LETO 181.
LJUBLJANA, 5. DECEMBRA 1925.
ŠTEV. 51.
kMOČNlHAZA-JVCOSLA-VllO ČETRTLETNO DiN 15*
CELOLETNO DIN 60/ZA-INOZEMSTVO ?E DODATI MTNINO/OOLA5I PO CENIKV/ POSAMEZNA
Itevilka PO DIN * 150/
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
V®EE»N8ŠTVO-lN‘VPRAV& V V«ITEL1$KI TISKARN5/^
ROKOPiJI $E NE VRA-; VCA70 / AN O N 5 MN I DO-‘PlSMENEPRJOBČV-lElO/POjTNlHAPLA-VCANA V GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
" n "TTHranwmiff1*,Mim,lg
IV. skupščina Orjune Ljubljanske oblasti.
' 7 X/
VeSika udeležba. -- Orjuna ostala krepka in jaka. -- Poročila funkcionarjev. -- Popolno zadoščenje skupščine častnemu predsedniku in velikemu čelniku bratu Marku Kranjcu. - Volitve in novi odborniki. --Postavitev spominske plošče padlim junakom v Trbovljah. -- Orjuna, naprej!
Želje mnogih, ki so jih stavili v IV. skupščino ljubljanskega oblastnega odbora, se niso niti najmanj izpolnile. Namesto razkola in prepirov so doživeli vsi ti spoznanje, da je Orjuna zdrav organizem, ki zamore brez škode prenesti krize, katere bi morda v istini vsako slično organizacijo že zdavnaj uničile. Deviza te skupščine le bila — brat Marko in naprej! Rezultati poieka kažejo, da sta obe zmagali povsem! Kdor je prisostvoval iz srca prihajajočim iskrenim ovacijam Orjuna-šev-gardistov, ki že od prvega po-Četka stoje neomajno pod orjuna-škim praporom — svojemu vodite-: Ju in najboljšemu bratu Marku — te mogel zaslutiti vso globino ve-re In ljubezni, ki jo goje napram njemu vsi čestiti in pošteni Orjuna-*'• Orjunašem je delo in žrtvovanje namen in nekaj samo po sebi umevnega. Redko je čuti zategadelj iz njihovih ust priznanje in pohvalo za delo storjeno za Nacijo in Orju-no^ Toda kadar jo izrekajo, potem vrše to tako, da se njihov način temeljito razlikuje od običajnih tovrstnih po. in zahval v drugih organizacijah. Spontano in brez priprav, toda tem boli oduševljeno in eno-dušno.
M pPirUKO naČelo pa je bilo Naprej!
Načelo, ki bo vodilo v novem poslovnem letu Orjuno preko vseh ovir in težav proti njenim velikim ciljem. Danes ie Orjuna močen in organiziran akumulator živih narodnih sil, ki potrebuje samo veščih rok in voditeljev, da bodo pravilno izrabili vse te nagromadene energije.
S IV. skupščino sta končani prvi e obdobji razvoja in organizira-nJ? Orjune, ki mora sedaj s premišljenim delom zopet stopiti na
za^Ha0?01?*00 in z dejstvi poka-logam Po n?f ^ojim velikim na-
obstoja, mora prijet”z „nDrav!J i
obsSifn in UP1,avi.čevanjaVsvojega jo -u' 10nuna' ki ie v bistvu mla-aa gibalna sila naroda dušena po Političnih razmerah, vladajočih se-aaj v tej zemlji, mora najti sredstev. da bo njen glas upoštevan In cenjen tako, kakor mu gre. Ta gibalna sila se mora razmakniti na Kloboko in široko v vse smeri in zastaviti s podrobno izpeljavo svojega Programa.
V	kleti restavracije »Zvezda« je bilo opaziti že dolgo pred napovedano otvoritvijo skupščine živahno vrvenje. Prihajali so posamezni delegati iz dežele, stari orjunaški borci, drugi in znanci iz danes že tako uolge vrste orjunaških prireditev. <csna so jim bila lica in ostre po-|eze v obrazih. Dospeli so. da čuje-od onih, ki so jim položili pred tt°m v roke usodo Orjune v liub-nml™ ob^asti> poročila in račune o njihovo*11 Dosl°vanju. Veliko je bilo mantne *animanje. Sirile so se alarma stareer^1,ln v srce marsikatere-Slovenski Ri ?r-Ca iz v Celju, skrb. kai da Vn0*’ ^akeku, je legla Prispeli s0 tuj	f
nikov, da pod kreni1,JodlteJJ1 cet" in železno roko velik** J,0(!ftv?m Marka udarijo temelje z^ddo ki
veličin?23-?’ ^ ^ Čet"iki d011"1611 veličino njihove naloge. Na tem sestanku so ponovno Izrekli popolno zaupanje svojemu dosedanjemu oblastnemu čelniku br. Francetu Ko-
I v hn ilJn m+U..kazali, da hočejo
vidnim -Ce ! POcl njegovim pre-vianim m prevdaruim vodstvom.
Točno ob 10. uri te otvoril predsednik br. inž. Marko Kranjec IV. skupščino, konstatiral sklepčnost in prečital dnevni red. Navzočih ie bilo preko 60 polnomočnih delegatov 36 organizacij, ki so imeli skupno z oblastnim odborom 90 glasov.
Po otvoritvi je kot prvi podal burno pozdravljen predsednik poročilo	i
veliki čelnik br. inž. Marko Kranjec,
ki je poročal sledeče:
Bratje!
Četrtič stopam danes pred Vas, da Vam položim obračun o delu, ki sem ga izvrševal v Vašem imenu. Na zadnji skupščini ste si izvolili odbor, ki ga danes ne vidite tukaj. Zakaj ga ni, sem dolžan pojasniti.
Prvi, ki je odstopil, je bil brat Škerjanc, ker vsled svoje službene zaposlenosti ni mogel redno vršiti dolžnosti. Na njegovo mesto ie stopil br. Rado Prosenc. Drugi je zapustil Oblastni odbor br. Lojze Zajc in oddal blagajno br. Kafolu, ki je imel obilo truda in posla, da Vam bo lahko danes podal njeno bilančno poročilo. Vsled prcobloženosti z delom se tudi br. dr. Vi. Knaflič til mogel udeleževati sej in kot četrti nas je radi obolelosti zapustil brat VI. Levstik. Slednjič je podal demi-
sijo kooptirani član odbora br. dr. Slavko Pretner, in tako smo ostali sami. ker vsled bližajoče se skupščine nismo hoteli popolniti odbora.
Vaša prva naloga je danes presojati naše delo. Da pa Vam bode mogoče sodbo pravično izreči, moram nekoliko podrobneje pojasniti položai naše organizacije in način kako se je naše delo vršilo. Izgle-da, da organizacija ni več tako agresivna in agilna, kakor je bila v prejšnjih letih. Teinu pa ni tako. Organizacija ie v prošlem letu izvršila ogromno delo, med tem ko smo pogrešali napadov od strani naših nasprotnikov. To je tudi vzrok, da ie bilo naše delo v prošlem letu boli mirno kakor v prejšnjih letih, je pa tudi jasen dokaz, da nismo bili mi tisti, ki so kalili javni red in mir. ampak naši protivniki.
Naše delo v prošlem letu delimo lahko v dve skupini, in sicer: v razdobje pred in po kongresu. V prvi etapi smo se precej agilno udeležili skupščinskih volitev, vsled česar se nam je očitalo, da smo nekaka avantgarda samostojne demokratske stranke. Ce pa danes pogledamo nazai v tedanji politični položaj, vidimo, da drugače nismo mogii in tudi ne smeli ravnati, ohranili pa smo vedno svojo popolno politično neodvisnost. V tem oziru so nam naši nasprotniki mnogo očitali razbit Korošcev shod v »Unionu«. Vi vsi veste, da mi nismo šli na shod, da ga razbijemo, pač pa smo hoteli odgovora na razne mnogoštevilne klevete in neopravičene očitke, ki iih ie kopičilo na našo organizacijo klerikalno časopisje. Z našim nastopom na tem shodu se je ta ogabna klerikalna gonja ustavila oziroma na minimum omejila. Sod-nijska* preiskava je dokazala, kje je bila krivda. Orjuna je izšla iz te borbe čista in pobedonosna, na nasprotni strani pa sta bila obsojena »Slovenec« in glavni tajnik SLS, kaplan Gabrovšek. Zadnja resna etapa v boju klerikalcev proti naši organizaciji je bil ta shod.
Naše največje delo v prošlem letu je bil kongres vseh Orjun v Beogradu. Slovenija je bila ob tej priliki najčastnejše zastopana in upravičeno se ozira Orjuna na njo kot na jedro cele organizacije. Koliko
dela. koliko požrtvovalnosti, koliko propagande je bilo potreba, da se je to velikansko delo izvršilo! Že to delo je dokaz, da se ie organizacija jako agilno gibala v prošlem letu. Za sam kongres ie porabila Slovenija okroglo pol milijona dinarjev, ki so jih naši nad vse požrtvovalni člani utrpeli.
To ie bilo delo v prvem razdobju. Po kongresu pa se je vodstvo posvetilo sanaciji organizacijskih financ. Trboveljska tragedija in njene posledice, kongres, »Ekonomska Orjuna«. so privedli denarno stanje Oblastnega odbora v obupen položaj. Vse sanacijsko delo je slonelo na par osebah in je tem večja njih zasluga, ker stopamo danes kljub obupnemu predletnemu položaju z razmeroma iako ugodno aktivno bilanco pred Vas. Ne glede na tekoče stroške smo poplačali prošlo leto nad 80.000 Din.
Tekom prošlega leta so vzklile v vrstah' našega članstva razne obdolžitve. ki so bile naperjene deloma proti odboru, v največji meri pa proti, moji osebi. Te obdolžitve so me tem bolj užalile, ker sem se zavedal popolne nekrivde. Dasi sem posvetil ves svoi prosti čas in vse svoje sile nesebično naši ideji, sem postal skoro žrtev podlih opravljivcev. Zaman sem iskal prilike, da privedem pravega povročiteija pred sodnijo. Vse je bilo tako spretno raztreseno po različnih krajih v gostilnah in kavarnah, da mi do danes ni bilo mogoče dobiti pravega zadoščenja. Ti ljudje niso imeli poguma. da bi mi pogledali v očj in me odkrito obdolžili. Bratje! Jaz ljubim nad vse svojo osebno svobodo in si ie ne dam nikakor kratiti. To je moj princip. Danes pa bom odstopil tudi od tega in odgovarjal na vsa vprašanja, tudi če se tičejo mojega privatnega žepa. Kar je šlo orjunaškega denarja skozi moje roke. o tem Vam bo poročal brat blagajnik, ki ima vse to do pare zabeleženo v svojih knjigah. Treba pa, da razlikujete med predsednikom Markom in 'privatnikom, ki ima tudi svoje Prihode. 0 katerih mislim mu ni treba polagati računa. Tako nizkotna sumničenja ubijajo v človeku veselje do dela in uničujejo njegovo energijo. Tudi mene so te podle klevete hudo zadele in omajale moie zaupanje v lastno članstvo. Preveč me je bolela krivica, ki se mi ie delala. Končno sem se z nadejo na to skupščino umiril in pričakoval javnega obračuna s svojimi klevetniki. Tu je megdan. braie! kdor ie tožiteli. naj se oglasi k besedi, da si iz 05j v 0či povemo resnico, da se enkrat za vedno ustavijo klevetanja. K besedi torej! (Nihče se ne oglasi.) Za hrbtom kradejo človeku čast in poštenje, ne upajo se pa nastopiti odkrito na merodajnem mestu. To ie podlo.
Enaka sistematična gonja se je vodila tudi proti upravniku »Orjune«, br. Jankoletu. Očitale so se mu stvari, ki so se že pred štirimi leti javno razpravljale in končale. Otročji grehi so se nanovo pogrevali, da bi ga spravili od lista. Jaz. ki sem poznal dobrega delavca, nisem dopustil. da ga izgubimo. On nam je bil tekom let pravi financie, ki 'je pridobil s svojim marljivim delom za organizacijo najmanj 600.000 Din. Pripominjam, da je bila uprava lista edini resort, za katerega mi ni bilo treba skrbeti, pa ie vendar dobro uspeval. Bratje! polagam Vam na srce, opustite malenkostna sumničenja.
Preidem na drugo polje, ki se tiče v celoti naše organizacije. Danes praznujemo praznik državnega osvobojenja in narodnega ujedinje-nja. praznik naše svobode. V resnici oa naš narod ni še uiedinjen, ker še stotisoči naših bratov ječe pod tujim nasilstvom in tudi osvobojeni nismo še v nacionalističnem pogledu, ker nacionalist še dandanes, sedmo leto po osvobojenju. ne sme svobodno izražati svojih čuv-stev. Da bodemo enkrat lahko v polnem obsegu praznovali praznik osvobojenja in ujedinjenja, to Je sveta naloga naše organizacije. Velika je ta naloga in mi moramo v bodoče še z večjo vnemo posvetiti vse svoje sile in najenergičneie prijeti za delo, da pridemo končno do zaželjenega cilja. Pot do tega cilja pa nas lahko vodi v dveh smereh. Prva smer je začrtana s kulturnim in propagandnim delom, druga pa zahteva trše roke. Meni se je očitalo. da sem pripadnik druge smeri. Jaz pa Vas vprašam: Kdo ie priredil več sestankov, zborov, predavani in propagandnih svečanosti, kdo je potrošil več črnila v organizaciji kot jaz? Danes sem pripadnik druge smeri in mislim, da bo to naziranje skoro pravilno.
V	dosego končnega cilja ima naša organizacija četniške sekcij'e, katerim moramo v bodoče posvečati največjo pažnjo. Vem, da sem jih v nrošlosti premalo upošteval, skušal pa bom to v bodočnosti popraviti. Vplival bom po svoji moči na organizacije, da se poprimejo z največjo vnemo dela v četniški sekciji, da gredo od brata do brata, od srca do srca. da vžgejo v njem duha zavednosti in borbenosti. Vzgojiti moramo slehernega Orjunaša tako. da si bo svest velike in težke naloge, ki jo je prevzel na svoje rame. Zavedati se mora velike odgovornosti, ki jo ima ravno vsled tega do Nacije. Vedeti mora. da bo ravno s pomočjo vsakega poedinca to delo dokončano in mora biti ponosen, da ga ravno to delo odlikuje od vseh ostalih državljanov. Ko bo sleherni Orjunaš prožet tega duha, tedaj bo imelo vodstvo pravo orožje v svojih rokah.
Današnja človeška družba je otrovana z brezidejnim materija-lizmom, njei niso na umu koristi celote. Nacije. Le poedinec črpa koristi iz naroda. Predstavniki naroda tvorijo današnjo skupščino, ki ne dela v prid Nacije, ampak je Ie nekaka borza osebnih špekulacij in bedni narod te špekulante še dobro plačuje. Treba bo obračunati s tem nezdravim pojavom. Naša organizacija še ni okužena s tem materi-jalizmom, ona predstavlja danes veliko potencijelno silo Nacije, ki se dnevno jača. Mi tvorimo narodu nekako rezervo, ki mu bo o pravem momentu izvršila veliko delo. Dobro pa treba prevdariti, kdaj bo nastopil trenutek, ki bo spravil to silo v pogon.
Tudi ne smemo trošiti te narodne energije v malenkostnih akcijah. Tako nam očitajo nekateri, da nismo nastopili ob prihodu Radiča v Ljubljano. Mi smo mišljenja, da imamo premnogo važnejših vpra-
REKLAME
ne potrebuje
0. BERNAT0VIČ
ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča.
šanj, kakor pa baviti se s človekom, ki skoro dnevno menja svoje mišljenje. Z njim bo obračunal čas, kakor ie obračunal z republikancem, komunistom, mirotvorcem itd. Da je prišel v Ljubljano pred 7 meseci, bi gotovo ne prestopil praga ljubljanskega kolodvora, to mu je tedaj garantirala Orjuna.
Dalje so padli očitki o priliki italijanskega barbarskega napada na »Edinost«, da nismo ob tej priliki pokazali dovolj energije. Orjuna posveča vso pažnjo bratom preko meja in tudj oni danes gledajo v njo kot edini faktor, ki jim bo prinesel praznik ujedinjenja in osvobojenja. Danes pa so naše meje zelo ob-čutljive in naša zunanja politika na zelo šibkih nogah. Ob takih prilikah. kakor ie slučaj »Edinosti«, se moramo v polni meri zavedati odgovornosti, ki jo imamo napram Naciji in državi. Z eno samo nepremišljeno akcijo ustvarimo lahko po* ložai nepreglednih posledic, iz katerih danes še ne vidimo izhoda.
Naše delo bo torei v bodoče izpopolnjevalo organizacijo, da poti-, sočerimo voljo vodstva in ustvarimo orožje, ki ga potrebujemo v dosego cilja. To delo, podrobno delo, zahteva obilo pažnie in mnogo, mnogo delavcev. Na delo torej!
Govor brata predsednika je ope-tovano prekinjalo živahno odobravanje skupščinarjev, ki so mu na koncu poročila dolgo burno aplav-dirali.
Nato ie podelil br. predsednik Marko besedo br. tajniku Verbiču, ki je podal sledeče
tajniško noročilo:
O splošnem delu in stanju našega Oblastnega odbora ste čuli že dovelj v poročilu br. predsednika Marka. Moja naloga kot II. tajnika bi bila predvsem, da podam statistično poročilo o stanju gibanja po-kreta v naši oblasti. Ker ie br. politični tajnik Vladimir Levstik zbog prezaposlenosti in bolehnosti odsto-pil malo pred skupščino, bom tudi podal kratko poročilo o političnem delu Orjune v naši oblasti.
Odbor, ki je bil izvoljen lansko leto dne 14. decembra 1924 se ie na svoji prvi redni seji konstituiral sledeče: Predsednik br. inž. M. Kranjec; podpredsednik dr. T. Jamar; politični tajnik VI. Levstik; blagajnik Lojze Zajc; II. tajnik Dr. Verbič* odbornika: Ivan Škerjanc, dr. Vladimir Knaflič.
Ta odbor se je takoj po skupščini vrgel na delo. Vladalo je v njem povsem soglasje. Težave so bile le z bratom dr. Knafličem, ki se spričo prezaposlenosti ni mogel redno, udeleževati sej. Pač pa ie celo letoi fungiral vestno in pohvalno kot
»Največ sveta otrokom sliši Slave!44
„Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave.44
„Manj strašna noč je v črne zemlje krili ko so pod svetlim solncem sužni dno vi!44
pravni zastopnik lista »Orjune«. Isto ie bilo tudi z bratom I. Škerjancem. Na njuni mesti sta bila ko-optirana br. dr. Pretner in Radovan Prosenc. Ker ie pozneje popustil tudi br. Lojze Zajec, se ie na mesto njega končno pritegnilo v odbor še br. Kafola, ki je povsem rešil zapleteno finančno vprašanje. • Po 30. oktobru ie izstopil iz odbora tudi br. dr. Pretnar in za nijm br. Vlad. Levstik. Na mesti teh dveh ni odbor nikogar kooptiral. Pogoste iz-premembe odboru niso bile nič kaj v korist. Največja njegova hiba je bila, da ie imel premalo govornikov. Vsled tega ie padlo propagandno delo predvsem na br. predsednika Marka in br. Prosenca, ki sta gotovo obiskala največ organizacij.
Delo oblastnega odbora.
Politično: V političnem udejstvovanju smo se predvsem držali načela ohraniti Orjuni nimbus nadstrankarske občenarodne nacionalne organizacije, s posebnimi nalogami znotraj in zunaj državnih meja. Tako smo Orjuiio srečno privedli preko težke krize februarskih volitev. da stoji danes v položaju od vseh cenjene nadstankarske organizacije, k] dobiva vedno bolj funkcije vrhovne nadzorstvene organizacije zbirajoče poleg tega. svoje sile za vse mogočnosti! To smer bo moral držati tudi novi odbor, ker je sedaj Orjuna že organizacija vseh poštenih in pravih Jugoslovenov brez razlike stranic, plemen in verske konfesije; Orjune sedai ne more nihče več prištevati za levo krilo kake stranke ali pa tajno plačano organizacijo.
Izvršni organi Oblastnega odbo-J ra so bili mestne Orjune. Oblastni četniški odbor in list.
O Us u Vam bom poročal naknadno. Pripomniti moram le eno, da ie v veliki meri pripomogel Oblastnemu odboru pri propagandi, organiziranju, financah; te so imele pri listu v najtežjih časih gotov in znaten vir dohodkov, ki so šli v lepe tisoče I
O oblastem četniškem odboru je podal poročilo že br. oblastni čelnik Kobentar na seji vseh bataljonskih in četniških komandirjev ter mestnih glavarjev. Kdor je gledal delo četniških sekcii. ta mora pripoznati, da je uveden v nje nov duh discipline in reda. Naloga novega Oblastnega odbora pa bo. da bo vso to silno energijo, ki ie sedaj zbrana v četniških sekcijah, modro in prevdarno uporabil. Kajti četniške sekciie danes samo čakajo dela in nalog, s katerimi bodo potrdile našo tezo. da so one sleber in hrbtenica Orjune. Brez njihovih akcii postajamo omrtvičeni in prehajamo v mirne vode, ki niso za borbeno organizacijo, kakor je Orjuna.
ške odbore vzporejajo z rodolju-barskimi Vereini. pevskimi društvi. Orjunaški odbori morajo biti organizirani povsem vojaško. Seje morajo biti točne in polnoštevilne. Vsaka organizacija se gradi od tod navzgor. Imamo lahko najboljši Oblastni odbor, pa vendar ne pojde delo nikakor v pravilni smeri, ker ga ne bodo podpirali mestni odbori, ki bi vršili njegove nasvete. Zasnujejo se lahko največji načrti, točne izvršitve ne bo. ker ie odrekel izvršni organ — to so mestni odbori.
Mestne organizacije.
Na lanski skupščini je poročal br. tajnik Galzinja. da je štela ijub^ ljanska oblast 46 organizacij in 23 poverjeništev. Sedaj imamo 53 organizacij in 16 poverjeništev. V tem pogledu kvantitativno ne moremo biti baš najbolj zadovoljni. 53 Or-jun za celo oblast ni nikakor zadovoljiva številka. Še bolj pa je tehtno vprašanje, dali so bile vsaj te organizacije na mestu?
Reči moramo v splošnem, do večini da! Od 53 organizach jih je v redu poslovalo 34. Od teh smo mirno pričakovali na sleherni poziv odgovora. 10 organizacij ie bilo labilnih. Delo teh iz raznih vzrokov ni šlo tako od rok. kakor bi bilo potrebno. Potreba jim bo takoi odpo-močl po skupščini, posebno še. ker sta med njimi tudi dve s prapori. Ostalih devet bo potreba razpustiti in iim postaviti komisarje, da jih urede.
Članstvo, ki je po Trbovljah rastlo kar en mas, ni pokazalo, da je povsem doumelo našo ideologijo. Pretila je celo nevarnost, da nas baš te mase pokopljejo vsled svoje nediscipline.
Zato je potrebna amputacija Članstva. Vse kar ni plačalo 3 me sece nazai članarine, bo potreba pometati iz naših vrst. Ti bodo itak ostali somišljeniki in to ie za nas dovolj. Kajti kdor ne more poravnati 3 Din mesečno vsai za članarino, ni vreden, da nosi znak. katerega so nosili naši Dadli junaki.
Ko bo tako prečiščeno članstvo, bo mogoče sestaviti tudi dobre odbore, ki bodo v redu poslovali in odgovarjali na naše dopise. Velika napaka je mišljenje onih, ki orjuna-
Javni nastopi.
Glavni letošnji naš javni nastop je bil Veliki kongres v Beogradu. Pred njim vršeče se slavnosti in prireditve so bile samo priprava za ta veliki moment. 24. januarja smo poslali posebno deputacijo na razvitje prapora Orjune Sava-mala. 5. februarja smo priredili javno zborovanje v »Mestnem domu«, na katerem smo razložili naše stališče napram volitvam. 1. februarja je 48 naših vrlih četnikov na čelu z bratom Markom hitelo povprašat dr. Korošca po dokazih za nešteta obrekovanja. ki jih ie morala prenašati Orjuna po podivjani klerikalni žur-nalistiki in sfanatiziranih agitatorjih stranke slovenskega ljudstva. Izid tega našega odločnega nastopa je gotovo še vsem v spominu, saj je o tem umiku tisočglave mase pred peščico Orjunašev govorila vsa Jugoslavija. 14. marca se je vršilo razvitje prapora Akademske Orjune, ki je otvorilo še celo vrsto razvitij. Od 19. do 21. marca je zboroval v Ljubljani glavni odbor ob zaključku kojega je priredil Oblastni odbor pred »Narodnim domom« shod, na katerem so govorili br. Kranjec, Leontič. Jevdjevič; 22. marca pa ie naša oblast prisostvovala v velikem številu sijajno uspelemu razvitju prapora v Mariboru. NajleDše in najboli orjunaško razvitje pa je bilo nedvomno ono v Zagorju, ki je izpadlo tako disciplinirano, da so se mu čudili vsi tako prijatelji, kakor neprijatelji. Za tem razvitjem je sledilo impozantno v stari napredni trdnjavi Kranju, ki ie pokazalo, kako dobro stoji naša ideja tudi v Gorenjski prestolicl. Med tem se je vršil cel niz manjših sestankov in prireditev, ki so bile zaposlile, veliko naših sik 3. maja se je udeležilo zopet veliko število naših članov razvitja v Celju. Vedno bolj so zanos-ljavale vse naše sile tudi priprave za kongres, ki je izčrpal silno naše sile in to tako finančno, kakor na veselju do dela. Na njem smo pokazali z našim discipliniranim nastopom, da smo v resnici iedro Orjune in da smo bili vredni vseh nad. ki jih ie stavilo na njo vodstvo Orjune-
Navzlic temu, da je kongres toliko okupiral vse naše sile. vendar smo že 21. junija pohiteli zopet v Škofjo Loko, kjer smo razvili prapor vrle Škofjeloške Orjune.
S tem je bli skoro zaključen niz naših razvitij, ki smo ga definitivno za to leto završlli z zelo uspelim razvitjem v Mirni, ki je po svoji intimnosti in prisrčnosti nadkriljevalo skoro vse ostale.
10. oktobra smo se udeležili skupnih proslav ob 5. obletnici nesrečnega koroškega plebiscita, ki jim je baš Orjuna dajala zelo borben ton. Enako smo sodelovali tudi pri zadnjih demonstracijah radi »Edinosti«, ki jih oa nismo hoteli še bolj poostriti, ker stojimo na stališču. da je potreba demonstrirati vse kje drneje kakor pa pred kraljevim italijanskim konzulatom.
To so bili javni nastopi. Poleg teh se je vršilo preko 200 več ali manj dobro uspelih sestankov posameznih Orjun, ki so jih posetili tudi delegati Oblastnega odbora.
S tem je zaključena ^ povprečna slika dela! Bilanca ni baš liajslabša, pa tudi ne najugodnejša! Bilo bi lahko bolje, da bo to v novem obdobju. to bodi 'skrb novega odbora.
Restringirati bo pač potreba razvitja, pa pomnožiti sestanke in dati razvitjem kar najslavnejši značaj.
Končno pa še o tehničnem poslovanju odbora. Oblastni izvršilni odbor ie imel 31 sej in skoro redne dnevne sestanke večine odbornikov na katerih so se reševala tekoča vprašanja. Poslovanje Oblastnega odbora bo potreba še zboljšati. Dopisov J® prišlo 1181, odgovorov 1231. Skupaj 2412 poleg 32 okrožnic v 1920 izvodih.
Tajnikovo poročilo, ki je nudilo pregledno skico vsega tehničnega . delovanja Oblastnega odbora, je bi-
la sprejela skupščina z odobravanjem na znanje.
Kot predzadnji poročevalec je nastopil oblastni blagajnik br. Ant. Kafol in podal točno
blagajniško poročilo.
iz katerega je bilo razvidno, s kakimi težavami se ie moral baviti do grla zadolženi stari odbor. Železni volji br. Marka in pomoči ostalih odbornikov se je zahvaliti, da se je silno pasivni položaj organizacije v toliko izboljšal, da je sedaj blagajna Oblastnega odbora zopet likvidirana. Tekom enega leta je poravnal Oblastni odbor preko 80.000 Din dolgov in iste močno reduciral. Seveda še niso v tem slučaju rešene niti zdaleka finačne težkoče, s katerimi se ima baviti Orjuna v ljubljanski oblasti. Priložili bomo pozneje tudi bilanco Oblastnega odbora brez bilance lista »Orjuna«.
Blagajniško poročilo ie bilo tudi soglasno odobreno in izrečena marljivemu bratu blagajniku zahvala in priznanje za njegov trud.
Zadnje poročilo je podal br. Verbič, kot glavni urednik
o s.an.iH lista.
Naša »Orjuna« bo navzlic vsem oviram in težavam stopila s prvim januarjem v IV. letnik. Kdor je imel že kdaj opravka s tiskanjem in izdajanjem lista, ta bo vedel pravilno ceniti vse to ne malo delo. ki tiči zakopano pred Vami v dosedanjih treh letnikih našega lista. Brez fondov in podpore s katerekoli strani, smo Izhajali redno in nič mani redno poravnavali vse svoje obveznosti. Spričo sedanje finančne in gospodarske krize, ki drži kakor klešče vse naše narodno gospodarstvo, je bilo to mnogokrat vse preje kakor lahko. Toda naklonjenosti dela našega gospodarskega sveta in sposobnosti ter pridnosti neumornega brata upravnika Jankoleta, se imamo zahvaliti, da smo brez velikih kriz prebrodili zopet eno leto in vzdržali list na doseženi višini.
Pri tem moram omeniti vprašanje naročnikov, ki jih imamo razmeroma dovolj. Vendar pa ta razmeroma. niti zdaleka ne odgovarja tisti višini naročnikov, na kateri bi moral stati, res edini neodvisni politični nacionalistični list v Sloveniji. Posamezni naši člani neprestano po kavarnah in gostilnah naglašajo, da nimajo dela in prilike udejstvovanja v našem pokretu. Za te ljudi je kakor nalašč pripravna naloga agitirati za razširjenje našega glasila. Ako bi bil vsak Orjunaš na svojem mestii, bi lahko pridobil vsai po enega ali dva naročnika za naš list. Tako bi se število znatno pomnožilo in ojačila naklada, kar bi zopet omogočilo razširjenje lista v tehničnem smislu.
Žalibože posebne agitacije za list ni opaziti. Nekaj bratov dela sicer izjemo, vendar z njo potrjujejo samo pravilo. Tu je potrebna odločna remedura. Vsaka organizacija mora preskrbeti, da se nahaja vsaj v vseh gostilnah, kavarnah in čitalnicah njenega okoliša naš list javno izobešen, s čimer napravi toliko za propagando naše ideje, kakor si niti sama ne misli. Izginiti morajo slučaji. kot jih ie bilo opaziti do sedaj, da so bili v kraju, kjer ie sedež močnih Orjun, po 2 ali 3 naročniki »Orjune«!
Učimo se v tem oziru pri klerikalcih. Vsako župnišče zase je agitacijska in propagandna centrala za razširjenje »pravih in dobrih krščanskih listov«. Škof sam piše zato tudi pisma na svoje vernike, ki sličijo propagandnim oglasom. In to ima tudi uspehe!
Pri nas Pa je naletela okrožnica o razširjenju našega tiska na gluha ušesa. V njej izrečeni apel je bil govorjen, po uspehu sodeč, samo vetru. V koliko se sklada to z orjunaško disciplino pa sodite vi sami!
Grajati moramo še eno veliko napako, to ie plačevanje naročnine. Vsota dolžne naročnine ie danes že tolika, da bi z njo lahko močno okrepili list in ga izdajali skoro celo leto lahko na šestih straneh. Med temi nemarnimi naročniki so tudi naši sicer dobri člani, ki se ne morejo baš izgovarjati na slabe finančne razmere.
Prehajam še na eno vprašanje administrativnega poslovanja l'sta. To so inserati, ki so povziočili toliko hude krvi med posameznimi našimi ■ člani. (Objasni kakor že tudi uredništvo v listu o incipielno sia-v tem vprašanju).
Sedaj pa o uredniškem delu lista.
»Orjuna« je ostala tudi v tem letu zvesta svojim tradicijam neodvisnosti in nadstrankarstva. kar jo je najbolj dvignilo v očeh svojih prijateljev in neprijateljev. Otresla se je zadnjih sumničenj, da ie tudi samo v najrahlejših zvezah s katerokoli politično grupo. Postavila se je tako visoko nad povprečno politično borbo, da zamore danes č:sto mirno kot neki posebni kontrolni organ javnega nacionalističnega mnenja, šibati vse nezdrave razmere tako pri »prijateljih« klerikalcih, kakor pri raznih »zaveznikih« in vseh ostalih raznoimenskih in programskih partijah, na koiih ie naš politični cirkus tako bogat. V svoji kritiki pa nismo nikdar hoteli dema-goško rušiti in zlobno z gotovimi nameni obrekovati, nego samo kon-statirati in skušali pomagali. Sleherni stavek, ki je izšel v »Orjuni«, pa je bil poleg vsega še precenjen s stališča, v koliko bo koristil Naciji in državi.
Štedili nismo nikogar. Od Paši-ča. Radiča, Korošca Da do zadnjega vaškega političnega zdražbarja, vse smo primerno ocenili in nagradili za njihovo delo. Včasih ie bila ta nagrada tudi preostra, toda kakor je orjunaška pest trda, tako tudi ni orjunaško pero nič manj ostro ln pisanje »Orjune« jedko. Iiodili pa smo v pisanju tudi vedno ravno orjunaško pot. po kateri nas ie vodila samo ena misel — misel na blagor Nacije in Domovine.
Nismo pa posegali samo v razdrapano notranjo politiko, nego tudi odločno ubirali strune zunanje politike in prvi po vojni med državotvornimi časopisi pričeli odkrito proglašati potrebo izvedbe devize: »Od Vladivostoka do Trs®«.
Preko te zunanje politike smo vodili še v naših »Tužnih glasih« točno evidenco o položaju onkraj Karavank in Javornika, od kjer imamo sedai tudi v Primorskih in Koroških pismih poročila kot jih nima skoro noben naših listov. Sploh moram še posebej podčrtati to linijo našega pisanja, ki podčrtava »Orjuni« vedno bolj v iredentistično plat slično predvojnemu beograjskemu »Jugoslovenskemu Pije-montu«. Dosedaj doseženi uspehi pričajo, da smo v tem oziru na pravi poti.
Pogled v nemško - koroške in italijanske liste kaže, da naši sosedje prav vneto čitajo »Orjuno«. v kateri vidijo posebno Nemci »Heis-sporn« vsega zamejnega delovanja.
V »Dopisih« smo ožigosali razmere v posameznih krajih. Bili bi lahko še bolj številni, če bi vršili dopLniki organizacij svojp dolž- ; njst.
Opozarjamo na tem mestu ponovno. da vsak sam odgovarja za to, kar je napisal in da ga v slučaju tiskovnih pravd ne bo kril naš odgovorni urednik, brat Špan, ki ima spričo sedanjega tiskovnega zakona že itak težko stališče.
V rubriki pokret smo dnli organizacijam priliko za objave. Obenem smo nudili z r.io tudi povprečno sliko stanja pokreta v naši in mariborski oblasti. V službenih objavah smo priobčevali okrožnice Oblastnesa odbora.
V kroniki smo obdelavah razna pereča dnevna vprašanja, ki smo jih osvetlili z našega stališča. V klenih zrnih pa smo v par besedah prepolnih ironije in sarkazma žigosali smešne strani javnega življenja.
Bežen pogled po letošnjem letniku dokazuje, da smo naše delo vsai dobro vršili! Zato pa gre hva-la predvsem zvestim sotrudnikom, ki so brezplačno sodelovali pri listu. Med njimi ie bil po pisanju gotovo najmarljivejši naš veliki ide-| alist brat dr. Lah, po vsebini pai najgloblji brat Vladimir Levstik, po l ostrini brat Marko. Marljivi sode-1 lavci so bili tudi bratje Martelanc, Janez Trpin, Janez Poliarc, dr. Šnu-derl, dočim ie eden najboljših naših polemikov — nepobitni Božo Borštnik že dalje časa motreč v ozadju. Upamo, da bo kmalu zopet zagrabil za pero In okrepil sedai zelo zde-setkovano peresno' akciono, v kateri pogrešamo tudi brata Radivoja
Reharja.	,	,
Poleg teh glavnih sodelavcev moramo pohvaliti tndi vse ostale brate sotrudnlke. kojih krog se razteza preko cele Slovenije in še čez njene meje med zasužnjene brate.
Težko in nehvaležno ie njih de-. lo. Nihče ne ve koliko truda je po-< treba prej, ko izide sleherna števili ka našega organa. Malo je niih šte-i vilo. Naloge lista, ki Se mora poja^ čiti po nakladi in številkah lista pa so velike. Zato vabimo danes s tega mesta med peresne akcionaše vse. ki čutijo v sebi zanjo sposobnost in veselje. One pa, ki so iz raznih vzrokov umolknili, pa pozivamo, da se zopet oglasijo in podpro fizično borbo naših četnikov, z borbo duha proti vsem še danes vedno tako številnim sovražnikom Orjune.
Kajti le s skupnim in pomnoženim delom bo »Orjuna« ostala na sedanji višini, ki pa je ne sme zadovoljiti, ker »Orjuna« mora med narod in biti pisana iz naroda! Le tako bo odgovarjala svoiim namenom in dosegla kdai svoj cilj. ko bo lahko na čelu lista prinesla vest da je Gorica naša, svoboden Trst in Gospa sveta združena z domovino, v kateri bodo morali vladati možie čistih in poš enih rok, ki se niso pomišljali žrtvovati se za to državo v najtežjih trenutkih njenega življenja.
Poročilo brata Verbiča je bilo sprejeto z odobravanjem, ki je kazalo, da vedo Orjunaši ceniti tudi delo onih, ki z uma svitlim mečem in peresom branijo idejo Edinstva hi Jugoslovenstva.
Po končanih poročilih ie otvopl predsednik inž. M. Kranjec debato k poročilom posameznih funkcionarjev.
Prvi ie zaprosil za besedo pred-sednik Orjune Ljubljana
brat Slavo Pretnar.
ki je v svojem temperamentnem govoru izvajal približno:
»Samo eno leto aktivnega sodelovanja v odborih in že sem videl in spoznal ljuliko, ki se je razrasla po naših njivah. Spočetka eden, nato dva in končno so se pomnožile vrste zabavljačev v toliko, da jih je bilo v Ljubljani skoro gotovo 90 izmed 100 članov. Vsi ti pa so po veliki večini ljudje, ki sploh ne vedo, kaj ie Orjuna in kakšni so njeni veliki cilji in naloge. Pristopili so v naše vrste predvsem menda zato, ker sc jim je hotelo igrati junake in z namenom, da zrušijo to. kar je bilo zgrajenega s tolikimi napori. Jedva so se dobro vgnezdili v vrstah poštenih in odkritih Orjunašev, že so pričeli rovariti proti onim. ki so delali na pokretu že od razvoja. Ker niso znali delati, so pričeli rušiti. Vse pa z namenom, da se pokažejo, kar je pri Slovencih ta*o nekaj običajnega.
Tem ljudem se noče pravega in resnega dela, nego samo reprezentance in ugledni}) odborniških mest. Ker kaj takega ni bilo mogoče do^ seči pod trdo roko brata Marka, pa so pričeli v Orjuni rovariti Droti njemu in ga skušali z intrigami ubiti. Stikati so jeli glave k razgovorom vaških klepetulj in pričela se je nesramna gonja proti vsemu, kar je delalo ln se trudilo v Orjuni. Pričeli So propagirati opozicijo in abstinenco med članstvom in uganjati pre-sijo' nad članstvom, kakor nad vodstvom. Vse to pa z namenom, da uvedejo v Orjuno partizanom primeren lov za koristmi.
Ni se jim posrečilo doseči njihovega namena. Prav tako! Orjuna, kajti Orjuna ie in mora ostati i v bodoče organizacija onih idealno
PmSBZBM
MA
<£lATOitO£
Razmnoževalne aparate.
THE REX C0., Ljubljana.
ZlATOROS
TERPEHtm
POLOŽNICE
smo priložili danes -vsem cen/, naročnikom s prošnjo, da vsi, ki Se niso poravnali naročnine, to čimpreje plačajo.
Ostale pa prosimo, da obnove naročnino, ozir. darujejo primerne prispevke za Tiskovni
fond. Zdravo!
UPRAVA.
0 w 'ssrficf w «• n«
-Milil
LIUBLJJINA, Mrakov Srg
mislečih ljudi iugoslovenskega prepričanja, ki jim je razvoj Jugoslavije in dobro Nacije res v srcu. ne pa samo v besedah in ki jim je težko poslanstvo Orjune namen in naloga življenja. To pa so ljudje, ki vidijo samo delo in ki si ne obedujejo okoli sebe. da li jih kdo ori njihovem delu opazuje, da jim ob prvi priliki zapoje zahvalno in slavilno pesem zato.
Orjuni je treba ljudi, ki bodo spoznali, da ie jedro in prvo Orjune v njenih organiziranih četniških nastopih, ki bodo v danem trenutku izvršili svoje naloge, ki morajo biti začrtane vse dalje preko ozkih horizontov prirediteljev različnih rodo-ljubarskih veselic, pevskih zborov in plesnih šoi. Draga in sveta nam je kultura. Spoštujemo n.iene velike svetinje vendar smatramo, da ie poleg vsega tega potreba še kaj več, ker sredstva, s katerimi bomo reševali zasužnjene brate v Primorju in Korotanu ne bodo baš- najbrže slična tem. Drugih ljudi Orjuna ne potrebuje. Najmanj pa še takih, ki rovarijo proti njenim najboljšim, ki zaslužijo naše polno priznanje in spogtovanje. Za opravljivce je mesto v kavarnah in beznicah, ne pa v vrstah poštenih Orjunašev. Kdor ima proti komu kaj. stopi Dreci Marka, vrzi mu očitek ^rcba; 2a je storil čred obraz, da se lavno pred nami opere.
Toda zastonj pričakujemo, da bi kdo izmed teh vstal in dejal bratu
1 Ku samo eno besedo. Vstajamo pa mi. da mu v imenu mestne Orjune Ljubljana kot edinemu izmed nas, ki lahko res vsak hip poda račun o svojem poslovanju, izrečemo naše popolno zaupanje in priznanje za njegovo gigantsko delo. Izrekamo mu pa tudi svojo pripravljenost vsak hip nastopiti, ko.nas bo pozval, da na njegovi strani započne-nio borbo.
Vsem onim, ki sc jih tiče, pa povemo odločno, da v Orjuni ni rne-favcH* ra^una s številom nego z de-
Odkiite in moške besede odločnega predsednika Orjune Ljubljana so pokazale jasno, kaj misli srce ljubljanskih organizacij. Pridružila Pa se ie teinu klicu poštenega in pravega Orjunaša še cela vrsta drugih zastopnikov ljubljanskih in podeželskih organizacij, ki so izrekle svoje popolno in brezpogojno zaupanje svojemu vodju in prvobo-ritelju.
Višek so dosegle ovacije ob izrekanju zaupnic, k0 je stari nacionalistični borec dr. Jamar kot podpredsednik Oblastnega odbora vstal in podal imenom Oblastnega odbora popolno in absolutno zaupnico bratu predsedniku z besedami najstrožje graje za vse one, ki jim je Postalo obrekovanje Orjunašev in brata Kranjca menda vzor. Isto navdušenje je zavladalo tudi po njegovem predlogu, da izreče skupščina kot vrhovni forum ljubljanske organizacije zaupnico bratu velike-mu Ciniku.
glasov Dre<*lo£« £a je stavil na sno sprejobr’ Verbič, je bil sogla-
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, ie vstal v imenu revizorjev brat Slavo Švajger in predlagal absolutorij odboru, kakor blagajniku Kafolu, ki ga je še posebej pohvalil za njegovo vestno in točno izvršeno bilanco in v redu vodeno knjigovodstvo. Absolutorij je bil soglasno sprejet.
Imenom odbora se je za absolutorij zahvalil brat'predsednik, kakor tudi že popreje za izkazano mu veliko poverenje, ki mu ie potrdilo samo njegovo prepričanje, da v srcih poštenih Orjunašev ni prostora za 'intrige in natolcevanja podlih obrekljivcev in brezčastnih laž-njivcev. Podal je tudi resnični zgled, kako nastane opravljanje in obrekovanje na svoji izkušnji v slučaju »Ekonomske Orjune«. Nato pa je izrekel svojo zahvalo in priznanje bratu blagajniku, ki ga ie razrešil moreče skrbi za knjigovodstvo in blagajno. Enako se ie zahvalil tudi bratu Verbiču za njegovo sodelovanje pri urejevanju lista in vodstvu tehnično administrativne plat} dela Oblastnega odbora.
Br ezkonkurenčne cene
oble-
Kali, efeznih p|aK|h in vsakovrstnih občilih
vm MUDI
JOS. ROJJNA
LJUBLJANA.
Kupujmo in podpirajmo izvrstno (j
Kolinsko cikorijo S
domači izdelek.
I
svojem delu ne dalo motiti od osebnosti. ker te prinašajo v organizacijo le razdor in škodo, ki je včasih skoro nepopravljiva. Nadalje je po-vdarjal, da ie čast predsednika obenem čast cele Orjune, in da ie tako vsak član sam dolžan braniti istega v' prilikah napadov. Posebno če so napadi take vrste, kot so bili zadnji. Seveda je drugo, če 1e član v dvo-mu, ali je bil napad na osebo predsednika upravičen ali ne. V tem slučaju naj zahteva pojasnila od predsednika samega, kateri nai se ali opere ali pa prime dotičnega obrekovalca za jezik.
(Buren aplavz bratu Marku).
Brat Bulc ml., zastopnik Orjune Mirna predlaga, da se širši odbor sestaja večkrat, morda kakih štirikrat na leto. kar ie bilo sprejeto.
Nazadnje se oglasi k besedi še br. Breščak glede priobčevanja oglasov tujerodcev v našem glasilu. Zahteval je. da se te Izloči Iz istega, ko mu ie br. predsednik objasnil stališče Oblastnega odbora, oziroma stališče Direktorija v tej zadevi, ie svoj predlog umaknil.
Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da se takoi prične z akcijo za postavitev spomenika trboveljskim žrtvam skupno s sezidavo grobnice za vse padle Orjunaše.
Obenem ie bil tudi sprejet predlog Orjune Trbovlje, da se vzida na kraju nesrečnega spopada 1. junija 1924 posebna spominska plošča v spomin padlih junakov.
Ker se ni oglasil nihče več k besedi. je br. predsednik Marko Kranjec ob 14. uri popoldne zaključil zborovanje s pozivom na vse navzoče k intenzivnemu delu.
A. V.
Volitve.
Ker se ne oglasi nihče več k besedi preide predsednik na prihodnjo točko dnevnega reda: volitve. V skrutinij se določita br. revizorja Medica in Švajger. Predlagani stavi dve listi.
I. lista brala D. Verbiča:
IzvrSnI odbor:	Inženir Marko
Kranjec, dr. Cepuder, odvetnik, Fr.
Cvetko; železničar, Drejče Verbič, novinar, Poharc Janez, cand. iur., Anton Kafolj, računski svetnik in Prosenc Radovan, profesor.
Upravni odbor: Hribar Tone, Hrastnik; Tomažič Franja. Zagorje; Mazzele Julij st., Gradac; Jelovšek Jože, Vrhnika; Šetina, Jarše; dr. Drnovšek, Krško; Vlad. Levstik, Ljubljana; dr. I. Lah. Ljubljana; Bulc ml.. Mirna; Krmpotič S., Domžale; Valant Jože, Bled; Zajec Franjo, Brežice; dr. Jamar, Ljubljana; Satler Anton. Ljubljana.
Revizorji: Petrič, Javornik Tone in Medica, vsi iz Ljubljane.
II. lista brata F. Zajca:
Izvoljeni so bili v izvršilni odbor »Orjune« ti-le br.: inž. Marko Kranjec, odvetnik dr. Cepuder, novinar Drejče Verbič, profesor Radovan Prosenc, računski svetnik Anton Kafol, cand. iur. Janez Poharc in žel. uradnik Fran Cvetko.
V širši upravni odbor pa so bili izvoljeni br.:	J.	Derenda.	Ljublja-
na; F. Černe, Rakek; J. Mazelle st., Gradad; I. Ogrin, Novo mesto; J. Jelovšek. Vrhnika; F. Tomažič, Zagorje; F. Petrovič, Ljubljana; S. Krmpotič ml., Domžale, Fr. Zajec, Brežice; dr. Drnovšek, Krško; Pavle Robič. Radovljica; I. Bulc ml., Mirna; Pust, Trbovlje; dr. Tone Jamar. Ljubljana.
Za namestnike so bili izvoljeni ti-le br.: V. Galzinja, Slavo Pretnar in Javornik, vsi iz Ljubljane.
Revizorski odbor tvorijo bratje: Slavo Švajger, Fran Medica in Fran Tomažič.
Izvoljena je bila druga lista z 82 glasovi, dočim je dobila prva lista le 8 glasov. Oddanih ie bilo 90 pravilnih glasov.
Po razglašenih volitvah je brat Kranjec predlagal prehod na slučajnosti.
Brat Marko častni predsednik.
K besedi se je prvi prijavil brat Peterlin-Petruška, ki je predlagal, da se brat Kranjec izvoli časnim predsednikom ljubljanske oblasti.
Predlog le bil enoglasno navdušeno sprejet.
Brat Marko se ie v daljšem govoru zahvalil za izvolitev in pri tem prosil navzoče, nai se v bodoče pri
Za Miklavža! Ant. Krisper
Liubllana
iimiiiii'1
Kdor Seli imeti
res dobro SUKNJO ali RANGLAN iz krasnega in prvovrstnega blaga naj-modern. krojev, jih dobi samo pri tvrdki
tl
V Ril
Jako zadovoljivo ie izpadla tudi akademija Oblastnega odbora Orjune .Ljubljana dne 1. decembra v gorenjih prostorih »Narodnega doma«. Okusno okrašena dvorana »Narodnega doma« je 'bila polna Orjunašev, kakor tudi prijateljev in simpatizerjev nacionalističnega pokreta. tom.
Proslavo so poselili med drugimi tudi g. dr. Mencinger kot zastopnik velikega župana, g. dr. Lebar za poštno ravnateljstvo Ljubljana. g. gerent Likozar za gerent-ski sosvet Ljubljane, ravnateli g. dr. Miljutin Zarnik za magistrat, g. direktor dr. Borko za Ravnateljstvo železnice Ljubljana, g. čehoslova-ški konzul dr.%0. Beneš. g. portugalski konzul Strucelj. Dalje še g. Kalokira za Udruženje rezervnih oficirjev, direktor »Jutra« g. dr. A. Kramer itd.
Slavnostni del akademije je otvo-ril br. dr. Iva n L a h z vznešeno prenašanimi recitacijami, ki so žele navdušen aplavz. Za niim je krasno zapela dve pesmici gospodična operna pevka Olga Korenjakova, ki j0 je umetniško spremljal na glasovirju g. Balat-k a. Po odpetih pesmih jo je občinstvo oduševleno pozdravljalo. Nato je zapel g. operni p evec Banovec. ki je s svojim glasom očaral vse navzoče in žel burno odobravanje. Spremljal ga je tudi na gla-sovirju g. Balatka. za kar mu izrekamo, kakor tudi obema pevcema našo iskreno zahvalo.
Po pevskih točkah ie odigral orkester Sokola I- himno. Nato je bil otvorjen oles s kolom. Pričela se je animirana, a vendar nad vse dostojna zabava, ki je trajala brez najmanjšega incidenta do prvih jutranjih ur. Za brezhibno poslovanie in vzorni red gre popolno priznanje odboru združenih prireditvenih sekcij ljubljanskih Orjun. ki so s to prireditvijo moralno in finančno podprle Oblastni odbor. Posebno pohvalo zaslužijo še vse sestre, med njimi osobito sestra Lena Franke-tova, ki so res vse storile, da ie izpadla prireditev tako lepo.________
Naš pekret.
Trbovlje. Kakor običajno vsak mesec, se je vršil dne 29. novembra dobro obiskan članski sestanek naše trboveljske organizacije. V pri-
srčnih besedah je pozdravil brat predsednik P u r k a r t prisotnega brata Marka izražujoč mu popolno zaupanje in soglašanje z njegovim delom. Ravno tako ie s polnim zaupanjem pozdravil svojega poveljnika v imenu četnikov mestni glavar br. Pust. Ko so bile rešene tekoče zadeve, je prevzel besedo brat predsednik Marko, ki ie v daljšem govoru ob velikem zanimanju članstva obrazložil najvažnejša vprašanja naše organizacije.
Brat predsednik se je prepričal o vzornem redu te naše vrle Orjune. ki je prebrodila najtežje čase in sedaf stoji čvrsteje kot kedaj poprej in je danes lahko vzor vsaki organizaciji. Disciplinirano članstvo, red v upravi in odločna volja so nam porok, da bo ta Orjuna vršila še veliko delo v našem pokretu.
Orjuna Trbovlje bodi prepričana, da budno gleda na Tebe vse bratstvo, ki ie vedno pripravljeno pohiteti na pomoč kadar ga boš klicala!
Orjuna Šiška priredi dne 7. decembra t. 1. čajanko v prostorih restavracije »Bellevue«. Tem potom prosimo vse bližnje Orjune in Orjuni naklonjeno občinstvo, da se v čim večjem številu udeležijo naše prireditve. Sporedne točke so: godba lastnega orkestra, petje, šaljive točke In recitacije. Čajanko otvori .brat oblastni predsednik inž. Marko Kranjec.
Vse ©ne člane, ki imajo kroje pratj plačilu obrokov pozivamo, da do konca meseca decembra žado-
ste svoii dolžnosti in plačajo zaosta-| le obroke. Kdor se temu pozivu ne odzove, se mu bode kroj odvzel, ne glede na že plačane zneske. Zavedajte se. da organizacija ni bogve kako dobro financijelno podprta in da ji z zaostanki naravnost škodujete.
Mestni odbor Ljubljana. Orjuna Trbovlje priredi v nedeljo. dne 6. decembra t. 1. ob 8. urj zvečer v »Sokolskem domu« prireditev sv. Barbare, na katero vabi vse članstvo in prijatelje iz drugih organizacij. Orjunaši podprite vrlo delavsko Orjuno Trbovlje!
Orjuna v Šoštanju priredi dne 8. decembra 1925 ob 20. url v dvorani »Sokolskega doma« veselico. Na vzporedu so razne točke, ki jih izvajajo bratje Celjani, kakor: deklamacije, žive slike, ki predstavljajo narodno ujedinjenje. krasen igro-kaz »Jugana Vila najmlajša« itd. Nato prosta zabava in ples. Vstopnina 10 Din. K obilni udeležbi se uljudno vabi člane in prijatelje Orjune. —
Slovenci miljeni, Hrvatje, Srbi, kdaj zberete k osveti Orjunaše?!
(Kragelj).
Gaberje pri Celju. V soboto, dne 28. novembra t. 1. se ie vršil v Ga-berjih sestanek Orjunašev. Delegat sreskega izvršilnega odbora je ude^ ležencem pojasnil namen in delovanje Orjune. Vnela se je zelo živahna debata, kjer so udeleženci, delavci, razkrili svoj bedni položaj in povdarjali, naj se čimprej ustanovi tudi v Gaberjih Orjuna. Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor, ki bo takoi pripravil potrebno za ustanovitev. Ker bodo k novi organizaciji pripadali tudi_ oni člani iz Gaberij in vseh severno ležečih krajev mesta Celja, ki so že vpisani v celjski organizaciji, bo štela takoi v počet-ku preko 70 članov. Tudi delavci spoznavajo naše delo In to je zna« menje. kako delajmo dalje.
Zaupal in vedi, da ie dobra ka-< kovos-t pravega gospodinjskega mila »GAZELA« dognana stvar. Stoti sočem je neobhodno potrebno, zato se ga poslužuj tudii Ti!
srcutTtinj!
Cene za 20% znižane!
OSTANKE
Češkega in angleškega sukna za moške obleke, damske kostume in plaSče po 2‘BO do 3'20 m dobite po neverjetno nizki ceni, in sicer od 250 Din naprej v razpoš^ljalnici
Josip SvančK, Ljubljana
MiklošlSova 4, nasproti frančiškanske cerkve.
Oglejte sl Izložbe! Prepričajte se!
RESTAVRACIJA
UUBUANfKI
\
Vsem Mestnim Organizacijam!
Da pridobimo za naš list čim več oglasov, ki so edini vir dohodkov Uprave, katera se bori z velikimi financijelnimi težko-čami, se obračamo tem potom na vse Mestne Organizacije, da nas v tem delu podpro in jih pooblaščamo, da nabirajo oglase za „ORJUNO“, ki je priznano najboljši list za oglaševanje.
Pred vsem jih opozarjamo, da posvete temu delu posebno pažnjo za bližnje Božične praznike in Novo leto.
Oglase merimo po petitnih vrstah (t. j. 8 mm višine eno-stolpno).
List pa se deli v oglasni in v tekstni del.
Oglasni del ima 10 stolpcev S 3 cm širine.
Tekstni del ima 5 stolpcev & 6 cm širine.
Cene v oglasnem delu so: 8 Din za petitno vrstico eno-stolpno.
V tekstnem delu: 8 Din za petitno vrstico enostolpno.
Organizacijam kot vsem oglasnim zavodom priznamo 25% popusta oziroma provizijo.
Zdravo!	UPRAVA.
VeleVal ogo pohištva, tapetniških izdelkov, žime in morske trave priporoča tvrdka
PETIH KOBAL, KKAN.8.
Podružnica: Ljubljana - KoSizel.
ING. DUKIČ IN DRUG
GRADBENO PODJETJE
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
VeleVal ego pohištva, tapetniških izdelkov, žime in morske trave priporoča tvrdka
PETIH KOBAL, KRANJ.
Podružnica: Ljubljana - KoSizeJ.
I tMarfffT	■	mi	rtfTi	fff	jbCM||MHmBPHWHMPBPI	Ul	UtMJFr)	t
I	i
Gospodinj©, šivžije, obrtniki!
DosedaS rseprefcosSjjivi
KOHLIH šivalni stroji
z desetielnim jamstvom
s« dobe v najmodernejših opremah za ^ rodbine, šivilje, krojače, čevljarje pri tvrdki
Z moderno vezenino IVII8 A1E11AMIEI, L»lM, lOlOlVORkl Bi. 3.
v mizni vlogi pod steklom.	Plr’©Cf	3	J3	S®	fffifi	©SsiTOSMS«
Inserirajte v „0rjuni“!
niDA« nova specijalna trgovina samo	_
vyRliSA za ribe in rible konzerve
Ljubljana, Gradišče (poleg Schumila)
Otvoritev v petek 4. dec. I. S.
Pridite in prepričajte se sami. — Cene nižje k©t na vseh dfugih tržiščih.
Hill® Ss lastnih ¥@da wsm©j£. "sikda«
sveže morske in žive sSadkovodne ribe vseh vrst. Na željo se redno dostavlja na dom In pošilja pronifino na deželo vsako množino.
Naslov za pisma:	|	»	"H
Sladkivrb, pošta Št. lij bl&UMlVFJl pri Mariboru.
Brzojavi:
Papirus, Št. 11] pri Mariboru. Telefon Inferuib.: MftRlBOB BR. 156*
Vlastnik:
Josip Rosenberg, Maribor
Izradjuje sivu ljepenku i sve vrsti omotnog papfra.
m m m
S	radi	čiščenja	zaloge,	dokler	traja	zaloga	pod	lastno	(6AO.	Te	vrste	prodajajo	se	samo
H
m m
Več tisoč parov čevljev,
s“ofct„šbifot[x Peter Kozina & Ko., Tržič i
prodala tovarna * vlv* *"
m
m
v prodajalni Breg it. 20.
Isto tako prodajajo se ostanki parov in vzorci, luksuzni čevlji za dame tudi pod lastno ceno samo
v trgovini Aleksandrova cesta St. 1.
iBisnra
Lastnik in izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: J o ž e S p a n.
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postaj zasigurao. Elektromalerijal, motorji, svetiljke,
m ELEHPH m
d. x o. x.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Miklavž
pride!!
Kam?	FRAN	DERENDA	Co.	SJ«
8/a|! nviM/nent Oblačna in čevlje sta dečke, deklice in iltOj §#■ Ib1™3IV5 S otroke po reklamnih cenah.
Kaj naj storim? Hm |n dokiar «c -«»»«
iti
M.
najmodernejše nrejena ter IivrSuje m. UskarniSk« dela 6d najprlprfl-štejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige, ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure v malib In tudi največjib nakladah, časopise, revije, mlad. liste.
ilBSftlr.
. Latina traka šelskilt zsezte.
jfolj?Mzve2k* za osnovne iu srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
« Si -s
+* S O
č-K"	p*	&
g* 0Vm
53	S	S
'2 .O
ctf	rz	O
u*	O	^
Najboljši šivalni stroji In plotilni stroji.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Unca. Ustanovljeno !. 1807. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli kolos in ftivulnili strojev. 10 letna garancija.
Pisalni stroji „ADLER“ In »UfSRKIA". Kolesa iz prvih tovarn ,Dflrkopp', ,S4yria‘, ,Waffenrad‘, ,Kayser‘.
ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov:
Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d. d., in Zemaljska banka d. d. v Beogradu, ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu
je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja
občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu.
Lastni družbeni jamstveni londi brez garancij bank-ustanoviteljic okroglo 80 milijonov dinarjev.
Generalno zastopstvo za Slovenilo
v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta št. 2
posluje v vseh zavarovalnih strokah.
„CABA“
onue 0CHrypaBajyhe ahohh-uapcKo apyiiiTBO y 3arpe6y
„SAVA“
opče osiguravajuče dionl-čarsko društvo u Zagrebu