POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 8. JAN. 1959 Leto XI. — Štev. 1 Cena din 10.—
40 let Komunistične partije Jugoslavije
Najsvetlejši napori
za napredek in boljše življenje
Vstopamo v jubilejno leto Komonističnene partije Jugoslavije. Letos obhajamo 40-letnico zgodovinskih dni ( od 18. do 23. aprila) ustanovnoga Kongresa njedinijejija«, ko je jugoslovanski proletariat ustanovil svojo vodilno borbeno organizacijo. Minevajo štiri desetletja polna zmag in porazov, trpljenja in radosti, žrtev in uspehov. Svetla in borbena je bila pot do nacionalne socialne svobode, pot ki je privedla jugoslovanske delovne množice do današnje pospešene izgradnje svobodnih socialističnih odnosov. Bila je to
Piše: RUDI ČAČINOVIČ
dosledna revolucionarna pot, ki je ustvarila bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi in pr: tem vedno ostala zvesta mednarodni solidarnosti z vsemi naprednimi in socialističnimi gibanji v svem, pot enakopravnosti: in iskrenega, svobodnega sodelovanja tudi v mednarodnih odnosih.
Delo KPJ je bitno in neločljivo povezano s celokupnim razvoj em jugoslovanskih narodov v zadnjih štiridesetih letih, zategadelj je razumljivo, če bodo jugoslovanski narodi, delovn. ljudje Jugoslavije, v jubilejnem letu to tudi v polni meri inaniféstirali. Letošnje jubilejno leto je v znamenju spominov na borbe, na važnejše dogodke in pomembne osebnosti, ki so v tesni zvezi z razvojem KPJ. Najrazličnejše prireditve bodo omogočile delovnim množicam — posebno pa še mladini — da se čimbolje seznani z razvojem Partije, z njenim delom v posameznih razvojnih obdobjih. Oživljene bedo revolucionarne akcije iz preteklosti in prikazana dosledna in nenehna borba Partije do danasnjih dni Prikazano bo življenje in borba neštetih borcev Partije, ki so žrtvovali svoje življenje, prikazani dogodki in akcije, kjer so
delovne množice borbeno in složno korakale po poti, po kateri jih je vodila štirideset let
skozi preganjanja monarliofašistione policije in žandanneri(Nadaljevanje na 2. strani;)
SVEČANA OTVORITEV
OKROŽNEGA SODIŠČA V MURSKI SOBOTI
Zadnjega decembra je bila v Murski Soboti svečana otvoritev okrožnega sodišča. Slovesnosti so se udeležili poleg predstavnikov Okrajnega ljudskega odbora in Okrajnega političnega vodstva, ljudskih poslancev in javnih delavcev še predsednik Vrhovnega sodišča LRS Vlado Krivic, drž. sekretar za pravosodno upravo dr. Teodor Tominšek, javni tožilec LRS Jože Pavličič, predsednik Okrožnega sodišča Maribor Franc Venturini in drugi.
V svojem govoru je dr. Teodor Tominšek naglasil, da je otvoritev okrožnega sodišča v Murski Sobota za Pomurje velik dogodek. Tako je okrožno sodišče v Mariboru razbremenjeno sedaj za eno petino sodnik zadev. Nadalje se je zahvalil zastopnikom OLO za razumevanje in pomoč pri urejevanju prostorov za sodišče. Poudaril pa je, da ob tem še vedno ni zamrla misel o gradnji novega poslopja, česar sedaj ni bilo mogoče uresničiti saj bi zahtevala novogradnja po predračunih okrog 100 milijonov dinarjev sredstev, dočim je za preurejevanje sedanjih prostorov prispeva! OLO 9,5 mil., republiški Izvršili svet pa 4.7 milijona dinarjev, kar je zadostovalo, da je dobilo okrožno sodišče primerne prostore.
Za tem je spregovoril predsednik vrhovnega sodišče LRS Vidilo Krivic, ki je med drug m omenil pomen sodstva v naši drüžbeni ureditvi, ki da naj varüje in izbistruje načela naše socialistične etike ter vedno bolj približuje sodstvo ljudstvu.
V imenu OLO je spregovoril predsednik OLO Rudi Čačinovič. — Cenilno vse napore pri urejevanju okrožnega sodišča, — je dejal, — in se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k realizaciji tega načrtu.
Na slavnostmi otvoritvi sta še govorila javni tožilec LRS Jože Pavličič in zastopnik odvetniške zbornice Avgust Rosina. V Imenu kolektiva okrožnega sodišča je ob koncu spregovoril še predsednik sodišča, Štefan Balažic.
PRESEŽENI LETNI PLANI
V TREH NAJVEČJIH SOBOŠKIH KOLEKTIVIH
Ob koncu poslovnega leta smo zavrteli telefon in povprašali v treh največji industr. podjetjih v Murski Soboti, kako so izpolnili teme proizvodne plane in kake načrte predvidevajo v novem letu. Zvedeli smo naslednje:
TOVARNA MLEČNEGA PRAHU
V MURSKI SOBOTI obratje že peto leto. Lani je zaposlovala 97 delavcev in uslužbencev. Fizični in finančni plan je delovni kolektiv tovarne stoodstotno izpolnil. Tovarna je odkupila 5,650.000 litrov mleka. Od tega je bilo predelano v mlečni prah 5 miilijoniov litrov mleka. 450.000 litrov mleka pa je bilo prodano kot konzumno mleko. Tovarna je izdelala lansko leto 500 ton mlečnega (prahu, 7O ton čajnega masla, 30 ton sira.
Kolektiv tovarne je sprejel sklep, da bo proizvodni plan povečal za 20
ton mlečnega prahu. Primanjkuje jim skladišči, zato so oklenili da jih bodo letos zgradili.
Za prodajo mleka in mlečaih izdelkov pa nameravajo odpreti v Murski Soboti nov lokal.
TUDI KOLEKTIV TOVARNE PERILA »MURA«
je dosegel proizvodni plan in ga celo prekoračil za 1 odstotek. Tovarna »Mura« je znana po svojih kvalitetnih izdelkih ne samo v naši domovini, ampak celo na mednarodnom tržišču. Lani so predelali 5.044.000 m3 blaga. Pri delu so delavke porabile
80,000.000 metrov sukanca. Tovarna zaposluje trenutno 587 delavcev in uslužbencev. Kolektiv tovarne »Mura« ima tudi letos velike načrte: skladišče za surovine in 20 stanovanj za delavce.
 TOVARNA MESNIH
IZDELKOV V SOBOTI je plan proizvodnje presegla za 27 odstotkov. Tovarna je imela lani zaposlenih 140 mesarjev in uslužbencev, od lega 62 mesarjev in 18 vajencev. Predelali so 1146 ton svežega mesa, 659 soljenega sušenega mesa, 607 ton klobasičarskih proizvodov, 16 ton mešnik konzerv in 244 ton jedili ne masti. Tovarna je velike k količine mesnih izdelkov izvozila v Anglijo, Sovjetsko zvezo in Vzhodne države ter v Italijo.
Predsednik Tito
našim delovnim ljudem
Za Novo leto je predsednik FLRJ Josip Broz Tito poslal državljanom Jugoslavije naslednji novoletni pozdravi
»Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke Jugoslavije!
Čeprav sem skupaj s tovariši, ki so krenili z menoj na to potovanje, v tem trenutka daleč od vas v Prijateljski deželi Indoneziji, smo v mislih z vami — na pragu novega 1959. leta. Skupaj z našimi prijatelji, obdani s simpatijami in gostoljubnostjo, praznujemo tu na drugi strani ekvatorja, Novo leto.
Vi veste, da smo se odločili za to daljno pot z namenom, da še bolj utrdimo vezi in vsestransko sodelovanje z deželami v tem delu sveta. Prizadevali si bomo, da bomo tudi ob tej priložnosti natanko tolmačili težnje naših narodov in simpatije, ki jih goje do narodov v tem delu sveta. Naša skupna skrb pa sta mir in uresničenje čim tesnejšega sodelovanja med narodi.
Tovariši in tovarišice! Za seboj puščamo še eno leto vztrajnega boja za izgradnjo naše socialistične dežele, za uresničenje lepše in srečnejše prihodnosti naših delovnih državljanov. Tudi lansko leto je bilo bogato z raznimi dogodki tako v našem notranjem življenju kakor tudi v mednarodnem merilu. Vztrajen boj za nadaljnji napredek naše dežele in bil brezuspesen. Lani smo dosegli v izgradnji naše dežele znatne uspehe, mnoge tovarne in drugi objekti so začeli v tem letu obratovati, naša mladina je zgradila v pičlih osmih mesecih 80 km avtomobilske ceste med Ljubljano in Zagrebom, s čimer je še enkrat potrdila svoj visoki socialistični patriotizem. Dosegli smo lepe uspehe v povečanju delovne storilnosti, v bogatejši izbiri in boljših proizvodih. Naši delavci, inženirji in tehniki so res lahko ponosni na dosežene uspehe.
V kmetijstvu smo lani prvikrat dosegli velike uspehe v bogatem pridelku žita in koruze, ker smo začeli bolj smelo uporabljati agrotehnična sredstva. Ti uspehi, čeprav doseženi na majhnih površinah, so preprečili, da sušno leto ni povzročilo večje škode v prehrani našega prebivalstva. Prav sodobni obdelavi teh manjših površin se moramo zahvaliti, da smo naš povprečni donos v celoti dosegli. V letu 1959 bomo morali v kmetijstvu napredovati še bolj smelo. Skupnost bo dala v tem letu za investicije v kmetijstvu nad 80 milijard in to mora roditi pričakovane sadove. Naši kmetje morajo spoznati, kako velike koristi bo zanje, če se z bolj sodobno obdelavo zemlje, s kooperacijo in povezovenjem v zadruge vključijo v boj za večje donose.
Na mednarodnem torišču je bilo staro leto v znamenju nepretrganega boja za mir. za prepoved jedrskih eksplozij, jedrskih bomb, za razorožitev in tako dalje. Čeprav pa v najvažnejših vprašanjih niso bili doseženi Odločilni uspehi, se je vendar posrečilo doseči Vsaj nekaj — preprečiti vojno na Bližnjem vzhodu, začeti resnejše razgovore o opustitvi poskusov z atomskimi bombami in tako dalje. V vsem tem so imeli odločilno vlogo Združeni narodi.
Daleč smo od tega, da bi lahko bili brez skrbi glede bodočnosti človeštva, in prav zato moramo skupaj z vsemi miroljubnimi silami sveta napeti vse sile, da se obrani mir in uresniči miroljubna aktivna koeksistenca ter sodelovanje med narodi sveta.
(Nadaljevanje na 2. strahi)
Predsednik Tito med svojim obiskom v Indoneziji
Ob prvi seji Obč. LO združene občine Murska Sobota:
Večja občina - večje naloge
Prvega zasedanja začasnega občinskega ljudskega odbora, ki je bilo v torek, 10. t. n., so se udeležili tudi ljüdski poslanci Janez Hribar, Ivan Kreft in Boris Kocijančič in predsednik Okr. odbora SZDL Jan Ros. Za predsednika združene občine je bil izvoljen Karel Lutar, za podpredsednika pa Štefan Šabjan.
Po krajši seji prejšnjega Obč. LO Murska Sobota, v torek dopoldne, so se sestali k volitvam novega, začasnega občinskega ljudskega odbora odborniki dosedanjih štirih občin Murska Sobota, Gradi, Martjainci in Cankova. Sporazumeli so se, da naj bo v novem, začasnem ljudskem odboru združenih občin 121 odbornikov in sicer 75 v občinskem zboru in 46 v zboru proizvajalcev. V obeh zborih pa da bo Zastopanih 64 odbornikov iz dosedanje občine Murska Sobota, 21 iz območja martjanske, 18 iz cankovske in 18 iz gračke občine.
Ko je bil na skupnem sestanku sprejet sklep o takem sestavu novega občinskega ljudskega odbora, so se ločeno sestali odborniki bivših občin Martjanci, Grad in Cankova. Za svoja območja so izvolili Predvideno število odbornikov v začasni Obč. LO Murska Sobota, ki bo deloval do rednih volitev.
Novoizvoljeni odborniki ljudskega odbora so se takoj po izvoilitvi zbrali k prvi seji obeh zborov začasnega občinskega ljudskega odbora. Na tej sejso predsedniki bivših LO poročali o izidu volitev, nakar so odborniki izvedli konštituira-
nje novega Obč. LO. Za predsednika združenega začasnega Občinskega Ljudskega odbora Murska Sobota je bil izvoljen tovariš Karel Lutar, za podpredsednika pa tov. Štefan Šabjan. Odborniki so sprejel: oba predloga z velikim odobravali jem. Za tajnika Obč. LO na je bil imenovan tov. Edi Perhavec.
Odbornikom se je zahvalil za zaupanje predsednik Obč. LO Karel Lutar in pni tem poudaril, da v novi združeni občini, ki šteje skoraj 48.000 prebivalcev, čaka odbornike ljudskega odbora mnogo trüda v cilju — doseči sodelovanje vseh volilcev v organih družbenega upravljanja.
-jm.
Franc Šebjanič-
drugi podpredsednik CLO
Na zadnjem .lanskoletnem zasedanju Okrajnega Ljudskega odbora Murska Sobota je bil izvoljen za drugega podpredsednika OLO tov. Franc Šebjanič, odbornik OLO in ljüdski poslanec.
Na isti seji so bili na lastno željo razrešeni dolžnosti sodnikov okrajnih sodišč Danica Hiršl, Joža Seršen in Ivan Voda, za nove sodnike Okrajnega sodišča v Murski Soboti pa so bik imenovani Ladislav Pentek, Štefan Poredoš in Rozika Nemec.
Ob novem letu nas je obiskal dedek Mraz in obdaril naše najmlajše, kar priča tudi pričjoči posnetek iz Tovarne perila v Murski Sobot . — O tem, kako so delovni ljudje pričakati Novo leto 1959, berite na 6. strmini!
ODBOR ZA PROSLAVO 40-LETNICE KPJ
Okrajni komite ZKS je na svoji seji dne 28. dec. 1958 imenoval odbor za proslavo 40-letni-ee KPJ. Odbor šteje 19 članov. Predseduje mu tov. Rudi Čačinovič, tajnik odbora pa je tovariš Franc Škoberne. Člani odbora: Jan Ros, Miško Kranjec, Ivan Kreft. Bojan Červič, Janko Liska, Milan Kučan, Anton Markovič. Sida Podlesek. Rudi Rapl-Savo. Ludvik Rapoša. Joško Slavič, Franc Šebjanič, Vanek Šiftar, Jože Viki. Matija Kuhar, Branko Zadravec in Milan Prizmič.
Dalje je imenovani pododbor za organizacijo razstave in zbiranje zgodovinskega materiala (predsednik Janko Liska), pododbor za Postavitev in odkritje spominskih plošč (predsednik Joško Slavič, tajnik Rudi Rapl-Savo), ki bo tudi koordiniral preimenovanje ulic in trgov, pododbor za publikacije (predsednik Vanek Šiftar), pododbor za proslave in prireditve (preds. F rane Šebjanič) ter pododbor za proslavo 40-letnice SKOJ (predsednik Sida Podlesek).
Najsvetlejši napori naše preteklosti
(Nadaljevanje s 1. strani) je, skozi krvave dni okupatorskega nasilja, v letih pritiska iaformi>i.roj-evšč:ne.
Glavne svečanosti bodo v aprilskih jubilejnih dneh. V Beogradu bo svečana akademija, razstava, izšle bodo različne publikacije, izdelani bodo dokumentarni filmi (Zbornik spominov, Zgodovina KPJ in sl.). Skozi vse leto bodo po državi različne proslave, ki bodo seznanjale množice delovnih ljudi s pomembnimi dogodki in datumi iz zgodovine Partije in delavskega gibanja (stavke, demonstracije, partijske konference itd.),Tako bo letošnje jubilejno leto resničen vseljudski praznik, ki bo dostojen odraz borbenih tradicij in današnjih naporov Partije.
Štiridesetletnim naporom in delu Partije se moramo zahvaliti, da danes tudi pomurske delovne množice praznujejo jubilejno leto skupno z delovnim: ljudmi Jugoslavije v znamenju vsesplošnega napredka, nacionalne in socialne svobode. Štirideset let razvoja in dela Partije v Pomurju je štirideset let naporov za napredek in boljše življenje tudi naših delovnih ljudi,. To je dolga in mukotrpna pot od 'revolucionarnih dni 1. 1919. ko so se tudi naši delovni ljudje prvič v svoji tisočletni potlačenosti zavedli svoje moči in pravic, doživljali razočaranja in poraze v stari kapitalistični Jugoslaviji ter se ponovno začeli združevat; in organizirano borit; za cilje, ki jih je postavila KPJ — vse do končne zmage in današnjih dni skupnih naporov za izgraditev
svobodnih socialističnih odnosov. Tudi Pomurje je na revolucionarni poti Partije zabeležilo uspehe in žrtve, pomembne ne le za njegov lastni razvoj, temveč tudi za razvoj revolucionarnega in naprednega gibanja jugoslovamskih delovnih množic sploh.
Zategadelj smo dolžni, da se ne samo pridružimo jubilejnim proslavam 40 letnice Partije po državi in Sloveniji, temveč moramo ob tem prehoditi tudi 40 let dela, naporov in žrtev, zvezan h z razvojem Partije v Pomurju: od vojaškega upora v Radgoni 23. maja 1918,_ preko revolucionarnih dni boljševiške revolucije I.1919, do novih revolucionarnih poletov: septembrskih demonstracij v Ljutomeru, akcij »Ljudske pravice«, vse do akcij in borb proti okupatorju. Obnoviti moramo spomine na borbe lendavskega proletariata pri »Našički« in pletilni-cali, v tovarnah perila v Soboti, gradbincev in ljutomerskih viničarjev. Izbrani so odbori in pododbori, ki naj organizirajo proslave v okrajnem i.n občinskih okvirih, organizirane bodo razstave, izšle publikacije (posebna številka »Sveta ob Muri«, brošura z življenjepisi narodnih herojev in prvoborcev za pionirje), postavljene spominske plošče. Osrednja množična proslava bo 1. maja v Soboti, vse občinske proslave bodo vezan za zgodovinske dogodke na njihovem območju.
Čeprav so v pripravljalnih odborih zastopane vse množične organizacije, čeprav so ustanovljeni različni pripravljalni
odbori, jubilejna proslava Partije naj ne bo prepuščena samo organizatoricami sposobnostim teh odborov itn organizacij. Delu KPJ zahvaljujemo,da so danes naši delovni l judje gospodarji na svoji zemlji, rešeni, smo polkolonialne odvisnosti in zaostalosti, v neštetih šolah imajo danes sinovi in hčerke delovnih ljudi možnost priti do višje izobrazbe, nešteto je dobrim, ki nas ločijo od razmer še nedavne preteklosti. Borbo za mir In enakopravnost v svetu moramo mi tu ob trojni meji še bolj ceniti. Prav zategadelj sodelujmo pri jubilejnih proslavah resnično vsi. Delovni človek, ki ceni napore preteklosti in želi, da bi napredek tudi v našem Pomurju korakal s hitrejšimi in odločnejšimi koraki, me sme stati ob strani in pre-
pustiti organizacijo vsega le odborom in organizacijam, temveč naj aktivno in iniciativno sodeluje, tako, da bodo vse proslave resničen odraz na jsvetlejših naporov naše preteklosti, manifestacija naporov za še hitrejši napredek in trdne vere, da nas po tej .poti vodi lahko le KPJ.
R. Čačinovič
*
S prispevkom tov. Rudija Čačinoviča pričenjamo v današnji številki z objavljanjem sestavkov o zgodovini delavskega gibanja in štirih desetletjih revolucionarnega boja Komunistične partije Jugoslavije vse do današnjih dni, ko gradimo pod vodstvom ZKJ svobodne socialistične odnose. Z objavljanjem omenjenih sestavkov bomo nadaljevali vse letošnje jubilejno leto.
Za olajšanje in pocenitev hitre stanovanjske in komunalne graditve
Izjava predsednika Izvršnega sveta LRS Borisa Kraigherja ob sprejetju odloka o določitvi krajev, ki se štejejo za mesta in mestna naselja
Na svoji zadnji seji je Izvršni svet Ljudske skupščine LRS sprejel odtok o določitvi krajev, ki se štejejo za mesta in mestna naselja po zakonu o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč. Ker ta odlok Izvršnega sveta LRS stopi z današujim dnem v veljavo, se nam zdi potrebno, da damo ob tej priložnosti nekaj pojasnili v zvezi z izvajanjem omenjenega zakona.
Že po vsem, kair je bilo do sedaj rečenega v zvezi s tem zakonom, zlasti v ekspozeju tovarišice Lidije Šedtjurc im po tem, kako so zakon sprejeli na terenu naši ljudski odbori im predvsem naši državljani, državljani mest, mestnih naselij in industrijskih centrov, je jasno, da je bil ta zakon nujno potreben.
Predvsem je treba naglasiti tri osnovne namene zakona:
1.	Olajšati in poceniti hitro stanovanjsko in komunalno izgradnjo.
2.	Zagotoviti in zaščitit pozitivne in zdrave namene državljanov, da z osebnim varčevanjem uporabljajo in angažirajo svoja sredstva v stanovanjsko izgradnjo in v urejanje vseh tistih objektov, ki jim lahko slu-
žijo v za družbo koristni zasebni dejavnosti.
3. Zakon v ničemer ne posega in noče posegat, v norma.no izvajanje kmetijske politike, kakršno smo z uspehom zastavili v zadnjih letih in nima niti najmanjšega namena z nacionalizacijo pridobivati kakršnekoli kmetijske površine za socialistične kmetijske obrate. Kolikor posega po kmetijskih površinah, posega to v strogo omejenem obsegu samo tam, kjer je to za potrebe skupne stanovanjske in komunalne izgradnje nujno potrebno.
Zakon bo mnogo olajšal delovanje naših ljudskih odborov in stanovanjskih skupnosti pr urejanju težkih stanovanjskih problemov. Pri tem ni toliko važna sama nacionalizacija stanovanjskih zgradb, ki tako posega samo po tistih stanovanjskih zgradbah, ki so lahko še bila predmet raznih špekulacij na račun stanovanjske stiske, ampak je morda za našo nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo še važnejši tisti del zakona, ki govori o nacionalizacij: stavbnih zemljišč. Odlok, ki ga je izdal Izvršni: svet LRS, se pa nanaša ravno na ta problem.
dotočili stanovanjsko izgradnjo, preprečimo špekulacijo zasebnikov, katerih zemljišča so zaradi gospodarskih načrtov naše stanovanjske izgradnje dobila pravzaprav večjo vrednost, kot
bi jo sicer imela. Tako so lahko zasebni lastniki izkoriščali ta svoj položaj in podraževaili stanovanjsko izgradnjo, česar pa v interesu naših državljanov nikakor ne smemo dovoliti.
Kmetijske površine so v principu izvzete
Zakon pooblašča republiške izvršne svete, da določijo mesta in naselja mestnega značaja, v katerih se nacionalizirajo stavbna zemljišča. Odlok Izvršnega sveta LRS torej pomeni, da bodo stavbna zemljišča nacionalizirama v tistih krajih, ki juh navoja ta odlok. Vsi ostali kraji so iz nacionalizacije izvzeti. V zvez: s tem gre za pravno sigurnost državljanov, torej da se prepreči kakršnakoli nesigurnost, o kateri se na terenu tudi deloma govori, zlasti s strani naših zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Zakon o nacionalizaciji namreč strogo loči zemljišča, ki služijo sedaj in bodo služila v bodoče za izgradnjo mest in krajev mestnega značaja. Popolnoma jasno je, da so kmetijtike površine v principu izvzete. Zaradi tega so zlonamerne in neumestne govorice o kaki nacionalizaciji kmetijskih površin. Namen zakona im odloka Izvrš. sveta LRS je olajšati delo naših obč. ‘ljudskih odborov in vseh ostalih družbenih organov v smeri čim boljšega urejanja stanovanjske izgradnje im izgradnje komunalnih objektov.
Odlok zaradi tega zadeva izključno tista področja, kjer je v načrtu v bližnjo bodočnosti
večja stanovanjska in komunalna izgradnja. Zato je odlok tudi v skladu z republiškim zakonom o uporabi zemljišč za gradbene namene, ki je bil sprejet približno pred letom dni in ki poleg drugega ščiti kmetijske površine pred nepravilno uporabo. V Sloveniji smo namreč v zadnjih let.h ugotavljali, da je prihajalo do nenačrtne divje gradnje majhnih stanovanjskih hiš, ki so bile veliko breme za našo komunalno izgradnjo in za naše celotno gospodarstvo. Taka gradnja kmetijske površine, ki so v Sloveniji že tako relativno majhne, obenem pa je povečala komunalne stroške, saj je zahtevala razširjanje cestne-mreže, električne mreže za široko potrošnjo, telefonske in poštne mreže, potrebe po kanalizaciji, vodovodu, otežkočala je napore za boljšo organizacijo preskrbe prebivalstva itd. Zaradi tega je šel ta zakon pred letom dni za tem, da usmeri vso našo stanovanjsko izgradnjo v centre in neposredno okolico centrov.
Odlok, ki ga danes izdajamo v zvezi z nacionalizacijo stavb in stavbnih zemljišč, je nadaljnji korak v tej smeri. Odlok omogoča, da na teh področjih, na katere smo s predpisi osre-
Na njo tudi preprečiti špekulacije in podraževanje gradnje stanovanj
Določitev krajev v tem smislu ima torej samo namen preprečiti tako špekulacijo in podraževanje stanovanjske izgradnje in s tem izboljšate pogoje za hitro izgradnjo čmcenejših dn primernih stanovanj ter ustreznih komunalnih naprav.
V svojem odloku je Izvršni svet pri določanju teh mest in naselij mestnega značaja upoštevali kriterije predvsem grede na sedanje perspektive naše izgradnje. Morda bo ustvarjen videz, da so v Sloveniji določena koi naselja mestnega značaja tuidi nekateri manjši kraji. Potrebno je bilo vključiti tud takšne kraje, toda le tam, kjer je bili v zadnjih letih dosežen ai.i se predvideva v bodoče večji razvoj industrijske proizvodnje ali drug h socialističnih gospodarskih dejavnosti, kar zahteva tudii ustrezno stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Ta razvojni proces namreč vodi k temu, da določen: doslej manj poznani, pretežno vaški kraj dobivajo značaj mestnih naselij in predstavljajo v določenem smislu novo mestno celoto, ki bo v bližnji bodočnosti morala dobili tudi novo skupno ime. Omenil bi na primer na področju Ljubljane primer Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Jarš. To so vasi, ki se sedaj zaradi močne industrije na tem področju že združujejo tako rekoč v eno celoto in bodo lahko dobile z določenih urbanističnim načrtom tudi že svoj poseben značaj, tako da sedanje imenovanje v bližnji bodočnosti, pravzaprav že ne bo več imeilo drugega pomena kot recimo označba ulic v Kamniku ali Domžalah.
Obenem s tem odlokom Izvršnega sveta LRS morajo okrajni ljudski odbori na predlog občinskih ljudskih odborov določiti ožje gradbene okoliše na področju s lem odlokom določenih mest oziroma naselij mestnega značaja. Če se morda komu zdi, da smo šli z določanjem teh mest in naselij mestnega značaja v širino, je treba poudariti, da je naš namen, da se ožji stavbni okoliši določijo v teh krajih v zelo ozkem okviru, v resnici samo tam,
kjer obstaja neposredni načrt za stanovanjsko in komunalno izgradnjo v smislu ubranističnega načrta določenega naselja. S temi ožjimi stavbniinii okoliši bodo lahko okrajni ljudski odbori v svojih odlokih, ki jih mora še predhodno poudariti Republiški, izvršni svet, zagotoviti, da se preprečijo eventualne tendence po zaseganju kmetijskijh in za kmetijsko proizvodnjo predvidienih zemljišč, kajti, kot smo povedali, tako zakon kot odtok Izvršnega sveta LRS nimata nobenega namena spreminjati pri nas uveljavljenega načela v kmetijski politiki in v odnosih zasebnih kmetijskih proizvajalcev do družbe in v njihovih lastninskih pravicah.
Osnovna odgovornost za pravilno izvajanje pokuke stanovanjske izgradnje in pravimo uporabljanje zakona o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč prehaja sedaj neposredno na odločne in okrajne ljudske odbore. Smatramo, da bodo oni lahko dobro izvršil svoje naloge na tem področju, če se bo vsa naša javnost z razumevanjem lotila teh problemov in če se bodlo aktivno vključite naše politične organizacije, organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze komunistov, kakor tudi družbene in politične organizacije v akcijo, ki jo podpira sprejem omenjenega zakona. Ob pravilnem razumevanju namenov tega zakona in namenov republiškega odloka o mestih in naseljih mesenega značaja, na katera se nanaša nacionalizacija stavbenih zemljišč, mislim, da bomo lahko dosegli velike nadaljnje uspehe pri urejanju problemov stanovanjske izgradnje in oskrbe našega prebivalstva s cenenimi, pa vendar primernimi in zadostnim:	novimi stanovanjskim.
prostori.
Predsednik Tito
našim delovnim ljudem
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke! V leto 1959 stopamo s trdno vero v nakasne moči in ustvarjalne sposobnosti naših delovnih ljudi. Tudi letos nass čaka mnogo nalog, ki so dokaj težavne, ki pa jih bomo lahko izpolnili, če bomo zmerom imeli pred očmi našo skupnost kot celoto, č e bomo naša gmotna sredstva pravilno in varčno uporabljali. Vse naše naloge so usmerjene na uresničenje boljšega življenja naših delovnih ljudi in vsak voditelj ali kdo drug, ki bi pozabil na to, bi delal proti posameznikom in proti, skupnosti kot celoti.
Boljši življenjski standard je seveda odvisen predvsem od samih delovnih ljudi in povečanja delovne storilnosti, prav tako pa tudi od varčevanja in nerazsipnosti, česar nekateri vodilni ljudje še ne upoštevajo
dovolj. Kadar govorim o varčevanju, mislim predvsem na varčevanje v proizvodnji, v tovarnah in raznih drugih podjetjih, v ustanovah in na raznih nepotrebnih proslavah. Kadar govorim o varčevanju, tedaj mislim tudi na drago graditev raznih objektov, stanovanjskih hiš in drugega. Ko govorim o varčevanju, mislim, da je treba čimbolj omejili investicije, ne pa jih širiti zunaj plana, kajti konec koncev gre to v škodo standarda državljanov. Vsestransko varčevanje in pravilna razdelitev sredstev imata v premagovanju naših gmotnih težav eno izmed odločilnih vlog.
Našim delovnim ljudem — delavcem, kmetom in ljudski inteligenci, našemu mlademu rodu. našim pripadnikom obrambnih sil, vsem našim državljanom in državljankam želim srečno novo 1959. leto!«
Izvršni svet LRS sprejel odlok o določitvi krajev, ki se štejejo za mesta in mestna naselja
Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije je sprejel odlok, s katerim je določil kraje, ki se štejejo po zakonu o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč za mesta in mestna naselju.
Z zakonom o nacionalizaciji najemnih stavb in stavbnih zemljišč, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina 26. decembra preteklega leta, so bite nacionanzirune na vsem ozemlju 1- LRJ najemne stanovanjske in najemne poslovne stavbe, v mestih in v naseljih, ki imajo mestni značaj, pa tudi stvabna zemljišča. Za stavbna zemljišča štejejo po določilih tega zakona vsa zazidana in nezazidana zemljišča, ki so v ožjih gradbenih rajonih mest in naselij z mestnim značajem.
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je z upoštevanjem predlogov Okrajnih ljudskih odborov sedaj določil kraje, ki se štejejo za mesta in za naselja, ki imajo mestni značaj.
mesto Lendava z okoliškim naseljem Dolga vais in naselje Petooivci, v občini Ljutomer: mesto Ljutomer iti v občini Murska Sobota: mesto Murska Sobota.
Po določilih zveznega zakona bodo sedaj okrajni ljudski odbori na predlog občinskih ljudskih odborov s posebnimi odloki določili ožje gradbene rajone. Ti lahko obsegajo območja, ki so urbanistično že uerena in ki bodo glede na planirano stanovanjsko in komunalno graditev v doglednem času izgrajena.
Poleg omenjenega odloka je Izvršni svet sprejeli še priporočilo o imenovanju strokovnih komisij pri okrajnih in občinskih ljudski h odborih z nalogo, da pripravijo predloge za določitev ožjih grabenih rajonov v mestih in naštetih naseljih;
— ter imenovali republiško komisijo za nacionalizacijo stavb in stavbnih zemljišč.
Razgovor z ljudskimi poslanci Pomurja
V torek popoldne je priredilo okrajno politično vodstvo v klubski sobi hotela »Zvezda« v Murski Soboti razgovor z ljudskimi poslanci Pomurja. Razgovor je vodil predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Jan Ros, udeležilo pa se ga je 16 ljudskih poslancev med njimi tudi zvezna ljudska poslanca Janez Hribar in Ivan Kreft. Med razgovorom so prisotni osvetili vse najbolj pereče probleme v zvezi z nadaljnjim razvojem Pomurja in sklenili, da bo okrajno politično vodstvo v prihodnje redno sklicevalo podobne sestanke.
O problemih, ki so o njih razpravljali na omenjenem sestanku bomo še poročali.
V OKRAJU MURSKA SOBOTA V občini Beltinci: naselje Beltinci, v občini Gornja Radgona:
mesto Gornja Radgona in naselje Radenci, v občini Lendava:
Soboški gospodinjski center še nima stalnih prostorov
Gospodinjski center v Murski Soboti se je jeseni preselil v nove prostore, ki sicer ne ustrezajo, vendar omogočajo še dokaj dobro delo centra, ki še vedno nima stalnih prostorov. Lani je ta gospodinjski center nadaljeval seminarje za voditeljice kmečkih kuhanj. Seminar je bil organiziran zato, ker je bilo potrebno poučiti žene o pripravljanju malic. Težave z malicami so zlasti na tistih šolah, kjer nimajo stalno zaposlene žene pri mlečni kuhanji.
Tečaji so bili v središčih občin. Drugi tečaji so bili namenjeni drugim delom v gospodinjstvu, tako vlaganju sadja, o pripravah kolin itd. Gospodinje, ki so te tečaje obiskovale, so v številnih primerih ohranile stike z gospodinjskim centrom. Gospodinjski center pa je pripravil tudi tečaj za učiteljice, ki poučujejo v četrtem in petem razredu osnovne šole. Namen tečaja je bil ta, da bi bil pouk o gospodinjstvu na vseh šolah enoten.
Našim odjemalcem nudimo kvalitetno in poceni blago
TEGA NAČELA SE DRŽI KOLEKTIV TRG. PODJ. »MERKUR« V MURSKI SOBOTI S SVOJIMI POSLOVALNICAMI V MURSKI SOBOTI, PREDANOVCIH, BREZOVCIH, LEMERJU, PUŽEVCIH IN ZENKOVCIH, KI VAM NUDIIO VSE VRSTE ŠPECERIJSKEGA, DELIKATESNEGA, TEKSTILNEGA, GALANTERIJSKEGA IN DROGERIJ-SKEGA BLAGA PO UGODNI CENI.
TRGOVSKO PODJETJE
„Merkur“
MURSKA SOBOTA
VABLJIVE IZLOŽBE, POLNE TRGOVINE, VELIKA IZBIRA, ZMERNE CENE IN SOLIDNA POSTREŽBA - VSEGA DOVOLJ, DA JE VSAKA GOSPODLNJA ZADOVOLJNA, KI KUPUJE V NAŠIH POSLOVALNICAH.
KOLEKTIV VABI — PRIDITE!
2 POMURSKI VESTNIK. 8. JAN. 1959
Soboški filmski barometer
DESIRE
V novom letu bo, kot vse kaže, uprava soboškega kinematografa postregla obiskovalcem filmskih predstav z dokaj bogatim repertoarjem. Po kinemaskopskein barvnem filmu »Zvezda je rojena«, ki mu ni kaj očitati, bomo za konec tega tedna videli film v enaki tehniki »Desiree« (Proizvodnja 20. TH. CENTU RY FOX, režiser Henry Koster). Čeprav ne kaže že vnaprej ocenjevati filma po nosilcih glavnih vlog, nam imena kot Marlon Brando (Napoleon Boneparte), ljubka Jean Simmons (Desiree), Merle Oberon (Josephine), Michael Rennie (general Bernadotle) in druga jamč.ljo, da ne bomo — zlasti kar zadeva igro — prav nič razočarani. Tisti, ki ne pogrešajo radi romantike, bodo še posebej zadovoljni, saj nudi zgodba o nesrečni ljubezni hčerke bogatega trgovca do Napoleona scenaristu hvaležno snov za prikrojevanje zgodovine, pri čemer pa ne moremo trdili, da film zaradi tega trpi, čeprav se bo vsak, ki je videl film »Grofica Walewska« in prebival številne romane o Napoleonu, nehote vprašal, ali la do zadnjega res ni pozabil vseh svojih ljubezni, ki mu jih pripisujejo romanopisci in še posebej scenaristi. Vsekakor pa nam bo tudi ta film dokazal, da je kinemaskopska tehnika uspešno orožje v borbi filmske tehnike z vedno bolj prodirajočo televizijo.
MALI ČLOVEK
Po filmu »Poišči Vando Kos« je »Mali človek« že drugi jugoslovanski film na sporedu soboškega kina v letošnjem letu. Po zvrsti sodi ta prvi igrani film znanega dokumentarista žike Cukuliča med tako imenovane problemske filme. V svojem delu vsebuje značilnosti psihološke drame, ki pa je v drugem delu (prelomnica je dečkov beg iz hiše) povzel značilnosti filmov s kriminalno vsebino. Zgodba je navadna, vsakdanja, sodobna In aktualna ter zato toliko bolj privlačna. Ideja, da bi pri nas posneli film, v katerem je glavna osebnost otrok, ni nova (»Dolina miru«, »Ne obračaj se, sinko!«, »Veliki iu mali«, itd). Tudi v tem filmu bomo videli otroka z vsemi njegovimi karakternimi in psihič-
nimi posebnostmi. Videli bomo film o otrocih in odraslih, ki ni posnet za otroke, temveč za odrasle. V glavnik vlogah nastopajo poleg malega Emila Kutenu, ki nam je v tem filmu pokazal, da zna lepo in zanimivo zaigrati, Rade Markovič, Mira Stupica, llija Džuvalekovski, Ljiljana Markovič, Branko Pleša in Mika Viktorovič. Proizvodnja: »Vardar — film«.
Tedenski



Petek, 9. januarja — Jule Sobota, 10. januarja — Vili Nedelja, 11. januarja — Gregor Ponedeljek, 12. januarja — Tatjana Torek, 13. januarja — Veronika Sreda, 14. januarja — Srečko Četrtek, 15. januarja — Pavel
Radio Murska Sobota
Program od 8. jan. do 14. jan. 1959
Četrtek, 17.00 oddaja v madžarskem
jeziiku;
Nedelja, 12.00 pogovor z volivci;
12.10	oddaja v madžarskem jeziku; Torek, 17.00 lokalna poročila in objave;
17.10	oddaja v madžarskem jeziku.
MURSKA SOBOTA — od 9. do 11. januarja ameriški barvni cinemascope film: »Desiree«; od 12. do 13. januarja domači film:	»Mali
Človek«; od 14. do 15. januarja sovjetski barvni film: »Malva«.
LJUTOMER — od 10. do 11. januarja slovenski film: »Dolina miru«; od 14. do 15. januarja ameriški film: »Rapsodija«.
GORNJA RADGONA — od 10. do 11. januarja ameriški barvni film: »Ljubim Melvina«; 14. januarja ameriški film: »Trinajsta ura«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 10. do 11. januarja ameriški film: »Spi-jonski lov«; 14. januarja jugoslovanski film: »Milijoni na otoku«.
ŠPORTNA SENZACIJA V
NOVEM LETU!
V soboto, 10. t. m. zvečer ob 8. uri bo v dvorani Partizan dvoboj izbranih igralcev Akademskega badmingtonskega kluba »01ympia« in domačega TVD »Partizan«. Za goste bodo tekmovali nekateri najvidnejši tovrstni igralci v državi. Med njimi lahko zasledimo imena kot so: Meta Bogel, drž. prvakinja pri posameznicah, Leskovar-Bogl, prvakinji v dvojicah, Pohar J.-Butina, drugo mesto na prvenstvo v dvojicah, Janez Pohar, tretji na prvenstvu v skupini posameznikov, imena Drinovec, Talan Amf itd.
M. Soboto bodo po vsej verjetnosti zastopali igralci, ki so se udeležili državnega prvenstva.
Gostje bodo pokazali tudi ekshibicijsko igro, ki si jo je koristno ogledati!
Povratno srečanje bo v nedeljo dopoldan ob 10. uri.
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 8. do 18. jan. 1959
V roku do 10. jan. se bo dokončno odločila usoda zime: če do tega roka ne nastopi ponovno trajno južno vreme, potem se je že pričelo pričakovano dolgo razdobje mraza. Sprva v splosnem ne bo preveč hladno, pač pa bo pogostokrat snežilo m izjemoma morda tudi deževalo, (er postopno bo zapadel visok sneg. temu sledilo bo dolgo razdobje hudega mraza.
Ce pa bi do 10. jan. nastopilo izrazito južno vreme, potem bo ves januar v splošnem topel z obilno močo.
Zdravstvena
Dežurni zdravnik v splošni ambulanci dne 11. januarja 1959 dr. Stefan Vučak.
Nočni dežurni zdravnik na domu od 12. do 18. januarja 1959 dr. Nikolaj Lanščak.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI
OD 22. DO 51. DEC. 1958
Anton Režonja (osmič), Ludvik Solar (petič), Milan Bencak, vsi iz M. Sobote — bolnišnica; Franc Koroša, Turuišče, Iguac Topolnik, Križevci pri Ljutomeru; Štefan Geld (drugič), Ivan Pucko (drugič), Ignac Muljašec, vsi iz Velike Poiane; Julija Pisujek, Genterovci; Feliks Šoštarič, Kristanci; Terezija Zadravec, Grlava; Marija Kranjce, Babinci; Marija Bažič, Salinci; Ignac Horvat, Beltinci; Stefan Prša in Ignac Žerdin iz Male Polane, Terezija Lukač, Helena Eartek, Marija Karoli (petič), vsi iz Rakičana; Lina Friškič, Predanovci; Koloman Žilavec (osmič), Valentina Kukel, Karel Flisar (četrtič), vsi iz Murske Sobote; Bela Franko (četrtič) iz Markišavec, Angela Kavaš, Odrijanci; Janez Tot, Kapca; Janko Skrilcc (drugič) Krog; Marika Skrilec (drugič), Krog; Helena Kavač, Emilija Veren iz Mačkovec, Mariju Banko, Dankovci; Mihael Kelenc, Ga-berje; Marija Satler, Janžev vrh; Marija Panker, Alojz Palaliu, iz Pečarovec; Helena Flisar (drugič), Salamenci; Sidonija Zelko (tretjič), Pečarovci; Karel Car, Poznanovci; Katarina Mantrenauer, Prosenjakovci; Katarina Kolar, Murska Sobota; Evgen Horvat (drugič), Crnelavci; Barbara Vajnc (četrtič). Murska Sobota; Cecilija Hozjan, Trnje; Marija Kuzma, Jože Curič, oba iz Trnja; Martin Horvat, Črenšovci; Katarina Kelenc (petič), Dol. Bistrica; Ana Prelog, Roman Prelog, oba iz Stare gore; Anton Erjavec (drugič), Dokležovje; Anton Režonja, Hlapečina.
V imenu bolnikov se vsem krvodajalcem najlepše zahvaljuje za podarjeno kri Transfuzijska postaja M. Sobota.
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe in ostalih gospodinjskih del iščem. Nastop službe takoj. Naslov v oglasnem oddelka-	M-4
MALO POSESTVO vzamem v najem takoj. Jože Štof, Dolič 86, p. Kuzma.	M-l
PŠENIČNE PLEVE kupim. Ponudbe na upravo PV pod »Krma«.
M-5
80-BASNO NOVO KROMATICNO HARMONIKO IN MOŠKO KOLO ugodno prodam. Štiberc, Lendavska 10/IV., Murska Sobota. MLAJŠO UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu iščem. Hrana in stanovanje v Lisi, plačilo po dogovoru. Klepec, Beltinci 50.	M-16
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe k manjši družini Iščemo. Naslov v upravi lista.
M-l 5
PRISRČNO SE ZAHVALJUJEM dr. VLADKU VRBNJAKU, primariju Splošne bolnišnice v Murski Soboti za ves strokovni trud in požrtvovalnost pri operaciji moje žene Marije, ki je odlično uspela. Prav tako zahvala zdravniškemu osebju za vsestransko skrb in postrežbo.
Franc Mataj, M. Sobota
M-20
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da začasno ne sprejemam hlodovine v žaganje im to zaradi slabega dohoda do žage. Prodam tudi polnojermenik. Dolžnike tudi prosim, da poravnajo svoje dolgove. Mencinger, Krašče, p. Cankova.
M-6
ELEKTRO MOTOR, 5,2 Kw, stroj za drobljenje žitaric, težko tračno žago, prodam. Murska Sobota, Martiniška 4.	M-7
ZENSKO ROČNO URO sem našel. Murska Sobota, ul. 17. oktobra 1.
M-5
VSEM STRANKAM ŽELIM
SREČNO NOVO LETO 19 5 9
BRAUSBERGER Ernest soboslikar in pleskar M u r s ka Sobota Mladinska 18
SOBO, opremljeno, oddam. Ciril Metodova 32, Murska Sobota.
M-2
Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j. Tešanovci
razpisuje mesto
RAČUNOVODJE
SAMOPRISPEVEK ZA DOGRADITEV VAŠKEGA DOMA
Občinski ljudski odbor Murska Sobota je na svoji zadnji redni seji potrdil sklep zbora volivcev v Predanovcih glede posebnega proračunskega priskevka za dograditev vaškega doma v Predanovcih. Predvideni samoprispevek v delu, s prevozi ali v denarju bo pripomogel k hitrejši izgradnji omenjenega doma.
Pogoji: srednja ekonomska šala ali nižja šola z večletno prakso v zadružnem knjigovodstvu Plača po tarifnem pravilniku
Prijave poslati na naslov Kmetijska zadruga Tešanovci do 15. januarja 1959
0-10
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LENDAVA
razpisuje mesto
PISARNIŠKEGA USLUŽBENCA pri referentu za gozdarstvo
Pogoj: nižja strokovna izobrazba z opravljenim strokovni izpitom in nekaj let prakse
Kandidati za navedemo mesto morajo vložiti pravilno kolkovane prošnje z natančnimi podatki v 15. dneh po tem razpisu komisij; za uslužbenske zadeve pri Obč.LO Lendava
0-8
Kmetijska zadruga Stročja vas prodaja na javni dražbi
ENO VPREŽNO KOSILNICO ZNAMKE »FAIIR«
Dražba bo dne 2. januarja 1959 pri tov. Pevec Francu v Pristavi pri Ljutomeru
Ob 8. uri za interesente iz socialističnega sektorja
Ob 9. uri za privatne interesente 0-9
Kmetijska zadruga Gančani-Lipovci
razpisuje delovno mesto BLAGAJNIKA,
ki bo obenem vodil tudi administrativne posle
Pogoji: znanje strojepisja ter najmanj 3-letna praksa v blagajniških poslih
Pismene prijave poslati, najpozneje do 30. januarja 1959 na upravo kmetijske zadruge
0-17
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega nadvse dragega in ljubljenega sinčka, bralca in vnukca
Danila Sečka.
se z vsem srcem zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sožalje v naših najtežjih dneh izgube našega dragega sinčka. Posebno se zahvaljujemo primariju dr. Benkoviču za njegov trud v zadnjem trenutku, da bi rešil življenje in vsem, ki so zasuli njegov grobek z venet in cvetjem ter vsem, ki so ga sprem li ra njegovi zadnji poti.. Iz srca se zahvaljujemo trg. podjetju »Prekmurski magazin«, kolektivu poslovalnice »Izbira-«, nogometnemu klubu Sobota, TVD Partizanu, OZ Partizan, načelniku in načelnici TVD Partizan.
Murska Sobota, dne 5. januarja 1959
Žalujoči:
očka, mamica, bratec, stari očka, stara mamica ter ostalo sorodstvo
0-14
ZAHVALA
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi moje življenjske tovarišice
Marije Kostovič
se v imenu vsega sorodstva iskreno zahvaljujem vsem organizacijam, ki so obsule njen grob z venci, kakor tudi vsem, k: so jo spremili na njeni zadnji polj. Posebna zahvala godbi in govornikoma, dalje zdravnikom, ki so ji lajšali trpljenje in vsetm, ki so sočustvoval z nami. Murska Sobota«, dne 6. januarja 1959
Žalujoči:
mož Nikola, otroka: Srečka rjn Ivan, mati Kata
Bojan Sinko
Mrlič v avtu 13
Po zajtrku naslednjega dne se jim je pridružil tudi Collins. Berry je spet prigovarjal Syl, naj odpotuje v družbi Oniča in dr. Kraussa v Rim, kjer je sedaj nihče ne pričakuje in se za nekaj časa umakne iz vrtinca dogodkov v zatišje. »Da bi v Rimu javno nastopali, vam ne morem svetovati, saj veste, kaj se je zgodilo obema Američanoma, ki sta se namenila sestati pod streho tega hotela z vašim očetom. Kaže sicer, da vodijo niti naših sovražnikov tudi v Britanijo, saj sta oba britanska učenjaka nastopila svojo usodepolno pot s Cometom iz Londona. Ce boste ostali v Rimu v zatišju, bodo zlikovci menili, da ste odpotovali v Ameriko.«
»Dovolite mi vprašanje, gospodična Parkerjeva,« se je vmešal dr. Krauss. »Ali je v rimskem poslovnem uradu vašega očeta mnogo uslužbencev?«
»Ne, le nekaj uradnikov, kolikor mi je znano.«
»Ali je nujno, da ostanejo vsi na svojih mestih.«
»Niti najmanj. Oče jih je nastavil zato, ker se je takrat pogajal z italijanskimi gospodarskimi krogi zaradi nekih koncesij.«
»Potem si dovolim majhen predlog. Pooblastite gospoda Oniča, naj, ko prispemo v Rim, razpusti tamkajšnji urad in odpusti vse uslužbence. Ce je med uslužbenci kakšen, ki vam je neobhodno potreben, mu lahko zaupate, da nameravate preosnovati urad v incognito poslovno zastopstvo in prav gotovo vas ne bo razočaral. Mislim, da je gospod Collins sinoči imenoval enega, ki mu ga je vaš oče nekoč pohvalil. Kako se že piše...?«
»Pugliese,« je brž dejal Kanadčan.
»Da, Pugliese, sedaj se spominjam. Menim, da se bomo na ta način najlaže otresli vseh zlikovskih vohunov v sedanjem uradu. Pugliese pa bo mojemu prijatelju nujno potreben, da ga vpelje v delo.«
Po daljšem posvetovanju so nato sklenili, da bo Onič preosnoval evropsko podružnico Isaaca Parkerja v Rimu, kot je predlagal dr. Krauss.
Naslednje jutro je naša družba odpotovala. V Ljubljani jih je pred hotelom »Slon« pričakal osebno gospod komisar Manzini.
Z zanimanjem je poslušal Oničevo poročilo o neznancu z brazgotino na čelu, o njegovi domnevi glede vzrokov smrti obeh britanskih atomskih znanstvenikov, ponesrečenih v Cometu, zlasti pa predlog o možu z imenom Pugliese.
V nadaljevanju razgovora je Manzini dejal: »Gotovo vas bo zanimalo, da smo se nekoliko pozabavali z ujetim šoferjem in njegovo veliko sivo limuzino. Kot smo pričakovali, je bila evidenčna tablica seveda ponarejena, toda neka malenkost je zelo pomembna. Mogoče vam je znano, da je moja domovina raj za tihotapce. Nekaj tudi zaradi tega, ker predvidevajo kazenski predpisi za tihotapstvo samo denarne kazni in ne tudi zapore. Imamo slučajno dokaz, ki je zelo zanimiv. Sredi aprila letošnjega leta so bili naši finančni organi obveščeni, da bo prispela v neki določeni kraj v Švici specialna pošiljka. Oddelek finančnih organov se je mrzlično pripravljal, da bi zaplenil to tihotapsko blago. In res se je na obmejnem prehodu določenega večera pojavil velik siv osebni avto, kakršen je bil carinikom najavljen, namenjen iz Švice v mestece Viggia. Cariniki so avto ustaviti in napravili natančno preiskavo. Prosim vas, pod sedeži osebnega avta in v svojevrstnih tleh so našli veliko količion kobalta, tovor, ki je bil vreden skoraj osminko milijarde lir. Morda še celo več, kajti v kobaltu je bil primešan tudi tantal, ruda, ki je postala zlasti zadnje čase posebno dragocena in iskana strateška kovina. Finančni organi so na vsak način hoteli zvedeti kaj več o tihotapcih, in začeli temeljito preiskovati zadevo. Toda preiskava se je po nekaj začetnih korakih neizogibno ustavila, kot da bi se spustila okrog te zadeve neprodirna stena, in ni napredovala več niti za las.
Jasno je bilo pri vesj zadevi predvsem to, da je bila Italija samo posredovalec in da so bile te kovine namenjene za izvoz na Vzhod. Tihotapci tega seveda niso vedeli. To so finančni organi zvedeli na drug način. Medtem pa je prišlo na dan, da se ukvarja v Italiji cela vrsta legalnih in pollegalnih podjetij s te vrste donosnimi kupčijami in pošilja na Vzhod važne strateške surovine kot tungsten, venedij, kobalt in nikelj, predvsem pa tudi kaustično sodo. Vsega tega materiala v deželah na Vzhodu ni dovolj, je pa nujno potreben pri proizvodnji orožja, modernih letali in municije.«
»Ali naj razumem vaše pripovedovanje tako, da je bila velika siva limuzina, v kateri so ugrabili Svl in tajnika, istovetna z osebnim avtom, v katerem so italijanski finančni organi našli vtihotapljeni kobalt?« je vprašal Onič.
»seveda, čeprav zveni skoraj neverjetno, da bi bilo v osebnem avtu moč skriti toliko kobalta. Toda se prej vas moram seznaniti s tem, da je neka velesila na Zahodu že pred leti skienma z državami, ki proizvajajo te strateške surovine, posebem dogovor, po katerem so se te države od vezale, da tega materiala ne bodo izvažale v države vznodnega bloka. Samo ena država evropskega Zahoda se m pridružila k temu dogovoru in to je Švica. Zato je bila glavna skrb vznodnih agentov in trgovinskih komisij, ki se ukvarjajo z nabavo tega materiala, da so pod raznimi izgovori odpravljale tak material v švico, odkouer so šli tranzitni vagoni pod napačnimi deklaracijami na evropski Vzhod. Zato so na mejo poslali specialiste m od takrat takšne prevare niso več mogoče. Pač pa delajo sedaj drugače. Iz Belgije so poslali, na primer, na naslov nekega italijanskega podjetja večjo količino niklja z napačnimi dokumenti. Ko pa je tovor prispel v Švico, so ga enostavno preusmerili na Madžarsko. Američani seveda tudi niso mirovali. Poslali so v bvico svoje agente TKI, ki so imeli nalogo ugotoviti agente in kupce ten surovin. Mnoge od njih danes ze dohro poznajo, toda tem ljudem ne morejo očitati nekaj nezakonitega, saj so legalni kupci in ne opravljajo v Švici prepovedanega posla. Ta zaščita svice dejansko onemogoča točno kontrolo tihotapstva s strateškimi surovinami. 1 u pa je še Italija, kjer se je ze ponovno zgodilo, da so celo italijanska podjetja, ki so izdelovala orožje po ameriškem »Of shore« naročilu, kupovala strateške surovine in jih prodajale naprej v države vznodnega bloka.
Mreža je tako razpredena in odlično organizirana, da doslej glavnih pobudnikov in organizatorjev še vedno ni uspelo ujeti, to je zato zanimivo za nas, saj veste tudi vi, kje je bil nesrečni Marshall na potovanju.«
»Ne samo to,« ga je prekinil dr. Krauss, »Berry in Collins celo menita, da je hotel Parker speljati neki načrt, ki naj bi zadel na živahno opozicijo, Tudi jaz sem tega mnenja. Žal pa danes nimam dovolj oprijemljivih dokazov, da bi lahko kaj več povedal o njem. Vsekakor pa priporočam prijatelju Petru, naj se loti dela v Rarkerjevi evropski podružnici zelo previdno.«
*
Ob prihodu na rimsko železniško postajo Termini je pozdravil Oniča mož skromne zunanjosti v sivi obleki. Približal se mu je, ko se je dr. Krauss napotil s Syl k najbližjemu taksiju. Onič je takoj uganil, da je mož od policije.
»Komisar Manzini je bil,« je izjavil, »ki mi je brzojavno sporočil vaš prihod. Sicer me je obvestil o skoraj vseh podrobnostih zadeve Parker, a navzlic temu bi se rad posvetoval z vami. Sem inšpektor Padovani od rimske kriminalne policije.«
»Če ste tako ljubeznivi in me spremite do hotela, sem vam takoj na razpolago.« Inšpektor se je strinjal. »Tu je še nekaj,« je dejal. »Ali mi lahko poveste, kje bo v Rimu gospodična Parkerjeva stanovala?«
»Za zdaj v hotelu. Zakaj?«
»Poskrbeti moramo zanjo. Dodelil bom ljudi, ki bodo v izmeni skrbeli za njeno varnost.«
Svoj razgovor sta nato nadaljevala v hotelu. Inšpektor Padovani se je razumel v svoj posel. Bilo je bore malo podrobnosti dogodkov na otoku Capri, v Trstu, v Padovi, na Bledu in drugod, o katerih ne bi bil že poučen. »Kakor hitro me je Manzini seznanil s podrobnosti zadeve Parker,« je izjavil, »sem začel poizvedovati o njegovi tvrdki. Upal sem, da mi bo uspelo koga vriniti v urad. Zal tega do danes še nisem storil. Zelo me pa (Nadaljevanje na 6. strani)
POMURSKI VESTNIK, 8. JAN. 1959
5
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« ▼ Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo:	Murska
Sobota, Štefana Kovača 16 — Telefon 138	— Uprava: M.
Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 290, celoletna 409 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račan pri Komunalni banki,
1-365
M. Sobota, številka 605-79
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
NOVOLETNE SLIKE
Že Valvazor poroča v svoji »Slavi« o pogostih plesih predvsem ob Novem letu. — Včasih je pod v kakem kraju tako nabit — pravi — da se plesalci komaj gibljejo. — No, ta ugotovitev tudi danes ne preseneča, posebno ob takih ljudskih praznikih kot je Novo leto. Ne bi pa mogli pritrditi temu, kar pravi Valvazor, še o plesih; namreč o pogostih prepirih in pretepih. Pričakovanje novega leta 1959 — in veseljačenje v Silvestrovi noči — je potekalo predvsem mirno; ni se zgodilo ničesar neobičajnega. Ljudje so praznovali vedro, sproščeno — dobro razpoloženi.
— Ja, ja, staro leto! Ko bi&e ne tpr-čelo že z novembrsiko plalčo! — sem slišati oni dan na ullici. Kako drugače bi si mogel tak vzdihljaj razlagati kot z ženino novo obleko in novimi čevilji za novoletni ples. Toda te velike priprave se lahko končajo tudi precej »tragično«; namreč talko, da prične mučiti moža ali ženo tik pred koncem leta revmatilzem ali kaj podobnega in tako gre veselo silvestrovanje fuč.
Z drugimi besedami bi lahko temu rekli novoletna družinska melodrama.
*
Silvestrovo. Dopoldne. Stopim v to ali ono gostilno, povsod je veseli o razpoloženje. Ljudje se poslavljajo od starega leta. Slovo pa mora biti kar se da dostojno, zato: »Natakar, še en litrček!« No, taki prikrajšajo koledarsko leto najmanj za dvanajst ur, saj morajo že opoildne, seveda v primernem novoletnem »švungu« — spat.
To je torej drugo dejanje.
*
Zvečer 31. decembra 1958. Od
dobre volje, prijetnih zvokov itn vina žarijo oči. Telesa se gibljejo v ritmu prijetne melodije. Še tri ure, še dve, še en ples, še ... potem ugasnejo luči. In —?
To je tretje dejanje, in vendarle: heappv end!
*
Kot vsako leto je bilo tud tokrat za Novo leto nešteto družabnih prireditev.
V	Soboti sta priredila silvestrovanje TVD Partizan in Izsaijenšlka matica. Predvsem za drugo prireditev, ki je bila v prostorih hotela »Zvezda«, je bilo velik-o zanimanje. Vendar so bili nekateri obisk obiskovalci nekoliko razočarani zaradi pomaurjikljivosti pri rezervaciji miz. Talko je bilo precej gostov brez že prej naročene »Casablance«, »Morate Carla« itd. Kljub temu pa je bilo razpoloženje prav novoletno. Program so popestrili: še s šalami.
Podobno prijetno je bilo tud v domu TVD Partizan, vendar sodijo, da so bili prostori tam boljše okrašeni kot pri Zvezdi.
Uspel novoletni ples je bil tudi v kavarni »Central«.
V	Radgoni je dočakalo Novo leto v dvorani Partizan čez 400 ljudi Razen tega so priredil silvestrovanje v zadružnem domu radgonski lovci.
Ljutomerčani so priredili novoletni ples v domu Partizan. Po mnenju udeležencev plesa
je bila celotna organizacija prireditve dobra. Posamezniki so se zelo pohvalno izražali tudi o godbi.
Lendavski Partizan je pripravil ljudem prijetno silvestrova-
nje v svoji dvorani. Razen tega je bil ples v hotelu »Park« in v gostilni »Pri lovcu«. Partizan je pripravili srečolov, kot glavni dobitek, ki ga je dobil prof. Lojze Novak pa je bil — prašič.
Primerne družabne prireditve so bile v Radencih, Črncih, Veržeju, Križevcih, Polani, Beltincih, Turnišču, Dobrovniku
ln drugod.
-jm
USPELO JELKOVANJE
V KROGU
Društvo prijateljev mladine v Krogu je skupno s starši priredilo 30. decembra jelkovanje. Obdarili so 250 šolskih in nekaj predšolskih otrok. Za darila so prispevali največ starši, 2 tisoč dinarjev je prispevala soboška kmetijska zadruga, 2 tisoč 500 dinarjev pa DPM Murska Sobota. Razen tega je prispeval občinski odbor RK nekaj moke.
Pionirji so pripravili za ta dan nekaj recitacij, igrali so tud
krajšo igrico. Najbolj pa so se razveselili otroci darila, ki ga je šoli prispevala tovarna perila »Mura«. Ta darila so bila namreč dragocena učila.
Šolski odlbori, otroci in vsi obstali, se kolektivu Mure lepo zahvaljujejo.
IN V KRIŠTANCIH
Socialistična zveza ŠalineiKrištanci-Grlava je letos prvič priredila Novoletno jelko. S prispevki, ki so jih dali starši, Kmetijska zadruga Veržej, »Simentalka« Ljutomer in »Mizarstvo« Ljutomer so obdarili čez 100 otrok.
NOVOLETNE ŠTEVILKE
IZ SOBOŠKE
BOLNIŠNICE:
8 novorojenčkov
Kako ste končali staro — in kako začeli novo leto v bolnišnici? Tako smo vprašali iz uredništva — in zvedel; nekaj zanimivih številk.
Za lansko teto: v soboški bolnišnici se je zdravilo 8.462 bolnikov, v porodnišnici pa je bilo rojenih 420 dečikov in 383 deklic.
In letos: Na Novega leta dam so imeli največ posla na porodniškem oddelku. Dežurni zdravnik dr. Benkovič je imel skupno z ostalim osebjem oddelka res polne roke dela. Na Novega leta dam 1959 je zagledalo luč sveta v soboški porodnišnici kar 8 novorojenčkov! In to — da ne bo prigovorov — 4 dečki in 4 deklice! Prva je rodila Emilija Ficko, žena gradbenega delavca iz Otovec in sicer hčerkica. Nato sta se rodili še dve deklici im šele četrti novorojenček je bil deček — sinček gospodinje Rozalije Lanjščak iz Vučje gomile. Nato so se zaporedoma rodili še trije fantki in kot osma — deklica.
Vsem mamicam in novorojenčkom — čestitke!
PRAZNOVANJE
NOVOLETNE JELKE
V LJUTOMERU
Letošnje praznovanje novoletne jelke bodo v ljutomerski Občini izvedli po vaseh in ne več po šolah. Pri pripravah sodelujejo vse organizacije in društva. Za obdaritev so precej prispevala ljutomerska podjetja. V izvedbi programa bodo sodelovale sekcije DPD Svoboda in TVD Partizan. Razne organizacije bodo povsod pripravile krajši program nastopov.
Minuto po polnoči v soboškem Partizanu«
„Molčeča usta“
na kr ževskem odru
Dramo je uprizorila domača dramatika sekcija. Premiera je bila 27. decembra 1958. Igra je zadnje čase zelo igrana. Zahteva pa dobrega in izkušenega režiserja In seveda tudi sposobne igralce. Vsebinsko je to delo zelo človeško; obravnava pretresljivo zgodbo mlinarjeve hčerke, ki je bila gluhonema. Vsa zgodba je postavljena v kanadsko podeželje. Njena resničnost pa je dokaj podoibna našim vsakodnevnim prilikam; zlasti problemom v socialnem razvoju našega podeželja.
Naslovno vlogo je igrala sama režiserka tov. Zamudova. Vlogo je podala dovolj prepričljivo. Škoda, da je gledalci niso vedno razumeli. Poleg nje sta še dobro igrala Tone Slavič, ki je odigral vlogo zdravnika in mlinar, oče gluhoneme tov. Vinko Jureš. Ostale vloge so bile primerno razdeljene, vendar je upoštevati pri tem, da je bilo precej takih, ki so prvič nastopali na odru. To je bila tudi otvoritvena prireditev za letošnjo sezono. Kljub nekaterim težavam, so le uspeli. K uspehu jim je treba čestitati.
-nb
Mrlič v avtu
(Nadaljevanje s 5. strani)
veseli, da ste zasedli Marshallovo mesto, kajti ni mi potrebno poudarjati, da si največ obetamo od vas, ki vam najbolje zaupamo, čeprav iste v naši državi tujec. Vemo, da je gospodična Parkerjeva po vsem tem, kar se je zgodilo, dobro premislila, preden je izbrala vas, čeprav nas vsi razlogi, ki so jo do tega privedli, ne zanimajo.«
»Vsekakor,« ga je prekinil dr. Krauss, »a tudi jaz jamčim zanj z vso svojo moralno im materialno odgovornostjo.«
»Ni potrebno,« je dejal inšpektor im malomarno zamahnil z roko. Onič je dobil vtis, da je inšpektor svoje zadnje besede preveč poudaril. Hkrati pa mu je njegova kretnja povedala:
»Ni potrebno, ker smo se že pozanimali za njegovo preteklost.«
»Storil bom, kar bo v moji moči,« je dejal. »Težava je le v tem, da vem tako malo o tvrdki Parker & Company kot, recimo, o vplivu podnebja na razvoj in rast belih miši. Sem namreč prod popolnoma novo nalogo. Če me lahko seznanite s tem ali onim, vam bom zelo hvaležen.«
Inšpektor Padovami se je čutil zelo počaščenega, ker je zastopnik tvrdke vprašal za svet prav njega. Rade volje mu je sporočil vse, kar je vedel. Kazalo je, da je začel Parker svojo poslovno pot na newyorški borzi pred kakimi 30 leti, ko kot inženir ni dovolj zaslužil za preživljanje. Pogum in preudarnost sta mu prinesla uspeh. Prav tako kot vztrajnost in prirodna nadarjenost v poznejšem znanstvenem delovanju. Slednjič se je znašel na vrhu večjih družb, ki jih je v glavnem sam osnoval. Pri tem si je ustvaril tudi sovražnike, vendar ne take, ki ne bi poznali nobenih predsodkov. Dalje je bil inšpektor mnenja, da je bilo vse, kar se je doslej zgodilo, kar najskrbneje pripravljeno. To kaže, je dejal, na popolnoma nov motiv, ki še ni povsem pojasnjen. Zadeva z udeleženci nameravanega posvetovanja na Bledu pa dokazuje, da gre za široko razpredeno mrežo zlikovcev mednarodnega kova — je končal Pado vani.
»Ali ste že našli sled za milionarjem Barrymoreom?« je vprašal Onič
»Do danes še ne.«
»In kakšno je stanje znanstvenika Maxwella?«
»Kritično. Kaže, da je izgubil spomin za dalje časa kot pred njiim Syl Parkerjeva.«
»Ali lahko poveste, kaj je z lažnim agentom FBI?«
»Le za las je manjkalo, da mu nismo šli na limanice kot Manzini. Ko pa smo ugotovili, da ima ponarejeni izkaz FBI, nam je sredi belega dne iz poslopja policijske direkcije pobegnil.«
»In kaj pravite k primeru obeh britanskih znanstvenikov Thompsona in Chandlerja, oziroma k trem zaporednim in za las podbnim nesrečam Černetov?«
»Poizvedovanja so v teku.«
S tem je bil razgovor končan. V dveh dneh so bile pri koncu vse priprave za preosnovo Parkerjeve evropske podružnice. Vse uslužbence je Onič odpustil in jim izplačal trimesečno odpravnino. Na plačilni listi je ostal le še Pugliese.
Med jutranjo pošto je našla Syl zalepko, na katero je nekdo s pisalnim strojem v rdeči barvi pristavil poleg njenega naslova dve besedi: »Osebno in zaupno«. Nekaj časa je oklevala, nato pa je zalepko odprla.
»Spoštovana gospodična Parker,« je brala. »Jugoslovan Peter Onič se je začel zanimati za stvari, ki ga prav nič ne zadevajo. Ce bo ostal v Rimu .— kolikor sem obveščen, bo to tudi storil — in če ga boste obdržali v svoji službi, se mu bo prav gotovo pripetila nesreča. Vaša odgovornost je torej velika in če vam je njegovo življenje sploh kaj vredno, ga morate takoj odpustiti. Če ne bomo našli v jutrišnjih rimskih dnevnikih v stolpcu »Osebno« vašega sporočila Odpuščen — SP«, vam sporočamo, da je ni sile na svetu, ki bi obvarovala gospoda Oniča nesreče.
Mojster«
Syl se je pravkar ponovno vprašala, ali ima pravico, da izpostavlja Oniča tako grozeči nevarnosti. Po preudarku je naposled zavrgla vse pomisleke, čeprav je ta pisana grožnja zvenela kot obdolžitev. Njenega očeta so ugrabili, Marshalla zastrupili, oba britanska znanstvenika sta poletela s Cometom naravnost v smrt in tudi oba Američana, ki ju je povabil njen oče na Bled. nista utekla usodi. In sedaj zahteva od Oniča, ki ji ni nič več kot tujec, naj se izpostavi enaki, če ne še večji nevarnosti. Ce bi le imela koga. ki bi ga lahko vprašala za svet. Vedela je, da mora nekaj ukreniti.
Nekaj minut kasneje je že dobila obisk. Kdorkoli je že gospod Fermente bil, oblečen je bil kot kakšen salonski lev, oziroma bolje: revijski ljubimec z newyorškega Broadwaya. Syl se je na vsem lepem zazdelo, da še ni videla tako uglajenega moškega. Nastopal je zadržano, kakor se spodobi za odposlanca znainega rimskega privatnega detektivnega urada, v čigar imenu je prišel po lastni izjavi. Njegov oster pogled je jasno pričal o bistroumnosti. S skopimi besedami je omenil težavo, obvarovati v vrvežu velemesta nekoga pred napadom in ukrepe, ki jih je v takem primeru treba storiti. Menil je. da bi bili potrebni najmanj trije ali štirje ljudje za varstvo gospoda Oniča. Seveda bo to vse stalo precej denarja, vendar ...
»Denar ni vprašanje« je izjavila Syl.. »Storite, kar se vam zdi potrebno.«
Hvala vam, gospodična Parkerjeva. Zadovoljni boste z menoj. Kolikor mogoče kmalu moram gospoda Oniča videti.«
»Danes bo pri meni kosil,« je pohitela z odgovorom Syl, v želji, da bi bilo čimprej vse v najlepšem redu. »Če vam je prav, se okrog treh oglasite tukaj,« je dejala. »Videli boste gospoda Oniča, preden bo spet odšel po opravkih.«
»Odlično!« je pritrdil Fermente. »Spremil ga bom na njegovi poti. Sicer bi potrebovali slike, poročila o njegovih navadah in še kaj.«
Syl se je spet lotila svoje pošte z osveženo samozavestjo. Peter Onič je bil sedaj vsekakor izven vsake nevarnosti. Ta zavest jo je pomirila in spodbujala hkrati.
Prav preden je prišel dr. Krauss na kosilo, je Syl z zadovoljstvom pomislila na delovno vnemo svojega poslovnega tajnika. Brž pa je podlegla valu razočaranja, ko se ji je Onič po telefonu opravičil, da zaradi nujnega dela v pisarni ne more priti na kosilo.
»Od jutra do zdaj sem zaman tratil čas,« se je jezil Onič na drugem koncu žice na samega sebe. »Lotil sem se Marshallovega arhiva toda zmeraj je prišlo kaj vmes. Zdi se mi, da je že vos Rim poučen o naši nameri, ki jo izvajam v največji tajnosti. Tako lahko sodim po težavah, na katere sem doslej naletel.«
»Kakšne težave menite?« je zaslišal glas svoje delodajalke, ki mu je božal uho.
»Ne zdi se mi umestno, da bi vas sedaj z njimi nadlegoval. Toda moral bi se zavedati, da me bodo smatrali za pustolovca, ki išče koristi v vaši nesreči. Vendar bi se z vsem sprijaznil, če bi le za las napredoval pri svojem delu — vsaj kar zadeva mojo poglavitno nalogo.«
»Ali niste mogli še ničesar odkriti?«
»Prav in popolnoma nič. Kolikor sem imel časa na razpolago, sem se skušal prilagoditi svojemu novemu poslu.«
»Kaže, da ste navzlic vsemu dobre volje, gospod Onič.«
»O ne, to je le optična, oprostite, slušna prevara. Slabe volje sem, ker mi je možakar, ki je doslej opravljal borzne posle, trikrat zabrusil v obraz, naj se ne vmešujem v njegove pristojnosti. Pugliese je bil ponižen kot le kaj, ko je zvedel, da grozi vsem uslužbencem odpust iz službe, sedaj pa že kaže roge. Dejal mi je tudi, da je doslej neposredno posloval z vašim očetom in da bo zaito sedaj posloval le neposredno z vami.«
Me prav nič ne čudi. Spominjam se, kako je oče nekoč po razgovoru z vašim predhodnikom dejal, da boluje Pugliese na večvrednostnih kompleksih. Pojasnila mu bom, da niste v uradu le poslovni tajnik, temveč v moji odsotnosti tudi šef tvrdke.«
»Hvala in še enkrat oprostite, ker se ne morem odzvati vašemu ljubeznivemu povabilu na kosilo. In še nekaj! Ali je moj prijatelj pri vas,«
»LUNIK« JE KRENIL K SONCU
V	petek 2. jamuaija letos, je sovjetski radio sporočil, da so tamkaj izstrelili proti Luni raketo s satelitom. Nekoliko ur pozneje so že sporočili, da bo kozmična raketa skupaj z umetnim satelitom v jutranjih urah prihodnjega dne poletela mimo Lune v oddaljenosti 6 do 8000 km. Tako se je z raketo, katere zadnja stopnja tehta 1.472 kg, a instrumenti skupaj z viri energije in kabino tehtajo 361,3 kg, prvič v zgodovini posrečilo človeku premagati težnost zemlje in poslati neko telo izven težnostnega območja našega planeta. Raketa je letela le malo preveč hitro, sicer bi ostala v bližini Lune, okrog katere bi krožila kot umetni satelit ali pa bi zadela ob Luno.
V	prvih sedmih urah ipo izstrelitvi je sovjetska raketa, ki ji pravijo kar »Lunik« preletela več od tretjine razdalje med Zemljo in Lnno po trinajstih urah poleta pa več kot polovico — 200.000 km. Letela je s hitrostjo 9000 km na uro. Istega dne popoldne je sovjetski znanstvenik prof. Blagouravov zatrdil, da raketa zaradi velike hitrosti' ne bo mogla postati Lunin satelit. Ko je raketa preletela tudi območje Lune, so napovedali, da bo »Lunik« postal umetni satelit Sonca in da bo torej krožil okrog Sonca prav tako kot kroži okrog Sonca Zemlja. Pozno zvečer istega dneva je moskovski radio že sporočil, da se bo umetni satelit vrtel okrog Sonca 15 mesecev.
V	nedeljo ob 7. uri je bila raketa nad Južno Afriko 390.000 km od Zemlje, a ob 10. uri je bila sovjetska kozmična raketa že 422.000 km od središča Zemlje in 60.000 km od središča Lune. Radijska zveza še ni bila pretrgana. Izven rakete je bila temperatura od 10 do 15 stopinj C, kar je mnogo manj, kot pa so znanstveniki 'pričakovali. Raketa je preletela pot do Lune, torej 370.000 km, v 54 urah.
Cim dalje je »Lunik« od Zemlje, tem manjši je vpliv zemljine težnosti in tem večja je privlačnost Sonca, čim bliže mu je satelit. Lunina težnost je že 66.000 km pred Luno večja od zemljine težnosti. Vpliv težnosti Sonca se začne okrog milijon kilometrov daleč od Zemlje. Težnost Lune in Sonca čutimo tudi na Zemlji, toda ta vpliv je neznaten v primerjavi s težnostjo Zemlje. Čim dalje je potovala raketa, tem večji vplivi težnosti tujih teles so torej delovali nanjo. Ce bi raketa letela z nekoliko manjšo hitrostjo bi jo težnost Lune prisilila, da bi krožila okrog Lune, ker pa je bila njena hitrost prevelika, je zid Lunine težnosti enostavno prebila. Že samo dejstvo, da je raketa letela prav bliža Lune je velikanski uspeh, kajti izstrelitev rakete proti Luni in uspeti, da ,pride v območje Lune, je zelo zamotan tehnični problem. Naj upo-
števamo le to, da se tedaj, ko raketo izstrelijo, premika Zemlja Okrog svoje osi in hkrati okrog Sonca in da se istočasno premika Luna okrog Zemlje in hkrati okrog Sonca skupaj z Zemljo. Ob tolikšnih različnih gibanjih, ki jih je treba upo-
števati, je povsem jasno, da izstrelitev ni taka, kot če bi streljal s puško na zajca. Kdor se Joti izstreljevanja rakete na Luno, mora vnaprej izračunati vse poti in izstreliti raketo ma cilj, katerega so mn pokazali računi.
Tokrat cilij; Luna, sicer mi zadet, toda podatki, ki jih je ta raketa dala med svojim poletom, so zelo dragoceni in jasno je, da bo ena izmed raket,
ki jih bodo izstrelili v bližnji prihodnosti, prav gotovo dosegla cilj s potrebno hitrostjo in vsemi izkušnjam, ki jih je dala sedanja raketa »Lunik«. Že sama možnost, da danes ali jutri doseže prva raketa Luno, pa je vznemirila mnogo ljudi, zlasti tiste, ki opazujejo dogajanje v osvajanju vesolja z vojaškega stališča odnosno iz možnosti uporabe vscmrija v vojaške namene. Ti so izrazili ob poletu »Lunika« mnenje, da je skrajni čas, da prevzame Luno v svoje skrbništvo OZN. Mnenja, da bo tisti, kdor bo imel Luno vladal svetu se pojavljajo zlasti iv vojaških krogih, toda prav talko se pojavljajo tudil nasprotne trditve, ne vojakov temveč znanstvenikov, da je uporaba Lune v vojaške namene povsem nemogoča . . .
Vse »te in druge misli, o katerih nismo govorili v tem članku, povedo, da razpravljajo le o vojaškem pomenu te pridobitve, ki je v bistvu pridobitev človeštva. Prvič se je človek napotil proti Soncu, ki ga je vedno privlačili o. Tokrat je sicer tjakaj poslal, nekoliko tudi nehote, samo še raketo, toda prav kmalu bodo lahko v takih raketah tudi ljudje, ki bodo upravljali vsemirsko ladjo proti Soncu in potem proč od Sonca, kakor jim bo pač ugajalo. Človek si bo uredil svoje vsemirske postaje ob planetih, kjer bo svoje ladje oskrboval z gorivom, zir-akonn iin ostlalimi potrebščinami in bo potoval prav tako kot potuje dandanes z vlakom ali avtobusom: s točno določenim ciljem v natanko predvidenem času . . .
Prav zaradi itega je za nas zanimivo kako daleč potuje »Lunik«, kje je že zdaj in kako bo potoval v bodoče? V ponedeljek do 8. ure je sovjetska vsemirska raketa preletela že 579.000 km v vsega 62 urah v torek opoldne pa je preletela že 800.000 km, ob 8. uri je prenehala delovati tudi radijska postaja v satelitu, ker je izčrpala vire energije. Talko je, kot so predvidevali, začel krožiti umetni satelit okrog Sonca v zadnjih urah pred izidom našega časopisa.
Vse to pomeni, da sta hitrost in energija postala znaka našega stoletja. Samo predstavljajte si silo motorjev rakete, ki so omogočili njeno pot v takšne daljave, ki si jih preprosti človek komajda lahko zamišlja!
V PRIHODNJI ŠTEVILKI ZAČNEMO OBJAVLJATI DALJŠI PODLISTEK O TEM OD KOD IZVIRAJO PRVE ZAMISLI POLETA NA LUNO IN KAKO SO SE POLETI SPLOH ZACELI TER O VSEM KAR TAKSNA MEDPLANETARNA POTOVANJA OD ČLOVEKA ZAHTEVAJO. »NA POTI DO L U N E« JE NASLOV PODLISTKA.
Rakete — danes nič več novega ...
POMURSKI VESTNIK, 8. JAN. 1959
6
PROSVETA, kultura
IN TELESNA KULTURA
NA SEJI OLO MERSKA SOBOTA
Na zadnjem lanskoletnem zasedanju OLO, ki sta mu prisostvovala tudi zvezna ljudska poslanca Janez Hribar in Ivan Kreft ter sekretar OK ZKS Jan Ros, so odborniki poslušali poročilo sveta za prosveto in kluturo, sveta za telesno kulturo in razpravljali o nekaterih tekočih zadevah.
V poročilu o d sveta za prosveto in kultni ter o nekaterih problem lij tega področja je predsednisveta Janko Liska poudaril,je na vseh šolskih ustanovahluiiit; predvsem pomanjkan ji učnih moči. K temu je tref prpomn'ti, da je učencev naplah iz leta v leto več.
Lani se je uvellil tudi center za gospodinjsi pospeševalno službo. Lani jta pripravil posebno anketo, os pa predvidevam predvs izboljšanje m’ečn h kuhnj  šolali. Kot v šolah, je tudi ta j čutit pomanjkanje sirofmh učiteljic. Doslej je nobmočju celotnega okraja po 5 gospodinjski učitel jicjar ne zadošča naraščajočimotrebam.
Svet za kultu: in prosveto je med drugim podlaga okrajnemu ljudskemipdhonu ustanovitev okrajne zavoda za izobraževanje oilili — ljudsko univerzo, ki posredovala
državljanom praktična znanja in splošno izobrazbo na raznih sioipmjah, omogočila strokovno izobraževanje oziroma prekvalifikacije itd. Po mnenju članov sveta za prosveto in kulturo naj bi pričel delovati ta zavod v najkrajšem času.
V poročilu je bilo med drugim tudi omenjeno delo obeh najmlaijših okrajnih kulturnih ustanov — Pokrajinskega muzeja in Študijske knjižnice.
Pokrajinski muzej je obiskalo lanu 5000, oddelek NOV v Ljutomeru pa 1800 ljudi. Doslej zbranega gradiva pa ne morejo razstaviti, ker ni dovolj prostora. Tako bo potreboval muzej v bližnji bodočnost še vsaj tri večje sobe.
Zelo aktiven je bil lani oddelek NOV v Ljutomeru, saj
je Izdelal topografijo NOV za radgonski in videmski predel. To dalo bodo nadaljevati tudi letos.
Svet je predlagal OLO naj ustrezno reši vprašanje zavoda za spomeniško varstvo, katerega kompetence bi prevzel Pokrajinski muzej.
Na tem področju so bila lani izvedena restavraterska dela v tuniški in domajnski cerkvi. Omeniti je treba še arheološka raziskovanja v okolici Lendave.
V poročilu sveta za telesno vzgojo je bilo omenjeno, da šole v Pomurju nimajo potrebnih telovadnic in da, primanjkuje
obČni zbor — ZB KRIŽEVCI
Lani so ob priliki občinskega praznika v Ljutomeru odkriLi spominsko ploščo pri Žalikovih v Logarovcih. Na pokopališču so dokončno in primerno uredili grobove padlih. Odbor je zelo skrbel za svoje članstvo, zlasti za otroke padlih. Novi odbor bo moral skrbeti za boljšo povezavo s članstvom. V ta namen naj bi organiziral večjo družabno prireditev in občasne množične sestanke s članstvom. Organizirali bi bilo potrebno predavanja in izlete v zgodovinsko pomembne kraje iz časov NOB.
Sklenili so tudi to, da bodo skupno s krajevnim odborom ZB iz Veržeja in občinskim odborom ZB Ljutomer odkrili spominsko ploščo pri Prelogu na Grlavi. Pionirji domače šole bi pa naj sprejeli za svojo dolžnost stalno skrb za grobove padlih.
učiteljev za telesno vzgojo. Tako je sedaj v okraju samo en učitelj s primerno kvalifikacijo, čeprav bi jih moralo biti 40. Nadalje je bilo v poročilu omenjeno da je pomanjkanje učiteljskega kadra kriva predvsem ukinitev šole za telesno vzgojo, zato je svet predlagal okrajnemu ljudskemu odboru, naj se zavzame za ponovno ustanovitev omenjene šole.
V Pomurju deluje 26 društev Partizan, s telesno vzgojo se ukvarja 28.500 ljudi, to je 21 odst. vsega prebivalstva. V društva Partizan je včlanjenih le 4000 ljudi, kar je za Pomurje premalo. Aktivno so sodelovali naši telovadci lani. na 1620 nastopih in prireditvah.
Da, bi se razmere glede telesne vzgoje Izboljšale v smislu nedavnega Kongresa telesne kulture v Beogradu, je svet za
Predsednik OLO R. Čačinovič je na seji med drugim čestitaj v imenu DLO prejemu kom odlikovanj predsednika FLRJ. Odlikovanja so prejeli: Janko Liska Red dela II. snopnje, Ante Novak Red dela III. stopinje, Kovič Menhart Berta Red dela III. stopnje, Alojz Benko Red dela III. stopnje. Zdenka Požarjeva Red dela III. stopnje, dr. Lojze Toplak Red ded 111. stopnje, Anica Vrtačič Rad dela III. stopnje, Franc Topolovec pa je prejel medaljo dela.
USTANOVIJO OBRTNO PODJETJE BRTNIK
V torek, 6. jairjn, je bila v Murski Soboti za seja dosedanjega Obč. LO Mka Sobota. Na ločenih sejah obeborov so odborniki med drugimklepali tudi o ustanovitvi veteriske postaje v Murski Soboti. Vbrazložitvi tega predloga je bilo larjeno, da bodo vet. postaje vmočjih dosedanjih občin, ki se priključile k soboški, delovale naprej. Na seji je bil tudi sprejejlok o dopolnilnem proračunskenrispevku za gospodarske organize.
Vsekakor ponpen sklep tega zadnjega zasedanja je združitev dosedanjih obrlni|bratov Splošno kolarstvo, Pleskivo, Pečarstvo, Tapetništvo in seistvo in Splošno vrvarstvo. Vsi ti ektivi so stavili ljudskemu odboruoj predlog glede združitve v sho večje obrtno podjetje. Oba zbjsta predlog soglasno sprejela s tem potrdila združitev navedenpetih kolektivov v skupno obrtno Ljetje »Obrtnik« v Murski Soboti.,
NAŠ ZUNANJE POLITIČNI PREGLED
TITO V BURMI
Odkar smo zadnjič poročali o potovanju predsednika Tita, so bili že končani razgovori v Indoneziji Predsednik Tito je med tem sprejel tudi najvšje indonezijsko odlikovanje »Gerilja medaljo«, odlikovanje, ki je podeljeno prvič osebnosti iz zamejstva. Svečanost predaje odlikovanja je bila v palači » Istana Negara«, uradni rezidenci predsednika Tita. Odlikovanje je pripel na grudi predsednika Tita sam predsednik Sukarno.
Kot je ob takšnih priložnostih navada, je bilo objavljeno skupino sporočijo o rančev orh v času obiska in izraženih ekupnih stališčih napram odnosom med obema državama in mednarodnem položaju sploh. V do-
Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Klinent Vorošilov je danes odgovoril na brzojavko predsednika ZDA Elsenhowerja. Vorošilov izraža želje po izboljšanju odnosov med ZDA in SZ.
Generalni sekretar OZN, Dag Hammarskjold, je bil dva dni v Kairu na uradnem obisku. Razgovarjal se je s člani vlade ZAR.
V	Bukarešti so se začela jugoslovansko-romunska pogajanja o trgovinski menjavi blaga v tem letu.
V	Parizu so objavili, da sta minister brez liste Guy Mollet in minister za pošte Eugene Thomas, oba socialista, 27. decembra odstopila, ker se ne strinjata z osnutkom norega državnega proračuna.
Začasni predsedniik Kube Manuel Urutia je prevzel oblast in takoj ukinil izjemno stanje v Havani. Izjavil je, da bodo v roku 18 mesecev do 2 let razpisane volitve. Sestavljena je bila tudi nova začasna vlada. Tako je Fidel Castro dokončno premagal Batisto, proti kateremu se je boril za oblast v Kubi že dolgo časa.
Prvi podpredsednik sovjetske vlade Mikojan je po svojem sestanku z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom izjavil, da bi Sovjetska zveza rada navezala z Ameriko čim več stikov na vseh ravneh, od najnižje do najvišje. Predviden je tudi sestanek Mikojan« in Eisenhovverja.
sedanjih slikah med obema državama so z zadovoljstvom ugotovili, da je dosežen znaten razvoj, da je potrebno vsestransko sodelovanje še krepiti in razviti tudi sodelovanje na kulturnem področju, a nadaljevat: neposredne stike med državnik: obeh držav. Zelo energčno obsoja skupno sporočilo zlasti politiko hladne vojne, vztrajanja na politiki vmešavanja v notranje zadeve drugih držav pod najrazličnejšimi izgovori in težnja po ohranjevanju kolonizma, torej preprečevanja razvoja narodom, ki težijo po samostojnosti jn neodvisnosti. Prav tako je obsojeno tudi, nereševanje obstoječih težkih problemov v svetu, kot so razdeljene dežele: Nemčija Vietnam in Koreja, ki lahko le še poslabšajo stanje v mednarodnih odnosih. Prav zaio so tudi proučili položaj okrog Berlina in Izrazili upanje, da bo to vprašanje s časoma in v strpnih pregovorih mirno rešeno. Ob izraženem mnenju, da je potrebno LR Kitajsko sprejeti med člane OZN je izraženo tudi zadovoljstvo nad začetnimi koraki v razgovorih o razorožitvi in prepovedi poskusov z aiiomsklm orožjem. V skupnem sporočilu se zavzemajo tudi za krepitev pomoči nerazvitim deželam, za podporo OZN, kjer maj bodo zastopani vsi narodi in končno Izražajo minenje, da je večina ljudstev v svetu za mir kot nadvse potrebni pogoj za napredek sveta.
Predsedmk Tito je potem odpotoval v Burmo, kjer bo zadnje tri dni v tem tednu-
BURMA IN SOSEŠČINA
Prihod predsednika Tita v Burmo sovpada s proslavo enajste obletnice neodmisinosti Burmanske Umije. Ta proslava je pod posebnimi pogoji političnega življenja, ki so v tej deželi nastali po razcepitvi Antifašistične lige v dve samostojni politični grupi: »Cisto ligo« U Nua in »Čvrsto ligo« U Ba Svea in U Čo Njena. Znano je, da so nasprotja v Antifašistični ligi privedla do tega, da je prevzel oblast v deželi šef generalštaba Ne Vin. V Burmi je trenutno najpomembnejše vprašanje to, kdaj bodo z volitvami dobili novo vlado: ali že v nekaj mesecih ali pa bo ostal general Ne Vin še nadalje na krmilu dežele, da bi se razmere še bolj uredile. V zunanji politiki ni nobenih spomnili vprašanj, kot v notranji. Vsi so si edini v lem, da Burma mora ostati na pozicijah izvenblokovske politike, kar se ujema tudi z našimi načeli.
Po devetih stoletjih obstoja, kajti že v 11. stoletju so ustanovili prvo burmansko državo, je Burma torej na novi prelomnici glede svojega notranjega razvoja. Burma ima torej dolgo življenje, čeprav je bila samostojna država le nekaj stoletij, večinoma pa pod upravo dragih, tako Mongolov, kot pozneje Angležev, pa zopet Japoncev . . . Pod upravo Angležev Burma niti ni bila vseskozi samostojna kolonija, temveč je bila v sklopu »Britanske Indije«.
Toda to, kar se je zgodijo v Burmi, namreč nekaj podobnega državnemu udaru, prevzem oblasti od strani vojske, čeprav sporazumno z U Nuem, se je zgodilo še tudi drugod v tem delu Azije in še več nejasnosti je bilo zadnje čase okrog Indije, ki je močna in stabilna država med manjšimi in večinoma omahjjivimi. Soseda Burme, Tajska, je doživela spremembe v skoraj istem času kot Burma: izrazil državni udar, že trinajsti po vrsti v zadnjik 26. letih. V Tajski se vrstijo na oblasti sami vojaki — maršali, tako da gre za izrazile vojaške diktature. V zadnjem primeru so bile prepovedane vse politične stranke razen stranke maršala Šarita, ki je izvedel državni udar.
Podobno se je zgodilo ljudi v Pakistanu: vso oblast je prevzel general, parlament je bil razpuščen, ustava ukinjena, uvedeno obsedno stanje . . . Pakistan je soseda Burme in Indije. Pakistan sestavljala dve državi na vzhodu in zahodu Indije itn sla 3000 km narazen. Pa tudi v Tibetu ni kdo ve kaj urejeno, u Tibet je tudi ena izmed sosed Indije.
Tovariš Tito bo tri dni tega tedna v Burmi, torej v deželi, ki je v klopčiču najbolj čudnih političnih dogajanj, če jih ocenjujemo z evropskimi očmi. Na prvi pogled se zdli celo, da se vse tamkaj giblje v smeri vojaških diktatur, kar je za dežele kjer se to dogaja skrajno nevarno, toda v resnici gre le za otroške korake teh dežel, namreč za prve vse samostojnejše korake azijskih dežel, ki še niso shodile — v nasprotju z Indijo, ki ima že iz preteklosti znano trdnost in samostojnost, kar pa gre predvsem na račnn njeno velikosti, njenih starih gibanj za samostojnost, njenega smisla za filozofijo . . .
Nekateri komentatorji primerjajo dogajanje okrog Indije, v vseh naštetih deželah, vretju mladega vina, ki bo šele postalo čisto in močno, z lastnim okusom in s"vojo vrednostjo. Ko je tako, potem nas ne morejo za-krhljali posamezni pojavi, kot je Tajska s svojimi maršali, kajti skupina dežel, ki je usmerjena v napredek, do katerega se prebija z različnimi načini tudi z začasno vojaško oblastjo, bo prav gotovo odločilno vplivala na razvoj le ene same deželice.
-or
NEPOTREBNA NESOGLASJA
ŠE EN PRISPEVEK K RAZPRAVI O PROBLEMIH ZDRAVSTVA V POMURJU
Kakor znano sredi minulega leta stopilveljavo zakon o omejitvi zase zdravniške prakse. Novo ledarsko leto nam je prineslovo razdelitev občin v okraju, kot predvidevajo, tudi urno kmečkega zdravstvenega arovanja. Vse to nalaga zdrtvenim zavodom, svetom zdravstvo in organom družlega upravljanja v zdravst vedno večje naloge in probe, ki so ponekod kaj težkošljivi. Tako so ugotovili na izmed nedavnih sej sveta zdravstvo OLO Murska Soboti
Na omenjeirji so razpravljali tudi o teija je bilo zadnje čase sliši ponekod pripombe, češ njovišji« forumi nimajo pravija ednosa do zdravstvenegaadra, kar je prišlo na dari potrjevanju pravilnikov očali in potrjevanju cen zdravstvene storitve. Po drustrani so bile tudi pripomba se zdravstvena služba nei dovolj odgovorna , za zostveno stanje prebivalstva, lak da se bori le za čim večitevilo storitev, da si s tem ziovi materialno bazo. Prvo jo zdravstveni delavci, drugovod za socialno zavarovanPacienti pa se pritožujejo, dimajo po ukinitvi zasebne avniške prakse več moži temeljitega zdravljenja, pa so še občine, ki niso unju pokrivati izdatkov za vstvo — predvsem za zdranje.
Ne da bi trto ali ono. dejstvo je, da jte doslej mnogo premalo ke od ob inskih ljudskih odbodo zborov volivcev — ali sploh nič — iz bojazni, da h zdravniki odšli drugam, velja tudi za primere izsiljija, kjer kaže omeniti izjavnega občinskega zdravnikačisem prišel k vam garat, ak zaslužit, da bom potem d!« Isti zdravnik tudi ni hi v nedeljo nuditi pomoči bmu otroku, pustil paciente iti in se odpeljal z avtomčm itd. Seveda ni k temu poen noben komentar, čeprse res, da tega tudi ne kažeploševati.
Po razpravi že omenjeni seji sveta za vstvo OLO so se zedinili zališče glede honorarnega ddzjavili so se za to. da naj zdravnik v 6 urah redne islitve ves čas 100 odst. zapo in če ne gre drugače, v pjtovalnici, vendar nai bo zit, ki ga zdravnik dobi, odiplačiia njego-
vega dela po 6 urni zaposlitvi, ne pa številka razlike med redno plačo in izgubo, ki jo je utrpel z odpravo zasebne prakse. Zato bodo morali občinski ljudski odbori in sveti za zdravstvo proučiti stvarne potrebe po honorarnem delu, bilo pa bi tudi potrebno, da bi se nadurno delo za iste storitve v našem okraju eako plačevalo.
Plačniki — OZSZ in samoplačniki — trdijo, da je lov za številom storitev že tako močan, da predstavlja storitev že to, če kdo telefonično ambulanti sporoči, da je za delo sposoben, ali če pride zavarovanec in razen svojega zahteva določeno zdravilo še za svojca. Storitev je že samo to, če napiše zdravnik recept, ne da bi pacienta pregledal. Ce so vsi ponovni obiski nujni in če so vsi obiski na domu potrebni, je prav tako vprašanje zase. Tudi odnos do bolnikov bi ponekod lahko bil boljši. Zdravstveni delavci bi se morali zavedati, da bi lepa beseda včasih pripomogla k ugledu zdravstvene službe in to v večji meri kot dražje zdravljenje. Res pa je tudi, da je zdravnik včasih v težkem položaju, ko ta ali oni bolnik hoče izsiljevati stalež ali zdravljenje.
Zdravstvena prosveta in preventiva je na terenu še v povojih. Potrebno bi bilo poučiti prebivalstvo, da je preventiva cenejša kot kurativa in da zdravniški stroški stanejo denar, ki prihaja iz davkov, česar mnogi ljudje ne vedo. Ljudje vedo, da se določene bolezni brezplačno zdravijo, ne vedo pa, da to plačajo občinski LO. Ce bi ljudje to vedeli, bi gotovo spremenili gledanje na te stvari.
Kar zadeva delo babic, bi bilo potrebno starejše upokojiti. V vaseh, kjer dela še stara babica, žene ne kličejo mlade babice, ker so navajene na starejšo. Vendar v krajih, k jer delajo mlade babice, žene že vidijo, da je njihovo delo bolj napredno in da so strokovno usposobljene. Babice se tudi pritožujejo, da nimajo nobenega stika z zdravnikom, kar pa je za njihovo delo vsekakor potrebno. Od tod tudi dejstvo, da si babice zapisujejo več pregledov pri nosečnicah pred in po porodu, kot so jih v resnici opravile (in še to takrat, ko ni bilo potrebno). Če bi zdravniki nadzorovali delo babic in jih bolj zaposlovali v preventivi, bi bila slika drugačna.
Tu velja omeniti tudi izkoriščanje tondov Zavoda za sociabio zavarovanje, saj so zabeležili številne primere, da pregledajo zdravniki ponoči svoje svojce in te preglede mora plačati Zavod za socialno zavarovanje kot hišne obiske. Podobni primeri bremenitve fondov Zavoda za socialno zavarovanje so tudi v bolnišnici, kjer bi morali upoštevati, da je zdravljenje enako dolgo za samoplačnike kot za zavarovance in da mora trajati hospitalizacija enako dolgo za prve kot za druge.
Ugotovljeno je tudi, da zdravniki ne proučujejo zdravstvene problematike svojega terena in da ne poročajo o sanitarni inšpekciji, za kar so posebej plačani. Dalje je premalo preventivnega dela med šolskimi otroci, ki so le enkrat v letu pregledani, pa še takrat ne da zdravnik nobenega poročila o tem, kakšne bolezni in pomanjkljivosti je ugotovil, zato je treba na tem področju več napraviti in pri otrocih skrbeti, da se bolezni ne bodo naprej širile.
O teh in še drugih stvareh je razpravljal svet za zdravstvo OLO M. Sobota. Sklenil je, da je treba vsa žal nepotrebna, nesoglasja, ki jih je mogoče odpraviti, zares odpraviti in soriti vse za to, da bo naša javna zdravstvena služba napredovala na višjo kakovostno stopnjo, ki jo današnji pogoji že omogočajo. Sodimo, da je tako tudi prav.
S svečanega sprejema v palači »Istana Negara«, uradni rezidenci predsednika Tita med bivanjem v Indoneziji
Z obiska v Indoneziji: med zdravico predsednika Sukama
telesno vzgojo predlagal okrajnemu ljudskemu odlboru naj priporoči ObLO tudi večjo materiaiino pomoč za nadaljnji razvoj telesne vzgoje.
O nekaterih aktualnih problemih v področja kulture in prosvete (er telesne vzgoje bomo poročali, v naslednjih številkah našega lista.
POMURSKI VESTNIK, 8. JAN. 1959
3
Pred rajpnizczcijo rejskih okolišev v Pomurju
Osnovno:
INTENZIVNO PRIDOBIVANJE GLAVNIH TRŽNIH DOBRIN
O treh predlogih (predlog o rajonizaciji živinorejske proizvodnje 'V okraju Murska Sobota, predlog o razširitvi poslovanja Veterinarskega zavoda v Murski Soboti in priporočilo ObLO za zvišanje pavšalne skočnine). ki j h je v razpravi na zadnji seji OLO Murska Sobota utemel jil ing. Franc Zadravec, bodo v kratkem razpravljali občinski odbori in jim dodali še morebitne svoje pripombe. OLO bo predvidoma že na. .prihodnji seji sprejel odlok o rajonizaciji živinorejske proizvodnje v Pomurju.
V predlogu o rajonizaciji živinorejske proizvodnje je predvideno, da bi naj imeli v Pomurju šest vzrejuih rajonov po glavnih tržnih dobrinah: rajon za vzrejo plemenske in plenjene živine za mleko, kombinirani rajon za vzrejo pujskov, rajon za vzrejo mesnatih prašičev, rajon za rejo perutnine in pridobivanje jajc, rajon za vzrejo konj. Ozemeljsko predlagani rajoni niso povsem ločeni, saj se nekateri celo povsem skladajo (n. pr. kombinirani govedorejski rajon z rajonom za vzrejo mesnatih prašičev).
.Predlog o rajonizaciji živinorejske proizvodnje so sestavil znani kmetijski strokovnjaki v okviru Zakona o racionalnem izkoriščam ju kmetijskih zemljišč, upoštevaje pri tem stvar-
ne potrebe po posameznih dobrinah na tržišču, možnosti in pogoje za rejo, dosedanjo tratilejo, ki se je izoblikovala pod vplivom teh pogojev, kakor tudi doslejšnja strokovna dognanja na področju živinoreje, v njem pa za posamezne vrste živine
O določili posamezne rajone po glavnem tržnem pridelku;
O predvideli ukrepe, ki naj bi tako rejo omogočil:
O predvideli dolžnosti rejcev, živinorejske službe, trgovne in predelovafinih obratov;
O analizirali smotrnost investicij in
O opisali organizacijo živinorejske službe, ki bo vse to strokovno vodila, zasledovala dosežke na tem področju in jih uveljavljala v praksi.
Ves ko-mlbinirani govedorejski rajon sovpada s tem rajonom.
Za perutninarski rajon je predvideno vse Pomurje, prevladovali pa bodo ravninski kraja. Rejska središča bodo urejena na KG Črnci-Apače in Rakičan, je in imata že sedaj perutninarski farmi intenzivnejših pa-
sem. potem še v KZ Križevci pri Ljutomeru, Veržej in Beltinci, kjer redijo predvsem znano štajersko kokoš. V šestem rajonu je predvidena rejo znanega ljutomerskega konja — kasača — na Murskem polju, predvsem za zagotovitev zadostnega števila živali za reprodukcijo.
Enotna živinorejska služba
Kot nujen ukrep je predlagana tudi združitev osemenjevalne in splošne živinorejske službe v enotno organizacijo — Živino rejsko-veterinarski zavod v Murski Soboti, ki bo s svoji-
mi strokovnjaki skrbel ne samo za umetno osemenjevanje živine, kar je opravljal že sedaj, marveč za kompleksno uresničevanje obveznosti, ki jih določata za živinorejo okrajni per-
spektivni načrt o razvoju kmet j-iiva in še posebej osnutek bodočega odloka o rajonizaciji živinorejske službe v Pomurju. Z združitvijo obeli služb bomo torej dobili za ves okraj enotno živinorejsko organizacijo, ki bo uresničevala vse naloge, naštete že v uvodu tega sestavka.
Na kraju je predlagana še enotna ureditev režima v zvezi s pavšalno skočnino, nabavo in vzdrževanjem plemenjakov v prirodnem pripustu in osemenjevanju. Vse občine naj bi s posebnimi odlok določile enotno skočnino v znesku 1000 din
na plemensko kravo ali 12 mesecev staro telico. Skočnino bodo pobirale občine in jo odvajale živinorejsko- veterinarskemu zavodu, ki bo tako zbrana sredstva uporabljal v naslednje namene: za nakup plemenjakov v osemenjevalnem središču, za vzdrževanje osemenjevanja in osemenjevalnih postaj v vsem Pomurju za vzdrževanje plemenjakov v prirodnem pripustu in za delno plačevanje stroškov živinorejske službe.
(Po predlogih priredil -sk)
Industrijsko gasilsko društvo v Radencih
je na včerajšnjem občnem zboru .pokazalo, da dobro dela. Člani se zavedajo važnosti požarne varnosti v .podjetju in skrbijo za nenehno strokovno izobraževanje. Razpravljali so o urejevanju zaščitnih ukrepov v obratih ter o izpopolnjevanju strokovne vzgoje članstva. Med letom so si nabavili motorno brizgalno. Za razne varnostne napora ve so dali nad 1 milijon
dinarjev, kar je posledica dobrega sodelovanja s podjetjem. Po vseli desetinah v obratih so imeli strokovna predavanja, ki so jim vodili gasilski podčastniki in častniki. Za svoje požrtvovalno delo je prejelo društvo od občinske gasilske zveze pohvalno priznanje.
Zastopnik občinske gasilske zveze, ki je govoril še posebej o pomenu industrijskih gasilskih
društvih, je izročil najboljšim gasilcem za večletno vestno sodelovanje gasilske značke s pohvalami.
Sklenili so, da bodo poživeli ženski odsek. Skupno z Rdečim
križem bodo organizirali tečaj o prvi pomoči ter poskrbeli za več družbenopolitične vzgoje. Predvsem se bodo vključili v DPD Svoboda.
Ika
Mladinski glasbeni večer na Cvemi
Predzadnjo nedeljo v lanskem decembru je priredila mladina Gvena glasbeni večer. Prireditev je lepo uspela; poslušalo jo je veliko število prebivalcev, ki so bili dobro razpoloženi.
Mladina Cvena je bila že pred leli znana po svoji kultur-
no-prosvetn: dejavnosti, ki pa je .precej zamrla, odkar niso več imeli na razpolago dvorane. Nedavno pa je bila dvorana v domu spet vrnjena svojemu namenu — uspeh tega koraka pa je že viden v omenjeni prireditvi cvenskih mladincev in mladink.
Zadružni svet KZ Prosenjakovci
Pred nekaj dnevi so imeli člani zadružnega sveta KZ Prosenjakovci prvo sejo v lepo okrašeni pisarmi krajevnega urada. Za predsednika so izvolil: Gezo Vida iz Motvarjevec, za predsednika upravnega odbora pa Kolomana Vereša iz Prosenjakovce. Sklenili so, da bodo v leiiu 1959 na novo prekrili zadružni: dom, dia bodo z lastnimi sredstvi zgradili zadružna
skladišča z garažo za traktorje s priključki.
*
Nedavno seje sestal tudi, zadružni svet KZ Fokovci—Selo. Zadružni svet ima veliko težkih nalog, kajti stanje v zadrugi ni kdo ve kako ugodno, zlasti zategadelj, ker so bile v preteklosti neštete povsem nepotrebne razprtije med obemi vaisrni. Trenutno ima zadruga 237 članov, (15 mladine in 16 žena). Osnovnih sredstev ima kar precej, med drugim dva traktorja z osmimi priključki, mlatilnico, mostno tehitnco, zgradbe i'td. Naročila je zadruga še en traktor s priključki in mcltorno kosilnico za hribovite kraje.
Zadruga je imela letos 224 pogodb za pridelovanje krompiTja, za kar je porabila dva vagona semenskega krompirja. V sodelovanju imajo tudi 20 ha tali jamske pšenice in nekaj pogodb v živinoreji. Tudi v odkupu so bili precej zaposleni. Tokrat so izkazali tudi nekaj dobička.
Zadružni svet je skleniti, da bo poskrbel za to, da bodo posejali italijansko na 40 ha zemlje, če ne še več. Zaradi primernega zemljišča se s pridelovanjem koruze ne bodo ukvarjali temveč pretežno s krompirjem. Ustanovili bodo semenski odsek. Posejali bodo 4 ha oljne repice 1 ha sala te, 4 ha angleške ljullke 1 ha krmne pese za seme, na 1 ha bodo lizvršili poskus s cepiljenjem rženih rožičkov ... Sprejeli so še več nalog, ki jih je treba v teh predelih res tudi izvršiti. Novi zadružni svet bo gotovo storil več im bolje, kot vsi, prejšnji odbori.
je
Rajon za vzrejo plemenske in plemene živine
Tržne dobrine v tem rajonu bodo: plemenska in plemena živilna za mleko in meso. Pod plemensko živino razumemo vso živino, ki jo redimo organizirano in imamo potrdila o njenem poreklu, molznosti itd. (krave, breje telice, tudi biki), plemena živina pa so breje telice in krave, ki so namenjene zgolj za molžo mleka.
In še nekaj značilnosti: v tem rajonu naj bi bilo od skupnega števila živine okrog 50 odst. kraiv, prevladovala bo živina simendolske pasme, pod posebnimi pogoji je dovoljeno tudi uporabno in namensko križanje živali za izboljšanje dednih lastnosti. Posebej so omenjeni tudi pogoji za določitev pasemsko-vzrejnih rajonov za (plemensko živino dragih pasem. Ob primernem krmljenju bo dala ena plemena krava v tem rajonu povprečno 2500 litrov mleka s 5,6 odstotki tolšče na leto. Reja te živine bo pod strogim nadzorstvom živinorejske strokovne službe. Prodajati jo bo moč samo na organiziranih sejmih in občasnih dogonih. V tem rajonu lahko kmetje redijo tudi perutnino in konje, če konjereja, kajpak, mi v škodo plemenski živini.
V rajon za vzrejo plemenske in plemene živine spadajo Ravensko, Dolinsko in Mursko polje, na vzhodu in zapadu pa meji ta okoliš na kombinirani rajon. Rejska središča so predvidena v KZ Križevci prli Ljutomeru, Veržej, Gomilice-Tornišče, Beltiinci, Tešanovci. Puconci, Martjanci, M. Sobota, Cernelavci in Puževci ter na družbenih živinorejskopoljedelških posestnih v tem okolišu.
Kot je predvideno v predlogu, bomo leta 1961 redili v tem rajonu skupno 55.975 goved, od tega 21.750 krav ali 6.200 glav plemenslke živine in namolzli 45,460.000 litrov mleka;
od te količine bodo predelali v obeh mlekarnah (TMP Murska Sobota, »Mlekapromet« Ljutomer) 26 milijonov litrov mleka letno, vendar bo, če hočemo uresničiti ta smoter, potrebno povečati zmogljivost ljutomerskega mlekarskega obrata od dosedanjih 8 na 15 tisoč litrov dnevno.
In ostali rajoni
V	kombiniranem rajonu je glavno tržno blago mlado pitano govedo. Pridobivali bodo tudi mleko, vendar ga ne bodo odkupovali, marveč zbirali v posnemal njih postajah, ki bodo oddajale samo smelano, posneto mleko pa bodo vračale rejcem. S posnetim mlekom bodo rejci pitali živino ali prašiče za tržišče.
Medtem ko so pri prvem rajonu predvidene invesilcije predvsem za urejevanje pašnikov, preprostih hlevov za mlado živino, hlevov za osnovno čredo, predelovalnih obratov za mleko, silosov itd., je v tem rajonu zlasti aktualno urejanje posnemalnih postaj, hlevov, silosov, farm za pitanje mlade živine itd.
V	kombinirani rajon spada vse ostalo območje Pomurja. Glavna pasma bo simendolska, so pa tudi možnosti za Tejo živine specializiranih govejih pasem. Predvideno število živine v letu 1961: 58.525 goved, od tega 22.750 krav s skupno 54,095.000 litri mleka, 10.850 glav klavne živine.
V	tretjem rajonu bo prevladovala reja belih prašičev. Težiti bo potrebno za kakovostnimi odstavljenci za rejo mesnatih prašičev. Rejska središča za pujske so predvidena v KZ Križevci pri Ljutomeru, Veržej, Gomlillice-Turnišče, Lendava, Murska Sobota, Cernelavci, Puconci, Pužev-ci im šalovci, na KG Beltinci, Rakičan in Črnci-Apače.
P
O
Z
o
R
Po zelo nizkih cenah smo prejeli večjo količino radijskega materiala — S tem smo pocenili tudi usluge
Če želite na prireditvah dobro ozvočenje si pravočasno rezervirajte našo novo ojačevalno napravo
Zaradi pretesnih skladišč prosimo cenjene stranke, ki imajo vri nas v popravilu svoje predmete že dalj časa, da jih dvignejo v roku 14 dni, sicer zanje ne odgovarjamo
Radio in finomehanična delavnica
»Rafimus«
Murska Sobota
JUŠ MAKOVEC
SUHA REBER
(ODLOMEK)
Ne iščimo pri tej veliki svielilobi sence zato, da bi lahko kričali: ta dan vendarle n: tako svetal kot se mam zdi, marveč zato, ker hodimo po tej svetlobi vsi, kar nas je živih, in kamor stepimo, je z nami lastna senca. In če ne bi bilo svetlobe, bi. ne bilo senc!
Tisti hip se je prikazal izza ovinka lep zelen avto. Takega še menda niso nosile suhorebrske ceste. Vozilo je pričeto drseti počasneje, ker se je vsula predenj cela ploha vencev, šopkov in pentelj z napisi. Tajnik, ves bled v obraz, je še komaj utegnil zakričati:
»Po župana!«
Množica se je nestrpno razgibala. Nekaj uradnikov je zdrvelo v občinsko pisarno. Takoj nato je prihitel župan, oblečen v slavnostno obleko. Z izproženimi rokami v pozdrav je hitel ustavljajoči se limuzini nasproti. Iz avtomobila se je nerodno izkobalil možakar zalite postave in groznega pogleda. Besno je pogledal po Ljudeh in po tihem zaklel na račun nenavadnih suliorebrskih običajev, ki da človeku ne puste, da pusti svoje vozilo tam, kjer mu najbolj ugaja. Ko pa je zagledal župana, kako z razrečenimi rokami hiti proti njemu, je tudi sam iztegnil desnico, in podoba je bila kot v svetopisemski zgodbi o izgubljenem sinu. Toda njegova desnica ni veljala v pozdrav, marveč grožnjo in protest proti navideznim kršilcem cestnega reda in miru. Župan vsega tega ni opazil,
niti razumel. Pristopil je k možakarju, mu stisnil roko in ga tako silovito objel, da je v tem zapiskalo kot v starem kovaškem mehu.
»Pozdravljen, tovariš Skarpeta v našem mestu,« je hitel župan.
»Toda, ne razumem, hočem reči, da . . .«
je zajecljal navidezni Skarpeta.
»Da, da, da, že vem!« ga je prekinil župan Mika in mu narahlo položil prst na usta.
»Presenečeni ste, drugi tovariš Skarpeta, kaj takega drugod ne zmorejo!«
»Presenečen sem, da to je res, toda jaz vendar nisem . . .«
»E, seveda niste mislili, da vam bomo pripravili tak sprejem.« se je vrtel župan okrog njega in mu pričel predstavljati občinske može. Gostu se je zdelo vse skupaj tako imenitno, tako zabavno. Stiskal je roke presrečnim Suhorebranom in z obrazom, ki je izražal faraonsko veličino se je temu ali onemu nasmehnil, kar je vzbujalo splošno zadovoljstvo.
Medtem je petnajstorica enookega Kufke zaigrala »Stare prijatelje«. Bobnar je nabijal s tako vnemo, da je že po uvodnih taktih prebil opno na bobnu. Za njim so pritisnili še trobentači. Medtem je župan Meka gosta kar vlekel na govorniški oder. Nato je skočil h govorniškemu pultu in začel najprej umirjeno, nato pa vse bolj ognjevito govoriti. Opisal je Suhorebrska podjetja od »Zaprtek exporta« do restavracije »Pri pečeni raci«. Bila je prava monografija, ki bi delala čast kateremukoli geograf-
skemu leksikonu dvajsetega stoletja. Ko je pričel govoriti o Skarpeti, ki da jih je, čeprav so ga pričakovali, luko iznenadni s svojim obiskom, se je gostu zasvitalo. Naježili so se mu lasje. Oblila gu je kot prosena zrna debela kurja polt. »Toda, sedaj je že prepozno,« je pomislil, »da bi se kakorkoli izmazal iz te šlamastike,« je preudarjal in napenjal svoje trgovske možgane.
Ce bi bil mož tistikrat mevža, bi se bil, če ne drugo, pa vsaj razjokal ob čudovitih navadah Suhorebranov, toda bil je značajen, imel je vse najbolje lastnosti čistokrvnih dalmatinskih tovornikov egiptovskega porekla. Odločil se je, da bo to priložnost izkoristil, kot še nikoli. Zupanov glas je postajal vedno bolj hripav, kar je pomenilo, da bo govora kmalu konec. Ko je ob koncu še prav krepko zaklical, da želi ljubemu gostu prijetno bivanje v Suhi rebri, se je globoko priklonil, stopil ob stran in gostu prijazno namignil. Z občutkom, kot da ima v kolenih namesto sklepov stare, zarjavele ležaje, je stopil navidezni skarpeta na oder. Dva šolarja sta nato zdeklamirala najprej neko pesem, in mu podarila velikanski šopek. Razpoloženje ljudi je vzkipelo do pravega besa. Stare ženice so si otirale solze. Podobnega sprejema še niso doživele, niti takrat ne, ko je prišel v Suho reber sam nadškof. Slavljenec se je komaj izmotal iz cvetja. Naslonil se je na rob govorniškega odra in pričel:
»Dragi Suhorebrani. Res, iznenadil me je vaš lep sprejem. Toliko cvetja, toliko ljudi. Kar mimogrede moram priznati, da je vaš kraj lep, toda, videl sem, da se vam krompir na poljih suši. Vidite, že več kot štirinajsl dni je lepo, prelepo vreme.
Vroče je in zemlja naravnost hrepeni po mokroti.«
Župun, ki je stal za govornikom, se je pomenljivo nagnil k tajniku in mu šepnil na uho:
»Ampak kakšen uvod! Tu pa ve, ta.« je še dodal in oči so mu gorele od ponosa.
Govornik je medtem nadaljeval:
»Toda, dragi Suhorebruni, enkrat bo konec tudi tega lepegu vremena, kajti nihče, niti vaša občinska uprava ne more narekovati oblakom, da dajo dež ali sonce.«
Mika se je zdrznil. Zadnje besede so ga vznemirile, da je začel nemirno trzati z rokami.
»Kaj bo, če bo pričel kritizirati občinsko upravo?« je pomislil.
Tedaj pa je zusukull govornik svoj govor tako, da ga Miku ni več razumel:
»Vidite, luko bo prišlo spet grdo deževno vreme, toda bojim se, da v suhorebrskih trgovinah ni dovolj dežnikov. In to takih dežnikov, ki bi biti trpežni, kajti dragi moji, tisti, ki se razumejo na vreme napovedujejo tako dolgotrajno deževje, kot ga človeštvo še ne pomni. Zato vam kot prijatelj priporočam: kupujte samo dežnike znamke ,Eleganti«
Župan je pričel drhteti po vsem telesu. Sčipal se je v desno stegno, da ugotovi, ali je še pri zavesti, kajti vse to mu je bilo tako dulec, daleč od vsakdanjosti in prispodobe z dežniki so bile nerazumljive. Kako neki bodo razumeli vse to ubogi Suhorebranr, ki so vajeni, vsak dan le gaganja gosi in kruljenja rejenih prašičev. Toda čudo! Ljudje so pričeli ploskati, vpiti in cepetati od navdušenja. Končno se je tudi župan zbudil iz nekake neprijetne omotice:
»E, e, so ljudje na svetu, ki vedo vsako stvar povedati v prispodobah. Sicer pa, Skarpeti je treba priznati, da živi v mestu, pozna se mu mestno okolje v izražanju, da celo v kretnjah. Podeželje je podeželje in ostane to, dokler bo svet stal. Našim ljudem lahko govoriš, dokazuješ, da bodo dokaze tipali, pa ti ne bodo verjeli, kaj še, če jim boš začel trobiti take pesniške kot škarpeta. Sevedu, mož ne ve, koliko truda bo potrebno, da ljudem kasneje obrazložimo vso globino in smisel tega govora.«
Po sprejemu nu ulici je bilo v restavraciji »Park« slavnostno kosilo. Gost je bil sijajno razpoložen, toda na veliko presenečenje županovo ni in ni hotel pristati, da bi ostal zvečer in še naslednji dan na slavnostni prireditvi, ki so jo pripravili pravzaprav le njemu v čast. Že čez nekaj ur je odbrzela zelena limuzina skozi Suho reber. Za seboj je pustila le velik oblak prahu, ki se je počasi, počasi polegal ob plotovih in sillil skozi okna v stanovanja.
Naslednjega dne zjutraj je župana v pisarni že čakala brzojavka z naslednjo vsebino:	»Jutri dopoldne
bo obiskal vaš kraj višji finančni funkcionar Jozla Skarpeta — stop. Pripravite primeren sprejem — stop. Gost bo ostal, kot je bilo predvideno, v kraju tri dni — stop.« Županu je padla brzojavka iz rok. Sesedel se je kot kup nesreče na stol, si podprl glavo, nato pa skočil ko ris in pričel tekati po sobi. Z rokami prekrižanimi nad glavo je kričal:
»Nezaslošno, to je nemogoče, saj je bil Skarpeta že tu. To je pomota, groba pomota!«
groba pomota! Taka brzojavka, ha, to je prava slika našega okrožnega mesta. Tako tam delajo. Obisk najavijo šele, ko je vse tako rekoč že končano. In mi, tu spodaj, naj požiramo
njihovo birokracijo. Tfej!« je kar precej glasno zaključil ta samogovor in se ozrl, če ga morda kdo vendarle ni slišal. Nato je poklical tajnika in mu pokazal brzojavko.
»In kaj sedaj?« sta se Mika im tajnik vprašujoče spogledala.Prvi sc je zdramil tajnik. Tesno je stopil k županu, da je začutil na obrazu njegovo sapo.
»Imam sijajen predlog,« je dejal. »Zvečer po običajni partiji duraka se pomeniva.«
Medtem je v županovi predsobi čakal stari Avguštin, o katerem so v Suhi rebri Trdili, da je nekoliko omejen. Razen tega se je že v zibelki sprl z materjo naravo Inko hudo. da od takrat ni spregovoril nobene besede. Pod pazduho je tiščali velik zavoj, iz katerega je na vsakem koncu molel dežnikov ročaj z velikansko, nič kaj okusno etiketo, na kateri je bilo z zlatiimii, pošvedranimi črkami zapisano »Elegant«. V umazani desnici je stiskal razcefran pisemski ovitek. Župan se je te prikazni malone ustrašil, ko je stopil v predsobo. Hitro je segel v žep, da bi poiskal nekaj drobiža, doda Avguštin ga je prehitel in mu ponudili zavoj im pismo. Mika je vzel ponujeno v roke, odvil pisemski zavoj, iz katerega je padla stara, oguljena izkaznica, nekakšnega, vrag vedi kakšnega društva. Pogled se mu je zaustavil na zbledeli sliki.
»To je vendar tovariš Skarpeta!« je vZklilknil, na kar se mu je Avguštin dobrodušno zarežal. Nad sliko je bilo z mastnimi črkami zapisano: BONIFACIJ SMOLENKO, TRGOVSKI POTNIK TVRDKE »ELEGANT«.
Milka je prebledel kot smukec, Avguštin pa je pričel na to blejrati, podobno stari avtomobilski hupi Ln krožiti z rokami po zraku, kar je očitno pomenilo avto.
POMURSKI VESTNIK, 8. JAN. 1959
4