VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v februarju 2014........................................................................................................... 3 Razvoj vremena v februarju 2014 ............................................................................................................. 24 Podnebne razmere v zimi 2013/14............................................................................................................ 31 Meteorološka postaja Cerknica ................................................................................................................. 50 AGROMETEOROLOGIJA 57 HIDROLOGIJA 62 Pretoki rek v februarju 2014 ...................................................................................................................... 62 Hidrološko mokro leto 2013....................................................................................................................... 67 Temperature rek in jezer v februarju 2014 ................................................................................................ 75 Dinamika in temperatura morja v januarju 2014........................................................................................ 78 Dinamika in temperatura morja v februarju 2014 ...................................................................................... 84 Zaloge podzemnih voda februarja 2014.................................................................................................... 90 ONESNAŽENOST ZRAKA 95 Onesnaženost zraka v februarju 2014 ...................................................................................................... 95 POTRESI 104 Potresi v Sloveniji v februarju 2014 ......................................................................................................... 104 Svetovni potresi v februarju 2014............................................................................................................ 109 Fotografija z naslovne strani: V začetku februarja je bila nad našimi kraji močna temperaturna inverzija. Deževalo je in zmrzovalo, nastajala sta žled in poledica. Žled je povzročil na infrastrukturi in gozdovih katastrofalno škodo. Steber daljnovoda je klonil pod težo ledu. Strmica nad Vrhniko, 2. februar 2014 (foto: Simon Malovrh) Cover photo: In early February a strong temperature inversion was observed. It was raining and freezing. A layer of sleet and ice caused catastrophic damage to infrastructure and forests. Pillar of the transmission line collapsed under the weight of ice. Strmica nad Vrhniko, 2 February 2014 (Photo: Simon Malovrh) IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Stanka Koren, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V FEBRUARJU 2014 Climate in February 2014 Tanja Cegnar V najkrajšem mesecu leta se dan že opazno podaljša in ob koncu meseca doseže dobrih 11 ur, a vremensko in koledarsko je februar še povsem zimski mesec. Letos ga je že na začetku zaznamoval žled, ki je povzročil katastrofalno razdejanje v gozdovih in močno poškodoval velik del električnih vodov in daljnovodov. 8 12 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) KREDARICA 6 4 2 0 -2 LJUBLJANA 8 4 0 -4 -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 odklon od povprečja (°C) NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 12 16 12 8 4 0 MURSKA SOBOTA 8 4 0 -4 -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 12 12 BILJE 10 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 3 8 6 4 2 0 -2 10 PORTOROŽ 8 6 4 2 0 -2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka februarja 2014 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, February 2014 Februar je bil občutno toplejši kot običajno. Na Obali je bil to najtoplejši februar doslej, dolgoletno povprečje so presegli za 5,6 °C. Nekaj več kot polovica države je zabeležila odklon med 3 in 5 °C. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Poleg žleda in toplega vremena so februar zaznamovale tudi zelo obilne padavine; dolgoletno povprečje so povsod močno presegli. Največ padavin je bilo v Zgornjem Posočju, namerili so nad 800 mm. Proti vzhodu in jugu je količina padavin pojemala. Na Obali in vzhodni tretjini države je padlo od 50 do 200 mm. Od sredine minulega stoletja na Kredarici, Obali, v Murski Soboti, Ljubljani in Celju še nikoli ni bilo toliko padavin kot tokrat. Na Obali, Trnovski planoti, vzhodnem delu Notranjske, v Beli krajini, večjem delu Dolenjske, večini Štajerske in v Prekmurju je padlo dva do trikrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. V Mariboru so zabeležili 241 % dolgoletnega povprečja, drugod so bili presežki večji. Najbolj so dolgoletno povprečje presegli v Soči, kjer so dosegli 614 % dolgoletnega povprečja, v Logu pod Mangartom 571 %, v Ratečah 517 % in v Kobaridu 511 %. Sončnega vremena je povsod primanjkovalo. Največji primanjkljaj je bil v Julijcih, na Kredarici februarja še nikoli ni tako primanjkovalo sončnega vremena kot tokrat. Večina ozemlja je dosegla od 50 do 60 % običajne osončenosti, na jugozahodu države in na severovzhodu je sonce sijalo nad 60 % toliko časa kot običajno, na severovzhodu Štajerske in večjem delu Prekmurja pa je osončenost presegla 70 %, vendar ni dosegla 80 % dolgoletnega povprečja. Na Kredarici so izmerili najvišjo februarsko snežno odejo doslej, in sicer 560 cm. Po nižinah je snežna odeja obležala manj časa kot običajno in ni bila zelo debela. Za primerjavo še vedno uporabljamo obdobje 1961–1990, saj se takrat posledice naraščanja vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju še niso tako očitno odražale na vremenskih in podnebnih razmerah. Tudi Svetovna meteorološka organizacija za primerjavo še vedno uporablja to tridesetletno obdobje. Na Primorskem so bili vsi februarski dnevi nadpovprečno topli. Drugod po nižinah se je mesec začel s hladnim vremenom in prvih šest dni je bila povprečna dnevna temperatura nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Preostanek meseca so bili dnevi nadpovprečno topli, v posameznih dnevih je odklon dosegel ali celo presegel 8 °C. V visokogorju se je februar začel z nadpovprečno toplim vremenom, med 5. in 14. februarjem je bila temperatura blizu dolgoletnega povprečja, sledilo je toplo obdobje. 22. in 23. dne se je temperatura najprej spustila na povprečje in nato malo pod običajno temperaturo, sledila je otoplitev, zadnji dan pa se je ponovno ohladilo na dolgoletno povprečje. 15 LJUBLJANA 0 KREDARICA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 10 5 0 -5 -5 -10 -15 -10 -20 -15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -25 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v februarju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in February and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna februarska temperatura 4,4 °C, kar je 3,0 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši februar je bil leta 1966, ko je bilo 6,7 °C, sledijo februarji 2007 (5,9 °C), 1974 in 1990 (5,7 °C) ter 1998 (5,3 °C). Daleč najhladnejši je bil februar 1956 z −7,8 °C, z −3,7 °C mu je sledil februar 1954, −3,1 °C je bila povprečna temperatura februarja 1963, februarja 1952 pa −2,5 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 1,8 °C, kar je 3,8 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša so bila februarska jutra leta 1956 z −12,2 °C, najtoplejša pa leta 1966 s 3,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 7,5 °C, kar je 2,0 °C nad dolgoletnim povprečjem; popoldnevi so bili najtoplejši februarja 1998 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 12,2 °C, najhladnejši pa 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo izjemno mrzlega februarja 1956 z −2,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature, poleg tega v neposredni okolici merilnega mesta potekajo obsežna gradbena dela. Tako kot v nižini je bil februar 2014 tudi v visokogorju občutno toplejši kot običajno. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −6,0 °C, kar je 2,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Doslej je bil v visokogorju februar zelo mrzel v letih 1956 z −17,2 °C, 1965 z −14,4 °C, leta 2005 je bila povprečna temperatura −13,1 °C, sledi pa februar 2012 z −12,6 °C. Najtoplejši februar je bil leta 1998 z −2,5 °C, sledijo februarji 1990 z −2,9 °C, 1966 z −3,8 °C in 1989 z −4,0 °C. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Vsi dnevi v februarju so bili hladni v gorah. 24 takih dni je bilo v Ratečah, 16 v Lescah, dan manj v Slovenj Gradcu. 14 hladnih dni je bilo v Celju, po 13 pa v Kočevju, na Bizeljskem in v Murski Soboti. Na Obali ni bilo hladnih dni, v Biljah je bil le en tak dan, na Krasu pa trije. V Ljubljani so februarja 2014 zabeležili 7 hladnih dni, kar je 11 dni manj kot v dolgoletnem povprečju; najmanj takih dni je bilo v prestolnici februarja 1966, zabeležili so le 4, februarja 1974 5, največ pa jih je bilo leta 1956, ko so bili hladni vsi februarski dnevi v prestopnem letu (slika 3). 25 LJUBLJANA 25 LJUBLJANA 20 število dni število dni 20 15 10 15 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 3. Število hladnih dni v februarju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in February and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število ledenih dni v februarju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in February and the corresponding mean of the period 1961–1990 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani je bil februarja en leden dan, povprečje pa znaša tri dni. Od sredine minulega stoletja je bilo februarja največ ledenih dni, in sicer 21, v izjemno mrzlem februarju 1956, dve leti prej jih je bilo 14, 15 pa februarja 1986. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 24 februarjev brez ledenih dni. 0 24 LJUBLJANA 22 LJUBLJANA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) -4 -8 -12 -16 20 18 16 14 12 10 -20 8 -24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v februarju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in February and the 1961−1990 normals 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hudega mraza februar 2014 ni prinesel. Na Kredarici se je najbolj ohladilo 23. dne, ko so izmerili −12,3 °C, v preteklosti je bilo že večkrat precej bolj mraz, najnižja februarska temperatura je iz leta 1956, ko so izmerili −27,7 °C. 25. februarja je bilo najbolj mraz v Ratečah (−6,8 °C) in Biljah (−0,1 °C). 24. februarja se je najbolj ohladilo na Obali, na letališču v Portorožu so izmerili 2,2 °C. V Lescah je bilo najhladneje 13. dne, izmerili so −5,1 °C. Drugod po državi so najnižjo temperaturo izmerili v prvih petih dnevih februarja. Temperatura je bila v intervalu od −2,0 do −5,0 °C. Tako je bilo tudi v Ljubljani, kjer so 4. februarja izmerili −2,3 °C, od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici vsak februar bolj mraz kot tokrat. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena februarska temperatura −23,3 °C iz leta 1956, podobno mraz je bilo leta 1948 z −21,0 °C, z −18,0 °C pa leta 1985; z nizko temperaturo izstopa tudi februar 1952 (−17,3 °C). Najvišja temperatura je bila na Kredarici izmerjena 15. februarja, in sicer 0,1 °C. Najvišje februarske temperature so bile na tej visokogorski merilni postaji zabeležene v letih 1976 (9,4 °C), 2004 (7,9 °C), 1998 (7,4 °C) in 1961 (7,3 °C). Med 16. in 19. februarjem je bilo najtopleje v Prekmurju (Murska Sobota 16,2 °C), Celju (15,0 °C), Črnomlju (17,4 °C), Novem mestu (15,2 °C), na Bizeljskem (17,0 °C), v Biljah (15,8 °C), na Obali (16,1 °C), v Godnjah (15,0 °C), Kočevju (15,6 °C) in Ljubljani (14,6 °C). V prestolnici se je februarja 2012 ogrelo na 21,6 °C, kar je doslej najvišja izmerjena februarska in zimska temperatura v prestolnici. Za primerjavo še nekaj visokih februarskih temperatur v Ljubljani iz preteklosti: februarja 1998 je bilo 19,7 °C, leta 1960 19,0 °C, leta 1990 18,9 °C, 2008 pa 18,8 °C. Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka februarja 2014 od povprečja 1961−1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, February 2014 5°C 3°C 1°C Povprečna februarska temperatura je bila povsod občutno višja kot običajno. Največji odklon so zabeležili na Obali, kjer je na letališču v Portorožu odklon dosegel 5,6 °C. Nekaj več kot polovica države je zabeležila odklon med 3 in 5 °C, na severozahodu in na večjem delu Gorenjske, Cerkljanskem hribovju in ponekod na Štajerskem ter jugu Prekmurja je bil odklon med 1 in 3 °C. Slika 7. Na prvem cvetju so bile tudi čebele, 16. februar 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. A bee on the first flowers, 16 February 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 5 BILJE KREDARICA temperatura (°C) temperatura (°C ) 15 10 5 0 0 -5 -10 -5 -10 -15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 dan 21 23 25 27 17 19 21 23 25 27 17 19 21 23 25 27 17 19 21 23 25 27 20 LJUBLJANA NOVO MESTO 15 temperatura (°C) 15 tem peratura (°C) 19 dan 20 10 5 0 10 5 0 -5 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 3 5 7 9 11 13 15 dan dan 20 20 MARIBOR CELJE 15 temperatura (°C) 15 temperatura (°C) 17 10 5 0 10 5 0 -5 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 3 5 7 9 11 13 15 dan dan 20 20 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA temperatura (°C) temperatura (°C) 15 10 0 10 5 0 -5 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 3 5 7 9 11 13 15 dan dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), februar 2014 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), February 2014 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 8 PORTOROŽ 10 4 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 6 LJUBLJANA 2 0 -2 -4 -6 -10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2 0 -2 MURSKA SOBOTA -4 4 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 4 -4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 8 2 0 -2 -4 -6 KREDARICA -6 -8 -10 -12 -14 -16 -8 -18 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 -10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 8 8 NOVO MESTO 6 6 4 4 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 6 -2 -8 6 8 2 0 -2 -4 -6 CELJE 2 0 -2 -4 -6 -8 -8 -10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v februarju Figure 9. Mean air temperature in February Na vseh izbranih merilnih postajah je bil najbolj mrzel februar 1956, ki izrazito odstopa od ostalih povprečnih februarskih temperatur. V Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu in Celju je bil najtoplejši februar 1966. Na Kredarici je bil zadnji zimski mesec najtoplejši leta 1998, na Obali pa je povprečna temperatura tokrat (9,8 °C) presegla celo doslej najtoplejši februar iz leta 2007 (7,8 °C). Februarske padavine so prikazane na sliki 10. Februar sicer običajno spada med mesece, ko je količina padavin skromna, a tokrat je bilo povsem drugače. Največ padavin je bilo v Zgornjem Posočju, kjer je padlo nad 800 mm. V Kobaridu je padlo 828 mm, v Logu pod Mangartom 822 mm in v Soči 804 mm. Proti vzhodu in jugu so padavine pojemale. Na Obali in v vzhodni tretjini države je padlo od 50 do 200 mm. V Mariboru so namerili 120 mm, v Lendavi 119 mm, v Murski Soboti 116 mm in v Velikih Dolencih 98 mm. V Ljubljani, na Kredarici, v Portorožu, Murski Soboti in Celju je bil od sredine minulega stoletja to najbolj namočen februar doslej. Padavine so povsod presegle dolgoletno povprečje. Na Obali, Trnovski planoti, vzhodnem delu Notranjske, v Beli krajini, večjem delu Dolenjske, večini Štajerske in v Prekmurju je bil presežek najmanjši, a kljub temu je padlo dva do trikrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. V 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mariboru so zabeležili 241 % dolgoletnega povprečja, drugod so bili presežki večji. Najbolj so dolgoletno povprečje presegli v Soči, kjer so dosegli 614 % dolgoletnega povprečja, v Logu pod Mangartom 571 %, v Ratečah 517 % in v Kobaridu 511 %. Slika 10. Porazdelitev padavin februarja 2014 Figure 10. Precipitation, February 2014 800 mm 650 mm 500 mm 350 mm 200 mm 50 mm Slika 11. Višina padavin februarja 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation amount in February 2014 compared with 1961−1990 normals 600% 500% 400% 300% 200% Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik povprečje 1961 - 1990 0 100 200 300 400 500 600 Slika 12. Mesečna višina padavin v mm februarja 2014 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 12. Monthly precipitation amount in February 2014 and the 1961–1990 normals 9 februar 2014 700 800 900 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Kneških Ravnah, zabeležili so jih 22. Po 21 so jih našteli v Logu pod Mangartom in v Soči. Dan manj, torej 20 takih dni, je bilo v Kobaridu in na Kredarici. Najmanj takih dni, in sicer po 12, je bilo v Lendavi in Novi vasi. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način merila tudi potek temperature. 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 13. Število padavinskih dni v februarju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in February with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, februar 2014 Table 1. Monthly meteorological data, February 2014 Postaja Kamniška bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangartom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci RR 374 299 357 822 804 828 674 215 190 150 119 98 RP 314 393 364 571 614 511 385 242 297 289 284 266 Padavine in pojavi SD SSX 14 32 17 24 15 51 21 67 21 12 20 15 22 15 12 32 16 17 14 20 12 0 14 13 LEGENDA: LEGEND: RR RP SS SSX DT SD RR RP SS SSX DT SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm Slika 14. Poplavljeno Planinsko polje, Dolnja Planina, 15. februar 2014 (foto: Matjaž Dovečar) Figure 14. Flooded Planinsko polje, 15 February 2014 (Photo: Matjaž Dovečar) 10 DT 7 5 3 1 1 1 1 3 1 1 0 1 SS 15 14 23 27 14 8 10 18 12 10 0 8 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals (%) − number of days with snow cover − maximum snow cover (cm) − day in the month − number of days with precipitation Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani je padlo 281 mm, kar je 352 % dolgoletnega povprečja in največ odkar potekajo meritve na sedanji lokaciji. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, sta bila s po 3 mm najbolj suha februarja 1949 in 1998, po 6 mm je padlo v februarjih 1959 in 1993. Kot že omenjeno, so bile padavine letos najobilnejše doslej. Pred tem so bile najobilnejše februarske padavine leta 1968 (208 mm), leta 1969 (198 mm), leta 2013 je padlo 195 mm, leta 1952 (192 mm), 184 mm je padlo leta 1995, leta 1951 pa 173 mm. 300 višina padavin (mm)a LJUBLJANA Slika 15. Februarske padavine in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Precipitation in February and the mean value of the period 1961−1990 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 16 je shematsko prikazano februarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je povsod primanjkovalo. Največji primanjkljaj je bil v Julijcih, na Kredarici so z 51 urami sončnega vremena dosegli le 43 % dolgoletnega povprečja. Na Kredarici februarja še nikoli ni tako primanjkovalo sončnega vremena kot tokrat. Večina ozemlja je dosegla od 50 do 60 % običajne osončenosti, na jugozahodu države in na severovzhodu je sonce sijalo od 60 do 70 % toliko časa kot običajno. Še najbližje dolgoletnega povprečja so bili na severovzhodu Štajerske in večjem delu Prekmurja, kjer je osončenost presegla 70 %, ni pa dosegla štirih petin dolgoletnega povprečja. Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja februarja 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 16. Bright sunshine duration in February 2014 compared to 1961−1990 normals 70% 60% 50% Sonce je v Ljubljani sijalo 46 ur oziroma 54 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena februarja leta 1998 (176 ur), 2000 (149 ur), 2008 (146 ur) in 1990 (145 ur). Najbolj siva sta bila februarja 1969 in 1972 s po 23 urami sončnega obsevanja, 26 ur sončnega vremena je bilo februarja 2013, 34 ur je sonce sijalo leta 1951. Toliko kot februarja 2010, torej 44 ur sončnega vremena, pa so zabeležili tudi februarja 1986. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Februarja so jasni dnevi dokaj redki. Največ jasnih dni, in sicer le po dva dneva, so imeli v Zgornjesavski dolini, na Primorskem in v Postojni. Na Kredarici je bil en jasen dan, prav tako v Črnomlju in Mariboru. Drugod po državi ni bilo jasnih dni. V Ljubljani je bil od sredine minulega stoletja to že dvanajsti februar brez jasnega dneva (slika 18), dolgoletno povprečje znaša tri dni; največ jasnih dni je bilo februarja 2008, in sicer 10. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Februarja so veliko pogostejši od jasnih. 22 so jih zabeležili v Kočevju. Po 20 pa v Lescah, Celju in Ljubljani (slika 19). V prestolnici je dolgoletno povprečje 14 oblačnih dni, tako kot lani je bilo povprečje tudi letos opazno preseženo. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Februarja 1972 je bilo v Ljubljani 24 oblačnih dni, v letih 1969 in 1986 po 23, le 3 oblačne dneve so zabeležili februarja 1998. 200 LJUBLJANA Slika 17. Število ur sončnega obsevanja v februarju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in February and the mean value of the period 1961–1990 število ur 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Povprečna oblačnost je bila dokaj visoka, v Kočevju so oblaki v povprečju prekrivali kar 9,1 desetin neba. Velika večina države je imela povprečno oblačnost med 7,5 in 9 desetin. Najmanjša povprečna oblačnost je bila na Obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 7,3 desetine neba. 25 12 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 število dni število dni 9 6 15 10 3 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 18. Število jasnih dni v februarju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 18. Number of clear days in February and the mean value of the period 1961–1990 Slika 19. Število oblačnih dni v februarju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 19. Number of cloudy days in February and the mean value of the period 1961–1990 Slika 20. Na merilnem mestu gladine Cerkniškega jezera pri Gornjem Jezeru, 23. februar 2014 (foto: Matjaž Dovečar) Figure 20. On the measuring site of water depth on Cerkniško jezero, 23 February 2014 (Photo: Matjaž Dovečar) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 60 Urad za meteorologijo 50 12 10 40 8 30 6 20 4 10 2 0 padavine (mm) 10 sončno obs. (ure) 7 9 6 20 4 10 2 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan dan 50 10 50 40 8 40 8 30 6 30 6 20 4 20 4 10 2 10 2 0 0 NOVO MESTO 0 3 5 7 9 padavine (mm) sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 1 10 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 50 dan 10 50 10 PORTOROŽ 40 8 30 6 20 4 10 1 3 5 7 9 8 30 6 20 4 2 10 2 0 0 padavine (mm) 40 sončno obs. (ure) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 0 1 3 5 7 9 dan 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 70 50 10 60 8 30 6 20 4 10 2 0 0 padavine (mm) 40 sončno obs. (ure) padavine (mm) MARIBOR 14 BILJE 12 50 10 40 8 30 6 20 4 10 2 0 1 3 5 7 9 sončno obs. (ure) 5 30 sončno obs. (ure) 3 8 0 0 1 40 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 sončno obs. (ure) padavine (mm) 50 sončno obs. (ure) LJUBLJANA KREDARICA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan dan Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), februar 2014 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, February 2014 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, februar 2014 Table 2. Monthly meteorological data, February 2014 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV TS 515 2,1 2514 −6,0 864 0,1 55 7,9 2 9,8 295 6,4 533 4,0 468 3,5 299 4,4 170 4,3 220 4,5 196 4,9 240 3,9 275 3,9 452 2,9 188 4,5 TOD TX 2,5 5,7 2,6 −3,7 2,6 3,8 3,8 12,1 5,6 13,6 3,7 10,7 3,4 7,0 3,3 7,5 3,0 7,5 2,8 8,2 3,4 8,3 3,2 9,1 3,2 8,1 2,8 8,2 3,5 6,6 4,0 8,3 TM −0,8 −8,1 −2,7 4,5 6,3 3,2 1,0 0,6 1,8 1,2 1,6 1,6 0,6 0,6 −0,2 0,7 Temperatura TAX DT 12,0 24 0,1 15 9,0 27 15,8 16 16,1 17 15,0 18 11,1 24 15,6 19 14,6 16 17,0 16 15,2 16 17,4 16 15,0 16 15,1 27 13,2 27 16,2 16 TAM DT −5,1 13 −12,3 23 −6,8 25 −0,1 25 2,2 24 −2,0 5 −4,5 4 −4,0 4 −2,3 4 −3,1 1 −2,5 1 −2,0 2 −3,1 1 −4,3 1 −3,3 4 −4,3 2 SM 16 28 24 1 0 3 11 13 7 13 11 11 14 12 15 13 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 502 729 558 333 268 382 449 463 436 439 426 422 450 450 479 435 Sonce OBS RO 60 51 43 59 52 64 53 83 70 61 55 53 46 54 46 51 49 71 62 61 54 78 59 71 Oblačnost PO SO SJ 8,8 20 0 8,1 16 1 7,8 19 2 7,6 14 2 7,3 13 2 7,9 16 2 8,4 19 2 9,1 22 0 8,6 20 0 8,4 18 0 8,4 17 0 8,2 18 1 8,5 20 0 7,8 17 1 7,8 15 0 8,4 18 0 RR 398 345 403 312 172 283 330 245 281 144 163 188 158 120 176 116 RP 463 352 517 335 296 322 371 269 352 261 297 257 288 241 345 306 Padavine in pojavi SD SN SG SS 17 1 8 24 20 3 24 28 18 1 8 28 19 2 0 0 18 4 0 0 19 1 0 0 19 1 1 9 17 2 9 10 17 0 13 12 13 1 10 7 15 2 8 10 17 3 5 7 15 2 9 12 14 0 4 9 14 0 4 10 13 0 8 6 Tlak SSX 66 560 120 0 0 0 14 18 15 6 22 16 16 16 15 8 DT 5 23 1 0 0 0 1 1 3 1 1 1 1 1 1 1 P PP 741,4 915,0 1006,4 1013,0 3,5 5,6 8,8 9,9 979,4 7,3 987,9 7,4 985,8 6,9 992,3 6,6 7,3 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, februar 2014 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, February 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Tpovp Tmax Tmax povp abs 9,9 13,0 15,3 7,0 10,0 13,6 1,8 3,7 9,0 1,3 3,8 10,4 −1,0 1,3 7,3 0,0 1,9 7,5 1,0 3,2 9,2 0,4 2,3 8,9 1,6 3,1 9,9 1,5 4,3 12,4 2,3 5,5 12,7 1,6 4,1 12,6 1,6 4,1 10,0 1,7 4,6 11,6 1,2 4,0 12,3 1,8 4,0 11,7 0,7 2,4 9,2 I. dekada II. dekada III. dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs 6,8 3,6 6,0 −0,1 10,5 14,1 16,1 6,9 2,9 6,2 1,6 8,6 13,6 14,9 5,0 2,2 3,2 0,3 4,6 1,0 4,4 −0,9 8,9 13,3 15,8 5,1 0,6 4,6 −1,2 7,7 13,4 15,8 3,7 −0,1 2,1 −2,4 −0,5 −4,5 −0,3 −4,2 5,4 8,7 10,8 1,8 −1,8 2,2 −2,2 5,0 8,9 11,1 1,8 −2,4 1,1 −4,0 −1,1 −4,0 −1,2 −4,2 4,9 9,7 15,6 1,5 −1,7 1,5 −2,6 4,4 9,5 13,3 1,5 −1,5 0,9 −2,8 −2,8 −5,2 −5,5 −9,0 0,6 4,5 8,2 −2,2 −6,4 −2,8 −8,9 0,6 5,9 9,0 −3,1 −6,8 −4,6 −10,0 −1,8 −5,0 −3,2 −6,5 2,6 6,9 9,9 −0,5 −5,1 −1,0 −6,5 3,9 8,9 12,0 −0,1 −2,5 −0,9 −3,0 −1,1 −3,3 −1,5 −3,4 3,6 7,7 12,9 0,5 −1,6 −0,4 −3,5 4,3 9,3 13,2 0,1 −2,2 −1,6 −5,6 −1,1 −3,1 3,8 8,4 12,2 0,8 −2,5 4,2 9,9 12,7 0,6 −2,8 0,0 −2,3 0,2 −2,0 5,6 9,1 14,6 2,5 −0,1 1,4 −2,8 6,5 11,1 13,5 3,0 −0,9 0,7 −4,0 −0,4 −2,5 −1,3 −3,0 6,0 10,2 15,2 2,7 −0,5 2,4 −1,9 6,4 10,8 15,1 2,9 −0,5 1,6 −2,2 −0,5 −2,0 −1,9 −3,5 6,6 10,7 17,4 2,9 −2,0 1,9 −4,0 6,1 11,6 15,0 2,5 −2,0 1,3 −3,5 −0,7 −3,1 5,9 10,1 17,0 2,2 −0,6 5,8 10,9 15,5 2,4 −1,6 −0,9 −3,1 −1,2 −3,9 4,9 9,6 15,0 1,5 −1,5 0,8 −3,2 5,6 11,2 14,5 1,3 −2,2 −0,8 −4,5 −0,9 −4,5 −1,4 −3,9 5,8 9,8 13,8 2,0 −2,6 1,0 −3,6 6,8 11,5 15,6 2,9 −1,8 0,9 −2,8 −1,3 −4,3 4,9 9,8 14,7 1,2 −2,8 6,2 11,4 15,1 2,2 −1,2 −1,4 −4,3 −1,5 −4,5 5,4 10,0 16,2 1,7 −2,9 1,4 −4,4 6,6 11,6 15,6 1,9 −1,6 0,0 −3,9 −1,6 −5,0 −1,7 −5,2 5,0 8,3 13,2 1,9 −2,0 1,0 −5,0 6,1 10,8 13,0 2,4 −1,5 0,0 −2,9 LEGENDA: LEGEND: Tpovp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost Tpovp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, februar 2014 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, February 2014 Postaja I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 Dmax s.d. RR 82,9 192,3 181,6 70,9 197,1 177,1 75,1 131,7 111,6 46,9 28,3 41,0 38,4 35,7 30,0 34,2 37,5 28,0 p.d. 9 9 8 8 9 8 7 8 9 8 8 7 7 8 7 8 6 6 p.d. 19 21 20 19 20 18 16 19 21 16 18 19 17 16 17 17 15 15 od 1. 1. 2014 RR 259 635 614 416 689 724 323 489 453 349 260 323 209 278 167 182 150 125 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7.uri I. Dmax 0 0 14 18 120 66 15 24 15 22 16 6 16 16 16 8 13 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 1 1 0 0 14 8 8 2 0 0 18 10 110 10 95 8 120 10 30 10 17 4 66 9 2 1 0 0 15 9 3 5 0 0 24 9 2 3 0 0 15 8 7 7 7 7 8 6 8 5 0 0 3 3 1 0 0 2 0 0 5 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 22 16 6 16 16 16 8 13 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 28. februarja 2014 500 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 68,7 6 20,1 4 171,7 101,4 8 18,0 4 311,7 133,9 7 14,5 5 330,0 146,5 7 27,8 4 245,2 177,1 7 29,0 4 403,2 190,4 7 30,6 3 398,1 89,4 7 11,7 2 176,2 141,4 7 25,4 4 298,5 148,3 8 21,5 4 281,4 128,3 6 15,0 2 190,2 111,2 7 23,7 3 163,2 115,6 7 31,3 5 187,9 86,5 7 18,9 3 143,8 109,0 6 13,7 2 158,4 53,6 7 14,2 3 97,8 77,3 7 8,9 2 120,4 74,0 7 4,7 2 116,2 66,3 7 4,0 2 98,3 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover 400 LJUBLJANA 300 200 100 0 1.jan 16 1.feb s.d. 0 0 9 10 28 24 10 14 12 10 7 7 12 8 9 6 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Maribor 9.1 % 1.0 m/s 6.1 % 1.0 m/s N 8.6 % 1.1 m/s 9.3 % 0.7 m/s 3.7 % 0.8 m/s 9.3 % 0.9 m/s 8% 6% 4% 2% Kredarica 7.6 % 6.2 m/s 8.4 % 6.2 m/s 4.5 % 0.9 m/s 14.1 % 0.9 m/s 6.3 % 0.9 m/s 4.7 % 1.8 m/sW N 6.6 % 0.9 m/s 2.8 % 1.3 m/s 10 % Urad za meteorologijo 5.7 % E0.6 m/s 2.5 % 0.7 m/s 4.6 % 0.9 m/sW 5.0 % 4.8 m/s 11.9 % 5.6 m/s 3.5 % 1.0 m/s 15.1 % 1.2 m/s N 2.2 % E0.9 m/s 6.3 % 3.8 m/s 10.0 % 5.7 m/s 5.2 % 3.2 m/s 5.2 % 6.3 m/sW 6.2 % E3.2 m/s 4% 5.9 % 2.3 m/s 6.3 % 0.6 m/s 1.7 % 0.9 m/s 3.3 % 0.7 m/s 8% 5% 0.5 % 3.7 m/s 12 % 7.8 % 1.7 m/s 4.2 % 0.7 m/s 7.4 % 1.2 m/s S 1.6 % 1.0 m/s16 % 3.0 % 0.9 m/s 2.0 % 1.4 m/s S 10 % 0.3 % 2.5 m/s 8.9 % 1.4 m/s 0.2 % 2.8 m/s 10.9 % 1.7 m/s S 15 % 3.1 % 0.8 m/s 8.6 % 2.2 m/s 0.1 % 0.4 m/s Novo mesto Portorož – letališče Bilje 1.6 % 0.9 m/s 1.7 % 0.6 m/s 2.5 % 0.7 m/s 12 % N 1.9 % 1.9 m/s 11.7 % 1.5 m/s 8% 35 % N 2.1 % 0.9 m/s 1.9 % 2.1 m/s 28 % 5.4 % 3.3 m/s 13.8 % 8.7 m/s 1.5 % 5.0 m/s 1.9 % 0.8 m/s 1.4 % 1.9 m/s 3.0 % 0.9 m/s 14.7 % 4.6 m/s N 2.0 % 0.7 m/s 1.4 % 3.7 m/s 1.8 % 24 %1.1 m/s 4.1 % 2.0 m/s 16 % 21 % 3.7 % 0.8 m/s 9.4 % 1.3 m/s 4% 3.8 % 2.7 m/s 2.6 % 2.9 m/s 14 % 3.7 % 1.1 m/s 15.9 % 3.2 m/s 8% 7% 8.7 % 0.9 m/sW 2.8 % E0.8 m/s 1.7 % 0.6 m/s 8.9 % 0.9 m/s 2.8 % 0.7 m/s 11.9 % 1.3 m/s 10.0 % 2.3 m/s S 2.1 % 2.4 m/sW 3.6 % E2.8 m/s 2.6 % 2.9 m/s 11.8 % 2.7 m/s 3.5 % 3.8 m/s 34.3 % 3.8 m/s 5.1 % 3.8 m/s 4.3 % 1.0 m/s S 3.9 % 1.1 m/sW 23.3 % E1.7 m/s 12.5 % 2.1 m/s 3.3 % 0.9 m/s 5.4 % 2.3 m/s 5.1 % 3.2 m/s 7.9 % 1.4 m/s Slika 22. Vetrovne rože, februar 2014 S 4.1 % 2.2 m/s Figure 22. Wind roses, February 2014 17 3.6 % 2.0 m/s 7.1 % 1.7 m/s 13.5 % 5.4 m/s 4.4 % 2.9 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili na samodejnih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 60 % vseh primerov. Najmočnejši sunek vetra je 10. februarja dosegel 15,1 m/s, bilo je 13 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 16 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega je veter v dveh dneh presegel hitrost 20 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema skupaj pihal v 52 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 11. februarja dosegel 16,1 m/s, bilo je 12 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani so prevladovali vetrovi s severno komponento. Vetrovom od severseverozahodnika do severovzhodnika skupaj je pripadlo 36 % vseh terminov. Jugozahodniku s sosednjima smerema pa 21 % vseh terminov. Bili so 3 dnevi z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je bil 13,1 m/s 16. februarja. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 30 % terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 28 % terminov. 15 dni je veter presegel hitrost 20 m/s, od tega v 4 dneh 30 m/s, najmočnejši sunek je bil 38,1 m/s 10. februarja. V Mariboru je zahodseverozahodniku in severozahodniku pripadlo 29 % terminov, jugjugovzhodniku so sosednjima smerema pa 28 %. Le 4 dni je veter presegel hitrost 10 m/s, 15. februarja je sunek dosegel hitrost 12,2 m/s. V Novem mestu je vzhodseverovzhodniku in severovzhodniku pripadlo 21 % vseh terminov, vetrovom od zahodnika do juga skupaj pa 47 %. Najmočnejši sunek je 7. februarja dosegel 12,3 m/s, le v 7 dnevih je veter presegel hitrost 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 15. februarja dosegel hitrost 22,8 m/s, bilo je 6 dni z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 16 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek 16,5 m/s so zabeležili 7. februarja. Slika 23. V ledenem oklepu ujet gozdarski tovornjak, Postojna, 6. februar 2014 (foto: Matej Blatnik) Figure 23. A truck trapped in ice shell, Postojna, 6 February 2014 (Photo: Matej Blatnik) 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prva tretjina februarja je bila občutno toplejša kot običajno le na Obali (presežek kar 5,9 °C) in na Goriškem (presežek v Biljah je bil 3,1 °C). Drugod po državi je bil odklon od dolgoletnega povprečja od 0,0 do 2 °C. Padavine so bile zelo obilne, v Ratečah so namerili kar 880 % dolgoletnega povprečja, v Lescah pa 760 %. Več kot šestkratno običajno količino padavin so imeli tudi v Biljah in Postojni. Najmanjši presežek dolgoletnega povprečja je bil v Novem mestu in Črnomlju, kjer so nekoliko zaostajali za dvakratnimi običajnimi padavinami. Sončnega vremena je močno primanjkovalo, v Mariboru so dosegli 43 % dolgoletnega povprečja, na Obali 38 %. V Ljubljani je sonce sijalo le 5 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju, manj kot petino običajnega sončnega vremena so imeli tudi na Goriškem, v Ratečah, Novem mestu in Celju. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961–1990, februar 2014 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, February 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. 5,9 3,1 1,0 1,0 1,5 0,5 1,9 0,9 0,4 0,5 0,6 0,4 1,0 0,8 0,3 1,6 0,0 Temperatura zraka II. III. 6,4 4,0 4,8 3,1 5,1 4,1 4,9 3,8 3,4 2,9 3,2 4,0 4,3 4,4 4,2 4,0 4,4 4,6 5,2 5,3 4,6 4,5 4,9 3,9 4,9 4,5 4,9 4,0 3,9 4,4 5,3 4,6 5,7 4,9 M 5,6 3,8 3,4 3,3 2,6 2,5 3,5 3,0 3,0 3,4 3,2 2,8 3,2 3,5 2,8 4,0 3,0 I. 461 626 624 257 880 760 514 596 424 244 174 187 229 218 222 255 344 259 Padavine II. III. 236 133 257 78 369 62 343 135 521 134 516 122 401 82 413 126 412 119 428 105 423 199 314 216 331 151 438 101 219 143 317 75 411 49 388 47 M 296 335 371 269 517 463 345 393 352 297 297 257 261 288 204 241 306 266 Sončno obsevanje I. II. III. 38 54 110 16 45 94 28 39 90 M 70 53 53 12 64 80 52 25 66 85 59 5 76 77 54 16 64 74 51 18 62 83 54 43 29 78 77 112 105 78 71 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperature Precipitation Sunshine duration I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Osrednja tretjina februarja je bila občutno toplejša kot običajno, največji odklon je bil s 6,4 °C na Obali, za nekoliko več kot 5 °C so dolgoletno povprečje presegli tudi v Postojni, Novem mestu in Črnomlju. Najmanjši presežek so imeli v Lescah (3,2 °C) in Ratečah (3,4 °C). Padavine so tudi v osrednji tretjini močno presegle dolgoletno povprečje. Petkratno običajno količino padavin so namerili v Ratečah in Lescah, najmanjši presežek pa so imeli v Staršah, kjer so padavine dosegle 219 % dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je primanjkovalo, med 70 in 80 % dolgoletnega povprečja so dosegli v Mariboru in Prekmurju ter Ljubljani. Za dolgoletnim povprečjem so najbolj zaostajali v Postojni, kjer je bilo le dve petini običajnega sončnega vremena. V zadnji tretjini februarja je bila povprečna temperatura opazno nad dolgoletnim povprečjem, najmanjši odklon (2,9 °C) so imeli v Ratečah. Največji presežek pa v Staršah (5,3 °C) in Murski Soboti (5,7 °C). Na Goriškem, v Postojni, in na severovzhodu države padavine niso dosegle dolgoletnega povprečja. V Prekmurju je padla manj kot polovica običajnih padavin. Drugod so dolgoletno povprečje presegli, a odkloni niso bili tako veliki kot v prvih dveh tretjinah meseca. V Črnomlju je padlo 216 % dolgoletnega povprečja, drugod so bili odkloni manjši. Sonce je sijalo dlje kot običajno v Prekmurju (105 %) in Mariboru (112 %) ter na Obali (110 %), drugod so za običajno 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo osončenostjo zaostajali. Najbolj v Novem mestu in Ljubljani, kjer je sonce sijalo le okoli tri četrtine toliko časa kot običajno. Slika 24. Osebna vozila ujeta v ledu, Postojna, 6. februar 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Cars trapped in ice shell, Postojna, 6 February 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici so 23. februarja zabeležili 560 cm snega, kar je najvišja snežna odeja v februarju. Pred tem je bilo največ snega februarja 1977 (521 cm), med bolj zasnežene pa spadajo še februarji 2009 (487), 1978 (440 cm), 2001 (420 cm) ter 1960 in 1984 (410 cm). Malo snega je bilo v februarjih 2002 (75 cm), 1989 (80 cm), 1964 (124 cm), v letih 1992 in 2000 (140 cm) ter 2012 (150 cm). 150 600 KREDARICA LJUBLJANA 130 500 višina (cm) višina (cm) 110 400 300 200 90 70 50 30 100 10 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 -10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2010 Slika 25. Največja višina snega v februarju Figure 25. Maximum snow cover depth in February 140 600 RATEČE 120 100 400 višina (cm) višina (cm) 500 KREDARICA 300 200 80 60 40 100 20 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 3 5 7 9 11 13 15 dan dan Slika 26. Dnevna višina snežne odeje februarja 2014 na Kredarici in v Ratečah Figure 26. Daily snow cover depth, February 2014 20 17 19 21 23 25 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V gorah in Ratečah je sneg prekrival tla ves mesec. 24 dni s snežno odejo so imeli v Lescah. Po 12 dni je sneg prekrival tla v Celju in Ljubljani. 10 dni s snežno odejo je bilo v Kočevju, Novem mestu in Slovenj Gradcu, dan manj pa je sneg obležal v Postojni in Mariboru. V krajih z nadmorsko višino pod 500 m je bilo število dni s snežno odejo manjše od dolgoletnega povprečja. Snežna odeja je bila večinoma najvišja 1. februarja, v Ljubljani 3. dan in v Lescah 5. dan meseca. Na Obali, Krasu in Goriškem snežne odeje ni bilo. Slika 27. Zaradi podrtih dreves so bile zaprte tudi ceste v Ljubljani pri živalskem vrtu, 3. februar 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. Due to fallen trees some roads have been temporary closed even in Ljubljana, 3 February 2014 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani je bilo od sredine minulega stoletja 7 februarjev brez snežne odeje, po ves februar pa je snežna odeja ležala v dvanajstih februarjih. V Novem mestu je bilo od sredine minulega stoletja 8 februarjev brez snežne odeje, v Murski Soboti pa 7. 25 LJUBLJANA 25 20 število dni število dni 20 15 10 15 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 25 MURSKA SOBOTA 25 20 RATEČE 20 število dni število dni NOVO MESTO 15 10 15 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 28. Število dni z zabeleženo snežno odejo v februarju Figure 28. Number of days with snow cover in February 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Februarja so le na Obali zabeležili 4 dni z grmenjem, po 3 take dneve so imeli na Kredarici in v Črnomlju. Po dva taka dneva so zabeležili na Goriškem, v Kočevju, Novem mestu in Celju. Na Kredarici so zabeležili 24 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. 10 dni z meglo je bilo na Bizeljskem, dan manj v Celju in Kočevju, po 8 dni z meglo so imeli v Lescah, Ratečah, Novem mestu in Murski Soboti. Na Obali, Krasu in Goriškem niso opazili megle. 30 LJUBLJANA Slika 29. Februarsko število dni z meglo in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 29. Number of foggy days in February and the mean value of the period 1961–1990 število dni 25 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 13 dni z meglo, kar je 3 dni več od dolgoletnega povprečja, ki je bilo preseženo tudi v lanskem februarju. Le po en dan z meglo je bil v februarjih leta 1986, 2001 in 2005 ter 2011. Kar 28 dni z meglo so našteli februarja 1952. Slika 30. Jutro v gozdu, Trboje, 12. februar 2014 (foto: Blaž Šter) Figure 30. Morning in the forest, Trboje, 12 February 2014 (Photo: Blaž Šter) Na sliki 31 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. 3. in 4. februarja je zračni tlak nekoliko presegel 985 mb, sledilo je postopno nižanje na 968,2 mb 9. dne. Naslednje dni je zračni tlak postopoma naraščal in 18. februarja dosegel 986,8 mb. Po nekajdnevnem upadu je zračni tlak 23. dne dosegel najvišjo vrednost meseca, in sicer 987,4 mb. Do konca meseca je nato zračni tlak padal. Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Ker je močno odvisen od temperature zraka, ki ga omejuje navzgor, je potek precej podoben poteku temperature. Prvih 5 dni je bil delni tlak vodne pare nizek in ni presegel 6 mb, najnižji je bil s 5,1 mb 4. februarja. Hiter porast in najvišjo vrednost smo zabeležili 16. februarja z 10,6 mb. Sledil je hiter 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo padec in nato spet porast in ponoven upad, zadnja dva dneva meseca pa je bil povprečni tlak vodne pare nekoliko nad 8 mb. 995 12 tlak vodne pare (mb) zračni tlak (mb) LJUBLJANA 985 975 LJUBLJANA 10 8 6 4 965 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan dan Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare februarja 2014 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in February 2014 SUMMARY February was significantly warmer than on average in the reference period 1961−1990. More than half of Slovenia registered temperature anomaly between 3 in 5 °C. On the Coast this was the warmest February ever, mean monthly temperature was 9.8 °C and the anomaly 5.6 °C. In the Primorska region all the days in February were warmer than on average in the reference period. In rest of the lowland the beginning of February was slightly colder than normal, in those days advection of warmer air in upper levels in combination with precipitation resulted in a catastrophic sleet that occurred over most of the country causing extensive damage in forests and on power supply infrastructure. Precipitation was abundant, the normals were exceeded everywhere. In Ljubljana, on Kredarica, in Portorož, Murska Sobota, and Celje this was the wettest February ever. In Upper Soča valley more than 800 mm fell. Towards south and east precipitation amount decreased, but even on the Coast and east of Slovenia between 50 and 200 mm fell. In Soča 614 % of the normals was observed, in Log pod Mangartom 571 %, in Rateče 517 %, and in Kobarid 511 %. The deepest snow cover on Kredarica was reported on 23 February. It reached 560 cm, which is the deepest snow cover ever. In low land duration of snow cover was below the normals. Less sunny weather than on the long-term average was reported. Especially the first third of February was mostly cloudy. On Kreadrica this was the cloudiest February ever, only 43 % of the normal sunshine duration was observed. Most of the country reported from 50 to 60 % of the normal sunshine duration, on southwest and northeast from 60 do 70 % of the normals, and only northeast of Štajerska and most of Prekmurje reported from 70 to 80 % of the normals. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 23 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V FEBRUARJU 2014 Weather development in February 2014 Janez Markošek 1.–2. februar Oblačno s padavinami, dežuje in zmrzuje, močan žled Nad zahodno in delom srednje Evrope ter v zahodnem in osrednjem Sredozemlju je bilo ciklonsko območje, nad vzhodno Evropo pa močno območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja je od vzhoda pritekal hladen zrak, nekoliko višje pa topel in vlažen zrak (slike 1–3). Nad nami je bila močna temperaturna inverzija. Oblačno je bilo s padavinami, deževalo je in zmrzovalo, nastajala sta žled in poledica. Drugi dan popoldne je ponekod dež prehodno prešel v sneg. Ob morju je prvi dan pihal jugo, drugi dan pa je na Primorskem zapihala šibka do zmerna burja. Nadaljevala se je vremenska epizoda, ki se je začela konec januarja in je podrobneje opisana na naslovu: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_even ts/sneg-zled-padavine_30jan-3feb2014.pdf 3. februar Pretežno oblačno in povečini suho, na Primorskem delne razjasnitve, šibka burja Nad naše kraje je prehodno pritekal nekoliko bolj suh zrak. Prevladovalo je pretežno oblačno in povečini suho vreme. Na Primorskem je zjutraj še rahlo deževalo, čez dan pa se je tam delno zjasnilo. Pihala je šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 0, na Primorskem od 6 do 12 °C. 4.–5. februar Oblačno z občasnimi padavinami – sneg, dež, dež, ki zmrzuje Nad zahodno in srednjo Evropo ter bližnjim Atlantikom je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Nad nami je še vztrajala temperaturna inverzija, najhladnejši zrak je bil na okoli 800 m nadmorske višine. Prvi dan je bilo oblačno, v vzhodni Sloveniji je bilo suho vreme, drugod so bile občasno padavine. Na Primorskem je deževalo, po nižinah v notranjosti pa povečini snežilo, le na prehodu med Primorsko in Notranjsko je še padal dež, ki je zmrzoval. Oblačno vreme se je nadaljevalo tudi drugi dan, sprva so bile ponekod še rahle padavine, sredi dneva in popoldne le v zahodni Sloveniji. Dopoldne je po nižinah padal deloma dež, deloma sneg, popoldne dež. Na prehodu med Primorsko in Notranjsko je še padal rahel dež, ki je zmrzoval. Po nižinah so bile najvišje dnevne temperature od −2 do 2, na Primorskem od 8 do 13 °C. 6. februar Do jutra padavine ponehajo, čez dan zmerno do pretežno oblačno in ponekod megleno Nad zahodno Evropo je še vztrajalo ciklonsko območje, v višinah pa se je veter prehodno obrnil na zahodno do severozahodno smer. Nad nami je sicer še bila temperaturna inverzija, vendar temperatura do višine 1500 m ni bila več pod lediščem. Do jutra so padavine ponehale, čez dan je bilo zmerno do pretežno oblačno in ponekod megleno. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 5, na Primorskem do 14 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7. februar Na zahodu oblačno, ponekod rahel dež, drugod delno jasno, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta je dosegla Alpe. Pred njo je nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal toplejši zrak. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno oblačno, predvsem v hribovitem svetu je občasno rahlo deževalo. Drugod je bilo delno jasno, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Čez dan je v višjih legah in ponekod po nižinah pihal okrepljen jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 11, ob morju do 14 °C. 8.–12. februar Oblačno s pogostimi padavinami, po nižinah dež, zadnji dan ponekod sneg Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje. Vremenske fronte so se ob jugozahodnih višinskih vetrovih druga za drugo pomikale prek Alp proti vzhodu (slike 4–6). 11. februarja je sekundarno ciklonsko območje nastalo nad severnim Sredozemljem in se nato pomikalo nad Panonsko nižino. V spodnjih plasteh ozračja je zapihal severovzhodni veter. Prevladovalo je oblačno vreme s pogostimi padavinami. Meja sneženja je bila večinoma med 600 in 1000 m. Ob morju je občasno pihal jugo. V noči na 12. februar se je meja sneženja ponekod spustila do nižin, na Primorskem je zapihala šibka burja. Popoldne so padavine ponehale. V zahodni polovici Slovenije, razen v Slovenski Istri, je padlo od 80 do 150 mm padavin, drugod od 50 do 80 mm. 13.–14. februar Ponoči prehod vremenske fronte s padavinami Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je ponoči prešla Slovenijo. Sprva je bilo delno jasno in po nižinah megleno. Čez dan je oblačnost od zahoda naraščala, zapihal je jugozahodni veter. Zvečer je pričelo deževati, do jutra pa je dež povsod ponehal. Dopoldne se je pričelo jasniti, popoldne je bilo pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 13 °C. 15. februar V zahodni in delu osrednje Slovenije pretežno oblačno, drugod delno jasno, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, z jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal topel in vlažen zrak. V zahodni in delu osrednje Slovenije je prevladovalo oblačno vreme, drugod je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pihal je okrepljen jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 14 °C. 16. februar Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, ponekod na zahodu dež, jugozahodnik, jugo Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je zadrževala na Alpah. Z jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal topel in vlažen zrak (slike 7–9). V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno. Drugod je bilo pretežno oblačno, ponekod v zahodni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Ob morju je bilo suho vreme, pihal je jugo. Drugod je pihal jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 17 °C, kolikor so izmerili v Beli krajini in v Posavju. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17. februar Oblačno s padavinami, ki do večera ponehajo, ponekod na severu sneg do nižin Vremenska fronta se je ob zahodnih do jugozahodnih višinskih vetrovih počasi pomikala prek Slovenije. Ponoči in čez dan je bilo oblačno s padavinami, ki so sredi dneva slabele in do večera povsod ponehale. Ponekod v severni in osrednji Sloveniji je snežilo do nižin. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 5, na Primorskem do 16 °C. 18. februar Sprva nizka oblačnost, nato nekaj jasnine predvsem v vzhodni polovici Slovenije Od vzhoda je nad naše kraje segalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je pihal jugozahodni veter. Zjutraj je bila v večjem delu Slovenije nizka oblačnost, čez dan pa je bilo najbolj oblačno na Primorskem in Notranjskem, drugod pa je bilo delno jasno. Pihal je šibak jugozahodnik. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 8, na Primorskem do 13 °C. 19.–20. februar Oblačno s padavinami, ki drugi dan ponehajo Nad severozahodno in severno Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje je nastalo tudi nad severnim Sredozemljem. Oslabljena vremenska fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 10–12). Prvi dan je bilo oblačno z občasnimi padavinami, ki so se do večera razširile nad vso Slovenijo. Zvečer so bile ob morju posamezne nevihte. Meja sneženja je bila na okoli 800 m nadmorske višine. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Dež je naslednje dopoldne večinoma ponehal, popoldne so bile le še manjše, krajevne padavine. V severovzhodni Sloveniji se je delno zjasnilo. Padlo je od 10 do 30 mm padavin, v severozahodni Sloveniji pa 50 do 100 mm. 21. februar Zmerno do pretežno oblačno Na obrobju ciklonskega območja se je nad nami ob zahodnih višinskih vetrovih zadrževal vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno in suho vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 11, na Primorskem do 15 °C. 22. februar Oblačno s padavinami, šibka burja Nad zahodno, severno in delom srednje Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo tudi nad severno Italijo in severnim Jadranom (slike 13–15). Oblačno je bilo s padavinami, ki so popoldne oslabele in do večera ponehale. Meja sneženja je bila med 500 in 700 m. Na Primorskem je pihala šibka burja, v severovzhodni Sloveniji pa severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 8, na Primorskem do 12 °C. 23. februar Na jugovzhodu oblačno, ponekod rahel dež, drugod delno jasno, vetrovno Nad srednjo Evropo in Alpami se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je bilo nad Italijo in Jadranom manjše jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je deloma vplivalo tudi na vreme pri nas. V jugovzhodni Sloveniji je bilo oblačno, občasno je ponekod rahlo deževalo. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Drugod je bilo sprva precej jasno, čez dan pa se je zmerno pooblačilo. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 9, na Primorskem do 12 °C. 24.–25. februar Pretežno jasno, občasno ponekod več oblačnosti Naši kraji so bili v šibkem območju visokega zračnega tlaka. V višinah je pritekal razmeroma topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan je bilo občasno več oblačnosti predvsem v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Drugi dan pa je bila zjutraj in dopoldne ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 14 °C. 26. februar Na Primorskem in Notranjskem pretežno oblačno, drugod delno jasno, jugozahodnik, toplo Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, veter nad nami se je obračal na jugozahodno smer. Na Primorskem in Notranjskem je bilo pretežno oblačno in povečini suho, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. Pihal je zahodni do jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 16 °C. 27.–28. februar Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno z občasnimi manjšimi padavinami Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, ki se je drugi dan nad zahodno Evropo še poglobilo. V višinah je pihal jugozahodni veter, pritekal je topel zrak (slike 16–18). V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Drugod je bilo pretežno oblačno, ponekod v zahodni, južni in osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Drugi dan so bile na zahodu posamezne nevihte. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile prvi dan od 10 do 16 °C, drugi dan pa je bilo malo hladneje. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 2. 2014 Slika 2. Satelitska slika 2. 2. 2014 ob 13. uri ob 13. uri Figure 2. Satellite image on 2 February 2014 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 February 2014 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 2. 2014 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 February 2014 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10. 2. Slika 5. Satelitska slika 10. 2. 2014 ob 13. uri 2014 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 10 February 2014 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 10 February 2014 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 10. 2. 2014 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 10 February 2014 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16. 2. Slika 8. Satelitska slika 16. 2. 2014 ob 13. uri 2014 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 16 February 2014 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 16 February 2014 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 16. 2. 2014 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 16 February 2014 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19. 2. Slika 11. Satelitska slika 19. 2. 2014 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 2. 2014 ob 13. 2014 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 19 February 2014 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on 19 February 2014 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on 19 February 2014 at at 12 GMT 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22. 2. Slika 14. Satelitska slika 22. 2. 2014 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 22. 2. 2014 ob 13. 2014 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 22 February 2014 at uri Figure 13. Mean sea level pressure on 22 February 2014 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 22 February 2014 at at 12 GMT 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28. 2. Slika 17. Satelitska slika 28. 2. 2014 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28. 2. 2014 ob 13. 2014 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 28 February 2014 at uri Figure 16. Mean sea level pressure on 28 February 2014 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 28 February 2014 at at 12 GMT 12 GMT 30 PODNEBNE RAZMERE V ZIMI 2013/14 Climate in winter 2013/14 Tanja Cegnar D ecember, januar in februar so meseci meteorološke zime. V uvodu na kratko povzemamo najpomembnejše značilnosti vsakega zimskega meseca posebej, sicer pa se članek posveča zimi kot celoti. Povprečna mesečna temperatura je decembra 2013 povsod presegla dolgoletno povprečje vsaj za 1 °C. Najmanjši odklon je bil na Krško-Brežiškem polju in v Biljah, kjer ni presegel 2 °C. Velika večina ozemlja je bila 2 do 3 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju. Največji odklon so zabeležili na območju od Julijskih Alp prek Trnovske planote na Kras in proti jugovzhodu na Notranjsko, kjer je bil odklon med 3 in 4 °C. Največ padavin je bilo v Posočju, ponekod celo nad 300 mm; v dobri polovici Slovenje pa niso dosegli niti 50 mm. Manj kot polovico dolgoletnega povprečja padavin so dosegli v južnem delu države, na Dolenjskem, južnem delu Štajerske in na severovzhodu Slovenije. Na Bizeljskem in v Lendavi niso presegli četrtine običajnih padavin. V Lendavi so dosegli le 16 %, na Bizeljskem 25 %, v Velikih Dolencih 27 % dolgoletnega povprečja. Dolgoletno povprečje so presegli na severozahodu in severni Gorenjski. V Kobaridu je padlo 152 % dolgoletnega povprečja. V Logu pod Mangartom je presežek znašal 44 %, v Soči 33 %, v Kneških Ravnah in na Jezerskem pa petino dolgoletnega povprečja. Z izjemo Novega mesta (56 ur sončnega vremena je 94 % dolgoletnega povprečja) je bilo decembra povsod več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Več kot za polovico so dolgoletno povprečje presegli v osrednji Sloveniji, delu Notranjske in Zasavja ter v manjšem delu Štajerske. Na Letališču Portorož je sonce sijalo 130 ur, kar je 50 % več od dolgoletnega povprečja. Največ ur sončnega obsevanja je bilo v Godnjah, in sicer 134, sledil mu je Portorož, na Kredarici pa je sonce sijalo 129 ur in za petino preseglo dolgoletno povprečje. Med bolj sončne kraje spada tudi Bilje s 125 urami sončnega obsevanja (127 % dolgoletnega povprečja), v Postojni je sonce sijalo 109 ur, kar je 139 % dolgoletnega povprečja. Januar je letos zaznamovalo neobičajno toplo vreme v prvih dveh tretjinah meseca. Šele v zadnji tretjini se je ohladilo pod dolgoletno povprečje in so nastopile zimske temperaturne razmere. V večini države je bil januar vsaj 5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Največji presežek, in sicer med 6 in 7 °C, so zabeležili v osrednji Sloveniji in proti severu vse do meje z Avstrijo, v večjem delu Dolenjske, zahodni Štajerski in Beli krajini. Na mnogih merilnih mestih je bil to najtoplejši januar doslej. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Padavine so bile januarja pogoste, v Posočju so celo presegle 600 mm. Proti jugu in vzhodu je količina padavin pojemala. V več kot polovici Slovenije so namerili pod 200 mm padavin; na Obali, Novomeško-Krški kotlini, vzhodnem delu Štajerske in v Prekmurju padavine niso dosegle 100 mm. Z izjemo večine Pomurja so padavine presegle dolgoletno povprečje. Na severozahodu države so presegli trikratno običajno količino padavin. Od tam je presežek upadal tako proti jugu kot tudi proti vzhodu. Več kot polovica države je zabeležila več kot dvakratno količino običajnih padavin. Z izjemo Zgornjesavske doline je sneg nižine pobelil šele v zadnji tretjini januarja. Ob prevladujočem oblačnem vremenu je sončnega vremena močno primanjkovalo. V Halozah so za dolgoletnim povprečjem zaostajali manj kot petino. Največji zaostanek je bil na Goriškem, Trnovski planoti, Cerkljanskem hribovju, Postojnskem, Krasu in na Obali, kjer niso dosegli niti dveh petin običajne osončenosti. Velika večina ozemlja je bila deležna od 40 do 80 % toliko sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Najzanimivejše je bilo vremensko dogajanje februarja, ki ga je že takoj na začetku zaznamoval žled, ki je povzročil katastrofalno škodo v gozdovih in na infrastrukturi za oskrbo z električno energijo. Mesec je bil občutno toplejši kot običajno. Na Obali je bil to najtoplejši februar doslej, dolgoletno povprečje so presegli za 5,6 °C. Nekaj več kot polovica države je zabeležila odklon med 3 in 5 °C. Zaznamovale so ga zelo obilne padavine in dolgoletno povprečje so povsod močno presegli. Največ jih je bilo v Zgornjem Posočju, namerili so nad 800 mm. Proti vzhodu in jugu je količina padavin pojemala. Na Obali in v vzhodni tretjini države je padlo od 50 do 200 mm. Od sredine minulega stoletja na Kredarici, Obali, v Murski Soboti, Ljubljani in Celju še nikoli ni bilo toliko padavin kot tokrat. Na Obali, Trnovski planoti, vzhodnem delu Notranjske, v Beli krajini, večjem delu Dolenjske, večini Štajerske in v Prekmurju je padlo dva do trikrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. V Mariboru so zabeležili 241 % dolgoletnega povprečja, drugod so bili presežki večji. Najbolj so dolgoletno povprečje presegli v Soči, kjer so dosegli 614 % dolgoletnega povprečja, v Logu pod Mangartom 571 %, v Ratečah 517 % in v Kobaridu 511 %. Na Kredarici so izmerili najvišjo februarsko snežno odejo doslej, in sicer 560 cm. Po nižinah je snežna odeja obležala manj časa kot običajno in ni bila zelo debela. Sončnega vremena je februarja povsod primanjkovalo. Največji primanjkljaj je bil v Julijcih, na Kredarici februarja še nikoli ni bilo tako malo sončnega vremena kot tokrat. Večina ozemlja je dosegla od 50 do 60 % običajne osončenosti, na jugozahodu države in na severovzhodu je sonce sijalo od 60 do 80 % toliko časa kot običajno. Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne zimske najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Povprečna zimska jutranja temperatura je bila opazno višja kot običajno. Najmanjši odklon je bil v Mariboru (3,6 °C), na Bizeljskem (3,7 °C), Kredarici (3,8 °C) in v Črnomlju (3,9 °C). Večina odklonov je presegla 4 °C, v Portorožu (5,1 °C) in v Novi vasi (5,6 °C ) pa je odklon presegel 5 °C. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Tako kot jutra so bili tudi popoldnevi občutno toplejši kot običajno. Odklon je z izjemo Rateč (2,2 °C) presegel 2,5 °C, največji presežek je bil v Novem mestu, kjer so bili popoldnevi 3,9 °C toplejši kot v dolgoletnem povprečju. Povprečna zimska temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje vsaj za 3 °C. Na območju od Obale prek Notranjske nad osrednjo Slovenijo in severom Dolenjske, zahodom Štajerske ter v večjem delu Prekmurja je odklon povprečne zimske temperature presegel 4 °C. Murska S. Sl. Maribor Celje Črnomelj Novo Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Murska S. Sl. Maribor Celje Črnomelj Novo Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce -1 0 1 2 3 4 5 -1 6 Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C v zimi 2013/14 od povprečja 30-letnega primerjalnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in winter 2013/14 0 1 2 3 4 Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C v zimi 2013/14 od povprečja 30-letnega primerjalnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in winter 2013/14 Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka v zimi 2013/14 od povprečja 1961−1990 Figure 3. Mean air temperature anomaly in winter 2013/14 4°C 3°C Poleg povprečja je dober pokazatelj temperaturnih razmer tudi število dni s temperaturo pod izbranim pragom. Mrzli so dnevi, ko se minimalna dnevna temperatura spusti pod −10 °C (slika 5). V Ratečah sta bila 2 mrzla dneva, kar je bistveno manj od dolgoletnega povprečja in najmanj od sredine minulega stoletja. Največ mrzlih dni je bilo pozimi 1962/63, zabeležili so jih 62. V Novem mestu ni bilo takih dni, s tokratno je bilo brez mrzlih dni 8 zim, v zimi 1962/63 pa je bilo kar 38 takih dni. Tudi v Murski Soboti ni ubilo mrzlih dni, kar je že četrtič od sredine minulega stoletja. Kar 48 mrzlih dni so našteli v zimi 1962/63. Med kraje brez mrzlih dni se je uvrstila tudi Ljubljana, dolgoletno povprečje znaša 7 dni. V prestolnici je bilo od sredine minulega stoletja brez mrzlih dni vključno s tokratno 10 zim, v zimi 1962/63 pa jih je bilo kar 31. Veliko pogostejši kot mrzli so hladni dnevi (slika 6); to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Teh dni je bilo manj kot v dolgoletnem povprečju. V Ratečah so zabeležili 79 hladnih dni, kar je 6 dni manj od dolgoletnega povprečja; v zimi 1983/84 jih je bilo 91, samo 70 pa v zimi 2000/01. V 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljani je bilo hladnih dni 32, kar je 31 dni manj kot običajno; od sredine minulega stoletja je bilo takih dni največ v zimi 1952/53, ko so jih našteli 80, najmanj pa v zimi 2006/07, le 31. V Murski Soboti je bilo 48 hladnih dni, kar je najmanj od sredine minulega stoletja, 89 hladnih dni pa je bilo v zimi 1998/99. V Novem mestu je bilo 37 hladnih dni, kar je 33 dni manj kot v dolgoletnem povprečju; najmanj hladnih dni je bilo v zimi 2006/07, 35, v zimi 1962/63 pa jih je bilo kar 87. 60 60 RATEČE MURSKA SOBOTA 40 ševilo dni število dni 40 20 20 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 Slika 4. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C Ledeni so dnevi, ko temperatura ves dan ostane pod lediščem. Po vsej državi je bilo manj ledenih dni kot običajno. V Ratečah je bilo 9 ledenih dni, kar je 21 dni manj kot v dolgoletnem povprečju; največ jih je bilo v zimi 1968/69, 52, najmanj pa 1974/75, ko so našteli le 4. V Ljubljani je bilo 7 ledenih dni, kar je 13 dni manj od dolgoletnega povprečja; brez takih dni je minila zima 2006/07, največ pa jih je bilo v zimi 1962/63, in sicer 46. V Murski Soboti je bilo 11 ledenih dni, kar je 13 dni manj kot v dolgoletnem povprečju; največ jih je bilo v zimi 1962/63, ko so jih zabeležili 54, najmanj pa 1974/75, samo dva dneva. V Novem mestu je bilo 11 ledenih dni, kar je 9 dni manj od dolgoletnega povprečja; najmanj jih je bilo v zimi 2006/07, in sicer en sam, največ pa v zimi 1962/63, ko jih je bilo 51. 50 75 LJUBLJANA 50 število dni število dni RATEČE 25 25 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 50 50 NOVO MESTO 25 število dni število dni MURSKA SOBOTA 25 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod −10 °C Figure 5. Number of days with minimum daily temperature below −10 °C 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 100 100 RATEČE LJUBLJANA 75 število dni število dni 75 50 50 25 25 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 100 100 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 50 75 število dni število dni 75 25 50 25 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 Slika 6. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 6. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Slika 7. Pod težo ledu in snega so se lomila drevesa tudi v Ljubljani, 3. februar 2014 (foto: Tanja Cegnar) Figure 7. Ice and snow load was too heavy for many trees, Ljubljana, 3 February 2014 (Photo: Tanja Cegnar) Za Ljubljano, Kredarico, Mursko Soboto in Bilje smo prikazali dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 BILJE temperatura (°C) 15 10 5 0 -5 -10 DECEMBER JANUAR FEBRUAR 20 LJUBLJANA temperatura (°C) 15 10 5 0 -5 -10 DECEMBER JANUAR FEBRUAR JANUAR FEBRUAR 20 MURSKA SOBOTA temperatura (°C) 15 10 5 0 -5 -10 DECEMBER Slika 8. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature v zimi 2013/14 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 (debele črte) Figure 8. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2013/14 (thin lines) and the average of the reference period 1961–1990 (bold lines) 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani je v zimi 2013/14 termometer pokazal največ 16. februarja, in sicer 14,6 °C. Najhladneje je bilo 5. decembra, ko so izmerili −4,9 °C. V Ljubljani je bila na sedanji lokaciji meritev doslej najnižja temperatura zabeležena v zimi 1955/56, ko se je termometer spustil na −23,3 °C, najvišja temperatura pa je bila 21,6 °C v zimi 2011/12. 10 KREDARICA temperatura (°C) 5 0 -5 -10 -15 DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 9. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature v zimi 2013/14 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 (debele črte) Figure 9. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2013/14 (thin lines) and the average of the reference period 1961–1990 (bold lines) Slika 10. Posledice žleda in žled v Ljubljani, 3. februar 2014 (foto: Tanja Cegnar) Figure 10. Sleet caused significant damage to trees, sleet, Ljubljana, 3 February 2014 (Photo: Tanja Cegnar) Na Kredarici se je 25. in 26. januarja ohladilo na −14,2 °C, najnižjo temperaturo doslej pa so izmerili v zimi 1984/85, ko je bilo −28,3 °C; nizko se je temperatura spustila tudi v zimah 1962/63 (−28,0 °C), 1978/79 (−27,8 °C) in 1955/56 (−27,7 °C). V zimi 2013/14 je bilo v visokogorju najtopleje 8. in 9. januarja, ko so izmerili 5,9 °C. V Murski Soboti je bilo najtopleje 16. februarja, ko je termometer pokazal 16,2 °C, najhladneje pa 26. januarja z −8,8 °C. V Biljah se je najbolj ogrelo 19. januarja, ko so izmerili 15,9 °C, najmanj pa je termometer pokazal 18. decembra, in sicer −5,3 °C. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 10 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 4 temperatura (ºC) temperatura (ºC) 8 6 4 2 0 -2 2 -4 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 -6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 -2 2 KREDARICA RATEČE 0 temperatura (ºC) temperatura (ºC) -4 -6 -8 -10 -2 -4 -12 -6 -14 55/56 61/62 67/68 73/74 79/80 85/86 91/92 97/98 03/04 09/10 -8 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 6 6 LJUBLJANA NOVO MESTO 2 0 -2 4 temperatura (ºC) tem peratura (ºC) 4 2 0 -2 -4 -4 -6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 -6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 Slika 11. Povprečna zimska temperatura zraka Figure 11. Mean winter temperature Povprečna zimska temperatura je bila na Obali z 8,6 °C in presežkom 4,7 °C nad dolgoletnim povprečjem in najvišja doslej. Veliko meteoroloških postaj je zabeležilo drugo najvišjo povprečno zimsko temperaturo doslej. Povprečna zimska temperatura zraka v Ratečah je bila −0,4 °C, kar je 3,3 °C več od dolgoletnega povprečja; najhladnejša doslej je bila zima 1962/63 s povprečno temperaturo −7,3 °C, najvišja pa v zimi 2006/07, ko je bilo 0,0 °C, tokratna zima je bila druga najtoplejša doslej. V Murski Soboti so s 3,3 °C povprečje presegli za 4,1 °C; najhladnejša je bila zima 1962/63 z −5,9 °C, v zimi 2006/07 pa je bilo 3,6 °C, zima 2013/14 je bila druga najtoplejša doslej. V Novem mestu je bila povprečna temperatura zraka 4,1 °C, kar je 4,1 °C nad dolgoletnim povprečjem; to je bila druga najtoplejša zima doslej. V zimi 1962/63 je bila povprečna temperatura −4,9 °C, pozimi 2006/07 pa 4,9 °C. V Ljubljani je bila povprečna zimska temperatura zraka 4,2 °C, kar je 4,1 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša je bila zima 1962/63 s povprečno temperaturo −4,2 °C, najtoplejša pa zima 2006/07 s 5,1 °C, sledi zima 2000/01 s 4,3 °C , tokratna zima je bila tretja najtoplejša doslej. Na 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −4,7 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša je bila zima 1962/63 z −12,2 °C, najtoplejša pa 1989/90 z −3,8 °C. 22 LJUBLJANA 20 20 18 18 temperatura (ºC) temperatura (ºC ) 22 16 14 12 10 14 12 10 8 6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 18 12 KREDARICA RATEČE 10 16 temperatura (ºC) temperatura (ºC ) 16 8 20 14 12 10 8 6 4 8 2 6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 0 54/55 24 20 temperatura (ºC) 22 20 18 16 14 12 62/63 61/62 68/69 75/76 82/83 89/90 96/97 22 BILJE temperatura (ºC ) NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 18 16 14 12 10 8 69/70 76/77 83/84 90/91 97/98 04/05 11/12 6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 Slika 12. Absolutna najvišja zimska temperatura zraka Figure 12. Absolute maximum winter air temperature V zimi 2013/14 nismo izmerili zelo visoke temperature zraka, v večini krajev je bila najvišja temperature v zimi 2013/14 nekoliko nad dolgoletnim povprečjem, v Biljah je bilo dolgoletno povprečje izenačeno, v Ratečah pa so za njim z 9,0 °C zaostajali za 1,7 °C. Absolutno najnižja temperatura zime 2013/14 je bila občutno nad dolgoletnim povprečjem in je bila marsikje najvišja doslej. Tako se je v Ljubljani ohladilo le na −4,9 °C, kar je najvišja absolutna minimalna zimska temperatura. Prav tako je bila rekordno visoka absolutno najnižja temperatura te zime v Novem mestu (−5,6 °C) in v Biljah (−5,3 °C). V Murski Soboti je bila tokrat z −8,8 °C izmerjena druga najvišja absolutna najnižja zimska temperatura zraka. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 0 -5 LJUBLJANA NOVO MESTO -10 temperatura (ºC) temperatura (ºC) -5 -10 -15 -15 -20 -20 -25 -25 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 -30 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 -5 -5 MURSKA SOBOTA BILJE temperatura (ºC) temperatura (ºC) -10 -15 -20 -25 -10 -15 -30 -35 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 -20 62/63 68/69 74/75 80/81 86/87 92/93 98/99 04/05 10/11 Slika 13. Absolutna najnižja zimska temperatura zraka Figure 13. Absolute minimum winter air temperature Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto 90% Ljubljana Postojna 80% Portorož 70% Bilje Rateče 60% Kredarica 60% 70% 80% 90% 100% 110% Slika 14. Sončno obsevanje v zimi 2013/14 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 14. Bright sunshine duration in winter 2013/14 compared to the average of the reference period Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja v zimi 2013/14 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 15. Bright sunshine duration in winter 2013/14 compared to the 1961−1990 normals Dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja ni bilo preseženo nikjer v Sloveniji. Največji primanjkljaj so imeli na Goriškem (v Biljah je sonce sijalo 212 ur, kar je 65 % dolgoletnega povprečja) in Novem mestu (146 ur sončnega vremena ustreza 66 % dolgoletnega povprečja). Več kot polovica ozemlja je dosegla od 70 do 80 % dolgoletnega povprečja. Del Notranjske in severovzhod države sta presegla štiri petine običajne osončenosti, na Mariborskem območju pa so z 204 urami dosegli 92 % dolgoletnega povprečja. V Ljubljani je pozimi 2013/14 sonce sijalo 134 ur, kar je 80 % dolgoletnega povprečja; najbolj sončna je bila zima 1999/2000 s 344 urami sončnega vremena, najbolj siva pa zima 1971/72 z 59 urami sonca. Na Kredarici je bilo 261 ur sončnega vremena, kar je 77 % dolgoletnega povprečja; največ sonca je bilo s 478 urami v zimi 1989/90, najmanj pa v zimi 1955/56 s 198 urami neposrednega sončnega 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo obsevanja. V Portorožu je sonce sijalo 242 ur, kar je 81 % dolgoletnega povprečja; najbolj sončni sta bili zimi 1980/81 s 434 urami sončnega vremena ter zima 2002/03 s 421 urami sonca. Najmanj sončnega vremena je bilo v zimi 1954/55, le 151 ur. V Murski Soboti je bilo 158 ur sončnega vremena, kar je 81 % običajne osončenosti; zima 1999/00 je bila s 354 urami najbolj sončna doslej, najbolj siva pa zima 1969/70 z 88 urami. V Novem mestu je sonce sijalo 146 ur, kar je 66 % dolgoletnega povprečja. Največ sonca je bilo v zimi 1999/2000, 380 ur, najmanj pa v zimi 2009/10, le 95 ur. 500 500 MURSKA SOBOTA LJUBLJANA 400 trajanje (ure)aa trajanje (ure) 400 300 200 100 300 200 100 0 51/52 58/59 65/66 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja Figure 16. Sunshine duration 30 30 NOVO MESTO 20 število dni število dni LJUBLJANA 20 10 10 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 50 30 MURSKA SOBOTA KREDARICA 20 število dni število dni 40 30 20 10 10 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 0 54/55 60/61 66/67 72/73 78/79 84/85 90/91 96/97 02/03 08/09 Slika 17. Število jasnih zimskih dni Figure 17. Number of clear winter days Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Na vseh prikazanih postajah je bilo manj jasnih dni kot običajno. Na Kredarici so našteli 10 jasnih dni (slika 17), povprečje pa znaša 19 dni. V Ljubljani so bili 4 jasni dnevi, kar je 2 dni pod dolgoletnim povprečjem. V prestolnici so največ jasnih dni zabeležili v zimi 1991/92, ko jih je bilo 17, brez jasnega dneva pa je minila zima 1969/70. V Novem mestu so našteli 4 jasne dneve, v zimi 1991/92 jih je bilo 23, v zimah 1968/69 in 1969/70 pa le 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo po en tak dan. V Murski Soboti so bili 4 taki dnevi, v zimi 1999/00 jih je bilo 21, v zimi 1976/77 pa le en. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Takih dni je pozimi opazno več kot jasnih. V Ljubljani so našteli 61 oblačnih dni, kar je 9 dni več od dolgoletnega povprečja. Največ jih je bilo v zimi 1968/69, kar 71, najmanj pa 1999/00, le 29. V Novem mestu je bilo 50 takih dni, kar je dan več od dolgoletnega povprečja. Najmanj jih je bilo v zimi 1989/90, ko so jih našteli 24, največ pa 1995/96, ko jih je bilo 70. V Biljah je bilo 44 oblačnih dni, v zimi 1976/77 jih je bilo 52, po 21 pa v zimah 1989/99 in 1991/92. V Ratečah je bilo 45 oblačnih dni, v zimi 1988/89 jih je bilo le 10, v zimi 1971/72 pa 51. V Murski Soboti so zabeležili 56 takih dni, v zimah 1969/70 in 1995/96 jih je bilo po 65. Na Kredarici je bilo tokrat 36 oblačnih dni, kar je skupaj z zimo 1978/79 največ doslej. V Zimi 1988/89 je bilo le 9 oblačnih dni. 80 80 LJUBLJANA NOVO MESTO 60 število dni število dni 60 40 20 40 20 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 80 80 MURSKA SOBOTA KREDARICA 40 60 število dni število dni 60 20 40 20 0 54/55 60/61 66/67 72/73 78/79 84/85 90/91 96/97 02/03 08/09 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 Slika 18. Število oblačnih zimskih dni Figure 18. Number of cloudy winter days Največ padavin je bilo v delu Posočja, kjer so izmerili nad 1600 mm, največja izmerjena količina padavin v Posočju je dosegla 1815 mm v Kobaridu, v Logu pod Mangartom je padlo 1621 mm, v Soči 1599 mm in v Kneških Ravnah 1610 mm. Padavine so proti jugu in vzhodu pojemale, na Obali in v vzhodni tretjini države je padlo med 100 in 400 mm. V Velikih Dolencih in Lendavi so namerili le 137 mm. Na Obali je padlo 280 mm, v Mariboru pa 209 mm. Po vsej državi je bilo več padavin kot v dolgoletnem povprečju. Na Obali, v Beli krajini, na KrškoBrežiškem polju, vzhodu Štajerske in v Prekmurju so zabeležili od 100 do 150 % običajnih padavin. Najmanjši presežek je bil v Lendavi (padlo je 104 % dolgoletnega povprečja) in Velikih Dolencih (dosegli so 114 % dolgoletnega povprečja), na Bizeljskem je padlo 124 % dolgoletnega povprečja, na Obali pa 137 %. Med 300 in 350 % dolgoletnega povprečja so zabeležili v Ratečah (304 %), Lescah (322 %), Kobaridu (311 %), Soči (340 %) in Logu pod Mangartom (334 %). V Ljubljani so namerili 514 mm padavin, kar je 195 % dolgoletnega povprečja; samo 76 mm je padlo v zimi 1991/92, kar 569 mm pa v zimi 1976/77. V Novem mestu je padlo 288 mm, kar je 160 % 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dolgoletnega povprečja; največ padavin so zabeležili v zimi 1952/53 (364 mm), samo 57 mm pa v zimi 1974/75. V Murski Soboti je padlo 164 mm, kar je 137 % običajnih vrednosti; v zimi 1951/52 je bilo 258 mm, samo 37 mm pa v zimi 1988/89. V Portorožu so z 280 mm dosegli 137 % povprečja; največ padavin so izmerili v zimi 1978/79 (453 mm), najmanj pa v zimi 1988/89 (54 mm). V Ratečah je padlo 796 mm, kar je 304 % dolgoletnega povprečja in največ doslej; doslej je bilo največ padavin v zimi 1976/77, 558 mm, samo 35 mm pa v zimi 1974/75. Na Kredarici so namerili 732 mm, kar je 227 % dolgoletnega povprečja in največ doslej; do tokratne zime je rekord pripadal zimi 2000/01, ko je padlo 637 mm, najmanj padavin je bilo v zimi 1963/64, ko so zabeležili le 80 mm. Seveda so namerjene padavine v gorah še posebej pozimi močno podcenjene. 600 750 LJUBLJANA padavine (mm) padavine (mm) KREDARICA 500 250 400 200 0 51/52 0 54/55 60/61 66/67 72/73 78/79 84/85 90/91 96/97 02/03 08/09 600 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 72/73 86/87 93/94 00/01 600 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ padavine (mm) padavine (mm) 58/59 400 200 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 400 200 0 51/52 00/01 07/08 800 58/59 65/66 79/80 07/08 600 RATEČE NOVO MESTO padavine (mm) padavine (mm) 600 400 400 200 200 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 0 51/52 00/01 07/08 Slika 19. Padavine Figure 19. Precipitation 43 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenjci Lendav a Murska S. Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Celje Črnomelj Nov o mesto Bizeljsko Ljubljana Kočev je Nov a v as Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Jezersko Kamniška b. Rateče Kredarica Lesce Kneške rav ne Kobarid Soča Log pod Mangr. 1600 mm 1300 mm 1000 mm 700 mm 400 mm 100 mm 50% 100% 150% 200% 250% 300% 350% 400% Slika 20. Padavine v zimi 2013/14 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 20. Precipitation in winter 2013/14 compared to the average of the reference period Slika 21. Prikaz porazdelitve padavin v zimi 2013/14 Figure 21. Precipitation amount in winter 2013/14 Slika 22. Višina padavin v zimi 2013/14 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 22. Precipitation amount in winter 2013/14 compared to the 1961−1990 normals 300% 250% 200% 150% 100% 50 50 LJUBLJANA 40 40 30 30 število dni število dni RATEČE 20 10 20 10 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 50 50 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 40 število dni število dni 40 30 20 10 0 51/52 30 20 10 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 0 51/52 07/08 Slika 23. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 23. Number of days with at least 1 mm precipitation 44 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm (slika 23). Tokrat jih je bilo povsod več kot običajno. V Ljubljani jih je bilo 32, največ jih je bilo v zimi 1976/77 (46), 1959/60 (44) in 2009/10 (43). V Ratečah je bilo takih dni 35, kar je tretja največja vrednost; 42 so jih našteli v zimi 1976/77, 9 pa v zimi 1992/93 in 1974/75. V Novem mestu je bilo 33 padavinskih dni, kar 37 takih dni pa je bilo v sezoni 1983/84. Na sliki 24 je prikazano število dni s snežno odejo v decembru, januarju in februarju. Dnevi s snežno odejo v novembru in pomladnih mesecih niso upoštevani. 100 100 RATEČE LJUBLJANA 75 število dni število dni 75 50 50 25 25 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 100 100 MURSKA SOBOTA NOVO MESTO 75 število dni število dni 75 50 50 25 25 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 Slika 24. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 24. Number of days with snow cover at 7 a. m. 150 600 KREDARICA 100 50 500 viš ina (cm ) višina (cm ) LJUBLJANA 400 300 200 100 0 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 54/55 61/62 68/69 75/76 82/83 89/90 96/97 03/04 10/11 Slika 25. Največja višina snežne odeje Figure 25. Maximum snow depth V Ljubljani so v zimi 2013/14 zabeležili 20 dni s snežno odejo, povprečje pa znaša 48 dni; brez takih dni so bili v zimi 1988/89, kar 90 dni pa so imeli v zimi 1980/81. V Murski Soboti so našteli 14 dni, 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo kar je 24 dni manj od dolgoletnega povprečja. Najmanj dni s snežno odejo je bilo v zimah 1974/75, le 2, kar 90 dni pa v zimi 1962/63. V Ratečah pozimi sneg praviloma prekriva tla skoraj vse dni; tokrat je ležal 80 dni, povprečje pa znaša 81 dni; 91 dni s snežno odejo so zabeležili v 7 zimah s prestopnim letom, komaj 4 dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1989/90. V Novem mestu so z 18 dnevi močno zaostajali za dolgoletnim povprečjem; vse dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1962/63, le en dan pa je sneg ležal v zimi 1989/90. V Ljubljani je maksimalna snežna odeja dosegla 20 cm, kar je opazno manj od dolgoletnega povprečja, ki znaša 34 cm. Rekordnih 146 cm so zabeležili v zimi 1951/52, pozimi 1988/89 pa snega ni bilo. V Murski Soboti so izmerili 14 cm, kar je 10 cm manj od povprečja; najdebelejšo snežno odejo so imeli v zimi 1985/86 (61 cm), v zimi 1992/93 pa je dosegla komaj 2 cm. V Novem mestu je snežna odeja dosegla 30 cm, kar je 4 cm manj kot običajno; kar 103 cm so namerili v zimi 1968/69, komaj 3 cm pa v zimi 1988/89. Na Obali, Goriškem in Krasu snežne odeje tokrat niso zabeležili. Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v zimi 2013/14 in povprečne razmere v primerjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 26), saj je ta postaja reprezentativna za razmere v visokogorju. Pozimi v visokogorju snežno odejo beležijo vse dni; na Kredarici je višina snežne odeje decembra zaostajala za dolgoletnim povprečjem, ki je bilo že opazno preseženo v drugi polovici januarja. Največji presežki pa so bili februarja, še posebej v drugi polovici meseca. Dosežena je bila največja zimska debelina snežne odeje, in sicer 560 cm, pred tem je bila največja zimska debelina snežne odeje v zimi 1976/77, ko so namerili 521 cm, le 75 cm snega pa so namerili v sezoni 2001/02. Snežna odeja je sicer v visokogorju običajno najdebelejša v pomladnih mesecih, na Kredarici navadno šele aprila, ko so v preteklosti že namerili 7 m debelo snežno odejo. 600 KREDARICA 500 višina (cm) 400 300 200 100 0 DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 26. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2013/14 (zeleni stolpci) in v povprečju obdobja 1961–1990 (črna črte) Figure 26. Snow cover depth in winter 2013/14 (green columns) and the average of the reference period 1961– 1990 (black line) Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Tako najvišja kot tudi najnižja vrednost sta bili izmerjeni decembra 2013, ko je prevladoval nadpovprečno visok zračni tlak. Decembra so bile 3 epizode visokega zračnega tlaka, 10. in 11. dne so namerili 1000 mb, 16. decembra 1001 mb in 21. decembra 999 mb. Najnižje se je zračni tlak spustil 26. decembra, in sicer na 963 mb. V drugi polovici januarja je prevladoval zračni tlak pod dolgoletnim povprečjem, v februarju pa odkloni niso bili zelo veliki, nekoliko večji zaostanki za dolgoletnim povprečjem so bili le nekaj dni v prvi polovici meseca. Vrednosti niso preračunane na nivo morske gladine, zato so nekoliko nižje, kot so vrednosti, ki jih dnevno objavljamo v medijih. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 10.1 % 0.9 m/s N 7.3 % 0.9 m/s Kredarica 6.4 % 5.4 m/s 5.1 % 1.0 m/s 8.5 % 0.7 m/s 3.4 % 0.7 m/s N 6.1 % 0.9 m/s 11.2 % 0.8 m/s 2.7 % 1.3 m/s 12.6 % 0.9 m/s 8.6 % 0.8 m/s 4.5 % 2.0 m/sW 5.0 % 1.0 m/s 6.7 % E0.7 m/s N 10.5 % 6.5 m/s 17.0 % 7.1 m/s 5.5 % 0.9 m/s 12.6 % 1.0 m/s 4.4 % 0.8 m/s 4.4 % 0.9 m/sW 4.9 % 4.1 m/s 3.6 % E0.7 m/s 4.3 % 3.6 m/s 19.7 % 7.2 m/s 3.1 % 3.0 m/s 5.3 % 7.8 m/sW 4.0 % E3.5 m/s 5% 5% 4% 6.3 % 2.2 m/s 5.5 % 0.9 m/s 1.8 % 0.9 m/s 4.0 % 0.8 m/s 15 % 4.2 % 0.9 m/s 7.6 % 1.2 m/s S 1.2 % 0.9 m/s15 % 12 % 2.7 % 1.1 m/s S 11.7 % 7.0 m/s 0.3 % 2.8 m/s 12.2 % 1.4 m/s Portorož – letališče 1.5 % 0.6 m/s Bilje 1.6 % 0.7 m/s 1.2 % 1.6 m/s 2.7 % 0.7 m/s 2.0 % 0.8 m/s 1.5 % 1.6 m/s 9.1 % 1.3 m/s 4.6 % 2.4 m/s 32 % N 1.6 % 0.8 m/s 1.9 % 3.0 m/s 8.7 % 1.2 m/s 5% 4.1 % E0.9 m/s 11.2 % 0.9 m/s 2.6 % 0.6 m/s 12.1 % 1.2 m/s 2.9 % 0.7 m/s 11.1 % 1.8 m/s S 16 % 16 % 4.1 % 2.2 m/s 4.0 % 4.4 m/s 2.4 % 1.7 m/sW 3.3 % E2.7 m/s 2.3 % 2.0 m/s 20.0 % 3.0 m/s 2.9 % 2.5 m/s 3.6 % 0.9 m/s 30.6 % 3.6 m/s 3.7 % 2.8 m/s 7.6 % 1.2 m/s S 2.9 % 0.9 m/s 10.9 % 2.6 m/s 8% 3.4 % 0.9 m/sW 31.3 % E1.9 m/s 3.1 % 0.9 m/s 15.7 % 1.7 m/s 5.4 % 1.2 m/s S 3.0 % 2.5 m/s Figure 27. Wind roses, winter 2013/14 47 4.2 % 1.7 m/s 4.4 % 1.4 m/s 9.8 % 4.9 m/s 4.0 % 2.6 m/s Slika 27. Vetrovne rože, zima 2013/14 2.6 % 1.6 m/s 24 % 8% 10.4 % 0.9 m/sW 1.3 % 32 %1.0 m/s 2.2 % 0.7 m/s 3.7 % 5.3 m/s 24 % N 10 % 4.4 % 1.0 m/s 2.0 % 4.2 m/s S 0.5 % 2.4 m/s 7.3 % 1.9 m/s Novo mesto N 0.2 % 2.4 m/s20 % 11.0 % 1.1 m/s 1.9 % 1.0 m/s 3.0 % 1.0 m/s 1.2 % 0.6 m/s 15 % 8.5 % 4.2 m/s 10 % 10 % 8% 6.4 % 1.5 m/s 0.5 % 7.1 m/s 2.8 % 2.1 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1010 LJUBLJANA zračni tlak (mb) 1000 990 980 970 960 DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 28. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v zimi 2013/14 (svetla črta) in v povprečju obdobja 1961– 1990 (temnejša črta) Figure 28. Mean daily air pressure in winter 2013/14 (pink) and the average of the reference period 1961–1990 (dark line) V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju, padavinah ter snežni odeji v zimi 2013/14. Preglednica 1. Meteorološki podatki, zima 2013/14 Table 1. Meteorological data, winter 2013/14 Postaja NV Lesce 515 Kredarica 2514 Rateče–Planica 864 Bilje pri N. Gorici 55 Letališče Portorož 2 Godnje 295 Postojna 533 Kočevje 468 Ljubljana 299 Bizeljsko 170 Novo mesto 220 Črnomelj 196 Celje 240 Maribor 275 Slovenj Gradec 452 Murska Sobota 188 Veliki Dolenci 190 TS 2,2 −4,7 −0,4 7,0 8,6 6,3 3,9 3,1 4,2 3,5 4,1 4,3 3,5 3,1 1,8 3,3 3,0 Temperatura TOD TX TM 3,6 6,1 −0,8 3,1 −2,4 −6,7 3,3 3,8 −3,3 3,6 11,3 3,7 4,7 12,5 5,4 4,0 10,6 3,4 4,0 7,3 0,8 3,8 7,4 −0,6 4,1 7,0 1,8 3,4 7,4 0,2 4,1 7,7 1,2 3,8 8,2 0,8 4,1 7,7 −0,1 3,2 6,9 0,1 3,9 5,5 −0,9 4,1 6,8 0,1 3,3 5,9 0,3 LEGENDA / LEGEND: NV − nadmorska višina (m) TS − povprečna temperatura zraka (°C) TOD − temperaturni odklon od povprečja (°C) TX − povprečni temperaturni maksimum (°C) TM − povprečni temperaturni minimum (°C) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) TAX 12,0 5,9 9,0 15,9 18,2 16,0 12,0 15,6 14,6 17,0 15,2 17,4 15,0 15,1 13,2 16,2 13,2 OBS RO RR RP SS SSX 48 TAM −9,5 −14,2 −10,6 −5,3 −1,6 −3,0 −10,5 −9,6 −4,9 −7,0 −5,6 −7,0 −8,0 −8,4 −8,6 −8,8 −9,8 Sonce OBS RO 204 261 77 181 71 212 65 242 81 219 195 72 134 80 146 66 168 204 185 158 77 92 73 81 Padavine in pojavi RR RP SS SSX 901 322 30 66 732 227 90 560 796 304 80 120 708 223 0 0 280 137 0 0 593 191 0 0 681 202 17 17 470 159 18 33 514 195 20 20 226 124 14 11 288 160 18 30 359 147 14 27 326 175 20 20 209 131 17 16 372 230 18 20 164 137 14 14 137 114 16 18 − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY Mean air temperature in winter 2013/14 was well above the 1961–1990 normals. In most of the country the temperature anomaly was between 3 and 4 °C, anomaly exceeding 4 °C was observed in part of Prekmurje, on southwest and central part of Slovenia. On the Coast the mean winter temperature was the highest ever (average temperature 8.6 °C is 4.7 °C above the normal). In Novo mesto, Murska Sobota, and Rateče this was the second warmest winter ever, in Ljubljana the third. Number of days with minimum temperature below 0 °C and the number of days with maximum air temperature below 0 °C were below the normals. The absolute minimum temperature in winter 2013/14 was significantly higher than on average in the reference period, on many stations it was the highest ever. In Ljubljana the absolute minimum temperature this winter was −4.9 °C, in Novo mesto (−5.6 °C), and in Bilje (−5.3 °C). Maximum precipitation was reported in part of Posočje, where more than 1600 mm fell, in Kobarid 1815 mm were observed, in Log pod Mangartom 1621 mm and in Kneške Ravne 1610 mm. Precipitation was decreasing towards east and south. In most of Prekmurje 137 mm fell. Precipitation everywhere exceeded the normals. Between 300 and 350 % of the normals fell on northwest of Sloveniia. On the other hand, on the Coast, Krško-Brežiško polje, east part of Štajerska, and in Prekmurje from 100 to 150 % of the normals fell. In Rateče 796 mm fell which is the maximum winter precipitation ever; on Kredarica 732 mm were observed and also this is the maximum precipitation ever on that measuring site. Less sunny weather was observed than on the average during the 1961–1990 period. In the Goriška region and in Novo mesto from 60 to 70 % of the normals was observed, in Maribor 92 % of the normals was registered; most of the country got from 70 to 90 % of the normal sunny weather. Number of clear winter days was below the normals, and number of cloudy days was above the normals. Slika 29. Žled in drevo, ki ni zdržalo obremenitve ledenega oklepa, Ljubljana, 3. februar 2014 (foto: Tanja Cegnar) Figure 29. Sleed and broaken tree, Ljubljana, 3. February 2014 (Photo: Tanja Cegnar) 49 METEOROLOŠKA POSTAJA CERKNICA Meteorological station Cerknica Mateja Nadbath V občini Cerknica je padavinska postaja državne meteorološke mreže v istoimenskem kraju že od oktobra 1894. Na Otoku je digitalni registrator padavin, pred letom 2000 je bila tudi tam padavinska postaja. Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje 1 Cerknica (vir: Atlas okolja ) Figure 1. Geographical position of meteorological 1 station Cerknica (from: Atlas okolja ) Meteorološka postaja Cerknica je na nadmorski višini 571 m. Postavljena je v strnjenem delu naselja. Na vzhodu opazovalnega prostora so posamezna drevesa, v nadaljevanju pa potok Cerkniščica in tovarna Brest; na severu, jugu in zahodu so hiše (slika 1). Opazovalni prostor je na tem mestu, brez večjih premestitev, že od julija 1947. Dušan Gogala je prostovoljni meteorološki opazovalec na postaji Cerknica od januarja 1987. V času od decembra 1976 do konca leta 1986 je bila opazovalka Ljudmila Gogala, pred njo pa Alojz Gogala, ki je to delo opravljal od julija 1947 do novembra 1976. V obdobju 1940–1943 je meritve in opazovanja v Cerknici opravljal Toussaint Olšak, od avgusta 1919 do konca leta 1939 pa Makso Ivanc; Franc Negovetič je bil opazovalec v času od oktobra 1908 do julija 1919, prvi meteorološki opazovalec v Cerknici pa je bil Karol Dermelj. Oktobra 1894 je Karol Dermelj začel z meteorološkimi meritvami in opazovanji v Cerknici, te so brez prekinitve trajale vse do konca leta 1943. Ponovno smo jih vzpostavili julija 1947 in od takrat potekajo vse do danes. Na postaji smo ves čas merili višino padavin in snežne odeje zjutraj ob 7. uri in opazovali osnovne vremenske pojave preko celega dne, to merimo in opazujemo še danes. V obdobju 1895–1926 smo poleg omenjenega merili še temperaturo zraka. 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2011 / ortofoto from 2011 50 2400 2100 1800 1500 1200 900 600 300 0 Urad za meteorologijo 1895 1899 1903 1907 1911 1915 1919 1923 1927 1931 1935 1939 1943 1947 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 mm Agencija Republike Slovenije za okolje 2 Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1895–2013 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) v Cerknici Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1895–2013 and mean 2 reference value (1961–1990, green line) in Cerknica 1672 mm je v Cerknici letno referenčno povprečje padavin, letno povprečje obdobja 1971–2000 je 1661 mm in 1626 mm je povprečje padavin obdobja 1981–2010. Leta 2013 smo namerili 1704 mm padavin, kar je 102 % referenčnega povprečja. V obdobju 1895–2013 smo največ padavin namerili leta 1915, kar 2313 mm, najmanj pa leta 1920, 1019 mm (slika 2 in preglednica 1). Od štirih letnih časov3 je v Cerknici običajno najbolj namočena jesen, referenčno povprečje je 464 mm padavin (sliki 3 in 4); jesensko povprečje obdobja 1971–2000 je 502 mm, obdobja 1981–2010 pa 497 mm. Jeseni 2013 smo namerili 496 mm padavin, kar je 107 % referenčnega povprečja. Zima je v povprečju najmanj namočen letni čas, referenčno povprečje v Cerknici je 357 mm (sliki 3 in 4); zimsko povprečje obdobja 1971–2000 je 347 mm in 350 mm obdobja 1981–2010. Pozimi 2013/14 smo v Cerknici namerili kar 642 mm padavin ali 180 % referenčnega povprečja. Kljub obilnim padavinam pa minula zima zaseda šele osmo mesto najbolj namočenih v Cerknici (slika 5). Več padavin je padlo v zimah: 1978/79 (657 mm), 2009/10 (659 mm), 1950/51 (681 mm), 1935/36 (712 mm), 1909/10 (736 mm), 1976/77 (778 mm) in 1959/60, ko smo v Cerknici izmerili do sedaj največ zimskih padavin, kar 794 mm (slika 6 in preglednica 1). Ob pregledu padavin po mesecih posameznih omenjenih zim (slika 6), je v najbolj namočeni zimi obdobja 1894/95–2013/14 padlo največ padavin decembra 1959, 408 mm, kar je najvišja decembrska višina padavin obravnavanega obdobja. Najvišjo januarsko višino padavin obravnavanega obdobja smo v Cerknici namerili v zimi 1935/36, 337 mm, najvišjo februarsko pa prav v zadnji zimi. 2 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja. V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so v digitalni bazi, to je za obdobja: oktober 1894–1920, 1941–1943 in od julija 1947 naprej; za potrebe članka smo za obdobje 1921–1940 digitalizirali le mesečno in letno višino padavin Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized, for periods: 1894–1920, 1941–1943 and from July 1947 on. Monthly precipitation in 1921–1940 has been digitized only for the article. 3 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 51 Agencija Republike Slovenije za okolje 319 381 357 347 522 478 464 502 497 600 403 449 448 435 411 300 391 398 500 900 200 369 100 1981–2010 pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter 2013/14 2006/07 1999/00 1992/93 1950/51 Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih in v zimi 2013/14, v Cerknici Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods and in winter 2013/14 in Cerknica 1943/44 1936/37 1929/30 1922/23 1915/16 1908/09 1901/02 1894/95 mm Slika 3. Povprečna višina padavin po obdobjih in po letnih časih v Cerknici Figure 3. Mean precipitation per periods and seasons in Cerknica 1985/86 1971–2000 1961–1990 1951–1980 1901–1930 0 1978/79 378 300 1971/72 403 400 0 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1951–1980 1971–2000 2014 600 350 1964/65 1200 1901–1930 1961–1990 1981–2010 700 1957/58 1500 mm poletje Summer zima Winter mm 1800 pomlad Spring jesen Autumn Urad za meteorologijo mm . Slika 5. Zimska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1894/95–2013/14 ter referenčno povprečje (1961/62–1990/91, zelena črta) v Cerknici Figure 5. Precipitation in winter (columns) and five-year moving average (curve) in 1894/95–2013/14 and mean reference value (1961/62–1990/91, green line) in Cerknica 800 700 600 500 400 300 200 100 0 100 139 233 208 153 176 157 216 239 322 337 161 240 313 408 398 236 171 394 225 327 252 187 68 1909/10 1935/36 1950/51 1959/60 1976/77 zima / winter Slika 6. Osem najbolj namočenih zim v Cerknici Figure 6. Eight winters in Cerknica with the highest precipitation 52 1978/79 2009/10 2013/14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ob primerjavi povprečij posameznih letnih časov po posameznih tridesetletnih obdobjih opazimo, da se v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 spomladanska, poletna in zimska povprečja padavin zmanjšujejo, medtem ko se jesenska malo zvišujejo (slika 4). November je v Cerknici mesec z najvišjim referenčnim povprečjem padavin, to je 179 mm (slika 7). Novembrsko povprečje obdobja 1971–2000 je 182 mm, obdobja 1981–2010 pa 168 mm padavin. November je v povprečju najbolj namočen mesec leta v štirih tridesetletnih obdobjih, a v obdobju 1901–1930 je bil v povprečju najbolj namočen mesec oktober, s povprečjem 188 mm. V zadnjem tridesetletju sta povprečni višini padavin za september in oktober nižji od novembrskega povprečja le za 4 oz. 5 mm. Novembra 2013 smo namerili 287 mm padavin, v omenjenem letu je bil november najbolj namočen mesec. 1901–1930 1971–2000 350 300 1951–1980 1981–2010 1961–1990 2014 mm 250 200 150 100 50 0 J F M A M J J mesec / Month A S O N D Slika 7. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in leta 2014 Figure 7. Mean monthly precipitation per periods and in 2014 350 300 mm 250 200 150 100 0 1895 1899 1903 1907 1911 1915 1919 1923 1927 1931 1935 1939 1943 1947 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 50 Slika 8. Februarska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1895–2014 ter referenčno povprečje (1961–1991, zelena črta) v Cerknici Figure 8. Precipitation in February (columns) and five-year moving average (curve) in 1895–2014 and mean reference value (1961–1991, green line) in Cerknica Med letom običajno izmerimo najmanj padavin februarja. To velja za prav vseh pet obravnavanih tridesetletnih obdobij (slika 7). Tako je referenčno februarsko povprečje 101 mm, v obdobjih 1971– 2000 in 1981–2010 pa 94 mm. Februarja 2014 smo, za razliko od navedenih poprečnih razmer, namerili kar 322 mm padavin (slike 7, 8, 9 in 10). V obdobju 1895–2014 je to najvišja izmerjena februarska višina padavin v Cerknici; pred tem je bila 287 mm, izmerjena februarja 1968. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 28 Murska Sobota Maribor Celje Novo mesto Cerklje Portorož Šmartno pri Sl.Gradcu Ljubljana Bežigrad Brnik Bilje Cerknica Kredarica Rateče 116 130 30 158 33 42 163 44 163 172 29 176 29 281 30 299 36 312 61 322 41 345 53 403 75 0 50 100 150 200 mm 250 300 350 400 4 Slika 9. Najvišja dnevna in mesečna višina padavin februarja 2014 na izbranih meteoroloških postajah 4 Figure 9. Maximum daily and monthly precipitation in February 2014 on chosen meteorological stations 600 180 529 500 120 322 mm mm 400 146 150 300 94 90 200 60 100 30 0 0 J F MA M J J A S O N D J F MA MJ J A S O N D mesec / Month mesec / Month Slika 10. Najvišja in najnižja mesečna višina padavin v obdobju oktober 1894–februar 2014 v Cerknici Figure 10. Maximum and minimum monthly precipitation in October 1894–February 2014 in Cerknica Slika 11. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju okt. 1894–feb. 2014, razpoložljivi podatki Figure 11. Maximum daily precipitation per month in October 1894–February 2014, available data Najvišja dnevna višina padavin obdobja oktober 1894–februar 2014 je bila v Cerknici izmerjena 7. avgusta 1908, 146 mm (slika 11). V omenjenem obdobju je bilo od 35033 dnevnih izmerkov 17 takšnih, ko je bila dnevna višina padavin 100 mm in več. Dnevno višino padavin čez 100 mm smo zabeležili v dneh od junija do novembra; najpogosteje so tako obilne padavine septembra, do sedaj je bilo takšnih šest dni. Dnevna višina padavin nad 50 mm je v Cerknici pogostejša, do sedaj je bila izmerjena v 223 dneh; v letu 2014 je bila takšen dan 20. januar, ko smo izmerili 50 mm padavin. Februarja 2014 je bila najvišja dnevna višina padavin 41 mm, izmerjena 2. dne v mesecu (slika 9). 4 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 54 Urad za meteorologijo 140 120 100 80 60 40 20 0 1896 1900 1904 1908 1912 1916 1920 1924 1928 1932 1936 1940 1944 1948 1952 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 število dni / Number of Days . cm Agencija Republike Slovenije za okolje 5 Slika 12. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1896–2013 5 Figure 12. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1896–2013 Snežna odeja v Cerknici leži 65 dni na leto, to je povprečje referenčnega obdobja, povprečje obdobja 1971–2000 je 62 in 60 dni obdobja 1981–2010. Leta 2013 je bilo s snežno odejo 69 dni (slika 12), kar 66 takšnih dni je bilo v prvih treh mesecih leta 2013, dva sta bila še aprila in eden novembra. V prvih dveh mesecih leta 2014 je bilo s snežno odejo osem dni v januarju in 11 februarja. Portorož Bilje M urska Sobota Šmartno pri M aribor Ljubljana Cerklje Celje Novo mesto Brnik Cerknica Rateče Kredarica Najvišja snežna odeja februarja 2014 je bila izmerjena prvega dne v mesecu, 25 cm (slika 13); v zimi 2013/14 pa 32 cm, zadnjega dne januarja 2014. Najvišja snežna odeja leta 2013 je bila debela 94 cm, izmerjena 24. februarja. 0 0 0 8 2 15 1 15 6 15 2 16 3 16 5 22 5 24 3 25 Od razpoložljivih podatkov obdobja november 1895–februar 2014 je najvišja izmerjena debelina snežne odeje 136 cm, 50 120 zabeležena je bila 16. februarja 1952 (slika 55 560 12). Poleg tega leta smo v Cerknici izmerili metrsko snežno odejo še 10. marca 1976, 0 20 40 60 80 100 120 140 cm 125 cm, 5. marca 1970, 115 cm, in 27. okSlika 13. Najvišja sveža in skupna snežna odeja februarja tobra 1905, 120 cm. 2014 na izbranih meteoroloških postajah in v Cerknici Figure 13. Maximum fresh and total snow amount in February 2014 on chosen meteorological stations and in Cerknica Največ svežega ali novozapadlega snega je februarja 2014 v Cerknici zapadlo 12. dne, 3 cm (slika 13). V obdobju november 1895–februar 2014 je največ svežega snega zapadlo leta 1970, 4. marca zjutraj smo ga namerili kar 90 cm. Februarja 1952, ko smo v Cerknici namerili najvišjo skupno snežno odejo, smo namerili 65 cm novozapadlega snega, enako višino smo ga izmerili tudi 21. januarja 1910. Prvi sneg v Cerknici najpogosteje zapade novembra. V sedemnajstih letih od 95-ih, za katere imamo razpoložljive podatke o snežni odeji, je sneg zapadel že oktobra. Nazadnje smo v Cerknici oktobrsko snežno odejo zabeležili tri dni leta 2012, debela je bila 13 cm. Najvišja oktobrska snežna odeja pa je bila izmerjena leta 1905, kar 120 cm. 5 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora; podatki o snežni odeji so digitalizirani za obdobja: november 1895–1920, 1941–1942, od oktobra 1947 naprej Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow; data about the snow are digitized for periods: November 1895–1920, 1941–1942 and from October 1947 on 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo April je pogosto zadnji mesec s snegom v sezoni. V 12 letih od razpoložljivih podatkov obravnavanega obdobja je bila v Cerknici zabeležena še majska snežna odeja; nazadnje je bilo to maja 1987, ko je bila debela 1 cm. Najdebelejša majska snežna odeja je merila 20 cm, izmerjena 7. maja 1957. Februarja 2014 si v večjem delu Slovenije ne bomo zapomnili po snegu, pač pa po obilnem in obseženem žledu, Cerknica z okolico pri tem ni bila izjema. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Cerknici v obdobjih: oktober 1894–1920, 1941–1943 in od julija 1947 naprej Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Cerknica in periods: 1894–1920, 1941–1943 and from July 1947 on največ maximum letna višina padavin (mm)* annual precipitation (mm) * pomladna višina padavin (mm)* precipitation in spring (mm)* poletna višina padavin (mm)* precipitation in summer (mm)* jesenska višina padavin (mm)* precipitation in autumn (mm)* zimska višina padavin (mm)* precipitation in winter (mm)* mesečna višina padavin (mm)* monthly precipitation (mm)* dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover število dni s snežno odejo v sezoni** number of days with snow cover in season** leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 2313 1915 1019 1920 687 1970 161 2003 768 1919 156 1931 969 1926 134 1908 794 1959/60 99 1991/92 529 oktober 1992 0 oktober 1965 januar 1964, 1989 146 7. avgust 1908 — — 136 16. februar 1952 8 20. marec 1989 90 4. marec 1970 — — 115 1917 12 1989 121 1980/81 11 1989/90 * podatki tudi za obdobje 1921–1940, digitalizirani za potrebe članka * data also for the period 1921–1940, digitized only for the article ** sezona: od julija do konca junija naslednjega leta ** season: from July to the end of June in the following year SUMMARY In Cerknica is precipitation meteorological station. It is located in southern Slovenia; on elevation of 571 m. Station was established in October 1894. Measured parameters are: precipitation, total snow cover and fresh snow cover; meteorological phenomena are observed. Dušan Gogala has been meteorological observer since January 1987. 56 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust N ajprej sneg, nato žled, obilne padavine, marsikje plazenje tal in poplave na Planinskem polju so zaznamovali letošnji februar. Težave so prerasle v hudo vremensko katastrofo. Škoda v gozdovih, gozdnih cestah, na električnem omrežju in v poplavljenih hišah je ogromna. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, februar 2014 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, February 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice pov. 1,0 0,7 0,5 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,4 0,5 0,4 0,4 0,4 0,4 0,5 0,4 0,3 0,4 0,4 I. dekada max. Σ 1,5 10 1,2 7 0,7 5 0,4 3 0,4 3 0,5 3 0,4 3 0,6 3 0,6 3 0,4 3 0,4 3 0,4 4 1,2 5 0,8 4 0,9 4 0,8 4 0,5 4 0,9 5 0,8 4 0,6 3 1,1 4 1,0 4 pov. 1,1 1,0 0,6 0,4 0,4 0,4 0,4 0,6 0,6 0,7 0,5 0,5 1,0 0,8 0,8 0,8 0,7 0,7 0,7 0,7 0,8 0,8 II. dekada max. 1,6 2,0 0,9 0,5 0,6 0,6 0,4 1,1 1,0 1,5 0,7 0,8 1,5 1,4 2,0 1,9 1,2 1,3 1,1 1,0 1,7 1,8 Σ 11 10 6 4 4 4 4 6 6 7 5 5 10 8 8 8 7 7 7 7 8 8 III. dekada pov. max. Σ 1,5 2,0 12 1,1 1,6 9 0,8 1,1 6 0,6 0,7 5 0,6 0,8 5 0,5 0,7 4 0,7 0,9 5 0,9 1,2 7 0,9 1,3 7 1,0 1,6 8 0,7 0,9 6 0,8 1,2 6 1,2 1,8 10 0,9 1,6 7 1,0 1,8 8 0,9 1,4 7 0,8 1,1 6 0,8 1,4 7 0,8 0,9 6 1,0 1,8 8 1,1 1,8 9 1,1 1,6 9 mesec (M) pov. max. 1,2 2,0 0,9 2,0 0,6 1,1 0,4 0,7 0,4 0,8 0,4 0,7 0,5 0,9 0,6 1,2 0,6 1,3 0,7 1,6 0,5 0,9 0,6 1,2 0,9 1,8 0,7 1,6 0,7 2,0 0,7 1,9 0,6 1,2 0,7 1,4 0,6 1,1 0,7 1,8 0,8 1,8 0,8 1,8 Σ 33 26 17 12 12 11 12 16 16 18 14 15 14 19 20 19 17 18 17 18 22 21 Padavine so bile obilne, od 170 do 310 mm jih je padlo v osrednji in zahodni Sloveniji, na severovzhodu pa nekaj več kot 100 mm. Od 18 do 20 dni je bilo deževnih. Kmetijska tla so bila ves čas obilno namočena, še posebno na jugozahodnem in osrednjem delu Slovenije. Obilne padavine in taljenje žleda in snega so povzročile naraščanje vodne gladine ojezerjenih kraških površin, na Planinskem polju je voda zalila tudi številne hiše. Voda se je s poplavljenih območij začela umikati šele proti koncu februarja. Razen v prvih dneh februarja so bile temperature zraka nad dolgoletnim povprečjem. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila med 8 in 10 °C na Obali in na Goriškem, drugod pa večinoma okoli 4,5 °C. Hladneje je bilo le v hribovitih predelih, kjer je bila povprečna mesečna temperatura zraka okoli 0 °C. V primerjavi s povprečjem je bila povprečna mesečna temperatura zraka za 2 do 5 °C (Obala) previsoka. Povprečno dnevno izhlapevanje je bilo večinoma nižje od 1 mm, na Obali in na Goriškem pa blizu 1 mm. Nekoliko več vode je izhlapelo v zadnji tretjini februarja, ko so bile temperature zraka spet več 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo stopinj C nad povprečjem. Mesečna vsota potencialno izhlapele vode je bila okoli 30 mm na Obali in na Goriškem, v osrednji Sloveniji, na Štajerskem in Dolenjskem okoli 20 mm, drugod pa je bila nižja od 20 mm (preglednica 1). Vodna bilanca je bila zaradi obilnih padavin prvi dve tretjini februarja presežna, v zadnji tretjini februarja pa so bili v vzhodni Sloveniji že zabeleženi majhni primanjkljaji vode. Ne glede na to so obilni presežki vode iz prve polovice meseca ohranjali raven mesečne bilance vode na pozitivni strani, prav tako je bilo z velikimi presežki pozitivno tudi stanje vodne bilance za zimsko obdobje (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za februar 2014 in zimsko obdobje (od 1.oktobra 2013 do 31. marca 2014) Table 2. Ten days and monthly water balance in February 2014 and for the winter period (from October 1, 2013 to March 31, 2014) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v februarju I. dekada II. dekada Bilje 185,1 91,3 Ljubljana Bežigrad III. dekada Vodna bilanca [mm] mesec (1. oktober–28. februar) 9,0 285,4 845,2 108,3 141,5 13,3 263,1 661,9 Novo mesto 24,1 103,3 15,7 143,1 467,8 Celje 31,3 100,5 4,7 136,5 472,6 Maribor – letališče 30,5 74,5 −0,5 104,5 308,5 Murska Sobota 33,0 65,8 −4,7 94,1 243,7 Portorož – letališče 73,1 57,4 8,0 138,5 373,9 Temperatura v površinskem sloju tal (globini 5 in 10 cm) je bila med 8 in 10 °C v zahodni Sloveniji, drugod pa med 3 in 5 °C. Nekoliko hladnejša so bila tla le na izpostavljenih in v hribovitih predelih. Tla se niso ohladila pod ničlo, najvišje pa se je temperatura tal povzpela na Primorskem, do okoli 13 °C. V prvi tretjini februarja, ko je tla prekrivala snežna odeja, so bile temperature tal pod njo nekoliko nad 0 °C. Zasičenost tal z vodo je bila obilna, zaradi česar je bilo prezimovanje ozimnih posevkov pod stresom, še posebno v prvih dneh meseca, ko je bila nad snežno odejo debela ledena skorja, pod njo pa so se posevki dušili v presežni talni vodi. Kljub hladnemu začetku februarja, ko je bil velik del Slovenije več dni v ledenem oklepu, pa je bila akumulacija mesečne efektivne toplote (nad 5 °C) konec februarja presežena, na Obali in na Goriškem kar za štirikrat. Tudi akumulacija efektivne temperature zraka na letni ravni (od 1. januarja dalje) je vsaj štirikrat presegla dolgoletno povprečje. Preveč toplote ob nepravem času je v Primorju prezgodaj iz mirovanja prebujala rastlinski svet. Dober mesec dni prezgodaj (glede na dolgoletno povprečje podatkov fenološkega monitoringa) so zacveteli nekateri zgodnji koščičarji. Na Obali so v februarju odcveteli mandlji, zacvetele so tudi marelice in zgodnji ringloji. Tudi cvetni brsti zgodnjih breskev so se do konca februarja že obarvali rožnato. Splošen razcvet so zadrževale le razmeroma hladne noči s temperaturami zraka pod 5 °C in prevladujoča oblačnost s pogostimi padavinami. Prezgodnje prebujanje sadnih dreves je močno povečalo tveganje za spomladansko pozebo. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, februar 2014 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, February 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota I. dekada Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max 8,7 6,1 0,0 1,2 0,4 1,8 1,6 1,5 1,9 8,9 6,2 0,0 1,5 0,8 2,0 1,8 1,4 1,8 12,6 11,7 0,6 4,6 3,5 7,2 7,1 8,2 8,2 11,8 11,0 0,7 3,8 3,2 6,3 5,6 6,7 8,0 II. dekada Tz2 min 6,2 2,2 0,0 0,7 −0,2 0,4 0,2 0,0 0,2 Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max 6,6 2,5 0,1 0,8 0,2 0,9 0,8 0,7 0,2 9,3 8,3 1,8 3,2 3,4 4,7 4,0 4,8 4,8 9,3 8,2 1,5 3,2 3,4 4,4 4,1 4,3 4,9 13,0 14,3 9,8 6,3 11,0 10,4 11,6 11,8 12,2 12,0 12,9 6,4 5,5 10,4 8,4 9,3 8,2 11,5 III. dekada Tz2 min 4,0 3,0 0,1 1,6 0,3 1,1 0,2 −0,1 0,3 Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 5,0 3,8 0,3 1,9 0,9 1,4 1,4 1,4 0,5 8,5 8,1 4,1 4,1 5,1 6,0 5,0 6,0 5,9 8,9 8,3 3,6 4,1 5,1 6,0 5,4 5,8 5,9 14,2 14,4 12,8 7,3 10,2 11,6 12,4 14,7 12,8 13,5 13,2 9,5 6,5 9,3 10,2 10,2 9,2 11,4 3,8 2,5 0,2 2,1 1,0 2,3 0,2 0,4 1,4 5,0 3,4 0,6 2,6 1,2 3,2 2,2 2,7 1,5 8,9 7,5 1,8 2,8 2,8 4,0 3,4 4,0 4,1 9,0 7,5 1,6 2,9 3,0 4,0 3,6 3,7 4,1 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, februar 2014 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, February 2014 59 mesec (M) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, februar 2014 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, February 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. 99 70 24 21 4 9 17 10 18 20 25 20 22 23 20 25 24 19 II. 105 88 54 49 9 26 36 38 56 60 66 59 49 58 49 54 54 50 Tef > 0 °C III. 69 62 40 35 7 31 35 34 52 51 49 47 45 54 50 51 53 49 M 273 220 118 105 20 66 88 82 126 131 141 125 116 136 118 130 132 118 Vm 109 99 63 51 6 28 55 44 60 67 64 55 56 70 53 65 75 59 I. 49 21 3 3 0 0 0 0 1 0 4 0 3 2 0 4 5 1 II. 55 38 12 11 0 0 3 6 13 18 22 14 12 14 7 12 12 7 Tef > 5 °C III. 29 22 4 2 0 1 2 0 12 12 10 9 7 15 10 11 14 10 M 133 81 19 16 0 1 5 7 26 30 36 23 22 31 18 28 31 18 Vm 88 58 12 6 0 −2 2 3 16 18 19 10 10 18 6 16 21 7 I. 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 II. 10 5 0 0 0 0 0 0 1 2 2 1 1 0 0 0 0 0 Tef > 10 °C III. 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 17 5 0 0 0 0 0 0 1 2 2 1 1 0 0 0 0 0 Vm 15 5 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 −1 −1 −1 −1 −1 Tef od 1. 1. 2014 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 564 271 42 463 176 11 276 63 0 248 51 0 47 0 0 188 17 0 169 14 0 216 32 0 300 83 1 300 85 4 320 100 5 276 62 1 261 58 1 274 66 1 242 45 0 258 57 1 261 64 2 244 47 1 LEGENDA: I., II., III., M −dekade in mesec Tef > 0 °C Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) Tef > 5 °C * −ni podatka Tef > 10 °C 60 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm LTA I, II, III, M declines of monthly values from the averages (°C) long-term average decade, month SUMMARY The beginning of February was characterised by appearance of black ice, which caused immense damage in forests and electricity transmission infrastructure. Moreover abundant rain, melting of ice and snow caused flooding of Planinsko polje and refill of other periodic lakes in carst region. Climatic water balance all over the county resulted positive state; some agricultural areas were occasionally even waterlogged. Soil water reserves were fully replenished due to abundant precipitation. Monthly air temperatures ranged between 8 and 10 °C in Primorje region and in most other regions about 4.5 °C, respectively up to 5 °C above the normal. Warmer than usual weather conditions provoked premature kernel fruit blossoms (more than one month advanced by comparison to the longterm average). The risk of spring frost damage is therefore heavy increased. 61 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V FEBRUARJU 2014 Discharges of Slovenian rivers in February 2014 Igor Strojan F ebruar je bil še bolj vodnat mesec kot januar. Pretoki rek so bili v povprečju več kot štirikrat večji od običajnih pretokov v februarju. GORNJA RADGONA 2,29 VIDEM RADOVLJICA 3,26 4,42 BORL+FORMIN 2,95 SUHA 5,24 ŠENTJAKOB HRASTNIK 4,52 4,59 VELIKO ŠIRJE 4,07 SOLKAN 5,80 PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC 3,25 MOSTE 3,81 PODBOČJE 4,06 6,14 ČATEŽ 3,57 4,58 CERKVENIKOV MLIN 5,24 RADENCI 3,87 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek februarja 2014 in povprečnimi srednjimi februarskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the February 2014 mean discharges of Slovenian rivers compared to the February mean discharges of the long-term period Z nekajdnevnim premorom v začetku februarja se je poplavljanje rek in kraških polj Notranjske nadaljevalo večino februarja. Reke v večjem delu države so poplavljale v štirih nekajdnevnih obdobjih, kraške reki Ljubljanica in Krka sta poplavljali večji del meseca. Povratne dobe visokovodnih konic na rekah so bile med 2 in 20-letnimi. Ekstremno visoke so bile gladine ojezerjenih kraških polj Notranjske. Povratna doba vodostaja na Cerkniškem jezeru je bila od 50- do 100-letna, na Planinskem polju pa 100-letna. Na Planinskem polju je bil vodostaj najvišji v dosedanjem nizu podatkov od leta 1954 dalje. Poplavljanje na Planinskem polju je povzročilo veliko gmotno škodo. Podrobneje so poplavne razmere opisane v Poročilu o poplavah od 8. do 27. februarja, ki je dostopno na http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Obseg poplav na Planinskem polju na satelitskem posnetku dne 14. februarja, (c) Evropska komisija. V naslednjih dneh so se poplavne površine še povečale. Figure 2. The remote sensing of flood area at Planinsko polje on 14 of February 2014 (c) EC Slika 3. Satelitska slika poplavljenih površin na Planinskem polju v vaseh Planina in Laze (c) Evropska komisija in poplavne linije ob predvidenem zviševanju vodne gladine. Gladina vode se je v naslednjih dneh še zviševala in okvirno dosegla rdečo poplavno linijo na sliki. Figure 3. The remote sensing of flood area at villages Planina and Laze on Planinsko polje on 14 of February 2014 (c) EC and characteristical flood lines Slika 4. Poplavljene hiše v vasi Laze na Planinskem polju dne 18. (levo) in 20. (desno) februarja 2014 (Foto: Igor Lampič, Hidrotehnik) Figure 4. Village Laze at flood event on 18 (left) and 20 (right) of February 2014 SUMMARY February was hydrological very wet month. There were four different events of flood. The water level at karst fields of Cerkniško jezero and Planinsko polje were among the highest in the long term period. The water on Planinsko polje caused a lot of damage on infrastructures. 63 Urad za hidrologijo in stanje okolja 1000 450 900 400 800 350 700 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) Agencija Republike Slovenije za okolje 600 500 400 300 200 150 100 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 31 1 3 5 GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 17 19 21 RAKOVEC 1800 400 1600 350 1400 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 300 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 250 200 0 1200 1000 800 600 250 200 150 100 400 50 200 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 27 HRASTNIK 29 1 31 3 5 7 1200 600 1000 500 800 600 400 200 9 11 13 15 17 19 21 SUHA ČATEŽ PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 300 23 25 PODBOČJE 400 300 200 100 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 5. Pretoki slovenskih rek v februarju 2014 Figure 5. The discharges of Slovenian rivers in February 2014 64 15 17 19 21 MOSTE 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 5,0 4,0 3,0 2,0 M O ST E SU H A Qvk februar 2014 SO LK A N D O LE N JE PO CE D RK RO V TE EN JA IK O V M LI N G O RN JA RA D G O N BO A RL +F O RM IN 0,0 RA D EN CI 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK RAZMERJAPRETOKOV 6,0 Qvk februar 1971 - 2000 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 Qsr februar 2014 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 7,0 Qsr februar 1971 - 2000 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 Qnp februar 2014 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 8,0 Qnp februar 1971 - 2000 Slika 6. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki februarja 2014 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 6. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in February 2014 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki februarja 2014 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in February 2014 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA KRKA SORA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ PODBOČJE SUHA RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qnp Februar 2013 m3/s dan 104 283 17,6 49,0 10,7 36,0 72,0 265 287 23,0 61,0 57,0 125 144 15,0 8,1 18,0 2 7 5 5 1 4 5 6 3 4 2 5 6 27 27 4 28 nQnp sQnp vQnp Februar 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 47,9 65,4 2,7 7,5 1,3 5,5 20,7 51,2 51,9 3,1 7,0 4,4 5,0 12,1 2,0 1,0 0,9 71,2 116 5,5 17,5 3,5 10,1 35,9 79,4 132 8,0 21,4 15,2 25,2 28,6 3,8 2,1 2,4 106 223 11,2 40,4 8,2 19,7 89,3 104 366 24,4 45,7 33,8 105 75,0 7,2 3,3 5,7 Qs nQs sQs vQs 208 494 38,4 152 34,4 96,0 270 545 846 88,3 204 188 206 374 43,3 43,2 50,1 63,9 132 3,5 11,7 1,9 8,8 27,3 61,4 90,4 4,6 10,6 8,9 10,3 24,1 3,0 1,8 1,0 91,1 167 11,8 37,3 10,6 21,7 59,7 119 237 16,9 50,2 48,6 54,2 64,5 9,4 7,0 9,6 161 270 26,2 87,5 33,3 72,9 193 198 596 56,9 123 128 154 218 28,2 22,4 28,2 nQvk sQvk vQvk 85,0 171 4,8 12,8 2,2 24,1 51,1 90,8 116 5,3 16,6 12,6 15,7 50,0 3,6 2,2 1,7 170 273 45,7 154 45,7 72,2 199 275 601 72,3 127 252 139 341 41,0 44,1 67,2 438 533 149 446 197 372 900 595 1685 294 295 742 242 1419 113 151 174 Qvk 401 898 106 403 82,6 343 713 873 1684 235 352 511 270 1028 125 168 233 18 20 12 20 13 17 20 12 12 11 13 12 14 11 11 11 2 66 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period HIDROLOŠKO MOKRO LETO 2013 Discharges of Slovenian rivers in 2013 Igor Strojan P o sušnem letu 2012, v katerem je prevladovalo vse od začetka leta do septembra sušno obdobje in je novembra ekstremno poplavljala reka Drava, je bilo leto 2013 v celoti gledano hidrološko mokro leto. Pretoki rek so bili leta 2013 25 odstotkov večji od povprečnih pretokov v 30-letnem primerjalnem obdobju 1971–2000. Najbolj vodnata je bila prva polovica leta ter mesec november, v katerem so bili pretoki rek največji v letu in so reke poplavljale. Julija in avgusta, ko so bili pretoki rek najmanjši, je po rečnih koritih preteklo le okoli polovice toliko vode kot običajno v tem delu leta. GORNJA RADGONA 1,23 VIDEM RADOVLJICA 1,26 1,09 BORL+FORMIN 1,15 SUHA 1,17 ŠENTJAKOB HRASTNIK 1,19 1,34 VELIKO ŠIRJE 1,06 SOLKAN 1,32 DOLENJE 1,34 MOSTE PODROTEJA RAKOVEC 1,21 PODBOČJE 1,45 1,46 ČATEŽ 1,09 1,41 CERKVENIKOV MLIN 1,33 RADENCI 1,16 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek leta 2013 in povprečnimi srednjimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the 2013 mean discharges of Slovenian rivers compared to the mean discharges of the longterm period Na sliki 3 dnevni pretoki na reprezentativni lokaciji Save v Hrastniku dobro predstavljajo časovni razpored pretokov v letu 2013. Iz slike je razvidno, da so bili pretoki nadpovprečni v prvi polovici leta, nato je sledilo obdobje od julija do vključno oktobra, ko so bili pretoki manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. V novembru so bili pretoki ponovno večji, decembra pa manjši kot običajno. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 2,6 Razmerja pretokov / Discharge ratios 2,4 2,2 2,0 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 1 2 3 4 5 Qnp/sQnp 6 7 8 Qsr/sQsr 9 10 11 12 Qvk/sQvk Slika 2. Razmerja med malimi (Qnp), srednjimi (Qsr) in velikimi (Qvk) mesečnimi pretoki leta 2013 in obdobjem 1971–2000 (sQnp, sQsr, sQvk). Razmerja so izračunana kot povprečja razmerij na izbranih merilnih postajah (glej sliko 1). Figure 2. Ratios between small (Qnp), mean (Qsr) and high (Qvk) monthly discharges in the year 2013. Kronološki pregled hidroloških razmer Večji del januarja so bili pretoki rek mali, po 20. januarju so se pretoki močneje povečali tako, da je bila povprečna mesečna vodnatost podobna tisti v dolgoletnem primerjalnem obdobju. V času visokovodnih konic so reke v jugozahodnem, osrednjem in južnem delu države poplavljale na območjih vsakoletnih poplav. 900 700 3 Pretoki / Discharges (m /s) 800 600 500 400 300 200 100 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Slika 3. Dnevni pretoki v letu 2013 ter srednji mesečni pretoki leta 2013 in v dolgoletnem obdobju 1971–2000 na reki Savi v Hrastniku. Figure 3. Daily discharges in the year 2012 and mean discharges in the year 2013 and in the long term period 1971–2000 on the river Sava near Hrastnik 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1200 700 PRETOKI (m /s) 600 800 600 400 200 300 200 400 1600 350 1400 de c v ok VELIKO ŠIRJE no t se p av g ju l ju n aj ap r m m fe b ja n dec nov okt sep avg jul apr maj mar feb RAKOVEC PRETOKI (m /s) 300 3 1200 1000 800 600 250 200 150 400 100 200 50 0 dec okt dec 1000 sep avg jul jun maj apr mar jan c SUHA ČATEŽ nov HRASTNIK de v no ok t se p g av l MEDNO nov RADOVLJICA ju n ju m aj ap r m ar fe b 0 feb jan jun BORL+FORMIN 1800 ja n ar 0 GORNJA RADGONA 3 400 100 0 PRETOKI (m /s) 500 3 3 PRETOKI (m /s) 1000 PODBOČJE 700 900 600 PRETOKI (m /s) 700 500 3 3 PRETOKI (m /s) 800 600 500 400 300 200 100 400 300 200 100 0 SOLKAN DOLENJE PODROTEJA MOSTE RADENCI okt sep avg jul jun maj apr mar feb jan c de v no ok t se p g av l ju n ju m aj ap r m ar fe b ja n 0 CERKVENIKOV MLIN Slika 4. Pretoki rek v letu 2013 Figure 4. Discharges of Slovenian rivers in the year 2013 Vodnatost rek je bila februarja nadpovprečna. V začetku meseca so reke porasle in poplavljale. Opozorilne poplavne pretoke so presegle Ljubljanica, Vipava, Krka in Velika Krka. V drugi polovici februarja so bili pretoki rek srednji in mali, le predzadnji dan februarja se je nekoliko bolj povečal pretok Mure. Marca je bila vodnatost rek izredno velika. Srednje vrednosti pretokov na izbranih vodomernih postajah so bile v primerjavi z dolgoletnim primerjalnim obdobjem v povprečju 2,4-krat večje. Vsakoletne poplavne površine Krke in Ljubljanice so bile poplavljene večji del meseca. Ojezerjene so bile večje površine kraških polj. Vzrok za veliko vodnatost in dolgotrajno poplavljanje območij je bilo dvoje oz. troje visokovodnih stanj, ki so nastala kot posledica padavin, velike predhodne namočenosti tal, taljenja nadpovprečne količine snega za mesec marec in visoke podtalnice. Aprila je bila vodnatost rek nadpovprečna. V prvem delu meseca sta na območju vsakoletnih poplav poplavljali Krka in Ljubljanica. V Pomurju in Podravju so bila kot posledica visoke podzemne vode in povečane vodnatosti rek poplavljena širša območja travnikov, kmetijskih in tudi urbanih površin (slika 5). Ojezerjene so bile večje površine Notranjskega in Dolenjskega krasa. Poplavne površine so se le počasi zmanjševale. V drugem delu meseca so imele velike pretoke Mura in Drava ter manjše reke s povirji v visokogorju, ki jih je napajalo tudi taljenje snega. 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. V Pomurju so bile v začetku aprila zaradi velikih pretokov rek in visokega nivoja podzemne vode poplavljene večje površine travnikov ter tudi kmetijska in urbana področja. Zaradi težav pri odtekanju so se poplavne površine le počasi zmanjševale. Z dodatnimi ukrepi so vode s poplavljenih površin odtekle nekoliko hitreje (Foto:Vlado Savič in Urška Pavlič, ARSO) Figure 5. First days in April the water flooded the wider area of Pomurje. There was a need for different activities to accelerates the water flow away from flooded area (Photo:Vlado Savič in Urška Pavlič, ARSO) Tudi maja je bila vodnatost rek nadpovprečna. Pretoki rek so bili srednji in veliki. Po strugah rek je v povprečju preteklo polovico več vode kot navadno. Reke niso poplavljale. Zaradi zalog snega v avstrijskem visokogorju, kjer se napajata Drava in Mura in padavin v njunem nižjem toku sta imeli celoten maj Drava in Mura velike pretoke, ki so mejili na poplavne pretoke. Pretok po Forminskem kanalu, po katerem sicer na tem delu struge Drave preteče večina pretoka, je bil zaradi obnavljanja nasipov po poplavah v lanskem novembru zelo omejen, zato je bila nevarnost poplavljanja ob naravni strugi Drave močno povečana. Večji del maja so imele velike pretoke tudi alpske reke in Sava v zgornjem toku. Zaradi dokaj pogostih padavin so se pretoki rek večkrat povečali. Po štirih nadpovprečno vodnatih mesecih je bila vodnatost rek junija v povprečju deset odstotkov manjša kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki rek so se večji del meseca zmanjševali. Največ vode je preteklo po večjih rekah s povirji v visokogorju. Ob občasnih močnejših lokalnih padavinah so se povečevali pretoki manjših rek. Podobno kot junija se je tudi celoten julij vodnatost rek zmanjševala. Le redke večinoma lokalne padavine so nekoliko omilile hitrost zmanjševanja pretokov vode v rekah. Dokaj obilna spomladanska vodnatost rek je tako že konec julija prešla v poletno hidrološko sušo. Srednji mesečni pretoki so bili v povprečju okoli 60 odstotkov, najmanjši mesečni pretoki pa okoli 30 odstotkov manjši od povprečnih srednjih in najmanjših pretokov v julijskih mesecih dolgoletnega primerjalnega obdobja. Avgusta so bile razmere na rekah podobne kot v predhodnem mesecu juliju. Vodnatost je bila majhna, v celoti je po rekah preteklo polovico običajne količine vode. Najbolj vodnate so ostajale večje reke, alpske reke in reke v zahodnem delu države. Najmanjši pretoki so bili trideset odstotkov manjši od dolgoletnega avgustovskega povprečja malih pretokov. Sredi avgusta je zaradi vegetacije in suhih tal le manjši del padavin odtekel po rekah. Ob koncu meseca so bila tla že bolj namočena in nekaj večja količina padavin kot v predhodnem primeru je pretoke povečala iz malih na srednje pretoke. Septembra je bila vodnatost rek v celoti okoli 20 odstotkov manjša kot navadno. Največ vode je preteklo po rekah v zahodnem delu države in po rekah večjih rek. Pretoki rek so bili večinoma mali in srednji. Najbolj hidrološko suho je bilo obdobje prvih osmih dni. Kasneje so se pretoki ponekod 11. in 13. septembra ter 18. in 30. septembra povečali tudi do velikih pretokov. Ob močnejših lokalnih padavinah so se povečevali pretoki manjših rek. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Oktobra je bila vodnatost rek v celoti okoli 40 odstotkov manjša kot navadno. Pretoki so bili povsod podpovprečni, le pretok na Soča v Solkanu je bil nekoliko večji kot običajno. Pretoki so se povečali le od 11. do 13. oktobra. Visokovodne konice so bile majhne, reke niso poplavljale. Najmanjši pretoki v mesecu so bili okoli 20 odstotkov manjši od dolgoletnega oktobrskega povprečja. November je bil hidrološko bolj vodnat kot običajno. V vzhodnih predelih države so bili srednji mesečni pretoki rek tudi več kot enkrat večji od dolgoletnih povprečij. Reke so imele najmanjše pretoke v začetku meseca, nato so do konca meseca dvakrat poplavljale. Od 8. do 11. novembra so reke poplavljale v večjem delu države na območjih vsakoletnih poplav. Krka je poplavljala na nekoliko širšem poplavnem območju. 23. in 24. novembra so poplavljale reke v vzhodnem delu države. Največje pretoke so imele reke Krka, Dravinja, Sotla in Mestinjščica. Reke so poplavile posamezne ceste, stanovanjske in druge objekte. Podrobnejše poročilo o obeh poplavnih dogodkih je dostopno na http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije. Krka v. p. Podbočje 400 350 Pretok (m3/s) 300 250 200 150 100 50 0 09.11.2013 10.11.2013 11.11.2013 hidrogram 12.11.2013 Q_sr Q_RU 13.11.2013 Q_OR 14.11.2013 Q_2 15.11.2013 16.11.2013 Q_5 Slika 6. Krka je novembra poplavljala najbolj obširna poplavna območja. V celoti se je v strugo vrnila 15. novembra. Figure 6. Decembra so bili pretoki rek manjši kot običajno. Večji del meseca so se pretoki zmanjševali, le zadnje dni so se pretoki povečali. Bolj vodnate so bile večje reke. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili leta 2013 v povprečju nekoliko manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so bili večinoma največji novembra v času dveh izrednih hidroloških dogodkov od 5. do 11. novembra in od 23. do 24. novembra. Visokovodne konice so bile glede na dolgoletno obdobje najvišje na Muri, Dravi, Dravinji, Krki in Vipavi (slika 7 in preglednica 1). Srednji mesečni pretoki rek so bili v celoti 25 odstotkov večji kot v dolgoletnem obdobju. Najmanj vode je preteklo po Savinji, največ po Idrijci (slika 7 in preglednica 1). Najmanjši pretoki rek so bili v večini primerov najmanjši v drugi polovici avgusta. V povprečju so bili leta 2013 najmanjši mesečni pretoki rek 25 odstotkov manjši kot navadno (slika 7 in preglednica 1). 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZMERJA PRETOKOV 3,0 2,0 1,0 SO LK A N M O ST E RA D EN CI 1971 - 2000 DO LE N JE PO DR CE O RK TE VE JA N IK O V M LI N Qnp 2013 PO DB O ČJ E SU H A ČA TE Ž HR A ST N IK M ED NO RA K OV EC RA D OV LJ IC A V ID EM V EL IK O ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG O NA 0,0 RAZMERJA PRETOKOV 2,0 1,0 M O ST E SO LK A N DO LE N JE PO DR CE O RK TE VE JA N IK O V M LI N SO LK A N DO LE N JE PO DR CE O RK TE VE JA N IK O V M LI N RA D EN CI M O ST E Qsr 2013 PO DB O ČJ E SU H A ČA TE Ž HR A ST N IK M ED NO RA K OV EC RA D OV LJ IC A V ID EM V EL IK O ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG O NA 0,0 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 4,0 3,0 2,0 1,0 Qvk 2013 RA D EN CI PO DB O ČJ E SU H A ČA TE Ž HR A ST N IK M ED NO RA K OV EC RA D OV LJ IC A V ID EM V EL IK O ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG O NA 0,0 1971 - 2000 Slika 7. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki leta 2013 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 7. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in 2013 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki 2013 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in 2013 and characteristic discharges in the long-term period REKA POSTAJA Qnp 2013 3 dan m /s nQnp vQnp m /s sQnp 1971–2000 3 m /s 3 3 m /s MURA G. RADGONA 61,0 8. 8. 45,3 62,1 81,7 DRAVA BORL+FORMIN 28,0 15. 2. 78,9 164 299 DRAVINJA VIDEM 0,7 8. 9. 0,6 2,1 4,3 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 5,1 9. 8. 4,7 9,5 15,2 SOTLA RAKOVEC 1,0 23. 8. 0,1 0,9 1,8 SAVA RADOVLJICA 7,5 17. 8. 5,0 8,4 13,3 SAVA ŠENTJAKOB 37,0 9. 8. 19,1 27,1 35,3 SAVA HRASTNIK 45,0 21. 8. 32,8 45,6 62,2 SAVA ČATEŽ 59,0 22. 8. 50,8 73,0 102 SORA SUHA 2,3 31. 7. 2,1 3,8 5,3 KRKA PODBOČJE 7,0 22. 8. 6,2 10,4 17,7 KOLPA RADENCI 3,5 3. 8. 3,5 5,8 9,1 LJUBLJANICA MOSTE 5,9 21. 8. 4,1 7,7 15,6 SOČA SOLKAN 18,0 4. 1. 9,6 19,6 29,3 VIPAVA DOLENJE 1,6 9. 8. 1,5 1,8 2,2 1,6 22. 8. 0,8 1,5 2,2 0,07 21. 9. 0,2 0,6 1,2 Qs nQs sQs vQs IDRIJCA PODROTEJA REKA C. MLIN MURA G. RADGONA 188 103 153 221 DRAVA BORL+FORMIN 325 164 284 483 DRAVINJA VIDEM 14,2 5,9 11,2 20,7 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 46,6 29,2 44,0 62,5 SOTLA RAKOVEC 12,5 5,1 9,3 13,1 SAVA RADOVLJICA 47,1 30,4 43,1 53,8 SAVA ŠENTJAKOB 101 61,2 85,1 104 SAVA HRASTNIK 212 132 158 188 SAVA ČATEŽ 297 183 272 359 SORA SUHA 22,7 13,5 19,3 24,4 KRKA PODBOČJE 75,1 31,7 51,9 78,6 KOLPA RADENCI 58,8 35,1 50,7 65,6 LJUBLJANICA MOSTE 67,2 35,7 55,6 72,5 SOČA SOLKAN 118 60,9 89,8 116 VIPAVA DOLENJE 17,1 8,9 12,1 15,2 IDRIJCA PODROTEJA 12,0 6,4 8,2 10,4 REKA C. MLIN 10,3 4,2 7,8 12,1 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 859 7. 5. 273 735 1205 DRAVA BORL+FORMIN 990 24. 11. 251 640 2292 DRAVINJA VIDEM 180 24. 11. 71,1 151 291 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 651 24. 11. 278 717 1490 SOTLA RAKOVEC 91,9 24. 11. 52,0 155 264 SAVA RADOVLJICA 382 10. 11. 208 411 687 SAVA ŠENTJAKOB 767 10. 11. 442 861 1422 SAVA HRASTNIK 854 10. 11. 786 1202 1668 SAVA ČATEŽ 1661 24. 11. 1005 2034 3267 SORA SUHA 146 31. 3. 147 329 687 KRKA PODBOČJE 352 12. 11. 217 289 356 KOLPA RADENCI 589 23. 12. 355 669 949 LJUBLJANICA MOSTE 231 1. 4. 206 282 405 SOČA SOLKAN 884 10. 11. 747 1391 2066 VIPAVA DOLENJE 210 5. 11. 78,2 152 192 IDRIJCA PODROTEJA 144 5. 11. 96,0 184 304 REKA C. MLIN 130 11. 11. 83,3 182 305 73 Legenda: Qvk veliki pretok v opazovana konica mesecu- nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju sQvk srednji veliki pretok v obdobju vQvk največji veliki pretok v obdobju Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti nQs najmanjši srednji pretok v obdobju sQs srednji pretok v obdobju vQs največji srednji pretok v obdobju Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti nQnp najmanjši mali pretok v obdobju sQnp srednji mali pretok v obdobju vQnp največji mali pretok v obdobju Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Podatki visokovodnih konic kot tudi vsi ostali podatki pretokov objavljeni v tem prispevku niso dokončno veljavni in se lahko pri redni obdelavi podatkov spremenijo. Podrobnejša mesečna poročila o pretokih rek so objavljena v publikacijah Naše okolje (www.arso.gov.si/o20agenciji/knjižnica/mesečni20bilten/). SUMMARY The year 2013 was hydrological wet year. First six months the discharges on rivers were higher as usual and some rivers flooded. July and August were dry months. In November the discharges were highest in the year. Viri Hidrološki arhiv Agencije RS za okolje Mesečni bilteni ARSO Naše okolje (http://www.arso.gov.si/O Agenciji/knjižnica/mesečni bilten) 74 TEMPERATURE REK IN JEZER V FEBRUARJU 2014 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2014 Peter Frantar T emperatura vode februarja 2014 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem višja na vseh postajah za 0,4 do skoraj 4 °C. Največje pozitivno odstopanje je imela Reka pri Cerkvenikovem mlinu, ki je bila višja za +3,9 °C, najmanjše pa je imela Ljubljanica s +0,2 °C. Bohinjsko jezero je bilo v primerjavi s povprečjem toplejše za 1,0 °C, Blejsko jezero pa za 2,6. Temperatura vode rek v celinskem delu države je dokaj enakomerno naraščala skozi ves mesec februar, reke z večjim sredozemskim vplivom (Notranjska Reka, Vipava, Soča) in obe jezeri pa so imeli skozi mesec bolj konstantne temperature, povečanje njihove temperature konec meseca je bilo manjše kot na rekah z vplivom celinskega podnebja. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode februarja 2014 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average February 2014 and longterm temperature in °C postaja / location FEBRUAR 2014 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura G. Radgona 5,1 3,5 1,6 V. Krka Hodoš 4,7 Drava Ptuj 4,5 Bohinjka Sv. Janez 4,7 Sava Radovljica 5,7 3,6 2,1 Sava Šentjakob 6,0 4,6 1,4 Sava Jesenice na Dol. 6,7 Ljubljanica Moste 6,4 6,0 0,4 Savinja Laško 6,0 3,1 2,9 Krka Podbočje 8,4 5,8 2,6 Soča Solkan 7,6 5,7 1,9 Vipava Dolenje 8,7 Reka Cerkvenikov mlin 7,8 3,9 3,9 Bohinjsko jezero / Lake Bohinj 5,0 4,0 1,0 Blejsko jezero / Lake Bled 4,6 2,0 2,6 75 Urad za hidrologijo in stanje okolja 10 10 8 8 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 6 4 2 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 3. 5. 7. V. Krka Hodoš Sav a Radov lj ica Drav a Ptuj 10 10 8 8 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 6 4 2 Sav a Šentj akob Sav a Jesenice na Dol. 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 1. 3. 5. 7. februar Sav inj a Laško Lj ublj anica Moste Soča Solkan 8 6 4 2 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. februar Bohinj sko j ezero 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. februar Krka Podbočj e 10 Temperatura (°C) 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. februar februar Blej sko j ezero Slika 1. Temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v februarju 2014 Figure 1. The temperatures of main Slovenian rivers and lakes in February 2014 76 Vipav a Dolenj e Reka Cerkv enikov mlin Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v februarju Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in February SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in February were higher as compared to the long term average on all the selected rivers from 0.4 to almost 4 °C. The average monthly temperature of the Bled lake was 2.6 °C higher as in the long term average and the temperature of the lake Bohinj was 1.0 °C higher as in the long term average. 77 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JANUARJU 2014 Sea dynamics and temperature in January 2014 Igor Strojan J anuarja je bila povprečna mesečna višina morja kar 32 cm višja kot v primerjalnem dolgoletnem obdobju. Morje je predvsem ob koncu meseca poplavljalo nižje predele obale. Povprečna mesečna višina valov je bila le 20 cm kljub temu, da je bilo morje v drugi polovici meseca nekajkrat močneje vzvalovano, najbolj zadnji dan januarja, ko je bila ob burji izmerjena najvišja višina vala 2,2 metra. Januarja je bilo morje dve stopinji Celzija toplejše kot navadno v tem mesecu. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Vv dP Vs 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 150 50 -50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v januarju 2014 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in January 2014 78 27 29 31 Globalno sevanje (W/m2) Temperatura (°C) Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v januarju 2014 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in January 2014 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila januarja 238 cm in kar 32 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje je predvsem zadnje dni januarja večkrat poplavljalo nižje ležeče predele obale, najbolj v času povišanega plimovanja plime 31. januarja dopoldan ob 9.20, ko je bila na mareografski postaji Koper zabeležena najvišja višina 328 cm. Residualna višina morja kot posledica vremenskih razmer in lastnega nihanja morja je bila 31. januarja ob 2. uri zjutraj visoka kar 85 cm. 320 60 20,0 280 50 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 160 120 80 40 40 0,0 30 -10,0 20 -20,0 10 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 10,0 240 0 0 -40 -30,0 1 1 3 5 7 9 11 Hmer 13 15 17 Ha 19 21 23 25 27 29 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja januarja 2014 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in January 2014 and the difference between them (Hres) Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v januarju 2014 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in January 2014 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v januarju 2014 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of January 2014 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV Januar 2014 7 31 Januar 1960–1990 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 238 189 206 240 NVVV NNNV A 328 158 170 247 106 141 282 123 159 326 176 150 79 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v marcu 2014. Celoletni podatki za leto 2014 so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje/Plima2014_a5_final.pdf Figure 5. Prognostic sea levels in March 2014. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje/Plima2014_a5_final.pdf 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Januarja so podatki o valovanju na oceanografski boji VIDA NIB MBP zadnje dni meseca izostali. Na podlagi dostopnih podatkov je bilo valovanje morja najvišje 24. januarja okoli 18.30, ko so najvišji valovi zaradi burje dosegli višino preko 2 metra in je bilo povprečno polurno valovanje visoko 1,2 metra. Povprečna višina valov je bila okoli 20 cm. Večjih odstopanj od običajnih smeri valovanja ni bilo (slika 7). 400 5 4 Smer valov (stopinje) 300 3,5 250 3 2,5 200 2 150 1,5 100 1 50 0,5 Srednja višina valov 1. 2. . . .1 31 . .1 30 . .1 29 . .1 28 . .1 27 . .1 26 . .1 25 . .1 24 . 23 .1 . .1 22 . 21 .1 . .1 20 . .1 19 . .1 .1 17 18 . . .1 16 . .1 15 .1 . Smer valov 14 . .1 13 . .1 12 . .1 .1 11 10 8. 1. 9. 1. 6. 1. 7. 1. 5. 1. 4. 1. 3. 1. 0 2. 1. 0 1. 1. Višina valov (m), Perioda valov (s) 4,5 350 Perioda valov Slika 6. Valovanje morja v januarju 2014. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Zadnje dni meseca so podatki izostali. Figure 6. Sea waves in January 2014. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. Roža valovanja morja v januarju 2014. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 metra. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Zadnje tri dni v mesecu so podatki izostali. Figure 7. Sea waves in January 2014. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Januarja je bila temperatura morja dve stopinji Celzija višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 2). Temperatura se je gibala med 10 °C in 11 °C. Sedmega januarja je bila srednja dnevna temperatura morja 11,1 °C najvišja, 29. januarja 10,1 °C pa najnižja v mesecu. Morje je bilo najbolj hladno ob plitvih predelih severne ter zahodne obale ter ob ustjih rek, posebej ob reki Pad ter najbolj toplo v južnem in vzhodnem delu morja (slika 9). Temperaturna razlika med najbolj hladnim 7 °C in najbolj toplim 14 °C območjem je bila za ta čas kar velika. 12 Temperatura (°C) 11 10 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v januarju 2014. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper Figure 8. Mean daily sea temperatures in January 2014 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v januarju 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in January 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Januar Januar 1981–2010 2014 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 10,0 6,4 7,8 10,2 Tsr 10,8 7,6 8,8 10,7 Tmax 11,2 8,9 10,0 11,5 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v januarju 2014 Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in January 2014 SUMMARY In January the mean monthly sea level was 32 cm higher compared to the long-term period. The monthly mean sea temperature at tide gauge Koper was 10.8 °C and the highest waves at the end of the month were about two meters high. 83 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V FEBRUARJU 2014 Sea dynamics and temperature in February 2014 Igor Strojan F ebruarja je bila višina morja 31 cm višja kot dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje je 10. februarja zvečer poplavljalo nekoliko širše nižje ležeče predele obale, najvišja višina na mareografski postaji Koper je bila v tem času 327 cm, kar je 2-letna povratna doba. Morje je bilo tudi 2,8 °C toplejše kot običajno. Zadnje dni meseca se je morje pričelo ogrevati. Srednja višina valov je bila 0,3 metra, najvišji val je nastal ob burji v začetku meseca in je bil visok 1,8 metra. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v februarju 2014 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in February 2014 15 200 14 13 11 Temperatura (°C) 10 9 8 100 7 6 5 4 3 2 1 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 27 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v februarju 2014 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in February 2014 84 29 31 Globalno sevanje (W/m2) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Večji del februarja je bila višina morja povišana, šele zadnjih deset dni so bile izmerjene višine morja podobne predvidenim astronomskim višinam morja. Srednja mesečna višina morja je bila februarja 237 cm in tako 31 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Višina morja je bila najvišja 10. februarja ob 20. uri in sicer 327 cm. Residualna višina je bila v tem času 85 cm. 360 50 20,0 320 40 240 Odkl. višin morja (cm) 200 Višina (cm) 10,0 30 160 120 80 40 0,0 20 -10,0 10 -20,0 0 Odkl. zrač.pritiskov (mb) 280 0 -10 -40 1 3 5 7 9 11 Hmer 13 15 17 Hres 19 21 23 25 27 -30,0 1 1 3 5 9 11 13 15 Odkloni višin morja Hop Slika 3. Izmerjene urne (Hmer) in residualne (Hres) višine morja v februarju 2014 ter poplavna opozorilna višina morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer) and residual (Hres) sea levels in February 2014 and alarm flood sea level. 17 19 21 23 25 27 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v februarju 2014 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in February 2014 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v februarju 2014 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of February 2014 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV Februar 2014 7 Februar 1960–1990 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 237 180 206 230 NVVV NNNV A 327 157 170 232 102 130 281 127 154 344 164 180 85 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v aprilu 2014. Celoletni podatki za leto 2014 so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje/Plima2014_a5_final.pdf Figure 5. Prognostic sea levels in April 2014. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje/Plima2014_a5_final.pdf 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja 400 4 350 3,5 300 3 250 2,5 200 2 150 1,5 100 1 50 0,5 Smer valov . 1. 3. . 28 .2 . .2 27 . .2 26 . .2 25 . 24 .2 . .2 23 . .2 22 . .2 21 .2 . Srednja višina valov 20 . 19 .2 . .2 18 . .2 17 . 16 .2 . .2 15 . .2 14 13 .2 . . .2 12 . .2 .2 11 9. 2. 10 8. 2. 7. 2. 6. 2. 5. 2. 4. 2. 3. 2. 0 2. 2. 0 1. 2. Višina valov (m), Perioda valov (s) Smer valov (stopinje) Povprečna višina valov, ki so večinoma prihajali iz jugozahoda, je bila 31 cm. Valovanje morja je bilo najvišje v začetku meseca, ko so polurna povprečja valovanja zaradi burje dosegala višino okoli enega metra in je bil najvišji val visok 1,8 metra. Iz rože valovanja (slika 7) je razvidno, da porazdelitev smeri valovanja ni mnogo odstopala od običajne porazdelitve. Perioda valov Slika 6. Valovanje morja v februarju 2014. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in February 2014. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. Roža valovanja morja v februarju 2014. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 metra. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in February 2014. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Temperatura morja se je februarja gibala med 10,0 °C in 11,6 °C. Morje je bilo kar 2,8 °C toplejše kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 2). Zadnje dni februarja se je morje ogrevalo. Morje je bilo hladnejše ob plitvih predelih severne ter zahodne obale ter ob ustjih rek (slika 9). Temperaturna razlika med najbolj hladnimi 8,5 °C in najbolj toplimi 13,5 °C predeli morja je bila 5 °C. 12 Temperatura (°C) 11 10 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v februarju 2014. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper Figure 8. Mean daily sea temperatures in February 2014 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v februarju 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in February 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Februar Februar 1981–2010 2014 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 10,0 6,0 7,2 9,0 Tsr 10,7 6,4 7,9 9,9 Tmax 11,6 7,0 8,8 10,7 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v februarju 2014 Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in February 2014 SUMMARY In february the mean monthly sea level was 31 cm higher compared to the long-term period. The monthly mean sea temperature at tide gauge Koper was 10.7 °C and was 2.8 °C higher as usual in February. The highest waves at the beginning of the month were caused by bora and were about 1.8 meter high. The average waves in february were 0.3 meters high. 89 ZALOGE PODZEMNIH VODA FEBRUARJA 2014 Groundwater reserves in February 2014 Urška Pavlič F ebruarja smo bili priča zelo visokim gladinam podzemne vode. Prevladovale so v vseh večjih medzrnskih in kraških vodonosnikih po državi. Zaradi sočasnih pogojev napajanja iz padavin, taljenja snega in žledu ter omejene prevodnosti kraških kanalov so se hitro polnila kraška polja, zaradi česar smo na Planinskem polju, kjer je voda zaradi preplavljanja objektov povzročila znatno gmotno škodo, v Hasbergu spremljali rekordno visoko jezersko gladino v obdobju od začetka meritev leta 1926 dalje. Povsod po državi je padla nadpovprečna količina padavin. Največji presežek je bil glede na dolgoletno februarsko povprečje zabeležen na območju Vipavsko Soške doline, kjer je padla skoraj štirikratna količina povprečnih mesečnih vrednosti. Na območju kraških vodonosnikov smo največji padavinski presežek beležili v zaledju izvira Veliki Obrh, kjer je padlo približno tri in pol krat več padavin, kot je značilno za februar. V tem mesecu je bil zabeležen tudi rekord v največji višini februarske snežne odeje na Kredarici, kjer so ob koncu meseca izmerili 560-centimetrsko višino snežne odeje. Večina padavin je padla v prvih treh tednih februarja, suhih dni je bilo malo. Slika 1. Preplavljeno Planinsko polje ob koncu februarja 2014 Figure 1. Flooded Planinsko polje at the end of February 2014 V večini medzrnskih vodonosnikov smo februarja že drugi mesec zapored spremljali dvig podzemne vode. Izjema so bili deli vodonosnikov spodnje Savinjske in Vipavsko Soške doline, kjer so prevladovali upadi podzemne vode. Absolutni dvigi gladin so bili največji v globokih vodonosnikih Kranjskega polja. Največje zvišanje je bilo s 1080 cm oziroma s 55 % razpona nihanja zabeleženo v Cerkljah, kjer se vodonosnik Kranjskega polja napaja predvsem z vodo iz zaledja Kamniških Alp. Veliko relativno zvišanje vodne gladine je bilo zabeleženo tudi v Cerkljah na Krškem polju, dvig je na 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja tem merilnem mestu znašal 51 % razpona nihanja podzemne vode. Znižanje vodne gladine je bilo februarja zabeleženo le na peščici merilnih mest. Največji upad podzemne vode je bil s 428 cm zabeležen v Šempetru v vodonosniku Mirensko Vrtojbenskega polja oziroma s 14 % razpona nihanja vodne gladine v Plitvici v vodonosniku Apaškega polja. Kraški izviri so bili februarja nadpovprečno vodnati, visoke gladine podzemne vode so predvsem v povodju kraške Ljubljanice povzročile nemalo gmotne škode. Najhuje je bilo na Planinskem polju, kjer je že v prvi dekadi meseca vodna gladina na polju presegla opozorilno vrednost, ustalitev v zviševanju vodne gladine pa je bila dosežena šele 25. februarja. Na merilnem mestu v Hasbergu je bil v tem mesecu zabeležen najvišji vodostaj v obdobju opazovanj od leta 1926 dalje. Zelo visoke gladine vode smo spremljali tudi na Cerkniškem polju. Poleg Ljubljanice je preplavljala tudi reka Krka, poplavne površine na Ljubljanskem barju pa so v tem času presegale vsakoletna poplavna območja (vir: Hidrološko poročilo o poplavah v dneh od 8. do 27. februarja 2014: http:// www.arso.gov.si/o%20agenciji/novice/arhiv.html). Pretočnost izvirov visokega alpskega krasa se je februarju pogosto za krajši čas dvignila nad povprečno raven, zelo velike vodnatosti pa zaradi zadrževanja snega v visokogorju februarja nismo beležili. Količinsko stanje podzemnih voda je bilo v večini medzrnskih vodonosnikih februarja primerljivo z vodnim stanjem istega meseca izpred enega leta, ko so v večini vodonosnikov prevladovale zelo visoke gladine podzemne vode. Izjema so bili vodonosniki Ljubljanske kotline in Dravskega polja, kjer so pred enim letom prevladovale nižje vodne gladine kot letos. Slika 2. Cerkniško jezero – pogled proti Gorenjem Jezeru iz Slivnice v zadnjem tednu februarja 2014 Figure 2. Cerknica lake – view taken from Slivnica toward Gornje Jezero in last week of February 2014 Zaradi zviševanja vodnih gladin smo februarja v večini medrznskih in kraških vodonosnikih spremljali povečanje zalog podzemnih voda. Izjema so bili deli vodonosnikov spodnje Savinjske in Vipavsko Soške doline, kjer so se zaradi zniževanja vodnih gladin zaloge podzemnih voda zmanjšale. 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje Lipovci - Prekmursko polje 100 100 75 75 50 50 25 25 0 0 Zgornje Krapje - Mursko polje 100 75 50 % % % 25 0 -25 -25 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 -25 -50 20072008200920102011201220132014 Tezno - Dravsko polje 20072008200920102011201220132014 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 150 100 75 125 75 100 50 50 75 50 25 25 0 % 0 % % 25 0 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Kleče - Ljubljansko polje Preserje - d. Kam. Bistrice 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 0 0 % 100 % -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 20072008200920102011201220132014 -100 20072008200920102011201220132014 Britof - Kranjsko polje 20072008200920102011201220132014 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 0 0 % 100 % % -100 20072008200920102011201220132014 Skopice - Krško polje % -75 -75 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 20072008200920102011201220132014 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 20072008200920102011201220132014 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v februarju glede na maksimalni februarski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in February in relation to maximal February amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 92 0 100 176 Apr-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 Apr-12 Jan-12 Jul-11 Oct-11 500 274 600 Apr-14 Jan-14 Oct-13 Jul-13 Apr-13 Jan-13 700 273 Padavine (mm) 400 Jul-12 Apr-14 Jan-14 Oct-13 Jul-13 Apr-13 Jan-13 Oct-12 Jul-12 Apr-12 Jan-12 Oct-11 Jul-11 Apr-11 Vipavska dolina - Šempeter 600 275 Oct-12 500 137 300 Apr-12 138 200 Oct-11 400 100 276 Jan-12 139 0 Jul-11 300 140 Apr-11 Ljubljansko polje - Hrastje AMP Nivo podzemne vode (m n. m.) 141 241 277 200 Jan-11 500 600 Padavine (mm) 142 243 600 100 143 Nivo podzemne vode (m n. m.) 400 0 144 136 300 Apr-11 Čateško polje - Čatež 145 245 Jan-11 Apr-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 Apr-12 Jan-12 Jul-11 Oct-11 Apr-11 175 Jan-11 500 200 Padavine (mm) 400 Padavine (mm) 200 300 247 100 178 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 Jan-11 Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 Apr-14 Oct-13 Jan-14 Jul-13 Apr-13 Jan-13 Oct-12 Jul-12 Apr-12 Jan-12 Oct-11 Jul-11 46 Apr-11 600 Jan-11 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 700 Slika 4. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2011, 2012, 2013 in 2014 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in years 2011, 2012, 2013 and 2014 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Groundwater levels were high in February due to abundant rain precipitation and due to snow and sleet melting. Very high groundwater levels were measured in most hydrological measuring stations in alluvial aquifers. Most karstic poljes were flooded, water caused significant material damage in settlements around Planinsko polje. 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu februarju 2014 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in February 2014 94 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V FEBRUARJU 2014 Air pollution in February 2014 Anton Planinšek O nesnaženost zraka v februarju 2014 je bila glede na letni čas razmeroma majhna. Presežene so bile samo mejne vrednosti delcev PM10, pa še to manjkrat kot isti mesec v preteklih letih. Vzrok za takšno stanje je bilo nadpovprečno toplo vreme s pogostimi padavinami in za ta letni čas dobro prevetrenim ozračjem. Dnevne koncentracije delcev PM10 so prekoračile mejno vrednost na vseh urbanih merilnih mestih v notranjosti Slovenije. Najvišja povprečna dnevna koncentracija delcev je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center, in sicer 117 µg/m3. To merilno mesto je močno izpostavljeno emisijam zaradi prometa s Tivolske ceste. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Pod mejnimi vrednostmi so bile tudi koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksidom in benzena. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so bile izmerjene v Mariboru. Koncentracije ozona so bile nizke, kar je normalno za ta letni čas, vendar že nekoliko višje kot januarja. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, Lafarge Cement MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila majhna. Najvišja urna koncentracija 90 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Dobovec, najvišja dnevna 31 µg/m3 pa na Zeleni travi. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na urbanih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišja povprečna mesečna koncentracija 47 µg/m3je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center. Najvišja urna koncentracija NO2 107 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Maribor center, najvišja mesečna koncentracija NOx 106 µg/m3 pa na merilnem mestu Maribor Center. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod, kot običajno, precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Koncentracije ozona (preglednica 4 in slika 3) so bile v februarju nekoliko višje kot v novembru, vendar še vedno pod ciljno vrednostjo, kar je za ta letni čas normalno. Delci PM 10 in PM 2,5 Mejna dnevna vrednost delcev PM10 je bila v februarju 2014 prekoračena na vseh urbanih merilnih mestih v notranjosti države, vendar zaradi toplega vremena z veliko padavinami in dobro prevetrenostjo precej manj, kot v preteklih letih. Najvišje koncentracije so bile v začetku meseca in v obdobju med 17. in 25. februarjem. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM2,5 so bile v februarju pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je bila povsod nižja od te vrednosti, kar lahko pripišemo ugodnim vremenskim razmeram. Koncentracije so prikazane v tabeli 7. 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v februarju 2014 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in February 2014 MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB Mesec / Month Postaja LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ center Vnajnarje Zelena trava Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna postaja Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor (10s) 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 87 96 96 96 96 96 83 100 91 84 77 90 75 100 88 89 98 95 85 86 96 99 4 8 6 6 4 1 3 9 3 0 2 5 5 1 5 5 5 11 3 3 7 5 15 31 12 26 19 7 54 60 38 13 69 46 15 9 57 36 25 42 90 17 46 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 12 13 16 21 17 4 6 31 16 1 6 9 10 6 8 14 14 23 19 11 25 16 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v februarju 2014 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in February 2014 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Ljubljana Lafarge cement TE Šoštanj TE Trbovlje TEB MO Maribor 1 ura / 1 hour Postaja podr % pod Cp Cmax LJ Bežigrad MB center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ center Vnajnarje Zelena trava Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor (10s) Vrbanski Plato UB UT UB RB UB SB UT UB UT RB RB RB RB RB RB RB UB 95 95 89 96 96 94 96 95 96 84 100 76 86 96 84 99 95 32 40 32 18 29 20 28 26 47 10 12 5 11 10 24 9 20 80 107 84 55 68 60 65 72 104 55 39 33 50 66 66 41 84 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 49 106 74 28 52 34 60 36 99 11 15 7 13 12 26 10 26 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v februarju 2014 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in February 2014 MERILNA MREŽA DMKZ Postaja LJ Bežigrad MB center Trbovlje Krvavec Podr UB UT UB RB Mesec / Month %pod Cp 95 0,7 95 0,9 95 0,9 95 0,2 97 8 ur / 8 hours Cmax >MV 1,5 0 1,6 0 1,8 0 0,4 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v februarju 2014 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in February 2014 MERILNA MREŽA postaja LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje DKMZ Zagorje Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba MB Vrbanski pl. TE-TO Ljubljana Vnajnarje Zavodnje EIS TEŠ Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor (10s) MO Maribor Pohorje podr RB UB RB UB UB UT SB UB RB RB RB UB RB RB UB RB RB RB mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV 93 96 96 96 94 96 96 95 96 96 96 95 83 78 100 97 99 91 19 20 30 21 27 21 30 36 56 77 42 23 63 70 37 70 59 68 62 69 88 71 65 64 73 92 87 105 81 84 97 102 100 105 102 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 76 89 80 86 89 77 84 99 105 108 94 81 94 100 87 103 101 93 **Okvara merilnika 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v februarju 2014 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in February 2014 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge Cement (R) (TF) (T) Postaja LJ Bežigrad MB center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ BF Kranj Novo Mesto Velenje LJ center Vnajnarje Zelena trava Pesje Škale Šoštanj Prapretno Kovk Dobovec Vrbanski Plato Morsko Gorenje Polje Podr % pod UB 100 UT 100 UB 100 RB 100 UB 96 SB 93 UT 100 SB 100 UB 100 RB 79 RI 96 UB 100 UB 100 UB 100 UB 100 UT 92 RB 83 RB 100 RB 88 RB 90 94 RB 99 RB 96 RB 79 UB 100 RI 96 RI 78 Cp 30 29 38 30 22 32 36 28 18 7 24 27 30 35 25 51 22 16 22 19 13 20 12 8 21 15 16 Dan / 24 hours Cmax 67 75 97 91 38 55 57 52 40 13 41 53 50 101 71 117 31 38 69 59 35 41 31 20 60 30 34 >MV 4 3 6 3 0 2 5 1 0 0 0 2 0 5 3 9 0 0 1 1 0 0 0 0 2 0 0 >MV ∑od 1.jan. 7 9 16 11 5 7 10 5 6 0 0 5 5 12 8 17 0 0 6 4 0 2 0 0 2 0 0 - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM/ concentrations measured with TEOM Meritve koncentracije delcev PM10 na merilnem mestu Velenje izvaja ARSO. 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v februarju 2014 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in February 2014 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja MB center Iskrba LJ BF MB Vrban. plato Podr. UT RB UB UB % pod 100 79 100 100 Cmax 24 ur 65 13 49 52 Cp 24 6 24 19 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v februarju 2014 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in February 2014 MERILNA MREŽA DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Lafarge Cement % pod Postaja Ljubljana Maribor Ljubljana Center Medvode Zelena trava Podr. benzen 92 92 97 100 100 2,3 2,3 3,9 2,8 1,0 toluen 3,4 2,7 7,4 4,8 0,2 etilbenzen 0,7 0,6 0,8 1,3 m,pksilen oksilen 2,3 2,0 6,4 3,9 0,0 0,6 0,6 1,0 0,66 Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v februarju 2014 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in February 2014 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v februarju 2014 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in February 2014 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v februarju 2014 Figure 3. Mean O3 concentrations in February 2014 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v februarju 2014 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in February 2014 3 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v februarju 2014 Figure 5. Mean PM10 concentrations in February 2014 with the number of 24-hrs limit value exceedences Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v februarju 2014 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in February 2014 3 102 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) 120 (CV) 40 (MV) 26 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in February was low compared to the same moth in previous yeas. This was due to warm weather with frequent precipitation and enough wind. The daily limit value of PM10 was exceeded at all urban monitoring sites except locations in Primorska region. Ozone concentrations were low but slightly higher than in January. SO2, NO2, NOx, CO and benzene concentrations were below the limit values at all stations. 103 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V FEBRUARJU 2014 Earthquakes in Slovenia in February 2014 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so februarja 2014 zapisali 172 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 53 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, in za 21 šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v februarju 2014 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, februar 2014 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, February 2014 104 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, februar 2014 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, February 2014 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML Področje 2014 2 1 13 22 45,45 14,56 14 1,8 Snježnik, Hrvaška 2014 2 1 13 33 46,30 13,54 7 1,0 Trnovo ob Soči 2014 2 3 9 55 45,74 14,87 1 0,9 Polom 2014 2 3 14 28 45,68 15,50 9 1,0 Strmac Pribićki, Hrvaška 2014 2 4 20 33 46,07 15,04 7 čutili 0,5 Podkum 2014 2 7 9 41 45,73 14,85 1 čutili 1,1 Vrbovec 2014 2 7 20 36 45,31 14,61 14 1,1 Hreljin, Hrvaška 2014 2 8 0 41 45,76 14,87 4 2,1 Seč 2014 2 8 2 16 45,75 14,87 2 1,0 Seč 2014 2 8 4 42 45,74 14,87 3 čutili 1,5 Polom 2014 2 8 11 43 45,74 14,87 6 V 2,6 Polom 2014 2 8 11 46 45,74 14,86 4 čutili 1,8 Polom 2014 2 8 11 46 45,74 14,87 2 1,9 Polom 2014 2 9 7 27 46,79 13,79 1 1,1 Bach, Avstrija 2014 2 9 8 10 45,73 14,87 3 1,5 Polom 2014 2 9 8 12 45,73 14,81 0 1,1 Makoše 2014 2 9 12 16 45,74 14,82 0 1,5 Vrbovec 2014 2 9 22 0 45,39 14,46 15 1,4 Dražice, Hrvaška 2014 2 10 6 41 45,74 14,87 2 čutili <0,1 2014 2 10 18 46 46,14 15,15 2 II 0,6 Dol pri Hrastniku 2014 2 10 22 37 45,76 14,86 1 1,0 Seč 2014 2 11 6 43 45,76 14,83 0 1,1 Seč 2014 2 12 5 53 45,48 14,34 8 1,2 Sušak, slovensko-hrvaška meja 2014 2 12 7 33 45,43 14,33 0 1,4 Ružići, Hrvaška 2014 2 12 10 58 45,49 14,33 8 1,2 Sušak, slovensko-hrvaška meja 2014 2 12 17 44 45,74 14,87 1 1,0 Polom 2014 2 13 9 51 45,74 14,87 2 čutili 0,5 Polom 2014 2 13 21 53 45,74 14,87 2 čutili 0,2 Polom 2014 2 14 2 40 45,75 14,85 2 čutili 1,3 Seč 2014 2 14 7 29 45,76 14,85 4 IV–V 2,1 Seč 2014 2 14 7 31 45,74 14,85 1 čutili 1,0 Polom 2014 2 14 7 32 45,74 14,83 2 čutili 1,8 Vrbovec 2014 2 14 8 59 45,43 14,31 15 1,2 Mali Brgud, Hrvaška 2014 2 14 9 8 45,75 14,86 1 1,1 Seč 2014 2 14 18 54 45,40 14,28 13 1,6 Veli Brgud, Hrvaška 2014 2 14 19 50 45,50 14,31 7 1,3 Novokračine 105 čutili III–IV III–IV čutili Polom Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Urad za seizmologijo in geologijo Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML 2014 2 14 20 38 45,42 14,30 13 2014 2 14 20 49 45,72 14,83 0 2014 2 15 10 29 45,42 14,30 2014 2 15 12 27 45,42 2014 2 16 17 40 2014 2 16 23 2014 2 17 2014 2 2014 Področje 1,6 Permani, Hrvaška 0,9 Vrbovec 11 1,1 Permani, Hrvaška 14,29 10 1,2 Permani, Hrvaška 45,75 14,87 4 III–V 1,9 Seč 18 45,59 15,22 8 čutili 0,9 Črnomelj 11 10 46,33 13,50 4 1,0 Plužna 18 17 54 45,94 14,80 8 IV 1,6 Ivančna Gorica 2 18 17 56 45,93 14,80 4 čutili 0,5 Ivančna Gorica 2014 2 18 18 32 45,93 14,80 5 čutili 0,7 Ivančna Gorica 2014 2 19 12 39 45,74 14,87 2 čutili 0,6 Polom 2014 2 19 16 19 46,10 14,20 3 1,0 Vinharje 2014 2 19 20 36 45,30 14,94 17 2,6 Mrkopalj, Hrvaška 2014 2 19 20 44 45,32 14,93 7 2,6 Mrkopalj, Hrvaška 2014 2 19 20 45 45,34 14,96 20 2,0 Mrkopalj, Hrvaška 2014 2 19 20 46 45,33 14,93 9 1,4 Mrkopalj, Hrvaška 2014 2 19 22 54 45,74 14,87 2 0,9 Polom 2014 2 20 3 36 45,49 14,43 13 1,0 Smrekovac, Hrvaška 2014 2 20 16 37 45,82 14,57 12 2,1 Bane 2014 2 22 3 13 45,32 14,95 9 1,4 Mrkopalj, Hrvaška 2014 2 22 15 49 45,76 14,85 7 2,2 Seč 2014 2 22 16 56 45,31 14,96 12 1,3 Mrkopalj, Hrvaška 2014 2 23 18 30 45,69 15,12 9 0,6 Travni Dol 2014 2 23 19 26 45,32 14,54 7 1,0 Škrljevo, Hrvaška 2014 2 23 23 42 46,79 13,80 0 1,8 Bach, Avstrija 2014 2 24 0 15 45,79 14,79 0 III–IV 0,5 Pri Cerkvi - Struge 2014 2 24 3 5 45,87 14,87 6 III–IV 0,8 Zagradec 2014 2 24 7 30 46,21 13,43 11 1,1 Robidišče 2014 2 24 19 25 45,75 14,87 3 čutili 0,9 Seč 2014 2 25 10 48 45,77 14,86 5 čutili 1,6 Prevole 2014 2 25 15 7 46,32 13,52 6 III 1,6 Plužna 2014 2 26 0 19 45,64 14,87 0 III 0,6 Kočevje 2014 2 26 0 20 45,64 14,87 0 čutili <0,1 Kočevje 2014 2 26 0 16 46,55 14,61 8 2014 2 26 7 5 45,78 14,77 0 2014 2 27 5 46 45,31 14,57 8 2014 2 27 18 26 45,81 14,71 4 2014 2 28 14 49 45,94 14,81 5 106 čutili čutili čutili IV IV čutili 1,4 Žitara vas, Avstrija 0,8 Pri Cerkvi - Struge 1,4 Krasica, Hrvaška III 0,1 Kompolje III–IV 0,6 Ivančna Gorica čutili Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Februarja 2014 so prebivalci Slovenije čutili 39 potresov, večina teh je nastala v Suhi krajini. Tretjega februarja je ob 9.55 po UTC nastal potres z magnitudo 0,9 pri Polomu. Čutili so ga v Seču. Naslednji dan, 4. 2. ob 20.33 po UTC, se je zatreslo pri Podkumu. Potres je imel magnitudo 0,5, čutili pa so ga posamezniki v Hrastniku. Potres, ki je 7. 2. ob 9.14 po UTC nastal v Suhi krajini, je imel magnitudo 1,1. Čutili so ga v Seču. Osmega februarja so v Suhi krajini čutili štiri potrese z žariščem v bližini Seča oz. Poloma. Potres ob 0.41 po UTC je imel lokalno magnitudo 2,1 in intenziteto III-IV EMS-98. Čutili so ga posamezniki v okolici Kočevja, Ivančne Gorice, Otočca in Žužemberka, od koder smo dobili sporočilo, da jih je potres prebudil. Približno štiri ure kasneje, ob 4.42 po UTC, je nastal potres z magnitudo 1,5, čutili so ga v Hinjah in Cvišlerjih. Najmočnejši potres tega dne je nastal ob 11.43 po UTC. Potres je imel magnitudo 2,6 in intenziteto V EMS-98. Čutili so ga prebivalci Hinj, Dvora pri Žužemberku, Kočevja, Strug, Ivančne Gorice, Ribnice, Dobrepolja, Dolenje vasi, Stare Cerkve, Dolenjskih Toplic, Žužemberka in številnih okoliških krajev. Slišali so daljše bobnenje. Delavci v gozdu pri kraju Seč so zaradi močnega tresenja tal prekinili delo. Tri minute kasneje, ob 11.46 po UTC, se je zatreslo še enkrat. Potres z magnitudo 1,8 so čutili v Dvoru pri Žužemberku in Stari Cerkvi. Nekaj sekund kasneje je potresu sledil še en potresni sunek (ML=1,9), a so vsi učinki, ker ju je težko časovno ločiti, pripisani prvemu. Devetega februarja se je pri Polomu zatreslo ob 8.10 po UTC, nato še ob 12.16 po UTC. Oba potresa sta imela magnitudo 1,5. Prvega z intenziteto III-IV EMS-98 so čutili v Koblarjih, Seču in Žvirčah, za drugega smo prejeli obvestilo, da so ga čutili, iz Seča. Zelo šibek potres pri Polomu so 10. 2. ob 6.41 po UTC čutili v Dvoru pri Žužemberku in Seču. Istega dne se je zatreslo tudi pri Dolu pri Hrastniku. Potres, ki je nastal ob 18.46 po UTC in imel magnitudo 0,6, so čutili v Hrastniku. Trinajstega februarja se je v Suhi krajini zatreslo dvakrat, naslednji dan pa petkrat. V Seču so čutili potres, ki je z magnitudo 0,5 nastal 13. 2. ob 9.51 po UTC. Ob 21.53 po UTC istega dne so zelo šibek potres (ML=0,2) čutili v Žvirčah. Štirinajstega februarja so v Žvirčah čutili potres z magnitudo 1,3, ki je nastal ob 2.40 po UTC. Nekaj ur kasneje, ob 7:29 po UTC, se je zopet zatreslo. Potres z magnitudo 2,1 in intenziteto IV-V EMS-98 so čutili v okolici Kočevja, Žužemberka, Hinj in Stare Cerkve. Posamezniki so ga čutili tudi na prostem. Občani opisujejo potrese, ki so jih čutili te dni, kot kratke sunke s hrupom. Dve oz. tri minute kasneje se je zatreslo še dvakrat. Prvi potres ob 7.31 po UTC je imel magnitudo 1,0, drugi ob 7.32 po UTC pa 1,8. Oba so čutili v Polomu in Seču. V Seču so čutili tudi potres, ki je z magnitudo 0,9 nastal ob 20.48 UTC. Zvečer 16. 2. se je zopet zatreslo pri Seču. Potres ob 17.40 po UTC je imel magnitudo 1,9 in intenziteto III-IV EMS-98. Čutili so ga v Žužemberku, Hinjah, Stari Cerkvi, Kočevju in okoliških krajih. Potres so bolj slišali, kot čutili tresenje tal. Ob 23.18 po UTC se je zatreslo pri Črnomlju. Potres je imel magnitudo 0,9, čutili pa so ga v Črnomlju. Osemnajstega februarja smo zabeležili tri potrese z nadžariščem pri Ivančni Gorici. Najmočnejši je bil potres, ki je nastal ob 17.54 po UTC. Imel je magnitudo 1,6 in intenziteto IV EMS-98. Čutili so ga v Ivančni Gorici, Višnji Gori, Velikem Gabru in Grosupljem. Ob potresu so slišali močno kratko bobnenje, kot grom pri nevihti. Potres ob 17.56 po UTC je imel magnitudo 0,5, čutili pa so ga v Viru pri Stični in Ivančni Gorici. V Viru pri Stični, Ivančni Gorici in Stični so čutili tudi potres z magnitudo 0,7, ki je nastal ob 18.32 po UTC. Devetnajstega februarja so v Polomu čutili potres, ki je v bližini njihovega kraja nastal ob 12.39 po UTC. Magnituda potresa je bila 0,6. Istega dne so v Kostelu čutili potres z nadžariščem blizu Mrkopalja na Hrvaškem. Nastal je ob 20.44 po UTC in imel magnitudo 2,6. Ponoči, ob 22.54 po UTC, so v Žvirčah čutili še potres, ki je nastal v bližini Poloma in imel magnitudo 0,9. Blizu Velikih Lašč se je zatreslo 20. 2. ob 16.37 po UTC. Potres je imel magnitudo 2,1 in intenziteto IV EMS-98. Čutili so ga v Velikih Laščah, Grosupljem, Robu, Igu, Cerknici, Turjaku, Ribnici in okoliških krajih. Ob potresu je močno zabobnelo. Dvaindvajsetega februarja ob 15.49 po UTC je zopet zatreslo okolico Seča. Potres z magnitudo 2,2 in intenziteto IV EMS-98 so čutili v Stari Cerkvi, 107 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Strugah, Ribnici, Kočevju, Hinjah, Robu, Dolenji vasi, Žužemberku in okoliških krajih. Marsikje so slišali le pok, podoben zvoku zapiranja avtomobilskih vrat. Triindvajsetega februarja smo prejeli obvestilo iz Uršnih sel, da so čutili potres, ki je ob 18.30 po UTC nastal pri Travnem Dolu. Magnituda potresa je bila 0,6. Pri Strugah je nastal potres 24. 2. ob 0.15 po UTC. Potres z magnitudo 0,5 in intenziteto III-IV EMS-98 so čutili v Žvirčah. Skoraj tri ure kasneje, ob 3.05 po UTC se je zatreslo pri Zagradcu. Potres z magnitudo 0,8 in intenziteto III-IV EMS-98 so čutili v Valični vasi in Velikih Rebrcah. Isti dan so v Žvirčah čutili še en potres. Ta je nastal v bližini Seča ob 19.25 po UTC, njegova magnituda pa je bila 0,9. Tudi za potres 25. 2. ob 10.48 po UTC smo prejeli iz Žvirč obvestilo, da so ga čutili. Potres z nadžariščem pri Seču je imel magnitudo 1,6. Petindvajsetega februarja se je zatreslo še v bližini Plužne. Potres, ki je nastal ob 15.07 po UTC, je imel magnitudo 1,6 in intenziteto III EMS-98. Čutili so ga v Bovcu. Šestindvajsetega februarja je ob 0.19 po UTC nastal potres z nadžariščem pri Kočevju. Potres z magnitudo 0,6 in intenziteto III EMS-98 so čutili v Kočevju. Minuto kasneje je isto nadžariščno območje stresel še en zelo šibek potres. Tudi tega so čutili v Kočevju. Ob 7.05 po UTC istega dne se je zatreslo tudi v bližini Strug. Potres z magnitudo 0,8 so čutili v Žvirčah in Strugah. Sedemindvajsetega februarja so v Kompoljah čutili zelo šibek potres, ki je ob 18.26 po UTC nastal v bližini njihovega kraja. Intenziteta potresa je bila III EMS-98. Na zadnji februarski dan, 28. 2. ob 14.49 po UTC, se je še enkrat zatreslo v bližini Ivančne Gorice. Potres z magnitudo 0,6 in intenziteto III-IV EMS-98 so čutili v Viru pri Stični. 108 SVETOVNI POTRESI V FEBRUARJU 2014 World earthquakes in February 2014 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, februar 2014 Table 1. The world strongest earthquakes, February 2014 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati širina dolžina Magnituda Globina Mw (km) Št. žrtev Območje 2. 2. 9:26 32,91 S 177,88 W 6,5 44 v bližini Nove Zelandije 3. 2. 2:08 38,26 N 20,32 E 6,0 2 Argostolion, Grčija 7. 2. 8:40 15,07 S 167,37 E 6,5 122 Vanuatu 12. 2. 9:19 35,91 N 82,59 E 6,9 10 Sinkiang, Kitajska 18. 2. 9:27 14,65 N 58,95 W 6,5 17 Karibsko morje, Martinique vzhodno od otoka V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v februarju 2014. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, februar 2014 Figure 1. The world strongest earthquakes, February 2014 109 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2013 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.