■jgp -o«, DOMOVIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER t qp NO. 62 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MARCH 18TH, 1986 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Zanimive vesti iz živ- Komunisti in socialisti Ijenja ameriških nadaljujejo s pozi- Slovencev ganjem cerkev Sporazum med narodi zna preprečiti vojno Un'ie v Akronu s|asu-Fran(0Ska ,ron,a ie se- --------jejo v soboto glede t daj pripravljena vsak Cleveland. Avtomobilska nesreča v Gladstone, Mich., je v okolici tega V sredo večer peti. Mi vsi moramo skušati se i Kmalu potem je šla v neki' je dospela v Cleveland predsed~| medsebojno razurm'ti. če pozna- j bližnji restavrant, kjer je po-' i uikova soproga Mrs. Franklin j mo druge narode, tedaj jih ne j vžila kosilo z drugimi gosti v' Madrid, 12. marca, španska O. Roosevelt. Govorila .je v glas-! bomo samo sodili po barvah na i restavrantu. Reporter j i so jo končanja štrajka Akron, Ohio, 12. marca, član-i dan za vojno Strassbourg, 12. marca. F ran- il ubbsr Co. v tem mestu že 24 dni, bo najbrž v soboto ortglaso- vlada je bila prisiljena mobilizi- beni dvorani mestnega avditori-j mapah in si jih ne bomo pred-! vprašali, kaj bo delala tekom ,stvo unije Uniled Rubber Work- coska meja proti Nemčiji je se-mesta zahtevala življenje treh rati vojaštvo, pehoto in topni- ja, kjer se je zbralo nekaj nad'starali samo kot keglje, katere j predsedniške kampanje, ko bo Grs Intfnwtional lnion' ki j« -ia-i pripravljena vsak dan za oseb. Med ponesrečenimi je tu- štvo, da naredi konec divjanju "*,000 ljudi. ' j se lahko nemoteno podira. šlo za zopetno izvolitev njenega na *tra->ku pri G<>odyear Tire & spopad z Nemci. Toliko vojašt- di neki Jugoslovan Joseph Bla- socialistov in komunistov v juž- Med navzočimi so bili vsi čla-j "Ljudje bi morali študirati moža. zina. ni španski, kjer so spopadi med ni eksekutvinega demokratske-j zgodovino in spoznavati narode, j "O politiki meni ni nič znane-' Jugoslovanski konzulat v radikalci in policijo na dnevnem «?» odbora razven par izjem, da-jKdnčno je vendar bolje živeti v j ga," je odgovorila Mrs. Roose- va'°' soprogo. Navzočih je pa i je tedaj, ko vlada mir, kajti ka-j me bo peljal." Tekom svojega Kompanija je izjavila, da jo Nadalje išče Jakob Maurin v' siti obsedno stanje v mestih fudi številno republikancev, j dar se enkrat razpalijo vojne bivanja v mestu, ja bila pred- n)emi Zildnja ponudba delav-Jugoslaviji svojega brata Fran- južne španske, radi izgredov svo-ceta Maurina, ki se je pred leti i jih lastnih pristašev. Nič manj nahajal v New Yorku. Išče se i kot 60 oseb je bilo ubitih od so-tudi Anton Osredkar, doma iz cialistov in komunistov v Gra-Dolenje vasi in Frančiška Ster-, nadi in sosednjih mestih, št> gar, rojena Repeš. Navedeni vilo ranjenih še ni dogm.no. naj se javijo na generalni jugo-l Komunisti in sicialisti so do-slovanski konzulat v New sedaj požgali 16 cerkev in 18 sa-Yorku, 745 Fifth Ave., New mostanov. Naj prvo radikalci York. oplenijo cerkve in samostane, Stanley Laurich iz Chicholma, nakar požge.jo poslopja. Kjer- va in orožja Francija še ni imela ob meji od svetovne vo.jne. Celo strelni jarki so izkopani. V mestu Nancy se je ustanovil generalni štab s telefonsko centralo. Generalni štab se nahaja globoko pod zemljo. 100 Predsednikova žena je bila [ strasti, je že prepozno in ljudje, sednikova žena dobro zastraže- cem> Na*rl •>« bil narejen pot m mož je zaposlenih v 1,m uradu, predstavljena navzočim po Mrs.j tedaj ne mislijo več, premišlje-1 na. šest detektivov jo je stra- ko ** kompanijski zastopniki Sest nemških zrakoplovov se je Malcolm McBride, ki je rekla, i no. žilo. Njej sicer to ni ljubo to- 111 zast°Pnik> 14,000 delavcev, ki pojavilo včeraj nad francoskimi "elt: "ona je simbol najfinejše-1 klicane, da delujemo za mir. Ce ga tipa ameriškega ženskega J bomo delale in žrtvpvale, bomo sveta, kateri so poznani današ-i pronašle, tla se nam izplača v nji problemi bolj kot kateri dru-i miru živeti." gi ženski v Ameriki." ! Cene vstopnicam h govoru Mrs. Roosevelt se je pokloni-1 predsednikove soproge so bije od (a občinstvu, ki je spontano se! S1-00 do $3.00. Ves dobiček pre-Minn., je bil po enem letu služ-1 koli je dosedaj nastopila policija dvignilo s sedežev in jo navdu- j davanja gre za bolne učiteljice, bovanja v CCC imenovan za proti d ruhali, je bilo brez uspe- šeno pozdravilo. "Predno začne Mrs. Roosevelt ne vzame nobe-podporočnika v ameriški arma-!'sno. Rdečkarji navadno sprej- kak narod z vojno," je začela'ne£a denarja od vstopnine, dni rezervi. ; mejo policijo z revolverji. V New Yorku se je smrtno ponesrečil rojak Vincent Ben- ui je Diia viaaa Končno pnsiij j- m nikdar začeti nagloma. Naj-i Cere so zekovič. Ko je snažil okno, je! mi nastopiti z vojaštvom in z prvo razum in razmišljanje. To bili navzoči pri predavanju, le padel na cesto in obležal na me- razglasom obsednega stanja. je eden prvih korakov k miru. ■ pole so potem zvzeali v usnje in stu mrtev. Včeraj Se je napotilo 2,000 ko- "Vsi narodi bi si morali pošte- je M imunistov ry Ti glavnemu mestu Madridu. Za- drugega. Ako kdo reče, jaz ne Mrs. Roosevelt je skrajno li- grozili so, da bodo požgali vse maram te osebe ali te narodno- beralna, mirna in živahna žen- ko je predstavila Mrs. Roose-j "Posebno me ženske smo po-'da policija ima pri tem odloči no 80 nahajajo na štrajka, posve- j besedo. Mnogo uspeha! Nihče ni tako vesel kot uredništvo dnevnika "Ameriška Domovina," kadar se pojavi v naselbini novo slovensko podjetje. Novo podjetje v naselbini daje zaslužek slovenskim ljudem, kaže našo gospodarsko moč in nas visoko dviguje v vsej ameriški javnosti. Podjetni Mr. Frank Race mlajši otvori v nedeljo 15. marca prvo in edino slovensko izdelovalnico najfinejšega sladoleda v Clevelandu. Dosedaj so biR slovenski trgovci, društva in posamezniki prisiljeni kupovati od tujcev. Zanaprej bodo imeli lastno slovensko podjetje, ki vam bo v vseh ozirih glede sladoleda postreglo tako, kot vam ne more noben tujec. Mr. Race je zgradil novo poslopje, dobil je najmodernejše stroje in opremo, tako da bo lahko izdeloval sladoled, ki bo boljši od vseh drugih. Iskreno priporočamo podjetnega rojaka vsem našim slaščičarnam, društvom in posameznikom. Zadovoljni boste gotovo z blagom in cenami. Najboljša in hitra postrežba. Mr. Frank Race Jr. vabi vse rojake v nedeljo 15. marca, da pridejo in si ogledajo moderne prostore. Videli boste, kako je vse sanitarno in čisto. Pripeljite otroke s seboj. Vsi bodo dobili dovolj sladoleda. Rojaki, podpira imo svoja podjetja! Dajmo priznanje lastnemu naro du, sebi, in naš ugled bo vsepovsod na prvem mestu. Nova izdelovalnic.a sladoleda Mr. Race-ta se nahaja na 1028 E. 61st St. Mlademu podjetju želimo najboljši uspeh in iskrene čestitke ob otvoritvi! obmejnimi mesti. Francozi ni-tovali pozno v noč. so streljali, pač pa se je dvignilo Med članstvom se bo vršilo večje število francoskih zrako-Tekom svojega bivanja v Cle- tajno glasovanje. Sleherni štraj- olovov, ki so prepodili Nemce, j velandu, ki je trajalo 12 ur in kar bo tozadevno obveščen po Francoz jo gradijo pontonske pol, je Mrs. Roosevelt naredila pošti, a v soboto večer se vrši mostove preko reke Rene. Dvaj-; sledeče: fotografi so jo foto- generalno zborovanje članstva v set. vlakov polnih vojaštva je do-! ura tirali 112krat. Nekoč bi se akronski orožarni, ki .je največji spelo včeraj v Bar-e-Duc in v j skoro razjezila, ko je rekla čas- prostor v Akronu. Nancy. Računa se, da .ie v ob- I nikarskim poročevalcem, da jih Nov načrt kompanije, da se irpjnih mestih in v neposredni lie toliko kot gob po dežju. zač-ue z delom, vsebuje sledeče okolici 500,000 mdž fra-ucoske predsednikova žena, "naj najpr-| V dvorani je bilo šest velikih j s ^h S ™ ^ " l^Vr * ^ Ker so umori na dnevnem re- vo pomisli na posledice. Vojne miz s pisalnimi polarni, na ka-! f ^H,' k, °> l7'3«™m .k/ bUl "fa f »zmvi. lu je bila vlada končno prisilje ni nikdar začet nagloma. Naj-! tore so se podpisali oni. ki «>!'*,Mnn,h.. f CXet"' kaT llshlžbeai l2" februarjem London, 12. marca. - Angli- M J .„,„• „J........:.. rnJ t re so .11 poslali republikanci pj>] kompaniji. Nihče ne Zgubi ja se trudi, da prepreči grozečo cot demokrati, kosila in večerja- senioritetnih pravic. . evropsko vojno. Francija je " Roosevelt vzela polpis^f je> pl®ta jopiČe' sprejela Ko so delavci zopet na delu,Zahtevala, da Nemčija umakne in socialistov proti no prizadevati, da razumejo eden s seboj za spomin.......T^^J, TČm^S^U ^ "e b0,l°. 1,osrajanja' *'°jaš,vo h ,>oreilj;i' toda Hitler -lavnemu mestu Madridu. Za-: drugega. Ako kdo reče.iaz ne Mrs. Roosevelt ie skrajno H-!,fe,£< ' " , , mC , ° je proti njim nastopila, je bila svojega soseda. Tako se je zgo- ta urad že 14 let, je izjavila, da ,, . ' , . ' ' .. . _ naU( U1< po ur n> .. 'lilo tudi z mojima dvema sin, J ni še nikdar videla Rodne* i-^^^^la^ k d" J1' voma, ko sem potovala z njima volt, da bi bila nervozna, jezna \P< sk lh V^v t, vprašan, kaj bo kompan,,a nar^ zala. da za prihodnjih 25 let ne •Evropo. ' ! ali razdražena. Vselej in za vsa- ^ "°V bl,levaul- M*, ako unija zavrže spravo, bo utrdila svoje maje napram "V Belgiji in Franciji sta se! kogar ima prijazen nasmehljaj.! Med truki, kamenjem, peskom Odgovoril je, da bo morala kom- Franciji. Ne ve se pa. če bo he-dobro počutila, ker sta se razu-IMudi se ji nikamor, pa je vedno in blatom je hodila od delavca P^ija pač drugje iskati prosto- "cl Hitler to pogodbo podpisati, mola z ljudmi. Oba govorita do-1 ob pravem času na mestu, ka-Ulo delavca in ga vprašala, kako rov za izdelovanje svojih pro- Francija zahteva obenem, da bro francosko, tudi v Angliji I kor je obljubila priti. | in kaj. Sla je tudi na WKII ra- duktov. Ko je dospela v Cleveand, so! dio postajo, odkoder je pozdra-! "*; ^T jo reporter j i kar obsuli. Nad! rila Cevclandčane, ogledala si Seja V 32. vardl Vse made fante in dekleta razgnana, toda končno se j? dru-hal razpršila na zapoved lastnih voditeljev. Vlada je mobilizirala 30,000 mož vojaštva proti izgrednikom. -o- ie to zahtevo odločno zavrnil. Sedaj je Anglija predlagala, da si; sklene nova francosko -»vnnško-belgi.jska pogodba, glasi m katere bi se Nemčija zave- Laški konzul Romeo Montecchi, laški Ijevi konzul v Clevelandu. je poslal tukajšnjemu angleškemu časopisju izjavo, v kateri popisuje, kako Abesinci maltretirajo laške vojne ujetnike. Med drugim pravi laški konzul Mr. Montecchi: "Dokazano je po egiptov- vsi se nam vejejo in ne more-ski misiji Rdečega križa, da so 1110 >ih razumeti, kaj govorijo. Abesinci vjetemu laškemu čast- Tak'h odgovorov ne smemo niku Minnitiju odsekali prste,; ~ kra_ jima je zelo ugajalo. Ko smo pa prišli Nemčijo in smo se vozili s čolnom po reki Reni in ko sta zrla na Nemce, sta pa rekla: "Ma, nam ti ljudje nič ne uga- se Anglija zaveže, tla pride lia ' )omoč Franciji takoj, ko je na-1 p.-vdena od strani Nemčije. To- 100 reporterjev in fotografov| je več trgovin, nekaj kupila in vse maae lame m aeKieia v; »adevno se vodijo pogajanja. — jo je obkolilo in ji tudi sledilo i obiskala eno bolnico. Ob 8.30 '»2. vardi, ki so demokratičnega! Obenem bo Francija predlaga- zvečer j« imela govor, dobro mišljenja glede politike, se opo- la m slučaj, da Hitler ne umak-stisnila roke sto- '/-»rja na jako važno sejo, kate- ne vojaštva iz Porenja, sledeče: ro priredi nocoj Klub mladih 1. Vsa pristanišča držav, ki od železniške postaje do njene- , zvečer je lajo'." i ga hotela. Ugodila ja vsakomur.i uro, potem je "Zakaj? sem vprašala. "Well.1 Ko je dospel« v hotel, je vzela tinam žensk, odšla v hotel, pri- svoje torbice in za-i pravila svoj kovč g in odšla na slovenskih demokratov 32. var-; pripadajo k Ligi narodov, se hčer postajo na vlak. ki jo je odpe-,(le- iJr- John F. Toni, na 889 morajo zapreti nemškim parni- pletenje iz če',a plesti jopič za svojo tr- Ano. potem so mu izrezali spolovila, Charles Richman umrl ko je bil š» živ, in končno so mu Včeraj !je preminul v Los An-izrezali kožo raz telesa, nakar so geslu dobro poznani cleveland-mu odrezali glavo in razparali' «ki tovarnar in filantrop Charles truplo." Tako postopajo Abe- Richman, drugi izmed treh bra-sinci z laškimi vojnimi ujetniki, tov, ki so ustanovili svetovno pravi laški konzul, in ni čuda, znano podjetje The Richman da se Italija bori, da vpelje 'pravo civilizacijo" v Abesiniji. Rojakom v Geneva, Ohio V filmskem gledališču v Oe-neva, Ohio, se bodo v nedeljo in najbrž tudi v pondeljek, 15. in 16. marca kazale filmske slike i o "Morskem razbojniku," kat ri roman sedaj izhaja v našem časopisu. Ker mnogo rojakov Družin v Geneva, Madison in okolici či- da so v zahvali za pok Bros. Co. Leta 1931 je umrli Henry Richman, sedaj mu je! sledil Charles in preostaja le še J Nathaniel Richman. Bratje soj poznani po vzglednem vodstvu' njih podjetja in skrajni prija-' znosti napram uslužbencem, med, katerimi je stotine Slovencev. Nemčija se ne poda London, 12. marca. i'u so zborovali zastopniki Anglije, Fran-j cije, Belgije in Italije! ki so konično izjavili, da je Nemčija prekršila versaillsko kot locarnsko pogodbo, ko je z vojaštvom za-I sedla Porenje. Nemčija je bila pozvana, da se umakne iz Porenja nemudoma, kar je pa diktator Hitler absolutno odklonil. Sedaj je odvisno oil Lige narodov, da določi kazen za Nemčijo. ! Francoska vlada je izjavila, da i i j al v Dayton, Ohio. Se ne izplača Bert Paprot, ki je sprevodnik pri N. Y. C. žeeznici, se je sinoči peljal preti domu na 917 E. L40th St. Spotoma ga je pri Blenheim Rd. in St. Clair Ave. Evangeline Rd. ,je tajnik te or- kom. 2. Potni listi za potovanj ganizacije. Fantje in dekleta v Nemčijo se ne smejo izdajati, slovenskih staršev, ki ste stari>3. Olimpijski športniki držav, ki 21 let in imate pravico volitve, so članice Lige naro lov, se mo-pomnite, da je letos predsedni-j rajo odpoklicati iz Nemčije, ško leto. Organizirajte se za Obenem je Francija zagrozi-Roosevelta in demokratska na- la, da če Nemčija ne bo kazno- čela. Prispevajte po svoji da reakcija ne pride mo-j vatia zaradi zasedbe Porenja, ta naš roman, se jim priporoča, da si ogledajo dotično filmsko sliko. tevžem Goriškom izpustili dvo- ustavil neki moški, ki ga je pro- ei> (la reakcija ne pride na po- da bo izstopila iz Lige narodov, sil, da potegne njegov avto na-, Iiač Pa nadaljujemo z na-j \r tem slučaju zna takoj priti prej. Paprot je kot samaritan Predkom, kot ga je pokazal naš Ido vojne med Nemčijo in Fran-ugodil prošnji in "porinil" tuj-, predsednik Roosevelt. djo. čev avto do Rodman Ave. Tu ga • Tretjič oropan '----o~- je tujec napadel, pomagala mu • Včeraj so trije banditje že1 Na električni stol je še ena ženska, in oropali so, tretjič prišli v podružnico Mor- Na električnem stolu je našel samaritana za $92.Q0 in ga na- 'ris Plan banke na 11100 Kins-1 svojo smrt sinoči ob 8:10 komaj padli celo z nožem. Preveč usmi- man Rd. in odnesli .$1,500 v go- 22 let stari Norman Peacock, ki se pod nobenim pogojem ne boL.^ biU nj {Jobro ob vsakem t<)\iui. Prvič je bila podružnica; je nedavno tega umoril star za-dogovarjala z Nemčijo toliko ča- j ^^ oropana v avgustu mesecu lan- kenski par v Cincinnatiju, ko j ? Odneseni lumberjack skega leta, ko so banditi dobili i skušal zakoncem ukrasti — par V sredo večer je bil vzet naše- $15,000. Drugi rop je bil izvr-i,čevljev. Peacock je Popravek Gorišek nam sporoča, sa, dokler se ne umakne nemško! ojnim M a-1 vojaštvo iz Porenja. Radi trdo- vratnega stališča Nemčije kot Francije je nevarnost za vojno silno povečana. -o—- raznašalcu časopisa mlade- sen v izvr- .čevljev. Peacock septembru lanskega leta.1 govino Mr. in Mrs. prišel v tr-Morris Rock- Dirke in likvidacija Lastnikom znanega dirkališča Thistledown v Clevelandu bo dovoljeno voditi konjske dirke tekom letošnje sezone, če bodo lastniki podpisali pogodbo, .da | bodo mesečno plačevali $1,456.00 propadli Guardian Trust banki, kjer so dolžni skoro $20,000. Ba-' je so lastniki dirkališča pri vo-ji V ljan V bolnico o s Svetkovo ambulanco Mr. j mestno bolnico je bil odpe-1 je imen in sicer ime družine Florijan Cesar in družine Leopold Gorišek. Obe družini sta darovali vence na krsto pokojnika, za kar se obema izreka iskrena in topla zahvala. Skupno obhajilo , članicam podružnice št. 25 S.IAve- Prav iskren0 mu zehm0> ž. Zveze in društva sv. Katari-|da bi kmalu okreval, ne št. 29 Z. S. Z. se naznanja, da I Mr. Šubelj pozdravlja : imajo v nedeljo 15. marca, Iz Hartford, Connecticut, po-skupno sv .obhajilo. Zbiranje je mu mu Joe Zallnicku, 5615 Carry Pkm je tedaj znašal $4,500.00. | felda, si dal pomeriti par čevljev I Ave., "lumberjack" v St. Clair Kot se je izjavil poslovodja po- in ko je imel čevlje na nogah je John Perušek, 11222 Westropp Bath House. Lumberjack je bil družnice so roparji vedno isti skušal pobegniti. Trgovec ga je vzet, ko je Joey igral basketball.1 ljrjdje. - j»kuSal zadržati, fantič je pa po- ga je mogoče pomotoma Želodčni rak t(>^nil revolver in ustrelil moža vzel, je prijazno prošen, da ga Dva zdravnika v elevelandski!in ženo. Predno so ga posadili vrne. Za Velikonoč in ženo. Predno iSt. Luke's bolnišnici poročata o!»« električni stol je vprašal paz-j uspešnem zdravljenju želodčne-'"ike- "fe 1)0 ka> bolelo?" , . . , , ,, , v nedeljo ob 8. uri zjutraj pred podpisati tozadevno pogodbo. .. ,,., , . 1 1 ! cerkvijo sv. Vida za članice dru- c Resno zbolel štva sv. Katarine in ob 8. uri Dobro poznani rojak Mr. An-:zjutraj v stari šoli sv. Vida za ton Grčman, 19186 Abby Ave., članice podružnice št. 25. Euclid, se nahaja pod zdravili- * Senatorju Carter D. G lass u ško oskrbo. Nahaja se na svo-jje bil ukraden kožuh, vreden Kožuh je bil ukraden v jem domu in ga prijatelji lahko|$2600. obiščejo. hotelu. Progresivni trgovski klub v ga raka potoni novih metod. Za Kulturni vrt Collinwoodu naznanja, da bo pri-,Zdravnika, ki sta zadnje čase! Podružnica št. 10 S. t. Z. je redil za Velikonoč bogat radio uspešno zdravila želodčni rak i prispevala za Kulturni vrt svo-program. Slednji se bo oddajal sta dr. Edward Volman it) dr. to $9.00, in sicer za spomenik v nedeljo 5. aprila na WJAY Vernon Rowland. Oba sta dog- Simona Gregorčiča $3.00, za radio postaji od 8:80 do 4 :00j nala, da kisline v želodcu prepre- spomenik Ivana Cankarja $3.00 ure popoldne. Glasbeni del radio čijo celitev raka, ki postane kro-' in za olepšavo vrta $3.00. Dru-Delegatinja programa bo pod vodstvom dr. j ničen. V vbrizganjem v želodec štvo Olevelandski Slovenci št. Podružnica št. 40, Slovenske' Wm. J. Lauscheta. Podrobno- neke gotove kemične sestavine,( 11 S. D. Z. je prispevalo $6.00 in ženske zveze, Lorain, Ohio, je sti bomo še poročali. j se nevtralizira kislina v želodcu, sicer za spomenik Simona Gre- izvolila za delegati njo Mrs. * 45,672 oseb je bilo prepelja- in bolezen rak zgine, če se vbri-: gorčica $8.00, za spomenik I va- ši l. j a pozdrave naš odlični pevec Mr. Anton Subelj. Nahajal se je tam na koncertni turneji. Iskrena hvala, Mr. Šubelj! Frances Brešak. Namestnica je nih v februarju mesecu potom Frances Dougan. zrakoplovov v Ameriki. zgavan.je dosledno vrši tekom na Cankarja desetih dni. hvala vsem. $3.00. Iskrena "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME - SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 Bt. Clalr Av«. Cleveland. Ohio Published dally except Sundays and HoUdaya__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poŠti. celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 83.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3 50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, »5.50, pol leta. »3.00. Za Evropo, celo leto. »8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. S. and Canada, »6.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. O. 8. and Canada »3.00 tor 6 months; Cleveland, by mall, »3.50 for « months. Cleveland and Euclid by carriers, »5.50 per year, »3.00 lor 6 month*. Single copies 3 cents. European subscription, »8.00 per year. Iz življenja naših pionirjev UREJUJE A. G. JAMES DEBEVBC and LOX7IS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1879 No. 62, Fri., March 13, 1936 Sovjeti pred svetovno kritiko Ako še velja resnica, da imajo enaki vzroki enake učinke, potem bo tudi sovjetski gospodarski poskus končal tako, kakor na primer je končala ameriška prosperiteta. Toda za boljševike je položaj mnogo težavnejši, ker Rusija nima tistega svetovnega trga, kakor so ga Vedno imele Zedinjene države. Pa tudi delovni material boljševikov ni isti kot je ameriški. Rus še nikdar ni bil Amerikanec! Mehanični centralizem in birokratizem, ne moreta nikdar ustvariti tega, kar ustvari zasebna podjetnost in svoboda. Ne čudimo se, ako že govore o tem, da so največja boljševiška podjetja, kakor Doneč ali Magnitorsk, doživela polom. Od 107,000 delav- j vedno najprej vprašali, koliko cev hitro zgrajenega mesta jih je zgubilo delo 73,000 samo ^ lansko leto. Prebivalstvo tudi nima sredstev, da bi moglo kupovati potrebne industrijske izdelke. Domačega trga boljševizem dosedaj še ni znal urediti, še mnogo manj kot kapitalizem, je začel: Zadosten dokaz je neprestano se ponavljajoča lakota v Ru- "Rojen sem bil v vasi Malo siji, katero uradni boljševiški viri sami priznavajo. Mlačevo, blizu Grosuplja. To * * * i je približno štiri ure od Ljub Samo par cesti nazaj od rezidenc Mr. Bajuka in Mr. Mu-starja, na 172. cesti, sva z Mr. Gubancem obiskala družino Fr. Duša. Ta pionirska družina bo meseca maja praznovala že 30 letnico, kar se nahajata v svoji hiši v Collinwoodu. Samo dve hiši sta bili takrat na tej cesti, ko si je Dušatova družina tukaj postavila svoj dom. Ce so že trideset let v svojem domu, nam to pove, da je moral priti Mr. Duša v zgodnjih letih v Ameriko, da je moral prinesti seboj močne in pridne roke, s katerimi si je služil grenak kruh v dolgih urah po tovarnah. Toda naši ljudje so si znali gospodariti in najsi so še tako malo zaslužili, so si znali pri tem vsaj nekaj, prihraniti, mož pri gospodarstvu, žena pri gospodinjstvu. Kakor smo že večkrat rekli, je bila prva skrb naših pionirjev, da so si postavili lastno hišo, da bi jih tujci ne preganjali, ki so pri oddaji stanovanj navdušil za Ameriko rojak Joseph Fink, ki je bil prišel iz Amerike in se vračal z nami. Doma je bil iz Velike Račne. Z nami je potoval do Clevelanda, potem je pa šel naprej v Minnesota. Odpotovali smo na 24., aprila in v Cleveland smo dospeli 6. maja, leta 1893. Prav takrat njem večkrat ženili. V cerkvi sv. Vida je bila ta-j krat samo najina poroka. Za svate so nama bili: Mr. in Mrs. Mrvar, Tone Pucelj, John Rus in Frank Strnad. Poročil naju je Rev. Vitus Hribar. Svatov- . ščino smo obhajali pri Mrvar- Dolenjcem naprej mečejo, da ju v veliki in veseli družbi pri-'i™ 12 «ame zelene »evosljivosu 'jateljev in znancev. |^ako leto Izrezujejo vinsko Potem nama je pa družina ra- r1^0' da se ne stegne tje po sla. Prvi je bil rojen Frank, gorenjski strani ampak pravi druga je bila Frances, potem zaPik tam Pod Trsk? goro Kristina (takrat smo imeli sa- nekje. O tej stvari sem ze vec-lun na 55. cesti), zatem Albert.krat slišal, pa si nisem mogel Alojzija je bila rojena že v na- stvari prav pred oči prinesti - ihane sina Bobya in Ralpha, da ftt UAriamAlfi al' na HA mi bosta pomagala ill pri tem ve vcrjamcic ai pa m držala ^ odprt6j da se bosta kaj navadila za poznejša leta, smo prišli sem, ko ni bilo dela g. ]astni ^ rayno tako potem nikjer dobiti. Deset nas je šlo na Lake Str., k staremu Zajcu, doma iz Lazov na Krki. Tam smo ostali par dni, potem James, Fred, Rozalija in Ju lija. Od teh so že poročeni Fred, Kristina in Albert. Umrli so: Frank, Frances in Aloj- pa smo se razkropili vsak 5ia|zija_ Doma so še James, Rosie svojo stran. Jaz sem šel h L" jLljjja»» Kmetu (Adamu), potem pa k j Sedaj pa še par besed 0 Mrs. Ulčerju (Kočevarju). Sami ™-jDuša. Rojena je bila v vasi so imeli ne dela ne denarja, pa so me kljub temu sprejeli iz prijaznosti. Takrat sem se zadolžil za 90 dolarjev, predno Klečet, fara Šmihel pri Žužemberku in se je prej pisala Hribar, podomače Fortunotova. — Imela je tri brate in eno sestro. ima kdo otrok. Pa naj nam naš pionir sam pove kaj o svojem življenju, tukaj in v stari domovini. Takole sem začel delati. Toda s Pr- j Bratje s0 vsi prišli v Ameriko, vim zaslužkom sem začel pla- gestra jp pa ostala doma Bra_ čevati tudi na. dolg. Prvo delo mi je dobil rajni John Rus v železni tovarni. Od-tedaj sem delal pri furnezih v raznih tovarnah, kakor: — ta Joseph in John sta se vrnila zopet v domači kraj, brat Jack je pa ostal tukaj. „, . ¥ . ., ko bo na nju padla skrb za ob- Zdaj šele razumem vso a ^ in d taka jezo m frzmago Gorenjcev, ki gospodarska vprašanja. Se re- če, če me vse ne fali in vara, bo najbrže tudi pozneje čakalo tako delo name in bom moral hoditi sam z onega sveta trto obrezovat, ali pa bo v dveh letih nekje pri Genevi kukala ven. Pri tem ne mislim v dno srca žaliti svoje pridne sinove, ampak saj niso naši nič boljši kot so vaši. Pamet pride šele v, poznih letih, kot je prišla meni, kot trdi naša Jo-hana in ima najbrže prav, čeprav ji tega očitno ne priznam, da se ne prevzame. Mehko je bilo okrog trt in večkrat sem potegnil nogo iz čevlja, ki je tičal globoko v blatu. Kljub temu je delo napredovalo, nekaj časa v treh, potem v dveh in nazadnje z eno samo konjsko silo. Bilo je namreč precej mraz in najprej se je izmazal Ralph in jo ubral za peč, ko sem ravno drugam gledal, umetnost, posebno še za tako | Potem se je spomnil na zelo važno opravilo Boby m koncem konca je gospodaril med trtami v vsej gloriji in z najkrasnej- tako živih barvah, da bi zapo-padel. Ampak zdaj mi je pa ta stvar jasna, ker sem nekaj takega sam doživel oni dan. Kake dva tedna je tega, kar me je moj gospodarski in far-merski nagon podrezal, da je zadnji čas, da obrežem trte, če nočem, da mi bodo po sosednjih lotih v škodo hodile in za tuje želodce grozdje rodile. Kaj bi se drugi z mojim (ali našim) grozdjem bahali, če pa niso jeseni trti gnojili in je spomladi škrofili proti ušem in drugim takim podnajemnikom. Trto obrezovati je velika Mrs. Duša pripoveduje, ka- skrbnega človeka kot sem jaz, ki se mi smili vsaka mladika, da bi jo ločil od njene matere. Toda tukaj ne smeš poznati ko je prala in kuhala. Vodo so American Steel & Wire Co., j dobivali iz vodnjaka na dvori-Coal Yard do leta 1910, odte-;n je bila tako trda, da je daj pa NYC do leta 1927, kobilo prav težko prati. Potem me je pri delu zelo poškOdova-1 g0 sj napeljali deževnico za ku- jne v lo, da sem bil štiri mesece vranje. To vodo so morali pal* to ali ono mladiko bolj držal, bolnici. * najprej prekuhati, potem pa Ko sem bil že šest let v Ame-; precediti, predno so jo mogli | nesljivcst hudo napek hodi po- ncbenega usmiljenja in tudi se smeš dati podkupiti, da bi > ali ono mladiko bolj držal, Iker taka usmiljenost in priza- riki, sem pričel misliti na želi-i rabiti za kuho. Juha, ki jei zneje, ko se vse mladike razra- ,ic — —J— lini, »cm i« itci mi"«" muiu /.a auuu, «vm«., ... ~. . , ^ Voli hiti v Zmaga komunizma v Rusiji je po vsem svetu izzvala jIjane. Tukaj se cepi kočevska j tev> stanoval sem takrat na i bila kuhana iz vode iz vodnja-1 seJ<> ln^ena arug j ^ živahno proletarsko gibanje. V prvih letih se je komuni- železnica od novomeške. To že- Uke Str., pri John Rusu. Ta-jka, je bila kisla. |neskončno dalj P< * ' stični pokret v svetu'pokazal v veliki moči in poklicni re-jleznico so gradili tisto leto, ko krat je inlel John Mrvar salun Mr. Duša, naš pionir, mi je pozabijo na to,^ aa b P ^ volucijonarji so že sanjali o svetovni komunistični revolu-'sem jaz odhajal v Ameriko, le- na take St. Pri njem je slu- bil vedno zvest prijatelj. Prigod njih kaj vec o ciji Sčasoma pa se je komunistični val precej unesel. Vita 1893. Na 6. maja, letos, bo žila Jerica Bučerjeva. • Tjekaj I seji društva sv. Vida sva se vadne sence. precejšnji meri radi tega, ker tudi boljševiška Rusija ni mo-143 let, kar sem odšel od do- sem hcdil na čašo pive, kadar|večkrat sestala, kot z Mr. Ba-j :Na l)0h0a° 'cm " _;- gla proletariatu nuditi tistega zemeljskega paradiža, ki mu!ma, sem šel z dela domov. Jerica jukom in drugimi našimi pionir-, widenie uri "Na- ga je že od nekdaj obetal marksizem, čeprav imajo prav v Malo Mlačevo spada v farojse mi je zel0 dopadla, pa ni-.ji, Mr. Duša je. bil prava ko- 0 \ah,„ * ■■• « • '..........— - —lil—— T«m «pm hadilv šnloV ae v del kako bi se začel po-1 renina, dokler ga ni pri delu jprednih &io\enhan. Tončka Simcic, tajnica. ---o- ZAHVALA Ženski klub Slovenskega do- Rusiji na razpolago izredno bogato zemljo z velikanskim i Žalno. Tam sem hodil v solo k naravnim in še nikdar izrabljenim bogastvom in popolno in J učitelju Krečmanu. Imel sem neomejeno politično gospodstvo. ;brata Toneta, ki je ostal na do- Deloma pa se je komunizem uletel tudi radi tega, ker i mu. Bil je v vojski sedem let so se ljudje doma zopet streznili od zmagoslavnega komuni- > sedaj že počiva v hladnem stičnega opoja. Ponekod so pričele državne oblasti tudi s srobu. Oče ^ ^n umrli leta silo nastopati proti komunizmu, kakor v Italiji, na Madžar-! 1915, mati pa 1916. Očetu je skem, v Avstriji, Jugoslaviji, Španiji in drugod. !'bilo :ime Anton materi pa Ger- Proti boljševizaciji Evrope so se začeli tudi močni na- truda. Matere dekliško ime je cionalistični pokreti, kakor fašizem v Italiji ali narodni so- ,Wlo Bučerm so bih doma iz is-cializem v Nemčiji, dalje zajemlje Evropo tudi vedno bolj t(i vasl-zamisel korporativne urejene države, ki z novim stanovskim redom, za katerega je podala smerinice tudi papeževa okrožnica "Quadracesimo anno," skuša premostiti prepade, ki zijajo v dosedanji, v družabne razrede razklani družbi. Kljub temu pa bi bilo napačno, ko bi tudi danes pod-ccnjevali silo komunističnega gibanja. Predvsem moramo' "" vedeti, da to gibanje silno spretno uporablja najbolje organizirano propagando, ki jo je kdaj kako gibanje imelo na razpolago. Na tisoče od Moskve dobro plačanih agentov deluje tajno po vseh državah. Njihov cilj je, organizirati med delavstvom štrajke in upore; spretno izrabljajo stanovska na-sprotstva in hujskajo stan proti stanu, podpihujejo vsako nezadovoljstvo in mu skušajo dati revolucionaren komunistični značaj. Zlasti jim je bila dobrodošla velika gospodarska kriza, ki je do temeljev pretresla vse evropsko gospodarstvo in milijone ljudi obsodila na brezposelnost in rev- Imel sem tri sestre; dve sta umrli v rani mladosti, ena je pa poročena Ana Nov-I j an. Pri birmi sem bil v Žalni, ko sem bil star devet let. Boter mi je bil stric Janez Duša, ki mi je nakupil veliko culo sladkarij in orgelce. Potem me govarjati ž njo. Bal sem se, jpotrlo. ker so hodili v salun tisti mod-| Po tolikih letih truda in tež-larji Princi in še drugi, -ki so j kega življenja, mirno zreta v vsi cikali na želitev. Ker sva j boljšo bodočnost, ki jo imata v bila z Johnom Mrvarjem po- svojih; otrocih, ki znajo ceniti znana, sem mu pomežiknil in I zasluge svojih staršev. Naj ži-mu zaupal, cla naj on napelje vita še dolgo med svojimi pri-besedo da bo prav z Jerico. jaznimi otroci in uživata sadove svojega trud a. Pepce in Jožeti... Razume se, da sem poklical na baro pijače za vse in vsi smo bili dobre volje. Mrvar mi je naskrivej povedal, da gre stvar dobro in da je nevesta zadovolj- j na. Toda včasih je pa bil John { muhast in je kar naenkrat spre-j se bliža vaš god, katerega mo-vrgel besedo in rekel, da me i ramo po stari šegi praznovati ma na Holmes Ave., se zahvaljuje vsem darovalcem lepih daril in posetnikom njih prireditve. Predpustni čas je za na-| mi. Naša maškeradna veseli-jca je bila prav dobro obiskana, j 27 lepih nagrad je bilo razdeljenih med maske. Da smo imele j pa toliko dobitkov, se imamo Tudi letos nismo pozabile, da. zahvaliti našim collinwoodskim trgovcem in obrtnikom: Krist Mandel, Jim Šepic, Anton Gu- Jerica n^ima" nič radT'in "da ne1 "Naprednih "Šlovenkah" in banc, Joseph Durn, Frank Je- ,l 4 lni»/»iy A ^^--------- " T""''« bo nič kruha iz te moke. Am-; to bo v soboto večer, 14. marca 101 u' A. Marmolja, A. Janko- je pa peljal v gostilno in smo pak j0hna sem vedno potolažil v avditoriju in prizidku S. N. se ga napili. Itako, da sem ga poklical še par j Doma. Vas Malo Mlačevo je štela takrat 21 hiš. Samo en kmet je ščino. šli napravljat drva, katera smo peljali v Ljubljano, da smo imeli denar za domače potrebščine in za davke. Oče so hodi- kaj zaslužili. Svet pri nas .je v nižavi in ga bil premožen, drugi so bili .pa bolj mali posestniki. Imeli smo po štiri glave goveje živine, par konj in nekaj manjših parcel za obdelovanje. Imeli smo tudi nekaj gozda za domačo potre-i bo. Nekaj gozda smo imeli tu-Lačen in brezposeln proletariat je najbolj dovzeten za di v gori Oušperk. Tukaj smo komunistične prazne obljube. Človek je namreč že po naravi takšen, da rad sanja o sreči, o nebesih na zemlji. Takšne sanje so tem lepše, čim slabše se mu godi na svetu. V nesrečnih časovnih razmerah so razen tega mnogi izgubili vero in se popolnoma predali materialističnemu mišljenju., Človek, ki nima vere v posmrtno življenje, naravno hoče vso srečo in nebesa že tukaj na zemlji. Komunizem mu jih res tudi obeta, čeprav je to le prevara, a sladka prevara, kateri mnogi nepoučeni zlahka nasedajo. Neugodne gospodarske razmere v prvi vrsti pospešujejo širjenje komunizma. Sedaj veljavno kapitalistično gospodarstvo je dejansko polno krivic napram delavstvu. De- je voda hitreje odtekala. Voda lavci vidijo, da imajo eni vsega preveč, drugi pa premalo ininam je delala vedno silno škoda to ni prav. Tudi se z delovnimi močmi mnogokje ne po- lačali 20 prestan posmeh delovnim stanovom, ki se z velikimi težavami in žrtvami bore za goli obstanek. Vse to je voda na mlin komunistični propagandi, ki delavstvu vtepa v glavo, da je samo ena izbira mogoča: ali so za kapitalizem ali pa za r socializem oziroma komunizem, kjer naj bo vseh vse: last-j niča naj bo družba, to je vsi, ki naj pa tudi delajo in vsi naj ^ in p]eli koše_ Tako -e pri_ I šel čas nabora. , Parkrat so me •cšitev družabnega vprawa-1 starši oprostili vojaščine. Ko ii ........ - wm liil mi 9A Ipt. »fjir. sf>i vič, F. Kocin, F. Marzlikar, C. Lesjak, Slov. zadružna zveza, Acme Dry Cleaning Co., Collin-wocd Dry Cleaning Co., A. Dolgan, Wright Dept. Store, V. kozarcev na mizo in bila sva Da ne bo preveč radovedno- zopet prijatelja." sti, s kakšnimi dobrotami vas Že prej, predno je Mr. Duša j mislimo letos postreči, moram „ , , pričel pripovedovati o ženitvl, kar takoj povedati, da bomojBernot, J. .Ferlm Hvala tudi v , t • Dnmn'Mio pitiWoii" vrfpr claiucam kluba, katere so Kaj sem povprašal za gospodinjo.! servirale City Chicken večer- . » darovale in tudi delavkam. Le- povprasai za gospodinj Mr. Duša, mi je rekel, da je jo, od 6. ure do 12. ure zvečer, j v postelji,, da se nič dobro ne Pravijo, da "Country Chicken" j Pa, hvala vsem posetnikom te počuti. Včasih da vstane, pa niso dovolj imenitne za to naše j "fse prireditve Ne zamci itc, gre zopet nazaj v posteljo. Ce- godovanje, torej pridejo na vr-;fo "»tj bil, tako postreže lo poklical jo je, naj pride, pa sto "mestne kokoši" in vse, kar kot ste zeleh, to pa zato, ker ni prišla. Pa Mrs. Duša je na-1 spada k postrežbi za mestne in skrivej poslušala in ni nič rek- j razvajene ljudi in to za samo la, dokler je njen mož pripo-150 centov. vedoval o svojem življenju. Ko li v sejme,.da :so tu in tam ne- je pa začel pripovedovati o že- nitvi in se bahati, kako da ga je Jerica rada imela, so se pa je rada voda poplavila, kadar je odprla vrata in Mrs. Duša je bilo hudo deževje. To je bilo [primaknila: "Lažeš! Ni bilo vedno, dokler niso skopali jarka od Račne proti Krki, da se Ženske bodo v soboto večer tako pametne, da bodo dale počitek sebi in svojim pečem doma in bodo prišle z družino na našo večerjo. se nismo nadejale toliko poset-nikov. Za drugikrat pa vam zagotavljamo boljšo in bolj točno postrežbo. Pozdravljeni! Rose Planinšek, predsednica. -o- —V St. Vidu nad Ljubljano Da boste fino je umrl Srečko Cirman, posest-postrežene, vam garantirajo na- nik, mesar in gostilničar. krajcarjev, odraslim so plačevali 40 krajcarjev na dan. Tako so tekla leta naprej, ozimi sem hodil sekat leskove palice, iz katerih smo delali vit- uja res preprosta. V resnici je pa med komunizmom in So- ;»em bil pa 24 let star, sem za-' ' 1 • r......... .... „.. tr Ameriko. uživajo sadove dela. Navidez je komunistična jprosta. V resnici je r„-------------------------- — , .. , . .. . . še cel svet gospodarskih in družabnih uredb, ki prosil za potni list v Ame u, delavstvo rešiti sužnjosti kapitalizma. Naloga kr- strlc Janez ml Jc i>osocl11 ščanskih ljudi je, da se v tej smeri trudijo in pomagajo spremeniti sedanji v mnogih ozirih krivični družabin sistem. Tozadevno je v Ameriki Roosevelt začrtal prve smernice. (Konec prihodnjič) 150 Tiste čase se je vse odpravljalo v Ameriko iz naše fare, 21 se nas jih je takrat zbralo, ne tako, kakor pripoveduješ!" "I, no, saj veš," je prijazno povzel soprog, "z revščino smo se spravili skupaj. Res sem imel denar, pa sem ga varče-val. Ti si pa hotela vso belo obleko in še celo bele konje, da so Te peljali k poroki." Mrs, Duša na to ni nič rekla, samo muzala se je. "Nikdar ne bom pozabil tega dne," je rekel Mr. Duša, takratni ženin. "Bilo je na Delavski dan 2. septembra 1899, ko sem imel prvič v življenju silne skrbi. Seve, na poročni dan je treba vse preskrbeti: cvetlice, prstane, kočijo. In Jerica, moja nevesta, je hotela imeti bele konje uprežene v kočijo. Bil sem v taki zadregi, da si nisem vedel pomagati. — Novžil, Mrvar, se mi je pa sme še kuharice. Posebno bi nas -V Ratečah je umrl Ivan Ja- govec. , —V Polhovem Gradcu je preminil Franc Tomšič, upokojeni poštni uradnik in posesnik. —V Višnji gori je umrl Fr. Škufca. veselilo zopet videti na tem go- len, veleposestnik in lesni tr dovanju vse uistanoviteljice našega društva. Če je katera kaj bolehna, jo bomo že pozdravile. Kaj pravite na to, Mrs. Maj zel j, Znidaršič, Vencelj, Zaletel, Šlogar, Cerne? Dobre in zabavne družbe potrebujete, to je vse. Kdor pride enkrat na to naše Jožefovanje, nikoli več ne izostane. Naše Pepce, katerih je 16 pri društvu, si ta uspeh te prireditve štejejo v svoje osebne zasluge, zato jim pa hočejo An-čice, ki jih je tudi precej lepo število, pokazati svoj patent na 18. julija. Takrat bodo godo-vale one in Jakobi na Pintar-jevi farmi. Tekma obeta biti zelo zanimiva pri obeh strankah. Za Pepce smo že gotovi, jal, ker on je imel že izkušnje Ančice nas bodo morale pa šele ko sem odhajal jaz. Nas je s takimi ženini, saj! so se pri prepričati. šim ščinkavcem na nosu sam samcat hišni rednik. Trta se je imenitno rezala in kar samo se mi je smejalo, ko sem pomislil na naše prijatelje tam na farmah, ki bi se mi čudili, da sem tako priličen in se tako zastopim. Stavim, da bi z odliko napravil skušnjo pri najbolj sitnem farmer ju. Tako pridem do zadnje trte tam za bezgovim grmom. Tudi to lepo obrežem in se oddahnem, ker delo je bilo končano in sem se že pripravljal, da .jo udarim v kuhinjo, da dobim zasluženo pohvalo od bosovke in pa šalco kofeta, da me ogreje. V tem mi pa splava pogled na vrtno utico mojega soseda, katerega lot se razteza do našega. Gori po uti ima napeljano lepo trto in kar čudil sem se, kje je dobil tako lepo trto. — Grem od vrha mladik in doli po trti in kaj vidim? Mladike so bile izpeljane prav iz moje trte skozi fenc. Oha, tukaj se pa krati ustava Zed. držav in močno diši po sovjetskem režimu, ki pravi: kar je moje, je tudi tvoje in narobe (večinoma narobe). Torej take stvari se godijo za mojim hrbtom! O, ti štramasta trta nebogljena, da siliš v tuj zelnik, ko imaš vendar doma toliko prostora. Taka me ima, da bi te izpulil in vrgel s koreninami vred čez fenc. Pa bodi tam, če te bodo tam bolj glaj-štali. Na, pa naj se potem človek na trte kaj zanese. Torej jaz naj ti, trtica mila, vso zimo nosim gnojnice in druge take dobre stvari, ti boš pa sosedovim grozdje rodila? Kaj misliš, da smo v starem kraju, kjer je naša kokoš nesla jajca pod sosedovim skednjem? Čakaj, pristrigel sem ti peruti in že naprej se radujem kislega obraza soseda ajeriša, ko bo ogledoval suho trto na svoji uti in bo moral razpeti marelo, če bo hotel biti v senci. Kar sam naj si trte sadi in gnoji, če jih hoče imeti. Tako sem modroval in pel trti levite. Zdelo se mi je, da je je bilo sram in kar krivila se je pod mojo ploho izbranih besed. Mi v Ameriki se držimo naših starih običajev in če Dolenjci ne privoščijo trte Gorenjcem, zakaj bi jih pa Meniševci aje-rišem, ki niso za drugega kot za peliemane in fajermane. Morda bo priletel tje spomladi kak ljubeč pogled čez fenc od sosedove strani, ampak mi imamo motike in če bo kaj napek, bom poklical čez cesto prijatelja Charlita Lam-peta in vsi ajeriši bodo tako mehki kot timedene tepke. H koncu naj še pripomnim lo, da to ni tista trta, ki mi jo je obljubil prinesti Tone Eisen-hardt iz Loraina. KRIŽEM PO JUTROVEM Po aernikun Urlralk* K. M»y» V tistem hipu je nekdo onstran ceste glasno zakričal, spet je pcčil strel in krogla je priletela trdo mimo moje rame ter zadela v podboje. Strelec je bil brez dvoma sin umorjenca. Z vzklikom me je hotel opozoriti, da prihaja krogla iz puške osvet-nika. šlo je torej za res. "Gospod," je vprašal Halef, "ali mi ne bomo tudi streljali?" "Ne še." "Zakaj ne? Bolje streljamo ko oni tamle in če bomo merili na okna, jih gotovo preženemo!" "Vem. Pa poskusil bom, če se bo morebiti dalo uiti brez prelivanja krvi. Dovolj je, da je eden mrtev." "Kako jim hočeš uiti? V hipu, ko pridemo s konji pred hišo, nas .sprejmejo s kroglami!" "Morebiti pa ne. Prišli so naše konje krast, radi bi jih imeli. če se skrijemo za konje, morebiti ne bodo streljali." "O gospod, preden nas žive pustijo uiti, nam rajši vse konje postreli jo!" Seveda je bilo res, kar je Halef povedal! Vdal sem se premišljevanju, ugibal in ugibal, kako bi se izvlekel iz usodne pasti brez prelivanja krvi, — pa zaman, nič, prav nič mi ni prišlo na misel. Tedaj pa se je oglasil Anglež. Najbrž se mu je smilil moj zabriženi obraz. "Kaj premišljujete ?" Povedal sem mu. "Zakaj bi ne streljali tudi mi? In če koga zadenemo, kaj za to! Bo vsaj enega kurdij-iškega tatu manj na svetu! Ne bo ga škoda—! Sicer pa bi se morebiti dalo priti odtod brez strela, čisto dobro—! Hm—! Pa ne poj-de!" "Zakaj ne?" "Osramotili bi se! Pete bi pokazali—! Hm—!" To nam je pač lahko vseeno! Saj veste, sir, da nisem straho-petnež in da ne storim ničesar, kar bi nas v resnici osramotilo! Povejte svoj načrt!" "Najprvo moramo vedeti, ali nas tudi od zadaj oblegajo." "Za dvoriščem mislite? Tam vendar ni nobene hiše!" "Pa morebiti ležijo kje zunaj na polju Kurdi v zasedi,!" "No—in če jih ni, kaj bi potem storili?" "Predrli bi zid—." "Ah—! Zares! Ni slaba, tale vaša misel!" "Well! Jako dobra misel! Master Lindsay si jo je izmislil! Yes.!" "Pa orodja nimamo!" "Saj imam motiko!" Svojo motiko, tisto, ki ni bila motika, je res še vedno nosil s seboj, k sedlu jo je imel privezano. Toda bila'je sicer velika dovolj, da bi z njo lahko izkopal jamico v vrtno gredo, pa mnogo preslaba, da bi z njo porušil dvoriščni zid. "Tista vaša motika je preslaba sir! Morebiti najdemo na dvorišču kako primerno orod je. Pridite!" Razložil sem tovarišem Angležev načrt in šli smo na dvorišče. Zlezel sem na zid in pozorno pregledal okolico. Nikjer ni bilo videti nobenega Kurda. Oblegali so nas torej le od sprednje, cestne strani. Najbrž so računali s tem, da konj ne moremo spraviti črez zid in da torej ne moremo drugod iz hiše ko skozi glavna vrata. Sir Lindsay je stikal po dvorišču za primernim razdiralnim "Dobro!" sem ga pohvalil. Drog je bil močen in težak dovolj, da bi se dalo z njim podreti kos zidu, ki itak ni bil preveč trden. "Srečo imate nocoj, master!" sem mu priznaval. "Najprvo najdete dobro misel, potem pa še sredstvo da jo uresničite! Sedaj pa," sem nadaljeval, "moramo poskrbeti, da nas ne bodo motili in da ne bodo kje naše nakane zasumili. Halef naj spravi konje na dvorišče, Amad pojde na streho, kjer bo stražil, da nas ne iznenadijo. Lindsay^ in jaz, midva bova zid podirala, Mohammed Emin pa bo od časa do časa ustrelil skozi okno. Prepričani morajo biti, da smo še vedno vsi v hiši. Ako se nam posreči, da ne-opaženi pridemo na prosto, bomo jezdili naravnost mimo njih po cesti. Gotovo bodo tako presenečeni, da na streljanje niti mislili ne bodo. Mi pa se rešimo očitka, da smo sramotno in skrivaj pobegnili." Tovariši so bili zadovoljni in nemudoma .je šel vsak na svoje delo. Halef je oskrbel konje, Amad je zlezel na streho, legel na trebuh in opazoval sovražnika, Mohammed Emin se je pri oknu mirno in ravnodušno zabaval s strelnimi vajami, Anglež pa je z veliko vnemo vrta! luknjo z vid in jaz sem mu pomagal. Seveda nisva smela začeti z razdiranjem od zgoraj. Utegnil bi kdo slučajno mimo priti m opazil bi bil razdrti zid. .Začeti sva morala od spodaj in od znotraj in odprtine nisva smela dokončati. Šele v zadnjem treutku bi naj nekaj krepkih sunkov zid podrlo. Po dolgem, marljivem glodanju in vrtanju sva končno porušila toliko zidu, da je le še nekaj zunanjih kamenov zakrivalo odprtino. Pripravili smo se na izpad. Poklical sem Mo-hammeda in Amada. Vsak se je postavil k svojemu konju in master Lindsay je zavihtel drog v zadnji sunek. "Sedaj! Yes!" Z drogom v roki se je zaletel v zid z vso silo sunil vanj. Sunek ga je sicer vrgel na tla, pa zadnji kameni so se odkrušili. še smo odstranili ruševine, za-jahali smo — in v skoku planili drug za drugim na prosto. Obleganje je bilo pri kraju, še preden se je prav začelo, in z a pustili smo negostoljubno prenočišče, ne da bi nam bilo treba poravnati račun. "Kam sedaj?" je vprašal Lindsay. "V počasnem koraku krog ogla in nato v skoku skozi vas mimo sovražnika! Jezdita Glede zavor pri kroglah prvi,! Odjezdil je. Za njim sta jezdila Mohammed in Amad, nato Halef, jaz sem bil zadnji, čisto ravnodušno smo zavili krog og-'a in na cesto ter mimo hiš, v katerih so za okni ležali skriti Kurdi. In kakor som prerokoval, tako je tudi bilo. Nihče ni streljal za nami, nobenega glasu ni bilo slišati. Naš nepričakovan izpad jih je tako presenetil, da so najbrž v nemem strmenju zijali za nami. Pa nismo še bili na koncu vasi, ko je vstalo za nami divje, jezno vpitje. Kurdi so se zavedli, kaj se je zgodilo-—. Seve smo koj pognali konje in skokoma zdirjali iz vasi. Pred vasjo, precej daleč zu-orodjem in se res kmalu ogla- naj v ravnini, se je pasla čre-sil: * ; da konj. Vaški konji so bili in "Tule! Našel sem nekaj iz-j gotovo »nobeden vaščan ni imel vrstnega, sir,!" j konja doma, saj so bili ti dobri Zmagoslavno je vihtel nad ljudje čisto prepričani, da nas glavo dolg drog, na konici oko-J imajo trdno v pasti—. van z železom. 1 (Dalje prihodnjič.) Garfield Heights, O. nji teden sem opazil v Jakatovi koloni, ko se je pisalo o Vatov-covem kašlju, tudi par besed o tistih zavorah, oziroma žlajfu za balincarske krogle. Sicer je še nekoliko prezgodaj o taki stvari razmotrivati, toda ker imam pero v roki, bom pa napisal par vrstic o tem, oziroma, kaj je vzrok, da je vse utihnilo o tistem žlajfu. Spominjam se, da je bilo nekako lansko jesen, ko sem to idejo spravil v javnost in to v korist športa na balincarskem polju. Toda takoj zatem je izbruhnila vojna med Lahi in Abesinci, torej mi nikakor ni bilo moči priti v stik z slavnim iznajditeljem Marconijem, k i je iznašel že marsikaj človeštvu v korist. Kot znano, je ta slavni mož obljubil, da bo iznašel sredstvo, petem katerega mu bo mogoče kontrolirati zrakoplov v daljavi, ne da bi se v njem nahajal, namreč na tak način, da bi se zrakoplov kar v zraku ustavil in tako bi imelo moštvo dovolj časa, da bi se posvetovalo, če se izplača vreči en par bomb ali ne. Precej koristna ideja, kaj ne? Saj laški narod tudi ni tako za luno, da bi kar sipal bombe, katere bi ne napravile sovražniku nikake škode. Ampak če kdo misli, da je potrebno, da se Abesincem usili kakšno civilizacijo, se zelo moti. Njim ni treba utrjevati iz bičja napravljenih hiš. Seveda, po mestih so morda vsaj z blatom ofra.j-hane. Torej vso municijo in topove, če jih kaj imajo, zvle-čejo na bojno polje in mesto utrdb, so si preskrbeli precej rdeče barve in po tleh narišejo rdeč križ. Zato se zadnje čase Lahi pritožujejo, da se v Abesiniji vse skriva za rdečim križem. Jaz bi jim svetoval, da bi rajši rabili črno barvo, ker ta je simbol fašizma v tla-liji in ne rdečo, ki je simbol komunizma. Tako, sedaj sem nekoliko opisal vzrok, ki naju je zadržal, da nisva še prišla z žlaj-fom na dan. Sicer zdaj, ko se bliža balincarska sezona, delajo na vse kriplje, da bi se sklenil mir, toda meni je sedaj vseeno. Jaz ga ne mislim nadlegovati (Marconia), da bi mi pomagal tiste zavore iznajti. Vzrok je ta, ker bi bila lesna industrija silno prizadeta, zlasti še sedaj, ko so zagrozili, da bo ves svet prekinil s pošilja-tvami v Italijo. Kar se pa nas balincarjev tiče, smo se že precej naučili do balinčka, razen moje malenkosti, ki moram vedno iskati kake preklje za merjenje v ugotovitvi, čigav da je. Sicer se pri fantih na Jutrovem težko mera dobi, ker so tako spretni, da jo ima vsak v žepu. S prijateljem sva jih nekoč opazovala pri balincanju, ko me ta povpraše: kje da imajo kako mero. Ravno v tistem hi pu je nekdo zahteval, da se me ri kočljivo razdaljo med kroglami in balinčkom. Pa izvleče eden iz žepa žveplenko, drugi pa zobotrebec. Harduš, sem s! mislil, s takimi tiči pa jaz ne bom balinal, ki merijo z žve-plenkami in zobotrebci. . Seve, kadar pa žene in dekleta balinajo, jim pa žveplenke ne zadostujejo, ker so bolj na kuhavnico navajene. Toda sčasoma se bodo tudi v tem ozi-ru izpopolnile, ker so nam sko-ro v vseh ozirih enake, torej jim tudi tukaj ne smemo krajšati pravic. Naj vam opišem dogodek pri balincanju, ki je resničen. Ko sem šel pred IG. leti na obisk v staro domovino, smo v Trstu čakali par tednov na parnik. Iz dolgega časa sma šli večkrat na Servolo in tam smo videli balincarje, ki hi mogoče tudi jutrovske fante in može ugnali Tam niso sploh nič mere rabili. Kadar je prišlo do sporne-Zad- ga vprašanja, je eden potegnil iz žepa povečevalno steklo, da so mogli ugotoviti, katera krogla je bližje balinčka. Kadar se bomo na Jutrovem tako izpopolnili, da bo treba s povečevalnim steklom ugotoviti razdaljo krogel, bomo poklicali vse ostale balincarske klube na korajžo. Malo se bojim, da se je to pisanje preveč zavleklo in če je uredniški koš že zvrhan, bo morda zagledal beli dan. H koncu pozdravljam vse prijatelje balincarskega športa. Frank Pugelj. ---o- j kašelj in recept zanj Na Jutrovem, O.—Jaka, Jaka! Prijatelja me imenuješ, pa me pustiš trpeti tako dolgo. Kakršno isrce pa imaš, če ga sploh imaš? Pričakoval sem, da že v torek kaj v listu na prvi stran z opombo, da bo drugi dan natančneje popisano. Navadno prinese fant Ameriško Domovino ob eni uri popoldne. Postavil sem si stol na porč že opoldne, se oblekel v dve suknji in tako sem čakal v hudem trpljenj u. Ženi sem ukazal, naj dene velik lonec vode na peč, da zavre. Kadar pride A. D. bom hitro pogledal, ker gotovo bodo tam Jakatova priporočila za kašelj ali proti njemu in gotovo bo Jaka priporočal čaj, kot je to navada za kašelj. Tako bo voda takoj pri roki za čaj. Tako bi čaj spil, se vlegel v posteljo in bom okej. žena mi je rekla: "Kaj nisi neumen, Tone, da pričakuješ od Jakata receptov, saj se on s tem ne bo badral." Jaz ji pa lečem: "Gotovo se bo, saj sva (linala skupaj." Toda revež je človek, če se na druge zanaša in zdravemu ni mar za bolnika. Veš, Jaka, taka stvar mora iti vse bolj hitro. Saj človek lahko umrje, predno poizve od Tebe za zdravila. In saj veš koliko časa vzame človeku, da skoči na oni svet. Prav toliko, kolikor vzame Barbiča s štrit-karo od 55. ceste pa do vašega urada. Sem slišal, da vsak dan tam ustavi in pride k vam po en iztis Ameriške Domovine. Kako M sicer drugače vedel tako natančno, kaj pišete notri. Ali je to resnica? Dragi Jaka! Hočem Te malo poučiti, ker Ti želim uspeha. Sicer saj ni moja stvar, da bi Te v to silil, ali škodilo Ti pa ne bo. Saj veš, da je človek več vreden, če več ve. Predno si mi kaj omenil od tistega, ki sem tako željno pričakoval, si mi prinesel vse stvari na dan in to iz vseh štirih delov sveta. Kaj je mene zanimalo, kar se je godilo pred 20. leti, ko sem bil že prav pri kraju v postelji. (In zakaj se nisi, Tonček, bolj na sredo pomaknil? Vprašanje Jak.). Jaz sem Te vprašal za zdravila, pa nič drugega. Kar se tiče tiste krigsmarš-idjustirenge, sem bil jaz za eno večerji sem bil malo žejen. To sem omenil tudi ženi in ji rekel, da bi se kaj pilo po takem not-jemanju kot je na pustni torek. Ona mi reče: "Žejen si? Zakaj pa ne piješ, tepec, Saj imaš v kleti štiri leta staro vino, katerega šparaš za Jakata, pa ga ni odnikoder, da bi ga pil. (Bog se usmili, Tone, zakaj pa tega nisi prej zinil! Kaj sem vedel, kakšna škoda se dela v Tvoji kleti, čakaj, saj ne bo dolgo. Pripomba s skominami.—Jak.). Torej grem doli po en kvort. Ko tega spijemo, grem po drugega in tako naprej. Jej, ko bi Ti vedel, kako je bilo dobro. In je še, ker tje do četrte doge ga je še za Te. In tako se je začel tisti kašelj, Ali je moj teran opraskal grlo, ali rpe je sapa prevzela, kot sem hodil v klet, ne vem. Pa še tole, V soboto 7. marca smo imeli za kosilo domače zelje in domače klobase. Ko sem ta pridelek spravil pod streho grem na porč in tam me že čaka Ameriška) Domovina in moje zadnje upanje za recepte. Ko čitam, se na ves glas smejem, tako, da se je še ženi čudno zdelo in me glede tega pobara. "Kaj bi se ne smejal," ji rečem, "tukaj mi Jaka piše, da edina moja rešitev je v kislem zelju. Ravnokar sem ga poje-dal eno skledo, zdaj naj pa še eno. Kam ga bom pa del?" Veš, v vsej moji bolezni smo Republikanci polnijo blagajne za volitve Washington, 11. marca. Republikanski eksekutivni odbor naznanja, da ima $358,000 preostanka v svoji blagajni, in da namerava dobiti še en milijon dolarjev za predsedniško kampanjo. Naredil se bo apel na en milijon Amerikancev, katerih vsak naj dopošlje stranki $1.00 kot v protest proti ponovni izvolitvi predsednika Roosevelta. Vodstvo stranke izjavlja, da ne bo več sprejemalo bogatih darov, pač pa bo apeliralo direktno na republikance, da prispevajo v malih svotah. MALI OGLASI Delo dobi ženska srednje starosti za hišna opravila in da bi stregla bolnici. Zglasi naj se na 3546 E. 80th St. (62) SPECIALS Friday-Saturday Butter..........32c lb. Eggs...........22c doz. Onions, 101b bag.....21c Soap Chips, 51b. box . .29c Roman Beans, 5 lbs.. .28c Pand 6 Soap, 10 Giant bars......35c Oil, 77 Quality, $1.05 gal. We Have Fresh Fish At Low Prices SPECH BROS. 1100 E. 63d St. Stare cunje ženske, prinesite stare cunje nam in vam bomq spletli lepo preprogo za nizko ceno. Carpet Weaver^ 7400 Superior Ave. _(62) Delo dobi MESO PRVE VRSTE Riževe, krvave klo base, 6 za_________25c Kislo zelje, 2 funta______5c Sveži vampi, 2 funta 19c Čista mast, 2 funta _25c Sveže mleto meso, 2 funta___________25c Teletina za golaž, 2 funta__________25c Teletina za filo, ft. 12Y2c Poceni in dobro! bili taki, kqt bi celo noč pri mr-j LePe mlade kokoši in petelini, od liču čuli. Saj veš kako je, če1 4~6 funtov težki- ft -■ 28c i Petelini od 6—8 funtov težki, funt ............................. 22c mlad moški, od 2o do 25 let star, i Teletina za pečenje, da bi pobiral obleko za čiščenje! jgc in vozil avto. — Zglasite se nai»T f,Z,f ~ % ~ i 4812 Superior Ave. Najboljši Veal chops, — _funt 19c človek vso noč kašlja. Moja j soseda se je vsako jutro jezila, češ, da ni mogla vso noč spati, ker sem tako kašljal, da je kar postelja poskakovala. Jaz sem ji rekel: "Kaj bo to, ki si- samo poslušala, jaz sem moral pa še kašljati in poslušati obenem. Tvoja zdravila bom skrbno shranil in jih dajal trpečim in potrebnim po naselbini. Pa še to mi povej, predno pozabim: kaj pa poleti, ko kislega zelja zmanjka? Ali bi solata odgovarjala? (Bog ne daj, solate pa ne na kašelj, ker se Ti bo jesih zaletel, da boš tri sonca videl, —Jak.). Torej lepa hvala za recepte in kadar bo treba zopet kaj re-paira za moje telo, Ti bom že dal vedeti. Te pozdravlja, Tvoj stari komerad, Tone Vatovec. DNEVNE VESTI Francoski zrakoplovci preganjajo ogleduhe Paris, 12. marca, šestkrat tekom zadnjih dveh dni so nemški zrakoplovci se podali preko nemške meje in vohunili nad francoskim ozemljem. Vselej so se dvignili francoski zrakoplovci in prepodili nemške ogleduhe. Francosko vojno ministerstvo je poslalo nadaljnih 300 zrakoplovov v obmejna mesta, da pazijo na nemške ogleduhe. Trgovska pogodba med Kanado in Zed. državami KRIŽMANOVE MESNICE 1132 E. 71st St. 6422 St. Clair Ave. Najboljši round steak, ft .... 24c Sirloin steak, ft ............... 25c Sveži vampi, ft .................. 12c Svinjska srca, ledice in jetra, funt .............................. 16c Male suhe šunke, ft ............ 20c Farma naprodaj Obsega 50 akrov, Se nahaja južno od Geneva, Ohio. Na farmi je 22 akrov trte, mnogo jablan in drugega sadnega drevja. Dobre salame, ft ................ 28c j Lepa hiša ima osem sob, furnez. Dobre jetrne in krvave klobase, 5c komad. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam, Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Društvo Napredni Slovenci št. 5 SI) Z Tem potoni se vabi vse društvene člane in članice na društveno sejo za prihodnjo nedeljo 15. marca. Imamo za rešiti več društvenih zadev, ki smo j i h preložili zadnji mesec radi premalo udeležbe. Po seji bo nekoliko okrepčila za članstvo. — Pričakuje se, da se udeležite pol-noštevino. — Tajnik . Voda v hiši. Novi hlevi in druga poslopja. Na farmi je preko 2000 gaon vina. Farma ima državno in zvezno licenco za prodajo. Se proda ali zamenja za posestvo v Cevelandu. Za podrobnosti vprašajte pri D. Sta-kich, 15813 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1934. (63) Ottawa, 11. marca. Kanad-točko pred Teboj, ker jaz sem ski parlament je danes odobril imel v brocaku pol štruce komi- [novo trgovinsko pogodbo med sa, česar Ti nisi imel. Tudi hor-jZed. državami in med Kanado, nista Pusta se še spominjam, ki Glasovanje je bilo 179 proti 39. NASE POSEBNE CENE! Round ali Sirloin steak, mehki, ft. — 22c Sveže fine klobase, ft._______20c Telečji steak, ft. —25c Telečji roast ali chops, ft. --------19c Pork shoulder, narezan, pust, ft.__22c Makaroni, špageti, 3 ft_____________23c ženska dobi delo za hišna opravila in da pazi na otroke, ki hodijo v šolo. Mora rada imeti otroke. Je lahko Slovenka ai Hrvatica v starosti 38 do 48 let. Plača je $14.00 na mesec za dobro žensko, Lepa prilika za dobro žensko. Obrnite se pismeno ali ustmeno na Matt Susak, Box 1081, Struthers, O. (62) Voda in plin Mi vam pripravimo vaše plinske naprave in jih tudi popravljamo. Ako želite imeti vodnjak na farmi, vam mi preskrbimo "drilanje" prav poceni. Vprašajte pri Edward Lohiser Vine St. Willoughby, Ohio (62) je imel ob pondeljkih tiste žak-ljičke pod očmi, ki so izgledali kot oni na strelišču za pod puško, kadar smo leže streljali. Tudi tistega našega feldvebla se še spominjam, ime sem pa pozabil. (Obermajer se je pisal, pa debel je bil, da je bil širši kot dalji, In kadar nas je podil laufšrit po kakem griču niz-dol, se je pred nami valil kot kepa snega.—Op. Jak.). Pa da Ti povem, kje sem tisti neumni kašelj dobil, da ne boš v uržeh deval Toneta Mi-klaučiča, ki je nedolžen pri vsej stvari. Zadnjič, ko si, voščil god Barbiču, saj veš, na tisti dan, ko je tako velik praznik, da si vsak privošči kaj boljšega in tako sem si tudi jaz. Po Konservativci so silno nasprotovali pogodbi, dočim so jo liberalni poslanci, ki so sedaj na vladi v Kanadi, z vso živahnostjo zagovarjali. Pogodba je veljavna za prihodnjih 70 let. Abesinski vojni minister bil umorjen? Asmara, 11. marca. Ras Mu-lu Geta, abesinski vojni minister in poveljnik največje abe-sinske armade, je bil umorjen baje od Abesincev, ki so se uprli njegovemu poveljstvu. Brzojavke iz Addis Ababe pa sporočajo, da je Mulu Geta umrl na posledicah pljučnice. Laški maršal Badoglia pa zopet trdi, da je bil Mulu. Geta ubit iz zasede PO članih Azebo Gala rodu v bližini Aiuba Alagj. VSE VLOŽNE KNJIŽICE zamenjajte za pohištvo, električne _ , m , 4i pralne stroje in refrigerator je. Salmon, veliki----.HcjKRICHMAN & PERUšEK Sveže ribe brez kosti, FURNITURE CO. perch all filets ft. - -20c; »STT^ (x) & fit.ft::::III nikar biti sužnji 66 oz. Qxidol, boksa 55c neprebavnosti Ban\neg4aftCe-----19c Trinerievo Greilko Vino Occident moka, 24% ft________$1.19 Olje, galona -----$1.05 Se toplo priporočam odjemalcem LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. Domače klobase Pri nas jih dobite, mesene, suhe in prav suhe, sveže. Imamo izvrstne prav suhe klobase za one, ki imajo dobre zobe, da jih lahko surove jedo. Pridite k nam, se vam toplo priporočamo, Mr. in Mrs. John Russ 951 E. 69th St. vas reši tega "Zahvaliti Vam moram za Tri-nerjevo grenko vino. Skozi leto dni sem trpel radi neprebavnosti — karkoli sem použil, je ustvarilo plin v mojem želodcu. Pred tremi tedni sem opazil vaš oglas, kupil steklenico in od prve čajne žličke, ki sem ga použil. ,1e moja želodčna sitnost pre-Sla. Bilo je kot oprostitev kaznjencu. Moja čreva iiedaj delujejo redno kot ura in sedaj jem s slastjo. Vaš zvesti, Wallave A. Combs." Ako trpite vsled noprebavnosti, slabega apetita, zaprtuice, plinov, glavobola, nervoznosti, nemirnega spanja, prevelike utrujenosti, kupite si Tri-nerjevo grenko vino; jemljite ga redno po eno čajno žličko pred obedova-njcm. V vseh lekarnah. TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINK j .........i m .......... » .in. 3 Sr priporoča Cimperman Coal Co. 12(>1 Marquette Rd. IlEnderson 3113 DOIIER premog in točna POSTREŽliA Se priporočamo Knox Lantlon Iloovcr Talmnrlge . Globoka žalost tare naša srca, ko naznanjamo sorodnikom in prijateljem' da je Bog psklical k sebi našo preljubo :oprogo, oziroma mater Tukaj vidite bodočega predsednika Zed. držav. Katerega bi ni vi izbrali? Za katerega bi volili? Eden izmed 'teh bo gotovo. Najid-gurnejia stava bi bila n-.t Roosevelta, ampak — brez ciganke se nič ne ve in v Ameriki se stvari spreobrnejo čez noč. Roosevelt ima mnogo prijateljev, a tudi mnogo sovražnikov, političnih seveda. I)e mokra t je bodo izbrali svojega kandidata ya narodni konvenciji v PhHadelphiji. Edini, demokrat, l i bo morda poskusil kandidirati proti, njetmi., je governer Eugene Tal-inadge iz Georgije, ki bo imel nekaj južnih demokratov seboj. Na republikanski strani bo pa bivši predsednik Hoover igra jako važno vlogo. Nekateri celo trdijo, da zna. biti celo kandidat republikanske stranke. Republikanska. konvencija, ki se vrši v Clevelaruln, si bo izbrala svojega zaataronom, ki bo kandidiral za predsednika Zed. držav. Nekateri dajejo governer ju Londonu iz Kama s« največ prilike, dočim stavijo drugi na Bor aha. So pa še drugi, ki bi bili radi predsedniki. No ja, kdo bi pa ne bil rad predsednik Zed. držav ? TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom, v G303 GLASS AVE. HEnderxtn 2078 ROJ. rEČJAK in sicer dne 3. marca 1936, ko je previdena z vsemi sv. zakramenti za umirajoče zatisnila svoje mile oči v starosti 55 let. Bila je članica društva sv. Ane, št. 150 KSKJ. V dolžnost si štejemo, da se najprej zahvalimo Rev. Julius Slapšaku za redne obiske v bolezni, kakor tudi Rev. J. J. Omanu, Rev. J. Slapšaku in Rev. Louis Bazniku za lepe cerkvena obrede. Hvala Mr. Ivanu Zormanu za krasno petja. i Prav prisrčno se zahvalimo v era našim prijateljem, znancem in sosedom, ki ste prišli kropit in molit za pokoj njene duše, kakor tudi društvenim članicam, ki ste se udeležile pogreba. Zahvaljujemo se prav lepo vsem skupaj za darovane sv. maše, kakor tudi za krasne vence ter vsem, ki' ste dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. Bog vam povrni vsem skupaj. Bog vam povrni molitve in daritve. Ti pa. nepozabljena soproga m mati, prerano ;i nas zapustila, na drugi boljši svet se preselila in dom nam spremenila V hišo žalosti tei nam vtisnila globoko rano žalosti. Tvoj delež v življenju je bilo le trpljenje, zato pa uživaj veselje v večnem miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: JOSIP PAPEŽ, soprog; JOHN, JOSEPH, PRANK in ANTON, sinovi; ' JENNIE, FRANCES. JOSEPHINE in ROSE MARIE, hčere. Cleveland, Ohio, 12. marca 1936. Roosevelt 1 uADDCnUC CI Alirutf C107 C II D V S0B0T0 14 MARCA 1936 V avdit°rijU k V PrizidkU S* N' Doma' 6417 St CIair Ave' I I NAPREDNE SLOVENKE ST. 137 S. N» P« J. "CITY CHICKEN" večerja za 50c — Jackie Zorčev orkester Serviralo se bo od 6. ure do 12. ure zvečer MERTSKA DOMOVINA, MAP.Cfr 1 :77-J.