K«Pie SLavfcol

domovina
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN DM LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 251
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 26, 1937
LETO XL — VOL. XL,
t t I Tro^la^Ja ob zaKJjučKti del §
JugosloHJ. Kulturnem *Vrtxi%
* t
Delavstvo enotno proti Burtonu
Zadnja leta, ko se je gradil Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu je bil najbolj požrtvovalen človek pri gradnji.ts največje kulturne edinice Jugoslovanov Zedinjenih državah, Mr. Anton Grdina. Od leta do leta je navduševal narod, da je prispeval k tako dostojnemu spomeniku svojega; kulturnega gibanja. Mnogokrat se je kdo oglasil in rekel: "Grdina in Kulturni vrt rita Vedno v časopisju."
Mr. Grdina se ni oziral na to, naj misli vsak kar hoče. Mr. Grdina je pisal, ko je videl, da je to potrebno, drugi boste pa pisali, ko boste uživali sadove vrta. Danes narod še do dobrega «e razumeva velike kulturne sile, ki jo predstavlja ta vrt. V polni meri se je pa tega zavedala vlada Zedinjenih držav, ki nam je Prišla na pomoč in darovala $70,000, da ss je Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu tudi uresničil. Spomladi ga boste videli v cvetju in brstenju tisočev cvetlic, grmičevja in dreves.
Jugoslovanski kulturni vrt je sedaj dograjen. Vsa večja dela so končana. Ostale so le nekatere malenkosti, ki bodo sčasom spo-polnjene. Spodobi se in primerno je, da praznujemo dovršitev Jugoslovanskega kulturnega vrta. Odbor je določil v ta namen sredo 27. oktobra, ko se vrši tozadevna proslava v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. To bo pravi kulturni večer našega naroda.
Mi smatramo, da je dolžnost slehernega zavednega Slovenca v Clevelandu in v okolici, da se udeleži proslave ta večer. Pridejo naj vsi, ki se zavedajo visoke kulture svojega naroda, vsi oni, ki so prijatelji ideje, da se namreč s svojo kulturo dvignemo visoko ttied Amerikanci.
Program za v sredo je prav srečno izbran. Ob 7. uri zvečer se pričnejo kazati slike, in sicer obsega prvi del programa slike, ki se tičejo kulturnega življenja našega naroda v novi domovini, drugi del pa slike iz kulturnega delovanja našega naroda v domovini.
Najprvo bodo proizvajane slike, ki kažejo, kako se je gradil Jugoslovanski kulturni vrt od začetka do dovršitve. Vmes pridejo tudi slike krasnih vrtov, ki jih goje naše slovenske družine oko-li svojih hiš. Zlasti bodo pokazane slike od raznih parad naših narodnih noš in vežbalnih skupin raznih organizacij, ki so nastopale lansko leto in v letošnjem letu, bodisi v Kjulturnem vrtu, ob priliki Slovenskih domov ali ob Baragovem dnevu. K temu ae pri-dene nekaj slik iz porok naših mladih slovenskih parov.
Druga skupina bo pokazala slike našega narodnega življa v domovini. Vse slike so nalašč pripravljene ža ta večer. Gledali jih boste z veseljem in jih še dolgo pomnili, že radi teh slik bi se moral sleherni zavedni Slovenec oglasiti.
Slike se bodo kazale samo od 7. do 9. ure. Takoj' za slikami se začne govorniški program. Nastopili bodo razni odlični govorniki izmed našega kot ameriškega naroda, ki se globoko zavedajo ogromnega pomena Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki bodo živo predočili pravo vrednost tega Vrta za našo in za ameriško javnost.
Med govorniki so: Mr. H. E. Varga, mestni direktor parkov, Mr. Alfred Mudge, mestni nadzornik kulturnih vrtov in drugi. Naš sodnik Hon. Frank J. Lausche bo spregovoril besede o Kulturnem vrtu. In upamo, da ne bo manjkalo našega( največjega kulturnega delavca Mr. Ivan Zormana.
Prijetna sprememba med govori bo pa kvartet naših slovenskih fantov. Nastopili bodo: Mr. Frank Kuret, Mr. Frank Koče-Var, Mr. Albin Modic in Mr. Jos. Milavec. Mnogokrat ste jfti že slišali po radiu in njih petje je 'pravi odmev petja naših fantov iz domovine.
Po vsem tem bo treba tudi nekaj zabave in telesnega razvedrila. Kuharice bodo nastopile svojo delo in godbeniki bodo šli k svojim inštrumentom. Dobil se bo dober prigrizek, dobra sveža Pijača in zavrteli se boste lahko po zvokih slovenskih polk in valčkov. Vse po domače, pristno slovensko, v najboljši družbi, ki si jo morete izbrati.
Sedem let smo polni upanja in pričakovanja čakali na dovršitev našega narodnega kulturnega vrta. Praznujmo torej to dovršitev v narodnem veselju in požrtvovalnosti. Na razpolago bo nam Veliki avditorij in prizidek S. N. Doma. Naj nikgoar ne manjka, ki je bil deloven pri Vrtu.
Odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta ima na rokah še nekaj računov, katere mora poravnati. Mi kot narodna skupina Moramo pri tem sodelovati. Vstopnina k proslavi je samo 25 centov, in kdor je plemenit in zaveden dovolj, bo gotovo primaknil še kaj iz dobre volje in ljubezni do kulturnega napredka narfoda. Pridite in povejte še drugim, da pridejo. Nikomur ne bo žal. To Vabilo razpošiljamo v imenu vse organizacije Jugoslovanskega kulturnega vrta. Pridite v sredo v S. N. Dom na St. Clair Ave. -o-
Preteklo nedeljo je v Clevelandu prvič nastopila večja delavska skupina, ki se bo podala v politiko. Nova delavska stranka si je nadela ime "Union for Political Action." V prvi vrsti je bila ta delavska organizacija ustvarjena, da' se bori proti sedanjemu županu Burtonu.
Pri ogromnem delavskem zborovanju, ki se je vršilo preteklo nedeljo v Prospect avditoriju na 2618 Prospect Ave., je bil sedanji župan Burton obtožen kot sovražnik delavcev. Zborovanje je delavcem priporočilo za izvolitev demokrata John McWilliamsa.
Na shodu so bili navzoči skoro vsi delavski voditelji v Clevelandu, in shod je enoglasno obsodil Burtpna. Poleg McWilliamsa je shod odobril tudi councilmanske kandidate in sicer sledeče:
Geo. Travnikar v 2. vardi, Edward Pucel v 10. vardi, John Novak v 23. vardi, Mihael Lučak v 28. vardi, Emil Crown-Gusdano-vich v 31. vardi in Anton Veho-vec v 32. vardi. Te varde pridejo pri slovenskih državljanih v poštev.
Shod je nadalje ostro obsodil Burtona, ki želi, da se silno zvišajo mestni davki za mestno upravo. Delavski voditelji so ponovno in ponovno poudarjali, da naj ljudje volijo proti tem davkom. ..........; .
Glavni govornik je bil Thomas Lenehan, generalni tajnik Cleveland Federation of Labor. V svojem govoru je obsodil Burtona kot kršilca civilnih svobodščin in delavskih pravic. Pod Burto-nom so metali delavske voditelje in pikete brez vsakega vzroka v ječo, kompanijskim policistom se
je dovolilo pod Bur tonom udrihati po glavah delavcev, ki so se borili za boljši kruh.
Kriminalni zločini <od strani kompanij so ostali vedno nekaznovani, dočim se je delavce za vsak najmanjši vzrok zapiralo in preganjalo. Delavske voditelje se je zasledovalo kot stekle pse. "Delavci v Clevelandu ne bodo imeli nobenih pravic in svobodščin, dckler bo Burton za župana v Clevelandu," je dejal Lenehan.
"Slovesno apeliram," je izjavil Lenehan, "na vse članstvo C. I. O. in na železniške uslužbence, da se pridružijo American Federation of Labor v boju zoper dosedanjega tirana pri mestni vladi — proti Burtonu.
"Čas je, da delavstvo enkrat vstane in požene iz mestne hiše svojega največjega nasprotnika, ki pod krinko lažnega smeha ne vodi delavce samo za nos, pač pa jih vedi tudi v ječe."
Lenehan je nadalje udrihal po angleškem časopisju v Clevelandu, ki se je brez izjeme zavzelo za Burtona, tako da elevelandski delavec danes nima prilike izvedeti resničnosti položaja, kajti časopisje zakriva vse grehe Burtona in piše v javnosti le o njegovih namišljenih vrlinah.
Nadalje je Lenehan apeliral na lastnike malih hiš in posestev, da porazijo Burtona radi silnih davkov, ki jih žel' - siliti ljudem. Za Lenehanom jegovoril Wm. J. Corrigan, poznani delavski odvetnik, ki je dejal :
"Po zadnjih primarnih volitvah v Clevelandu je pisalo angleško časopisje v Clevelandu, da so delavski glasovi v Clevelandu — bajka. Delavci, danes ste na preskušnji pred Clevelandom!
Edini način, da pokažete, da delavski glasovi niso bajka, je da greste vsi brez izjeme 2. novembra na volišče in oddaste svoje glasove proti Burtonu."
"Burton je prijazen, lep gentleman," je dejal Corrigan, "to-; da smolo ima, ker zastopa narobe stan. Burton ima uho le za višjo gospodo. Delavec pri njem ne pomeni ničesar.
"Današnje ceste v Clevelandu so najbolj nevarne v zgodovini' Clevelanda. Zločini so se pod Burtonom trikrat zvišali, ženske se napada skoro pred njih stanovanji. Umetniški muzej, v katerega bližini stanujem, je pravi biser mesta, toda pod nobenim pogojem ne bi dovolil moji ženi ali družini ponoči nahaja-! ti se v tam v bližini.
"Policija ne more narediti ni- J česar, ker je demoralizirana. Za 1 vsakega delavskega voditelja ima Burton 50 mož policije v avtomobilih, na motornih kolesih ali na konjih. Za roparje in druge zločince pa policije danes ni."
Ostre psovke so letele tudi na direktorja javne varnosti Nessa. Zastopnik unije voznikov je dejal, da ima zelo važno delo za Nessa, ki ne zna loviti roparjev, j zna pa preganjati delavske vo-1 ditelje. Svetoval mu je, naj si kupi pištolo in poišče onega mo-I ža, ki je Burtonu posodil $12,000 za velivne stroške, a se Burton sedaj ne more spomniti, kdo mu j,3 posodil denar.
Delavski voditelji so obljubili, da bodo porabili ves ta teden za skrajni boj proti Burtonu. Ako delavski glas v Clevelandu sploh kaj pomeni, tedaj mora Burton 2. novembra pasti v pozabljivost.
Italija je zaman iskala ogromsio posojilo v Angliji ¥ zameno za sredozemsko pogodbo
London, 25. oktobra, šele sedaj je prišlo na dan, da je Italija po svojih zastopnikih iskala v Londonu od Anglije in Francije posojilo v vsoti §250,000,000. Posojilo bi bilo plačljivo v 18. ! mesecih, a bi se pozneje naredilo za daljšo dobo.
V zameno za posojilo je Italija obljubila pristati na pogoje, katere staviti Anglija in Francija glede Sredozemskega morja. V imenu Italije je za posojilo vprašala Nemčija, toda so i se vsa pogajanja razbila zadnji i teden.
Ker je bilo posojilo zavrnjeno znajo nastati močni mednarodni politični potresi, ki ne bodo prizadeli samo Evrope, pač
Mirovna pogajanja med delavskimi organizacijami
Washington 25. oktobra. V pondeljek je bila otvorjena v Willard hotelu v Washingtonu najbolj pomembna in zgodovinska konferenca kar se tiče delavskih organizacij v Ameriki. Mirovna konferenca se vrši med zastopniki najstarejše ameriške delavske organizacije, A. F. of L., in med zastopniki C. I. O., ki je bila šele pred par leti ustvarjena. Od uspehti te konference je odvisna dobra ali slaba delavska bodočnost v Ameriki. Gre se za bodočnost poklicnega in industrijskega unioniz-ma. Prvega zastopa American Federation of Labor, drugega pa C. I. O. Na predvečer mirovne delavske konference se je izjavil William Green: "American Federation of Labor je pripravljena za mir. Mi prihajamo na konferenco odprtih rok in odprtega razuma." Vprašanje danes je le, če je želja za mir v delavskih krogih močna dovolj, da bo v resnici prodrla, in če ni-! so ambicije Greena in Lewisa j previsoke in bodo ovirale složno delo. Na vsak način pa bo imei ameriški delavec ogromno i korist, ako pride do sporazuma j pri obeh delavskih organizacijah.
Dinamit na cesti
Policija je dobila včeraj na
166. cesti in Kipling Ave. šest kosov dinamita, ki je bil zavit v časopisni papir, datiran z dne I?- septembra. Neki sosed v °kolici je povedal policiji, da je °Pazil na prostoru dva sumljiva ^oška, ki sta dinamit najbrž zgubila.
Avto žrtve
198 oseb je bilo letos že ubitih v Clevelandu v raznih avtomobilskih nezgodah.
Inšpektor Horrigan
Poznani policijski inšpektor Martin J. Horrigan, poznan mnogim Slovencem in naš velik prijatelj, je resigniral iz policijske službe. Prevzel bo važen urad pri Mutual Finance Co. Pri policiji je bil od leta 1903. Inšpektor Horrigan je oni policijski uradnik, ki je ob priliki sprejema ljubljanskega nadškofa dr. Rožmana v Clevelandu vodil tako vzorno policijo. .	___
Francoske in nemške ladje napadene v Sredozemlju
Perpignan, Francija, oktobra. Novo morsko razbojni-štvo se je pojavilo v Sredozemskem morju. Francoska tovorna ladja Oued Mellah je bila bombardirana in potopljena v bližini Balearskih otokov po neznanem zrakoplovu. Moštvo parnika je bilo rešeno po francoskih mornarjih. Potopljeni parnik je vozil žito za madridsko vlado. Nosil je 2,300 ton. Obenem se poroča, da je bil napaden in torpediran neki nemški parnik v bližini Kartagene. Zapadno od Algerije je bil torpediran neki nepoznani subma-rin.
--o-
Mrs. Grdina v nesreči
Ko se je včeraj vračala Mrs. Mary Grdina, vdova po pokojnem John Grdini, iz cerkve in je hotela prekoračiti na 61. cesti St. Clair Ave., jo je zadel avtomobil, ki je vrgel Grdinovo mamo ob tla in ji prizadel pre cejšnje poškodbe. Licenčno šte vilko avtomobila so kmalu ugotovili. Upamo, da bodo mama kmalu zopet okrevali.
Španska civilna vojna se približuje koncu
časopis prodan
Rev. Charles Coughlin je včeraj prodal svoj tednik "Social Justice." Kupila ga je firma v Toledo, Ohio, kateri načeljuje znani Coughlinov prijatelj Walter Baertschl. Koliko je dobil Rev. Coughlin za tednik, je nemogoče povedati. Znameniti radio pridigar je izjavil, da mu je nemogoče v nadalje vzdrževati časopis.
Hendaye, 25. oktobra. Mnogo vlakov orožja in streljiva je dospelo iz Francije v Španijo. Orožje je namenjeno za armado generala Franca, ki pripravlja večjo ofenzivo, da končno odreže Barcelono od Madrida, zasede Valencijo in tako naredi konec 16 mesecev trajajoči civilni vojni v Španiji- Prvi boji za naskok na Madrid so se pričeli pri Teruelu in Zaragosi. Mnenje vojaških izvedencev je, da se socialistična vlada ne bo mogla dolgo več držati.
Grobove kopljejo
V Cincinnati, Ohio, se vrši že tretji teden obravnava proti Mrs. Helen Hahn, ki je obdol-žena, da je izvabljala starim moškim denar s tem, da jim je ponujala ljubezen, in ko je denar dobila, je dotične moške zastrupila. Sedaj so odkopali že tri grobove, v katerih se nahajajo razni moški, ki so nepričakovano umrli. V želodcih vseh treh so dobili ostanke strupa. Grobove odkopujejo navadno ponoči, da ne pride preveč radovednih ljudi blizu.
Ely obravnava Danes popoldne se začne obravnava proti županu iz Euclida, Charles Elyu. Njega so obtožili razni državljani, da se ne briga za izpolnjevanje postave v Eu-clidu. Sedaj bodo najprvo ugotovili koliko je resnice na tem. Ko bo prvo zaslišanje pred nekim odvetnikom gotovo, se bo vršila sodnijska obravnava na Common Pleas sodni j i dne 4. novembra.
pa tudi Zedinjene države. Najprvo se bo Italija iz maščevanja nad Angleži tesno oprijela Japonske in slednji čim največ pomagala proti Kitajski, ker Italija dobro ve, da s tem mnogo škoduje Angliji.
Obenem pa je Italija sedaj trdno odločena ostati v Španiji, dokler nacionalisti ne izvojuje-jo končne zmage. Pri vsem tem ima Italija vso podporo od Nemčije.
Italija silno potrebuje denar, ker njene finance zadnje čase propadajo. Obenem pa bo Nemčija začela zahtevati, da se ji podelijo kolonije, kar bo končno naredilo veliko zmešnjavo v evropski politiki.
o
Japonci streljajo na Angleže in Amerikance
Šangaj, 25. oktobra. Včeraj je neko japonsko letalo s strojnimi puškami se petkrat dvignilo nad onim delom mesta Šangaj, kjer prebivajo Angleži, Amerikanci in drugi tujezemci. Strojne puške so obstreljevale tujezem-ski del mesta. Pri tem je bil en angleški vojak ubit in pet Ame-rikancev ranjenih, med njimi neki Charles Sprague iz Clevelanda. Ameriški generalni konzul je takoj protestiral pri japonskem generalnem konzulu. Japonci so izjavili, da je bila narejena pomota. Japonski zrako-plovec je mislil, da strelja na Kitajce.
-o-
šerif dobil pod nos
Barrington je kriv
Harry Barrington, zastopnik unije karpenterjev v Clevelandu, se je spoznal sam krivim izsiljevanja v petih slučajih. Priznal je, da je od raznih kon-traktorjev izsiljeval denar in nabral na ta način $3,000. Barrington je bil aretiran pred šestimi tedni v Los Angelesu, kamor je pobegnil iz Clevelanda. Dolgo časa je trdil, da je nedolžen, toda ko je včeraj s svojim | odvetnikom Corriganom prišel j nasodnijo, se je spoznal krivim. (Sodnik Hertz ga je pošteno 1 oštel, češ, da je s svojimi deja-! nji sramotil pošteno delavsko i stvar. Barrington je bil na to obsojen v zapor od enega do pet j let.
Višja voznina
Mr. J. W. Raper, znani ko-luinnist angleškega dnevnika "Press," piše včeraj, da v slučaju, da bo Burton izvoljen županom, lahko pričakujemo, da se bo dvignila cena voznini pri tedenskih listkih od $1.25 na $1.35. Baje je to že gotova stvar, čudili bi se prav nič ne.
* Zvezna vlada je dovolila železnicam, da, zvišajo cene za prevoz blaga za $47,000,000 na leto.
Magnat dobil $13,000
Paul Wilson, bivši predsednik družbe za poulično železnico v Clevelandu je dobil 24. septembra $13,000 bonusa od kompani-je. To je prišlo šele sedaj na dan. Kot znano je Wilson bil prisiljen resignirati iz svojega urada, ker se mu je očitalo nezmožnost in zapravljivost kom-panijskega denarja. Njegova letna plača je znašala $19,000 in kompanij a, ki je v dolgovih, radi česar morajo trpeti ljudje na slabši vožnji podeli predsedniku, ki resignira, še $13,000.00, to je pa že malo preveč. No, pod ž u p a n o m B u r-tonom je vse mogoče, kajti on je prijatelj kompanistov, dočim ima za štrajkarje policijo in vojaštvo. Značilno pri tem je dejstvo, da mora mesto Cleveland odobriti vse stroške kompanije, in kako je župan Burton dovolil Wilsonu $13,000, poleg njegove plače, je nekaj nezaslišanega.
Roparubit
Neki ropar, ki je ubil šipo v grocerijski trgovini na 2343 E. 28th St. in odnesel polno naročje grocerije sinoči ob 11:30, se je zopet vrnil v grooerijo, da odnese še več blaga. Tedaj ga je pa čakal lastnik trgovine, ki se je zbudil radi ropotanja razbite šipe. Angelo Marcellino, lastnik trgovine, je dvakrat sprožil puško in na mestu ubil roparja. Kot je pozneje povedal policiji, je to že peti ropar, katerega je ustrelil tekom zadnjih osem let. V roparju so pozneje spoznali 29 let starega črnca William Tho-masa. Imel je WPA delo.
--o-
Zvezni urad za zapore je naročil zveznemu maršalu v Clevelandu, da v bodoče ne pošilja več zveznih jetnikov v okrajne zapore, ker se je že večkrat pripetilo, da jetniki od tam pobegnejo. V okrajnih zaporih v Clevelandu je sedaj 18 jetnikov, ki čakajo sodbe. Zvezna vlada plačuje za vsakega 75 centov na dan. V _ bodoče bo to prenehalo. Največ j jetnikov bodo premestili v mest- j ne zapore v Warrensville, kjer so jetniki pod strožjim nadzorstvom kot v okrajnih zaporih, katerim načeljuje šerif O'Don-nell.
Zadušnica
V cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. se bo brala v sredo ob 6:30 sv. maša zadušnica po pokojni Mariji Praznik. Sorodniki in prijatelji so proše-ni, da se udeležijo.
Leno uspela prireditev
Preteklo soboto večer je društvo Clairwood št. 40 SDZ priredilo jako lepo uspelo maške-radno veselico v S. N. Domu. To je bila nejvečja veselica v sedanji s,ezoni, sodeč po številu udeležencev. Stotine jako čednih mask je bilo v dvorani in mladina se je jako vzorno obnašala, postrežba je bila prvovrstna, zabava razigrana in umestna. Računa se, da se. je udeležilo veselice do 1,000 ljudi. Društvo Clairwood je z društvom Modem Crusaders najbolj agilno mladinsko društvo pri S. D. Zvezi.
Mrs. Mary Hochevar Za članico šolskega odbora v bližnjem Euclidu kandidira Mrs. Mary Hochevar, poznana društvena delavka, tajnica društva Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in gl. podpredsednica KSKJ.
3
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 26, 1937
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
iMEPICAN aOMB
SLOVK.lV I A/M DAILY frKKSPAPWH
Cleveland, Ohio
111 Si Clair Avenue
Published dally except Sunday« una Holidays
NAKOCMUNA'
Arntrllco in Kanado, m leto $3.50. ŽJa Cleveland, po poAtt, celo leto »7.00. Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol lota t3.S0. Za Cleveland, po rastiiatelcifc: celo leto. <15.60; pol leta. *3.00 Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna Stevlllia, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. J.b. and Canada, $3 00 tor « month*; Cleveland, by mall, »3.60 for R months.
Cleveland and Euclid, by earrttsr«. »6.60 par year, »3.00 for 0 months, ftropean subscription, »».00 per year.	Single copies, 3 cente.
JAME3 DKBKVEC and LOTUS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at. Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 187«,

No. 251, Tues., Oct. 26, 1937.
Tiiiitiiiiltiiiljl)itiiiiii i
BESEDA IZ NARODA
Povodni mož
Delavski glasovi v Clevelandu
Najbolj premeteni politikarjr v Clevelandu še danes ne morejo ugotoviti, komu so bili oddani delavski glasovi pri zadnjih primarnih volitvah za župana v Clevelandu. Kdo jih je dobil? Odgovor na to je edind ta: ali delavski glasovi v Clevelandu sploh nič ne štejejo, ali sq pa delavci ostali doma, ne brigajoč se za svoje državljanske dolžnosti, ali so pa glasovali za republikanca Burtona, ki je tekom sedmih mesecev rabil policijo samo za to, da je vihtela krepela nad delavskimi glavami, in ki je nagovoril governerja države Ohio Martina Daveya, da je poslal v Cleveland 4,500 vojakov, s katerih pomočjo je Burtcn zlomil jeklarski štrajk. Drugega odgovora glede delavskih glasov v Clevelandu ne moremo dobiti.
Socialisti niso dobili delavskih glasov. Komaj 1,450 glasov je bilo oddanih izmed 200,000 za socialističnega kandidata, dasi so socialisti šli do skrajnosti, da priborijo svojemu kandidatu zmago. Kajti če ne- zmagajo v primarni volitvi, je za nje volitev novembra meseca brez vsakega pomena. Komunisti tudi niso dobili delavskih glasov, kajti izmed 200,000 volivcev je glasovalo samo 1,670 ljudi za komunističnega županskega kandidata.
Torej komaj en odstotek vseh oddanih glasov sta dobila socialistični in komunistični kandidat; za župana. Kje so pa ostali delavci v Clevelandu. The Cleveland Federation of Labor ima v Clevelandu 50,000 organiziranih članov v raznih unijah. C. I. O. organizacija trdi, da je 40,000 ljudi v njenih vrstah, razne druge delavske organizacije trdijo, da imajo do 25,000 članov. Torej bi bilo v Clevelandu po zatrdilu, delavskih voditeljev vsaj 115,000 volivcev, ki so organizirani delavci. In če k tem prištejemo njih soproge, otroke, sorodnike, bi delavska armada zlahka oddala pri volitvah 200,000 glasov! Toda kje so ti glasovi?
Vse delavske unije, tako American Federation of Labor, Committee of Industrial Organization ter ostale so pred volitvami zatrjevale, da bodo pokazale svojo moč pri primarnih volitvah in porazile republikanca Burtona! Ha, Burtcn je ponovno porazil delavce v Clevelandu, kajti iz primarnih volitev je odšel kot prvi zmagovalec! Dobil je 103,000 glasov, dočim sta dobila McWilliams in 0'Donnell, ki sta, bila odobrena od delavskih unij, komaj 80,000 glasov. Kje' je tista delavska zavest, moč in energija, ki bi pokazala republikancu Burtonu, nasprotniku velikih idej predsednika Roosevelta, da se z delavstvom ne more govoriti s policijskimi krepeli, pač pa z vljudnostjo in pomočjo, da si priborijo boljši kos kruha' Delavstvo v Clevelandu je pri primarnih volitvah pokazalo popolno politično nezavednost!
Ali ne daje dejstvo, da je dobil Burton 103,000 glasov Burtonu zavest, da vodi pravilno politiko, ko udriha po delavcih, ko lomi delavske štrajke, ko policija zapira pikete, ki vršijo svojo delavsko dolžnost? (Kako se more najti v Clevelandu 103,000 kapitalistov, ki so volili za Burtona, in kje je ostalo onih, 125,000 organiziranih delavcev, ki imajo državljansko pravico! To set politična dejstva, o katerih je treba dobro premišljati.
Prvič, delavci v Clevelandu so medsebojno sprti in pripravljeni eden drugemu skočiti za vrat. Neprestano prihaja do spopadov med American Federation of Labor in med Committee for Industrial Organization. V talcih razmerah ni čudno, da se prijatelj velekapitala smehlja delavcem, in dobi celo njih glasove ter s tem zaeno nadaljno pravico klicati vojaštvo v mesto s strojnimi puškami, ki naj more delavce!
Res je, primarnih volitev v Clevelandu sej ni udeležilo do 200,000 državljanov, ki so ostali doma? In doma so najbrž ostali delavci, ki se ne zavedajo silne važnosti primarnih volitev in tako povzročijo, da pride njih največji nasprotnik cio mogočnega županskega urada. Če se teh 200,000 političnih nezavedencev ne bo udeležilo glavne volitve za župana 2. novembra, tedaj bo Burton izvoljen in nikdar več ga ne bomo kritizirali, ker kruši delavske glave s krepeli, lomi štrajke in znižuje življenski standard delavca. Ponovna izvolitev Burtona pomeni, da delavci sami hočejo, da ostane pri starem, da se bije po njih glavah in da se jim plače znižujejo. Vsak je svoje usode kovač!
+■-«—•—.....— »■ -—«— . ...... ——.. ... —. , . ,.—.—f
Kaj pravite!
i
__—«—.—«—.—.—«—»_*—•——__——.—*—.—k —«—.—.—i,
Umazana kampanja v Euclidu je postavila to prijazno mestece na mapo kot gnezdo požigalcev, ubijalcev, gangsterjev in morilcev. Poprej tako lepo in napredna mesto je postald skoro v zasmeh vsej elevelandski okolici. In to vse radi osebnih ambicij nekaterih posameznikov. Kdor pa; ||vi v Euclidu, ve, da temu ni tako. Komur je Euclid pri srcu, bo obsojal tako početje in stranka, ki hoče priti na krmilo na tak način, ni vredna vašega gkt3u
in ne bo storila za napredek Euclida ničesar.
# # *
Vse, kar se bo zgodilo od zdaj pa do volitev v Euclidu, pa naj bo dobro ali slabo, bo kriv župan Ely. Menda ja! To se samo ob sebi razume!
Cleveland, O.—Vi, Slovenci, se smete šteti za srečne, ker imate tako učenega in tako modrega profesorja zvezdoslovja kot sem jaz. Pa kako to, da smo mi srečni, če je on učen profesor, se boste gotovo vprašali. Toda le prihranite si vprašanje, saj vam takoj povem, zakaj se smete šteti srečne.
Veste, eden izmed vas bo postal zelo srečen še predno bo to leto v kraju. Kdaj in kje se bo to zgodilo, vam še ne morem povedati, in vendar vam tega ne more nihče drugi povedati kot jaz, dr. Brusštajn, profesor mo-droslovja in zvezdoslovja. Jaz namreč študiram zvezde, luno in druge planete, iz katerih marsikaj zvem in vam povem.
Pa preidimo k stvari, kaj bi človek tako daleč naokoli deval roko v žep. Pa kar na kratko bom povedal.
Po dolgem in trudapolnem študiran ju zvezd, meseca in sonca, sem končno prišel do zaključka, da je ravno letos nekako sto let, odkar je bil povodni mož zadnjič na suhem. No, sedaj je pa zopet vprašanje: kdo pa je to — povodni mož? Saj vam ne zamerim, če ne veste, ker ne študirate in ne poznate zvezd. To stori lahko le tak človek kot sem jaz, tak, ki ima možgane izdelane po kopitu najvišje prebrisanosti.
Torej povodni mož ali Neptun, kot mu pravijo učeni ljudje, je kralj vsega zemeljskega vodovja, morja, jezer, rek in potokov. To bi se reklo, da je nekak gospodar v tej svoji palači, seve, kadar njegove žene ni doma. Saj vi, možje, me boste gotovo razumeli, kaj ne da. Ta povodni mož pa pride vsakih sto let na suho, da si malo osuši obleko. Saj veste, polnih sto let živeti pod vodo, mora biti gotovo do kože premočen. Kadar pa pride na suho, takrat je pa vedno eden Zemljanov zelo srečen, kajti povodni mež mu izpolni vsako željo, ki si jo dotični želi. To se zgodi samo enemu moškemu, če je neporočen. Če je ona pričujoča, kadar pride povodni mož v hišo, tedaj je pa tudi ona deležna te sreče in ji tudi izpolni eno željo.
Povodni mož najraje pride, kadar je mož sam doma. Včasih se pa zmoti in dregne v hišo, kadar j c tudi žena doma. Povodni mož se namreč zelo boji žensk, posebno pa še poročenih. Mislim, da ga njegova babnica precej "fiksa" doma. Pa kaj hočemo mi oženjeni moški, potrpeti moramo, pa je. Jaz imam tudi en tak Triglav doma, ki vedno dr-dra. (Ha, ha, dobro je, da moja žena ne zna slovensko in ne bo tega brala).
Pa pojdimo nazaj k povodnemu možu. Ker je letos ravno sto let, kar je bil zadnjič na suhem, bo potemtakem zopet prilezel ven. Ostal bo na suhem samo en dan. Kateri dan bo, tega sedaj še ne vem, toda študiral bom zvezde še naprej in ko izvem, kateri dan bo prišel, tedaj vam bom sporočil. Mogoče vam že jutri kaj sporočim .ali pojutrišnjem, ali pa drug teden. Ampak sporočil vam bom gotovo, da boste vedeli, kdaj bo prišel. Torej pazite še1 nadalje na moja poročila in sicer pod naslovom "Povodni mož." Drugič bom pa še kaj več povedal o njem. Z iskrenim pozdravom ostajam vaš dr.Brusštajn, profesor modroslovja in zvezdoslovja, -o-
Prošnja na dobre rojake
Cleveland (Newburg), O.— Ko nem se pred časom mudila v stari domovini, sem videla veliko revščino. Posebno se mi je zasmilila revna cerkvica v Z g. Zeman, fara Trnovo pri Ilirski Bistrici. Obljubila sem rojakom,
da bom nabrala med rojaki v Ameriki, da postavimo v oltar podobo presv. Srca Jezusovega. Res sem šla med rojake po okolici in nabrala vsoto $15.00. Ta kip bo stal okrog 400 lir, v ameriškem denarju okrog $30.00. Ker pa manjka še $15, se prav prijazno obračam do dobrih rojakov in jih prosim, da bi pomagali z malimi darovi, da bi bila ta vsota dobljena. Ne prosim zase in ne za veliko. Za nikelj ali desetko ne bo noben bolj reven, dobro delo bi pa le storil. Srce Jezusovo, ki je vir tolažbe, naj vas tolaži v morebitni nepri-liki, nesreči ali nezgodi. Srce Jezusovo pa bo gotovo vaš dobri plačnik za izkazano uslugo.
Morda je kdo izmed vas, cenjeni rojaki, doma od Trnovega ali iz Ilirske Bistrice in bere te j vrstice. Pa ima še prijatelja zraven ; oba položita mal dar Srcu Jezusovemu na oltar in bomo spravili vsoto $15 skupaj, potem pa plačamo naročeno soho, katera naj bo priča dobrih rojakov tukaj v Ameriki.
Vsem, kateri ste že darovali ali kateri še boste, pa v imenu Srca Jezusovega izrekam najlepšo hvalo. Bog, kateri ne ostane dolžan najmanjšega dobrega dela, naj bo vaš plačnik. Vsem najlepše pozdrave.
Ida Brožič. -o-
Euclid potrebuje dobrega župana
Euclid. O.—Dozdaj, kadar smo volili v Euclidu župana, so slovenski listi veliko' pisali v kampanji. No, letos smo pa avanzi-rali, ter tudi ameriški listi mnogo pišejo o tem. Morda so se naučili od slovenskih listov. Toda ameriški kričijo samo o malih grehih, ki nimajo nobenega pomena za splošno gospodarstvo v Euclidu. Kaj bodo očitali take male grehe, saj smo grešni vsi ljudje, eni več, drugi manj. Kdo pa je brez greha in napak? če bi bil naš sedanji župan Ely Žid, bi ga ameriški listi gotovo hvalili, saj židje vedno skupaj držijo. Mi v Euclidu smo pa po večini katoličani, zato imamo pa tudi katoliške voditelje. Katoličan bo prej s katoličanom držal kot pa z drugovercem.
V Euclidu stanujem že od leta 1923 in dobro poznam župana Elya. On je dober vodja in gospodar, po veri pa pravi katoličan. Pred dvanajstimi leti smo v Euclidu ustanovili slovensko faro sv. Kristine. Na božični večer smo imeli polnočnico v Logarjevem prostoru, ker še nismo imeli svoje cerkve. Ko smo pobirali darove, sem jaz pisal imena darovalcev. Nek mlad mož je vrgel deset dolarjev v peharček. Vprašam ga za ime, pa mi reče: ''Never mind — je že dobro." Vprašam ga po angleško za njegovo,ime in končno mi pove svoje ime: Župan Ely. To je bilo prvih deset dolarjev za slovensko faro. Tak je naš župan Ely, ki je bil vedno naklonjen slovenski fari in to od njenega početka.
Ravno tako ima Euclid najboljšega moža za policijskega načelnika. To je Mr. Charles Fox, rodom Hrvat, torej naš narodni brat. Pred nekaj leti se je priselil k nam dobro poznani in spoštovani Slovenec, Mr. Wm. Kuncick, katerega je župan Ely imenoval za councilmana na izpraznjeno mesto, da bo zastopal Slovence. Pri prihodnjih volitvah je bil Mr. Kuncick izvoljen od naroda in potem še večkrat, ker se je vedno izkazal za dobrega našega zastopnika v mestni zbornici. Letos zopet kandidira in vreden je naših glasov. Izšolan je v ameriških višjih šolah in slovensko govori dobro, četudi je v Ameriki rojen. Mr. Kuncick vsakemu rad pomaga, kdor se obrne nanj,
Da je naš Euclid prijazno mesto, priča to, da ljudje iz Cleve-landa radi zahajajo k nam na izlete in piknike.
Našemu županu predbacivajo razne stvari. No, pa poglejmo malo, kako je on gospodaril z našim denarjem. Spomnimo se samo nazaj na zadnjo krizo. Kakor druga mesta, je zadela tudi naše mesto Euclid. Vsi veste, da dela ni bilo in če ni dela, pa ni jela. Kam naj se obrnemo v teh hudih časih? Kam drugam kot do našega župana. Pomagaj nam, smo rekli. Otroci bodo od gladu pomrli, če nam ne boš pomagal, smo prosili.
In župan Ely je takoj pomagal. Ukazal je, naj vsak družinski oče dobi delo pri mestu dva dni v tednu, tako, da se bodo vsi zvrstili in bo vsakemu nekaj po-magano, kolikor je pač mogoče v našem malem mestu. In kdor nima kurjave, naj se mu da zastonj drevje v gozdu, je ukazal župan Ely. "Toliko časa moramo skrbeti za naše ljudi v Euclidu, dokler ne bo prevzel skrb zanje Uncle Sam," je ukazal župan Ely.
Tako je skrbel župan Ely za prebivalstvo mesta Euclida. Jaz osebno nisem še nikdar prejel kake stvari od župana, ker ga nikdar vprašal nisem. Imam pač stalno delo v tovarni, hvala Bogu. Toda opazoval in videl sem pa vse, kako je delal župan Ely. Zato pa tudi lahko rečem s prepričanjem, da boljšega župana kot je Mr. Ely, ne bomo nikdar več imeli. In kadar ima mesto dobrega župana, naj se gleda, da se ga obdrži. In tudi mi hočemo obdržati Elya in voliti zanj prihodnji torek. Zlasti apeliram na katoličane, da volite za župana, ki je katoličan in to je naš sedanji župan Ely. Pozdrav vsem skupaj,
Geo. Kaliope, 21870 Nicholas Ave.
-o--
FREY ZA SODNIKA
Perry A. Frey, kandidat za
mestnega, sodnika, je bil rojen v Clevelandu cd nemških staršev. Poročil se je z učiteljico Genevieve Donnelly. V družini so danes štirje otroci. Mr. Frey se je izšolal v javnih in župnijskih šolah, izvršil je Loyola katoliški kolegij, obiskoval je več univerz in končno graduiral kot odvetnik na John Marshall šoli leta 1925. Prakticiral je privatno do leta 1933, ko je bil imenovan za pomožnega policijskega proseku-torja, pozneje pa kot izredni sve^ tovalec generalnega državnega pravdnika. Načelnik policijskih prosekutorjev v Clevelandu je postal leta 1935.
Bil je vedno aktivno soudeležen v vseh javnih zadevah. Je tudi odbornik pri Rosemary Home, kjer prebivajo pohabljeni otroci. Spada k organizacijam Moose, Knights of Columbus, Eagles in drugim organizacijam. Kot glavni policijski pro-sekutor je vedno skrbel, da so bili vsi tožitelji in toženi točno postrežem in je tudi imenoval pomožne pilosekutorje, ki so bili člani raznih narodnostnih skupin, med katerimi uživa veliko zaupanje. On je vedno pripravljen pomagati. Kot mestni sodnik bo gotovo mož na svojem mestu.
-o-
TEŽKA JE ŽALOST TUJIN
Med morjem in nebom roma bol naša domov, za belim galebom išče pod rodni krov.
želi si očetove strehe,
slovenskih gora in ravnin . . .
O, dajte nam srčne utehe!
Težka je žalost tujin.
i
--o---
Pobiti purani
Na farmo Fred Wilhelma, v bližini Toledo, Ohio, se je priklatilo več psov, ki so v eni noči pomorili nad 200 pitanih puranov, katere je mislil farmer spraviti v denar pred Zahvalnim dnevom.
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETO
Predno nadaljujem s popisovanjem, naj podam kratek očrt tega potovanja. Potoval sem iz New Yorka do Cherbourga v Franciji, preko Pariza v Paray le Monial. Od tam preko severne Italije, skozi Turin, Milan, Trst. Od tam v Jugoslavijo, Ljubljano in potem domov. Nekaj dni doma. Potem na Šmarno goro in Skaručno. Nato v južno Italijo, preko Florence v Rim. Od tam v Ankono, Loreto. Nato preko Benetk v Trst. V Jugoslaviji v Zagreb in Belgrad, in nazaj domov na Žalostno goro. Potem na vzhod, preko Jugoslavije, skozi Belgrad, Niš, Skoplje, Djevdelija. Nato na Grško, skozi Solun v Atene. Nato s parnikom v Aleksandrijo, Egipt. Iz Aleksandrije v Haifo. Od tam preko Nazareta v Jeruzalem, Betlehem, Jeriho, Mrtvo morje, Ain, Karem. Nato iz Jeruzalema preko Samarije v Galilejo. Nazaret, Kana, Tiberija, Genezareško jezero, Magdala, Kafarnaum, Nazaret. Od tam v Haifo. Iz Haife s parnikom v Aleksandrijo. Nato pa v Atene. Od tam s parnikom skozi Dar-danele na Turško, v Carigrad. Od tam preke Bolgarije v; Sofijo. Nato v Jugoslavijo, preko Belgrada, Zagreba v Ljubljano. Po Sloveniji: Ribnica, Krka, Stična, Novo mesto, Toplice, Trebnje, Dobernič in Mala vas. Na Gorenjsko stran: Brezje, Blejsko jezero, Bohinjsko jezero. Nato na Vrhniko in Bevke. Nazaj v Ameriko, preko Jesenic, Solnograda v Monakovo in Kolin. Nato v Bremen. Od tam v Ameriko.
To je kratek očrt potovanja, katerega podajam čitateljem za dolge zimske večere. Opisal bom tako kot sem videl in doživel.
*
Slovo iz Clevelanda. — V New Ycrku. — Pri generalnemu konzulu dr. Stojanovicu. — Pri izšeljeniškem komisarju g. Troštu. — Na parniku Europa. — Imenitna postrežba na parniku. — Pri kapitanu parnika Europa.
V petek dne 9. aprila je bilo, ko sem se odpravljal, da zapustim Cleveland ter jo mahnem proti New Yorku, od tam pa proti Evropi. Petek, slab začetek, poreče ta ali oni. To je nekak pregovor in ljudje se kaj radi ogibajo petka. Menije bilo pa vseeno, petek ali svetek. Grem, pa je. Jaz prav za prav s petkom še nisem imel sitnosti, četudi sem to ali ono stvar začel v petek. Tako me tudi to pot ni prav nič vznemirjalo, da grem na pot baš v petek. Kar bo pa bo; vsi dnevi so božji, med njimi tudi petek, ki je v nekem pogledu še najbolj pomemben, saj je ta dan vendar dan smrti Gospodove, dan človeškega odrešenja.
Še enkrat pregledam vse, da morda ne bi kaj važnega pozabil, kajti prav neprijetno bj me iznenadilo, če bi pozabil kako stvar, ki jo bom prav nujno potreboval na dolgem potovanju. Vse je bilo v redu za odhod. Kmalu po peti uri popoldne je privozil Grdinov avto, da me potegne na kolodvor. Ker nisem nič razglasil v javnosti, da grem "v staro kontro," tudi ni bilo treba dosti stiskati rok pri slovesu, pač pa le od domačih, potem pa še odtistih, ki so le izvedeli, da "res" odhajam. Malo težko je bilo, ko sem sedal na avto. Sedaj bom zapustil prijazni Cleveland, kjer sem prebil 17 let ter odidem v mojo rojstno domovino in s tem tudi odidem na dolgo pot, katero sem si začrtal. V rojstni kraj! Sladka misel, ki se kmalu uresniči in na dolgo potovanje, ki
bo Bog ve kakšno? Bog daj, da dobro in posrečeno! V spremstvu mojih domačih je odbrzel avto po St. Clair cesti pred mogočni Union kolodvor. Ob 6:01 je privozil vlak, ki je bil namenjen naravnost v New York. Še enkrat kratko, pa prisrčno slovo od domačih, ki so me spremili^ prav na vlak in po nekaj minutah je vlak dal znamenje za odhod, kolesa so zaškripala, vlak se je spustil v dir kot da ee mu silno mudi. Zbogom, Cleveland.! sem vzkliknil, ko sem gledal zadnja poslopja mesta. Sprva mi ni bilo nič kaj dobro pri srcu. Nič kaj prijetno ni jemati slovo, pa iti na dolgo potovanje. Ločitev od domačih, od znancev, potem pa skrb kako bo? Vse to vpliva na človeka, da postane nekako melanholičen. No, pa sem kmalu bil tudi z melanholijo pri kraju, pri misli, da grem v svoj rojstni kraj.
Vlak je brzel preko širokih poljan in z zanimanjem sem gledal skozi okno, ven v naravo, ki se je prebujala iz zimskega sna, vse dokler se me ni pozno v noč lotil spanec; legel sem ter zaspal. Zbudil sem se, ko je bil že dan, pogledal sem na uro; ni bilo več posebno daleč do New Yorka, nekako poldrugo uro še, pa bomo tam. Uredil sem svoje stvari ter se pripravil kot se spodobi, kadar se pride v New York. Ob pol osmih je dospel vlak na glavni kolodvor. Ker je bilo z menoj precej še drugih sopotnikov in se je nekaterim vidno zelo mudilo, sem lepo počakal, ter dal prednost drugim. Saj meni se itak ni posebno mudilo, ker na parnik sem imel iti šele pozno zvečer.
V New Yorku sem se med prvimi srečal v g. Slave Tro-štom, ki je naseljeniški komisar kraljevine Jugoslavije. V njegovi družbi sem si ogledal dobršen del ogromnega Ne\V Yorka, ki se ponaša z stavbami, kakršnih menda ni nikjer drugje kot v bogatem New Yorku, kjer stanujejo največji finančniki in svetovni mešetarji, bankirji, prekupčevalci, trgovci, dobavitelji in drugi. Imajo sicer tudi druga večja mesta enake, a vsem pa prednjači New York. Sicer sem bil že pred enim letom tam po trgovskih opravkih, ter sem si ogledal to veliko in bogato velemesto, ki ima poleg bogastva tudi dosti revščine in poleg lepote
v
tudi umazanosti, zlasti če gi"eS tja, kjer so naseljeni Kitajci. Italijani, pa židje, katerih vseh teh v tem mestu ni malo. To nisem imel posebno časa, da si podrobneje ogledam New York. Z g. Troštom sva jo mahnila v restavracijo, da si pokrepčava želodec ter se nekoliko poČije-va. Zatem sva šla na urad jugoslovanskega generalnega konzula. Hotel sem namreč obiskati dr. Božidar Stojanoviča-ki je sedaj tam generalni zul. On se je že parkrat mudi v Clevelandu na slavnosti Jugoslovanskega kulturnega vrta; Od tod sem ga tudi poznal ter sklenil, da ga sedaj obiščem-
Urad jugoslovanskega generalnega konzula se nahaja na
peti cesti. Osobje na konzulatu
je prav prijazno in postrežljiv0' tako, da se človek res počuti zelo domačega. Po prijavi z S-Troštom sva bila kmalu sprejeta od dr. "Sojanoviča, ki.na] ie prav prijazno sprejel m nato povabil, da pridem k njem na njegovo privatno stanovanj z g. Troštom. Izrazil je zeo -da sem za tisti dan njegov gos •
Ko je dr. Stojanovic ured svoje
stvari, smo odšli skupaj k W -
mu na obed.
(Dalje prihodnjič)
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 26, 1937	__;_/ ' "5
voljci v ljudski armadi Španije organizirali lastno bojno četo, kateri so dali ime Cankarjeva četa. Ta četa je sedaj zelo aktivna na aragonski fronti . . . Ubogi Cankar! Tudi med komuniste v Španijo so ga zavlekli ! Ni čuda, da je bila dotična fronta zadnji teden prebita in poražena. Cankar jim je pobegnil v svoj grob.
Za zastrupljenjem na nogi je v Butte, Mont., umrla 22-letna Elsie Petrovič, rojena v A-meri-j ki. Zastrupila se je pri delu v [tovarni. Za njo žalujejo mati, dva brata in sestra.
Pretekli teden je dospel iz Most pri Ljubljani v New York Mr. Jože Rems, bivši star slovenski naseljenec v Ameriki, ki je pa živel zadnjih dvanajst let v domovini. Svoječasno je bil zaposlen pri neki večji banki v New Yorku. Ameriškim Slovencem je ostal v ozkih stikih ves čas bivanja v domovini potom svojih dopisov, ki jih je skoro tedensko pošiljal iz domovine v Ameriko.
V Portland, Oregon, je umrla rojakinja Ana Sverko. Podlegla je krvotoku na možganih. Stara je bila 38 let. Tu zapušča moža, troje otrok in brata.
Mrs. Pepca Končan, Ridge-wood, N. Y., se je skoro smrtno ponesrečila. Njen mož Metod je nameraval iti na društveno sejo, ko je naenkrat slišal čudno vpitje iz kopalnice. Sreča, da je žena pustila vrata odprta. Ko jo Mr. Končan zagleda, vidi, da je od vrata doli po telesu vsa opečena. Nato je zvedel, da je po pomoti odprla krop, namesto, da bi odprla tudi mrzlo vodo. Upati je, da bo okrevala.
IZ PRIMORJA
—Most čez Vipavo vzpostavljen. Pred kratkim so slovesno odprli za promet most, ki pelje pod Sv. Katarino čez Vipavo k Muličevim fužinam in veže ri-hembersko in črniško občino. Most je pred leti popolnoma razpadel. Leseno mostišče je deloma zginilo, deloma ga je odnesla voda, ostala sta samo oba zidana stola na levem in desnem bregu. Letošnje poletje so se vršile v teh krajih Vipavske doline vojaške vaje. Na prošnjo civilnih oblastev je kor-no poveljstvo v Vidmu naročilo 11. ženijskemu polku, naj most vzpostavi. Vojaki so se pozivu z veseljem odzvali in v kratkem postavili novo, močno, leseno mostišče.
—Slovensko cerkveno petje v Barkovljah, tržaškem predmestju, je bilo lansko pomlad prepovedano, člani pevskega zbora so imeli tedaj celo še sitnosti zaradi vse zadeve. Zdaj pa jim je bilo spet dovoljeno na-stopiti. Ko je pred dnevi bar-kovljansko pogrebno- društvo slavilo 65-letnico delovanja, je pevski zbor prvič spet nastopil s slovensko pesmijo na barkov-Ijanskem pokopališču.
KRIŽEM PO JUTROVEM
Pc tunikam (sTlrafta K. Mays
Ljudje so si razlagali dogodke seve po svoje. Eden je pravil, da sem princ iz sultanove rodbine, drugi, da sem perzijski knez. Tretji je prisegal, da sem indijski čarovnik, in eden je celo kričal in zatrjeval, da sem ruski prestolonaslednik in da bom Turčijo zavojeval za Moskvo.
Pa čim bliže smo prihajali razvalinam, tem tise je bilo za nami. Saj smo šli iskat tatove in kdor hoče tatove ujeti, ne sme na vso moč kričati.
Ko se je začel gozd, jih je mnogo zaostalo. Strah jih je Prijel. Pa sveto so zatrjevali, da se ničesar ne bojijo, da bodo le rob gozda zasedli in tatove Prijeli, če bi utegnili uiti.
Ko smo prišli na jaso, je zavladala grobna tišina med ljudstvom. Strumiški junaki se le niso dobro počutili v bližini skrivnostne koče in razvalin, v katerih je "strašilo." In zločinci so utegnili stati kje za drevjem, za stenami, vsak hip je lahko počil strel. Rahlo so stopali, drug za drugim so zaostajali, nobeden ni hotel biti prvi.
Napeto pozornost je za trenutek zamotil nepričakovan dogodek. Presunljiv ženski krik je namreč nenadoma prekinil nočno tišino.
Skočil sem bliže—in našel Nohudo v zelo neprijetnem položaju.
V gozdu pod razvalinami je namreč bil studenec. Pri njem sem tisto popoldne našel prve sledove o zločincih. Gonili so svoje konje napajat in ti so po-Pasli travo. In v tisti studenec 3e sedla nesrečna Nohuda, menda ga v temi ni opazila, pa se ji Je spodkrnilo na kamenju. In z vso svojo priznano zgovornostjo Je osrečevala svojega ljubljenega možia z nagovorom, ki nikakor ni bil primeren za javnost.
Pomagati ji je hotel, pa branila se je, ni se pustila potegniti iz mokre Kopeli, pravila je, da se bo v mrzlem nočnem zraku prehladila, ker je vsa njena obleka mokra.
Vljudno sem jo poučil, da se ji prehlada ni treba bati, ker je zrak vsekakor toplejši ko voda v studencu, in hvaležno je dejala :
"Effendi, verjamem ti! In ubogala te bom. Ti veš vse to mnogo bolje ko drugi ljudje in že cel obolje ko tale moj mož, ki je edini kriv, da sem padla v studenec."
Potegnil sem jo iz vode. K sreči je bil studenec komaj za čevelj globok. Ali je nočna ko-Pelj škodovala njeni lepoti, pomlajeni z okrožolto usedlino strumiškega toplega vrelca, tega ne vem.
Medtem je šel Muebarek k svoji koči in mislil vstopiti. Očko in Omar mu nista pustila, Poklicala sta mene.
Nisem mu zaupal. Koča je morebiti imela tajni izhod, kar
ni bilo nemogoče, saj je slonela trdo ob razvalinah. Ali pa je imel v koči tajne priprave, ki so bile nevarne neljubim in nepoklicnim gostom. Zmožen je bil vsega.
"Po kaj hočeš v kočo?" sem ga vprašal.
Ni mi odgovoril. Niti pogledal me ni, tako je bil jezen na mene.
"Če mi ne odgovoriš, ti tudi tvoje želje ne izpolnim."
Pomagalo je.
"Živali so v koči, nakrmiti jih moram, sicer bodo poginile."
"Tiste živali bom že jutri sam nakrmil. Ne boš več stanoval v | tej koči, tvoje stanovanje je odslej ječa. Izpolnim pa ti željo, če mi boš na moja vprašanja odkritosrčno odgovarjal."
"Vprašaj!"
"Te je kdo obiskal te dni?" "Ne."
"Ali še kdo drug prebiva v koči ali v razvalinah razen tebe?" "Ne."
"Torej ni nikogar tu gori na hribu in tudi ne v razvalinah?"
"Nikogar."
"Poznaš Manah el-Baršo?" "Ne."
"Ali pa morebiti Barud el-Amazata?"
"Tudi ne."
"In vendar pravita tista dva, da tebe dobro poznata."
"Lažeta."
"Pravila sta, da si ju obvestil o mojem prihodu v Strumico."
"Ni res."
"In ti bi naj poskrbel, da me bo kodža baša zaprl. In v ječi ste me mislili umoriti. In če bi me kodža baša ne zaprl, ste me mislili poiskati v hanu."
Ni odgovoril.
Zaslutil je, da vem za njegove zveze z našimi ubežniki in da vem za vse njegove skrivnosti. Zaslutil je najbrž tudi, da sem bil pri razvalinah, medtem ko je čakal na mene pri kodža baši. Zbal se je, da najbrž ne bo vsega tako našel, kakor je bilo, ko je odšel z doma. Požiral je in požiral, kot da ga davi, nazadnje pa je hlastnil:
"Effendi, ne vem, kaj praviš! Kaj hočeš od mene? Ne poznam ljudi, ki si jiFTmenoval, nobenega posla nimam z njimi."
"In menda tudi ne veš, da prideta iz Melnika sela, brata, ki bi naj poročala, kako so z nami opravili vaš imelniški zavezniki?"
"Ne razumem, kaj praviš."
"Sila neveden si, kar smiliš se mi in zato ti bom pokazal, kaki nevarni ljudje živijo v tvoji bližini. Pojdi!"
Prijel sem ga in peljal v razvaline. Halef je svetil naprej, kodža baša, prisednild sodišča, Ibarek in njegov svak so stopili za nami. Drugi ljudje pa so morali ostati zunaj, ker v razvalinah ni bilo prostora za nje.
Kaj se je pač godilo v Mueba-rekovi duši, kako me je zasovražil, ko je videl, kako točno poznam pot k skrivališču, ki je o njem bil prepričal, da ga živa duša ne more najti!
Prišli smo do stene, kjer je bršljan zakrival vhod. Pred dvema urama sva bila s Hale-fom v razvalinah, sledila sva konjem do bršljana in zaman bi bila iskala vhod v skrivališče, da nama ga ni izdal ostri konjski duh, ki je prihajal skozi bršljan.
Halef je odgrnil naravno zaveso. Stari Muebarek je zaklel. Do zadnjega je upal, da ne vem za vhod.
Stopili smo dalje in našli konje.
"Kaj? Konji?" se je iznena-dil kodža baša.
Tema je bila, z baklami smo svetili. Konji so bili nemirni, begali so po dvorišču.
Naprodaj
hiša za 2 družini, 5 sob zgorej, 5 spodaj, novo prebarvana, se lahko takoj selite notri. 13812 Daise Ave. $700 takoj, ostalo po $20 na mesec.
Nova hiša, ravno dokončana, na 19014 Muskoka Ave., 5 sob, cena ?5,900; takoj $1,500, ali se pa vzame lot na račun v tej okolici.
LA SALLE REALTY
F. J. Turk
838 E. 185th St. KEnmore 3153-W.
(252)
MOŠT $16.00 SOD
Iz najboljšega grozdja. Za fino grozdje, mošt in sode se zglasite pri nas. Se vljudno priporočamo
FRANK GABRIEL 1210 E. 60th St.
(Oct. 22. 26.)
Izučeno dekle
želi dobiti delo v zobozdravni-škem uradu. Ima diplomo iz kolegija zobozdravništva. Vprašajte na 14300 Ardenall Ave., East Cleveland.	(251)
Stanovanje
se da v najem, štiri sobe. Parna gorkota. Vprašajte na 6425 Spilker Ave.	(251)
Marlene Dietrich, filmska zvezda, rodom iz Nemčije, je zdaj zaprosila za ameriško državljanstvo, radi česar jo nemško časopisje v Berlinu ostro prijema. Marlene je stara 33 let. Njen oče je bil častnik v nemški armadi in je padel v svetovni vojni.
--u--
Zanimive m\\ \i življenja ameriških Slovencev
Iz Pariza poročajo "Prole-tarcu," da so slovenski prosto-

vam da največ za vaš denar
Španski socialisti aretirali več generalov
Madrid, 25. oktobra. Socialistična vlada v Valenciji je izrekla sodbo nad dvema generaloma, v službi madridske vlade, ker sta bila spoznana po dolgem času krivim,'dar sta iz nemarnosti zakrivila da je Malaga padla v roke nacionalistov. Krivim sta bila spoznana general Jose Asensio in general Martinez Cabrera. Vsak je dobil 15 let trdnjavskega zapora.
Zenith 6S254 — ameriško in tuje
zemsko oddajanje, 10 inč zvočnik,
trioglatni dial, spinner tunanje,
Tell-Tale kontrole (540-18,400 K.C.)
40 inč visok.
$7Q95
Najmlajši sin Roosevelta se ženi
Boston, 25. oktobra. John Roosevelt, najmlajši sin predsednika Roosevelta, se bo poročil v tem mestu junija meseca prihodnjega leta. Nevestino ime je Anne Lindsay Clark. Mladi John bo v juniju graduiral iz Harvard univerze.
Zakaj je priporočljivo, da kupite nov radio pri Norwood Appliance & Furniture Co.
1—Garantirajo	radio za eno leto
2—Ne	računajo nobenih obresti
3—Več	za vaš stari radio
4—Na	lahka odplačila
5—Točna	postrežba Popravljamo vse radije.—Delo jamčeno.
Tube pregledamo breznlačno.
Maršal Simon Budenny, poveljnik ruske armade v moskovskem okrožju, nori ogromen meč mesto maršalske palice, v znak svoje časti. Budenny zelo sliči diktatorju Stalinu.
Na borzi
Potem ko je proti koncu zadnjega tedna cena mnogim delnicam padla, pa si je borza včeraj popoldne toliko opomogla, da so bile izbrisane vse zgube in so delnice dosegle od $1.00 do $10.00 višjo ceno od zadnjega tedna.
NORWOOD APFLIINCE & FURNITURE 06.
JERKY BOHINC in JOIIN SUSNIK, lastniku
DVE TRGOVINI: 6104 St. Cljair Ave. 6119 St. Clair Ave, Tel. ENdicott 3634
ODPRTO ZVEČER
MALI OGLASI
Dvoje stanovanj
»e odda. Zgorej dve sobi, pripravno za malo družino, in pa tri sobe. Gorka voda in kopališče, pripravno za novoporočen-ce. Poizve se na 1133 Norwood Rd.	(251) '
: LETOS je postavljena naša preža na prostoru 15803 WATERLOO	:
:	ROAD. Naprodaj imamo prve vrste grozdje, mošt in sode.	5
: CE SE SELITE imamo na razpolago moderne vozove in prve	:
:	vrste postrežbo za prevažanje vašega pohištva.
MANDEL MOVERS
i	KEnmore 3445 JED MANDEL, lastnik	\ ...........................................................mimiiitiiumiiumimii
STANOVANJA V NAJEM
Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje iftia vse ugodnosti in vsiako je ttovo dekorirano in v najboljšem stanju.
1397 Addison Road, 6 sob, spodaj
1011 E. 70th St., 4 sobe, zgorej
^371 Stannard Ave., 5 sob, zgorej
887 Ansel Road, 4 sobe, spodaj
1110 E. 63 St., hiša sama zase, 5 sob
548 E. 123 St., 8 sob
Vprašajte pri The North American Mortgage Loan Co.
6131 St. Clair Ave.
Ali hočete gotovino za vaš Certificat of Participation
v
NORTH AMERICAN MORTGAGE LOAN CO.?
Mi kupimo vse vrste delnice, bonde in vrednostne papirje za GOTOVINO samo. Ni nimamo nič naprodiaj ali v zamenjavo. Naš zastopnik se bo zglasil na vašem domu.
THE KltAUS COMPANY
533 Guardian Building «	CHerry 0464 - 0485
John Zaleski iz Bridgeport, Conn., je eden najboljših igralcev žogometne igre pri ieamu Boston kolegija. Star je 1!) let, tehta 190 funtov hi je 6 čevljev visok. Že na sliki se vidi, da bo precej razrinil, kamor bo planil.
Kupim	j
peč za gretje na premog. Kupil bi tudi piano za vežbanje za otroke. Oglasite se na 6211 Glass Ave.
Priporočilo
Izurjena šivilja se priporoča za vsakovrstna šivalna dela na svojem domu. čedno trpežno delo, nizke cene. Vprašajte pri Caroline Kučar, 21701 Ivan Ave,
(Oct. 26. 28. 29. 30.)
V najem
se da cela hiša, 9 sob, ali pa pet sob ali štiri sobe, kakor želite.. Odda se družini z otroci. Jako J poceni rent. Imam tudi zidano; garažo na razpolago. Vprašajte; pri .Frank Čoš, 1937-1039 E.| 81st St.	. (X)
Dve sobi
se oddasti v najem fantom. Gorkota. Vsaka soba za sebe. Vprašajte na 7612 Lockyear Ave.	(252)
Mlad par
bi rad dobil stanovanje dveh ali treh sob, brez pohištva. Oglasite se na 6607 Schaffer Ave. _(251)
V najem se
da j ako lepa soba za enega fanta. Gorkota. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (251)
L_______AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 26, 1937
•v
Železna cesta
ROMAN
BOŽIČNI
IZLETI
v JUGOSLAVIJO
PARNIKI IZ NEW YORKA
EUROPA .... 27. novembra NEW YORK ... 2. decembra HAMBURG ... 9. decembra EUROPA.....16. decembra
Brzi vlak ob EUROPA v Bremerhavcn zajamči udobno potovanje do Ljubljane
Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
JEft HAMBURG-AMERICAN LINES& [EKNORTH GERMAN LLOYDB
1430 EUCLID, AVE. CLEVELAND. O. ---
NAZNANILO
Naznanjamo cenjenemu občinstvu, da smo pričeli prešati. Pri nas dobite dober mošt, sode in grozdje. Grozdje je od dobro poznanega farmarja Burk-Holar v Geneva, Ohio. Kdor želi se naj oglasi pri lastniku:
[Nosite # Brazis Bros.i
OBLEKE	!
POVRŠNIKE !
iz naše tovarne	|
k vam	4
$15-50 i„ $17-75
najnovejša moda
FRANK GABRIEL
1210 E. 60th St.
Grozdje mošt sodi!
Kdor hoče torej imeti res fino kapljico, naj pride k nam. V zalogi imamo tudi vedno fine sode. Točna postrežba in zmerne cene. Se priporočamo vsem starim in novim odjemalcem, da naro-čujejo pri nas.
JOHN MOŽINA NASLEDNIKI:
JOE MUCHITZ
Narejene po meri
OBLEKE — POVRŠNIKI SUKNJE izdelane po ekspertih
$22-50
1081 Addison Rd
' . =
HEnderson 0782
BRAZIS BROS.
3 trgovine: 6905-07 Superior Ave. 6022 Broadway
404 E. 156th St., blizu Waterloo;
%	A. KOSTELIC, Manager
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska^^ Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894. lnkorporirana 12. januarja 1898 v državi Tllinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,750,000
SOLVENITIOST K. «3. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
i K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 180.
V Clevelandu. Ohio je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega i	42-letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE 2A VERO, DOM in NAROD!"
ie se hoče*. zavarovati pri dobri, pošteni in solver.tni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer bh lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ' A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo Izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član aH članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaclli, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta.'— Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika- JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Jllinois
Racetova mlekarna in izdelovalnica sladoleda
priporoča svoje okusne izdelke
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je dne 26. septembra preminula naša skrbna mati in soproga,
Mary Jaksetič
Pokopana je bila dne 30. sept. 1937 na St. Paul pokopališču.
Tem potom se zahvalimo vsem, kateri so dali svoje avtomobile na razpolago in sicer: Mr. Anton Bokal (dva), Mr. Louis Bezek, Mr. John Bostjančič, Mr. Rudolph Tibijaš, Mr. Prank Race Sr., Mr. Joe Hrvatin, Mr. in Mrs. John Gerl, Mr. J. Vi-denšek, Mr. Prank Celin, Mr. Anton Hrvatin, Mr. Andy Poklar, Mr. Mike Poklar, Mr. Jakob Porenta Jr.	,
Iskrena hvala vsem, kateri so darovali vence in cvetje. Krsto pokojne so okrasili z venci sledeči: Mr. in Mrs. Joseph Jaksetič, Mr. in Mrs. John in Tončka Jevnik, Mr. in Mrs. P. Poznič, Trafalgar Ave.; Mr. Prank Celin, Mr. John Hrvatin, Mr. Louis Bezek, Mr. Jos. Hrvatin, Mr. Prank Iskra in Rudolph Tibijaš, Mr. Louis in Mike Hrvatin, Mr. Jakob Gusfcin-čič, Mr. John Peadirtz, društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ.
Hvala vsem, kateri so darovali za sv. maše za dušo pokojne Mary Jaksetič in sicer: Mr.. Mike Poklar, Mr. Math. Tekavc, Mr. John Pezdirtz, Mr. in Mrs. Jos. Vauter, Mr. in Mrs. John Sedej, Beech Grove, Ind.; Mrs. Mary Botinar, Mr. J. Terček, Mr. John Videnšek, Mr. in Mrs. Jerkich, Mr. Banich, Mr. John Kamick, Mr. Anton Tekavc, družina Pust, Mr. in Mrs. A. Pro-sen, Mr. Anton Rudman, Mr. in Mrs. Barbo, Mr. in Mrs. Andrew Poklar, Schafer Ave.; Mrs. Valencich, Mrr. Rose SedeJ, Mary Ljubič, Mrs. Mary Glavan, Mrs. Urbanich, Carl Ave.; Mrs. Mary Mawclch, Fanny Velkovrh, Mr. in Mrs. Šimenc, Mr. Primce, družina Math Hribar, Mary Bubnic, Mrs. Laurich, Holmes Ave.; Mrs. Zupančič, J. P. Malovrh, Mrs. T. Narobe, Mrs. Cook, Mr. in Mrs. Bokal, Mr. in Mrs. Anton Hrvatin, Mrs. Mihalich, Mrs. Mary Zorman, Mr. Jack Gustinčič, Mr. Prank šraj.
Iskrena hvala vsem, ki so rajno kropili in čuli ob njenem truplu. Hvala pogrebniku Mr. August Svetek za lepo urejen pogreb. Hvala šolskim sestram za tolažbo in molitve, ki so jih opravljale s šolskimi otroci za dušo pokojne.
Hvala Rev. Msgr. Hribarju in organistu Mr. M. Rakarju. Končno se prisrčno zahvalimo vsem, ki so nam tako velikodušno priskočili na pomoč ob času največje žalosti. Hvala tudi vsem, ki so ranjko obiskali, ko je bila v bolnišnici.
. Tebi, draga mati in žena, pa kličemo: na svidenje nad zvezdami!
Žalujoči ostali:	,
Anton, soprog;	<
Anica, Tončka in Mici, hčerke; v Evropi pa hčeri Marija in Johana ter sin Tomaž.
Za ranjko žalujejo štiri sestre in en brat.
Cleveland, Ohio, dne 26. oktobra 1937.
V naši moderni in sanitarni mlekarni dobite
NAJFINEJŠE MLEKO
in vse druge mlekarske izdelke. Naši odjemalci so zadovoljni z blagom. Postanite tudi vi naš odjemalec in tudi vi boste zadovoljni!
RACETOV SLADOLED
je neprekosljiv! Poskusite ga in nikdar več ne boste hoteli drugega. Zahtevajte vedno in povsod
RACETOV SLADOLED
Pokličite nas po telefonu za večja naročila in točno vam jih dostavimo.
Race's Dairy & Ice Cream
FRANK RACE JR., lastnik
1028 E. 61st St.	HEnderson 1786
"Zakaj je obvezana?"
"Nu, nekdo je poslal nadme bedastega ranocelnika, ki pravi, da imam dve kosti zlomljeni."
"Vraga! Nisem slutil, da si poškodovan. In ti ne rečeš niti besedice, ves dan me vlačiš okoli s pripravo vred, pa imaš zlomljeno roko."
"1, saj ni rečeno, da bi bila v resnici zlomljena."
Neale je očitajoče zaklel; nato je zaspal in King je čul ob njegovi postelji. Vso noč mu je zmakal vroče čelo. Ogenj je zamrl; tišina poznih nočnih ur se je vendar že spustila na tabor. Veter je v kratkih presledkih stokal in ponehaval; zdaj pa zdaj je kak konj zamolklo udaril s kopitom ob tla; straže so tiho korakale! sem ter tja in nočne ptice so se ogašale z divjimi kriki. * : ' .
Neale se ni motil, ko je prerokoval in ženjerjem, da se utegnejo njih skrbi pomnožiti, kadar odmerijo traso preko globeli in dosežejo strmi nasprotni breg.
Stara cesta v St. Vrain in Laramie se je krivila ob znožju teh strmin in se je vila po dolinah. Ta proga, pa ni bila rabna za železnico. Treba je bilo najti prelaz — prelaz z vzponom devetdeset črevljev na miljo. A pobočja so bila strma in vrhovi visoki.
Izkazala se je potreba, da opu-ste prvotno traso, ki je bila izpeljana po mnogih soteskah in preko težavne globeli. Treba je bilo napraviti progo preko gričevja. V ta namen so prestavili tabor
spet na iztok, pod prva pobočja wyominskih holmov; odtod so krenili inženjerji navkreber. Dospeli so k znožju pogorja in nekega lepega dne so videli, da ne morejo dalje.
Druga proga, kolikor je bilo dcslej odmerjene, je v nekaj višji legi spremljala Laramiesko cesto : dokaz, da so imeli stari izvidniki prav tako bistre oči kakor novodobni inženjerji.
Ker je prežala velika tolpa sovražnih Sjuzov na sleherni korak tehniškega štaba, so morali imeti neprestano čete is seboj. Zemljemerci so plezali po bregovih, med tem ko so vojniki iz doline budno pazil nanje. Dan za dnem se je nadaljevalo to jalovo iskapje prelaza. Mnogi izmed skalnatih hrbtov so vzbujali na prvi pogled velike nade, a so se nazadnje končavali v ne-prestcpnih čereh, globokih razpokah ali prestrmih bregovih. Treba je bilo jahati kakor iz uma in vratolomno plezati po skalovju, šef in njegov štab sta bila obupana. Zaradi nekaj milj strmega vzpona naj bi se izjalovil ves veliki načrt? S takim porazom se ni bilo moči sprijazniti.
Okolica Cheyennskega prelaza jim je dala poguma za nove napore. Utaborili so se ob potoku na dnu doline. In nekega jutra je odjahal šef v spremstvu inže-njerjev in nekega izvidnika proti prelazu, da bi se od ondod vzpel na vrh. Spet jim je ležala stara cesta v St. Vrain in Laramie pred očmi; in spet so jezdili vojniki po dolini, med tem ko so
zgoraj inženjerji opravljali svoje delo.
šef je jahal to pot neobičajno daleč v gorsko pustinjo — dalje, nego je bilo priporočljivo brez spremstva. Izvidnik je mahoma ustavil svojega konja in je ostro pogledal v nasprotno stran doline.
"Signali z dimom — ondukaj-lef
Inženjerji so gledali, kakor je kazal; dolgo so strmeli v tisto stran, a nihče izmed njih ni mogel uzreti dima. Krenili so dalje, toda izvidnik jih je poklical nazaj.
"Ta rdečekožna drhal nas hoče obkoliti; še nekaj minut pa jim zdirjamo sami v pesti."
Neale je bil prvi, ki je s svojim sokoljim očesom uzrl Indijance. "Glejte! Glejte!"
Po travnatem pologu so jahali Sjuzi proti dolini, očividno z namenom, da bi prestrigli inže-njerjem povratek k spremstvu.
"Hoho, zdaj imamo stvar na vratu," je rekel izvidnik. "Nazaj ne moremo več, pot nam je zaprta."
šef se je hladno ozrl na Indijance in je nato spustil oko po zleknjenem hrbtu holma, ki se je počasi nižal v dolino. To ni bilo prvič, da je tičal v žaltavi zagati. "Jahajte!" je velel. ."Udarimo se!" je vzkliknil Neale.
Inženjerji, osem mož po številu, so imeli dobre konje in dobro orožje in bi se bili lahko nekaj !asa branili Sjuzov, da je tako mnešlo. Toda general Lodge in izvidnik sta zdirjala vprek sko-d majhno dolinico proti višjemu holmu, nadejaje se, da z njega ragledata vojnike. Jahala sta s brezumno drznostjo in plezala kakor vraga, toda četrt ure je .rajalo, preden sta dospela na vrh. čete so bile sicer že v dosegu oči, a vendar še dokaj daleč in Sjuzi so s strani podili svoje -<onjq proti stezi, da bi prehiteli /ojnike.
Trenutek je zahteval naglice ;n odločnosti. Izvidnik je rekel, ia ni moči jahati po bregu ni-šef je sklenil, da bo sle-Jil smeri grebena. Svet je postajal skalnat in poln zaprek. Možje io drug za drugim skakali s konj, da bi jih vodili za uzdo. Neale in King sta se dvizala po !tam<?nitem ozemlju.
Indijanci so skakali po sosednjem grebenu, jahaje kakor na ravnem. Pot je postajala čedalje lapor ne j ša, Baxter j ev konj so je bil spotaknil in je šepal na desni sprednji nogi. Henneyu se je premaknilo sedlo, tako da so spet izgubili nekaj dragocenih minut. Možje so jemali puške iz tčkov. Kolikorkrat se je nagnil svet pred njimi nizdol, so se pripravili na skalno razpoko, ki jih neizogibno ustavi.
Dospeli so na svoboden kraj, s katerega so dobro videli čete. "Signal!" je ukazal šef. Klicali so, streljali ter mahali s klobuki in ovratnimi rutami. Zaman; globoko v dolini so se pomikali vojniki po polževo, kakor preje.
"Dalje — po hribu nizdol!" "Slabo kaže, general," je ugovarjal izvidnik.
Red King je iztegnil svojo mr-šavo rjavo roko med njiju. Nekaj svetlega mu je blisnilo v iskrih očeh, ko so zleteli po rahlo nagnjenem bregu.
"Ceniti lege je moj poklic," je dejal s svojim običajnim hladnim glasom. "Tod pridemo doli: tod — ali pa vobče ne."
Neale je bil ves razbit in hrom in poln gneva. Nfeprestano je strmel na ono stran, kjer so bili Sjuzi. "Ustavimo se in udarimo," je sopihal. "Ni vrag, da ne bi pobili te tolpe."
"Nemara da pride trenutek, ko bo treba udariti; a zdaj še ne. Naprej."
Kolovratih so dalje po skalnem ozemlju in strmih bregovih, navkreber in nizdol. Indijanci so izginili za bokom zleknjenega holma in to je vznemirjalo može, zakaj nihče ni vedel, kdaj in kje se spet pojavijo. Ta skrb jih je j
izpodbujala, da so še bolj napeli moči.
Med tem se je spuščalo solnce čedalje globlje in čedalje resnejši je postajal kočljivi položaj in-ženjerjev. Neale, ki je bil zadnji, je kliknil tovarišem, da so se Indijanci vzpeli na holm za njihovim hrbtom in se zdaj pode naravnost za njimi. Tedaj je general Lodge ukazal svojim ljudem, naj se obrnejo in namerijo puške. Ta pretnja je šla Sju-zom do živega. Ustavili so se izven streljaja.
"čakajo, da se stemni," je rekel izvidnik.
"Dalje! Še vedno jim lahko odnesemo pete,' 'je srdito odvrnil šef.
Jahali so dalje in noč se je spuščala na zemljo. Ta pkolnost je delala njih položaj še težji in še opasnejši. Obenem pa so zdaj lahko dajali četam znamenja z ognjem, da bi se sporazumeli z njimi. Vsak trenutek je hitel kateri izmed inženjerjev naprej in je zakuril ogenj, med tem ko so se drugi ustavili, da bi kljubovali Indijancem, če se pokažejo. In naposled so vojniki vrnili sig-
nal. Z novim pogumom se je zapodilo obupano krdelce po bregu nizdol; baš ko se je naredila srna noč — te usodne ure so čakali Sjuzi, da bi jih napadli — so se vojniki in zemljemerci srečali na pobočju holma. Indijanci so uprhnili v noč, ne da bi bil le eden izmed njih sprožil puško. Zavladala je vseobča radost. Le Neale je zlovoljno izjavil, da bi se bil rajši boril.
"Eh, tudi mene so že srbeli prsti," je zagodrnjal njegov zvesti spremljevalec King.
Casey je vzel svojo črno pipo izmed čeljusti: "Toliko plezanja, pa nič pretepa!"
Caseyeva opazka je bila očividno povod besedi, s katero je general Lodge ogovoril polkovnika Dillona.
"Polkovnik, ali vas je vodila pot iz doline do nas po strmem ozemlju?"
"Seveda, jahali smo naravnost vzbrdo."
Toda general Lodge se ni vrnil v tabor po kratki bližnjici, ampak je ostal na vrhu grebena, ki se je spuščal mnogo milj daleč proti ravnini. Zvezde so že
igrale na nebu, ko so prispeli na ravno. Tam se je general s čudno navdušenim in resnim obra-
zom obrnil k svojim pomočni-[ kom:
(Dalje prihodnjič)