Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 263.	v Ljubljani, v soboto. 15. novembra 1913.
Leto xu.
s Velja po poŠti: ss
Za celo lato upre] . . K 28'— ■a ea meseo „ . . „ 2*20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 29'—
sa oatalo Inozemstvo
35'-
V Ljubljani oa dom:
Za celo lati naprej . . K 24'— za es meso. ,, . * » 2*— T opravi prejemat mesečno „ 1*70
= Sobotni izdaja: s
sa celo let ......> 7'—
sa Nemčijo celoletno . „ B*— ta oatalo tnosemshro „ 12'—
■	' '' Insetatt: Enostolpna petttrrsta (72 mm): sa enkrat . ... po 15 » sa dvakrat .... , IS „ sa trikrat .... „ M n sa večkrat primeren popust.
PffBfia saiU!L zHhH. isimin m:
enostolpna petltrrata po 18 vin.
■	Poslanot i a a enostolpna petlhmta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, UvMmšl nedelje in praznika, ob 5. nrl pop.
Bedna letna priloga Toni red
gsf Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 8/m. Rokopisi ae na vračalo; netranklrana pisma ae na ■a sprejemajo. — Uredniškega telefona Štev. 74. =»
Političen list za slovenski narod.
Upravnlitro je v Kopitarjevi nllol St 8. — Hačtn poštne hranilnice avstrijske št 24797, ogrsko 28411, bosn.-hero. St. 7583. — Upravnlškega telefona It 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Ilirski školle o izseljevani«.
lz pastirskega lista škofov ilirske cerkvene pokrajine.
Izseljevanje in preseljevanje prebivalcev ni nič novega v zgodovini. Že Noetovi potomci so se vsled babilonske zmešnjave razcepili in raztresli na vse dele sveta. Različna ljudstva, ki so vsled greha nastala, je Kristusova vera in ljubezen zopet združila v eno krščansko ljudstvo. Tudi izraelski očaki Abraham, Izak in Jakob so celo življenje potovali, iskajoč v rodovitnem Egiptu kruha in omike. Od 4. do 7. stoletja po Kristusu se je godilo tako-imenovano preseljevanje narodov od vzhoda na zapad. Neoinikani, čili narodi so po božji previdnosti poklicani vdrli v rimsko trhlo državo ter jo opu-slošili. A ravno ta divja ljudstva so poleg nepopisnega zla prinesli zapadni Evropi tudi to dobroto, da so skvarje-no rimsko državo s svojo krvjo prenovili ir. zboljšali. Na razvalinah ogromnega rimskega cesarstva so se ustanovile nove države, katere jc katoliška cerkev s svojim duhom in omiko pre-ustrojila.
V začetku 11. stoletja je nenavadno gibanje šinilo v krščanske narode. »Pojdimo v sveto deželo, otmimo ne-vernikom grob Kristusovi« — to je bil bojni klic, katerega je bil zagnal med krščansko ljudstvo puščavnik Peter Amienski. Sam papež Urban II. se je postavil na čelo temu navdušenemu gibanju. In valile so sc skozi dve stoletji nepretržne vrste križarjev proti Carigradu, skozi Malo Azijo ali naravnost po morju v sv. deželo. Angleži, Francozi, Nemci, Italijani, Čehi, Poljaki in Ogri so tekmovali, da bi osvobodili sv. deželo in v njej ustanovili krščansko kraljestvo. Akoravno te križarske vojske niso dosegle popolnoma svojega namena, so vendarle v marsičem koristile krščanskim narodom. Spoznali so ob tej priložnosti tuje kraje, ljudstva in njih šege, našli so nove poti zapadni trgovini; narodi so se združili in navdušili za verske ideale; ustanovili so se viteški redi, povzdignil se je srednji stan, posebno kmetijski itd. — Torej ima preseljevanje tudi svoje dobre strani.
Da, šc več! Izseljevanje zahteva Sama narava, zato bi bilo nespametno ga popolnoma zabraniti in zatreti. Kadar v kakem kraju pomanjkujc živil
LISTEK.
jnetki sirah".
(Dogodek iz zgornještajerskih planin.
Priobčil dr. L. Lenard.)
Krčmar Švedrar iz Oberschoisbiichla je z žalostjo opazil, da bo letos zanj slaba letina. Radi deževnega poletja je prišlo v hribe malo tujcev, domači fantje so se izselili v Ameriko, kar je bilo starih kmetov, pijancev po poklicu, so se polagoma že izpili in izumirajo. Z eno besedo: piva se je iztočilo malo in se ga bo odslej, ko se bliža jesen, še manj. Vina je v sodu še precej in se mora iztočiti, preden pride mošt, da ne zaostane in se ne pokvari, kajti krčmar Švedrar ve, da ima njegovo vino v sebi take snovi, ki ne vzdrže čez eno leto.
Ako nc pridejo lovci, bo slabo za krčmar j a Švedrarja iz Oberschois-biichla.
Poslal je torej v listič »Treuc Stirn-men« kratko poročilo, da se je na Schoisbuchlu prikazala čudna zver: rep ima kot brezovo metlo, glavo kot svinjski kotel, telo kot celovški lintver, požira konje za obed in prešičo za večerjo, za zajtrek pa ovce z mladiči.
Lis-tic je prinesel poročilo takoj v
zaradi slabe letine, je naravno, da jih iščejo ljudje drugod, celo v daljnih krajih. Nasprotno prihajajo k nam trgovci iz daljnih krajev — saj so dandanes vsled železnic, parobrodov in avtomobilov daljave izginile — ter nam prodajajo sadeže njih zemlje in njih rok. Ljudje so se vedno selili in se tako seznanili drug z drugim; vsled tega se jc vedno bolj razvila omika, je cvetela trgovina in so se zboljšale gospodarske razmere.
Tudi v naših krajih in slabih časih je dovolj vzrokov in prilik za izseljevanje. Kadar se starejši sin oženi in se mu družina množi, njegovi bratje in sestre nimajo več prostora ne ostanka v rojstni hiši ter gredo po svetu s trebuhom za kruhom. Ako oče razdeli premoženje na enake dele med svoje sinove, in se ta delitev pri njih potomcih ponavlja, jc naravno, da deleži ostanejo vedno manjši in sc na njih ne da več živeti. Zato hajdi v svet!
Po nekaterih manj rodovitnih krajih naše domovine silijo ljudi k izseljevanju uboštvo, pičli zaslužki in slabe letine, sploh neznosne socialne in gospodarske razmere. Na Goriškem so nekateri koloni nezadovoljni, ker se jim zdi, cla so od svojih gospodov preveč odvisni in zatirani vsled trdih najemnih pogodb ter se izseljujejo v Ameriko. V Dalmaciji in drugje jc trtna uš uničila dober del vinogradov, glavni vir njih blagostanja, tako da morajo iskati ljudje drugod zaslužka in živeža. Slični razlogi tiraijb iž domovine tudi Slovence na Kranjskem in drugod. Kamenito Istro, kateio ne imenujejo brez vzroka tužno, zadevajo, žal, le prepogosto slabe letine. Zato so po nekaterih krajih ljudje primorani, iskati si kruha na tujem. Ti siromaki, ki so prej komaj živeli, si v tujini s pridnimi rokami zaslužijo lepe denar-ce, da lahko plačajo svoje stare dolgove, zgradijo ali popravijo hišo. Marsikateri izselnik si je, povrnivši sc v domovino, s prihranjenimi dolarji kupil svet, katerega je prej gospodu ob-deiloval. K tem gmotnim koristim dodaj še znanje sveta, samozavest, olika, katere marsikateri pameten izseljenec prinese domov. Ali, žalibog, tem gmotnim pridobitvam se ne dajo primerjati mnoge dušno in telesne nevarnosti in škode, ki pretijo izseljencem.
Sveta dolžnost nam je, da tu najprej opozorimo svoje vernike na nevarnosti in žalostne nasledke, ki grozijo izseljencem v versko - n r a v -nem oziru. Dokler je mlad človek doma v krogu svojih, pod nadzor-
prvi prihodnji številki, a obenem mu je pisal urednik zelo uljudno pismo, ter ga prosil, naj pošlje šc kaj tacega. Na Balkanu ni vojske, v državnem zboru ni obstrukcijc, nobenega pretepa med Čehi in Nemci, nobenega pretepa na žcg-nanjih, radi denarne krize nobene vse-nemške slavnosti, na Mehiko in Kanado, ruske pravde in laške volitve se pa njegovi bralci ne razumejo. Torej ni druge tvarine, kakor da so zaprli kakšno natakarico radi tavine ali da so žandarji vjeli kakšnega potepinskoga berača. Zato prosi krčmarja Švedrarja, naj še pride na pomoč v sedanjih težkih časih.
Prvi uspeh dotične notice sc je pokazal kmalu. Gospod okrajni glavar je poslal dva žandarja v Obersclioisbuchel poizvedovat, kako je z dotično zverino. Tudi na okrajnem glavarstvu jc bila nonireč suša. Okraj jc čisto nemški, torej ni mogel gospod okrajni glavar hoditi po furovžih pregledovat, v katerem jeziku se pišejo cerkvene knjige. Francoskih vojsk ni bilo tu pred sto loti, da bi sc postavil spomenik, samo premira-nje bikov in tnrjascev jo pa slednjič tudi za kanclijsko gospode predolgočasna stvar.
Krčmar Švedrar je snrejel žandarja prijazno, ter povedal, da je »kmečki strah« ravnokar raztrgal pri njem telo,
stvom dobrih staršev in duhovnega pastirja, obiskuje raci domačo cerkev ter spolnjuje krščanske dolžnosti. Ko pa se preseli v tujo krajo, postane sam svoj, neodvisen, brez vodstva in pod-vržon vplivu novih razmer, ki ga obdajajo
»Največja nesreča,« tako piše neki frančiškan iz Brooklyna, »največja nesreča za naše ljudi je, ako pridejo v naselbine, kjer ni slovenskega duhovnika, ali gredo v gozde ali na farme, kjer ni katoliških cerkva, ln če so morda v teh krajih katoliške cerkve, se naši ljudje nc zmenijo zanjo. Slovaki in Poljaki, ki so se izselili v Ameriko, vprašajo najprej, kje jc katoliška cerkev, in gredo tja, četudi besede ne razumejo. Ako jih jc količkaj več, prosili bodo dotičnega katoliškega župnika, da jim preskrbi za Velikonoč spovednika. Slovenec sc za to malo zmeni. Ako so njegovi predniki ustanovili kako slovensko katoliško društvo in so v njem kaki dobri možje, se šc nekaj skrbi za opravljanje verskih dolžnosti, drugače pa se slovenski naseljenec malo briga za vero in cerkve. Silno žalostno jc videti take naselbine, kar zjokati sc jo nad njimi. Ko je neki naš misijonar o Velikinoči prvič prišel domov iz takih naselbin, je vzkliknil: »Sram me je bilo, cla sem Slovenec! Toliko podivjanosti, nemoralnosli, pijančevanja, kakor v teh naselbinah, nisem še videl.«
Silno veliko škoduje našim ljudem razvada, ki so jo prinesli s seboj iz domovine, namreč hoditi v nedeljo v g o s t i i n e. Anglež in Amerikancc porabita nedeljo, da se dobro prespita, gresta v cerkev, popoldne pa čitata na hodniku pred hišo velike nedeljske izdaje listov. Slovencu jc pa nedelja dan, da gre obligatno v gostilno.
Drago zlo za naseljence jc skupil o stanovanje, ki se imenuje »boarding-house«, to jc hiša, kjer ima en mož s svojo ženo več moških na stanovanju in hrani. Gospodar hoče, da tudi njegova žena kaj zasluži. Zato vzame mož večjo stanovanje in kakih 10 do 15 fantov in mož na »board«, katerim preskrbuje žena hrano in perilo proti primerni odškodnini. To skupno stanovanje je v nravnem oziru zelo nu-varno, posebno oženjenim. Koliko pro-klctstva in celo pobojev so rodili ti »boarding-housi«, so 110 da popisati.
Tudi amerikanska prostitucija okužuje tisoče naših mladcničev in jih peha v nemoraluost in po njej v brez-verstvo.
Na nekaterih krajih Goriškega in
ter ga dal iz kože. V dokaz prinese lahko porcijo okusne telečje pečenke. Tudi jc pustil za hlevom, tik polog hišice, v kateri počiva hišni čuvaj Volan, tako-zvano »potico«, katero vzameta lahko žandarja s sabo, da jo neseta okrajnemu glavarju.
Žanclar si jo z resnim, uradnim obrazom vse popisal, potem zavil »potico« v papir in dal v torbo. Nato sta se pa oba žandarja vscdla., jedla telečjo pečenko in pila pivo, slednjič sc i>a prijazno poslovila od krčmarja Švedrarja, ki ju jo pred odhodom še ponižno prosil, naj doli v trgu povesta ljudem o zverini na Oberschoisbiichlu in o dobri postrežbi v Švodrarjovi gostilni.
Kmalu potoni so prineslo »Troue dcutschc Stimmen« drugo notico, da jo »kmečki strah« raztrgal prešiča. Zver je skočila od zunaj na streho svinjaka, jo raztrgala, skočila na debelo svinjo, jo prijela, vlekla skozi streho, skočila doli in potem s svinjo v gobcu preskočila štiri metre visoki plot. V dokaz služi luknja v strehi in okusne krvave klobase, narejene iz dotično svinje.
Kor jo bila suša tudi pri vseli drugih uredništvih, je šla notica iz lista v list.
Okrajno glavarstvo je poslalo »potico« skrivnostno zverine nekemu učenjaku, cla jo kemično preišče, obširno
sosednjega Kranjskega se je udomačila razvada, da gredo mlade matere v Egipt kot dojilje, dekleta pa kot služkinje, pestunje, sobarice. Skušnja uči, da se one in druge večkrat pokvarijo, divje žive ali celo zaradi ženitve od katoliške vere odpadejo. 2e parkrat se je zgodilo, da je katoliška Slovenka postala mohamedanka.
Tudi na Vestfalskem je, kakor pripovedujejo naši misijonarji, med slovenskimi delavci zavladala verska mlačuost in brezbrižnost, tako da se jih mnogo odtuji katoliški cerkvi iu slovenski narodnosti.
Silno veliko izseljencev pokvari slabo časopisje. Izmed 12 slovenskih listov, ki izhajajo v Ameriki, sta samo dva katoliška: »Amerikanski Slovenec« in »Ave Maria«. Drugi so pa vsi ali odločno rdeči, ali pa rdeče pobarvani. Njih vpliv je pogubonosen; zato bo treba resno ukreniti, da se vpliv teh listov omeji.
Versko lnlačnost pospešujejo tudi nc katoliško šole v Ameriki, v katere pošiljajo Slovenci svojo deco, ako nimajo svojih šol, in naposled m e -šani zakoni. Katoliška cerkev je vsled teh žalostih razmer samo v Zjc-dinjenih državah Severne Amerike iz-» gublla doslej več ko 12 milijonov svojih udov. Ali ni to strašna zguba in nesreča za katoliško cerkev in dotične odpadnike?
Nič manj pogubonosno je prek* morsko izseljevanje v gospodar« s k c m oziru. Zgubo, veliko škodo trpi naša domovina s tom, da .ji izseljenci odtegnejo svoje telesne in duševne moči. Država vrh tega izgubi toliko mladih vojakov. Delo je kapital, in ves ta kapital delavnih moči se vsled izseljevanja odtogne naši državi v korist druge države. Dlan in um naših državljanov pospešujeta razvoj obrtni-jc in poljedelstva v tujih državah, med tom ko pri nas oboje peša.
Naši ljudje mislijo, da leži v Ameriki toliko zlata in srebra na cesti, da ga kar v prgišče zajemaš in naenkrat obogatiš. Ali svetle ainerikansko dolarje je treba ravno tako kakor pri nas trdo zaslužiti. Ko bi kateri tako pridno doma delali kakor na tujem, bi šc prej obogoteli. Če pa kdo ne zna v Ameriki varčevati, kakor Italijani, ki pošiljajo ali prinašajo vsako leto milijone domov, mu ne pomaga nobena še take dobra služba ali plača.
Veliko izseljencev so pri delu ponesreči. Ker ni v Ameriki postavnega zavarovanja za delavce, se vrnejo ti
poročilo pa na ministrstvo na Dunaju, tor čakulo nadaljnjih odredb od višje oblasti.
Tudi pri ministrstvu je bila velika suša. Gospodje so bili mnenja, da ne kaže, da bi se vlada vtikala v češko-nemški ali v poljsko-rusinski spor. Take reči naj poravnajo prizadeto stranke mod sabo. Vremenske katastrofo v Galiciji ne morejo reševati, ker ni denarja., za povzdigo Dalmacije ne morejo storiti ničesar, ker se. ne vo, kaj bi rekli k temu Nemci. Večno samo sprejemati razno deputacije, jim dolati lope obraze in prazno obljube, je pa slednjič tudi predolgočasno. Nekaj morajo pa ven-dar-lc delati! Zakaj so pa uradniki in kanelije.
lv sreči jo torej prišla zadeva šta-* jarskoga »kmečkega strahu«. Pregledali so obširne akte in dali na okrajno glavarstvo natančne odredbe.
Medtem se je učenjak, ki bi imet preštudirati dotično zverinsko »potico«, lotil dola. Položil jo je na polico, ter šel k obedu, a po obedu jo je hotel dati v retorto. K nesreči jo pa imel služkinjo Kranjico, ki ni mogla razumeti, da služi dotična stvar v znanstvene namene, tor jo je pomodla in vrgla proč. Ko je gospod hotel »potico« znanstveno preiskati ni jo ni več našel, ga jo spreletol grozen strah. Da pu .vendar reji ugled
siromaki v svojo domovino in jih mora občina rediti.
Kar se tiče zdravstvenega stališča., je samo ob sebi umevno, da so skupna, prenapolnjena stanovanja v boardili in kempah zelo škodljiva. Tudi stanovanja po mestih, ki nimajo ne luči ne zraka, so veliko zlo, posebno za žene in otroke. V vseh večjih mestih Amerike cvete industrija in obrt. Po tvoraicah rabijo velike stroje, katere vodijo tisoči človeških rok. Ker so pa naši izseljenci večinoma poljedelci in torej nevešči strojnemu delu, zato morajo dela iskati po farmah, gozdih in rudokopih. Da je pa tako delo pod zemljo in tudi v gozdih telesu škodljivo, je naravno«. Večkrat opažamo, da se vračajo v domovino izseljenci ubiti na duši in telesu, hromi ali na udih poškodovani, smrtno bledi, nekateri celo topi in zmešane pameti.
H koncu nam je treba kazati tudi na slabe posledice izseljevanja v n a -rodnem oziru. Žalostno dejstvo je, da izseljenci, ki nimajo narodnih šol in narodnih duhovnikov, v tretjem ali četrtem rodu, ako že ne prej, izgubijo svojo narodnost, s tem, da se poangle-ižijo in ponemčijo. In ravno Slovencem ttn Hrvatom primanjkuje v tujini narodnih šol, cerkva, zavodov in dobrih narodnih duhovnikov. Slovenci imajo le v sedmih naselbinah svoje župnijske šole, v drugih zahaja deca v javne. Kdor stopi na ameriška tla, postane hitro navdušen Amerikanec z dušo in telesom. Ta vrtinec zgrabi tudi mnogo naših rojakov. Še prej kakor v Ameriki se ponemčijo naši ljudje na Nemškem, ako se stalno tam naselijo.
Zadnja in nič manj globoka in nemarna rana, ki vsled izseljevanja razjeda kosti in mozeg našega naroda, je izseljevanje zakonskih mož ali žen brez družine. To je v socialnem oziru največje zlo za naše ljudstvo in najbolj črna stran izseljeništva. Mož odide sam v Ameriko, kakor si misli, ia dve ali tri leta, da bi si hitro kaj zaslužil in kakor hitro vrnil domov. Da bi ložje azhajal, zapusti ženo in otroke doma. [Nasprotno zapusti mlada žena družino in gre za nekaj let služit v Egipt. To zadnje se dogaja posebno v goriški okolici. Ako mož zapusti družino, je ta. brez glave, bi rekel obglavljena. Če pa žena zapusti družino, manjka ji duša. Naravno je torej, da se vsled tega družinsko življenje zrahlja, in če te nenaravne razmere dolgo trajajo, naravnost uničL
Ne samo za vzgojo in prihodnjo «rečo otrok so take razmere škodljive, itudi za zakonske same so strašna ne-sramost V Ameriki je pijače več kakor pri nas in pije se veliko. Vsak večer, ko pride mož z dela, si ga privošči dobro mero. Vsled tega se mu poželjivost še bolj vnema. Tudi so mnoge siabe priložnosti in dosti zapeljevanja. V Ameriki pridejo namreč skupaj vsi mogoči elementi, ki drug drugega zapeljujejo. JV nesrečo so mnogim tudi žalostne razmere po skupnih stanovanjih. Ali vse te grešne priložnosti bi pameten, pobožen kristjan s pomočjo milosti božje premagal, ako bi imel blizu duhovnika in cerkev. Žalibog živi mnogo naših rojakov po gozdovih in naselbinah, kjer leta in leta, ne čujejo božje besede, ne
hodijo k sv. maši in ne prejemajo svetili zakramentov. Ako pri tem omrzne ljubezen do žene, ljubezen do otročičev, ako si mož dobi celo drugo ženo in sc necerkveno poroči, se lahko da razlagati. Če se tak siromak povrne v domovino, ne more več z jasnim in ljubeznivim pogledom zreti svoji ženi v obraz: zakonska ljubezen in zvestoba sta proč za vedno! Če pa žena zapusti moža in otroke, da ide služit na tuje, je še slabše. Njen mož ostane brez družice, brez podporo in oskrbe, otroci pa brez matere in krščanske vzgoje.
Ker torej pretijo toliko nevarnosti našim izseljencem v versko - nravnem, narodnem, gospodarskem, zdravstvenem in družinskem oziru, ker prek-morsko izseljevanje rodi toliko zla našemu narodu, je pač umestno, da mi kot nadpastirji vaših duš povzdignemo svoj glas in svarimo pred izseljevanjem, oziroma če je izseljevanje za koga res potrebno, damo potrebna navodila, da se ogne tolikim nevarnostim in nesrečam.
»Škofijski list« podaja nato razna navodila, katerih naj se drži duhovščina in izseljenci.
NaSi največji Škodljivci.
(Iz učiteljskih krogov.)
»Učiteljska tiskarna« dela popolnoma sistematično, da oškoduje celokupno kranjsko učitcljstvo, kolikor je le mogoče.
Učiteljska klika, ki se je ondi vgnezdila, ne zamudi nobenega trenot-ka, nobene priložnosti, da učiteljstvo kar najbolje udari. Ni ji bilo dovolj, da je zabila denar »Vdovskega društva« v tiskarno; ni ji bilo dovolj, da je imela na razpolaganje »Učit. Tovariša«, koder je imela priliko napadati kolikor ji je bilo ljubo neljube ji osebe in stranke. Ustanovila je »Dan«, koder odklada tiste izrodke svoje perverzne domišlije, ki si jih v »Tovarišu« ne upa. Pa še ji ni bilo dovolj! Klika je izbrala vse napade na S. L. S., ki jih je kdaj priobčila v svojih listih, porabila zasebna informativna pisma lahkovernih učiteljev, izbrala vse laži in sumniče-nja, ki krožijo v njihovih krogih in izdala znano brošuro, katero so razposlali križem domovine.
Te brošure se niso ustrašili tisti, proti katerim je izdana, ustrašilo se je je najbolj liberalno učiteljstvo samo! Še sedaj, ko so potekli meseci od tedaj, ko je bila razposlana brošura v težkih zabojih po Kranjskem, leži v zabojih in ubogi liberalni učitelji ne vedo kam ž njo, razdajati se je ne upajo, ker vedo, da škodujejo le sebi, vrniti se je ne upajo, ker se boje klike v tiskarni. Samo idiot je med učitelj stom so ubogali kliko in so razdajali brošuro!
Menili smo, da bo klika vendar spoznala, koliko škode dela s svojim početj em učiteljstvu, da se ji bodo zasmilili vsaj njihovi liberalni kolegi. Pa ne! Kliki se itak nc more zgoditi ničesar! Službe imajo dobre in kolikor premalo jim nese učiteljska služba, si primaknejo iz blagajne v tiskarni. Kako se godi učiteljstvu zunaj, ki nima odprte poti do blagajne v tiskarni, pri »Vdovskem društvu«, »Učitelji hranil-
nici« itd., kliki ni mar! Vse bede bodi kriva S. L. S., ki ima usodo učiteljstva v svojih rokah!
In zato, da S. L. S. še bolj ogrdijo in umažejo, da jo napravijo nasprotno učiteljstvu, jo blatijo nc le v »Danu« in »Tovarišu«, temveč tudi v brošurah. Ni jim dovolj, da gredo laži liberalnega učiteljstva samo po slovenskem ozemlju, ne, lažnjive brošure so tudi ponem-čili. In kakor ste pisali, so jo poslali tudi v državni zbor, da ogrdijo i>oslan-ce S. L. S.
In kaj bodo dosegli? Tisti, ki imajo usodo kranjskega učiteljstva v rokah, si bodo presneto dobro premislili, preden odpro deželno blagajno tistim, ki jih sedaj tako podlo in neosnovano blatijo. Laži, ki jih je nagrmadilo liberalno učiteljstvo v brošuri in svojih liberalnih listih, ne postanejo resnica, četudi se jih pO neniško pove.
Zgoraj smo dokazali, da učiteljska klika v tiskarni nima usmiljenja z uči-teljstvom. Koliko časa bo vendar še ]>reteklo, da bo imelo liberalno učiteljstvo usmiljenje samo s seboj ? Grdo je in nepošteno razkričavati svojo bedo, v tistem hipu pa plačevati »Dan«, »Učit. Tovariša«, »brošuro« in druge nevredne izdelke »Učit. tiskarne«. Ali liberalni kolegi še.sedaj ne čutijo, kako drag je papir iz »Učit. tiskarne?«
Mi bi gotovo pusiiii »kliko« v tiskarni popolnoma v nem ar, ko bi njeno »delovanje« ne bilo v, toliko kvar vsega stanu. Z zlatom vmora plačevati vse učiteljstvo izdelke »Učitcjske tiskarne«, a nobenega upanja ne moremo gojiti, a bi bilo skoraj bolje, ker razdirajoče delo klike jo vedno uspešneje kakor je delo tistih, ki pozitivno delajo v korist učiteljskega stanu.
Visela,
Iz ljudske šole som je pač obče znana pravljica o Vrbskem jezeru. Kjer se je nekdaj razprostiralo cvetoče polje, čegar rodovitnost je srečno prebivalstvo zlorabilo v razkošne in pregrešne zabave, tam danes razliva temno jezero svoje valove, ki so nekdanje blagostanje pokopali kakor kazen za greh, ker je bilo prevzetno ljudstvo slepo in gluho za svarilne besede ča-stitega starca. Slično snov obdelava tudi krasna Gregorčičeva balada o »Rabeljskem jezeru« in njen stik s starorimsko Ovidijevo metamorfozo o File-monu je oči vid en.
Pravljic o pogreznjenih in preplavljenih mestih, iz katerih še danes tenko uho bujne domišljije čuje milo zvonenje iz temnih globin, ne poznamo samo mi Slovenci, ampak tudi severni Slovani. Ob Odri in LaM je živelo za Karola Velikega mogočno polabsko slovansko pleme z visoko kulturo. Velika mesla ob morskem obrežju so bila mogočna središča krasno se razvijajoče trgovine z daljnim jugovzhodom; Scitje, Grki in Nemci so si podajali roke v slovanskih mestih in izmenjavali plodove svojih obrtov in poljske pridelke svojih dežel. Ali morje jc nevarno. Viharji so preplavljali številne slovanske obrežne našelbinc in kraji, katere je nekdaj dvignila cvetoča trgovina v višek, so izginili brez sledu v glo-
binah temnega baltiškega morja. Da so se morale strašne katastrofe globoko vtisniti v spomin nesrečnega naroda, jc lahko umljivo, in živa domišljija narodova si je ustvarila krasne pravljice o pogubi svojih bogatih, splošno znanih mest, in ena najlepših in n ajpret rešljive j šili, pravljica o izgubljeni Vineti, se je narodovi duši tako globoko utisnila, da se jc prenesla od otrok na otroke tudi šc potem, ko so polabski Slovani pod tujim pritiskom omagali in postali trdi, oholi nemški Prusi. Nekdaj slovanska pravljica je postala nemška last, ali bolje rečeno, Nemci si jo las te, čeprav ravno nemški kronisti srednjega veka izrečno poudarjajo, da se gre za slovansko, ne za nemško Vineto.
V enem oziru pa ima nemška prisvojitev deloma tudi svojo dobro stran. Ker Nemci smatrajo pogubo mogočnega mesta kot plod n cm Š k e-ga ljudskega čuvstvovanja, zato so se nemški učenjaki začeli prav pridno pečati v. zgodovinsko stranjo in podlago bajno pripovedke. V zalogi Perthe-sovi v Goti je izšla ravnokar knjiga, naslovljena »Altgermanische Meeres-herrsehaft« iv. peresa Konrada Miiller-ja, kjer učeni pisatelj poskuša zgodovinsko jedro iz bleščeče obleke domišljijo izluščiti in natančno določiti kraj, kjer je morala stati nekdaj cvetoča Vineta.	, ; ;
Žalostna usoda pogreznjenega aK preplavljenega mesta ob ploskem obrežju severnega morja se je večkrat ponavljala; i udi friziško mesto Stavo-ren, starošlezviški Iiedeby, Busum in Rungliolt so postale žrtve nenasitnih valov in tragična usoda njihova je nudila nemškemu pesniku Liliencronu krasne snovi dovolj. Vineta pa je kraljica med njimi, ker to mesto je bilo najmogočnejše med njimi in najbolj slovito daleč na okrog. Miiller pravi namreč, da Vineta ni nič drugega, nego spačena »Jumncta«, in to ie polati-njeno ime velikega slovanskega oaeata »Jurnne« ob izlivu Odre v Baltiško morje. Kronist Adam iz Bremena, ki je živel okrog leta 1075., nam to izpričuje. »Če prekoračimo meje Levticev, ki sc drugače tudi Vilci imenujejo, pridemo do Odre, največje slovanske reke. Ob njenem ustju, do katerega sega že scitska dežela, nudi ugledno mesto Jumne barbarom in Grkom lepo bivališče. Ker se mesto slavi zaradi velikih in skoro neverjetnih stvari, zato smatram nekaj pripomb za umestnih. Mesto je res največje izmed vseh v Evropi. V njem stanujejo Slovani in drugi narodi, Grki in barbari. Vsi so poganski malikovalci. Kar pa se tiče izobrazbe in gostoljubnosti, ga ni naroda, ki bi bil bolj časti in spoštovanja vreden. Mesto, ki je bogato vsega blaga severnih dežel, ima vse mogoče udobnosti in redkosti.« Mesto Jumne, katero Adam bremenski še večkrat omenja, je ležalo po njegovih podatkih neposredno ob morskem obrežju, in prejšnje mnenje učenjakov, ki so iskali staro Vineto tam, kjer zdaj stoji kraj Wollin, ob noplovni reki Dieve-nov, je gotovo krivo. Tudi kronist Hel-mond, ki je živel okroglo 100 let pozneje, omenja mesto ob ustju Odre z opombo, da je že izginilo. »Ob ustju
nemžke narodnosti, je dal sosedovemu sultanu žreti surovega mesa, potem pa preiskal njegov odpadek in res je natančna kemična analiza dognala, da je to odpadek neke živali, ki žre surovo meso in je tako velika, kot največji pes.
Kmalu potem je prišla od okrajnega glavarstva komisija, na Ober-schoisbiichel, ki je dognala, da jc pri Švedrarju dobro pivo in okusne klobase. Oče šveclrar so rekli, da jim je »Kmečki strah« pokončal že nekaj ovc, dvoje telet in eno svinjo.
Odslej sta bila dva žandarja stalna gosta pri Švedrarju in oče Švedrar so jima določili posebno mizico z belim prtom.
Začeli so se oglašati lovci od vseh Strani. Eni so pisali obširna pisma na okrajno glavarstvo, v katerih so dajali resne nasvete, kako ugnati kmečkega strahu«. Drugi so prihajali osebno, da si naberejo lavorik v švedrarjevi gostilni na Oberschoisbuchlu. Eden je trdil, da jo poprej v Beludžistanu lovil tigre, drugi v Ameriki z Indijanci hodil za bivoli, tretji je v Afriki streljal leve. Vsak je bil pa največji lovski veščak na »kmečkega strahu«. Mnogi so obsedeli v trgu po gostilnah in kavarnah, igrali tarok in bilard, pošiljali notice v časopisje in skušali vriniti svoio fotografijo v kakšen ilustrovan časopis. Pa tudi Švedrar je dobil gostov toliko da je moral najeti še eno natakarico, katero so gostje takoj krstili za »kmečki strah«.
V U n t e r s t i n k e n b r u n u se jc nahajala Puklarjeva gostilna in gospod Puklar je bil že od nekdaj velik nasprotnik gospoda • Švedrar j a: Novica o »kmečkem strahu« je zašla tudi v Unterstinkenbrun iri gospod Puklar je takoj spoznal, da ne sme zaostati za Švedrar jem, ter je dal v časnike novico:
»Pravi pristni »kmečki strah« se nahaja tudi v bližini Unterstinken-bruna. Otroci so našli sledove njegovih stopinj v pesku, katere je dal gospod Puklar takoj fotografirati, ter je poslal sliko na okrajno glavarstvo. V Puklar-jevi gostilni je vedno sveže pivo, ter vsak čes gorke in mrzle jedi. Strežejo domače »diandl« v kratkih krilih.
Obenem je poslal na okrajno glavarstvo fotografijo zverinskih stopinj in gospodje uradniki so takoj spoznali, da so to stopinje od leva, kajti ujemajo se popolnoma s stopinjami leva, ki so naslikane na šolskih stenskih tablah, priporočenih od štajerskega deželnega šolskega sveta.
Tako sta imela torej oba, krčmarja vsak svoj »kmečki strah« — pri enem je bil pasje, pri drugem pa mačje vrste.
Mnogo gostov je spoznalo, da je bolje loviti »kmečki strah« pri Pukiarju, kot pri Švedrarju, prvič, ker je bližjo pri cesti, torej v vsakem slučaju bolj varno in drugič, ker je boljše pivo.
Poslanec Krofar jc sklical shod svojih volilcev in je bil v prijetnem položaju, da mu ni bilo treba misliti, kaj bo govoril. Grmel je čez »kmečki strah« in čez vlado, ki ne pomaga revnim kmetom na štajerskih planinah. Pri okraj-
nem glavarstvu so pa medtem nastavili enega komisarja in mu dali v pomoč dva uradnika, da vodijo zadevo »kmečkega strahu«.
Slednjič bi bilo šc vse dobro, samo ako bi ne bilo toliko nevoščljivosti med ljudmi. Zgodilo se je namreč, da se je skoraj za vsakim bregom našel krčmar, ki jc hotel tudi imeti nekoliko »kmečkega strahu«. Stoinštirideset žandarjev so poslali gori, pa še ni zadostovalo, da bi zasedli vse gostilne. K sreči so na cepali lovci od vseh strani, tako, da jih je vsak krčmar imel nekaj, naša skrbna vlada je pa dala na ogrožene zgornjo štajerske planine postaviti telefon, ter jo zvezala vse gostilne med seboj, da so se lahko lovci iz ene oštarije tele-fonično pogovarjali z drugo, ter pravočasno zvedeli, kdaj so kje nastavili sveže pivo ali pa delali klobase.
Štajerska deželna vlada je bila v silni zadregi. Zasedanje deželnega zbora je trkalo na vrata, toliko vprašanj gospodarskega, narodnostnega, prosvetnega značaja čaka nemudoma rešitve, a ta »kmečki strah« in samo »kmečki strah«, poročila od okrajnega glavarstva, naročila ocl ministrstva, od vseh strani pisma in nasveti raznih »lovcev«, ki sami nimajo poguma, da bi se spustili nad čuTfno zver. Gospodom žandarjem bo treba dati posebne službene doklade in to je popolnoma opravičeno! Služba po gornještajerskih zbirališčih »kmečkega strahu« je združena z raznimi izdatki.
Veliki štajerski list .ic prinesel novico, da lio poslanec Krofar v deželnem
zboru stavil nek predlog v zadevi »kmečkega strahu« ln dodal: Slovenski klerikalci menda vendar ne bodo brezvestni dovolj, da bi obstruirali tudi ta-za kmečki stan tako koristni predlog!« Dr. Korošec, ki je toliko let kljuboval in se tako hrabro ustavljal nemškemu narodnemu svetu, nemški večini in nemški vladi, se je res moral ukloniti silam razmer in dovoliti, da zboruje štajerski deželni zbor. Ne prigovarjanje ces. namestnika in nobene narodne in gospodarske koncesije, ampak ne-odoljiva moč »kmečkega strahu« je prisilila dr. Korošca in njegovo gardo, da se je uklonil. Poslanec Krofar le sestavil predlog, kije bil sprejet soglasnO:
Z ozirom na to, da je »kmečki strah« znaten, da, v sedanjih težkih časih skoraj edini vir dohodkov zgor-nještajerskega prebivalstva, se poziva slavna vlada, naj stori vse, kar je v njeni moči, da ne izgine in ne opeša, ampak se kolikor mogoče razširi. Pri deželnem uradu naj se ustanovi poseben urad za rejo in ?>ospeševanje »kmečkega strahu«. Predlog je bil sprejet z d6-stavkom dr. Korošca, naj se »kmečki strah« zaplodi tudi po savinjskih planinah.
Nedavno jc pa prinesel nek ugleden štajerski nemški list novico, da se je v Gradcu ustanovila delniška družba za racijonelno izrabljanje »kmečkega strahu«, ki se je takoj obrnila na de-želo in na državo za podporo.
To je povest o štajerskem »kmečkem strahu«. Kako se bet stvar razvijala dalje, bom poročal ob prihodnji priliki.
Odre (kjer se stika z baltiškim morjem) je ležalo nekdaj slavno mesto .Tumneta. To bogato mesto je baje danski kralj z mogočnim brodovjem oblegal in popolnoma razdejal; ostanki in razvaline se še poznajo.« Iz časovnih podatkov sklepamo, da je moral Jum-ne uničiti danski kralj Niels. ki je med leti 1115 in 1119 z močnim brodovjem šel v boj in neodvisnost dežele Jum z glavnim mestom Jumne uničil. Skoro gotovo je razvaline nekdanjega mesta sčasoma preplulo morje in tako je nastala pravljica o Vineti, kraljici morja. Slavni kronist Saxo Grammaticus, ki je pisal koncem 12. stoletja, nam priča izrcčno: »Potem ko je utrjeno mesto, katero so Slovani zgradili ob ustju Swine, zimska nevihta uničila, so si zgradili v bližini dve novi naselbini.«
Kot nekdanje mesto preplavljene Vinete imenuje Muller vas Lodin pri Koserovu, ker leži ob starem oderskem ustju v bližini otoka Rujane, s katerim je pravljica tesno spojena. Tam so našli tudi arabske novce, kar polabska kultura je stala močno pod iztočnim vplivom in mesto Jumne jc bila važna postojanka ob veliki trgovski poti, po kateri so prihajali Arabci v deželo jantarja in dalje v Rusijo do Kijeva. Kako tesna je morala biti ta zveza, nam izpričuje dejstvo, cla tudi arabski zem-ljepisec El - Edrisi poroča o pogibelji starega slovanskega mesta.	P.
Državni zbor.
Dunaj, 14. novembra 1914.
Rusinska obstrukcija.
Vsa zmešanost strank in časopisja sc je pokazala ob takozvani rusinski obstruk-ciji. Rusini so pri politični kupčiji. Gliha se semintja; jasno je, da je tisti na slabšem, kdor prej odneha, tisti pa na boljšem, kdor pritisne nasprotnika z vsemi silami, da sprejme njegove pogoje. Poljak ima za seboj doma večino, vlado v deželi, vpliv v osrednji vladi, Rusin si more pvmagati samo s pritiskom v parlamentu. Toda le predobro vc, da ne sme vsega riskirati. Ko bi videl, da s kupčijo sploh nič ni, bi gotovo našel pot, da ne razbije zbornice. Zato je bilo neumno govoriti o nevarnosti rusin-ske obstrukcije. Rusin rabi zbornico, in če v gotovem slučaju ne more ničesar doseči vkljub najostrešim sredstvom, mu politična treznost narekava, naj potrpi in počaka, da se izpremene razmere.
Tudi v slučaju, ko bi ne prišlo do sporazuma s Poljaki, bi bili Rusini še našli obliko, da bi se bili rešili iz zagate. Tragično pisanje o tem, kar imenuje svet obstrukcijo, je bilo naravnost banalno. Tudi »Narod« je seveda, kakor vedno, mazal svojim bralcem najnavadnejše prismodarije v tem oziru prav v zmislu tistih, kateri nc vidijo v politiki dalje nego do konca svojega nosa. Pri tem ne smemo pozabiti, da je kapitalistično časopisje pozdravljalo rusinsko obstrukcijo v nadi, da pade ž njo novi osebno-dohodninski davek in ž njim tisti preklicani vpogled v knjige. Vlada je tudi nekam dobrovoljno mžikala; malo absolutizma, ki bi bila vanj prisiljena, bi se prav nič ne ustrašila.
Pravični bodimo: Zbornica bi ne bila prišla tako hilro do konca razpravi o davkih, ko ne bi bilo rusinskih stvarnih popravkov. Praznega govorjenja bi bilo na cente in je popolnoma vseeno, ali ga opravi eden, ali drugi. V tem slučaju je celo boljše, da so Rusini prevzeli ta posel, ker so s tem znatno pospešili razpravo.
Vse kaže, da se Rusini s Poljaki pogodijo. Med Rusini vlada ta zavest, da so glavne težkoče že poražene. V torek bo zbornica morda že rešila davek na žganje; v sredo pa na vsak način. Potem še osebna dohodnina in finančni načrt bo gotov. Gosposka zbornica mu bo kmalu pritrdila, samo glede na že sklenjeni davek na stave pri konjskih dirkah bodo športni kavalirji, kakor obetajo, sklenili več izprememb. Če ne bo hujše nesreče, se z novim letom odpre deželam nov vir dohodkov in uradniška pragmatika postane dovršeno dejanje.
Absolutizem na Češkem.
Razprava sc je danes končala. Novega ni nič povedala. Najbolj novo se nam zdi samo to, da Stiirgkhova vlada ni našla nobenega zagovornika, in da vseeno lepo in zadovoljno živi. Iz Galicije prihajajo sicer glasovi, da Stiirgkh v kratkem pade, toda nc pozna sc to še prav nikjer ne. Po naši sodbi bo dovršeni sporazum med Rusini in Poljaki njegovo stališče le še utrdil. Naš klub se je v razpravi zelo dobro izkazal. Imeli smo tri govornike Grafenauer-j a , Perica in S p i n č i č a , ki so vzbujali vladi in zbornici vest, naj ne pozabi, da je nerešenih življenskih vprašanj še vse polno med našim narodom.
Dr. Stransky.
Svoj čas je bil ta mož steber večine, njen prvi govornik pod Badenijem in Thu-nom. Danes ima majhno moravsko stranko. Ko se je dvignil pred 15 leti v svoji klopi, da govori, je prišla cela zbornica poslušat. Danes je imel več stenografov okrog sebe, nego poslušalcev. Šibal je vlado zavoljo absolutizma na Češkem. Naša država vara javnost še pri generalijah. Kdor pri sodišču poda napačne podatke o samem sebi, ga zapro zavoljo goljufije. Država pa s svojim občevalnim jezikom podaja naravnost neresnično sliko o svojih narodih. Federalizem more rešiti Avstrijo, ki je potrebna, razpada.
Dr, Glabinski.
Dr. Ja\vorski je včeraj izborno rešil svojo nalogo, slabše danes dr. Glabinski. Vidi se mu, da ne umeva stališča zatiranih narodov, ko govori, da ima tudi večina pravico do silobrana. Priznava pa, da je treba tudi narodnim manjšinam zakonito določiti pravico.
Poslanec Spinčič
jc govoril o upravni komisiji na Češkem ter je pripomnil, da se menda enake razmere kot na Češkem pripravljajo tudi v Galiciji. Še slabše je na Ogrskem, a najslabše v jugoslovanskih deželah. Govornik je razpravljal o razmerah v Hrvaški in Slavoniji. Na čelu teh dveh dežel stoji že dve leti kraljevi komisar. Govornik se je spominjal odgovora ministrskega predsednika na interpelacijo glede hrvaških razmer ter menil, da se upanje ministrskega predsednika na sko-rajšne ustavne razmere v Hrvaški in Slavoniji ?,e vedno ni izpolnilo, kar je znamen-
je, kako malo ima moči avstrijska vlada in njen parlament napram vladi in parlamentu ogrske polovice. Govornik je končno očr-tal žalostne razmer v Istriji ter pripisoval vso krivdo teh razmer vedno menjajočim se vladam.
Glavnega protigovornika dr. R e n -n e r j a izvajanja so imela mnogo zdravega zrna. Njegov narodni program temelji na volji utrditi avstrijsko državo. Zdi se nam pa, da danes ni sam nima več vere vanj, ka-mo-li drugi njegovi tovariši.
Seja sc je zaključila V-t 10' uro zvečer.
V	torek bo seja ob 10. uri dopoldne.
Delo v zbornici.
V	poljskem kolu razpravljajo predlog, naj se dva dni v tednu odločita za vladne predloge, ki imajo državni pomen, dva dni pa za stvari, ki so ljudstvu v korist. Predlog bo sicer sprejet, toda danes nima poljsko kolo moči, da bi ga spravilo v veljavo. Poljaki so razbiti. Kako more delovati klub, ki se v njem voditelji javno zmerjajo s podkupljivimi sleparji (Lasocki — Slapinski), je težko umeti.
MM\ m\ Minski.
L j u b 1 j a n a , 14. nov. 1913.
Predseustveita naznanila.
Sejo otvori dr. Tavčar; pri seji sta tudi svetnik clr. Zarnik in knjigovodja Trdina navzoča. Župan vstane in izvaja: Dne 29. oktobra jc umrl c. kr. poštni ravnatelj Josip Štrukelj. (Obč. svetniki vstanejo.) Zaukazal sem na magistratu razobesiti črno zastavo in položiti na njegovo krsto venec. Rajni Štrukelj je bil lc malo časa občinski svetnik, ali bil jc vesten, miren in pravičen občinski svetnik. Vsi obžalujemo njegovo smrt in mislim, da ni imel nobenega nasprotnika, cla ne rečem sovražnika proti sebi v naši sredi. Gospodje ste vstali in zapisalo se bo sožalje v zapisnik današnje seje.
Brata Novakovič sta plačala vsak 100 kron za mestne uboge, ko se jima jc podelilo državljanstvo. Izreče sc jima zahvala.
Deželna vlada poroča, da je izšla knjiga o fcldmaršalu Sch\varzeribergu in jo priporoča.
Vlada jc podelila mestni občini koncesijo za ustanovitev lastnega pogrebnega, zavoda.
Župan: Zdaj prekinem poročila predsedstva, ker ne vem, če bomo mogli dnevni red današnje seje rešiti in odredim, da se izvrše volitve, ki se morajo izvršiti.
Dopolnilne volitve v dva odseka In v
upravni odbor Mestne hranilnice.
Na Krcgarjev predlog sc izvoli v personalno-pravni odsek mesto rajnega občinskega svetnika Štruklja novi občinski svetnik Zupančič (S. L. S.), v upravni odbor Mestne hranilnice pa občinski svetnik A n t o n B o j i n a.
Volitev članov komisij za bodoče deželnozborske volitve.
Izvolijo sc za splošno skupino, 1. komisijo: Arnošt Bezenšek in Vidmar
Josip: v II. komisijo Alojzij Jesenko in Anton Perjatelj; v III. Albert Gaber in Aleksander Gjud; v IV. Pavel Endlicher in Fran Trtnik; v V. Fran Podkrajšek in Jan Ružička; v VI. Viktor vitez Andriolli in Viktor Rus, v VII. Anton Likozar in Valentin Vončina; v VIII. Ivan Hrast in Avguštin Vidic. Vj glavno komisijo za splošno skupino se izvolita Dimnik in Pustoslemšek. V L komisijo za mestno skupino se izvolita tudi Dimnik in Pustoslemšek; v II. komisijo pa Belič in Bonač.
Boj za pravice mestnih revežev.
»Slovenčeva« razkritja o tem, da ubožne podpore dobivajo ljudje, ki niso nobeni mestni reveži, so liberalno časopisje. zelo razburila. Napovedovali so našim občin, svetnikom soclnji dan v današnji seji. Na galerijo je prišlo gledat komedijo veliko liberalnih kriča-čev, a niso prišli na svoj račun, ker je bilo pravzaprav strašno dolgočasno, kar je dr. Tavčar deklamiral ali pravzaprav z nekih s.pisalnimi stroji napisanih papirjev čital. Tavčar jc čital svojo obrambo, kakor je rekel, nad eno uro; pravi obstrukcijski govor. Preko mnogih kritičnih točk je prešel z opazko, da jih bo že odstopil revizijski komisiji deželnega odbora. Dr. Tavčarjev uslužbenec, iz »Narodne tiskarne« Ra-sto Pustoslemšek je z medklici pomagal svojemu najvišjemu šefu. ostali liberalni občinski svetniki so pa le radi lepšega pomagali Bastu, veliko liberalnih občinskih svetnikov jc pa rajši molčalo in se jim je videlo, da jim Ra-stove manire niso nič kaj ugajale. Ko je župan končal, o svojem poročilu nI dopustil nobene debate.
Iz dr. Tavčarjevega poročila posnemamo: Dr. Tavčar pravi, da na »Slo-venčeve« notice nc more molčati. Pred vsem sc peča s svojim ribičem Reber-nikom. Daje mu mesečno plačo 60 K, četudi bi za to lahko dobil človeka, ki bi mu 20 kron mesečno plačeval. (Veselost.) Jeseni mu dani še posebno podporo, da si kupi krompir in zelje, podpiram ga, kadar mora stanovanje plačati. Rebernik je imel hromo hčer. Tej je dal vladni komisar mesečno podporo 6 kron. Ko jo deklica umrla, je dr. Tavčar dovolil za pogreb iz ubožnega zaklada 40 kron. (Medklici: Podpore so vpisane na Rebcrnikovo ime. Kake akte pa imate pri ubožnih podporah, da preglcdovalcc dež. odbora ni mogel konstatirati, v kak namen je šla ta podpora.) Če bo deželni odbor razsodil, da nisem prav postopal, bom pa ta denar vrnil ubožnemu zakladu. Pustoslemšek: Kaj je z defravdacijami? Klici: Trdilo se je samo, cla je mnogo nepravih oseb dobilo denar. Pustoslemšek: Sedaj molče. Dr. Zajec: Sedaj, g. Pustoslemšek, ima vendar besedo župan. (Velika veselost.) Ali hočemo biti tako nevljudni kot vi, cla bi se vedno vtikali v njegove besede. (Veselost.) Beisner: Pustimo jih, saj smo šc večjih lumparij vajeni. Ložar: To je pa res! (Velika veselost.) Klici: Kaj pa druge podpore? Dr. Tavčar: Potrebni so bili in v revščini, zato sem jim pa. dal. Pustoslemšek sc spomni na Bučarja. Žu-
Juhančn čudeži.
Lcjte s no! .Tuhanca zna pa le res čudeže delat. K du b s tu mislu! Zaupaj-ne jc treba mt u nenc čudeže, pa zaleže j a in pumagaja.
Le mal pučakte, vam um prec tu d ukazu in puvedu na kašna čudna viža sm jest pršou du tega prepričajna. Sej jest nč kej rad na verjamem u usakc čenče in žc marsker ta nar bulš moj prjatu m je naprej metu, čš, dc sm neveren Tumaž. Tud kar se Juhance am tiče, sm mou soje misl in kulkat sm se natiheni u pest smejau, ke sa naše na-radne napredne dame, krofaste in brez krofa, na dougeh in na kratkeh nugah hudile in se vuzilc ke u Vudicc k Ju-hanc in ja prusile pumuč za soje muže — čm rečt. — gespude supruge, de b jm dau Buh prau um in pamet in jih pr-pravu na ta prava pot leberalne zaliu-matane pulitke, al pa de b jm tulk uči udperu, de b enkrat sprevidi, cle je usa nima pulitka ud muh.
Smejau sm se tem damam, ke s tega še u sanjah nism mogu mi sit, de b ena Juhanca mogla nardet tak al tem enak čudež. Juhanca je liolt Juhanca kokr su vse druge Juhance na svet; ena ma holt mal več krvi, druga mn, do b so pa mogl iz ta krvjo čudeži delat, de b mogla ta kri leberalcem du pamet pumagat, tu je pa kokr pet krau za on groš.
Tku sm s holt mislu. No, pa reku nism nubonmu nč ud tega, če prou mo jo ta al pa un tuvarš urednik ud »Slu-venskega Naruda« al pa ud »Dana« sprašvou, kulk jest na te čudeže držim. lest s mislem ta sojo, vi s pa ta sojo mislte; sm jm reku, pa je blu dobr. Mene sa pusti pr gmah, clc sm s mislu kokr sm s tou, uni sa pa še naprej držal na Juhanca in kokr se je zdaj na-zadne pukazal, sa mol prou. Jest sru-mak, ko nism na Juhanca nč držu, sm pa lepu ubsedou in ustou srumak, kokr sm ud nekdi.
Le poslušte, Ide boži. .Test grem un-kat tam pu flečkajnarsk ulc. Kar t. zagledam ud zdeleč enga gespuda. Nobl ,jc biu, de se je kar lesketou, ja, tu ro-čem: kokr kašn baron al pa grof. Še ru-kuvice je mou.
Kua u pa tula za en gespud, do ga nč ne puznam, sm s mislu in st.opu na stran u ena luža, de b mogu gespud ku-mot mem mene. Kar se ustau gespud pred mana in mc gleda ket bk nove tirata:
»No, Pepe, a mc na uš puzdravu kokr se šika!« me je nahrulu.
»Nej na zamorja, gespud; sej jh še na puznam ne.«
»Na, ta je ta lopa! Kurejnata, Ba-divoj Kurejnata uš pa ja ouznou! Urednika ud »Dana«, a no?«
—
»Lej no, mrcina, sej s res! Pa tku nobl; kdu s u pa tu mislu, dc je Ku-rejne ratu kar čez nuč tku nobl in na biks. Du zdej s biu zmeri tku bi, no, jest na vem, kuku b reku---«
»Zašmiran, češ rečt, ke ne.«
»Nč zašmiran; tku no, bi ajnfoli. Dons s pa tak kokr, dc b te iz škatlcc uzcu. Pa ne, de b terna zadeu u lutri; menda ja ne.«
»Kaj še! Tu je čudež vudiške Juhance!«
»Pena z luč! A s tud ti naumen, de kej držiš na Juhanca in na nenc čudeže?«
»Nč naumen! Tlela mene puglej, pa uš vidu Juhančn čudž. Jest sm ja ta nar leuš dukaz teb čudežu.«
»Ti s že res čudn; al kua pa m a Juhanca iz taba za upraut?«
»Tu ni treba mt nč iz mana za upraut. Juhančn čudež je pa lo prpu-mogu, do sm jest dons takla, kakršnga me videš.«
»A do s tku napucan; cle s tku nobl?«
»Ja, ja, de sm tku napucan! Soj mo že douh puznaš, kene. Pope? Ti veš kašn sm biu proh in kašn sm zelei. Usa-ka sebota zvečer sm mogu strgat iz rašpla špoh, ke so jo nabran čez teden na klubuk, dol s klubuka, de jo biu u nedela za na glava pukrit. Kašn sm mou proh ibercjgar in druga montura, tud veš. Zdej me pa dons puglej! šo rukuvicp mam, kokr videš in sam še zlata kotna m manka in pa one par rink na prsteh, pa b mo leberalci za kandidata pustavl. Pa če Buh cla in pa Juhančn čudeži, pa znani iz časania tud še clu tega pridet.«
»Tu jo use lepu; nI kuku prirleja Juhančn čudeži tle zraven, tu m pa lc šc zdej na gre u glava.«
»Ja, Pepe, ti s pa res zabit! Al res nč na veš, de sma šternajst taužent teh čudežu predal med sluvenske lebcral-ce? Sej vnder že ene šternajst dni usak dan tu u »Dane« prpoudujema.«
»O ja; tist pa berem usak dan pu trikrat u »Dane«.
»No viš; te čudeži sa m prpumogl clu tega, dc sm se tku auštafiru. De sm s kupu nou klobuk, nou ibercigar, nove hlače in druga taka ruputija. Za ura, kotna in rinka je blu pa premal teh čudežu; mejčkn premal. Čc b še kašna Juhanca tla zelejla začet čudeže delat, pa b pršou jest tud še du ure. kotne, rink in iz tem du leberalnga deželna-, zborskega. kandidata, al pa še clu du puslanca.«
»Kua pa Učiteljska tiskarna? A sa to tud kej Juhančn čudeži prpumogl du bulšga, pulužaja?«
»Pepe, za tu b blu pa treba drgač-neb čudežu, kokr j h je znala delat Juhanca. Pa sani ona Juhanca je tud premal, do b prziglna naša tiskarna du zeleno vejce. U take čudeže pa šo jest na verjamem, če prou nism glih nevern Tumaž. Usa kri, kar sma ja .prelil zavle Juhance zadne čase u »Dane« — in tu morš prznat, do sma. ja prelil več, kokr sa ja prelil naš brati na Balkano — pa, oo h tud lohka gnala »mlinske kamne tri«, na spran naše tiskarno iz lebeta.«
»Tu je pa čudn; sej šternajst taužent JuhanČneh čudežu je tud neki..Te b mogl že neki založi.«
»Use premal. Pope; use premal! Šr šternajst. maljonu Juhančneli čudežu 1) kutni tulk zalegol, kokr čo b juda u po-kou vrgu.«
»tle jo pa tku hodu, pol ji pa na more numugnt tud sam
Boltatu Pepe iz Rudetetia.«
pan mu pravi, naj bo tiho. Tudi dr. Triller mu z rokami kaže, naj miruje.
Dr. Tavčar nato čita »Slovenca« z dne 21. m. m., in sicer notico o sedmih pečatih. Pustoslemšek zopet župana z medklici moti. Štefe Pustoslemšku dobrohotno zakliče: »Bodite no tiho, pa župana poslušajte, kakor ga tucli mi poslušamo. Jaz hočem župana poslušati, ne pa vas!« To vzbudi veliko veselost, tudi liberalci se smejejo; Rasto se pa nekaj časa zopet potuli. Zupan prizna, da so dobili res podporo neki Debevec, ki jc pa bil »klerikalni« agitator. Kre-gar: To pa to! Enkrat je šel z nami, drugače je pa vedno za vas strastno agitirai. Velika veselost. Župan: De-bevcu sem dal podporo, da je mogel stanovanje plačati. Zadniku je pa lakota iz oči gledala. Ložar: »Za otroke Zadnik ni nikdar skrbel. Njegovi ženi bi raje dali za otroke«. Štefe: »Ali jc bil Verčič tudi bolan?« Zupan: Verčič? »Glavna« je padla, mož je bil brez službe. (Medklic: Saj mu je clr. Hudnik že prej odpovedal!) Dal sem mu nekaj podpore, vraga, potlej pa službo diur-nista na rotovžu. Liberalci županu ploskajo. — Štefe: Pa je Verčič v »Danu« tajil, da bi bil kaj dobil. Kaj pa Dinter in drugi taki reveži?« — Nato župan molči. Župan: Kar tiče podpor samih, ne dam nobenega pojasnila; če me deželni odbor obsodi, jih bom pa vrnil. (Dr. Triller lahno: Vse so reveži (namreč liberalni agitatorji) dobili.)
Zaukazal je takoj strogo uradno preiskavo, ko je »Slovenca« prečital. O tej preiskavi se jc sestavilo uradno poročilo, ki ga bo že jutri izročil revizijski komisiji deželnega odbora. Poročilo ima pred seboj, »če je to resnica ali ne.« Da so ubožne podpore tako pod njegovim županovanjem poskočile, razlaga s tem, ker nima tako trdega proračunskega srca, kakršnega je imel njegov prednik.
Radi nevknjiženili 120 kron, kakor trdi »Slovenec«, je vse storil; bil je pri predsedniku Elsnerju, a nič niso mogli dobiti. Pri tako velikem poslovanju je vendar mogoče, da se 120 kron pregleda. Mogoča je vsaka zmota. Se bo še preiskalo. Morda so se vpisali med tekoče stroške.
Glede na popravljanje in radiranje glavnih knjig prizna župan, da so se res popravljale glavne knjige 1. 1908. in 1909., ko je vknjiževala vanje v knjigovodstvu neka gospodična, ki se je včasih zmotila, pa so se napake popravile, in siccr pri končnih številkah. V gotovi dobi so se izvršili gotovi popravki. (Občna pozornost.)
Župan govori o meščanskih podporah. ki se podeljujejo po 40 in 60 vin. dnevno. Kdor jo dobiva, je v potrebi. Hišni posestnik noben ne dobiva take podpore. Ložar: Zakaj pa ima Lov. Blaznik podporo? Dr. Tavčar: Takrat, ko jc dobil podporo, je bil v slabem položaju. Pustoslemšek kriči: Blaznik je klerikalec. Ložar: Vi pa hitro klerikalce delate. Štefe: Sicer je pa vseeno, podpore morajo dobivati resnični reveži, pa ti raje več. Prof. Pippenbacher prične nakrat vpiti: Kristjani! Kristjani! Klici: Mi hočemo, da dobe podpore reveži, ne pa večkratni hišni posestniki. Kako pa to, da je dobila ustanovo za ubožne neveste dobrositu-irana profesorjeva soproga. Župan: Kaj? Podporo je dobila neka profesorjeva soproga, ko je bil mož pri vojakih. Štefe: Nikar zavijati. Jaz mislim soprogo g. prof. Jeršinovica. Dr. Triller: Je imela pravico. Štefe: Če bi bil jaz namestu profesorja, bi rekel, naj se taka stvar odkloni. Župan: Kar tiče Re-bemika, je to naperjeno proti meni; »Slovenčeva« trditev, da se je po volitvah več izdalo, ima pa tendenco. Ko je Tavčar postal župan, se je zvišala ubožna podpora na 22.000 K. Ubožnih podopr se jc izdalo leta 1903. 3394 K, 1904. 4178 K, 1905. 4190 K, 1906. 3696 Iv, 1907. 5027 K, 1908 6641 K, 1909. 6803 Iv, 1910. 12756 K, 1911. 18.000 K, 1912. 22 tisoč 158 kron. Ko je prišel komisar, jc že 18.000 kron izdal. Reveži so ga kar obsuli. Ni imel tistega trdega proračunskega srca, pa je dajal. Tudi mene reveži obsipajo, zato se je tudi 1. 1912. ubožna podpora nad 22.000 kron povišala.
Glede na tiste, ki niso izkazani v zglasilnem uradu, pa so dobili ubožne podpore, pravi župan, da gre za tiste, ki se po odgonu spravijo iz Ljubljane in čakajo v zaporu, da se dožene njih domača občina. (Klici: To sc bo pa moralo že nekoliko bolj natanko dognati.)
Vse knjige so zdaj na razpolago revizijski komisiji deželnega odbora. Če bi se dokazalo, da se je defravdi-ralo, ne bo nihče ušel zaporu. Če se izkaže, da sem jaz defravdiral, bom šel tudi v zapor. Dr. Zajec: To pa ni okusno, gospod župan. Dr. Tavčar: »Slovenec« je tako namigoval. Dr. Zajec: Se bo žc pokazalo, kaj da jc na vsern. Liberalci nato prično ploskali.
Župan izjavi o Fabijančičcvi ustanovi, da o njej danes ne da nobenega pojasnila. Stvar bo izročil revizijski komisiji, če bo ta dognala, da je bila nepravilno razdeljena, bo pa plačal. Štefe: Saj bi v vsem lahko počakali na poročilo revizijske komisije, če ne morete vsega natančno pojasniti. Nam bo me-rodajno samo poročilo revizijske komisije.
Ko župan konča, se oglasita za besedo občinska svetnika dr. Novak in Ivan Štefe.
Župan: Ne pripuščam nobene de-bate!
Zanimivo jc, cla je župan k seji privlekel mostnega knjigovodjo Trdino in dolgoletnega ubožnega referenta dr. Z a r n i k a , potem pa ni dopustil debate.
Poročili personalno - pravnega odseka.
Francu Hartmanu se podeli meščanstvo. — Priziv Ivana Grila, najemnika Kolezije, glede vporabe Hribarjevega gaja za prireditev veselic se odkloni. dasi se občinski svetnik Tomaž Novak toplo zavzema za Grila, ker tvori gaj šoiališče ljudi, ki se kopajo. Veselice se ob nedeljah prirejajo, ko se največ ljudi koplje. Pri veselicah se pa zahteva vstopnina in se tako marsikdo od kopanja odvrne. Smole sc pa zavzema za to, da naj se Grilov priziv odkloni.
Poročila finančnega odseka.
Dr. Trillerjovo poročilo o nenadni škontraciji mestne blagajne dne 6. t. m., ko so vse v redu našli, se vzame na znanje. Pri škontraciji je podal obč. svetnik Staudacher izjavo, da se ni izvedla temeljita primerjava prilog z vknjižbami. »Ni bilo za to časa«, pojasni dr. Triller. (Opomba: Škontracija se je vršila tako, da je knjigovodja vprašal blagajnika za nekatere podstavke in je na ta vprašanja knjigovodje bila blagajna v redu.)
500 kron sc dovoli za naučna potovanja licejskega osobja.
Na dr. Trillerjev predlog večina dovoli bivši »Slovenski Filharmoniji« izplačati že v proračun vstavljeno, a še ne izplačano podporo; vpostavi se pa v proračun za leto 1914 še 6000 kron. Dolg »Filharmonije« znaša še 12.838 K 13 vin , za katerega jamčijo po menicah vsi bivši člani in sedanji odborniki. Občina to le izplača, če se ji odstopi instrumentalni arhiv in instrumenti, kar jc precej vredno.
Pammer se upira predlogu. Smi-slen bi bil, če bi »Filharmonija« šo obstajala." Ustanavlja se nov orkester, ki se bo tudi gotovo na občino za podporo obrnil. Predlaga, da naj se predlog odkloni. — Liberalci in Etbin Kristan so Pammerjev predlog odklonili in potrdili dr. Trillerjev predlog.
»Dramatičnemu društvu« se da v najem skladišče bivšega vojaškega oskrbovališča poleg Narodnega Doma, cla prireja v njem kinematografske predstave, im sicer za dobo petih let proti letni najemnini 500 kron.
Stavbne zadeve.
Priziv Jelke dr. Bretlove proti ma-gistratnemu odloku o demoliranju preostalega, dela hiše št. 7 na Turjaškem trgu se odkloni. — Odkloni se tudi priziv Jožefa Marinka proti odloku mestnega magistrata o zgradbi Ko-privčeve mesarske lope na stavbišču ob Prisojni ulici, dasi opozarja občinski svetnik Rojina, da imamo že ob vsakem vogalu lopo, kar gotovo mesta ne krasi. Tam je že tudi regulacija sklenjena, z lopo se bo pa pokvarila. Čudno, cla se nekaterim barake dovoljujejo, drugim pa ne, kakor se n. pr. ni dovolila Davorinu Rovšku, češ, cla se take lope načelno ne dovoljujejo.
Sprejme se ponudba Franca Hri-bernika o odstopu nekaj sveta ob njegovi hiši v svrho regulacije Martinove ceste. Marinko (S. L. S.): Prosim, da bi se takoj izgotovila regulacija Martinove ceste in ne šele čez zimo. Dr. Tavčar: Soj se žc pravzaprav dela.
Policijske zadeve.
Imenujejo sc nekatere cesto in prometne zveze na Barju. — Za dobavo rešilnih omaric za policijske stražnice se dovoli 500 kron; za vzdržavanje in obnovitev se pa dovoli vsako leto 50 K.
šolske zadeve.
Odstavi se z dnevnega reda magistratov dopis glede na brezplačno zdravniško pomoč in glede ua brezplačni zajtrk za uboge šolske otroke. — Odobri se novi štatut mestnega dekliškega liceja. — Sistemizirajo se na mestnem dekliškem liceju učna mesta 1 učiteljice za slovenščino in nemščino, eno učiteljice in nadzorovolne damo za zemljepis in zgodovino in I učiteljice za stenografijo.
Priznanice za najlepše s cvetjem okrašena okna, pomole itd.
Poroča obč. svetnik Mally. Tekme okrašen j a, s cvetlicami so sc udeležili: Franzl, Možina, Pire, Grčar, Gjud, Tratnik. Prvo darilo 50 kron se prizna Franzlu, drugo 40 kron gospej Tratni-kovi, tretjo v znesku 30 kron dobi Pire. Priznalnice se podele veliko Ljubljančankam, ki so okna krasile s cvetlicami. Nad pol ure čita imena poročevalec, katerega motijo občinski svctnijci z raznimi medklici, cla jih poročevalec smehljaje posvari, češ, moram vso pre-čitati. Poročcvalcc se tako, ko čita imena poti, da mu ponovno pade šči-palnik na pult. Dr. Zajec šaljivo graja, ker nageljni, s katerimi je njegova gospa okna okrasila, niso dobili priznanice. Poročevalec konča, da se smiser okraševati okna in pomole s cvetlicami, lepo razvija in le obžaluje, cla so največja poslopja, če izvzamemo mestne hiše in deželni dvorec, ki pa pri konkurenci ne pridejo v poštev, ker jih krase vrtnarji, brez vsakih okraskov, kar velja osobito za uradna poslopja. Predlaga, da se krašenje s cvetlicami šc bolj goji, da naj se bodoče leto razpišejo nagrade po 50, 40, 30 in 7 nagrad po 20 kron. Poročevalni predlogi se vsi soglasno sprejmejo.
Odobritev računskih sklepov za leto 1912.
Odobri se računski sklep mestne klavnice za leto 1912, ki izkazuje 10.089 kron 54 vin. prebitka. Glavnica se jc z 251% obrestovala. 320 K se dovoli za nabavo dveh decimalnih tehtnic. Tudi se odobri računski zaključek mestnega vodovoda za leto 1912, ki izkazuje 37 tisoč 884 kron 59 vin. prebitka. Petru Sclileimerju se dovoli odpis večje porabe vode.
Za znižanje cene mesu.
Pammer nujno predlaga: Mesarji naj se pozove j o, da naj v 14 dneh izjavijo, če so voljni znižati primerno coni živini ceno mesa. Če tega nočejo storiti, naj se deželna vlada pozove, da po § 51. obrtnega reda določi maksimalne cene mesu. Predlagatelj utemeljuje svoj predlog s tem, da so cene* živini tako nizke, kakor žo dolgo ne. Mesarji so pa cene mesu le za osem vinarjev znižali. Gre za dnevno vprašanje. Ker mesarji cen ne znižajo primerno ceni živine, naj občina odločno nastopi.
Dr. Novak: Predlog ima načelno to pametno misel, da naj se cene mesu vzravnajo s cenami živine. V meritornem oziru pa ne more glasovati, da bi se pozvala deželna vlada, da naj cene mesu določi. Ni za to, da se že zdaj mesarjem z represalijami grozi.
Kristan: Če bomo mesarjem dali na voljo, da se odločijo, je čisto gotovo, da v 14 dneh ne bodo nič odnehali. Absolutno ne pozna drugega uspešnega priporočila, kot maksimalne cene. Mesarji se morajo postaviti pred alternativo, ali sami znižajte cene ntosu, če ne so vam bodo znižale. Pammer končno popolnoma vztraja pri svojem predlogu, ker uči izkušnja, da se izlepa mesarji ne bodo uclali.
Dr. Triller, ki predseduje, odredi glasovanje. Prvi del Pammerjevega predloga, da naj se mesarji pozovejo, da naj tekom 14 dni znižajo cene mesu, se soglasno sklene. Za drugi del Pammerjevega predloga glasujejo občinski svetniki S. L. S„ Nemci in Kristan, ti glasov. Dr. Zajec: Dirimirali boste, gospod podžupan. Proti Pammerjevemu predlogu glasuje 21 liberalcev. Predsedujoči dr. Triller mora dirimirati. Dr. Triller, prodno dirimira, pravi, da mesarji niso tesno organizirani, kar povzroči, veliko veselost. Dr. Zajec: Dajte no, kaj boste govorili. Dr. Triller: Pammerjevega predloga drugi del se odkloni. Štefe kliče: To so z a s t o p-n i k i u r a d n i š t v a !
Kaj je i. brezplačno zdravniško pomočjo ter brezplačnim zajtrkom šolskim otrokom?
Obč. svetnik Jeglič vpraša, zakaj so jo z dnevnega veda odstavilo poročilo šolskega odseka o magistrat-nem dopisu.glcde na brezplačno zdravniško pomoč in z ozirom na brezplačne zajtrke za uboge šolske otroke in želi, da naj bi se stvar no zavlačevala, ker jc nujna. Dimnik: Sc bo hitro rešila. Odstaviti smo morali z dnevnega reda, ker a;re za 8000 kron.
Kaj je z delovnim redom za mestne delavce?
Obč. svetnik Tomaž Novak: Vložil sem predlog, da naj se izdela delovni red za mestne delavce. Pragmatiki za mestne uradnike in uslužbence sla žc odobreni. Kaj jc z delavskim redom za delavce. Zakaj sc ta stvar tako zavlačuje? Dr, Triller: Izdeljuje ga stavbinski urad, ki je pa i delom preobložen. Slvar se pospes«
Kaj je z veseličnim davkom?
Obč. svetnik Štefe. Že pred meseci sem vložil predlog za uvedbo veseličnega davka, pa stvar še sedaj.ni prišla v razpravo. Slvar občinskega sveta bo, kake priredbe obdavči. V Zagrebu je ta zadeva tako urejena, da ima hrvaško gledališče na ta način na leto 70.000 K od veseliškega davka na kinematografe. Toliko pri nas nc bomo skupaj spravili. Lahko pa dobimo na ta način znatno svoto za slovensko gledališče. (Odobravanje.)
Obč. svetnik Marinko graja, da na Martinovi cesti že cel teden električne sve-tiljke ne gore, dasi je bila uprava elektrarne na to opozorjena. Dr. Triller: Stvar se bo uredila.
Samostalni predlogi občinskega svetnika Josip Zupančiča (S. L. S.).
Prehod od mostu Grubarjevega prekopa do sedaj Klemencove trgovine (prej Ba-bič) naj se s kamenjem položi ali tlakuje, ker je prehod ob deževnem vremenu v tako slabem stanu, da mora človek gaziti blatc do členkov.
Sedaj še neposuti del Galjevice t, j. od prelaza Dolenjske železnice do sedaj na novo zgrajenega mostu čez Galjevc naj se nasuje, da bo vožnja do Ižanske cest tudi s težjimi vozmi mogoča.
Slavni občinski svet naj sklene, da se oni mestni svet, ki leži med Dol. cesto in med progo Dolenjske železnice parce-lira, ter se tam zgradi nekaj delavskih hiši
Podžupan zaključi javno sejo.
V TAJNI SEJI
sta bila izvoljena za pripravo za odredbo osebne dohodnine Štefan Kljun in Jos. Toni. — Rešilo se je več prošenj mestnih uradnikov. — Prošnja Alb. Valenta se je odložila, da se poizve, v katerem razredu je služil njen soprog. — Slugama na realki Fran Peterci in Fran Marinšeku se zvišajo po dogovoru z dež. odborom službeni pri-jemki, glede obleke se pa še počaka na dogovor z vlado. — »Glasbeni Matici« se izplača 3000 K. Istotako se izplača »Rado-goju« v proračunu zabeležena podpora. Zastopniki S. L. S. so zahtevali, da morajo priti prihodnjič tudi druge prošnje sličnih društev na vrsto. Rešene so bile naslednje obrtne zadeve:
Prošnji Berti Kušar se dovoli prenos njene gostilniške koncesije iz Novega Vod-mata, Cigaletova ulica 83, v hišo št, 36, Ko-menskega ulica.
Fran Činkole opusti svojo gostilniško koncesijo, katero odstopi gospej Ivani Lau-ter. Se ugodi.
Hans Leithner (varuh mladoletnih Kovačevih) prosi za prenos gostilniške koncesije iz Krakovskega nasipa št. 4, v Veliko Čolnarsko ulico št. 17. Sc ugodi.
Anton Zabukovcu se dovoli prenos njegove gostilniške koncesije iz Brega št. 8, v Stritarjevo ulico št. 7.
Mestni ubogi Jeri Krekovej se dovoli prenos gostilniške koncesije z Marije Terezije ceste na Bleivveisovo cesto v Zupančičevo barako na ime gospe Marije Bevc, Prošnji se ugodi.
Ivana Rojine iz Spodnje Šiške za razširjenje potrebne koncesije za prevoz mrličev za sosednje občine, kakor za vso Kranjsko, se odkloni.
K vprašanju »Glavne"
Prejeli smo: Obširna poročila likvidacijskega odbora »Glavne« prispevajo kaj malo k pomirjenju članov, ki so v negotovosti za svoj gospodarski obstoj, saj bodo skoro vsi izgubili cclo svoje premoženje, ker so imovitejši člani že davno rešili svoje imetje iz konkurza, v kolikor je bilo to sploh mogoče. Resnico je treba v tem oziru predvsem povedati, da ve vsak, kaj ga čaka in se na to tudi pripravi. To je prvo; drugo je pa, da se dolžniki »Glavne« pritegnejo za plačilo vsaj onih zneskov, ki so jih dobili od nesrečnega zavoda ler tako hkrati s pravimi krivci povzročili polom, ki ga moremo imenovati pač največjo nesrečo, kar jih je v gospodarskem oziru zadelo naš narod.
Da bodo torej nedolžne žrtve vsaj nekaj manj prizadete in se še kdo reši be-raške palice, naj se prisilijo oni veliki dolžniki, da dajo nazaj, kar so prejeli. V mislih nam je Tomaž Pavšler, ki še vedno s svojim nastopom kaže imovitega tovarnarja in posestnika. Pojavljajo se govorice, naj bi se natančno pojasnilo, koliko se je dobilo iz Pavšlerjevih posestev in koliko je navedel slednji še svojega premoženja. Od milijona kron, ki ga je dobil Pavšlar od »Glavne« na posodo, je dokazanih plačil komaj polovico, med tem ko je drugi del milijona zagrnjen v neprodirno temo. Govori se samo o hipotezah borznih izgub, dokazov za to. pa ni videla javnost. Da je pa ravno ta interesirana, pa že prav zelo na celi zadevi, je jasno, saj je vendar polom »Glavne« vzrok, da se čuti pri nas kriza tako hudo in da trpijo naši trgovci na zunan em trgu tako pomanjkanje na zaupanje, da sc bo dalo pridobiti le-lo šele z vstrajnim in dolgoletnim delom.
volilski imeniki v mestni skupini.
Po postavi bi morala cela občina voliti v mestni skupini, ne pa samo mesto ali trg. Opravičeni so tedaj naši so-mišljenii reklamirati v tem smislu. Ker je pa državno sodišče izreklo nasprotno mnenje, je pričakovati, da bodo okrajna glavarstva odbila te reklamacije. Naši zaupniki pa naj se v vsakem slučaju pritožijo na deželno vlado. Sicer utegne tudi ista razsodili tako kakor glavarstva, toda to nič ne dene, kajti konečno sodbo bode izrekel deželni zbor. V to svrho je pa umestno, cla se poslužijo naši somišljeniki pravnih letov do najvišje upravne instance, t. j. deželne vlade. Postopati je natančno po navodilu, ki je imajo gg. zaupniki v rokah._
Dnevne novice.
f »Slovenski liberalizem v pravi luči.« Knjižica pod tem naslovom, ki jo je izdalo pred par tedni ljubljansko »O b r a m b no d r u š t v o«, je na razpolago le še v nekaj izvodih. Imenovano društvo prosi vse one gospode, ki bi morda še rabili več izvodov te knjižice, naj nemudoma po dopisnici naznanijo število zaželjenih izvodov. Na podlagi dotičnih izjav bo društvo presodili., ali kaže naročiti drugi natis knjižice ali ne. V tej knjižici je res tako izborno karakteriziran slovenski liberalizem, da bi knjižico naši somišljeniki morali razširiti po vseh hišah, kjerkoli prebivajo Slovenci. Ta knjižica je najboljše agitacijsko sredstvo proti liberalcem.
-f Dejanja govore. Knjižica s tem naslovom bo kmalu pošla. Zdi se nam potrebno, da ob ti priliki opozorimo na stalno vrednost te knjižice. Ne gre samo za volitve, nego vedno jo bo vsak vzel s pridom v roke, kdor sc bo hotel poučiti o najvažnejših vprašanjih agrarne politike in sploh deželne, zakonodaje. Za lastni pouk je dobra., pa tudi za predavanja, ker ima bogato gradivo. Nobenega izobraževalnega društva naj nc bo, ki ne bi te knjižice vsaj v enem izvodu ne imelo v svoji knjižnici. Stane, kakor je znano, SO vinarjev.
t Spomini na liberalne volilne sleparije, izza prejšnjih volitev se dobro spominjamo, kako so liberalni občinski tajniki in s 1 u g e sieparili z glasovnicami in s tisto zlobnostjo in nesramnostjo, ki si brez nje liberalca misliti ne moreš, agitirali za liberalne kandidate in podpisovali zanje glasovnice. To se utegne ponavljati zopet sedaj. Res je sicer ogromna večina občin v naših rokah, toda dobrota naših ljudi je liberalne tajnike in sluge navadno še pridržala. Dobrota je lepa reč, toda neumna ne sme biti. Da bi zdaj tajniki ali sluge v naših občinah zlorabljali svojo službo za boj proti nam, bi bilo vendar lc pretrapasto. Zato opozarjamo naše župane, naj po-skrbe, da sc temeljito onemogoči agitacija teh ljudi, kjer so v službi naših občin; naj pa tudi tam, kjer je liberalna večina v odboru, pazijo na take sleparije, ki so v največjem nasprotju s službenimi dolžnostmi.
-f Volitve v mestih. Naša stranka jc v mestih znatno napredovala. Prav pogumno in z utemeljenim pričakovanjem zmage gremo v boj. Celo Ljubljana se jc od zadnjih volitev na dobro izpremenila. Pri tem se nam pa zdi. potrebno izpregovoriti čisto jasno bose: do: Tudi v mestih, kakor na deželi, smo navezani samo nase in na lastno moč. Naše pravno prepričanje, kako bi sc moralo voliti, so naši poslanci izkazali v deželnem zboru z odkritimi dejanji, ker so rajnega dr. Vilfana osten-tativno verificirali zato, ker je bil izvoljen od cele občine Kamnik, ne samo od mesta in ker niso hoteli verificirati Lenarčiča in Višnikarja, ki so ju izvolila samo mesta in trgi. Kako bo pa kaj odločila vlada za te volitve, ne vemo. Pravzaprav nam s strankarskega stališča ne more biti neljubo, če se pokaže, da ji jc liberalni nazor, ki ga je potrdilo tudi državno sodišče, bolj všeč. nego nazor večine deželnega zbora. Liberalci so v svojih l&želi brez sramu. Kriče in razsajajo, da vlada dela za nas. Zato bi bil zanje najboljši nauk,, če jih naklestimo tudi v slučaju. če vlada odloči njim v prilog za volitve v mestih. Deželni zbor bo žc našel sredstva, cla uveljavi svojo vo'jo. Zato pa opozarjamo vse somišljenike po naših mestih in trgih, naj se za bodoče volitve pripravljajo, lire/, ozira na to, kako odloči vlada glede na. volilce po vaseh, ki spadajo v mestne ali trške občine. Krepko na delo!
-j- Poslanec Gostinčar jc vložil v poslanski zbornici interpelacije zaradi razmer gozdnih dclavcev na Vojskem, zaradi odpusta železniških delavcev v Trebnjem in zaradi kurilcev v tobačnih tovarnah,
Kakor cinglčki spomladi, tako sc malo precl vsakimi volitvami pojavi na-
novo pomlajen in vendar vedno isti, naš stari prijatelj dr. Karel Triller. Pojavi se kot liberalni velegromovnik, kot govornik, pisatelj, citator, a bodi ze karkoli, — vedno kot nedosegljiv frazer. Engelbert Gangl mu na tem polju niti do pasu ne seže, in vendar bi se Ganglu velika krivica delala, če bi se mu ne priznale izredne zasluge za slovensko frazerstvo. Ampak Triller ga poseka, kakor je to povsem nesporno dognano. Svoje talente bo imel do dobrega zopet priliko razvijati v prihodnjih tednih, čeprav so mu klerikalci zopet od-jedli lepo število nekdanjih poslušalcev. Pa kakor vse na svetu, mineva od nikdar ne posebno veliki krog Trillerjevih oboževa-teljev, vedno bolj, in čisto gotovo je, da mu bo skoro odklenkalo v lastni stranki. Kajti tudi velik »štamtiš« počasi izumre.
+ »Prijatelji uradništva.« Pred vsakimi volitvami najde »Slovenski Narod« svojo »ljubezen do uradništva«, ki jo razume tako, da ima uradnike raci, ako za njegovo stranko glasujejo. Drugih dolžnosti po »Narodovih« in njegovih poslancev mnenju iz te ljubezni ni. To so »Narodovi« poslanci s svojim »delom« uradništvu še vedno dokazali. Posebno glecle uvrstitve mest, posebno Ljubljane, v višje razrede, so uspehi »Narodovih« po-slancev kolosalni. Znano je tudi, kako službeno pragmatiko so skrpucali prijatelji uradništva na našem mestnem magistratu in kako so se šele pritisku zastopstva S. L. S. morali udati, jo zavreči in sestaviti s sodelovanjem občinskih svetnikov S. L. S. novo, moderno. Kako zastopajo uradništvo, so magistralni občinski svetniki pokazali tudi v včerajšnji seji, ko so uradniški zastopniki prof. R eisner, prof. Pip-p c n b a c h e r, R o t h e 1, P i a n i n -še k soglasno glasovali proti predlogu, naj se store odločilni koraki zato, da znižajo mesarji ceno mesu. Od takega liheralr.ega strankarstva uradništvo ničesar ni in ne ho imelo!
-j- Biografije so postale v zadnjem času najnovejši šport naših liberalcev. Za biografijo gospodične Theimerjeve so začeli sedaj z minucijozno natančnostjo zbirati podatke iz življenja vodiške Johance. Sedaj vedo že skoro vse: koliko žepnih rut je imela, kakšne nafteljne je najbolj ljubila, ali je imela rajše poselske bukvice ali srebrne žlice in še mnogo drugih podobnih stvari. Kadar bodo imeli vse podatke skupaj, izide menda posebno biografsko delo, ki se bo pečalo z življenjepisom Johaničnim. Kar pa bo nabranih spisov in spominov nanjo posebej, za te mislijo napraviti liberalci poseben muzej v Narodnem Domu, kjer je od dne do dne več prostora in ga bo menda kmalu še več!
+ Minister, ki ušesa navija. »Slovenski Narod« pravi prav bahato v včerajšnji številki, tla bo »železuični minis ter klerikalcem, ako boelo storili kak resen korak (cla, bi se odpravile krivice nasproti našemu jeziku in našemu uradništvu) že ušesa navil, cla bodo kar odskakovali«. Tako so torej na Dunaju prišli srečno clo novega ministrstva. ki se bo pečalo edino s tem, da ho »klerikalcem« ušesa navijalo. Kaj pa, ko bi železnični uradniki enkrat »Narodu« ušesa navili?
! Absolutna sokolska narodnost. Sokoli vsikclar in povsod poudarjajo, da so absolutno narodni, da jim je narodnost, nad vse, za vse drugo se ne brigajo. Toda temu ni tako! Absolutno narodnost imajo Sokoli, samo na jeziku, v dejanju postopajo vse drugače. Jasen dokaz je tudi nastopni slučaj. »Hrvaški Sokol« v Dobrinju na. otoku Krki se je čutil žaljenega pred vsem radi tega. da mu je tamošnji župnik očital, cla je liberalen. »Hrvaški Soko'« jc tožil radi razžaljenja časti. Toda glejte čudo! Svojega zastopstva absolutno narodni »Hrvaški Sokol« ni izročil hrvaškemu odvetniku v mestu Krku, marveč istotam stanujočemu laškemu odvetniku, ki je najhujši italijanski zatpizenec in ki. tlela brezmejno italijansko propagando ne samo v mestu Krku, temveč po celem krškem otoku. Italijanski zastopnik absolutne narodnega »Hrvaškega Sokola« je vložil v italijanskem jeziku pisano obtožnico, razpravljal pred sodiščem v izključno italijanskem jeziku in se jc tozadevni zapisnik tudi sestavljal v »bla/eni« laščini. — Tako jo pri Sokolih z absolutno narodnostjo, katero imajo samo na jeziku, v dejanju jo pa z nogami teptajo. — Tako sokolsko postopanje ni samo skrajno grdo in ne-značajno, temveč za hrvaško ljudstvo na otoku Krku skrajno kvarljivo in pobujšljivo. Vsi pravi hrvaški rodoljubi se neprestano trudijo, da bi hrvaško ljudstvo na otoku Krku odtegnili la-honskemu vplivu. »Hrvaški Sokol« pa to v resnici narodno in hrvaškemu narodu skrajno koristno delo podira z dejanjem, hrvaškemu ljudstvu kazajc, da naj se obrača in podpira poitalijau-čenega odvetnika, ki je najhujši na-sprotnils. hrvaškega naroda. — Tako je
narodno delo »absolutno narodnega« Sokola. Koncem naj se še omeni, da se jc za liberalnost sokolstva doprinesel popolen dokaz resnice, vslecl česar so obtožitelji v izogib blamaže obtožbo radi očitka liberalizma umaknili. Ta slučaj dokazuje, cla je Sokol lihe ralen in da jo »absolutna sokolska narodnost« nalik strah, ki je znotraj votel, zuna j ga pa nič ni. .
-{- Kluba slovenskih in srbo-hrvatskih tehnikov v Pragi sta poslala na jugoslovanske državne poslance sledeči memorandum: Srbo-hrvatski in slovenski tehnični klubi v Pragi si usojajo prositi jugoslovanske zastopnike, da najizdatnejše podpirajo vsako parlamentarno akcijo čeških zastopnikov v svrho zgradbe nove češke tehnike v Pragi. Za to pomoč govore razlogi slovanske vzajemnosti kakor tudi nevzdržljivost današnjega stanja na češki tehniki vsled ne-sigurnosli obstoječih in nedostatka novih stavb. Težke posledice tega kulturnega škandala čutijo tudi vsi jugoslovanski tehniki, ki se s simpatijami in aktivno udeležujejo akcij svojih čeških kolegov v njih borbi za to važno kulturno ustanovo. — Za »Klub srbsko-hrvatskih tehničara' Marko Vidakovič, predsednik. — Za Klub slovenskih tehnikov« Josip Žerjav, predsednik.
-i- Državna podpora bednim Belo-kronjcem. Notranje ministrstvo je v sporazumu s finančnim ministrstvom dovolilo 30.000 K državne podpore za prebivalce občin Božjakovo, Drašiči, Lokvice, Metlika in Radovica v črnomaljskem političnem okraju, ki so bili vslecl toče oškodovani.
—	Ministrova hči na Gorenjskem. — Gorenjska kopnikijada. Sedaj imamo tudi na Gorenjskem kopniški slučaj, samo, da se je tu ob brihtnosti, ki jo daje gorenjski zrak, ponesrečil. Zanimiv jc pa vsekakor. Dogodil se je pa pri Završnici. Nedavno pride k delom pri Završnici visok gospod v pravem pomenu besede. Spremljala ga je dama. Takoj sta dobila polirja, katerega jc visoki gospod motril z mogočnim pogledom. Poiir je gosta vljudno pozdravil in vprašal, kaj želita. Dama, ki stoji pred vami, je ministrova hči,' zašepetal je visoki gospod polirju ter pričakoval silnega učinka. Poiir je še enkrat privzdignil klobuk, nekoliko se je popraskal, pogledal še enkrat gospoda in damo in v njegovih očeh je visoki gospod bral odgovor polirjev: »Tako starega ministra nimamo v Avstriji, da bi bila ta dama njegova hči.« Poiir je visokemu gospodu in dami obrnil hrbet, ker je b:l prepričan, da bi ministrova hči gotovo imela seboj tudi kako odlično spremljevalko in da bi ne hodila okolu v družbi — Tomaža Pavšlerja. Dama, katero je Tomaž Pavšler predstavljal polirju na Završnici za »ministrovo hčer«, je bila namreč — Kamila Theimer. Škoda, da ni bilo poleg še Milana Šukljeja, da bi ga Tomaž Pavšler predstavil za ministrovega sina«.
—	Iz Poljanske doline. Kakor čujemo, bodo liberalci za prihodnje deželnozborske volitve kandidirali kot neodvisna kandidata Franc Dolenca vulgo Joško Frenek iz Stare Loke. V ta namen je isti že snubil pretečeni teden v družbi z nekim mlečnozobim libe-ralčkom po Poljanski dolini. Obiskal je vse bolj zagvišne liberalce. Da pa ne bi bila njegova agitacija čisto zastonj, zalo je po poti kupoval hlode in deske. Končno jc svoje deskarje povabil zvečer k Anžonov-cu, kjer se jim je predstavil kot neodvisni kandidat. Kot vreden drug Joškovga Fre-neka, ki naj bi pomagal gasit liberalno pogorišče, želijo liberalci, da naj bi bil poljanski župan g. Čadež vulgo Anžnovc. Mi zelo dvomimo, da bi bil g. Cadež tako kratkoviden, da bi šel na liberalni led. — Na Trati sc bode v nedeljo, dne 16. t. m., vršil volilni shod; poročal bode državni poslanec in kandidat g. Evgen Jarc. Naše pristaše vabimo, da se ga udeleže v obilnem številu.
—	Junaške Blejke praznujejo svojo stoletnico. Kakor znano, so sc hoteli Francozi leta 1813. polastiti cerkvenih dragocenosti na Blejskem otoku. Napad na to svetišče so preprečile junaške Blejke. To snov so razni zgodovinarji natančno popisali, pa ludi leposlovci so obdelali to tvarino. Dr. Henrik Cosla je izdal leta 1850. povest »Die muthigen Wciber von Veldes«. Istodobno je to snov dramatiziral Ludovik Germonig. Nemško spisano igro so nckolikokral igrali v Ljubljani. Leta 1912. so pa izšle Junaške Blejke « v slovenskem jeziku popolnoma na novo dramatizirane v Zbirki ljudskih iger«, snopič 18, in 19., str. 203—266. Upamo, da se bo ta igra letos ob stolclnici dogodka predstavljala na vseh naših ljudskih odrih. — V dunajskem Giiicksrad-Kalendcr fiir Zeit und Ewigkeit< za leto 1914. je priobčil Alfred Hoppc povest Die Hcldonfrauen vom Vcldcssee« (str. 61—68). Povest je ilustrirana.
—	Izdaja pisemskih znamk v svit-kih. Počenši s 1. grudnom 1913 se bodo oddajalne pisemske znamke po 3, 5, 10, "20, 25, 30 in 35 vinarjev tudi v svitkih. Svit kj znamk |>o 3, 5 in 10 vinarjev imajo po 1000, drugi pa po 500 znamk. Svit,ki so morejo kupovati samo na poštnih uradih, in sicer jih bodo imeli v zalogi začasno samo tisti poštni ura-
di, ki se jim bo kupovanje svitkov poprej naznanilo. Svitki se bodo prodaja-* li po imenski vrednosti znamk brez zviška.
—	Meščanskošolski izpit je napravil član »Slomškove zvezo« nadučitelj Franc Kabine z Dobrove pri Ljubljani.
—	Konferenca SS. Cordis za duhov-ščino kamniške dekanije bo v četrtek, dne 20. novembra ob 11. uri dopoldne v Nevljah.
—	»Slovenci so zabiti« — piše »Dan« — »zato je treba dannadan ponavljati enoinisto, da naposled zapo-padejo.« Da so Slovenci, vsaj veliko Slovencev res še zabiti, priznavamo radi tudi mi, kajti sicer bi bili taki listi, kakoršen je »Dan«, v Slovencih nemogoči. Da je tucli »Dan« namenil: lo psovko samo svojim čitateljem, dokaz je i,o, ker baš »Dan« med vsemi liberalnimi listi vsako čenčarijo najdalj« prežvekuje; tako dolgo pač, da jo njegovi zabiti čitatelji zapopadojo. »Dan« mora že poznati svoje ljudi, sicer bi jim nc napravljal takih komplimentov..
Slovenske poroke v Ameriki. Poročil se je v Čikagu III., Jožef Omerza ya Zclol pri Brežicah z gdč. Kristino Novaki iz Zakota pri Brežicah. — Poročila sta se v Duluthu Slovenka gdč. Rosic Ca-pudar, 21 let stara, rodom iz Terzina na Kranjskem in dalmatinski rojak Franki Pohorič. — Poročil so je v Waukcganu, lil., rojak J. Železnik z gdč. Rozman« Ženin je doma pri Vrhniki, nevesta pa iz Bevk. — Poročila sta se v Aurori Mat„ Pirnat rodom iz Doba pri Domžalah in gdč. Mary Vesel rodom iz Mostica pri Soclražici.
—	Smrlna kosa med ameriškimi Slovenci, Umrl jo na Pincville v Aurori Frank Hren. - Umrla je v Clevelandu, O., v bolnišnici 231etna Amalija Sm.uk( -— Umrl je v Pueblu, Golo., rojak Jakob Štravs, 33 let star, rodom iz Črnomlja^
—	Ameriški Slovenci za prosveto. Čitalnico ustanavljajo slovenski rojaki v Pucblo, Golo.
—	Podružnica »Slomškove zveze« za idrijski okraj bo imela svoj redni občni zbor clne 19. t. m., ob il. uri dopoldne v hotelu »Didič«. Med drugimi obi-i čajnimi točkami bo na dnevnem redu tucli predavanje č. gosp. Josipa Froelih »Učitelj in ljudstvo«. Po zborovanju bo skupen obed. Člani in drugi prijatelji krščanskega učiteljstva, udeležite se v polnem številu občnega zbora.
—	Vrhniško-logaška podružnica »Slom« škove zveze« zboruje clne 19. novembra na Vrhniki. Začetek ob 2. uri popoldne, Člani, udeležite sc zborovanja polnošte-vilno!
Avtom obilna zveza Krško — Ko< stanjevica — Rudolfovo. Osebni promet na loj progi je bil otvorjen dne 5< f. m. in so prav živahno razvija. Avtobus, ki je v prometu, se predvsem odlikuje v tem, da popolnoma mirno vozi, tako da potniki po končani vožnji ne čutijo nikake utrujenosti, kar se na raznih drugih progah ravno ne da trditi. Priznati mora vsakdo, da je ta voz h« • čast tovarni, ki ga je gradila. Kakor smo že poročali, jc voz naročen iz tovarno, Puch v Gradcu s posredovanjem g. R. Milic v Ljubljani. Tega novega prometnega sredstva so vsakdo kaj rad pusluži. Posebno ugodna pa je la zveza /a dolenjsko prebivalstvo, ki ima opravke na Štajerskem ali Hrvaškem. ker se sedaj lahko izogne dolgotrajni vožnji čez Ljubljano in Zidani most. Vozni red jo objavljen v insc-ratner delu današnjega iisia.
Jeseniške novice.
j Shod, Prihodnjo nedeljo dne 23. t. m. ob pol 4. uri sc vrši v Delavskem domu na Savi političen shod, na katerem poročata naša deželnozborska kandidata gosp, vite; Pogačnik in g. Piber.
j Naši liberalci v Narodu« naštevajo vzroke, zakaj ne bodo volili gg. Pogačnika in Pibra; češ zato nc, ker sta delala za pro-ppeh delavskega konsumnega društva, za slovensko Šolo itd. Naši volilci pa bodo imenovana clva kandidata ravno zalo volili. Hvaležni smo našim liberalcem, da našima kandidatoma še cclo oni priznavajo zasluge, kar se navadno ne zgodi. Mi pa vemo, da liberalci za to ne bodo volili teh kandidatov, ker sta lolikrat preprečila krivice, ki bi jih bili nekateri tako radi delali zlasti našemu delavstvu.
j Predavanje. Jutri v nedeljo zvečer ob 8. uri bo v Delavskem domu skioptično pre-davnje. Na vrsti je krasna serija iz Ben Hurja<. Vstopnina po navadi. — Preteklo nedeljo je g. šolski voditelj Salberger prav izvrstno predaval o bojih Avstrije proti Napoleonu.
j Shod na Javorniku. V nedeljo dnft 16. novembra ob pol 4. uri popoldne sc vrši v gostilni pri Vodičarju velik shod zaradi deželnozborskih volitev. Povabljeni ste volilci S. L. S., da sc v obilnem številu zberetc k Icmu važnemu sestanku.
Cerkveni veslnlk.
c Blagoslov novih zvonov pri novi cerkvi sv. Jožeia v Ljubljani. Dne 24. junija 1. 1912 so začeli kopati temelje za novo cerkev in že stoji veličastno, zunanje skoraj dodelana. Zlasti zvonik je nekaj posebnega. V nedeljo 16. t. m. pa bo dobil zvonik tudi življenje. Ta dan bo premilostni naš gospod knezoškof blagoslovil ob 2. uri popoldne nove zvonove v prostorih nove cerkve. K tej slavnosti, ik se le redkokdaj vrši javno, se vabijo vsi častivci sv. Jožefa. Zvonov bo pet in tehtajo vsi skupaj 6749 kg ali 120VI' starih centov; veliki zvon ima 2400 kg "t. j. 42-85 starih centov — torej je po teži peti v Ljubljani. — Časniki so poročali, da bo cerkev prihodnje leto meseca maja dovršena in posvečena. Kakor smo pa sedaj izvedeli, to nikakor ni mogoče, ker manjka za to potrebnega denarja. Zato se vsak dar za cerkev in za zvonove prav hvaležno sprejme. — Nekje se je tudi bralo, da bo cerkev veljala 1 milijon kron. To ni res. Vsa cerkev z vso notranjo opravo ne bo veljala niti pol milijona. A do te svote manjka še dokaj tisočakov. Zato priporočamo novo cerkev vsem dobrotljivim sr-:em,
Zadnje vesli.
KNEZOŠKOF JEGLIČ NA MORAV-SKEM.
Kromeriž, 15. novembra. Knezoškof dr. Jeglič bo ob zaključku jubilejne slavnosti sv. Cirila in Metoda na Velehradu 23. t. m. daroval slovesno pontifikalno »v. mašo.
ČASTNI OBČANI CERKNICE.
Cerknica, 15. novembra. Občinski odbor je v včerajšnji seji izvolil za častne občane dež. predsednika barona Schwarza, dež. glavarja dr. Šusteršiča, dež. odbornika dr. Lampeta in poslanca dr. Žitnika.
STAPINSKI ODLOŽIL VODSTVO POLJSKE LJUDSKE STRANKE.
Dunaj, 15. novembra. Poslanec Sta-pinski je odložil vodstvo poljske ljudske stranke, ker ga niti lastna stranka ni hotela izvoliti za delegata.
POLJSKO - RU SIN SE A POGAJANJA
SE USPEŠNEJE RAZVIJAJO.
Dunaj, 15. novembra. Poljsko - ru-sinska pogajanja radi volilne reforme w Galiciji se ugodneje razvijajo. Nasprotniki volilne reforme so dali koncesije in zahtevajo, da jih tudi nasprotniki dajo.
Dunaj, 15. novembra. Ministrski predsednik se je napram raznim poslancem izrazil, da upa, da poljsko-rusinski dogovor glede volilne reforme v Galiciji spravijo pod streho. Nato se gre takoj na rešitev malega finančnega načrta in nato se reši službena pragmatika, katere aktualnost vdada priznava. Vlada da bo vse storila, da se bo ta zadeva za uradništvo ugodno rešila.
Dunaj, 15. novembra. Jutri se vr-§e odločilne obravnave glede volilne reforme v Galiciji.
REPREZENTANTA CANADIEN PACIFIC DRUŽBE IZPUSTE.
Dunaj. 15. novembra. Reprezcn-tant Canadien Pacific družbe Samuel Altman bo te dni proti kavciji izpuščen.
SAMOUMOR UČITELJA.
Čeruovic«, 15. novembra. Učitelj filozofije Jurij Kostinzuk se je radi bede usmrtil.
KORUPCIJA V GALICIJI.
Lvov, 15. novembra. Gališko cesarsko namestništvo je suspendiralo od službe nekega namestniškega svetnika, ker je zapleten v izseljeniške afere.
VIHAR NA MORJU ZAHTEVAL ŠTIRI ČLOVEŠKE ŽRTVE.
Trst, 15. novembra. Vihar v četrtek Večer je med drugim ne daleč od Trsta prevrnil ribiško barko »Carlo P.« iz Chiožo. Parnik »Cyclops«, ki je vozil v Benetke, je barko zagledal in rešil gospodarja barke Atilija Pagana, njegovega. 12 iet starega sina Vinka so pozneje našli v notranjosti barke mrtvega.. Tri ribiče pa je morje neznano kani odneslo, in sicer 291et.nega Ivana Penso, 35 let starega Iladrijana Paulon in 15 let starega Vinka Chieri-trina. Vsi so bili doma iz Chiože.
NOVI RAVNATELJ MAGISTRAT-SKIH URADOV V TRSTU.
Trst, 15. novembra. Občinski svet je imenoval snoči namesto odstopivše-ga dr. Albeita Boccardi ravnateljem magistratnih uradov dr. Atilija Friih-bauerja.
NADŠKOF MENINI ZA UNIJO BULGAROV.
Belgrad, 15. novembra. Iz Sofije poročajo, da je katoliški nadškof Menini posredoval pri vseh kompetentnih faktorjih v Bulgariji, kakor tudi pri svetem sinodu, ki
sedaj zboruje, da bi bulgarski narod čimprej sprejel unijo s katoliško cerkvijo.
UPOR V SRBSKI VOJSKI.
Sofija, 15. novembra. V Bulgarijo prihaja iz Makedonije mnogo srbskih dezer-terjev. Tc dezertacije so v zvezi z uporom v srbski tiinoški diviziji.
ALBANSKE ZADEVE.
Dunaj, 15. novembra. »ReichsposU javlja, da je princ Wied naznanil velevla-stim, da je pripravljen sprejeti albanski prestol.
Dunaj, 15. novembra. Vse velevlasti so sprejele angleške predloge glede južne meje Albanije. Grof Berchtold je to cesarju poročal. Pariška finančna komisija se sestane šc tekom prihodnjega tedna.
KIAMIL PAŠA UMRL.
Carigrad, 15. novembra. Bivši turški veliki vezir Kiamil paša je na otoku Cipru umrl.
ODKRITJE SOLNIH JAM V NOVI SRBIJI.
Belgrad, 15. novembra. Komisija za geološko preiskavanje nove Srbije jc našla na Kutinovem brdu ogromne rudnike soii, kar je velikega pomena za Srbijo, ki je dosedaj sol kupovala.
ZA OMEJITEV OBOROŽEVANJA.
Pariz, 15. novembra. »Humanite« poroča iz Londona, da se bo tam v nedeljo, 16. t. m., vršil znamenit shod politikov in pisate'jev, ki so si stavili za nalogo omejitev oboroževanja. Stavila se bo resolucija, ki pozivlje vlado, da naj nemudoma predloži parlamentu primerne nasevte, da se omeji oboroževanje.
SAMOUMOR VvCELOVCU.
Celovec, 15. novembra. Ustrelil sc je v Celovcu knjigovodja pri kamnoseški tvrdki Vogler Paul A u e r.
RAZPRAVA PROTI »BALKANU« OD-GODENA.
Zagreb, 15. novembra. Razprava proti •^Balkanu« se je odgodila in se spisi vračajo preiskovalnemu sodniku, ker jc prišel sodni senat do prepričanja, da ne more izreči sodbe na podlagi danega materijala.
DRINKOVIČ IN KRSTELJ ČRTANA IZ STRANKE PRAVA.
Zagreb, 15. novembra. Predsednik vrhovne uprave Stranke Prava dr. Mile Star-čevič je prejel iz Šibenika sledečo brzojavko: Javljamo, da prenehamo biti člani vrhovne uprave Stranke Prava, — Drin-kovič, Krstelj,
RUSKA DUMA.
Včeraj, 14. t. m., je bilo otvorjeno zasedanje ruske dume.
KANDIDATJE NARODNO - NAPREDNE STRANKE V MESTIH IN TRGIH.
V Kranju in Škofji Loki kandidira ljubljanski podžupan in deželni odbornik di\ K. Triller, v mestni in trški skupini Kamnik, Radovljica, Tržič prof. dr. Pavel Pestotnik, v dolenjskih mestih Krško, Kostanjevica, Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Višnja gora in trgu Ribnica posestnik Julij Mazelic; v Postojni, Ložu in na Vrhniki kandidirajo postojnskega župana Josipa Lavrenčiča; v Idriji pa dosedanjega poslanca Engelberta Gangla.
LMpsfce novice.
lj Nepotrebno razburjenje. Župan dr, Tavčar je precej kaznovan za svojo trmoglavost. Namestu da bi občinskemu svetniku Štefetu na njegovo zahtevo dal mirno vpogled v vsa imena mestnih ubožcev in bi potem naši zastopniki v seji. magistralnega gremija mirno zahtevali pojasnil, je vse zahteve po natančni kontroli podpirancev odklanjal. Te mirne poli župan ni hotel, zaio jc moral priti v drugačno situacijo, d a sc končno enkrat dobi popoln pregled o u b o ž n e m denarju in p o dpi rančih! Včeraj je župan podal samo mnenje gospodov, ki so imeli s tem denarjem opravljati, ter je kaj karakteristično sam pripomnil, da ima to pisano pred seboj, »čc je to resnica ali ne«. V mnoge točke župan ni šel, posebno površno je opravil imena podpirancev, ki jih ni mogoče dobiti pri zglaševainih uradih. Odgonci naj bi dobili po 40, 50 K itd. Celo vrsto teh imen bo treba pač n e k o -teh imen bo treba pač neko-gled! Vsako razburjenje je nepotrebno. Mi smo hoteli imeti natančen pregled dosedanjega gospodarstva, in ta pregled bomo dosegli. Psovke ali razburjenje magi-stratovcev tega več preprečiti ne more. Kdor ni nič zakrivil, ima lahko mirno vest. Komisija deželnega odbora bo vse natančno pregledala, podala bo o gospodarstvu in položaju na magistratu poročilo in to poročilo strokovnjakov bo za nas merodajno. Prav je, da so zastopniki S. L. S. županova izvajanja v občinsk. svetu sprejeli mirno in trezno in da se niso dali speljati na pota, na katera so jih nasprotniki hoteli zvabiti. Kako malo ie liberalcem resno za pojasnila, je
pokazal dovolj občinski svetnik Pustoslem-šek, ki je razgrajal tako, kakor bi mu kdo zopet kaj očital radi »Triglavove« zastave. Rešila bo vso zadevo na magistratu resna kontrola in ta kontrola na magistratu ne bo nikdar več manjša, ampak vsak dan večja. In to če se magistratovci razburjajo ali nc! Zastopniki S. L. S. bodo imeli zaslugo, da bodo enkrat Ljubljančani po temeljiti kontroli izvedeli pravo resnico, in naj bo ta kateri stranki ljuba ali ne. Vsako razburjenje je torej nepotrebno!
lj Nežnočuteči magistratovci. Najbolj nožnočuteči ljudje na svetu so ljubljanski magistratovci. V svojih listih rabijo proti svojim političnim na-nasprotnikom najnežnejSe izraze. Zato ni čuda, če so vsi pokonci, kadar pride včasih prilika, da se kdo dregno v to plemenito, dobrosrčno, nedolžno družbo. V »Slovencu« smo povedali, kaj je razkril v ubožnem zakladu na magistratu uradnik deželnega odbora. Konštatirati smo, da so dobivali podpore ljudje, ki teh podpor niso biti vredni, da se je Fabijančičeva ustanova napačno razdeljevala in da morajo mestni ubožci dobiti v ubožni zaklad še nekaj denarja, ki je po zatrdilu magistrata v drugih zakladih. In sedaj se. dvignejo vsi magistratovci od prvih koritarjev, do tistih, ki so od njih odvisni ter kriče: »Očitalo se nam je, da smo kradli! Tako .tankovestni so ti ljudje, da. o sebi to kriče, ko vendar nismo drugega konštatirati, kot da so ubožne podpore dobivali neopravičen-ci. Ti ljudje pa se nič ne. zgražajo, da je »Narod« (15. oktobra) brez vsakih dokazov pisal, da je bil »zistem, katerega so ustvarili dir. šus&eršič, clr. Krek in dr. Lampe, zistem goljufije in Icpovstva«, da. čc zmaga ta. zistem, »pride na Kranjsko zistem ogrske binue tatov in sleparjev«, da je deželni odbor »gojil najdrznejšo goljufijo* (»Narod« 18. oktobra), da jc naša stranka »javni denar porabljala za svoje žepe« (»Narod« 1-4. oktobra). V isti številki je pisal »Slovenski Narod«, glasilo finih magistratnih gospodov: »Če bi volilci s poleni in cepci na glavah svojih dosedanjih klerikalnih poslancev napravili primerna znamenja, bi jim take pobotnice za klerikalno javno delovanje nihče ne mogel zameriti.« — Taka časnikarska banda hoče biti razžaljena, če sc jo prime tam, k jer jo, kakor se vidi, najbolj boli ua je konec samolastnemu gospodarjenju z magistratnim ubožnim denarjem.
lj Naš fini g. župan. Naš župan je, kakor znano, človek finih manir — kadar jih ne pozabi. Zase hoče vedno največ obzirnosti. Kako je tolkel v občinski seji po mizi takrat, ko mu je občinski svetnik Štefe na njegovo za-frkacijo, da ima občinski svetnik Ro-jiiia francoski okus, vrnil opazko, da ima potem pa on »špickramarjev okus«. Liberalci so bili sila ogorčeni. V deželnem zboru je ta fini župan na najgrši osebni način napadel dr. Lampeta, kar je pozne j ponovil tudi še v »Narodovi« notici, in noben liberalec ni bil nič ogorčen. Najmanj pa naš fini g. župan. Kadar liberalci o nežnosti govore, so hinavci.
lj Poleg ciklona na četrtkov večer je še druga nesreča zadela naše nesrečno mesto: g. dr. Triller nočejo več kandidirati v Ljubljani, Vzrok je ta, da bi se morali g, doktor par tednov tistim odkrivati, ki jih ponižno pozdravljajo; izjavili pa so, da se ne bodo in se ne bodo odkrivali, pa magari tudi ne samo par tednov, ampak da bodo šli rajše kandidirat v Škofio Loko in Kranj, kjer vladajo baje drugdffcnanere, kjer se liberalci sploh ne odkrivajo in ne pozdravljajo, in kjer je za prihodnjo rešitev slovenskega liberalizma najbolj ugoden teren. Potrebne govore imajo že spisane, ogorčenje je žc naročeno, citati so pripravljeni, in francoščina žc preveva velike ideje, katere sc bodo trosile liberalnim masam slovenskega ljudstva. Ubogi, klerikalci! Pri volitvah seveda že lahko zmagujejo s svojimi glasovi, moralno poraženi so pa ven-dajrle vselej. In to jc odločilno bilo do sedaj, — upajmo, da se t.o v prihodnje še bolj izpopolni.
lj Politično društvo inženerjev v Ljubljani. V zadnji številki nepolitičnega društvenega glasila je priobčena notica »Kranjski deželni zbor in inženirji«. Pisec le notice jc bil menda res nepolitičen, vsebina notice pa je brez dvoma politična, Vemo, da je večina društvenih članov liberalnega mišljenja. Vzlic temu bi pa moglo društvo varovati potreben takt napram deželnemu zastopu, kjer je večina uslužbena, in napram društvenim kolegom drugega političnega mišljenja,
lj Jutri na Martinovo veselico v Rokodelski dom! Na sporedu je poleg moškega zbora nova igra »Vražji kovač«. Bajna zgodba iz stare Ljubljane v treh dejanjih in petih slikah. Priredil Fr. Ks. Koblar. Večer zaključi prosta zabava. Vstopnina 70 vinarjev. — Začetek točno oh 6. uri zvečer.
lj Začetek operne predstave jc v ponedeljek ob 8. zvečer.
lj Moška in mladenlška kongrega-cija v Križankih obhaja jutrišnjo nedeljo svoj drugi družabni praznik. Zjutranje opravilo s skupnim svetim obhajilom ob 6. uri, večerno ob navadni uri. Vršil se bo tucli sprejem novih članov.
lj Družabni klub ima danos svoj večer v Unionu, začetek ob 8. uri zvečer.
!j Gg. organistom na znanje. V četrtek, 20. t. m., se bo vršil v Kamniku sestanek organistov. Najprimernejši odhod iz Ljubljane z vlakom, ki odhaja z državnega kolodvora ob 7. uri 32 minut zjutraj. Po dohodu v Kamnik bo ob devetih v nad-župni cerkvi sv. maša s petjem. Ob desetih sestanek v kamniškem domu, Opoldne — če mogoče — skupen obed v eni ta-mošnjih restavracij, K sestanku so vabljeni v prvi vrsti organisti, potem pa tudi vsi prijatelji cerkvene glasbe sploh. Kdor se namerava sestanka udeležiti, blagovoli naj se prijaviti g. Josipu Heybalu, organi-stu v Kamniku.
tj Iz gledališke pisarne. Jutri, v nedeljo, ob 7. zvečer se uprizori letos prvič ljudska igra »Revček Andrej-ček«. Naslovno vlogo igra gospod ravnatelj Ignacij Borštnik, ki je pri nas kreiral to vlogo. Obljublja se nam tudi izreden užitek. Poleg njega so novi ga. Bukšekova kot Franca, g. Danilo kot Jeklen in g. Sest. kot Zvitorog. Bebca An že t a igra. g. Povlie, ki bo zapel tudi vložko »Neumen fantič«. Sicer so še zaposleni v večjih vlogah ga. Juvanova in gg. Drenovec, Grom in Skrbinšek. — Popolne ob treh se ponovi velezabavna burka »Martin Smola« ali »Kinematograf«, ki je ob svoji pre- ' mieri vzbujala cele salve smeha.
lj Cccilijino društvo za stolno župnijo v Ljubljani priredi v sredo 3. decembra v ljubljanski stolnici koncert v proslavo Konštantinovega jubileja.
lj Nova delniška družba. Kakor ču-jemo, sc snuje v Ljubljani delniška družba pod imenom D. d. J. B a h o v e vc , tovarna vpognjenega pohištva na Duplici, katera je po svojih izdelkih že zelo zaslovela in se očividci in strokovnjaki jako pohvalno o nji izražajo. Želimo le, da bi se taka družba res in to čimpreje ustanovila z domačimi močmi, ker le tako si ohranimo vir dohodkov doma. To ie pa le mogoče doseči dandanes potom delniške družbe, ki je za pospeševanje industrije eminentne važnosti in tq zlasti pri nas, ki tako živo čutimo pomanjkanje industrije. Poleg drugih faktorjev je domača industrija eden najvažnejših, ki bi mogel izdatno odpomoči bedi naših delavcev in revnejših posestnikov, ki ravno vsled pomanjkanja domače industrije zapuščajo domačo grudo in sc izseljujejo v tujino. Zato moramo ustanovitev nameravane družbe v vsakem oziru lc priporočati.
lj O židovskem gibanju v Ljubljani. Ni še daleč za nami čas, ko je imela Ljubljana samo eno židovsko rodbino. Kako pa je to danes, se razvidi iz podatkov uradnega židovskega lista, ki ga izdaja židovska verska občina v Gradcu. Iz tega posnamemo, da je v Ljubljani na ljudskih šolah 9 židovskih otrok, na gimnaziji 5 dijakov in na realki 8, skupaj tedaj 22, katere poučuje v verskem nauku neki Natan Kandl. Pripravljajo se v Ljubljani pa za ustanovitev samostojne verske občine. Za zadnje velike židovske praznike so že hoteli imeti redno službo božjo. V ta namen je prišel v Ljubljano iz Gradca neki tem-plarski predstojnik po imenu Adolf Rendi. Spravil je skupaj 24 Židov, da bi se ž njimi domenil o tem, kdo naj bo predstojnik templa ali molitvenice v Ljubljani. Ker s>e pa židje niso mogli zediniti, kdo naj ima to častno mesto, je cela stvar padla v vodo in tako niso dobili še prave molitvenice, nego jc najgorečnejši žid ljubljanski, neki Matija Hermann, ki ima svoje prostore v Gradišču, pisal v Gradec velikemu rabinu, naj mu dovoli, da on skliče privatno židovske vernike na molitve k praznikom. Tako se je tudi zgodilo. Na vsak. način zanimiv pojav o židovskem gibanju v Ljubljani.
lj Umrli so: Matevž Gregorač, tesarski pomočnik, 54 let. — Anton Zelinka, sobo-slikar, 39 let. — Marija Koščak, žena mestnega delavca, Cerkvena ulica 21,
lj Na Martinovo nedeljo, dne 16. novembra, priredi ob 6, uri zvečer Šentjakobsko prosvetno društvo v društvenih prostorih podučno-zabaven večer. Na sporedu jc godba šentjakobskih goslačev, predavanje itd. — Vabimo k obilni udeležbi. — Vstop prost.
ij Koncert. -Glasbeni Matici« se je posrečilo pridobiti svetovnoznano pevko umetnico, ki slovi kot najboljša pevka na Švedskem in ki ravno sedaj žanje triumfe s svojimi koncerti po Evropi, gospo Valborg Svardstrom, da bo sodelovala v koncertu ^Glasbene Matice« v nedeljo, dne 23. novembra v Ljubljani.
li Silen vihar v četrtek zvečer ie skoro popolnoma raztrgal in odnesel tudi streho na vojaškem strelišču.
lj Obligatorična bolniška blagajna zadruge krojačev, krojačic Itd. iiua ustanovni shod v nedeljo, dne 23. novembra t. 1. dopoldne ob pol 10. uri v vrtnem salonu hotela »Ilirija«,
lj Smrt na potovanju. Umrl je danes ponoči v hotelu pri Slonu trg. potnik neke dunajske papirne trgovine, Rihard Karl-mann (Dunaj VII., Neubaugasse 45), zadet od kapi. Do 11. ure zvečer je bil še v kavarni, ko pa je prišel v svojo sobo, mu je postalo slabo. Poklical je sobarico ter tudi poslal še po zdravnika. Došli zdravnik dr. Hogler je poslal v lekarno po zdravila, a predno so jih prinesli, je Karlmann že umrl v njegovih rokah.
lj Koncert »Ljubljanskega društvenega orkestra« v hotelu »Tivoli« se vrši jutri v nedeljo od pol 4. do pol 7. ure zvečer pod osebnim vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Černyja,
POMAGAJMO »SLOVENSKI STRAŽI«!
Vsak izmed nas naj s primernim darom odpošlje našemu listu priloženo položnico »Slovenski Straži«. Pomagajmo delu ob slovenskih mejah. Nabirajte med prijatelji in znanci! V dejanju hitimo na pomoč domovini !
Zlata žila je kronična, včasih ostreje nastopajoča bolezen in je v mnogih slučajih vsled slabega odvajanja vzrok zastajanju krvi. Vladni in zdravstveni svetnik clr. Clemens, liuclol-stadt, piše: Približno pol kozarca naravne »Franc Jožefove grenč;.ce odvaja že zanesljivo. Franc Jožefova voda je, ako se jo jemlje v malih množinah na dan, najboljše sredstvo proti zlati žili in bolečinam v križu. — Kupi se v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih vod.
KNJIGOTRŽTVO.
Slovensko - laški del slovarja. Naročniki dr. Valjavčevega »Laško-sloven-skega slovarja« vprašujejo neprenehoma po obratnem slovensko-laškem delu. Naznanjamo s tem, da je izšel ravnokar »S 1 o v e n s k o -1 a š k i slovar«, ki ga je sestavil J. Iskravec. Cena za vezan izvod 3 K. Slovar obsega 543 strani in ima zelo priporočno žepno obliko, tako da se dobro uporablja skupno z dr. Valjavčevim laško - slovenskim delom. Na željo pošljemo en izvod tega slovarja na ogled. .— »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Dr. Valjavec, Laško-slovenski slovar. Opozarjamo na tozadevni inserat in na subskripcijsko ceno, po kateri si ta slovar lahko vsakdo nabavi, če ga kupi pred 1. decembrom t. 1.
Mnogo boljša kot ribje olje
je Scottova emulzija ribjega olja. To se pa razlaga tako, da so se po desetletnih, na Scottov način prirejenih poskusih, odstranili vsi nedostatki ribjega olja, kakor: težka prebavljivost, zopern duh in okus. Scottova emulzija je v resnici tako lahko prebavljiva in okusna, da jo lahko dajemo tudi otročičkoin v zibelki, kar se izkaže posebno koristno pri otežkočenem pridobivanju zob. Vporaba Scottove emulzije ribjega olja zasigura malemu zemljanu močno tvorbo kosti in telesa, najboljše orožje za poznejši življenjski boj.	5
Ne dajajte torej otrokom ribjega olja, ampak kot smetana sladko Scottovo emulzijo ribjega olja, ki poleti kakor pozimi enako uspešno učinkuje.
Cena originalni steklenici K 2 50. Dobi se v vseli lekarnah. Kdor posije 50 vin. v znamkah na SCOTT & BO\VNE, O. m. b. H., Dunaj VII. in se sklicuje na ti časopis, dostavi se niti ena poši-Ijatev potom lekarne za poskušnjo.
Pozor, trgovci!
Samo nekaj časa!
, Božične in noooieftme
azglednice
kakor tudi
Pribita resnica
je, da vsak naročnik turške srečke mora zadeti! V srečnem slučaju znaša dobitek 400.000 ali 200.000 zlatih frankov, v manj ugodnem slučaju 30.000, 10.000, 4000 frankov itd., v najneugodnejšem pa mora zadeti vsaj 400 frankov. Za turško srečko, koje prihodnje žrebanje se vrši 1. decembra t.l., izdan denar tedaj nikakor ni izgubljen, kakor na primer po brezuspešni igri v loteriji, marveč tvori varno naloženo glavnico, ki se zvišuje z vedno naraščajočo vrednostjo turških srečk. Prav posebne in velike važnosti pa je, da naročnik turške srečke že po vplačilu prvega obroka zadobi izključno pravico do dobitkov in da po odplačilu kupnine brez vsakega nadaljnega vplačevanja igra toliko časa naprej, dokler ne zadene. In enkrat mora zadeti! Da je vsakomur, kdor hoče svojo srečo poskusiti s srečko, omogočeno nabaviti si v ta namen najboljšo turško srečko, določili so se mesečni obroki na samo 4 krono 75 vinarjev. Kdor pa hoče plačevati mesečno po 6 kron, dobi poleg turške srečke še izborno srečko italijanskega rdečega križa, tako da potem na leto desetkrat upajo na glavne in druge lepe večje dobitke. — Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za „Slovensko Stražo" gosp. Valentin Urbančič, Ljubljana 1, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju „Slovenske Straže", ki je v zvezi z mogočno slovansko krščansko banko s polno vplačano delniško glavnico 40 milijonov kron. pri kateri se ni bati izgube in neprilik. 3301
Ovratnike
za prečastito
duhovščino
priporoča JOSlplM POdftrHfSell
Ljubljana, čevljarska ulica štev. 21 — Naročila po pošti se izvrše točno. — f
Dekle
iz poštene hiše; 16 let stara, ki je dovršila osmi razred z dobrim uspehom, ter je že vajena V trgovini, želi vstopiti v kako trgovino kot 3454
Ponudbe je poslati na „J. Z 91" Kamnik, Gorenjsko, (poštno ležeče).
----j---- ---' """" v» £;
učenkg
iiiiiHiiiitiiiniimiiimiiiiiiH
Mlad umetnik (samouk) poveča 3446	in izdeluje
nabožne slike
pokrajine itd. v oljnatih barvah, umetniško dovršene po nizkih cenah. :: Se priporoča prečastiti duhovščini. ::: Naslov pri upravništvu „Slovenca" pod št. 3446. (Znamka za odgovor!)
Dobre
vinske sode
iz hrastovega lesa, prav močne, od 400—700 litrov, proda po nizki ceni FRAN CASCIO, vinski trgovec, Ljnbljana, Lingerjeva ulica štev. 1, za škofijo.	3131
prve vrste po najnižji ceni priporoča »Mlekarska zadruga na Vrhniki, Kranjsko,	3436
POZOR!	POZOR!
Radi opustitve trgovine se prodaja
pod tovarniško ceno
obleka za gospode in dečke, kratki kožuhi, pelerine, površniki, sukno, damske jopice, zastori, preproge itd.	3488
Za obilen obisk se priporoča
Sodna ulica 4, III. nadstropje.
R. Kollmann,
Sprejme se takoj
za splošno delo pri F. Milan Poljanšek, Logatec.	3501

ceneje kot povsod drugod pri:
L. Mčk
v Ljubljani, židovska ul. 4.
Boljšim tvrdknm pri odjemu najmanj l300 razglednic poSiljam tudi na izbiro.
kdefovciki kranjskih Mobas, pozor!
Za dobro, konkurence zmožno blago ponuja se v delikatesnih trgovinah, hotelih in gostilnah na Dunaju dobro vpeljan zastopnik, ki bi zamogel napraviti obile kupčije s povzetim plačilom. Ponudbe sprejema uprava ..Slovenca" nori št. 35 07.	* 3507
12 in 17 IIP iz leta 1908 in	1912 se radi izmenjave druge nrn/flactn	se jih ogleda obratno sile piOUdiSlcl	lal)ko v obratu. -Ravno tam noJpm	pod godnimi su odda v ilttjcai	pogoji. Naslov pove iz prijaznosti uprava	lista pod št. 3473.
■ ■GnaaimiiBaiiBc,»a3aMUBBaBBbHatf[>>aa
Prva slovanska l/dnlo-valnlca mostnih, ž vinskih In drugih tehtnic, za trgov no in obrt, siavbeno in umeino ključavničarstvo
IVAN REBEK
CELJE, Poljska ulica 14
priporoiia svoja lefcinšce. - Ceniki na razpolago brezplačno in franko.	2163
Mr! ostanki!
Razpošilja se le do 31. decembra, potem pa šele zopet v maju.
40 metrov izvrstnih ostankov za obleke ,	K 20'—
20 metrov modernih ostankov z« kostume .	K 18'—
i Itomad 23 metrov najfinejše tkanine za perilo	K 12'—
10 komadov velik nlavnih robcev Iz flanele .	K S-—
t ducat zelo težkik brlsaC.....k 4-S0
5 komadov prima posteljnih rjuh zelo Širokih	K 10-—
lOLFZm, Flzen SM (Češko)
Največja tkalnica v Zahodni Ceski.
Razpošilja po povzetju. Ncugajajoče sc sprejme nazaj. — Vzorci se ne "razpošiljajo. 3496
Moji priznano dobri ostanki lz samega modernega blaga v večjih kosih.
^^^Botero opeSJana^^ss
SR GJjda pod ugodnimi pogoji za mesec februar v Šiški. Vprašanja na administracijo časopisa pod štev. 3435. 3485
popolnoma novo nastavljena, v lepi poziciji, s« proda ali da v najem. Cena ugodna in bodočnost jatnčena; les se dobi v bližini. Cene ugodue. Tilizo postaje Trnovo (Notranjsko). Naslov pove uprava lista pod št. 3305. (Znamka!)

pošten in izurjen za veliko delo se takoj sprejme pri Francu Pelko, Ruriolfovo na Dolenjskem	34054
južnim srcem javljava v svojem kakor tudi v imenu vseh ostalih j|? sorodnikov pretužno vest, da je njen skrbni, dobri oče, last, ozi-:' roma soprog, gospod
C DOVC
mašlnist južne železnico v pok. in posestnik
v četrtek dne 13. t. m. ob 3. tiri popoldne po daljši mučni bolezni previden s sv. zakramenti mirno izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne iz Sp. Kašlja na pokopališče v Dev. Mar. v Polju.
Svete maše zadušnice se bodo brale v Dev. Mar. v Polju in v Ljubljani.
Blagega pokojnika priporočamo prijaznemu spominu in molitvi.
3517
Ljubljana, dne 15. novembra 1013.
Franja štefe, roj. Dovč hči.
Ivan štefe
zet.

| NAZNANILO IN PRIPOROČILO
^Podpisani se usojam slav. občinstvu vljudno naznanjati, da sem otvoril/ <®	Slh
, na Eriaučeui cesti šf. 1
nasproti jubilejnega gledaliSCa.
V zalogi imam veliko izber domačega in inozemskega usnja, kakor znamke Blumenlhol, Grison, Chevreaux, potem Ideal, Cornelius Heyl Box, nadalje vse čevljarske potrebščine, kakor tucli zgornje dele, razne trakove, zaponko itd. — Nadalje razne kreme: Globin,
Globus, Erdal, Afrikan.
Use po leinižiift cenifs! - Gumijeva podpsftiib! »Palma".
3509
Alojzij Šestak
trgovec z usnjem.
Št. 1406/pr.
Deželni odbor kranjski razpisuje mesti provizornih
deželnih živfnozdravnikov
v Vipavi in na Vrhniki.
S službo deželnega živinozdravnika v Vipavi so združeni dobodki letnih 1700 K, ocl katerih odpade 1000 K na deželni zaklad, 700 K pa občine sodnega okraja vipavskega.
Z enako službo na Vrhniki so združeni dohodki letnih 1650 K, od katerih odpade 1000 K na deželni zaklad, 600 K na občino Vrhniko in 50 K na občino Borovnico.
Prosilci za razpisani službi naj pošljejo svoje z dokazili o starosti, o domovinstvu, o živinozdravniški usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje do
20 decembra 1913
podpisanemu deželnemu odboru.
3516 3
Od deželnega odbora kranjskega.
v Ljubljani, dne H. novembra 1013.
šifl;erske novice.
š Celjsko šolsko vprašanje. Celjski Ku-kovčevi trabanti javkajo, da so naši deželni poslanci krivi, da se v Celju še ni postavilo novo poslopje za slovensko gimnazijo. Seveda pri teh ljudeh najemninska pogodba dr. Kukovca ne igra nobene vloge. Vprašamo samo, kako daleč pa je že prišla stavba celjske slovenske ljudske šole, če gredo take stavbe tako gladko izpod rok? Ali so ta nedostatek tudi naši državni poslanci zakrivili? Še stavbo ljudske šole nam celjska nemška zagrizenost ne dovoli, kaj šele rešitev gimnazijskega vprašanja. Gotovo je, da so naši poslanci zadnja leta vse storili, kar sc da, da bi se dosegla rešitev tega prepornega vprašanja. In kaj so storili liberalci, ali recimo specielno dr. Kukovec? Spravil je tisočake, ki mu jih vrže najemninska pogodba z erarjem, drugega pa nič. Človek, ki se štuli in vsiljuje za voditelja celjskih Slovencev, bi moral imeti vendar malo več, recimo, čuta za splošne koristi slovenskega naroda.
š Jubilej zdravnika-duhovnika. V Gradcu je slavil dne 12. t. m. bivši pro-vincial usmiljenih bratov P. Emanuel Lcitner oOletnico, kar pripada redu usmiljenih bratov. P. Leitner je eden najizbornejših štajerskih zdravnikov. Posebno pa slavi P. Emanuel kot operater. Na tisoče operacij je že izvršil. Na stotine duhovnikov jc že on s svojo srečno roko rešil gotove smrti. P. Leitner je tudi velik prijatelj Slovencev. Jubilarju čestitamo.
š Telica rešila pastirici življenje. Graški listi poročajo: Dne 10. t. m. je 16ietna mlinarjeva hčerka Hedviga Haas v Safen-au-u pri Hartbergu na Srednjem Štajerskem pasla živino. Ko je hotela pobrati kos papirja s tal, skočil je mlad bik na njo, jo vrgel na tla ter jo začel hudo obdelovati z rogovi. Dekle se je sicer parkrat vzdignilo, a divji bik jo je vedno pobil na tla. V kritičnem trenotku je skočila neka mlada telica na bika, nakar je bila deklica rešena. Zbežala je takoj čez globok potok. Bik je sicer podirjal za bežečo deklico, a ni mogel skočiti čez potok. Deklica se je vsled lega srečno rešila. Obleka ji je bila čisto razcapana. Krvavela je tudi iz več občutnih ran.
š Studenci pri Mariboru. Občinske volitve se bodo vršile dne 25. in 28. novembra, š Hranilne knjižice je nekdo ukradel v
Mariboru gospej Mariji Rojko. Imela je dve hranilni knjižici, v katerih je bilo naloženih čez 6000 kron. V soboto, dne 12. t. m., ji jc nekdo knjižice odnesel. Poizvedbe so dognale, da je nekdo iz neke knjižice dvignil drugi dan 500 K. Na sumu imajo 17let-nega pekovskega učenca Rudolfa Wodlak iz Gradca, kateri je že poprej radi neke večje tatvine predkaznovan. Wodlak je pri raznih trgovcih nakupil za več kot 400 K raznega lepotičja. Ko se je 13. t. m. hotel odpeljati na Koroško, so ga aretirali.
š Dva otroka zgubila. Cestarica Pinder v Gratkornu je dne 8. t. m., ob 1. uri po noči, ko se je vrnila domov, našla dveletnega sinčka Friderika v ožgani posteljici mrtvega, štiriletni Janezek pa je ležal nezavesten na tleh. Oba otroka sta metala goreči premog iz peči v postelj. Dne 12. t. mes. je tudi drugi sinček umrl vsled opeklin.
š Najdeni zrakoplov. Dne 10. t. m. je slovenski veleposestnik Grisold opazil v svojem gozdu blizu Žigartovega stolpa na Pohorju zrakoplov, ki jc bil brez gospodarja. Zrakoplov je imel mal jerbas za potnike in je obvisel med vrhovi dreves. Grisold jc dal podreti drevesa, katera so zabranje-vala, da se ni zrakoplov spustil k tlom. Ko so drevesa podrli, jc zrakoplov srečno padci na tla. V jerbasu se jc nahajal aparat za merjenje zračne višine in pismo iz Fried-richshafena na Nemškem, v katerem se je najditelja zrakoplova prosilo, naj za novr-nitev vseh nastalih stroškov povrne zrakoplov v Friedrichshafen in dobi 20 mark za darilo. V pismu se je zahtevalo, naj se pošlje pod M. K. 92* v Friedrichshafen brzojavno sporočilo. Dne 11. t. m. je Grisold poslal zrakoplov v Friedrichshafen.
š Zrakoplov »Steiermark« se jc dne 12. t. m. ob 12. uri opoldne srečno spustil blizu železniške postaje Trzebinia v Zahodni Galiciji pri ruski meji ob velikem viharju na tla. Nato so zrakoplov odposlali na Dunaj.
š Železničarji kot divji lovci. Iz Vordernbcrga na Gornjem Štajerskem poročajo: Ponoči, dne 12. 1. in., so orožnik Strohmayer, lovca Gerstl in Rot-wangl zasačili tri državne železničarje. ko so čakali na divjačino. Divji lovci su: železničar Rexeisen iz Šmilie-la pri Ljubnem ter Resman in Flasch-berger iz Gorice. Ti trije hajduki so cd popoldan lovili v revirju graščaka viteza Leuzendorfa. Lovci so slišali strele ter so šli na lov za divjimi lovci. Po kratki borbi sc je posrečilo žandar-ju in obema lovcema premagati divje lovce. Oddali so jih sodišču v Ljubnem. Izgubili bodo službo pri železnici.
š Talinska služkinja. V Mariboru so zanrli služkinjo 231etno Ivano Pri-stovnik, rojeno v Šentovcu iu pristojno
v Slov. Bistrico. Pristovnik je namreč služila pri stotniku Hočevarju kake mesece ter je medtem časom pokradla perila, zlatnine in razne druge stvari v znatni vrednosti. Ukradene stvari jc spravljala pri raznih strankah. Vsled ovadbe stotnikov« soproge so aretovali služkinjo, ki jo bila medtem žo v službi pri neki zelo ugledni rodbini.
š Bela žena. Pri Sv. Benediktu jc umrla nagle smrti 43 letna Elizabeta Zavernik. — Islotam je umrl oče kanonika č. g. Ivana Žel v Velikovcu na Koroškem, g. Janez Zel. Rajni je bil poznan po celem okrožju med Mariborom, Ptujem, Ljutomerom in Radgono kot vesel godec, kateri jc godel menda na blizu 200 primicijah. Pogrebp so sc udeležili 4 gg. duhovniki. — V Stude-nicah pri Poljčanah jo umrl oče prejšnjega studeniškega župnika č. g. že-karja, star 82 let. Bil je oženjem od 26. junija i8'>S, torej celih 65 let. — V Fra-mu je umrl 301etni mladenič J. VauL-nik, sin župana Janeza Vauhnika v Ješenci pil Framu.
MMHBMB——
Ob sprejemu družbenih knjig darujte po dese-tinki »Slovenski Straži« 11
Mohorjani!
naravna
alkalična kislina
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-larih, obislnih i" mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
padpiraiffo sredsfuo
pri karlovovarijskem in dragih kopellŠK<h zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.)
izvirek: GiessiilaSjl SanerbriEiiii,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekll zasloni in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami iu vinom.
Zaloge pri Mihael Kasiner-u. Peter Lass-niku in Andrel Sarabonu. Llubitana. lt
Kufzhc cene
dne 14. novembra 1913.
Državne rente.
4% konv. liav. pr. kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan.—jul.) 4'2°/o avstr. velj. papir, renta {febr.—avg.) 4'2°/0 avstr. velj. srtbr. renta (april—okt.) 4 % avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4% avstr. kronska renta (marec—sept.) 4°/o av. kron. renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4 % ogr. renta v zlatu...........
4°/o ogr. renta v kronah iz 1.1910. . , 4'/2% ogT. renta v kronali iz 1.1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranjsko deželno posojilo iz 1.1888. 4 '/2°/o kranjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4'/2% kranjske deželne banke.....
4% bosansko deželno posojilo.....
4 % obveznice Rudolf, železnice .... 4°/0 obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic.....
Srečke.
4% drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4% drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5"/o don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. ;i°/o avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. , 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz I. 18S0. po 5 gld.
Ljubljanske srečke po 20 gld.......
Rudeči križ. avstr. iz 1. 1S82. j>o 10 gld, Rudeči križ ogr. iz I. 1882. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz 1. 1885. po 25 lir . .
Josziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz I. 1888.....
K	h
! 81	55
81	55
84	70
.84	90
104	50
81	90
81	55
98	80
80	65
88	75
92 93	50
81	80
81	90
80	75
91	-
1630	-
430	-
687	50
352	_
270	50
248 Oit	25
-/O 62	OU 50
51	75
31	75
44 1 ">	75
10 231	! 80
28	[ —
Akcije.
Avstr. kreditni zavod . . . . Avstro-ogrska banka . . . . Anglo-avstrijska banka . . . Dunajsko bančno društvo .
Jadranska banka .......
Ljubljanska kreditna banka
Union banka........
Živnostenska banka.....
Avstrijski Lloyd.......
Državna železnica......
Južna železnica.......
Alpine.......... . .
Škoda .............
Valute.
20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubelj . .
624 25 2160 338 i 511 50 410 406 587 50 263 , 616 j 695 50 107 804 790 -'o
19	00
23	55
24	09 253	75
Vsa tozadevna pojasnila se dobe Judi podružnici c. lir. priv. avs r. Uredil, zavoda Ljubljani.
Radi praznika na Dunaju nc posluje danes (15. novembra) borza.
Dr, Josip Valjavec:
Do 30. novembra t. 1. velja subskripcijska cena, ki znaša samo K 3'80 za izvod, to pa le pocl pogojem, ako se slovar pred koncem novembra naroči in tudi plača. S 1. decembrom se nepreklicno uveljavi navadna prodajna cena K 4-50 za vezan izvod.
Ta dovršeni slovar obsega nad 40.000 besedi, bogato frazeolo-gijo ter tudi kratek imenik krstnih in zemlj episnih imen. Slovar je sad dolgoletnega truda in bogatih izkušenj; obdelan je tudi v podrobnostih tako skrbno, da bo vsestransko ustrezal in zadostoval ne samo za praktično porabo v zasebnem in javnem življenju, temveč tudi šolam in ljubiteljem slovstva. Slovar ima izredno bogat besedni zaklad in prekaša po svojem obsegu, pa tudi po zunanji in notranji opremi ter nizki ceni vse druge podobne izdaje.
V Trstu se dobiva slovar v knjigarnah: Gorenjec & Ko, Via Ga-serma 17 in F. H. Schimpf, Piazza della Borsa 12.
I. Iskravec
VI •
Vezan v celo platno K 3-—.
Za praktično, vsakdanjo porabo zadošča ta slovar, ki je ravnokar izšel in ima, četudi šteje okoli 550 strani, zelo praktično žepno obliko. Mnogim, ki so si želeli ob nakupu dr. Valjavčevega Slovarja tudi slovensko-laški del, bo praktični Iskravčev slovar ustrezal.
Grafenauer. Zbirka slmusili povesti.
Druge novosti:
m prlproiiie sv. Mirna. m>S.50vtaar-
V lepih zgledih popisuje ta knjižica življenje in moč pri-prošnje velikega čudodelnika sv. Antona. Po tej knjižici bodo gotovo posegli vsi častilci sv. Antona.
I. zvezek :
,Ogrinec, Vojni mir ali poganstvo in krst." Cena vsakemu zvezku 60 vin.
Ta zbirka ima namen priobčevati dela naših najboljših pripovednikov in gojiti v našem ljudstvu veselje do dobrega čtiva. Priporočamo, da se naroči na lo zbirko, ki izhaja v četrtletnih presledkih, vsaka slovenska hiša.
tarsgsrski. Junaki svobode. S*? -
2 K, vez. 2 K 50 vin.
mi. ¥ buril in viharju, rrrrcsi
ske preteklosti. 3 K 30 vin., vez. 4 K 80 vin.
Dežel, V službi kalila. r^ST™ .TSV k
1 K 40 vin., vez. 1 K
eisei. Kletva.
Zgodovinski roman. 90 vin.
Sedaj, ko so oči celega sveta obrnjene na Balkan in njegova krvava bojišča, se gotovo v vsakem vzbuja zanimanje za balkanske dežele in njihovo zgodovino. V navedenih povestih, katerih dejanje se vrši izvečine na Balkanu in med jugoslovanskimi narodi, je podan v lepi pripovedni obliki kos slovanske zgodovine, ki bo posebno za Slovenca zolo privlačna. Navedene povesti naj si torej omisli, kdor hoče natančneje spoznati Balkan in njegove prebivalce.
Za cerkvcne zIjofc:
Grm M, Dessf advenfnlls pesmi "S
1 K 40 vin., gl. a 20 vin.
Srum M, Usperges k & vidi spam
šani zbor. Part. 60 vin.
Skladbe so v poljudno-melodioznem slogu zložene in primerne našim zborom; pevcem in pevovodjem ne bodo nudile težkoč. dosegle bodo pa vendar popoln uspeh.
idrijske novice.
i Velika zanimivost idrijska, poslopje št. 509, bo kmalu pod streho. Dozidano je že do vrha ter dobiva sedaj strešni stol. Ni pa še nehala biti zgodovina te hiše zanimiva. V tajni seji dne 2. junija 1913 je sklenila veČina občinskega odbora, da dobi zidarska dela zidarski mojster Abraham Krpan za 41.654 K 76 vin., ponudba znanega podjetnika Jožefa Kacina, ki je bil pripravljen isto delo izvršiti za 36.272 K 69 v., pa je bila odklonjena. V proračunu je bila med drugim tudi postavka 83. 5992 kg železnih nosačev v znesku 1851 kron 58 vin. Kacin je imel v svojem računu tudi te traverze. Splošno se čudijo opazovalci nove zgradbe, da ni videti nikjer teh železnih nosačev, ampak so položili samo lesene tramove, pa še te posebno močne. Izgovarjajo se sedaj, da Krpan tako ne bo dobil pogojenega zneska, ampak mu bodo le odmerili novozgrajeni zid in plačali m® po pogojeni ceni. Zdaj je jasno, zakaj kar niso hoteli slišati o tem, da bi se odmerilo najprej staro zidišče in to cenilo ter odbilo od pogojene vsote, kar bi bilo naj pravičnejše in najumljivej-še. Tistih 8000 K, ki so bile zapravljene pri tej hiši, se mora vtopiti, ker ni niti toliko poguma, da bi se prijelo vsaj tiste, ki so fijakali po svetu na račun poslopja št. 509.
i Gasilni dom je še vedno v nevarnosti. Svoj čas so v »Narodu« zabavljali čez pritožbo, v kateri je stalo, da se morajo načrti napraviti, ki bodo odgovarjali sklepu, da so prezida hiša št. 509 za stanovanja in gasilni dom. Rekli so: Samo da se zavlačuje delo in celo gasilnemu društvu ne da prepo-trebne strehe, je vložena zopet pritožba. Kako je imel pritožitelj prav, ko je sodil, da želijo gotovi ljudje le v kalnem ribariti in zato nočejo premembe načrtov, se kaže vedno bolj, pokazala je tudi proračunska seja dne 5. novembra. Celo pri upravnem sodišču so zagovarjali po svojem zastopniku načrte, češ, da so za stanovanja in gasilni dom. Predzadnjo sredo, dne 5. novembra, zvečer so pa naprednjaki v javni seji izrekli, da gasilnemu društvu namenjeni prostor v hiši št. 509 ni primeren za gasilni dom ter naj sc nikar ne prepusti gasilnemu društvu, ampak priredi za pisarno. Tudi za gasilski stolp, ki naj bi se postavil pomladi poleg poslopja št. 509, naprednjaki seveda niso bili. Našim odbornikom sc poskuša dopovedati, da je njih želja pravzaprav bila samo dvorano preprečiti, kar so tudi dosegli. Bodi povedano, da se jc naša stranka pa prav tako zavzela za stanovanja in gasilni dom, pa brez vsake zahrbtnosti, v kateri bi bili napred-njaki radi mojstri. Zato pozdravljamo odločnost odbornikov S. L. S., ki so glasovali za gasilni dom. Če bo prostor neprimeren, bo to v sramoto samo tistim, ki so celo pred upravnim sodiščem hlinili naklonjenost gasilnemu društvu, primernega načrta pa lc niso marali. Plašijo sedaj s tem, da bo treba železnih nosačev, če ima priti gasilno društvo v hišo. Bedarija! Saj so menda v načrtu, ker so bili v proračunu. Le pošteno naredite, če ne, boste čez 5 let zopet tožili, da sc jo naselila hišna goba v še novo poslopje!
i Nekaj doslednosti. V Idriji imamo slepega reveža, ki je prišel v našo občino s svojim očetom pred ravno toliko leti, kolikor jih ima danes župan Andrej Svetličič v Spodnji Idriji, skoraj jih bo že 60. Ko so prerešetavali lani pri nas, kako da gre toliko za reveže, so iztaknili, da slepi Jurjavčič spada v občino Spodnjo Idrijo, ki jo je zapustil pred dobrimi 50 leti, v Idriji pa niso bili Jurjavčiči še sprejeti v občinsko zvezo. Kaj zato, če jc bil oče posestnik v Idriji in davkoplačevalec dolgo vrsto let, kaj za to, da se nikdar nobeden te družine, odkar se jc ded izselil, ni oglasil ob ženitovanju za zglasnico v Spodnji Idriji, ampak so jo dobili vsi od prvega do zadnjega v Idriji, ocl občine Sp. IcMja zahteva naše županstvo, naj mu povrne vse slepemu siromaku dane podpore — že precej stotakov, češ, da ni idrijski domačin. Občino Spodnja Idrija čaka nova neprijetnost. Pred dobrim tednom so naklanjali v naši občini dijakom podpore, pravijo, da brez ozira na to, je-li ima domovinsko pravico v Idriji ali ne. Potem bodo že dobile tuje občine račune. Nekdo je sicer rekel, da se to ne bo zgodilo, ker so očetje pod-pirancev večinoma idrijski volilci. Zgled slepega Jurjavčiča pa je vendar svarilen, dasi kot revež nima volilne pravice. Pa tudi doslednosti do zamere smo pri nas vajeni.
Sanatorium Emona -.^.'S,
Privatno ?dr»viSfn za notranje iu kirurgične bolezni — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, lutiik in ief zdravnik: Dr. Fr. Derginc, primar. I. klr. odd. da2. bili.
tO K106 - za K 58 —
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
šivalne stroje .Singer'
ki se gonijo z nogo z clog. omarico in 10 letno garancijo. Od-pošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev ..Ringschiff", „Central-Bobbin" za hišno porabo in za rokodelce po en gros cenah.
A. Weissberg, Dunaj II.
2306 Untere Donanstrasse 23/S. Dopisuje hrvaško. Ceniki gratis in franko.
flnton Presker
krojač ? LJubljani, Sv. Petra cesta 14.
se priporoča sl. občinstva za mnogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 62
D mača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3
m
C3
ao
se priporoča cenj. p. n. občinstvu v nakup
- narejenih oblek. =
Sprejemalo se naročila po meri. ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. Juž, železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene.
Razpisuje se v Polhovem gradcu
služba	3481
(po Beifeisnovem sistemu). Plača po dogovoru s prostim stanovanjem.
Županstvo občine Polhov gradeč.
3055
zadosti velike za kompletno moško obleko, hlače, paleto, ženske kostnme, plašče, nuknjj itd.
Izvoz sukna Kari Kaspor
•uusbrucli 332.
ki so se pri meni v velikih množin. nabr., dajem, da se jih čim-preje izne-bim, glob. pod ceno!
Zahtevajte
vzorce ostankov
bla^a 73 noske in ženske obleke poUnine prosto.
pr

3439 \JL
Zobni atelie
Herman Peters
se nI premestil,
ampak se nahaja še vedno v
S Prešernovi ulici štev. 5, II. nad. <
Hiša „Perles".	C
z vsemi gostilniškimi prostori in dvemi stanovanji ter vrtom, se odda za več let v najem proti letni najemnini 500 K.	3500
Županstvo Zgornja Šiška
V delo se sprejme takoj več izurjenih, mladih in krepkih
tesarjev
pri Ivanu Zakotniku, tesarskem mojstru v Ljubljani, Dunajska cesta.	349»
t. fl. Greinera in sinova
KremsmUnster, Gor. Avstr.; Ntrtingen, Nemška in St. Felin de Guirols, Catalonija.
Želite zamaške iz prvih rok? Izvolite zahtevati cenike in vzorce direktno ali pa pri zastopniku za Kranjsko, Istro, Hrvaško, Bosno-Herccgovino in Dalmacijo	3TO
L. J MUC, Ljubljana
Gledališka ulica 10
edinem strokovnjaku te stroke na slov.
jugu monarhije! En poskus —'stalni odjemalec! Zajamčeno iz novega materijala. — Na privatnike se ne razpoSilja.
Stenograf
vešč slovenske in nemške stenografije, kakor tudi strojepisja, slovenskega in nemškega jezika, išče službe. Nastop takoj. Naslov pore upravništvo „Slovenca" pod št. 3478, (Znamka!)
Za njive in travnike, sa sadje, zelenjad, za žito, vinograd moraš žlindre pridat!
je priznano najboljše in poceni, fosfornatokislo gnojilo za jesensko setev.
Gotov učinek I Bogat donesek I
Pozor I
Tomaževa žlindra zvezdne znamke prodaja se le v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah.
Za vsebino fosforove kisline, ki je na vrečah označena, se da popolno jamstvo.
Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina ,.MERKUR" PETER MAJDIČ v Celju.
Naročila na debelo iu drobno se takoj izvršujejo.	2434
Ustanovljeno t8«S.
Takoj se oddajo:
lepi prostori sredi mesta, pripravni za vinsko klet, skladišče ali delavnico.
Bavnotam krasen hlev s pritiklinami za dva konja. — Med državnim in južnim kolodvorom velik prostor za leseno skladišče. — Naslov se izve v upravništvu tega lista pod štev. 3461. (Znamka za odgovor!)	34fii
Parno barrarstvo
ter kemitno fišienje ln - snaženle oblek.
M	589
Apretura sukna. |p
Jos. Reich
ki nasip = Ozka olica št 4. Sprejemallšče
Seieniroriova ulica 113. :: Postrežba ločno. Solidne cene. :
Najcenejše ln nalboli učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
poslajene odvajalne
krogljice
(Neastelnove Elizabeta« kroolflee)
Pred vsemi dragimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, prsate »aaklh ikodljltfh pri-mesl, »porabljajo aa z najvetjlm uapebom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče,
kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo TSinPfio izvor premnogih bolezni. Radi poslajene oblike jih radi uživajo otroci. Škatljica s 15 krogljicami stane 30 vin. ovoj po 8 škatljic, torej 120 krogljic, stane le 2 K. Če se pošlje naprej 2-45 K, se pošlje franko 1 ovoj.
Cvnriln t Nujno se svari pred ponare-svaruui j4Il),_ Zahtevajte Filipa Seu-jtelna ,.odvajalna krogljloe." Pristne le, če nosi vsaka škatija in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku ,,Sreti I eopold'1 in podpis ..Filip Neuateln, Apotheke". , Naše trgovsko sodntjsko zavarovane embalaže morajo imeti našo tvrdko
Filipa Meina lekarna
„pri sv. Leopoldu"
— Dunaj, Plankengasse 6. —•
Zaloge v Ljubljani: Blhard SuSnlk, lekarnar,
3336 in v veO drugih lekarnah.
Konfekcija	j
za moške, ženske in otroke S
v veliki izbiri po zanesljivih	J
stalnih cenah v podružnici	ai
tvrdke K. M i k 1 a u c	£
»Pri

iio štev. 3,
(Medena nllca).
Poseben oddelek I. nadstropje Cenik na zahtovo brezplačno in poštnine prosto. 2622
Dobro izurjena
kuharica
išče službo v Ljubljani. Nastop lahko takoj. — Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „SIovenca" pod -kuharica" št. 3498.
Zlate svetinje: Berlin Pariz, Bim Iti
TZa/bol/. kesm. zobo• Čistil »rtJ'
Izdelovale!) O. <S?eydt
Ljobljans, Stritarjeva olica T

Pozor! Pozor!
Drože — Presgerm.
Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zaio mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim l odličnim spoštovanjem	3955
mol/c 7olntmr prva lioblj.tovarna drož t lastni hiil
maKS ^aiOKer iri!kmti HSll Jt. 2li
Visoko, moderno podobo, lepoto linij, niMnost dajo samo
Warnerja Rust Ppoof
STEZNIKI
(Originalno amerikanski izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi sc od strauilo vloge, gzgr Za vsak kos se jamči.
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipina Podkrajšek.
Ljubljana, Čevljarska ulica št. 2.
Priporoča fudi veliko zalogo higijeničnega perila. JSgrovega In Tetra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Haroiila po pošti se izvršujejo točno.
loga
OrOZja, manicije
vsake vrste ter lovske potrebščine
Zahtevajte naš bogato ilastrovani cenik štev. 16 fhrx<atska izdaja) katerega pošljemo zastonj in franko.
/d Trst 6 •
v Hiša ustanovljena leta 1884.
Specialiteta K 20»-
\
F. L. Popper čevlji \
za gospode m gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti
Naprodaj samo pri
\ JULIJI STOR, Ljubljana
\
Prešernova ulica štev. 5.
Goiserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke.
V
Cena: 12 50	W38 m Cena; 16-50
Najceneje
brzoparilnike
vse vrste slamoreznice
in vse druge poljedelske stroie
ter
žeSeznino
___ponujata
fcSSSStf Saro! Kavleka nssi.
iclincidvr tV l t»r
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
Ljubljana	Dunajska cesta 16	Ljubljana
Ne zamudite zahtevati cenik!
Nc zamudite ,-ahtevati cenik!
Samo 5 dni z brzoparniki francoske družbe! I
Najkrajša vožnja iz
ilovre v Heu M
Veljavne vozne liste za vse razredd in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino dobiš edino pri	1929
ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v
» hiti Kmatska posojilnice nasproti gostilna pri „Flgovcu",
Izdaja vozna listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno.
Loopold Tratnik

Sv. Petra ©©sta št. 25.
PripopoSa se ao novo dola k a kop tudi xa pttisnovpstrie poppnvila.
Zaloga elektrižuih svetilk.
Elektrokemižn© kovinske prevleke.
Posla Sanje pospebrerue pontkljanje itd.	_(?<
A. KUNC
Ljubljana,
Dvorni trg št 3.
2707



„ J* \ *
**
Najnižje, stalne cene'. Ceniki na razpolago.
A. Haupfmanna nasledniki
sinovi
Ljubljana,
Tvornica kemičnih barv. lakov in firnežev
priporoča:
niiiniiiiinniHmnimimiinniiminn
Oljnate barve
Suhe
barve
niiiinmiiniimiiiniiiiiiiiiiiniiiimni
Emajlne barve
iiimniiiiiHiiminniiiinniiiiniNHHii
Fasadne barve
ainnnniiiiHMimniiiuimiiiiniiniui
priporoča:
iiupiiwuwnpniiiniu)iiniBnwni
vse vrste: firnežev, čopicev, lakov
nniiiiimiimimiiiinmiiiHiiiHiiiniii
Mavec
(Gips)
mmiiMimuiMiiiiimiiiiiiiiniminni
Olje za pode in stroje
iMiMiHMmMiutmu;t>imH mirnim
Karbolinej
iimiiniiiiiiimnniinnnMnnminnin
|4asloV zadostuje:
JI. Eankl sinovi v £jubljani.
Ceniki zastonj!
2t.-5
Ceniki zastonj I