jem Maksimom Sedejem. Seveda bi nam bilo ljubše, ko bi reportažo gledali v to- Zoran Radmilovic rek, ko so nagrade podelil!, zlasti zato, ker smo v sredo zvečer lahko gledali direktni prenos košarkarske tekme. Mislim, da gledalci ne bi imeli nič proti, če bi gledali celoten prenos iz dvorane Slovenske filharmonije. Prešernu sta bili posvečeni še dve oddaji. Dr. Alfonz Gspan, slikar Božidar Jakac, umetno« stna zgodovinarka Tatjana Wolf, skladatelj dr. Danilo Švara in Prešernova daljna sorodnica Justina Pogačnik so govorili o Prešernovem človeškem liku. To je bil drugi del oddaje in televiziji smo hvaležni zanjo. Nato so slovenski igralci igrali Prešerna in njegove prijatelje in sovražnike ter recitirali njegove pesmi. Oddajo je z veliko mero okusa realiziral Andrej Stojan. sleni mož je skromnejši: trinajst ur in pol na teden, od tega poldrugo uro na dan, razen v soboto in nedeljo, ko se huduje ali navdušuje nad sporedom cele tri ure. Strokovnjaki so tudi ugotovili, da so politične oddaje zelo priljubljene, da pa sploh ne vplivajo na politično prepričanje gledalca. Franca VJant^lli /\ Petinpetdeset let je že tega, kar je prekooceanska ladja »Tita ric« trčila oh ledeno goro in se potopila. Nesreča je zahtevala 1.51“ smrtnih žrtev (od 2000 potnikov) m je pritegnila že marsikaterega filmskega ustvarjalca, ki je da! sv<’ pogled nanjo. Italijanska tele v’7 bo v kratkem niclstavil-' no film o tragediji »Titnnicv, de lo Giana Francesca Luži ja, ki je iz- koristil vso dokumentacijo in na-redjl napol dokumentarni in napol igrani film. Eno glavnih vlog v filmu igra mlada Franca Mantelli. Italija proslavlja letos stoletnico rojstva slavnega pisatelja Luigi j a Pirandella (rodil se je leta 1867 v Agrigentu, umrl pa je leta 1936 v Rimu). RAI — TV bo zato predstavila italijanskim gledalcem nekaj najpomembnejših Pirandellovih odrskih del v tradicionalnih in moderni ,tičnih uprizoritvah. Naj-prej bosta na sporedu drami »Šest oseb išče avtorja« in »Henrik IV«. Od 13. do 21. julija letos bo v Pragi IV. mednarodni televizijski festival. Za nagradi »Zlata Praga« se bodo potegovali v dveh kategorijah: z dokumentarnimi televizijskimi filmi s parolo »Današnji človek in njegov svet« in z umetniškimi programi. Češkoslovaška televizija bo ob tej priložnosti priredila »Teden IV. mednarodnega festivala«, med katerim bo prikazala svoiim gledalcem stvaritve u-delečenr-^v festive la. IVPr-dP'» I'Ta*h:eu, mlada pev’a ^ iz Avifrnona, ki so jo v Franc'j' ri/ nrc"-las!’i za naslednico d-vn" v.dith P’"af, je nred kratkim gos*«-• ala v ZDA. Nastopila je v »s* o-vu« Dannyja Kaya. Kot odličen Vita tor in vsestranski ometn>k je Danny Kaye z nalašč slabo 'zro-or:evo francoščine pomagal mladi da je premagala tremo pred televizijskimi kamerami. trije hišni vogali trije hišni vogali trije hišni Draga Marija! Večkrat objavljate v vaši rubriki fotografije raznih gospodinjskih potrebščin, ki se dobijo v naših trgovinah. V zadnjem času je bilo več fotografij posode za kuho. Opazila pa sem velike razlike v ceni. Uvožena posoda je mnogo mnogo dražja kot domača. Ogledala sem si po sodo tudi v trgovinah in izložbah. Res je uvožena posoda lepša, vendar pa se mi zdi cena le previsoka. Rada bi si nabavila nekaj loncev in kozic. Zato, bi vas rada vprašala, ali je bolj pametno kupiti uvoženo posodo, ki je zelo draga in bi morala zato precej stiskati pri drugih izdatkih, ali Se lahko zadovoljim z domačo, ki je cenejša. Zanima me predvsem to, ali je kvaliteta toliko boljša, da se takšen izdatek izplača. Saj razumete, vsaka go6po-dnija ima rada dobro posodo, ki nekaj časa traja. Posoda se ne kupuje vsak dan, zato mislim, da premislek ni odveč, in upam, da se vam moje vprašanje ne bo zdelo nepotrebno. Za odgovor se vam že naprej lepo zahvaljujem. Vaša bralka ZINKA DOLENC, Ljubljana Najbrž ne pričakujete od mene neke strokovne ocene posode, ki je naprodaj v naših trgovinah. Te bi vam seveda ne mogla dati, kajti za takšno strokovno oceno bi morala natančno poznati material, iz katerega je posoda izdelana. Lahko pa vam povem, kako bi pri nakupu ravnala jaz. Če bi imela dovolj denarja in če bi bila moja kuhinja res že zelo dobro o-premljena, potem bi si kupila boljšo posodo, četudi je dražja. Nikakor pa se za drago posodo ne bi odločila, če bi imela v gospodinjstvu še tisoč drugih potreb, ki bi jih morala zaradi tolikšnega izdatka odložiti na poznejši čas. Po mojem občutku je razlika v ceni med uvoženo in domačo posodo mnogo večja, kot pa je razlika v kvaliteti. To pa je seveda samo moj »gospodinjski« občutek, ki ga sicer najbrž lahko marsikdo ovrže, jaz pa se vedno ravnam predvsem po njem in moram reči, da me doslej še ni zapeljal v prevelike zmote. Tudi vam svetujem, da se ravnate po svojem občutku, pa bo kar prav. Spoštovana! Bliža se pust in navada je, da se za pust delajo krofi Prosim, kako naj dosežem, da bodo imeli krofi lep venec in da bodo lepo okrogli. Nič hudega, če bo odgovor kasneje objavljen, kot bo pust, saj krofi se priležejo tudi še po pustu. Svoje vprašanje sem najbrž poslala nekoliko kasno, zato se bom zadovoljila tudi z zakasnelim odgovorom. Pozdravlja vas vaša bralka MARICA KERN, Celje Vaše vprašanje ne bi bilo nič prav nič kasno, če bi pri naš! reviji ne bilo tako, da se material za objavo oddaja dosti prej, kot zagleda beli dan. Tako je vedno treba misliti precej daleč naprej. Vaše pismo me je spomnilo na pust, na katerega sem — priznam — pozabila. In tako je šel v naši rubriki mimo nas brez krofov. Še dobro, da je prišlo vaše pismo in bomo krofe napravile vsaj po pustu. Torej: da bodo imeli krofi lep venec, morate predvsem povsem enakomerno razvaljati testo, ga zelo natačno razrezati, varovati pred prepihom, ko vzhaja, in zelo previdno dvigati krofe in jih polagati v vročo mast. Vsaka deformacija povzroči, da krof v vroči masti ne nlava enakomerno, ampak se prevrne na eno stran in že je ob lepi venec In ob lepo obliko. Mnogo sreče in vsem lep pozdrav VEČERJE IN ZAJTRKI, ČE NE OBEDUJETE DOMA Prehranjevanje se v zadnjih letih spreminja, posebno v gospodinjstvih, kjer so zaposleni vsi odrasli člani. Do-poldamsikD malico in kosilo si iščemo v javnih prehrambnih obratih, medtem ko nam skrb za sestavljanje in priprtv-ljiamje zajtrkov ter večerij še vedno ostane. Ta skuto je tem večja( ker moramo z večerjo dopolniti celodnevno prehrano. Zdravki-prehramibniki priporočajo, da naj zajtrk vsebuje 20 do 25 odstotkov celodnevnih potreb po hrani. Ce to primerjamo z našimi običajnimi zajtrki, lahko ugotovimo, da bi morali bditi bogatejši in bolj pestri. Ne bi se smeli izgovarjati, da zgodaj zjutraj ne moremo jesti, da nam ne prija. Ni res, da nam ne prija, le navadili smo se tako. Vsi, tudi tisti, ki začenjajo delo v ranih jutranjih urah, bi morali pred začetkom dela zaužiti obilen zajtrk, ki bi vseboval topto mlečno pijačo in kruh z oblogo ali namazom; jajčka, pripravljena na različne načine, kiruh in toplo pijačo, mlečno jed ali sadni sok. S hrano namreč dovajamo organizmu energijo, ki jio potrebuje za delo. Kako naj zjutraj uspešno začnemo delo, če organizmu nismo nudili energije? Da bomo sposobnejši in seveda tudi bolj zadovoljni s samim seboj, zaužijmo obilen zajltrk, čeprav bi zaradi tega morali pol ure prej vstati. Kako pa je z večerjo? Večerje morajo biti v gospodinjstvih, kjer se opoldne vsi hranijo zunaj doma, dopolnilni obroki h kosilu. Večerje pa morajo "H biti sestavljene iz lahko prebavljivih živil in servirati jih moramo (tovor zgodaj. Prehrana je uravnovešena so v njeu zastopana vsa živila v zado* nih količinah. Lahko prebavljiva živila so: mleko in mlečni izdelki, jajca, be£ pusto meso, zelenjava in sadje ter vsi mlevski izdelki. Nekaj jedilnikov za večerje: makaronovo meso, solata, bela kav»' skutine palačinke, jabolčna čežana ali kompot; pečene rilbe, krompir s peteršiljem radič v solati, sok; vampi na tržaški način, kruh, sadje- pečena mlečna kaša ali rižev nara-stek, sadje ali sadni sok. Večerjo sestavljajte glede na to, faj ste ta dan že zaužili in česa je v vaši dnevni prehrani primanjkovalo. M—ek MOJSTER IVAČIČ IN NAŠE BRALKE ZA VAS KONSERVTRANE DAGNJE (školjke) Te konserve lahko različno uporabimo, še najboljše pa se mi zdijo pripravile» takole: Ržen kruh razrežemo na tanjše rezine m jih razpolovimo. Namažemo Jih i maslom, navrh položimo dagnje iz konserve in samo še popopramo. Kruh razrežemo na rezine, te na plošči popečemo, namažemo z maslom, nato še s kečupom, obložimo z dagnjaml, potresemo s sesekljanim peteršiljem, popramo, okrasimo z limono in ponudimo. Rezine kruha namažemo z maslom, lahko še s kečupom, oblo- ! žimo z dagnjaml, potresemo z naribanim sirom, zložimo v pekač ta n nekaj minut postavimo v ogreto pečico. Kruh se zapeče, sir pa se stopi im pont le malo zapeče Preden ponudimo, potresemo še z zmleto sladko papriko. Ogrejemo olje, dodamo naribane čebule in strok strtega česna, za dve pordi dve pesti riža, popražimo, nato pa zalijemo z vodo, lahko dodamo malo Vegete, ii dušimo. Medtem dodamo žličko paradižnikove mezge, in ko je riž že skoraj metni mu primešamo dagnje s tekočino vred. čez nekaj minut je rižota z dapjak gotova. Po svoje jo oblikujemo in potresemo z naribanim sirom. Poleg ponudil» sezonsko solato. SKUTINI CMOKI Pol kg skute, 7 dkg margarine, dve jajci, sol, 40 dkg starih žemelj ali belega kruha, drobtine po potrebi, slan krop, zabela, zelen peteršilj ali drobtine In sladkor. Skuto pretlačimo in dodamo dobro umešani margarini. Primešamo še jajci in sol. Penasto umešano zmes dodamo na drobne kocke narezanemu kruhu. Vse skupaj dobro premešamo in če je potrebno, primešamo še pest ali dve drobtin Iz zmesi oblikujemo ne prevelike cmoke. Cmoke oblikujemo z mokrimi rokam:, da so lepo gladki in se ne prijemajo rok. Zakuhamo jih v slan krop, kjer naj vro počasi pet minut. Kuhane pobiramo iz vode s penovko v skledo in zabelimo. Potresemo s sesekljanim peteršiljem ali z drobtinami. M PODPIRAJO TRI HIŠNE VOGALE ®. ' m icJcalu. ki se komaj lahko jnaihn£igin menom, na Zaloški cesti #vali L dvanajsto leto marljivo po-'¿ostak, 2® jjogavicah An ca Podobniko-ra ^ ^smelana, prijazna s stranka-je že veliko takih, ki I med „„»avice v popravilo vsa leta ’„osti0 n ° se gi0vek vedno raje obme - i®^0’ vj ne skopari s prijiazmostjo, ■-^’zametežu. ki pa spada povsod it P9 * prodajni pult. prej 110 p0dobnik ne pobira zank vse Anic® oi gospodinjskega dela jo je ivlj^tiic bolj prignala nuja, kajti s pe-f ta P0^ in co. ,3 z eno plačo, maže-|eric° ^.¡"‘vee lahko shajati, še posebej. "■ ^di novii dom, kd so si ga zgradili, svoje- Wr , leti odraščali in se drug gproci su drugi01 rf še na, odpravili od hiše. Zdaj je na jmlajši, ki hodi v srednjo šo- lo. Ta pa ji pri domačem delu veliko od-leže. Pravzaprav je bilo tako z vsemi otroki. Vsak je imel svoje delo, vsak je i-med na skrbi svoja opravila. »V delavnica sem dopoldne od 11. ure in popoldne od štirih do pol sedmih. Cas se mi tako razdrobi, zato moram celodnevno delo načrtno urediti, da zmorem vse. Vstanem ob peti utri zjutraj, v grobem pripravim za kosilo in povrh pospravim. Nato tečem v delavnico in s-em okoli poldneva doma. Sin mi ponavadi že pristavi kakšno jed, da je prej skuhano. S fantom pokosiva, nato pa pripravim še enkrat kos:lo, za moža, hčerko Marijo in zeta, ki pridejo iz službe okoli tretje ure. Hčerka potem pospravi po kuhinji, pomije posodo, jaz pa znova na delo. Zvečer pa mi večerja ne vzame preveč dela, saj z njo opravimo bolj na kTatko, ker me čaka še pobiranje zank.« KERAMIKA tlnjem času je v naših trgovinah s steklom in porcela-V malo boljša izbira jedilu* p oadc. Dobijo se p srmezni n»111 tj krožniki modemih oblik, beli, z drobnim zlatim porcelanske krožnike smo pred leti občudovali le na raz-r"W h »Pogrnjena miza«, sedaj pa jih je v vseh trgovinah dovolj, siavan > gospodinje seveda zelo vesele. Posamezni krožnik stane r «ra S1T10 ~---------------------------------- ------- w. ,q0 darili dinarjev. To ni preveč in tako lahko vsaka go. OROl* «■ ____H rlMMmn nl.MA.bn MA 1 A ' 1» l.MAAM11» I ll “ I 4» naši fotografiji. 25 kosov stane 51.840 Sdin, dobi pa se ieljv . zeleni, modri, rožnati, rumeni, sivi in vijoličasti barvi. ! enakega porcelana (nemškega) je tudi servis za črno kavo. I, pa stane 11-520 Sdin. rf nia ponudi svoji družini dnevne obroke na lepih krožnikih. W“V” go v trgovinah naprodaj tudi celi servid : ’uteri med SetC izredno lepi, pa tudi precej dragi. Takšen je jedilni KOZMETIČNI KOŽA, SONCE, SNEG IN SMUČANJE Oster zimski mraz in močno gorsko sonce, katerega žarki se odbijajo od snega, lahko postaneta sovražnika vaš? ga obraza. PremcCno in do'go-trajiro sončenje prav grdo izsuši in naguba kožo. Zato bodite na smučanju ali na izletu pazljive, da vas sonce ne ožge. Predvsem se ne sončite dalj časa nepremično, čisto dovolj »barve« boste dobile med smučanjem ali med hojo po zraku. Pretirano izpostavljanje sončnim žarkom ima prav slabe posledice: sprva pekočo, rdečo in nabuhlo kožo obraza, kasneje luščenje in končno uvelo in starikavo kožo, ki se le po časi popravlja. Marsikateri ženi pa po takem pretiranem sončenju ostanejo temne lise, ki jih je težko odstraniti. Kadar greste torej na sneg in sonce, zaščitite kožo pred premočnimi ultravioličnimi žarki z zaščitno kremo. Zaščitne kreme vsebujejo snovi, ki samo v manjši meri prepušča jo kratke ultraviolične žarke in tako zavarujejo kožo pred opeklinami Zaščitne kreme imajo filtrlrno moč omejeno na eno pJi c'va uri in jih morate zato na obraz nanesti večkrat na dan. S kremo zavarovana koža lepo zmerno ogor! in je videti zdrava in sveža. Premočna o-gorelost pa naredi kožo starikavo in presušeno. V naš‘h drogeri jah ni prevelike izbire zaščitnih krem in oli. Od krem, ki jih naštevam, dobite nekatere pri nas, druge pa v Italiji ali Avstriji: Ultrazeozon, Piz-Buin, Déliai (Bayer), Hamol Ultra 2000 in Ultra Braun (Ellen Betrix). Zaščitno kremo namažite zjutraj na dobro umit in očiščen obraz. Ce pa imate občutljivo in suho kožo, nanesite nanjo najprej nekoliko debelejšo plast dobre hydratante kreme In šele nato zaščitno kremo. Ne pozabite na ustnice, ki se tako hitro izsušijo in potem boleče razpokajo. Večkrat na dan jih namažite. Lahko z la-nolinsko kremo ali pa s posebnimi brezbarvnimi mastnimi črtali, v obliki šminke, ki jih delajo razne tuje kozmetične tovarne. Pa tudi obarvane mastne šminke so priporočljive. Precej dobre so na primer Gotyjev Liquid red ali Bour-Joisov Rouge fidele. DR. VERA PRIMOŽIČ NJIHOVA DEKLICA Dva otroka imajo Mlajši, cteček, hodi v osnovno šolo, kjer lepo napreduje in se tudi telesno lepo razvija. Starejša se-strica pa je manjša od njega in njen razum je ostal na razvojni stopnji petletnega otroka. Kjer se pojavi, glasno kriči z de-belim glasom, brezglav» teka po dvorišču b se smeje za prazen nič. In tudi joka za prazen nič. Večkrat pa sem videla njenega bratoa, kako je ob takih priložnostih, če je bil kje v bližini, stopil k njej in jo ¡potolažil, da so se ji kmalu posušile solze. Tako kot bratec sta pozorna do nje tudi oče in mati. Ob nedeljah gredo vsi štinje skupaj na sprehod. Kupili so ji kolo, ki ga neutrudno poganja po dvorišču. Ima tudli veliko rdečo žogo, ki jo neznansko zabava in po cele dneve teka za njo. V tej družini dekletce ni zapostavljeno. Starši niso hoteli niti s-litoti o tem, da bi odidali otroka v zavod, kot so jim predlagali pred leti. »Naša je in ker ije d-ušev- Medtem, ko govoriva, Podobnikova sprejema stranke, pregleduje raztrgane nogavice, piše listke, sprejema denar. Kadar ni toliko ljudi, sede k stroju za pobiranje zank in nekaj dela opravi že tu, drugo pa jo čaka doma. »Med sezcoo, to je tja od marca do poletja, imam kar precej dela. Zato nemalokrat sedim pri nogavicah pozno v noč.« To delo -prav gotovo ni lahko in je dokaj naporno zlasti za oči. »Včasih sem zelo utrujena, posebno me bolijo oči. Zanje je to velik napor, za živce pa tudi, ker je delo zelo eno-lično.« Vendar te utrujenosti Podobnikova nikoli ne kaže. Nobena od strank ne ve, da se je prejšnji večer s-klanjala nad nešteto pari raztrganih nogavic pozno v noč, zdaj ;>a se prijamo srteh!! ia in enako ljubeznivo sprejme. — To je njen kruh, poreče kdo. Da, njen kruh, tcda marsikdo ima podoben kos kruha, le da mu je vljudnost do kupoa, do stranke več koit neznanka. —RA mo -prizadeti otrok, je dmužnskegia ozračja in nege še bolj potrebna.« Res, mala nikoli ne ostaja sama doma, zaprta med štirimi stenami. S starši in bratom hodi na počitnice, na nedeljske izlete, na sprehode. M-aiti jio jemlje s seboj, kadar gre na trg al v trgovino. Spoznanje, dia njuna prvorojenka ne bo nikoli taka, kakršni so drugi otroci, je pred svetom skrbno skrito, skrito, z-aib-risaino. Le v očeh očeta in matere je odtenek žalosti, ki ga ne moreta skriti. V. K. ZAVRNJENA PROŠNJA Drago, urednik mi je posredoval vaše pismo. Ne zamerite nam, ker ne moremo ustreči vaši želji. Naslov vsakega, ki mi piše, ostane njegova in moja skrivnost, že ime rubrike vam pove, da so pisma popolnoma zaupna in da bi bilo posredovanje kakršnegakoli naslova, čeprav s še tako dobrim namenom, v nasprotju z namenom rubrike, pa tudi v nasprotju z željami tistih, ki mi zaupajo. Kolikor so mi znane podobne rubrike v domačih in tujih revijah, nikjer nisem zasledila navade, da bi svetovalec postal tudi posrednik naslovov. Upam, da boste razumeli naše vztrajanje v naši dolžnosti zaupnosti! NIKAR KOMPLEKSOV! Končal sem osemletko, po prvi gimnaziji pa sem moral nehati s študijem. V svoji jezi in žalosti sem se pognal v prvi poklic, s katerim sem prišel v stik. To je avtoličar-stvo. Toda svoj poklic sem začel zaničevati. Mislil sem, da sem zaradi svoje gimnazije nekaj več kot drugi, in tako sem ostal še brez prijateljev. Iskal sem dekle, ki ne bi bila občudovalka dolgolascev, »še j kar jev« in električarjev, toda zaradi svoje neizkušenosti in občutka manjvrednosti se nisem mogel nobeni približati. Ali sem sploh sposoben dobiti dekle in če se slučajno poročim, ali bom sposoben ustvariti z ženo dom in varno, trdno domače ognjišče? Bojim se otrok, ker bi bili otroci navadnega človeka, ki jim ne bi mogel nuditi takega doma kot drugi svojim otrokom. Prosim vas, če mi lahko svetujete, kako bi se lahko prevzgojil in naredil iz sebe človeka in enakovrednega člana družbe? Tone Dragi Tone, vaše lepo, odkrito in pogumno samokritično pismo me je razveselilo, saj vem, da ste si veliko pomagali že s tem!, da ste ga napisali. Človek, ki tako trezno, razumno in s tolikšno odgovornostjo gleda na življenje, nasvetov ne potrebuje. Potrebuje samo toliko prave samozavesti (ne domišljavosti, ki vas je mamila, pa ste sami obračunali z njo), da se spopade s svojimi kompleksi. In za tak spopad ste prav gotovo pripravljeni! S kakšnim priznanjem ste mi pisali o očetu, o njegovem delu, o njegovi razgledanosti! Ste pomislili na njegov poklic, v katerem je dočakal upokojitev? Zakaj se sramujete svojega poklica? Lep je, dostojen, strokoven. Strokovnjake potrebujemo na vseh področjih, če ste v svojem poklicu strokovnjak, bodite vsaj zadovoljni, če ne že ponosni. Bodite v zadregi, če ste suš-mar ali slab delavec! Noben poklic ne more čžiti pogleda na življenje — to ste videli pri svojem1 očetu. In če se že nikakor ne morete sprijazniti s svojim poklicem, ste tudi še dovolj mladi, da se izobrazite za drugega. Sedaj bi gotovo že vedeli, kako se je treba učiti. Preboleti krivico, ki ste jo doživeli, ko ste morali prenehati s šolanjem. Niste edini človek, ki je postal žrtev ekonomskih razmer v družini. Lahko se vpišete v večerno šolo, izberete kakšno tehnično stroko in dosežete višjo stopnjo izobrazbe. Samo nečesa ne pozabite: ne študirajte zaradi »uglednejšega« poklica, temveč le, če boste spoznali, da vas žene resnična želja po znanju in izpopolnjevanju. Odgovornost, s katero razmišljate o življenju, ni ovira, temveč le temeljita priprava na bodočnost, in dekle, ki si jo boste izbrali, bo lahko veselo vaše resnobe. Ce kdaj preberete zadnjo stran Mladine, boste videli, da niste osamljeni ali čudaški s svojo poglobljeno mislijo v današnjem mladem svetu, ki se zdi tako površen. In spoznali boste, da boste še kako lahko našli dekle, ki bo delilo z vami isti pogled na življenje. Nikar se sami ne zapostavljajte in zaničujte! Manjvrednostni kompleks je pribežališče slabičev — vi pa ste se mi v svojem pismu pokazali kot zrel mlad človek, ki zasluži spoštovanje. Ce ne boste spoštovali sami sebe, se ne boste premaknili niti za ped iz svoje trenutne krize. Ce želite, mi še psi te. Hvala za dobre želje in pozdrave! OH, TI KILOGRAMI! Stara sem 19 let in sem vsako leto bolj debela. Zelo rada bi shujšala. Imam fanta, on se me nekoliko izogiba in md nič jasnega ne pove, čemu. Lansko leto sva bila skupaj na dopustu in mi je rekel, da bi me imel Se raja, te bi bila bolj suha vr lo prizadelo in zelo se bolLMen« je izgubila. Kajti zame % «• £ ne vem, te bi mogla ljubto^* L» Draga Marina, debelosti sem napisala in zate’Vam'hoS! ie vem, ni pogoj: želja sama je pr?”" ^ k 5 nost v hrani ne zarinem?. tudi j"0'- nost v hrani ne zadostuje T"' ‘“« C pravilno prehrano in vztrajati na dnvnli (nhoni» »„ .... - '' * V n Pi ^ na dovolj gibanja na sveteTUu^' Zavod za napredek gosomu-i . ljana, Gradišče 2) je izdal ^ (Ljub. cij o pravilni prehrani m’1— * 77 ~> <“ izaai ze vrtita 'VJuh. Cij o pravilni prehrani. Knjižic! ?? Puhllk, so pa polne koristnih nasvete? ,ls? Ura? naročite tudi po pošti, še bol£ priložnostnem obisku v Ljubljani ’ “ Ah ok gledate In kupite. Prodajal * svetovala. 141,1 bo ra/i. Fant, ki *— — * - 1 se vas izogiba, prav pravi fant. Fant, ki vas b¿ im?! ?ot"v» n| “J» fledal na kilograme, temveč ?! 'H značaj in samo takšnega ’se h!« Zate nikar ne tuhtajte, če boste »J**---« Ijubiti se koga drugega, saj so te čl. °8t potrebne skrbi. clsto n« potrebne ______ Hvala za prijazne pozdrave, ki jo, ... pošiljam tudi sama. JU1 ‘»kr« no pošiljam tudi sama. ZAMUJENI SESTANEK Stara sem 17 let. Pred kratkim seznanila s fantom ih Od takrat se nisva več videla Zelo* ^ bim. Ali naj ga poiščem ali naj ga čakam" Draga Mili, Mili v glavnem sta dva vzroka, zaradi fant zamudi dogovorjeno srečanje- ali fc“1 no zadržan (in v Jem primeru mn fe ¡¡¡¡j ----- ■ --- • ,,, uljem mu s osnovnejsa olika ukazuje, da ob prvi nosti poišče prizadeto dekle in se ii „JS — ali pa je to del njegove »osvajalnemu ke«, ki razodeva nevzgojeno domišliavo«. Ce te m poiskal In se opravičil „„ gotovo za drugo možnost. Vmesna rri» je še ta, da je bil ob dogovarjanju sreX teko površen, da si ni zapomnil ,,^“* Tudi to ga ne postavlja v najboljšo luč porok za iskrenost njegovih ljubezenskih s jav. Premisli te možnosti in ukrepaj kot ti bo zdelo prav. In premisli še to ali I po dveh srečanjih zares že mogoče govorih o ljubezni? Meni se zdi to malo hitro h tudi če bi bila zares ljubezen, ni treba d! bi zaradi nje dekle tekalo za fantom’ ’ Pozdravljen,! OGLASNA NEVESTA Srečanje s teboj, vsakdanjost Čuden naslov, porečete! čuden je res, resničen pa tudi. Ce sodim po raznih ženitnih ponudbah, ki kar mrgolijo po časopisih, je takih oglasnih nevest res veliko. Naj preidem k stvari: na oglasno nevesto sem se spomnil, ko sem srečal svojega sošolca Juleta. Kot poštirkan te stal pred ljubljansko pošto, v gumbnici mu je tičal velik, našopirjen nagelj iz papirja, v roki pa je vihtel dežnik — zanesljivo znamenje, da bo iz jasnega neba začelo deževati ali pa zanesljiv znak za nevesto. Tako sem si vedno predstavljal ženina v otroških letih in ta predstava mi je nekako ostala živo v spominu. Kako, da sem se pa prav pri Juletu spomnil nanjo, dasi sem vedel, da mu ni več treba iskati žene, ker jo že ima, pa ne vem. Pristopil sem k njemu, ki se je živčno prestopal, pogledoval na uro in švigal z očmi m lš in desno. »Kaj počneš, Jule, tule pred pošto, kot zaljubljenec se trli sem bolj za šalo kot za res pobaral Juleta. Bil je presmb. toda ne prijetno. Pričakoval je vse kaj drugega kot mm. »Eee, nič, eee, veš, eee, oglasno nevesto!« »Ti, pa nevesto? Saj imaš ženo?« sem brez sape nap