&t. 33.
V Gori«, dne 20. iharca 1900.
Tečaj XXX.
Izhaja trikrat na teden - šestih Izdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, ^Jutranje iz-danje opoldne,  večerno izdanje pa  ob 3. uri po-
jioldne, in .»tane z uredngkimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po posti pre-jemana   ali   v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.....¦ .  . 13 K 20 li, ali gld. 6-60
pol leta".  .  .  . *...»'-.—6 . fi<L» .,    , . 3*0
četrt leta  ...;:.'.   S ,'ft,   ,    ;    1*70.....
ro.sainične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulic' %v. 0 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak iai od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlime naročnini* * ne oziram*).
»PRIMOREC** tei&ja neodvisno od .Soče« vsak prtek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
«Soča» in «Priniorec» se prodajata v Gorioi v to-
bakarni Šchvarz v Šolski ulici in Jellersitz v
Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na
; trgu deHa Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno tedanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici Si 7 t Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob ^edejjab in praznikih od 9, do 18. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici SL 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo   v  delokrog  uredništva,   naj   se  pošiljajo le upraraištvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                   ---------
Oglasi In poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6.kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino lu oglase Je plačati loco Gorica. „GorlSka Tiskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen »Soče* in «Primorca» Še »Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane všeletno 1 gld, 80 kr. — Oglasi v fSlov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Jvan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A*. Gabrfccek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in za).
Trgovsko in olrmo Htn.
VI. Naša obrtnija  dandanes in v prihodnosti,
(Dalje). ;$. Ko vaš i v o. To rokodelstvo je videlo v naši deželi lepše dtieve nego jih ima dandanes. Tacaš, ko ni bilo železnic, je bila naša dežela prehod z juga na sever in narobe za neštete množice voznikov, ki so prevažali blago na svojih mogočnih vozovih. Ob vseh cestah je bilo dovolj kovačev, ki so služili lepe novce; tako vsaj zatrjuje ustno izročilo med ljudstvom še dandanašnji. Pa tudi potrebe v deželi so oskrbovali v tedanjih časih domači kovači, ker tuji izdelki niso tako silili k nam, kakor je to dandanašnji, ko imamo železnico in je prevoznina razmeroma nizka.
Tisti lepi stari časi brez železnic in brzojava so davno minuli. Kovaštvo se je jako skrčilo, ker ni več tujih voznikov in ker preplavljajo našo deželo izdelki iz drugih dežel.
Proti prvemu vzroku ni leka, pač pa je mogoč boj proti tuji konkurenci v naših domačih potrebah. Tudi tu je glavno sredstvo: večja strokovna izobrazba! Ako kateri rokodelec, ta1.o je ostal naš kovač po večini enako priprost, kakor je bil pred 100 in več leti. — Novi časi, nove zahteve! Tudi kovaška obrt se jim mora ukloniti! Doma pa ni primernega zdravila; treba ga najti drugod! Sposobni mladi kovači morajo na tuje, pred vsem v mojster-ske tečaje tehnološkega muzeja na Dunaju. Povzdigniti treba kovaško obrt po zahtevah časa, vse drugo pride samo po sebi. Ako bodo naši kovači tekmovali tujim izdelkom, bo vsakdo raje podpiral domaČo obrt!
Svoje oči pa moramo dvigniti še više tudi v tem oziru. Kdo ne ve, koliko poljedelskega in drugega podobnega orodja kupujemo v celi deželi od tujih tvrdk?! Priprostega kovača že še zmoremo; ako je pa obrt tudi na naši zemlji le nekoliko večja, mora biti gotovo v tujih rokah. Zakaj bi ne imeli sami večjih mehaniških delavnic, večjih fužin , ki bi izdelovale za domače potrebe
MARCO VISCONTI
Zgodovinski roman
3lalijai\ski napisal Lcmmaso Grossi.
(Dalje)
«Sedaj  ti  povem*,  je  zopet   po-
Prijela gospodinja, «na čem temelji moja
bojazen. Vedeti moraš,  da   tisti večer,
ko
sem  bila s svojim  očetom in teto
Pri veselici v hiši Marka Viseontija*.... Toda neki šum pri vratih, skozi katera se je prihajalo na mostovž, je vstavil njeno nadaljno pripovedovanje, ^eltdo je trkal na vrata. Postrežnica se. i« stresla vsa in je hotela vstati. Toda Biče jo je prijela za roko, ter ji rekla potihoma: «Ne, premakni še od tod! Nečem, da bi odprla nikomur U
^Lauretta! Lauretta h je klical zunaj Pelagrua, katerega ste koj spoznali po glasu, «prišel je neki vitez z vestmi o Ottorinu in želi koj govoriti s tvojo gospodinjo*.
in za izvoz v soseščino: lopate, vile, grablje, pikone, sekire, težke nože, kladiva itd. Take ' delavnice izborno  vspevajo  na  naši  slo- '¦ venski zemlji, a v njih se  košatijo  tujci. Potrebe takih  izdelkov so tako  velike, da ! jih nikdar ne morejo dovolj  izdelati.  Izva- j žajo jih tudi na Kranjsko, v Istro, Dalmacijo, v Bosno in   Hercegovino.       Koliko je tu ; kruha za podjetne  Slovence! Seveda  treba založiti glavnice vsaj 100,000 kron,
Omenjali smo že kovaštvo na Lo-kovški planoti, ki spada bolj med takozvane domače obrti. Slovenski narodni ekonomi in rodoljubi sploh bi bili morali že davno posvetiti tej obrti več pozornosti. Kar čuditi se je prirojeni inteligenci prebivalcev tistega od vsega sveta odločenega dela dežele ! Izdelki niso tako slabi, le za sedanjo napredno dobo ne odgovarjajo več in je povsod na prodaj dovolj ličnejših izdelkov ¦~- nemške domače obrti, v glavnem iz pokrajin ob Renu, kjer se je ta obrt čudovito razvila, ker so se za (o pobrigali napredni Nemci.
Naši Lokovčanje so izdelali z roko na milijone žcbljev; a dandanes izdelujejo žeblje po tovarnah stroji, da bo moralo prenehati to izdelovanje na Lokovški planoti. Izdelovali so mline, nožiče, ravne in krive nože in druge priproste izdelke za hišno rabo. Kar je znal oče, to se je naučil tudi sin, napredka pa niti za las! Primitivnost izdelkov pred sto leti je tudi danes znak lo-kovške provenieitce. — Cesto občudujemo takozvane turške nože s krasnimi roči; turške podstavke za črno kavo; turške meče itd. Tudi to so izdelki domače obrti, ki se je tudi podedovala od stoletja do stoletja. — Naši Lokovčanje so bili že od pri-četka bolj priprosti in na isti stopnji so tudi ostali.
Ali hočemo, da to domaČo obrt v deželi res popolnoma zatre tuja konkurenca? Ali ni mogoče, dvigniti jo tako, da bi bila pravi blagor za velik del prebivalstva?! Kar so naredili Nemci s svojo do-[ mačo obrtnijo v kovaštvu v Renskih pokrajinah, isto kar posnemajmo mi v manjšem obsegu. Nič truda s premišljevanjem : k a r posnemati je treba!
V pokrajinah ob Renu je tudi živela od starih časov domača kovaška obrt;  iz-
«Reei mu», je dejala ta potihoma, «da sedaj tako pozno ne želim videti nobenegaf da ga sprejmem jutri*.
«Jutri! naj pride jutri! Nocdj je prekasno!«- je z negotovim in tresočim se glasom kričala proti vratom dekla, ki je trepetala po vsem životu, kakor če bi jo prijemala mrzlica.
«Toda on mora kaj govoriti ž njo», je nadaljeval zunaj Pelagrua. «Ima dobre vesti-za njo.,.. Dej, odpri, ker bo dobro za njo... Odpri torej, slišiš?.. S kom govorim jaz ? Ali hočeš odpreti, ali ne ?... Boš videla, trmoglavka, : ali boš ubogala!»
Mej tem ni nehal trkati, da, začel je cel6 tresti vrata in zaganjati se vanje z rokami in nogami. A vse zaman. Vjetnici ste se bili objeli, in ste stali tam plahi, trepetajoči kakor dve golobici, ne da bi zinili. Vrat se pa ni moglo odpreti, ker so bila zapahnjena od znotraj z debelim zapahom, čez nekoliko časa je ponehal ropot, Pelagrua ni več klical, in vse je potihnilo. Prestrašeni ženski ste jeli. zopet prosteje dihati, kar ste začutili, da je zapihala za njima neka sapa, ki je zazibala in bi bila skoro ugasnila tanki zubelj svetilniee.
delovali so najraznovrstniša orodja in priprave za navadno potrebo. Toda Nemci, so o pravem času spoznali, da ta obrt bi morala propasti, ako ne bo napredovala z duhom časa, ki zahteva čedalje ličnejše izdelke. In res so neizmerno veliko storili za strokovno izobrazbo onih kovačev. Dandanes izdelujejo tamkaj najrazličnejša orodja za hišo in gospodarstvo sploh : mline, likav-nike, kladiva, grablje, ključavnice, škarje, nože, vilice, žepne nožiče, meče, sablje, britve itd. itd. vse od priprostih do najfinejših vrst. Neizmerno veliko je takih ljudij, ki se pečajo s takim izdelovanjem.«. Najbolj znano središče te nemški domače obrti je So-lingtn.
Ti nemški kovači imajo v Solingenu svoje glavne založnike, ki zbirajo izdelke in jih spravljajo v promet. Tudi v naše kraje prihajajo skoro sami izdelki iz onih krajev. One velike trgovske tvrdke s temi izdelki nemške domače obrti se navedno imenujej«: Vertretung und Musterlager von vielen So-linger Klein - ludustrielleiv. Te tvrdke so torej edino le nabiral niče, ki blago zbirajo od posamičnih kovačev in ga v velikih množinah dalje razpošiljajo.
Tudi v Kropi na Kranjskem je podobna domača obrt kakor prt nas na Lokovški planoti. Tam so že pred leti ustanovili zadrugo..« Ali naj ostanejo naši Lokovčanje res za vedno zapuščeni ? Ali bi ne bilo mogoče njih obrt dvigniti po uzorcu ob Renu na Nemškem? Žeblje v ne bodo več kovali, pač pa se nauče" izdelovati take reči, ki se rade kupujejo daleč po svetu! Eto polje za mnogo razmišljanja, mnogo dela! Koliko je tu kruha za naše pridne roke!
(Dalje pride).
Preti otvoritvijo deželnega zbora.
V Gorici, dne 19. marca 1900.
I.
Državni zbor je odgoden, zato se olvo-rijo v najbližnjem času deželni zbori. Vsled tega stojimo pred otvoritvijo našega goriškega deželnega zbora.
Ob tej priliki nam stopa živo pred oči naša  abstinenčna  politika,  katera   baš do-
Prezobeni ste obe hkratu pogledali'na tisto stran. Neke skrivne duri, tak6 vdelane v zid in pobarvane, da jih prej ni bilo mogoče spoznati, so bile sedaj odprte, in skozi nje sta stopila dva moža v sobo.
Lauretta je glasno zavpila, in za-krivši obraz z obema rokama, je padla na stol. A Biče se je dvignila ponosno, oprla roko na mizico, in se obrnila proti Pelagrui, katerega"* je takoj spoznala, kakor je spoznala tudi Lodrisia. Z mirnim glasom in resno dostojnostjo je rekla prvemu:
«Oskrbnik, kakor vidim, ste zgrešil sobo. Tu biva tista, katero imate navado imenovati soprogo svojega gospoda*.
Nevolja, ki jo je občutila deklica, ko je videla ta drzni in nesramni nastop, je bila tak<5 močna, da je prevladala strah. Mahoma je začutila v sebi vso nekedanjo moč svojega duha in telesa, bleda lica so ji zarudela, v očeh je zasvetila svetloba, ki je bila zadnji čas vgasnila, iz njenega obraza in cele postave je vela sramežljiva resnost in deviška odločnost.
končava svoje 3. leto. Abstinenca je ostala brezplodna radi raznih vzrokov, najvoč pa veled tega, ker naša deželnoposlanska deseterica v svoji celoti je bila zunaj dež. zbora^ nesposobna za plodno delo. Dr, Gregorčič z grofom C. kot politiski voditelj ni znal ubrati prave poti, da bi si Slovenci pridobili potom abstinence kake koristi, ni znal priboriti si melijoracij, potrebnili prispevkov za ceste, vodnjake itd., sploh ni vedelo politiško vodstvo, to je pred vsem dr. Gregorčič in grof Coronini, kam in kako kreniti, da bi se kolikor toliko okoristili z abstineneno politiko!.
Post tot diserimina rerum je priSel za doz. glavarja dr. Pajor, in pod njim so zaCela luni lista znana pogajanja, ki so pa ostala tudi brez vspeha. Krivda za to je tudi na slovenski strani! Znano jo se našim cita-tcljcm pismo dr. Gregor&ica od 27. aprila 1899. do deželnega glavarja dr. Pajerja. V tem pismu je zahteval: potrebno jamstvo, da v dež. zboru se bo sklepalo le v popolnem soglasju obeh strank itd., popolno ravnopruvnost obeh dež. jezikov, nastavljanje samo takih dež. uslužbencev, ki so zmožni obeh teh dveh jezikov, razdelitev poročil v dež. odboru po narodnostnem načelu oz. stroge paritete, podporo okr. boIs. zalogom, podporo slov. obrtno nadaljevalni Soli, žajam-čenje, da se bodo podpirale ceste, uravnave rek itd., brezobrestno posojilo vinorejcem itd., da se nemudoma izvrši sklep dež. zbora od 12. aprila 1892. glede na nakup delnic za Vipavsko železnico, da se reši vprašanje slov. javne ljudske šole v Gorici, da se odpravijo mitnice itd. Res je, da so vse te zahteve kot take opravičene, ali res je tudi, da vse te ne spadajo strogo v področje dež. zbora, da je bilo torej neumestno, staviti vse, in to kot pogoj za vstop v deželni zbor tacaš, ko se je bilo pokazalo malce dobre volje, da bi bili prišli do kakega »modusa vivendi". Vlada je videla, da slovenska abstinenca obstoji le v tem, da poslanci ne' gredo v dež. zbor, da se pa zunaj njega ne znajo skoro niti ganiti, da bi na uplivnih in pristojnih mestih se prikazali ter si vedeli pridobili kaj haska iz abstinenčne politike. Videla je to, in zato je prišla do pogajanj, da so prišli naši poslanci v položaj, vsaj povedati, kaj hočejo! Povedal je. to dr. Gre-
Lopova sta osupla. Za hip sta občutila nepremagljivo spoštovanje do tega vzvišenega bitja. Pelagrua, pobit od dekličnega pogleda, je vprl v tla svoje vražje oči. Prvi trenotek je bil videti zbegan tudi Lodrisio. Hladni kruti nasmeh mu je zginil z obraza, razžaljivo-zaupne besede, s katerimi je nameraval nagovoriti svojo žrtev, so mu obtičale v grlu. Sklonil je glavo v znak spoštovanja, katero, je prvi trenotek resnično občutil, in je dajal jecljaje:
«Oprostite,  milosti j i va----  nisem
mislil...» in že se je hotel obrniti. Toda zavedel se je kmalu, in je rekel: *Ker imam govoriti z vami o Ottorinu, sem se nadejal, da mine boste šteli za zlo»...
Pri prvem pogledu tega neizprosnega sovražnika svojega soproga je Biče nekako razumela, o čem se gre, in uvidela, da njene bojazni zadnjega Časa so se kazale, žal, predobro utemeljene. «Vitez*, je odgovorila, ne da bi mogla prikriti grozo, ki jo je obdajala vso, «ne rogajte se nesreči nedolžne ženske. Jaz trepetam, ker sem v vaši oblasti, kakor mora gotovo biti tudi  tisti,  katerega  ste  imenovali, in
. gorcfc,v#wi cfootaiiem pismu,.s katerim pa je goriške Slovence !e osmešil in kom-promitoval pred vlado, da od takrat dalje sploh teč ne šteje resnim naših zahtev. Kdor hoče biti politiki voditelj, mora tudi vedeti, kaj dela, posebno v kritičnih položajih. Tega pa naše politično vodstvo ni vedelo, zato si je pa tudi z onim pismom samo zaprlo pot v dež. sbo^ Vlada, ki je že tako nam nenaklonjena, molči ter se več ne gane, naši .narodni voditelji" pa gledajo, od kod jim prilete v usta pečene pure!
Politično vodstvo, ki je tako zagazilo, kakor Gregorčič-Coroninijevo, bi bilo puvsodi drugodi odstopilo. No, pri nas je izginil izmed dež. poslancev Coronmi, »voditelj* Gregorčič pa je pričel lani mesto ddstopa tisto veliko gonjo po celi deželi, katera se vedno ni prenehala, Nevspehe abstinenčne politike meče na vrat dr. Turni, da bi stal sam čist nasproti narodu v tem pogledu. Ali narod ve, da abslinenčna politika pod. vodstvom Gregorčič -Goroninijevira ni rodi!a nikakega sadu, marveč je zadala našemu ljudstvu le Škodo, narod ve, da so sgubljena 3 leta, ve, da je brez sleherne koristi za prihodnost vsa tista Skoda, katero mora sedaj trpeti. Taka Skoda bi b la skoro brezpomembna, | ako bi bil vspeh politike tak, da bi se bil spremeni! sistem ter bi dobili v enem letu to, kar smo zamudili v treh, kakor se je prvotno mislilo, in kakor se je tudi tolažilo one goriške Slovence, ki so bili zbog abstinence zadeti v svojih vitalnih inteiesih.
Torej: naša deželnozborska desetorica je Sla iz dež. zbora, ker si tam ni znala pridobiti niti del tega, kar je sicer hotela, in se spustila v abstinenčno politiko. Ta politika pa je ostala tudi brez vspeha. Nastane vprašanje: Ali smejo ti možje v dež. zbor nazaj tje, kjer prej s svojim cincarskim postopanjem niso mogli naprej, nazaj tje, odkoder so Sli pred 3 leti, in so potoni droge, abstinenčne politike, ostali tako praznih rok, kakor so bili tačas, ko so zapustili dež. zbornico?! — Tisto eincarsko politiko pa je naš narod že zdavnaj zavrgel, ali v sedanji sestavi naSa desetorica pod polit, vodstvom dr. Gregorčiča Se vedno ni sposobna za drugo! In pod tako tudi nimamo pričakovati nikakih vspehov! — Ako vstopijo nagi poslanci v dež, zbor, bomo na tem, kakor pred 3. leti. da Se celo na slabšem. Na stolu dež. glavarja sedi namesto grofa Franca •Coroninija vit. Pa j« r, to je mož, ki tudi kot dež. glavar ostane strankar in je pripravljen, kadar treba, tudi odločevati s svojim glasom v prilog italijanski stranki, česar prej pod grofom Francem Gor. ni bilo. Tekom treh let je prišlo namesto vspehov v dež. zbor še to zlo, da dež. glavar ostane kot tak tudi strankar v pravem pomenu besede.
Ali ne sledi iz vsega tega nujna potreba, temeljito spremeniti smer naše politike? Da se pa to more zgoditi, — ali ni potreba skoro vseskozi premembe v naši poslanski deseterici?
Dopisi.
Iz učiteljskih krogov na Goriškem,
18. marca. - (Ruščina v naših šolah. Gmotno stanje učiteljska).
„Za druge delamo in zase'. Stritar.
Mnogo hrupa je prouzročil in mnogo prahii je zvihral svoiedobno predlog kranjskega deželnega zbora, da se na ljubljanski realki vpelje ruščina kot ne-obligatni predmet v ono šolo. Ta predlog, ki je postal sklep, je naša vlada zavrnila in ga ni odobrila, da bi se ruščina poučevala na ljubljanski realki. — Tedaj pri nas v Avstriji se ruščine boje, četudi ni ta strah prav nič opravičen.
V Nemčiji se ruSČine nič ne boje in ja ceI6 smatrajo kot potrebno in jo vlada pri-poročuje. — Tako čitam v »Jahresbericht fflr das Unterrichtswesen Hamburgs fur das Jahr 1898-99 (Letno poročilo o Šolstvu v Hamburgu za letno 1898-99) sledeče: ,Den Unterricht in rusiseher Sprache hat sest kurzem die Stadt Berlin in den Fort h il-dungschulen eingefuhrt, um namen-tlichjungen Technikern, diespft-tereinmainach Russland gehen vol-len, schon jetzt Gelegenheit zu geben, auch die russische Sprane von Grund aus zu erlernen. Fcrner hat der.Directordes koniglichen Prinz IJein-richs-Gymnasiums in Schoncberg den Unter-riel.t im Russichen, der nalurlich sovvohl hier wie in den Berliner Fortbildungsschulen nur facultativ ist, zugelassen, und haben sich bei dieser Anstalt nanientlich Sohne hoher Beamten und MilltUrs z n r T h e i 1 n a h m e an dem Unterricht gemeldet. Ge-gemvfitig betrSgt die Zahl der Sčhiiler vom Prinz Heinrich-Gvmnasium, wo der russische Unterricht soeben erst eingefuhrt worden ist; bereits 8, vvuhrend in Berlin von den Fortbildungsschulen seit der am 1. Oktober erfolgten Einfuhrung dieses Lehrzweiges schon 27 daran theilnehmen. Zum Lehrer fur den vrichtigen neuen Sprachenunterricht ist an beiden Stellen der seit langen Jahren bei summtlichen Staatsbehurden und Gerichtshfl-fen Berlins, sowie des Herzogthums Braun-schweig als vereideter russischer Dolmelscher thatige Sprachenlehrer August Nacht bestellt*. Iz tega pač sledi, da Nemci uvažujejo znanje ruščine kot potrebno, dočim se pri nas to ne spoznava. Pesnik Stritar bi pri* lično rekel:
»Slovenec nima sreče ; blagoslova nebo na dela ne trosi njegova",
kajti še .sorodnega« mu jezika mu ne puste se učiti. Upamo, da se bode kmali razvedrilo in lepše zvezde riam sijale. Vederemo l Učiteljstvo upa, da pride kmali do zvišanja plač. Vsaj tako smo čitali neke interpelacije v državnem zboru. No, neka bude l Kakor doznajemo, se v tej zadevi solidarni nemški, češki, poljski in slovenski učitelji, kateri so svoje poslance naprosili delovati v tem smislu. V tej zadevi bi bilo pa umestno, da bi bile tirjatve učiteljstva enotne, to je jednake, kajti v nekojih kronovinah terja učiteljstvo, da naj bode začetna plača enaka oni
kogar ime -v vaših ustih ima za me le pomen sovražnega zalezovanja, če je to res, potem jaz nimam druge pomoči in obrambe nego le solze in tugovanje. Jaz uboga ženska, neoborožena, vgrab-ljena in spravljena v ta neznani kraj, daleč od vsakega zaščitnika, brez nobenega svedoka krivice, ki se mi godi, razen te nesrečnice, katera mora tudi z menoj trpeti* — tak6 rekoč je kazala Lauretto, katera je pri teh besedah dvig-« nila oči nekoliko osrčena, nadejajo se, da bi iste omilile srce njunih preganjalcev — «jaz sem v vaših rokah. Tu sem», je nadaljevala Biče kakor navdihnjena, »kakor trst, kateri lehko prelomite, kadar se vam poljubi. Toda nad nami je Bog, ki vidi najskrivnejše kote na zemlji, in proti kateremu je šibka vsaka moč; Bog, ki vidi solze žalostnega človeka, bo zahteval račun od siloviteža, ki jih je zakrivil*.
Lodrisio, jezen, da ga je razkrinkala in tako" ozmerjala deklica, osramočen pred Pelagruo in sam pred seboj, ker se je bil početkom skazal neodločnega in se ni znal ubraniti spoštovanja do nje, je bil sedaj zopet navadni Lodrisio;- in z drznim, porogljivim vedenjem, katero se mu je bilo za hip ponesrečilo, je dejal:
najnižjega činovnega (XI) reda, dočim gredo drugi pod U nivdu (nivo). Ti namreč zahtevajo, naj bode začetna plača 1200 K. (600 gl.) za učiteljstvo z zrelostnim spričevalom; a poleg tega naj bi bilo Se stanovanje prosto ali pa primerna odškodnina. Kakor doznamo, se je učiteljstvo zjedinilo vtem, da se prvo uveljavi. To pač zahteva tudi § 55. državne šolske postave, da naj ima učitelj tako plačo, da bode lahko stanu primerno živel z družino brez postranskih dohodkov. V tem postopanju je treba edinosti. Vsi učitelji moramo enako zahtevati. Uradniki so v vsej Avstriji — seveda po razredih — enako plačani, ne oziraje se na kronovine. Tudi v nas mora biti tako.
Merodajnim krogom torej nasvetujem edinost. V edinosti delajte za šolo in učiteljstvo in tako tudi za narod. Stritar pravi:
.Kedor je rodoljub, na ksr je .moda",
črti prepire prazne in razpore,
htorfti iz srca želi, kar more,
v razvoj in srečo drazega naroda    •
«Meniš, moj otrok, da prav pristoja tako vedenje lepi deklici, kakoršna si ti? — O kratko nikarl Nehaj torej, nehaj!» Tak<5 rekoč se ji je bližal.
«Ne hodite mi blizu!» je zakričala deklica vsa preplašena, in tak6 rekoč je stekla k oknu, ki je segalo doli do poda, in odprla z vso silo zatvornice. «Ne hodite mi blizu!»
«No, no, neumnica! Pomiri se, saj te nečem snesti! Glej, ostanem tu, ali pa se vrnem na prejšnje mesto, če hočeš.... Ali je prav tak6? — Vrag! saj ti nečem drugega, ko pogovoriti se s teboj v tvoj prid*....
«V moj prid?» je dejala deklica. »Poberite se, to je jedina dobrdta, katero mi morete skazati».
«A1? res ne morem jaz nič drugega za te storiti?«
«0, da! mogli bi storiti mnogo več. Mogli bi me rešiti iz teh smrtnih težav, peljati me zopet k mojim stari-šem, in pustiti me, da tam umrjem v miru v naročji svoje uboge matere. Oh, storite to, če imate človeško srce, storite v imenu tega, kar vam je naj-dražjena svetu, storite v božjem imenu!
(Dalje pride).
Domače in razne novice,
Smrtna kosa. — V nedeljo je umrl v Tolminu v visoki starosti 90 let g. Ivan Premrov pl. Preme rs te in, c. kr. notar v p. in veleposestnik. Pogreb je bil danes do-poludne ob 9. uri. Naj v miru počiva!
0 izvrševalnem odbora naše stranke pravi »Gor.«, da je v njem največ — krč-marjev, kar znači, da bo to prava »VVirtshaus-politika"; glavni namen jim bo agitacija itd. —- „Gor." bi bila ponosna, ako bi smela med svoje šteti vse one krčmarje. Pa jih ne more, zato kvasi o — kislem grozdju!
Iz poročila o delovanju bolnišnice usmiljenih bratov v Goric! za lansko leto posnemamo, da je bilo sprejetih na medicinskem oddelku tekom leta 480 bolnikov, s preostalimi od 1. 98. jih je bilo 562. Bolnih na pelagri je bilo 26. Na psihiatričnem oddelku je bilo sprejetih 45, od prejšnjega leta jih je preostalo 94. Na kirurgičnem oddelku je bilo sprejetih 487 bolnikov; od prejšnjega leta jih je ostalo še 35. — Največ bolnikov v bolnišnici je bilo delavskega in kmetskega stanu, glede na dežele pa so bili iz vseh avstrijskih pokrajin, kakor tudi iz inozemstva: iz Prusije, Rusije, Švice, Nemčije, Italije itd. — Konventu usmiljenih bratov, ki oskrbujejo bolnišnico, stoji na čelu brat Fructuosu3 Maver.
Potreba blaznice. — Število nesrečnikov, ki zblazne, se, žal, množi, kakor v drugih deželah, tako tudi v naši. Večkrat že smo to poudarjali, ko se je govorilo o napravi blaznice, katere pa doslej Se vedno ni. To je velikanski nedostatek v deželni upravi, in skrajni čas je, da se ta nedostatek odpravi. Ti nesrečniki so spravljeni le za silo po drugih bolnišnicah v Gorici in drugodi, še celo v Italijo jih pošiljajo, kar vse stane obilo preveč denarja. Potreba blaznice z zdravniškega stališča označuje dr. Fratnich v poročilu o delovanju v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici tako-te: Kakor že, skozi mnogo let tako tudi v letošnjem poročilu moram izrecno nagiašati, da mali percentni stavek onih, ki se odšlo ve iz blaznice kot ozdravljeni, je pripisati pomanjkanju blaznice, postavljene po modernih načelih psy-hiatrije; dalje ker sedanji tako tesni prostori so docela nezadostni zn veliko Število umobolnih.
Slovensko učiteljstvo na Primorskem — pozor l — PiSe se nam: Ni čuda, da se je slovensko učiteljstvo na Primorskem ob znanih obupnih razmerah jelo izseljevati v sosedne kronovine. Vzemimo le jeden zgled! Na Primorskem ima učitelj I. plačilne vrste 600 gld., II. pl. v. 500, a III. pl. v. 400. *1. na leto, dočim ima na Kranjskem učitelj I. razreda 800, H. raz. 700, III. razreda 600, a IV. raz. 500 gld. letne plače. Provizoričen učitelj ali učiteljica na Kranjskem dobiva brez izjeme 4 00 gld. letne plače. Potemtakem ima na Kranjskem učitelj III. razreda toliko plačo kakor I. plačilne vrste na Primorskem! A treba premisliti Se, da se kranjskim učiteljem odmenjajo plače pp službenih letih. Iz sedanje razvrstitve kranjskega učiteljstva gledč plač se lahko posname, da se učitelj, ki je 10 let definitiven, uvrsti navadno, v III. plač. raz. (s 600 gld.); kdor je definitiven nad 15 let, pride v II. pl. v. (s 700), a kdor služi definitivno nad 20 let, dobi plačo I. plač. razreda. Vrhu tega je na Kranjskem lahko do-
biti postranska službo : t*ja išk o ali orga-nistovskr.
Uprav sedaj j je razpisana učiteljska služba na dv«ra%redLriie! na Tre bel ne m p r i M o k r o m o ^ u, (v okraju krškem), kjer nadučiteljuje gorski r*ojak, g. Janko Le ban. Ker je r*a l&a*jjs!c«ni samem pomanjkanje vifiiteljsbva, naj bi sse za to službo oglasil kak učitelj ali učiteljica s Primorskega, Kraj ni šolski svet si ie)i — učiteljice, ki dobi, naj si bi bila lcoir»aj absfelvirana kandidatinja, torej provizoricoai, 4rO0 gld. letne plače.
Prošnje se vlagajo pri c. kr. okrajnem šolskem svetu  v Krškem do 31. t. m.
Torej, slovenski učitelji in učiteljice na Primorskem: p o z o * I
Opomba ur ed iiiš tva : Dopis pri-občujemov ker* srno izrecno naprošeni za to, ali rečemo, d* težko> gledamo, kako se selijo učitelji in utiLelji«e * z d^ele drugam, ker ni od nikoder pomoči, da bi se konCno rešilo pereče učiteljsko vprašanje. Pričakujejo rešitev od bližnjega zasedanja dež, zbora, ali kdo ve, kako in kaj bo- ž njim. — Dopis naj služi kot vsp-cdbtida poklicanim ciniteljem za urejenje «n zboljšanje utiteljvkih plaC v deželi!
„JJv«t» p»kurilna". — Ljubljanski „Slov. list« piisci
„MalovMije> v&oboto v .Narodu* ukazal Gabršceku v flot-icl, da naj ,z vso ostrostjo in čilostjo* v- jSSoCi** napada kardinala Mis-sio, ker ta hoče razširiti goriško deBko semenišče. Gnkršficsk j« n^onkrat in bolj zvesto nbogal kot najbolj ponižni kužek, Zadnji torek je ?.e P>rilrv9el v *Soei" obširen članek, v karerem bije fco kardinalu in duhovnikih*. Prosimo E»rcslavr*o uredništvo »Slov. lista*, naj poglHh V ftar, 28. »Soče*, ki je izsia dne 8. nii^ca ti*, ter naj prečita vest j .Pomank^nje* di*ho»nlk*>v",' Tam smo govorili o k.arditialoircn* zahodu ter rekli, da se k tej reči ^o^neDno o prvi priliki. Taka prva prilika je bila dan«« teden. — Pripo-minjaijjo, da SL 99, je izšla že dne" 8. I, m. Torej, na kako komando smo pisali proti kardtiia|»ve!i»ti&«ivo4u? V oilatam pa naj bo le potolužeft pfieljiHjl ^Slovenski List", ker tisti članek j« s^stavljeri po glaiovili iz dežele, in ni »*onta mise] enega človeka! »SI. list" seveda vdrihrae 5»opc*t po CabrSfieku, ker brez uiriliamja p» osebah ne moro živeti. Povedali »ino že, da Gabrscek tisteg.i članka ni pisni,
lloga so prokslll pu>iii»Li, In usliSal jih je. — Popis iz Kob^riskega Kota, kraeta-volilcv v.zadnji Številki »Prim. Lista* nam tako ugaja, da se n)Q»rflr«o danes že malce poba viti žnjim.^arsavncist imenitna sta namreč na zatinjo d ržav-nozfoorsko volitev se nanašajoča stiivka: .Bo^asmo prosili pomoči. On nas je uislis^l'. 'fotrej Boga so prosili na pomoč, da bi bil izvoljen grof Goronini, in Bog jih je tircti utglis^l, da je bil izvoljen grof, ta »ljubljenec naroda*, ki ljubi goriške Slovence taka, dU riiti v drž. zbor ni šel v sedanjih tako kritičnih časih. Ves čas je bil donia» niti zdanil se iti s Gingrafa* — kaj njemu ma*> zs* gcariske Slovence ! In ia izvolitev takega posilanrja so prosili Boga pomoči — in tudi i tišini jih je ter dal goriškim Slov^nce-m <3rž. poslanca, ki sedi doma namesto v clrf. zboju. Glejte, kako skrbi za nas Bogi In vsf to se je zgodilo na pri-prošojo „kitt«lov-vo»Tilce>v* v Kobariskem Kotu! — Ne rsiore*nio ve>rjeti, da bi bilo v Kobariskem Koti* kaj teikib »kmetov-volilcev*, ki bi bili molili k Bo^u glede na zadnjo držav-nozborsko volitev: kaj takega jim pač ni prišlo na niis&I, kolikor jih poznamo, zato mi-siimo, da ksij takega more opisali le kak doktor tepedo^ije 5
ČasnikarskibJ%iidfc<je. »Gorica", »Primorski li3t" in ^Slov.L* s^bavijo v vsaki številki, »Slovenec' pa pogrostoma % g. GabršCekom. Vse, kar koli dobe v »SoCi« ter jim ne u?aja, podtaknejo g. Gabršceku ter udrihnejo po njem s kabolisfciim koleem, prav kakor da vsaka beseda, katera stoji v „Soči\ je potekla iz nj&gov«ga per-esa. Ti gospodje dobro vedo, da en san* človek, zlasl» ce ima še dosti drugega posla, ne more napisati treh številk na t«de» ttiko velikega lista, kakor je „Soea\ »U v^ejedno udrihajo le po njem, češ : ubijm« g«i! Zato* jim ne zadošča polemika s »Sočo* , a.wp^k osebo g. Gubrščeka morajo spr«vlj-ati *ia <lati ob vsaki priliki, kadar padejo na kak Članek ali vest v „Sofii". Seveda, njim 4e lahko, Grg, nunci okoli »Gorice«, »PrimL«,,»Slov. L«in .Slovenca* hodijo vsako jutfo nnaS^vat, in pri maši sr dajo odvezo za. Innip«irije>, katere so napisali prejšnji d&n proti svojemu bližnjemu, potem
•:^^njs^^^W^9W^m^W^W
čez dan pa. nadaljujejo osebni boj. Ako njihova podtikanja zadevajo res osebo, proti kateri gredo, ali ne, to jim je postranska reč! — Namen posvečuje sredstva — pri maši si dajejo odvezo — pa je vse prav! Dr. Gregorčič, dr. Pavlica, kurai. Koblar in kanonik Kalan so lepo združeni v
tem pogledu. Lepa banda! Prosit!
• .,                 ».-»'j..—    ...»*,.  . , ._...„.. ,.,_
Prof. Čebul ar — zlorabil svojo Častno službo. — Od sočlanov nadzorstva nam je sporočeno, da je- prof. Č e b u 1 a r zlorabil svojo nadzorniško službo. Meseca decembra je nadzomištvo res izreklo one pomisleke, ali 'le'—"ravnateljstvu, ako se mu zdi primerno, da se na nje ozira, nikakor pa to ni bilo namenjeno za občni zbor in za javnost. — To radi verujemo! Reč je torej dognana! Prof. Č. je zlorabil svojo moč, da je ustregel politični stranki 1 In takih spletkarij ne sme trpeti noben denaren zavod!
GledlSee Kautsk}. — Sinoči je dal g, Kautskv šesto in zadnjo predstavo v Gorici. Historična pantomima »Razbojniki v abruzkih gozdih" iz IG. stoletja v krasnih kostumih je bila izvrstna. S G predstavami, katere je priredil v Gorici in pri katerih se je program vedno preminjal, je pokazal g. Kautskv popolno izurjenost v svoji stroki, posebno v elektrotehniki. Vsak, kdor je te predstave obiskoval, mu ni bilo zal, ker se je vslej izvrstno zabaval.
D*i§ nesreči, «-_ Poročajo nam iz Ajdovščine; Tekom S dnij sta se dogodili tukaj 2 nesreči. V dvorani g. B. je padel sinu gospodarja tam stoječi tram tako nesrečno čez prsi, da je umrl vsied tega v 24 urah.
Lahko si mislite žalost starišev, ki so izgubili čvrstega II letnega dečka na tak način!
Druga nesreča je bila v '/* ure oddaljeni vasi Čohi. Mati Goha je pustila doma sami dva dečka. Eden je star 2, drugi pa 7 let. Mati je nesla soprogu /ajuirek na delo. Ko se vrne, dobi mlajšega dečka v sobi v plamenu. Poslali so nemudoma po zdravnika, ali vse je bilo zaman, ker vsied hudih opeklin je deček umrl v 2 urah. — Prva nesreča je bik 14. in druga 16. t. m.
Kako smo bili zastopani t državnem zboru. — V bas minolem zasedanju drž. zbora je bilo čuti od vseh stranij države najrazličnejših predlogov, interpelacij, itd. Goriškim Slovencem se gotovo dobro ne godi ter imajo nujnih potreb na vseh koncih in krajih, opravičenih pritožeb itd., torej bi morati čuti v frti. zboru v vsakem zasedanju kaj odmeva iz naše dežele neverjetnostij. Ali v prošlem zasedanju je bilo Čuti le neki malenkostni predlog za pomoč brkinski planoti, oškodovani po žledu (gorati dal dežele je pri tem izpuščen), drugega pa nič! No, to je tudi umevno! Dr. Gregorčič nima več smisla za narodno delovanje, grof G. pa sploh na Dunaj ni sol. Kdo torej naj se oglasi za n?s v drž. zboru ?! — Dokler ne bomo imeli wa pristojnih mestih mož v pravem pomenu besede, se tudi nam ne bo godilo bolje, kakor se nam godi. — Tista »tiha" politika pa nam ni rodila še nobenega haska.
Za ,$olskl dom' v Gorici je nabrala gospica Skočirjeva na svatovščini K. Rebkove z g. Antonom Kompare v Lokavcu dne 24. februvarja kron 10.
Listnica. — G. dopisniku iz O. Hvala lepa za pismo. Kar se da porabiti, priobčimo. Prosimo, sporočite, kakor obljubujete o G. Storite nam uslugo. Zdravil G. dopisniku iz Gorice; Hvala! Pride prihodnjič! G. I. L. v T. na Kr. Hvala za poslano. Na dopis Vam odgovarjamo zajedno v posebnem pismu. Zdravi! — G. dopisniku is kalskih hribov: Pride. G. dopisniku iz Cr.: Hvala! Prav, da ste nas opozorili!
Razgled po svetu.
Državni zbor je bil v soboto odgoden, da bodo zborovali dež. zbori ter da se nadaljujejo spravne konference. Kaj je dosegel drž. zbor? Skoro nič. Kontingent novincev je bil dovoljen rednim potom, izvoljene so delegacije, drugega pa skoro ni bilo. Načrt 0 obrtnem redu Se ni gotov, vprašanje o premogarskih stavkih Se ni rešeno, narodi niso pomirjeni, torej nikakih znatnih vspehov ni. No, zato pa bo sklican drž. zbor zopet v maju, in tačas menda  vlada  se pobrine,
da dožene tudi drug* nujne reči ne le kontingent novincev in slično! Mladočehi riiao-obslruirali načrta zakona o tem kontingentu, ali tega niso storili povsem v. soglasju s češkim narodom, ker ponekod na jCeškem se dvigajo proti novačenju, in nekatere občine odklanjajo dopise vojaških oblastij v tem pogledu ter He 'dovole niti prostorov, kjer bi >sfr-viLik>iH*«rttenje! — Vsekakor se porajajo* reči, ki stopijo v prih. zasedanju drž. zbora s tako silo ha površje, da bomo vendar končno vedeli, kaj in kako je s tem našim imenitnim drž. zborom!
Konec stavkam na Češkem. — Da-
našnji zjutranji listi poročajo, da so stavke končane. Izdali so poseben oklic, da premoga rji naj gredo nazaj na delo, ker drž. zbor je odgoden, revščina med stavkujočimi delavci velika, denarnih sredstev za vzdrževanje stavk ni, itd. Radi tega je šla že velikanska večina delavcev na delo, le v Kladnetn jih je v stavki še vedno 75%. Gospodarji so pripravljeni, zvišati plačilo ter se pogoditi glede delavnika. Tako so stavke po večini pri kraju.
V delegacije so izbrani poleg zadnjič za Primorje omenjenih za Kranjsko: Ven-cajz, dr. Krek namestnikom; za Štajersko Mosdorfer in grof Stiirvkh, namestnikom Pommcr; za Koroško: Lemiš, namestnikom Hinterhuber; za Dalmacijo; Bulat, namestnikom Borčič,
Konferenca med trentlnsklinl In tirolskimi poslanci. — Ministerski predsednik dr. Kdrber je sklical konferenco tren-tinskih in tirolskih poslancev, na kateri bi se poskusilo priti do kakega sporazumljenja med njimi. Konferenca je bila v nedeljo. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje o avtonomiji trentinski, katero je bil stavil svoj čas dr. Kathrein v imenu nemških poslancev s Tirolskega.
Minister Glovaneill bi'rad malce popravil svoj prečuden govor z oziram na 8 urni delavnik v premogokopih. Zato se je te dni nekako opravičeval. Referentu časopisa »Cm. Volkszeitung", katerega je najbMeje sam naročil, je pravil, da ni nasprotni osemurnemu delavniku, aH ve, da ga sedaj po zakonu v nekaterih premogokopih upeljati ne gre. Da bi se pa skončala stavka, zato pa vladi niso na razpolago »sredstva". Za sedaj je treba samo počakati, kako se cela reč razvije. — Malo kdo verjame odkritosrčnosti teh besed, ker se jim pozna, da so izrečene le zaradi bivše velike »burje".   ,
Osemurnl delavnik v angleških rudo-in premogokopih. Angleški parlament je te dni obravnaval načrt predloga o osemurnem delavniku v rudo- in premogokopih. Načrt je bil zavrnjen s 24 glasi, v glavnem iz razloga, da se država nima vmešavati mej delodajalce in delavce. Na Angleškem je v dveh -okrajih tudi delavstvo samo proti osemurnemu delavniku. Zakaj? Naravno, ker ima delavnik krajši, namreč 7 ur! Podoben načrt za osemurni delavnik je bil zavrnjen v parlamentu že l. 1892. s 112 glasovi, 1. 1897. pa z 41 glasovi. Letos je večina imela samo 24 glasov; po tem padanju protivnikov osem-urnega delavnika v rudo- in premogokopih je soditi, da temu zasijajo lcpLi dnevi.
Stavke. — Državna oblast v Piznu je bila sklicala 17. t. m. na inicijativo stavku-jočih delavcev spravni urad na posvetovanje. Delavci so stavili svoje zahteve: da se sprejmejo vsi nazaj v delo, povišanje plačila, pom-noženje kvantite premoga, ki se razdeluje med premogarje brezplačno, itd. Glede splošnega sprejetja delavcev v delo zastopniki premo-gokopov niso mogli dati nikakega določnega odgovora, češ, da ne vedd za mnenje vseh, kar se pa tiče drugih zahtev, jih treba preštudirat"*, in bi se dalo ugoditi jim. Izjavili so zastopniki rudnikov še, da stopijo v pogajanja z delavci, ali le takrat, ko začno zopet delati I
Odbor stavkujočih delavcev v ostrovsko-karvinskem okraju je naznanil pristojni oblasti pogoje, pod katerimi stopijc delavci v delo. Zahtevajo med drugim tudi, da sprejmejo vse v delo. Stavkujočih premogarjev je tam okoli 11.000. Mir se ne kali.
Na. več krajih imajo shode, katere pa oblasti, če le mogoče, prepovedo. V Karvicu se je zgodilo tako. Vsied tega se je zbralo velkansko število premogarjev, ki so šli v neki premogokop, kjer se je delalo, da za-branijo nadaljevanje dela. Pregnali so jih orožniki. Enako je bilo v Turnicu, vsied česar je lepo število delavcev zopet začelo stavko.
Stavka traja žo devet tednov. Nemiri nastajajo; bati se je največjih izgredov. Delavci so trdno prepričani, da morajo zmagati; da bi začeli brez zmage zopet delati, nato nikdo ne misli. Vlada pa „nima sredstev". Ko bo pa tekla kri, jih bo pa imela. Bajonete 1
Župan v Prag!, dr. Srb, je bil v soboto slovesno umeščen. Namestnik Gouden-hove je poživljal župana, naj vodi občinsko upravo povsem nepristransko, ter naj se ne
°& 3°A ti ^nie^fe.aliiPiiaeodraošS tafeo? <-dam to oziranje bilo v kvar drugim. Župan je obljubil svečano, biti nasproti vsem objektiven, ter držati se načela ravnopravnosti in jednakovrednosti Cehov in-Nemcev. Koti sin češkega naroda pa bo zastopal pravice njegove neustrašeno. On je zajedno čuvar državnopjravne misij, ker kot župan mesta Prage ima v varstvu ključe k shrambi in-signij češkega kralja. On po češkem narodu želi, da bi zvonovi na Hradčinu zvonili kmalu v pozdrav kronanemu češkemu kralju. Slovesnost županovega umeščenja je bila ve-? likanska.
Vojna t južni Afriki. - V predsedniški palači v Bloemfonteinu prebiva torej maršal Roberts, ki se smatra danes vladarjem republike Oranje. Angleži proglašajo namreč, da je dosadanji predsednik Stejn odstavljen, ter da se je samostojnost republičanske vlade prenehala. Mesto Bloemfontein, da si glavno in stolno mesto, šteje 3700 belih in 2500 črnih prebivalcev. Buri so mesto zapustili in in odšli proti severju. Sprejem Robertsa v Bloemfonteinu nikakor ni bil tako sijajen in prisrčen kakor trdijo angleški listi, nego so ga pozdravili le anglofilski meščani, ne pa Buri. Buller, ki je hotel poslati Warrenovo devizijo v Kapstadt, ter je bila devizija že vkrcana, je poklical divizijo zopet naanj ter pozval še 1000 mož. Natal torej še nikakor ni angleški in če potrebuje Buler vedno več vojakov, kaže to, da ima pred seboj še močne čete Burov, katerih se danes Se ne upa zgrabiti, V Kaplandiji pa se vstaja širi in širi. Buri imajo trdne nade, da jim bode vstaja pomagla razcepiti sovražnika. Splošno se sodi, da sta Stejn in Krftger samo radi tega poprašalA v Londonu, pod kakšnimi pogoji bi se mogel skleniti mir, ker sta vedela, da dobita žaljive pogoje. Ta odgovor zadošča, da so upre vsak, tudi že omahujoč Bur Angležem z vso silo, ter da se bode vojna sedaj še strustnejše nadaljevala. Krugcr in Stejn sta angleški odgovor potrebovala, da sta utrdila svoje rojake v neizprosnem odporu. Danes ne misli nobeden Bur več na sramoten mir, ki ki pomel z zemlje neodvisnost Transvaala in republike Oranje. To dokazuje tudi Krftgerjeva brzojavka v newyorskem listu „Eveniug Journal"; „Buri bodo nehali šele s smrtjo boriti se. Naše čete se vračajo k prvi obrambeni progi na svoja tla. Vojna v Natalu je bila za nas srečna dlje časa, kakor smo pričakovali. Angleži ne pridejo nikdar do Pretorije. Buri, predsednik Stejn, Joubert in jaz, kakor tudi vsi drugi smo docela složni in med nami ni nobenega prepira. Bog nam pomagaj. Torej bo dalje za življenje in smrt!"
S posredovanjen severoameriških zveznih držav bržkone ne bode nič, akoravno je Mac Kinlev nastopil vse bolj odločno, kakor katera si bodi evropska vlada. Kakor je namreč v predzadnji seji naznanit lord Bal-four. je ameriški poslanik White izročil Sa-lisburvju brzojavko tajnika Hava naslednja vsebine: Potom prijateljstva naznanim angleškemu zunanjemu ministru, da sem prijel danes brzojavko ameriškega konzula v Pre-toriji, ki naznanja, da obe južno-afriški vladi prosita predsednika Mac Kinleva, naj posreduje v sedanji vojni, da se čim prej doseže mir, in da so jednako prošnjo prejeli tudi drugi zastopniki. Ko Vam naznanjam to prošnjo, izražam nado po predsednikovem naročilu, da se bo našla pot, ki vodi do miru, ter povem, da je predsednik Mac Kinlev radovoljno pripravljen na kakoršen koli način sodelovati v dosego miru. (Živahna pohvala pri Ircih). A Salisburv je odgovoril na to ponudbo, da se sicer izraža priznanje za prijateljsko Izraženo mnenje, da pa mora sporočiti ameriški vladi, da Anglija ne namerava vsprejeti posredovanja nobene zu-. nanje države. (Živahna pohvala pri vladi-novcih). — Jedina Amerika se je toraj drznila ponuditi roko v posredovanje, a še to so Angleži kratkomalo odbili, da s tem pokažejo, da so na zemlji (?) neomenjeni gospodarji. Amerika nci si seveda ta prijazni vsprejem dobro zapomnijo.
„Pod zastavo Burov". — Nemci že izkoriščajo vojno v južni Afriki. Znani založnik W. Berndt v Berlinu ima pripravljen poseben roman »Pod zastavo Burov*. To je zgodovinski roman iz Transvalapo dogodkih nekega misijonarja. Pravi, da je v romanu slikano točno življenje Burov, njihovo domoljubje, junaški boji za svobodo, itd. Roman preveva ljubezen mladega Bura do neke angleške ogleduhinje.    •'***---'"' •
m? v nemškem drž. zboru deloma obveljala. Zbornica je sprejela s 166 proti 127 glasom tako proti umetnosti kakor proti gledališčem naperjeni paragraf. Daljna seja se je proglasila za tajno, da se razpravlja o predlogu socijalistov, naj se izpraznijo pri riadaljnih razpravah o lex Heinze galerije, ker pridejo na vrsto jako delikatne stvari. Socijalisti so se dogovorili s svobodomiselno stranko, da bodo nadaljno razpravo o lex Heinze ob-struirali s tem, da bodo zahtevali glasovanje po imenih in stavljali nebroj preminjevamih predlogov.
Kaj namerja ttustfa? — Iz Carigrada poročajo ,Standardu": Došla uradna poročila javljajo, da je Rusija ddredila splošno mobiliziranje vojske in vojnega ladijevja. Mnogo trgovskih ladij v lukah Črnega morja so že prazne mornarjev, ki so bili določeni za mornarično reservo, ruska topničarka »Čmomorec" pa je dobila naroČila, naj odrino v Odeso. Te dni se je tu — v Carigradu — govorilo, da je Turčijo odredila, naj se pošljejo stirji veliki topovi in več pomožnih čet v soseščino v Trapozunt, kamor je bila nemudoma odposlana tudi ruska križanca. Sodi se, da imajo ruske odredbe samo ta nomen: prisiliti Porto, - dovoliti Rusom koncesijo za železnice v Mali Aziji.
Narodno gospodarstvo.
•Trgovsko tn obrtno druStvo ir Goriško" je imelo pretekla praznika tri zaupno shode: vBolcu, Kobaridu in Tolminu. Prvima dvema je predsedoval odbornik Fr. Kocijančič, tretjemu pa župan in deželni poslanec Oskar Gabrfiček. Udeležba obilna. O namenili in načrtih društva sta obllrno govorila And. Gabršček in Ant. Kristan, v Tolminu tudi Oskar Gabršček. Poslušalci so pozorno sledili govornikom in naposled prav živo razgovarjali se o vsem, kar so slišali. Povsod je bila ta sodba: Edino po poti, katero nam kaže to društvo, pridemo goriški Slovenci do boljših časov. Načrtov je veliko in krasnih, pa lahko izvršljivih, ako le hočemo. — Ti shodi obrodo gotovo obilo dobrega sadu.
Knjiga krojaStra. - G. Mat. Kune, znani pisatelj »Toalete« in »Krojnih vzorcev", naznanja, da je ravnokar izšla na novo „Knjiga krojaštva", način prikrojevalne umetnosti po sorazmerni teoriji. Služi za samo-pouk ter v podlago pri šolskem pouku; ima podobe, tabele, itd. Cena 6 K. Naslov za naročila: M. Kune, Ljubljana. Knjiga je priznano izvrstne vsebine. Kdor bi jo rabil, naj ne zamudi, kupiti jo.
Razglas c. kr. poštnega In brzojavnega ravnateljstva t Trstu. — Vsied odredbe c. kr. trgovinskega ministerstva se smejo poštne, brzojavne in telefonske vred-notice prejšnje izdaje, ki se nahajajo še po preteku meseca sušca 1900. v posesti občinstva, uporabljati'v poštnem prometu dalje do uštetega 30. kimovca 1900; izvzete pa so časniške dostavljavne znamke golioe za poštne naloge, poštne spremnice, poštne nakaznice in poštne spremnice s povzetuo nakaznico za tu-in inozemski promet; slednjič so izvzete golice za brzojavke, ki se oddajajo proti kasnejemu pbračunjaaju dotičnih pristojbin.
Razcvet ruske tovarniške Industrije. — Kakor nam kažejo poslednja data o razvijanju ruske tovarniške industrije, se je ta prav mogočno od nedavnih časov razširila. L. 1887. je bilo na Ruskem 38.888 tovaren, v katerih je izdelovalo 1318 tisoč delavcev razne izdelke v vrednosti 1334*5 milj. rubljev; 1. 1890. je pa že bilo 32.254 tovaren, v katerih je izdelovalo 1424,7 delavcev izdelke, katerih vrednost je bila 1502.5 milj rubljev; leta 1897. je pa bilo 39.029, v njih 20982 tisoč delavcev - izdelalo se je pa za 2839.1 milj. rubljev. Od leta 1897. nimamo podrobnih dat, ali razcvet baš v poslednjih dveh letih je uprav ogromen.
Na Finskem je zakonodajna komisija z 29 glasovi proti 6 odobrila predlog Me-chelina, po katerem se dopuščajo žene v vse službe, ravno tako kakor možki s popolno jednakopravnostjo.
Stare poštne Trodnotnice vseh vrst se še lahko rabijo v poštnem prometu do 30. septembra letos. Seveda se morajo pri dopisnicah prilepljati dopolnilne znamke po jeden vinar.
J*   -    i.   '   T
i    fU,/
Zahvala.
Ganjeni po tolikih dokazih sočutja povodom nenado-mestne izgube, ki nas je doletela s smrtjo našega preljubjenega, nepozabnega soproga in očeta
JOSIPA DEL PIERO,
izrekamo tim potom vsim blagim srcem za izkazano spoštovanje do ranjkega najglobokejšo zahvalo.
Gorica, dne 20. sušca 1900.
Žalujoča rodbina Dal Pioro.
t    t    t    t t      t t
Aeta 1881. v 6oriti ustanovljena tvrdka
,. Nisli ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
,riporoča preL. duhovščini in slavnemu občinstvo svojo laslno izdelovalnico ametnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni cent — Naročila za deželo izvršuje >očno in solidno. Priporoča slav. občinstva tudi svojo S. cl.)              tiskarno črk na perilo.                 (P. cl
l'
Rudolf Benedetič
čevljarski mojster
v Gorici, ulica Morelli št. 5.
Priporoča* svojo čevljarsko delavnico vsem domačinom, ter rojakom na deželi: gospodom, damam, gospicam, trgovcem in obrtnikom za izdelovanje bodisi pri-prostega ali najfinejega obuvala. Izde-lok je trpežen delo pa ukusno, po ugodnih cenah.
Sviloprejsko seme
pftonične barvo
prodaja se po 10 kron unča, ali tudi po pogodbi, za šestino pridelka.
Naročila je pošiljati na naslov: Humar Andrej — Dolenja Vrtojbrt h. št. 23.
1B1 do 301 gld. meseCno SL*L?SBJ ?fv
seh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludwlg Oster-relcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.          lil
Odlikovani fotografski atelior
A. Jerkič,
Gorica, Gosposka ulica štev. 7, v hiši >
„Gerwke Ijaisfce iisojtloiee",
edini zala<*atelj c. kr. avstrijske državno-uradniško zveze za Go-riSko^aprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Novi, velikomestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki.
P. n. »g. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri " te *                  obstoječih cenah 15% rabat.
Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani
ANTON JERKIČ.
«L   J-    __   **• — 4» «4«__**•
Kuštrin Anton
. ....      trgovec-------------------------
z jedilnim blagom
6osp©9ka ulica it 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kol on i j al ij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in iiajfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljnhnjc točno in hitro postrežbo.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA       Via Giardino 8 priporoča
pristna bela      &J&j*^,     briških, dal
in črna vina    ^TjLeflij      matinskilt iti
i/vipavskih,     <^|flff\         isterskih
furlanskih,            ep            vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cana šmarna. Poftražba poslana.
J^arol praščilv
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Koran št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kofočc 7,u birma nce, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu jsa tnnopobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
!SLSS5ePL«^@@@^@@S3we
Novoporočenei pozor!
Ste jen si v Čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširit trgovino pohištva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici.
Anton Breščak
v Gorici, g-osposka ulica 14, blizu lekarne GironcolI)eve.
^
t%\
#*
&
J*

V zalogi imn vsakovrstno pohištvo za vsaki slan. i'olii5h(> je po iiajinndorncjih uloirili, posebno spalne jedilne in posclrte m>1ir so po NemSkem slojru odlikovanih ('rnlfcojevlh delavnic v ulici Pontc trnovo in via Leoni, katero ho li»p5e in ukimiojn izdelane in etnejo od Dunajskih in Hudiipo&tauslili tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema ho nnroiiia in izdeluje po izheri obrisa, najceneje in v najkrajSiMii času.
Kopala zaloga podob tia platno in ftipo z luzlif-iiinii okvirji. Kemijska hruiena ogledala vsike velikoHli. ltazli<*no jiohiilvo, kakor: taolelne mizice, različna oheSala, preprogo za okna i, t. d. Kazliciic stoli«- iz trsja in cehdojda, posebno za jedilne so|>t*. Hlazine iz strune, afriške trave, z žlimuiii in platnom na izhero ter razne tnpecarije.
Keči, katere se ne nahajajo v nalogi, prMikr-liijo se pn izberi cenikov v najkrajSem času.
Ii.ije se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. - Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parohrodih.
kSO^^gggggg^iS^
Na  zahtevo   pošiljam   velik  ilnstrovaii cenik zastonj in franko.
S. Scheuer - Krakovo
Postfacli 40.
• I I Slovenski posestnik
ŽBItiiBV i iv fc°rist5 °koiici 7
*.«»¦¦¦ »v a • ¦ okn>jrlo giavnico 50 tisoč kron, 60 let star, krepke in prijazne zunanjosti, želi poročiti pridno ter uzorno 30-40-!etno gospodično ali vdovo z doto 4 do 8 tisoč kron. Le resne ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na naslov: „ Resna ženi ter" na upravništvo „Soce".
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brda
Prodaja naravne in pristne briške pridelke
4Š                      po zmernih cenah.
|  Haloga pristnih briških vin.
ti            Desertna v na.
*j    Razpošilja na vse kraje od 5& litrov naprej. «'=               Uzorce vin pošilja na zahtevo.
Sedež društva je v Gorici: alica Barzelliništ 20
Podražita klet: ulica Torrente it 6,
?mWmmW$mwmmmw
aVvP"'   Zahteva naj se   ~"WJ| popis in cenik leposlovnih in drugih knjig iz naše zaloge, katerega pošiljamo franko k.unoikoli.
..GORIŠKA TISKARNA" A. GABRSCEK V GORICI
©
(Ustanovljena leta 1893.)
Gosposka ulica št. 9.
(Ustanovljena leta 1893.)
---------------K^3---------------
®)
je najmoderneje urejeni  tiskarski  zavod,  kjer se izgotavlja vsako iiajfineje in elegantno delo v najkrajšem času po jako
kulantnih cenah, kakor:
SNP"* Brošure v vseh oblikah in jezikih v modernih in trdnih platnicah, diplome za častne občane in druga enake prilike v najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, društvene vsporede in vabila na kartinu ali papirju, posetnice najelepitneje kakovosti v škatljaft z zavitki, poročna in zaročna naznanila v veliki izberi in vseh mogočih oblikah, plesne vsporeie, osmrtnice itd. iti
B začetku šolskega leta »ri>oročaJt«,«1,^                            in vse potrebne šolske tiskovine
v slov., hrv. in ifal. jeziku ga Soriško in Istro, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuvert] v raztiinih
oblikah in kakovostih*
Velika zaloga izgotovljenih tiskovin
za c. kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnijc, notarje, šolske, cerkvene in druge urade.
V naii založbi imamo to-lo časopisa:
,,Soiau, celoletna naročnina stane gld. 6*60, izhaja trikrat na teden. — „Primoree", celoletna naročnina stane gld. i"60, izhaja vsak teden,^ na štirih straneh. — „$lovanska knjižnica'*, doslej je izšlo 93 snopičev najrazličneje vsebine. Na-daljno izdajanje začasno vstavljeno. V zalogi so na razpolago se vsi snopiči z malimi izjemami.
Salimslfa  Imitfnira" 7a  nrfrasb lzh8.ia v nedoločenih TQMh. I. knjig« „0 trn lanska", novele In črtice. »OdtlMSKd Klljmilld    Zd UUrdSIB      spisal Fr. Gorekar, je IzIIa 1. im. Stane s poštnino vred gld. 1'iO. Izšla je ravnokar II. knjiga »Salonske knjižnice" ; prinaša žaloigro „ffamlet", cena 70 kr.—„Hokovnjaoi", narodna igra v petih  dejanjih. Cena 40  kr. — „Sin", rodbinska drama v štitih dejanjih. Cena 60 kr.
„BEN~HUR" roman iz časov Kristusovih.
al
Mehko vezan gld. 1-30, trdo vezan gld. 1-65 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo
obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov več v zalogi. Kdor želi še imeti to knjigo, opozarjamo,
da si jo za časa omisli.
„Rusko-slovenski slovar in slovnica"
^0             Sestavil M. M. Hostnik.             %»^
-j
Cena mehka vezanemu gld* P 50, trdo vezanemu gld, i* BO, poštnina 10 kr, veh