• • • • • €
Tako, kot najbrž povsod, sta tudi v naši občini čas in prestam napon med zadnjo vojno temeljito zrahljali zdravje našim borcem NOV. Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva SR Slovenije omogoča borcem NOV popolno zdravstveno varstvo in hkrati tudi določa, kaj to popolno zdravstveno varstvo obsega.
Kako v naši občini rešujemo to vprašanje, berite sestavek na osmi strani.
Ponikva spada med naše manjše obrobne krajevne skupnosti. Krajani se tu ubadajo še s številnimi
nerešenimi problemi. Tako več zaselkov še nima urejene preskrbe z vodo, problem pa so tudi ceste, prostori za kulturno in družbeno dejavnost in še marsikaj.
V sestavku ,,Tam, kjer ni cest, ljudje odhajajo" smo spregovorili o najnovejši akciji krajanov pri asfaltiranju ceste med Ponikvo in Podkrajem.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1979
1119890843.3
Leto U
Številka 3 Marec 1979
COBI SS ®

Kako smo gospodarili
„Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec
Ureja uredniški odbor: Jan Jože Iglavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik), Golob Elza, Ježovnik Franc, Debelak Ivo, Rojnik Vlado, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Čulk Vika, Urbanci Barbka, Kučer Lojze, Špeglič Franc, Kotnik Anton.
Naslov uredništva: Žalec — telefon 710—671.
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Naklada: 11.000 izvodov.
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421—1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka.
J
• ••
Dober gospodar ob izteku leta temeljito pretehta in oceni, kakšna je bila njegova bera uspešnosti v minulem letu. Kar je bilo narobe, bo v bodoče odpravil, uspehi pa mu bodo osnova za bodoče, še učinkovitejše gospodarjenje.
V	tej smeri je IS SO Žalec ob koncu februarja sprejel poseben akcijski program v zvezi s stališči in sklepi 9. seje predsedstva CK ZKS in informacije CK ZKJ o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih sedanjega ekonomskega položaja pri nas.
V	okviru akcijskega programa imamo v r kah že analitično oceno gospo arjenja in uresničevanja srednjeročnega načrta razvoja za minulo leto. Iz nanizanih ugotovitev in številk ne bo težko razbrati, kako smo gospodarili v žalski občini:
Podatki iz ZR kažejo visoke nominalne stopnje rasti vseh kategorij gospodarstva, saj znaša v primerjavi z letom 77 povečanje celotnega dohodka 28 odstotkov. Ugodno je porasla tudi družbena produktivnost dela - za 29. odst. Pri tem je treba seveda upoštevati vpliv visokih rasti cen v letu 1978, saj so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih povečale za 13 odst., v trgovini na drobno za 18 odst., življenjski stroški pa za 19 odstotkov.
Primerjava doseženih rezultatov s planom za leto 1978 oziroma z resolucijo o izvajanju srednjeročnega načrta 1976-80, v letu 1978 ugotavljamo, da smo večino zastavljenih ciljev dosegli, saj smo zabeležili 10 odstotno realno rast družbenega proizvoda, omejili smo ekstenzivnost zaposlovanja pa tudi OD so naraščali počasneje od produktivnosti.
V INVESTICIJAH ZAOSTAJAMO
Še naprej pa ostaja problem nizke realizacije investicij in
Enotni
predlogi
kandidatov
Na občinski kandidacijski :onferenci pri predsedstvu SZDL Žalec so enotni podprli taslednje kandidate:	Sregeja
Craigherja za člana predsedstva >FRJ (predlog SR Slovenije), /iktorja Avblja za predsednika predsedstva SR Slovenije, Sta-ìeta Markiča za člana predsed-;tva SR Slovenije, Tilko Blaha n Petra Toša pa za delegata iružbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije.
V obrazložitvi je bilo rečeno, ia navedene predloge občani ialske občine v celoti podpi-
velika obremenitev dohodka ter čistega dohodka, poslovanje na meji rentabilnosti nekaterih organizacij združenega dela in neugodni strukturni premiki v našem gospodarstvu (padanje deleža industrije). Tako smo planirane investicije uresničili le 54 odst. oziroma od
636.665.000	din le
342.928.000	din.
Pri delitvi ustvarjenega dohodka je v letu 1978 padel del dohodka za skupno porabo (indeks 97), medtem ko se je močno povečal del dohodka za ostale namene (139), prav tako pa tudi del dohodka za obresti (129).
Akumulativnost gospodarstva je porasla za 53 odst., kar je posledica visoke spremembe v gospodarstvu naše občin» se sicer nadaljujejo, vendar z manjšo intenzivnostjo. Delež industrije v celotnem družbenem proizvodu gospodarstva se sicer še naprej manjša, vendar je le za 0,4 manjši, kar je tudi posledica določenih statusnih sprememb.
Zaradi tega je panoga gradbeništva tudi največ povečala svoj stmktumi delež v družbenem proizvodu gospodarstva in sicer od 1,9 na 2,7 odst., to je za 0,8 odst., sledita trgovina in gostinstvo - 0,7 odst., gozdarstvo 0,2 odst., medtem ko seje delež kmetijstva zmanjšal od
9,2	odst., na 8,1 odst.
Gospodarska gibanja v letu 1978 kažejo torej pozitivne in zadovoljive premike globalnega razvoja v občini. Kljub temu je potrebno akciji (ZR 78) posvetiti vso pozornost in analitično presojo gibanju posameznih kategorij in kazalcev poslovanja, saj tudi naše gospodarstvo kaže nekatera žarišča, ki one-
mogočajo načrtovani srednjeročni razvoj.
Aktualna idejnopolitična vprašanja sedanjega ekonomskega položaja, v luči informacije predsedstva CK ZKJ in stališča ter sklepi 9. seje predsedstva CK ZKS, nas zadolžujejo, da odločno pristopimo k reševanju in izvajanju zastavljenih nalog, ki imajo v naši občini po prvi analizi ZR 1978 naslednje osnovne značilnosti:
— Odstopanje od planskih dokumentov v naši občini v globali ni prisotno; analiza poslovanja v zadnjih treh letih kaže, da uresničujemo planirano 10 odstotno realno rast DP. Res pa je, da se v okviru, sicer dobrih rezultatov, pojavljajo neustrezne tendence zlasti v prenapetih odnosih v delitvi DP in dohodka (del čistega dohodka za skupno porabo), prepočasnem spreminjanju in nespremenjenem problemu agroindu-strijskega kompleksa. Za našo občino niso značilne previsoke investicije, naraščanje osebne porabe preko razpoložljivega dohodka in v letu 1978 tudi ne slabšanje reproduktivne in akomulacijske sposobnosti gospodarstva.
Prenapeti delitveni odnosi so (Nadaljevanja na 2. strani)
Zima se nam je letos vse predolgo mudila v gosteh, slednjič pa so jo le pregnale toplejše pomladne sape. Trava je tudi že ozelenela in iz zemlje so pokukali zvončld, trobentice ter drugo pomladno cvetje.
Kmetje bolj zgodaj vstajajo in hitijo na polja, saj jih zemlja že kliče. Orjejo pa tudi sadijo krompir in opravljajo druga dela, da bo kaj zraslo.
V to pomladno vzdušje nedvomno sodi ples šempetrskih cicibanov in cicibank. Posneli smo jih, ko so zaplesali materam za praznik žena - osmi marec. Poglejte te otroške oči, kako žarijo, pa boste iz njih razbrali pomlad...
Prva, ugodna ocena akcije
Na nedavni razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS in predsedstva sveta ZSS Žalec je bila izrečena ugodna ocena akcije Zaključni račun,
ki kaže, da so se je delovni ljudje žalske občine lotili poglobljeno in z vso resnostjo.
Ocena je bila še posebej zanimiva tudi zato, ker je v
rajo.
SN.
Miran Potrč naš gost. Razširjena seja komiteja občinske konference ZKS in predsedstva sveta ZSS Žalec.
razpravi sodeloval naš gost Miran Potrč, podpredsednik republiškega sveta ZSS.
Čeprav celovito oziroma sklepno oceno te pomembne akcije napovedujemo v prvi polovici aprila, že sedaj lahko zapišemo, da ni izzvenela kampanjsko, marveč jo je velika večina delovnih ljudi naše občine vzela zavestno, kot odgovorno nalogo. Njene ugotovitve bodo nedvomno solidna osnova za nadaljnje poglobljeno odpravljanje določenih slabosti, na katere je opozorila.
Pri tem ne gre le za še neizkoriščene možnosti v proizvodnji pa pri izvozu in nasploh na področju gospodarstva, marveč tudi za odpravljanje slabosti na področju splošne in osebne porabe, odnosov med TOZD in skupnimi službami itd. Očitno je, da takih in podobnih pomanjkljivosti še nismo povsod odpravili, tudi zato ne, ker nismo bili dovolj odločni.
Miran Potrč, ki je odgovarjal razpravljalcem na njihova vprašanja, je dejal, da je akcija, čeprav še ni celovite ocene, dosegla svoj namen. Med drugim je ugotavljal, da se nemalo-
krat veliko kritizira navzven, znotraj temeljnih organizacij združenega del pa ni dovolj lastne iniciative, kako bi odpravili določene napake in boljše gospodarili.
Dejal je tudi, da kaže pravilno ocenjevati in razvijati sodelovanje med republikami. Delitvi dohodka po rezultatih vloženega dela ponekod ne posvečajo zadostne pozornosti, pa čeprav so to bistvena vprašanja.
kazprava je opozorila tudi na prehitro rast cen, kar nemalokrat .izvira bolj iz želje po dobičku kot pa iz ekonomske nuje. V smeri boljšega gospodarjenja je možno v večji meri izkoristiti inovacije. Ugotavljali so tudi, da je gospodarstvo preobremenjeno z raznimi dajatvami in tako usihajo sredstva za prepotrebno reprodukcijo. Predlagajo, da bo treba izboljšati odnose med TOZD-i in skupnimi službami, skratka, akcija je dala veliko dobrih predlogov in napotkov v smeri učinkovitejšega gospodarjenja pa tudi pravične delitve dohodka.
Kot smo že zapisali, bomo dobili dokončno oceno akcije z vsemi predlogi in napotki v aprilu.	L. T.
Kako smo gospodarili

• ••
(Nadaljevanje s 1. strani)
v našem gospodarstvu lani sicer znatno popustili, saj razen dela ČD za skupno porabo bistveno ne prebijajo rasti dohodka in DP. Tudi prekomernega naraščanja investiciji nad razpoložljivimi sredstvi ni opaziti že nekaj let nazaj, zato se je v preteklem letu ugodno dvignila akumulativnost in reprodukcijska sposobnost gospodarstva.
Problematika investicij je povsem specifična. Smo namreč občina, ki v tej kategoriji zaostaja za srednjeročno začrta-nim-cilji udeležbe investicij v DP. Zato je naša akcija usmerjena v to, da bo treba v letih 1979 in 1980 nadoknaditi izpad planiranih investicij 1976 — 1980, da bi uresničili eno globalnih razvojnih nalog do leta 1980. Premajhna lastna udeležba, težave pri najemanju kreditov v bankah in razmeroma dolgotrajno odločanje ter
priprava dokumentacije so glavni vzroki premajhnih investicij našega gospodarstva v letih 1976-78.
Izvozno-uvozna bilanca našega gospodarstva se je v letu 1978 ponovno izboljšala. Ob nespremenjenem uvozu se je izvoz povečal za 21 odst., ter tako že skoraj dosegel uvoz. Letos bo, ob načrtovanem nadaljnjem porastu izvoza industrije, celotni izvoz gospodarstva že večji od uvoza, pa čeprav nas še vedno spremljajo premajhna konkurenčna sposobnost, veliko povpraševanje doma in še ne dovolj stimula-tiviven izvozni režim.
Dobri rezultati v letu 1978 in zastavljena konkretna akcija za odpravo ovir in slabosti na vseh ravneh, bodo omogočili uresničevanje ciljev, ki smo si jih začrtali v srednjeročnem načrtu razvoja naše občine.
JOŽE CEROVŠEK
Tako nastaja uporabna in hkrati dekorativna keramična posoda v Keramični industriji Liboje
Potrebe po novi keramični tovarni
Ženska — samoupravi jalka
„Brez sodelovanja žena v družbenem in političnem življenju ni popolne demokracije in razvoja samoupravljanja,” je poudaril tov. Tito na XI. kongresu ZKJ, ko je govoril o osvoboditvi dela, delavskega razreda in človeka.
Dejstvo je, da se je z novo ustavo in delegatskim sistemom ženski odprla možnost za vse večje družbeno uveljavljanje in s tem bolj neposredno odločanje na vseh ravneh, res pa je tudi, da samo enakopravnost še ne daje vedno tudi enakih možnosti.
Naj navedem nekaj podatkov o strukturi zaposlenosti in zastopanosti žensk v delegatskih skupščinah, organih upravljanja, družbenopolitičnih organizacijah in krajevni samoupravi v naši občini.
Če primerjamo strukturo zaposlenosti v naši občini, kjer je od vseh zaposlenih 48,22 %
ensk in zastopanost žensk v delegatskih skupščinah po volitvah 1978, ugotovimo, da se procent izvoljenih žensk v skupščinah SIS po organizacijah združenega dela skoraj približa (46 %), nekoliko slabše pa je v krajevnih skupnostih (37,6 %). Zelo dobra je zastopanost žensk v delegacijah za zbor združenega dela (40,2 %) in v družbenopolitičnem zboru skupščine (36„7 %). Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z zastopanostjo žensk v delegacijah za zbor krajevnih skupnosti, kjer je le-ta komaj 20,6 %. V primerjavi z volitvami v skupščinske zbore v letu 1974 se je zastopanost žensk v letu 1978 zvišalza 4 %.
V vodstvih družbenopolitič-
nih organizacij so ženske še najbolj zastopane v sindikatu, kjer je v skupno 96 osnovnih organizacijah 29 predsednic. V 87 osnovnih organizacijah ZK je 20 sekretark, v 76 osnovnih organizacijah ZSMS je 23 predsednic, v 15 osnovnih organizacijah ZB pa ni nobene predsednice.
Med 19 predsedniki krajevnih konferenc SZDL ni nobene ženske, med 19 sekretarji krajevnih konferenc SZDL so 4 ženske.
Zanimiv, ne pa razveseljiv, je tudi podatek, da v 19 krajevnih skupnostih ni nikjer ženska predsednik skupščine KS ali sveta KS, medtem ko se v strukturi samoupravnih organov v krajevnih skupnostih zastopanost žensk počasi dviga in je po zadnjih podatkih 15,8 %.
Ugotavljamo, da žena kot samoupravljalka, glede na strukturo prebivalstva v občini (51,8 % žensk) in na strukturo zaposlenosti (48,22 %), ki je nad republiško, po deležu žensk (43,6 %) še vedno ni enako zastopana v organih upravljanja tako v OZD, še manj pa krajevnih skupnostih in tudi ne v vodstvih družbenopolitičnih organizacij.
Vzroke, ki ovirajo večjo angažiranost žena v družbenem in političnem življenju, je osvetlila problemska konferenca „Delavka v združenem delu”, ki jo je Občinska konferenca SZDL Žalec organizirala na Polzeli kot delovno obeležje letošnjega praznika žena. Odpraviti te ovire naj bi bila naloga posameznih dejavnikov
na vseh življenja.
področjih dela in
PAVLINA GLUŠIČ
•••••••••••••••••••••a
Nepospravljena
koruznica
Čeprav smo že v drugi polovici marca, je na naših poljih še precej nepospravljene koruzni-ce. Kmetje pospravijo koruzni-co ponavadi še pred zimo, minulo jesen pa jim je zagodlo slabo vreme in tako delo ni bilo opravljeno.
Sedaj, na pragu pomladi, pa je zadnji čas, da proizvajalci to postorijo. Pri tem ne gre zgolj za zanemarjeno podobo naših polj; v ne požeti koruznici se zadržuje tudi nevarna koruzna vešča, da ostalih škodljivcev ne omenjamo.
Naš nasvet: brž na njive s srpi ali s stroji. Koruznico pa bo najbolje sežgati, ker bomo tako uničili leglo koruzne vešče.
S.	n.
Pred 60—letnico GD Griže
V	okviru krajevne konference SZDL in krajevne skupnosti Griže so se dogovorili, da bodo ob letošnjem krajevnem prazniku hkrati proslavili 60-fetnico gasilskega društva. Proslava bo izzvenela v okviru akcije NIČ NAS NE SME PRESENETITI. Gasilci bodo v okviru družbene samozaščite izvedli vaje ter z njimi pokazali, kaj znajo.
V	svojem programu so si zapisali tudi skrb za vzgojo pionirjev pri protipožarni in civilni zaščiti.
F. JEŽOVNIK
Udeleženka Problemska konference „Delavka v združenem delu” na Polzeli.
najmočnejše centre keramike na Slovenskem. Čeprav ne gre za industrijo, ki bi se v povojnih letih ponašala z veliko akumula-tivnostjo, je treba reči, da zlasti v zadnjem času lepo napreduje in zlahka proda večino izdelkov, ne lema širšem jugoslovanskem trgu, marveč tudi na tujem.
Sklepni račun minulega poslovnega leta kaže uspešno poslovanje. Vendar je ob tem treba reči, da so bila obvezno združena sredstva trikrat večja od sredstev, ki so ostala delovni organizaciji na voljo za prepotrebno razširjeno reprodukcijo /
Očitno je, da se delovnemu kolektivu, v prejšnjih letih vložene investicije, že obrestujejo tako po vrednosti, kot obsegu proizvodnje. Tako so v prvih dveh mesecih tekočega leta ob enakem številu zaposlenih zabeležili kar za 39 % večjo proizvodnjo in za 32 % večjo prodajo izdelkov na trgu.
Vložena sredstva so smotrno namenili za uvedbo nove linije za skodelice pa tudi za strugar-no II in podobne pridobitve. Med tem so se preusmerili na novo surovinsko maso in kot vse kaže, zelo uspešno. Ko je rudnik Laško opustil proizvodnjo gline (od tu je KIL Liboje dobivala 1/3 vse gline), so se preusmerili na glino iz Sabca in Karačeva.
Nova glina je kvalitetnejša, obstcjnejša in tako so tudi keramični izdelki pridobili na trdnosti in kvaliteti. Poleg gline so v proizvodnji začeli uporabljati še nekatere druge materiale. Lepo napreduje tudi proizvodnja grafitnih loncev.
Ob naštetih razveseljivih premikih v proizvodnji so se letos izboljšali tudi tržni pogoji. Tako keramična tovarna v zadnjem času sproti proda vso keramiko, oziroma bi jo lahko še več, če bi jo imela.
Položaj na trgu narekuje razširitev obsega proizvodnje, to pa je možno le z izgradnjo nove tovarne. Direktor Franjo Tilinger nam je dejal, da o tem v delovni organizaciji resno razmišljajo. Vse namreč kaže, da gre za smotrno investicijo, ki ima surovinsko osnovo pa tudi ugodne pogoje za plasman keramike na tujem.
Spričo sedanjih, vse večjih potreb po kvalitetni keramiki, ima KIL Liboje nedvomno določene prednosti glede izgradnje nove tovarne. V Libojah je dolgoletna tradicija, imajo pa tudi ustrezne strokovne kadre. Vprašanje je le, kako in kdaj zagotoviti potrebna sredstva za to perspektivno naložbo.
Ob novih načrtih pa v tej delovni organizaciji računajo hkrati na določene izboljšave v proizvodnji. Že letos naj bi ukinili nedeljsko delo. Na rob bi zapisali še to, da se v Libojah ogrevajo za napovedano ustanovitev oddelka v žalskem izobraževalnem centru.
L. T.
V
s
*
*
s
N
*
**
S
*
*
s
s
*
s
5
S
*
i
s
!
I
%
s
:
*
!
s
t
s
*
s
!
N
S
!
5
Delitev dela, večja akcijska učinkovitost
O tem, kako so komunisti v krajevni skupnosti Prebold razumeli in uveljavljajo novo vsebino dela v okviru kongresnih stališč, smo se_ p ogovarjali z Albertom Želzni-kom, sekretarjem osnovne organizacije ZK na območju KS Prebold:
„Uvodoma bi želel povedati, da smo se komunisti najprej temeljito seznanili s sprejetimi kongresnimi stališči ter se hkrati soočili z vsem, kar smo doslej naredili, kje smo bili učinkoviti in kje ne. Dogovorili smo se za delitev dela, ker menimo, da bomo tako bolj uspešni na vseh področjih znotraj naše krajevne skupnosti.
Osnovna organizacija ZK šteje 33 članov. V zadnjem času smo sprejeli nekaj novih članov — mladincev. Zavedamo se, da v tej smeri naše delo ni bilo dovdj učinkovito in tako bo vključevanje mladih v Zvezo komunistov še naprej naša glavna naloga.”
,,Bi lahko povedali kaj o tem, kako ste komunisti povezani z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in kakšen je vaš delež na področju krajevne samouprave. In še to, v kolikšnem številu ste komunisti aktivni v društvih. Znano je namreč, da ima KS Prebold že vsa leta nazaj razvejano društveno življenje? ”
„Sodelovanje še ni tako trdno na vseh področjih, kot si želimo. Vendar se te vezi nenehno krepijo in utrjujejo. Tu ne gre toliko za razpravljanje, bolj gre za izvajanje konkretnih akcij, za katere se dogovarjamo. Gre za naloge, ki zanimajo večino krajanov. Iz izt šenj vemo, da smo najbolj uspešni takrat, ko se kakšne akcije lotimo z združenimi močmi in ob sodelovanju vseh dejavnikov. Pri tem so se krajani že večkrat izkazali.”
„Bi lahko rekli kaj več o krajevni samoupravi, zlasti še o delu vaških svetov oziroma odborov? ”
„Lahko bi rekli, da je krajevna uprava mesto, kjer se krajani največkrat srečujejo pa tudi razrešujejo probleme, ki jih žulijo. Zadnji
čas se lepo uveljavljajo tudi vaški sveti, ki so podaljšana roka krajevne samouprave.
Ljudi je manj, zato se o vseh zadevah pogovorijo po domače. Ni vasi in zaselka, kjer krajanov ne bi žulil kak problem. Lahko je to neurejena vaška pot, trhli mostovi ali kaj podobnega. Ker de-naija največkrat zmanjka, krajani zavihajo rokave in z udarniškim delom opravijo delo po presenetljivo nizki
Albert Železnik
ceni. Poleg komunale pa se krajani spoprijemajo tudi z ostalimi nalogami.” „Komunisti v društvih? ” „Zavzelo bi preveč prostora, če bi našteli vsa društva v KS Prebold, ki vsako po svoje aktivno delujejo. Krajani že od nekdaj radi pojo v zborih, igrajo na odrih pa tudi za družabno življenje so dovzetni. Posebej bi omenil naš jamski klub, ki se uspešno uveljavlja tudi zunaj Jugoslavije. PD Prebold šteje nad tisoč članov, zelo delavni so gasilci, pa DPM in druga društva.
Komunisti aktivno delujejo v društvenem življenju.” „Zveza komunistov v združenem delu? ”
„Na območju KS Prebold imamo več organizacij združene^ dela, med katerimi je največja PTT Prebold. Komunisti v združenem delu izvajajo svoj program, vendar se pri tem ne zapirajo v tovarne, marveč je nihovo delovno področje veliko širše. Bo pa držalo, da bi v tej smeri lahko storili več.”
Le. T.
i
4
4
4
I
5
4
4
4
4
4
4
4
4
4
\
!!
5
!
4
4
\
Detajl iz proizvodnje grafitnih loncev v KIL Liboje
Krajevna samouprava v Petrovčah • Krajevna samouprava v Petrovčah
■-----------------------------------------------------------------)

\
Kdaj celodnevna šola?
Smo za tesnejše sodelovanje krajanov
Kmalu bo minilo leto dni delovanja na novo izvoljene krajevne konference SZDL Petrovče in njenih organov. Čeprav je še prezgodaj za temeljito oceno dela, sedaj pred krajevnim praznikom ne bo odveč zapisati nekaj besed o tem.
S tem, da smo v Levcu, Drešinji vasi, Petrovčah, Arji vasi in v Rušah oblikovali vaške odbore oziroma svete, so bili dani ugodni pogoji za učinkovitejše delo SZDL na celotnem območju krajevne skupnosti.
Delo je sicer steklo, vendar ne tako, kot bi želeli. Ugotavljamo, da se nekateri člani ZK, ki so sicer zaposleni v različnih delovnih organizacijah in v drugih mestih, stanujejo pa v KS Petrovče, otepajo dela. Težko jih je pridobiti za funkcije, če pa jih sprejmejo, se potlej ne udeležujejo redno sestankov.
Lahko bi rekli, da je to podcenjevanje dela v krajevni samoupravi; zato tudi umestna kritika. V krajevni samoupravi bi si želeli tudi tesnejšega sodelovanja z delovnimi organizacijami in s sindikatom Več bi lahko pripomogli k razvejanemu delu delegati, skratka; tu so še določene vrzeli, ki bo jih treba odpraviti
Razen TOZD KZ Savinj-
ska dolina Petrovče še ni opaziti tesnejšega sodelovanja med združenim delom, ki ustvarja in deluje v naši krajevni skupnosti ter kra- j! jevno samoupravo in DPO.
Kar zadeva društva, velja pohvaliti gasilce v Levcu in Drešinji vasi pa tudi v Petrovčah in Dobriši vasi, slabše pa je v Arji vasi Med posameznimi društvi oziroma gasilci bi želeli več tova- I riškega sodelovanja.
Večjo aktivnost krajevne - j samouprave pa zavirajo ne- j ustrezni prostori, v katerih ni možno normalno delovati Sedaj so postavili rok, da je treba poskrbeti za prostore do L maja, sicer družbeno politične organizacijè ne bodo mogle uresničiti zastavljenega programa dela I Nevzdržno je, opozarjajo j krajani, da KS sploh nima uradnih ur za stranke, in da I še vedno nimajo zaposlenega |l ttajnika, ker nima pisarne
Na rob še vprašanje, kako J naj KS in DPO uresničita obveznosti na področjih jj ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite v se- || danjih nemogočih pogojih?
Te naloge pa so v tekočem | letu, ko izvajamo akcijo \ „NNNP” še toliko bolj po- ji membne in politično odgo- j! vome.
SL.
Učenci in učenke osnovne šole Petrovče na poti domov
Marica Arzenšek
Sonja Mazej
Žalcu in v drugih krajih, če pa imamo doma trgovino. Problem je v tem, ker je slabo založena.
Nerodno je tudi, da trgovino zapirajo ob 15. uri, to je v času, ko se krajani vračajo domov in bi radi nabavili živila in drugo blago. Imamo sicer nov vrtec, ki pa že postaja premajhen, skratka, tó so stvari, ki bi jih morali načrtovati in graditi za daljše obdobje, dolgoročno.”
Boris Kavčič: „Naši otroci imajo slabše pogoje za napredovanje, kot v krajih, kjer so uspeli organizirati celodnevno šolo, boljšo varstveno vzgojo, itd. Zadeve je treba reševati dolgoročno, v korak s potrebami in razvojem kraja.”
Sonja Mazej: „Otroka obiskujeta prvi in drugi razred osnovne šole. Zaradi neurejenega varstva sem bila primorana zapustiti službo že pred šestimi leti. Sprašujem se, kdo mi bo povrnil škodo zaradi izgubljenih delovnih let? ”
Dopoldanski pouk je želja tudi Marije Dolarjeve, ki je sodelovala v naši anketi.
Si.on.
Joža Salkovič
S tem, da bomo v prizidku pridobili več novih učilnic, se bo stanje na šoli izboljšalo, vendar pa je to zgolj začasna rešite' Ker bomo zaprli sedanji glavni ,/nod na cesto — ta bo po no’ m z južne strani — bo manj nevarnosti, da bi šolarji prišli pod kolesa avtomobilov in drugih vozil.”
Drago Randl: „Imam otroka, ki obiskujeta 2. in 4. razred osnovne šole. Pomeni, da sta pri popoldanskem pouku. To je slabo, kajti ni časa, da bi starša pomagala šolarjema in pogrešamo, sicer zaželene in še kako potrebne stike med starši in otroci. Naši otroci se na primer ne morejo izobraževati na glasbenem področju, ker zato kratkomalo ni časa. Zato komaj čakamo, da bodo otroci obiskovali zgolj dopoldanski pouk.”
Metka Seleš:	„Moja sinova
obiskujeta 2. in 3. razred šole. Odsotna sta v času, ko se z možem vrneva z dela. Ko sem v službi, se mi večkrat prikrade skrb, kaj delata otroka. Starši, katerih otroci so v celodnevnem varstvu, so veliko na boljšem. Menim, da smo tudi v

Boris Kavčič
Z letos načrtovanim prizidkom šolske zgradbe v Petrovčah, bo možno uvesti zgolj dopoldanski pouk, kar je sicer dolgoletna želja krajanov. O novi pridobitvi so rekli:
Marica Arzenšek: „Enoizmenski dopoldanski pouk bo pomenil pridobitev za starše in otroke. Večina staršev je namreč zaposlena in tako se dogaja, da v popoldanskem času, ko se vrnejo z dela, doma ne najdejo svojih otrok, ker so v šoli. Ni dovolj časa, da bi se posvetili vzgoji otrok.”
Ida Pristovšek: „Sedaj je tako, da so naši otroci, medtem ko smo starši v službi, prepuščeni sami sebi. To nikakor ni prav. Ko pa se otroci proti večeru vrnejo domov, ni več časa, da bi se starši kaj veliko ukvarjali z njimi. V novih pogojih bo boljše.”
Ernest Kuhar: „Nikakor ni prav, da so otroci v dopoldanskem času največkrat sami, prepuščeni tudi cesti in drugemu okolju. Starše razumljivo skrbi, kje so in kaj delajo otroci v času, ko so zaposleni. Nam vsekakor ustreza dopoldanski pouk.
Ernest Kuhar
Petrovčah vsaj tako kot v drugih krajih potrebni celodnevne šole oziroma varstva, saj je veliko staršev zaposlenih.“
Joža Kindlhofer: „Otroci morajo dopoldan v šolo, da bodo v času, ko se starši vračajo z dela, skupaj doma. Le tako se bodo starši lahko v večji meri posvetili vzgoji otrok. Danes šola zahteva veliko od otroka, zato mu je pomoč staršev še kako potrebna. Starši žele, da bi njihov otrok, če čuti veselje, obiskoval glasbeni pouk in se športno udejstvoval. Zal so naši otroci pri tem v marsičem prikrajšani. Rekla bi tudi, da smo starši ogorčeni, ker se problem naše šole tako dolgo rešuje. V tem pogledu o nas ostali kraji močno prehiteli, ne le s celodnevno šolo, marveč imajo bolje opremljene telovadnice, kabinete in druge prostore, ki so nujni za sodoben pouk.”
Joža Salkovič: „Problem ni le naša šola oziroma pouk, marveč smo krajani Petrovč nezadovoljni tudi zaradi slabe založenosti naše trgovine. Zakaj so krajani primorani nabavljati razna živila v Celju, v
mJ*
Joža Kidlhofer
Naš srednjeročni program
Letošnji krajevni praznik KS Petrovče je pravšnji trenutek za oceno, kako uresničujemo v srednjeročnem razvojnem programu sprejete naloge. Kar zadeva razvoj ekonomske baze, ugotavljamo viden napredek in to še zlasti velja za najpomembnejšo OZD Zaijo. Ta delovna organizacija se bo do izteka srednjeročnega programa z vsemi TOZD preselila v Petrovče. Vse pomembnejši postaja tudi obrat Montane v Zaloški gorici. Tu naj bi nastala TOZD in ob novi organizaciji DO Montana načrtuje tudi večjo investicijo.
Zakon o združevanju je tudi v naši krajevni skupnosti spodbudil kmete, da so se ustrezno reorganizirali. Ustanovili so temeljno zadružno organizacijo kooperantov v Petrovčah, določeni premiki v smeri boljše samoupravne organiziranosti pa so bili doseženi tudi v družbeni proizvodnji. V bistvu gre za to, da bi izboljšali položaj kmetijstva.
V srednjeročnem programu zapisano razširitev trgovine z
namenom, da bi izboljšali založenost in ponudbo, še nismo uspeli uresničiti in tako bo ta naloga še naprej naša skrb. Nov trgovski objekt Lesnine v Levcu .je za krajevno skupnost in žalsko občino, pa tudi za širšo celjsko območje, pomembna pridobitev.
Medtem smo v Petrovčah zgradili otroški vrtec, v katerem je našlo varstvo 105 otrok. Objekt smo zgradili s;sredstvi referenduma in skupnosti otroškega varstva. V letošnjem letu pa bo vseljiv vrtec v Levcu in to med drugim tudi po zaslugi prizadevnega režijskega odbora.
Svet KS je bil dokaj uspešen tudi na področju komunale in prometa. Med pomembnejša opravljena dela sodijo semaforizirano križišče v Petrovčah, dva km novega asfalta na vaških cestah, obvozna cesta Petrovče — Levec in v Arji vasi ter še nekatere pridobitve.
Tako smo uspešno sodelovali pri razširitvi telefonskega omrežja. Da bi v celoti uresničili v srednjeročnem programu
zastavljene naloge, se bo treba spoprijeti še z asfaltiranjem v Rušah, Arji vasi, Drešinji vasi in delno v Levcu. Pri tem računamo na prizadevnost krajanov, kajti KS sodeluje pri asfaltiranju zgolj s polovičnimi sredstvi. Sicer pa KS v letošnjem letu usmerja največ sredstev in dela za asfaltiranje vaških cest. V program smo zajeli čiščenje kanalizacije, vzdrževanje cest, izboljšanje vaške razsvetljeva itd. Znatna sredstva bomo namenili za potrebe LO, DS in CZ, za izobraževanje delegatov pa tudi za ureditev okolja.
Potreb je seveda veliko več, žal pa za vse tudi letos ne bo dovolj sredstev. V okviru negospodarskih naložb bi posebej omenili prizidek zgradbe osnovne šole, ki bo pripomogel, da bomo slednjič lahko uvedli, že več let zahtevani, dopoldanski pouk.
Pomembno je tudi, da bomo v okviru krajevne skupnosti uskladili tudi programe združenega dela.
FRANC ŽUŽEJ
Dograditev osnovne šole v Petrovčah
Število učencev na osnovni šoli v Petrovčah daleč presega prostorske možnosti šolskega
MLADI
IN KMETIJSTVO
Tretjega marca je bil v Trnavi področni kviz Mladi in kmetijstvo. S področja kmetijstva so odgovarjali predstavniki 00 ZSMS iz Savinjske doline, Šentjurja, Šmarja, Laškega, Slovenskih Konjic, Koroške in Šaleške doline. Zmagali so člani 00 ZSMS iz Slovenskih Konjic.
Tekmovalce in gledalce je pozdravil ing. Vinko Kolenc. Ob koncu je za prijetno razpoloženje poskrbel ansambel Slovenija.
EDI MASNEC
poslopja, čeprav je bilo to že enkrat razširjeno. Zaradi vedno večjih zahtev prebivalcev je Krajevna skupnost začela akcijo za izgradnjo prizidka.
Prizidek se bo gradil na zahodni strani šole.Izbran je bil projekt TOZD Projektive-inge-niring, SGP Hrastnik. V pritličju bo poleg 152 m2 velikega večnamenskega prostora še garderoba in učilnica za tehnični pouk z delavnico. V prvem nadstropju sta predvideni dve osnovni učilnici, kabinet za SLO in učilnici za likovni in gospodinjski pouk. V drugem nadstropju so še štiri osnovne učilnice in kabinet.
Prizidek šole bo omogočil enoizmenski pouk 500 šolarjev in podaljšano bivanje za več oddelkov. Z manjšimi adaptacijami bo možna tudi celodnevna šola. Zgrajeno bo tudi zaklonišče za 200 otrok.
Gradnjo prizidka financira
Sklad za samoprispevek in Občinska izobraževalna skupnost. Približno 2/3 bodo krila sredstva samoprispevka, Občinska izobraževalna skupnost pa je zaprosila za kredit Republiško izobraževalno skupnost. Nosilec investicije je Izvršilni odbor za uresničevanje programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti SO Žalec. Izvajalec del bo GIP Ingrad Celje.
Z dograditvijo prizidka bo potrebno urediti okolico. Za TVD Partizan bo potrebno zgraditi nova igrišča, ker bo sedanja potrebovala šola. Odstraniti bo potrebno stanovanj-" ske in gospodarske objekte med šolo in cesto Petrovče—Dobriša vas. Z ureditvijo tega prostora bo omogočen funkcionalen pristop k šoli, rešeno bo ozko prometno grlo in dosežena večja varnost šolarjev in malčkov v otroškem vrtcu.
JANEZ ŠKETA
Pridne roke in ljubezen do zemlje
„Kmečke ženske smo še vedno hudo obremenjene, ne le kot delavke na kmetiji, marveč tudi kot matere in vzgojiteljice svojih otrok. Res je, da imamo stroje, ni pa delavcev kot nekoč in tako je ženska, če je sama na kmetiji, primorana postoriti najtežja opravila. Kmetica nima letnega dopusta, pa čeprav ga je še kako potrebna, pa tudi otroškega varstva nima urejenega tako, kot matere v mestu,“ je med drugim opozorila na položaj kmečkih žensk na nedavni problemski konferenci na Polzeli mlada kmetica Alenka Kladnik iz Čepelj.
Alenka kladnik
Njene umestne pripombe so nas napotile, da smo jo pred dnevi obiskali doma v Cepljah. Z materjo gospodarita sami na kmetiji in očitno Alenka nosi glavno breme vsega dela.
Ker se je v teh dneh že odprlo delo na polju, Alenke najbrž ne bi našel doma, če se ne bi vrnila z Vranskega, kjer se je mudila po opravkih. Zima je bila letos kar dolga in sedaj je vse na kupu. Kladnikovi gradijo goveji hlev, poleg tega pa že kliče zemlja.
Alenka se je jezila zaradi nenehnih podražitev. Dejala je: „Če bi nabavili pehala za hlev pred dobrim letom, bi nas stala 60 tisoč dinarjev, sedaj pa bo treba odšteti zanje 250 tisoča-
kov, hlev pa bo stal z opremo vred milijon dinarjev. In tako je treba dobro obrniti vsak prigospodarjeni dinar.“
V starem hlevu sem naštel 22 sivo rjavili goved, od tega devet molznic, ostalo pa telice in pitance. Vsekakor veliko dela in skrbi za ženske roke. Alenka se tolaži, da bo delo v novem * hlevu steklo laže in hitreje. Ob novem hlevu stojita dva večja silosa in po tem bi sklepali, da se kmetici usmerjata predvsem na lastno krmo.
Ni treba posebne matematike, da kmet zlahka ugotovi, da se močnih krmil danes v večjih količinah ne izplača kupovati, kajti to ga peha v izgubo.
Alenka: „Kmet nima računa, da bi za živino kupoval na trgu tako drago koruzo. Očitno ni pravega razmerja med cenami krmil in živine oziroma živinorejskih proizvodov. Živini pa se kmet zlepa ne more odpovedati. Zato na kmetiji izdatno gnojimo travnike in tako pridelamo veliko dobre mrve, bodisi seno ali za silažo. Kot dodatek nabavljamo tudi pivske tropine.“
Če ne gre drugače, Kladnikovi vzameta tudi v najem travniške površine in tako spravita pod streho kar največ dobre mrve. Do nedavnega sta imeli tudi tri hektarje hmelja, a sta ga nekaj opustili. Ostal je še vedno poldrugi hektar hmeljišča z novimi sortami. Sicer pa Alenka namerava obnoviti tudi zemljišče, na katerem sta hmelj opustili.
Na rob naj zapišemo, da Alenka kljub obilici dela še ujame čas za sestanke. Aktivna je v krajevni skupnosti pa tudi na občinskih forumih. Tako, kot ima pridne roke, tudi jezika ne hrani, če je treba spregovoriti o tegobah kmečkega poklica.
In ko sem Alenko pobaral, kaj jo je zadržalo kot kmetijsko tehnico na kmetiji, mije takole odgovorila: „Ljubezen do zemlje. Pokojni oče mi je že kot otroku vcepil ljubezen do kmečkega dela, do zemlje. Če bi se zaposlila, bi najbrž imela lažje delo, vendar pa ima tudi kmetijski poklic svoj mik.“
L. TRSTENJAK
Kladnikov novi hlev
Otroci so n
Letos je mednarodno leto otroka. In kakor je zapisal Albert Einstein: „Ne moremo govoriti o velikih odkritjih in ne o pravem napredk"., dokler je na tem našem svetu en sam nesrečen otrok.“
Največkrat ob tem pomislimo na svoje otroke. Med tem, ko skrbimo za boljši jutri svojih otrok, pa kakšenkrat pozabljamo na otroke, ki nimajo tako srečnega otroštva.
V mnogih deželah tretjega sveta, ki iščejo pot k neodvisnosti, že majhne otroke vadijo k vojskovanju. V njihovo otroštvo je padla kapla pelina.
Vsi otroci so si na moč različni in vsak po svoje izraža ter doživlja svoje veselje. Da bi jim omogočili srečno in razigrano vključevanje v svet odraslih,
moramo nenehno spremljati otrokov miselni in čustveni svet, spoznati njegovo osebnost. Tudi v naši KS Trnava smo z
vrtcem rešili problem organiziranega varstva. Malčki — teh pa ni malo, so deležni dobre predšolske vzgoje, kot otroci v mestu. Prostori vrtca so v obnovljeni podružnični šoli. Varovancem so na voljo zelenica s peskovnikom, asfaltirano igrišče in drugi pripomočki.
Z vzgojiteljico Doro Grenko smo pokramljali o njenem delu in življenju otrok v vrtcu: „Vrtec lahko sprejme do 24 otrok, starih od tri do sedem let. V tem šolskem letu nas je že obiskal dedek Mraz tpr obdaril otroke. Za vse pomembnejše praznike pripravljajo krajše proslave. Tako so za 8. marec otroci povabili mamice ter jih razveselili s kulturnim programom in s skromnimi darili.“
LENKO MOJCA
naše doline imajo v teh dneh že polne roke dela. Hmelju pripraviti oporo, ko bo pognal iz zemlje, popraviti pa morajo še številna druga dela. Cas je sedaj tak, da je treba izkoristiti vsako uro. Na sliki: štirje na stolpu. Foto: Boris Skalin
VIHAR RAZDEJAL DOMAČIJO:
Ducat krepkih mož je kot za stavo podiralo in klestilo drevje ob gozdni cesti, ki povezuje Ponikvo s Podkrajem in še-na-prej z Velenjem. Dva traktorja sta preskakovala kotanjasto cestišče in pomagala možem pri delu, skratka, delovna akcija je bila v polnem razmahu.
Bili so kmetje in delavci, ki so doma na svojih kmetijah odložili skrbi in delo (njive jih v teh dneh že vse glasneje kličejo!) zgolj zato, da so se lotili ceste. Odločili so se, dajo bodo asfaltirali v dolžini 2,6 kilometrov, pa naj bo kakorkoli. Cesta jih namreč z ene strani povezuje z Žalcem, z druge pa z Velenjem.
„Tam, kjer ni urejenih cest, ljudje odhajajo od doma. Mi pa ne želimo, da bi v naših hribovskih zaselkih življenje zamiralo, zato ta znoj, zbiranje sredstev in vse drugo, kar smo si zastavili v naši akciji,“ je pribil Lovro Kos, ki je delal na cesti s traktorjem.
Dela sicer v velenjskem rudniku, vendar živi doma na kmetiji in lahko bi rekli, da je zaljubljen v svoj kraj pa tudi z zemljo je povezan, pa čeprav tu v hribih ne daja najboljših pridelkov.“
Deset zaselkov povezuje KS Ponikva, vendar je po številu prebivalstva med najmanjšimi v žalski občini. Je že tako, da so kmetije razpotegnjene in razkropljene po hribih in globačah in tako ne bi mogli reči, da so to strnjeni zaselki.
Če pa še povemo, da kar 250 krajanov vsako jutro odhaja na delo v bližnje Velenje, pa v Žalec in Celje, spoznamo, da za kmečko delo ni veliko ljudi. Ker pa so pridni pa tudi strojev je vse več, tako popravijo vsa dela.
Vsi, s katerimi sem govoril, so rekli, da jim je ta cesta življenjsko pomembna, ker predstavlja tesnejše vezi z razvitimi kraji. Sedaj prihajajo na Ponikvo in druge zaselke le „delavski“ avtobusi, potlej, ko bo stekel asfalt, pa računajo na redne avtobusne linije. Ne gre, da bi kmečki ljudje v nedogled pešačili do najbližnje avtobusne postaje dobre štiri kilometre, kajti takšne poti so vse preveč utrudljive, pomenijo pa tudi izgubo dragocenega časa.
Jože Stimulak, predsednik skupščine KS Ponikva: „Vsa dela na cesti nas bodo predvidoma stala okrogle tri milijone
Prizadeti niso ostali osamljeni
Med nedavnim neuijem, ki se je razdivjalo nad nekaterimi kraji Savinjske doline, je vihar razdejal domačijo kmeta Draga Hribernika v Črnem vrhu nad Taborom. Vihar je bil tako silovit, da je težko tramovje razne-; sel do 100 metrov daleč.
Hribernikovi so nam povedali, da se je veter začel stopnjevati po 21. uri zvečer in se je do polnoči razdivjal v pravi vihar. Družina se je pred grozečo nevarnostjo v zadnjem trenutku zatekla k sosedu. Vihar je razdejal hlev in kozolec, poškodovana pa je bila tudi stanovanjska hiša.
Prizadetim Hribernikom so takoj zgledno priskočili na pomoč sosedje, potlej pa še kra-
jevna skupnost, štab za civilno zaščito in drugi. Najprej so preselili živino in zasilno zavarovali poškodovane objekte.
Ob solidarni pomoči omenjenih in drugih dejavnikov ima hlev že novo streho, storjena pa so bila še druga dela za ublažitev nastale škode, ki znaša nad 230 tisoč dinarjev.
Samo gasilci so prispevali nad 200 prostovoljnih delovnih ur, Zavarovalnica jim je izplačala 20 tisoč dinarjev, skratka, ob
skupni pomoči, v katero se je vključil tudi Izvršni svet skupščine občine Žalec, so si prizadeti Hriberniki pomagali iz za-gate. Človek spozna prijatelje šele takrat, ko ga zadene nesreča, pravi pregovor. Ta stara resnica velja tudi za Hribernike in njihovo nesrečo.
Posnetek kaže zakonca Hribernik pred razdejanim hlevom, ki pa je med tem že dobil novo streho.
T.	L.
BRASLOVČE
• Smučarsko društvo ima tudi letos polne roke dela z dograditvijo in ureditvijo treh smučarskih skakalnic. Skakalnice so dolge 20, 40 in 70 metrov. / Za najkrajšo so že nabavili plastiko, ki bo omogočila športno udejstvovanje tudi takrat, ko ni snega.
Omenjeno skakalnico bodo predali namenu za letošnji krajevni praznik. Občinska telesnokulturna skupnost je prizadevne Braslovčane pri gradnji skakalnic izdatno podprla.
Zakonca Hribernik pred razdejanim hlevom
dinarjev, kar je veliko breme za krajane. Za začetek smo že sami zbrali 300 tisoč dinarjev, poleg tega se je vsak krajan obvezal, da bo prispeval za cesto po 50 prostovoljnih delovnih ur. Akcija uspešno teče, in če krajani v teh naših prizadevanjih ne bomo ostali osamljeni, se bomo že letos vozili po asfaltu.“
Posamezne družine so poleg udarniškega dela prispevale za cesto tudi po 7000 dinarjev. Če pomislimo, da imajo kmečke družine v hribih skromnejše dohodke kot v dolini, je njihov delež kar velik.
Milan Vasle, predsednik sveta KS Ponikva: „Ko sem pred leti za občinski praznik asfaltirali cesto od Velike Pirešice v smeri Ponikve, nam je ostalo veliko nerešenih problemov. Lani smo uspeli (v 1977. letu) urediti dobra dva kilometra, sedaj pa bi radi asfaltirali 2,6 km cestišča. Zavedamo se, da naloge ne bomo zlahka opravili. Do danes smo iz raznih virov uspeli zbrati milijon dinarjev, vse drugo pa nas še čaka. Ob takšni zagretosti krajanov pri uredniškem delu računamo še na pomoč drugih dejavnikov v občini.“
France Verdel, kmet: „Cesta je bila slaba, zato smo ugriznili v to kislo jabolko. Ne bo nam lahko, vendar nam ni bilo tudi pri vseh prejšnjih akcijah. Pa je potrebno, da imajo naši kraji dobro cestno povezavo, ne le med zaselki, marveč tudi v sme-' ri Velenja in Celja.“
Taki so naši krajani v Ponikvi, zagreti za skupne akcije in željni napredka.
L. T.
BRASLOVČE • Dramska skupina kulturnega društva iz Šmihela pri Pliberku je pred nedavnim gostovala med Braslovčani z Visoško kroniko. Prireditev je lepo uspela in krajani so dvorano napolnili do zadnjega kotička.
Zanimivo je, da so Braslovčani s svojo igralsko skupino že pred tem v Šmihelu uprizorili Vdovo Rošlinko. Na tej prireditvi je sodeloval tudi moški pevski zbor_ iz Braslovč. Vse kaže, da se med Šmihelom in Braslovčani spletajo vse trdnejše vezi sodelovanja. Tako Braslovčani že napovedujejo novo gostovanje z odrsko prireditvijo v Šmihelu.
Dramska skupina prosvetnega društva Braslovče je v počastitev ženskega praznika na domačem odru uprizorila veseloigro Priprava za zakon. Polzelani pa so prišli v goste z lutkovno igrico Zvezdica zaspanka. Obe prireditvi sta bili izredno dobro obiskani.
TOPOVLJE • Krajani so si postavili vaški odbor, ki pripravlja izgradnjo vodovoda - dobili ga bodo iz Orle vasi. Akcija že teče.
PONIKVA • Krajani ugotavljajo, da društveno življenje zamira, ker društva nimajo prostorov za delo. Dvorana v zadružnem domu se večji del leta rabi za sušenje in spravilo hmelja, drugih prostorov pa ni.
Prostori so problem tudi družbenopolitičnih organizacij, skratka, krajani si želijo dom družbenih organizacij, ki bi ga uporabljali večnamensko.
LETUŠ • Kaj nam pomaga lepa kulturna dvorana in drugi prostori v pred leti obnovljenem domu kulture, če pa zgradba pozimi ni ogrevana,“ se pritožujejo krajani. Sedaj so se odločili, da bodo samoiniciativno zbrali 800 tisoč dinaijev ter dom kulture opremili s centralno ogrevalno napravo.
BRASLOVČE • Krajevna skupnost je izvedla široko akcijo zbiranja prispevkov med krajani za nabavo medkrajevne javne telefonske govorilnice. Stala bo pred staro osnovno šolo v Braslovčah in bo stala 1 30 tisoč dinarjev.
PTT trenutno nima možnosti razširitve zmogljivosti avtomatske telefonske centrale na Polzeli, v katero je priključeno tudi območje Braslovč, zato je medkrajevna telefonska govorilnica krajanom še kako potrebna.
GOMILSKO • V okviru KS deluje režijski odbor za modernizacijo ceste Spodnje Gorče - Gomilsko. V tem odboru so tudi zastopniki bra-slovške krajevne skupnosti, ker poteka del ceste skozi njihova naselja. Za modernizacijo ceste bo tudi Braslovče prispevalo delež.
Vinko Jordan,
I ljubitelj in zbiralec | I starin
E Letos bo dopolnil 80 let, a je E še vedno veder in svežega spomi-E na, pa tudi prijeten sobesednik. E Tudi moj nedavni obisk je bil E enak prejšnjim: prijeten in pre-E hitro je minil.
E Vinka Jordana iz Gotovelj ni E treba predstavljati kot ljubitelja E in dolgoletnega zbiralca starin E ter zagretega numizmatika, kajti S znan nam je in drag kot človek S in občan. No, za obiske pri E Vinku je treba povedati, da člo-E vek vsakič pri njem odkritje kaj = novega. Še vedno je namreč vnet E zbiralec starin in svojo znanje = tudi rad posreduje svojim, vse S številnejšim obiskovalcem.
S Človek bi dejal, da si še tako S zagret zbiralec in ljubitelj našega E izvirnega narodnega blaga, zaželi E počitka, če zajadra v tako visoka E leta, kar pa za Vinka Jordana ne E velja. Razveseli se obiskov in še S posebej rad razkaže svojo zbirko E šolarjem, ki ga obiskujejo.
E Pa povejmo še nekaj drobcev E o njegovi bogati zbirki, za katero 1 bi rekel, da je med največjimi v E kakšni zasebni hiši na Sloven-5 skem.
E Med dragocenimi novci jih na-E štejmo le nekaj:	starogrški
= srebrni in bronasti novci, med S katerimi je tudi Filip Makedon-= ski (336-359 pred n. š.), srebrni = novec kosovskega junaka carja = Lazarja, redki in dragoceni novci = Matije Korvina - kralja Matjaža. = Tu je zaloga srednjeveških kov-= nie, med njimi zlasti ptujske, = brežiške in drugih . . .
E Posebno poglavje bi lahko na-H pisah o Jordanovih starinah, ki 5 jih je lepo razporedil v veliko S sobi z lesenim stropom. Med E najstarejše predmete nedvomno E sodi kamnita sekira iz kamene S dobe - našli so jo na njivi v
Zavrhu pri Galiciji, tu je dobro jj| ohranjena keltska lončena žara, E pritegnejo fragmenti različne E rimske opeke iz taborišča v Lo- E čici pri Polzeli z napisom L E italijanske legije.
Obiskovalca pritegne izredno È lep glinast lonec iz dobe naselit- s ve Slovencev v naših krajih in še E številne druge najdbe. Posebej si E velja ogledati znamenito Schut- S zovo keramiko, predvsem krož- E nike, pa stare podobe, med kate- E rimi je portret Josipa Stritarja, E starinske kmečke ure in še in še. E
Vinko Jordan je kot gradbe- e nik veliko prepotoval, pomagal s kmetomz načrti pri gradnjah in s obnovi domačij in tako marsikaj = odkril na podstrešjih, kar so = ljudje zavrgli. In tako je v dolgih E desetletjih nastala bogata zbirka. S Stare novce pa je zagret nu- E mizmatik kupoval ter si jih iz- E menjaval in se tako dokopal do E zares izredne zbirke.
Ko je bil v partizanih (bil je v e dveh vojnah), je v Nazarjah s 1 svojo prisebnostjo in znanjem E rešil pred uničenjem dragoceno e Dalmatinovo biblijo, Trubarjev j| Novi testament in druge stare = dragocene knjige, ki bi jih sicer s ljudje, ki so se greli ob ognju, ko M so popravljali cerkveno streho v jg Nazarjah, pokurili. Danes ta Dal- s matinova biblija krasi vitrino = celjskega Pokrajinskega muzeja, s
Jordan pa je veliko prispeval = tudi kot arheolog. Uspešno je S sodeloval pri odkrivanju zname- = nite šempeterske rimske nekro- S pole. O Vinku bi lahko še veliko e povedali, a bodi dovolj. Na pra- = gu njegove osemdesetletnice mu = želimo še krepko zdravje in e uspeha pri zbiranju starin.
L. TRSTENJAK |
Tl lllll IUI I MII I lili lllll I UM I IHM I lili I Ulil I III I lili MII I Ulil 111 IMI I Mill 1111111 MII I Ulil I Hill I liti I III I lili Ulil I HIM 11IIIT7
S K g v
IliK
\/ JI
Jej neogrevan kulturni dom?
Ko so krajani v Letušu za občinski praznik pridobili kulturni dom, je marsikdo rekel, da bo poslej v kraju močneje zaplalo kulturno življenje. Danes ugotavljajo, da so se pri tem nekoliko ušteli. Vzrok je vso zimo neogrevana kulturna dvorana, na mrzlem pa ni moč delati in prirejati prireditev.
Včasih zelo aktivna dramska skupina tako, ob sicer lepem kulturnem domu, ne deluje tako, kot bi želeli. Sedaj napovedujejo akcijo za nove ogrevalne naprave.
Člani prosvetnega društva Lado Marovt so tako na letni konferenci razgrnili skromnejšo bero. Za slovenski kulturni praznik so pripravili samostojen program, nastopili so v počastitev dneva žena, prireditev so organizirali v okviru krajevnega praznika, organizirali so občinsko revijo godb na pihala ter sodelovali na vseh ostalih proslavah.
Škoda, da je delo, nekoč tako živahnega mešanega pevskega zbora,
v zadnjem času zamrlo. S pritegnitvijo mladih pevk in pevcev nameravajo poživeti delovanje zbora. V neprimernih prostirh je tudi knjižnica. Potrebno bo dokupiti nove knjige. Nameravajo jo urediti v sejni sobi kulturnega doma. Knjige si bodo sposojali v občinski matični knjižnici in jih tako približali bralcem.
Med tem so ocenili svoje delo tudi gasilci. GD Letuš se ponaša z dolgoletno tradicijo, saj deluje vse od leta 1906. Društvo uspešno opravlja svoje poslanstvo, to je gasi in preprečuje požare, vključeno pa je tudi v program SLO.
Gasilski avto in brizgalno bo treba zamenjati, vendar pa je problem denar. Gasilci zato upajo na pomoč. Posnetek: na letni konferenci je prosvetnim delavcem v Letuši povedal nekaj spodbudnih besed sekretar žalske kulturne skupnosti, tov. Centrih.
F. D.
Delovna konferenca PD Letuš
Valentin in Antonija
Naraks — zlatoporočenca
Pred kratkim sta zakonca Antonija in Valentin Naraks iz Galicije, po petdesetih letih skupnega življčnja, na matičnem uradu v Žalcu rekla drugič da in s tem na novo potrdila svojo zakonsko zvestobo. Njuna zlata poroka je bila za njune otroke in vnuke ter ostalo sorodstvo, pomemben dogodek, ki ga ne bodo zlepa pozabili.
O tem, kako sta živela in vzgojila pet otrok, smo se pogovarjali z zlatoporočencema na njunem domu v Galiciji. Čeprav sta vsa leta trdno delala, zgodaj vstajala in pozno legala k počitku, sta ostala svežega spomina pa tudi zdravje ju še ni zapustilo.
Otroci so v službah, doma na posestvu je ostala le hčerka Zinka. Z možem sta sicer tudi zaposlena, vendar pa v prostem času pridno pomagata pri delu na posestvu. Ko so otroci odhajali, sta starša rekla: „Prav, bomo že nekako obdelali zemljo!”
No, dolgega časa ne poznata, kajti otroci ju redno obiskujejo in posebej sta vesela igrivih vnukov, ki imajo radi dedka in babico. Zlatoporočenca smo posneli pred njuno hišo v Galiciji. Čestitamo!
SN.
Program prireditev ob
krajevnem prazniku Petrovč
Ponedeljek
16.	aprila ob 16,00:
TRIM kolesarjenje — Start in cilj pri osnovni šoli Petrovče
Torek
17.	aprila ob 15,00:
Tekmovanje v rokometu moški — mladinci — na igrišču pri osnovni šoli Petrovče.
Sreda
18.	aprila ob 15,00:
Tekmovanje v rokometu ženske — mladinke — na igrišču pri osnovni šoli Petrovče, ob 16,00:
Tekmovanje v namiznem tenisu v Združenem domu Petrovče
Četrtek
19.	aprila ob 15,30:
Košarkaški turnir med ekipami KS Petrovče na igrišču pri Osnovni šoli Petrovče'
Petek
20. aprila ob 19,00:
Igra: HODL DE BODL ali DVE VEDRI VODE v Zadružnem domu Petrovče
Sobota
21. aprila ob 9,00:
OBRAMBNI DAN — Tekmovanje v malem nogometu za prehodni pokal KS na igrišču v Dobriši vasi ob 17,00:
PROSLAVA v Zadružnem domu Petrovče
Ugodnosti kreditiranja obrtnikov
V skladu z družbenim dogovorom se LB in SB Celje vključuje v pospeševanje razvoja malega gospodarstva tudi na območju žalske občine. Gre za prožnejšo kreditno politiko, ki prinaša določene ugodnosti prosilcem kreditov.
Kar zadeva kratkoročno kreditiranje samostojnih obrtnikov, banka kreditira obrtnike, ki z njo poslovno sodelujejo in imajo pri poslovni enoti, pri kateri zaprosijo za kredit, odprt žiro račun, preko katerega opravljajo svoje poslovanje za nakup materiala in surovin ter premostitveni kredit za izplačilo OD.
Najvišji znesek kredita znaša 300 tisoč din in ga banka nakaže na žiro račun kreditojemalca z vračilnim rokom do enega leta z 11 % obrestno mero.
Kar zadeva dolgoročno kreditiranje, banka kreditira samostojne obrtnike, ki opravljajo proizvodnjo, storitveno ali drugo dejavnost in poslovno sodelujejo z banko za naslednje namene:
—	za gradnjo, adaptacijo ali nakup poslovnih prostorov
—	za nakup domače opreme
—	za plačilo carine in stroškov uvoza pri nakupu uvožene opreme pa tudi za nakup rabljene opreme od gospodarskih organizacij.
Investitor, ki želi dobiti kredit, mora nepreklicno vezati domačo ali tujo valuto v višini 30 % željenega kredita. Z banko mora skleniti pogodbo o namenski vezavi. Najvišji znesek kredita je 500 tisoč dinarjev, oziroma je višina kredita odvisna od inve-
stitorjeve kreditne sposobnosti. Ob tem je najkrajša doba vezave tri leta, najdaljša doba pa 11 let, odvisno od namena vlaganja. Banka obračunava obresti od namensko vezanih sredstev po 5,7 % letni obrestni meri. Obrestna mera za kredit je odvisna od dejavnosti samostojnega obrtnika in sicer znaša za storitveno obrt 8 %, za proizvodno obrt 10 %, za ostalo obrt pa 11 %.
Banka kreditira samostojne obrtnike na osnovi pravilnika o posojilih občanom. Na podlagi vezane domače ali tuje valute za pospeševanje gospodarske dejavnosti kreditira naslednje namene:
-	za zidavo, rekonstrukcijo in večje popravilo poslovnih prostorov
-	za nakup delovne opreme za obrtno in gostinsko dejavnost
Znesek kredita znaša 250 % namensko vezanega zneska, oziroma 320 %, če občan proda konvertibilno valuto banki in veže dinarsko protivrednost, vendar znesek kredita ne sme biti večji od predračunske vrednosti nameravane investicije. Najnižji znesek kredita znaša 10 tisoč dinarjev, najvišji pa 400 tisoč din. Obrestna mera za kredit je 11 %, za vezana sredstva pa 7,5 %. 30 % depozit lahko položi tudi sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov Slovenije.
Podrobnejše informacije je možno dobiti pri vseh enotah Ljubljanske banke - Splošne banke Celje.
Samo
s


Uvr
razstava
Markoviča
Naš likovni samorastnik Aco Markovič iz Prebolda je v počastitev mednarodnega ženskega praznika pripravil v avli skupščine občine Velenje samostojno razstavo svojih del.
Razstava je bila vse dni dobro obiskana in obiskovalci so v knjigo vtisov zapisali kar veliko pohval o likovnih delih mladega slikatja. Markovič poleg domačih polj, hmeljišč in tihožitij, upodablja tudi lepote in značilnosti Krasa ter njegovih domačij. Nedvomno pa mu najbolj Ježijo” tihožitja, zlasti še šopki cvetja.
Aco Markovič
Aco Markovič je poleg zadnje razstave v Velenju že samostojno razstavljal v domu kulture na Vranskem, v avli hotela Prebold in v domu kulture na Polzeli, skupinsko pa v Muzeju revolucije v Celju, v domu kulture v Slovenskih Konjicah in v salonu Rista Savina v Žalcu.
Želja in ljubezen do likovnega snovanja je Acija pripeljala v krog prijateljev, Društvo likovnih amaterjev v Žalcu, kjer si izmenjuje izkušnje.
L. T.
Pogled na Markovičevo samostojno razstavo v Velenju
Zdravstveno stanje in varstvo borcev NOB je zelo pereče, ker gre za občane, katerih zdravstveno stanje je zaradi prestanih naporov med NOB in pri povojni obnovi domovine ter zaradi starosti slabše kot pri ostalih občanih (poprečna starost borcev je preko 62 let.
Na podlagi določil zakona o zdravstvenem varstvu in na podlagi samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, po katerem uživajo borci NOV popolno zdravstveno varstvo, je področje zdravstvenega varstva borcev NOV normativno zadovoljivo urejeno. V praksi pa se zaradi nerazumevanja predpisov ali zaradi objektivnih pogojev zdravstveno varstvo borcev NOV ne uresničuje tako, kot bi bilo treba. Zaradi tega je Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov izdelal Akcijski program za nadaljnje reševanje družbenoekonomskega in političnega položaja borcev NOV ter drugih borcev in vojaških invalidov. Ena izmed nalog tega akcijskega programa je ustanavljanje odborov oz. komisij za vprašanja borcev NOV pri posameznih interesnih skupnostih. Ti odbori bi obravnavali in reševali vprašanja in probleme borcev NOV po posameznih področjih (zdravstveno varstvo, socialna varnost, pokojninsko zavarovanje, stanovanjska problematika . ..) Takoj je bil pri Občinski zdravstveni skupnosti Žalec ustanovljen odbor za vprašanja borcev NOV. Naloga tega odbora bi bila usklajevanje interesov in potreb borcev NOV z možnostmi izvajanja zdravstvenega varstva borcev NOV v občini. Že na prvi seji tega odbora je bilo ugotovljeno, daje ustanovitev takšnega odbora še kako potrebna, saj do sedaj ni bilo nobene možnosti neposrednega kontakta med borci NOV in izvajalci zdravstvenega varstva. V odboru pri občinski zdravstveni skupnosti Žalec so prisotni predstavniki borcev NOV in predstavniki zdravstvenih delavcev, tako da lahko neposredno usklajujejo na eni strani potrebe in želje z možnostmi na drugi strani.
Ugotovljeno je bilo, da se borci NOV poslužujejo v glavnem naslednjih oblik zdravstvenega varstva:
—	osnovnega zdravstvenega varstva
—	zobozdravstvenega varstva
—	zdraviliško zdravljenje borcev NOV
Področje osnovnega zdravstvenega varstva je v naši občini urejeno tako, da deluje v ZD Žalec ambulanta za borcev NOV. Po zakonu bi moral ZD Žalec imeti dispanzer za borce, vendar je to zaradi nezadostne kadrovske zasedbe zaenkrat nemogoče organizirati.
Zobozdravstveno varstvo borcev NOV še ni tako urejeno, kot bi moralo biti. Zato se je
odbor dogovoril tako, da ZZB — NOV Občinski odbor Žalec izdela seznam borcev NOV občine Žalec in ga posreduje ZD Žalec. Na podlagi tega seznama bo ZD Žalec naredil zobno sistematiko in določil ure, ko bo zobna ambulanta delala izključno za borce NOV.
Veliko več nejasnosti pa je na področju zdraviliškega zdravljenja borcev NOV, Vprašanja nastajajo glede tega, kdo od borcev NOV ima pravico do zdraviliškega zdravljenja in ali se plača participacija za zdraviliško zdravljenje. Opozoriti je treba, da zdravstvena skupnost povrne stroške zdraviliškega zdravljena, odobrenega izključno na podlagi medicinske indikacije. To se pravi, da bodo morali vsi borci NOV, ki bodo želeli na zdravljenje v zdravilišče, na vse potrebne preglede in bo na podlagi izvidov razvidno ali ' so do zdravljenja upravičeni ali ne.
Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz enotnega programa . zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS 4/78) omogoča borcem NOV popolno zdravstveno varstvo in hkrati tudi določa, kaj to popolno zdravstveno varstvo obsega. Med drugim spada v ta okvir tudi nujno in koristno zdraviliško zdravljenje z medicinske rehabilitacije. V 23. členu omenjenega sporazuma pa je tudi določeno, da bodo delavci in drugi delovni ljudje in občani ob uveljavljanju pravic iz enotnega programa zdravstvenega varstva prispevali določene zneske k stroškom za posamezne oblike zdravstvenega varstva iz enotnega programa (participacija). Te zneske bodo določili delovni ljudje in občani enotno v vsej republiki s samoupravnim sporazumom po posameznih občinskih zdravstvenih skupnostih.
Enotna lista najnižjih doplačil uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev v I. poglavju določa, koliko morajo posamezniki prispevati k cenam
SREČANJE RECITATORJEV V GRIŽAH
Nedavni nastop učencev vseh šol v žalski občini na srečanju recitatorjev v Grižah je bil za obiskovalce prijetno doživetje. Škoda le, da je bilo v dvorani precej sedežev praznih.
Šempetrska skupina je doživeto upodobila in predstavila pesnitev Karla Destovnika Kajuha. Otroci iz Pirešice so doživeto izvedli recital Naša domovina. Petrovčam so navdušili z recitalom Prva ljubezen, pionirji iz Žalca so nastopili s Pionirskimi želj and, skupina iz Vranskega pa z Župančičevimi Mehurčki.
Uspešno so nastopili še drugi in obiskovalci si podobnih prireditev še želimo, m. VOZLIČ
Griže
Ne pozabiti poškropiti sadovnjakov — Čeprav je kapar v povojnih letih skoraj v celoti uničil naše sadovnjake, se pridelovanju in potrošnji sadja nismo odpovedali. Tako smo v zadnjih letih na novo zasadili precej sadovnjakov in pri tem smo se odločili za gosto sajenje. Znano je že, da takšni sadovnjaki dajejo več pridelka, pa tudi zatiranje škodljivcev je učinkovitejše.
Med obvezna dela v sadovnjakih vsekakor sodi spomladansko škropljenje sadnega drevja. Kdor računa na dober pridelek, ne bo zanemaril škropljenja in drugih agrotehničnih ukrepov. Na sliki: Sodobno škropljenje sadne plantaže zgolj spomladi.
OBČANOVA POROTA
Šempeterski ribiči ocenili
delo
Tako kot vsako leto, je tudi letošnji letni občni zbor RD Šempeter, privabil lepo število ribičev. Ugodno so ocenili svoje delo, hkrati pa so sprejeli program dela za letošnje leto.
Med 350 navzočimi ribiči so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in sosednjih ribiških družin iz Celja in Mozirja. Poleg rednega progra-
ma poribljavanja svojih voda, so se dogovorili, da bodo v ribiškem domu v Preserjih, namestili stalnega uslužbenca, tako, da bo dom lahko odprt skozi vse leto.
Dogovorili so se tudi, da bodo uvedli delegatski sistem upravljanja družine. Na občnem zboru so 40 najbolj prizadevnim članom podelili priznanja.
zdravstvenrh storitev, med drugim tudi za zdraviliško zdravljenje. V II. poglavju določa, kdo je oproščen tega prispevka (participacije) v celoti in v 3. točki navaja: borci NOB pred 9. 9. 1943 oziroma 13 /10. 1943, vojaški invalidi, umetniki „Partizanske spomenice 1941“, borci španske revolucionarne vojne 1936—1939, narodni heroji, odlikovanci z redom Ka-radjordjeve zvezde z meči, z redom belega orla z meči in zlato medaljo Obiliča, borci za severno mejo - v letih 1918 in 1919 ter slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912-1918.
V III. poglavju pa določa, da so borci NOB, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela NOB priznan v dvojnem trajanju in to najmanj od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945 tudi oproščeni prispevka za zdraviliško zdravljenje. Torej je v normativnih aktih zdravstvenih skupnosti natančno opredeljeno, kako je z zdraviliškim zdravljenjem borcev NOB. Vendar naj še enkrat poudarim, da samo v okviru medicinske indikacije oz. zdravstvenega stanja posameznega prosilca. Za vse ostale borce NOV, ki v ta okvir ne sodijo, pa je pristojna komisija pri občinski skupščini Žalec, ki obravnava interesente po svojih kriterijih.
Če koga, potem je prav gotovo treba pohvaliti prizadevne mladince iz Podloga. Ne le, da so prizadevni pri turističnem društvu, pri šempetrski Svobodi, da so nekajkrat očistili tudi kraj, tudi sicer zaslužijo vso pohvalo, še zlasti za akcijo, ki so jo izpeljali ob dnevu žena. Vse kmečke žene se povabili na kultumo-zabavni program ter jih pogostili. Zanimivo je, da so za to morali seči kar precej globoko v žep, sicer pa nič hudega, Večera so se udeležile vse povabljenke.
Nekaj časa so imeli tudi problem s prostori, ko pa je za njihove težave zvedel kmet Povše, jim je odstopil dve sobi, kjer se sedaj zbirajo in načrtujejo bodoče akcije, (foto: EDI MASNEC)
Kje je telečje meso?
Tudi letos tekmovanja in izleti
Člani PD Zabukovica so si na letni konferenci zastavili obse-
žen program dela. Pri tem so posebej poudarili skrb za rekreacijo v naravi, skrbeli pa bodo tudi za vzgojo članov, za pridobivanje strokovnih kadrov itd.
Člani društva so se dogovorili za sodelovanje v akciji SZDL „NIČ NAS NE SME PRESENETITI“’ V akcije se bodo vključili v občinskem in krajevnem merilu.
V programu so se dogovorili zlasti za naslednje akcije: organizirali bodo množično orientacijsko tekmovanje za pokal HOM—a, posvečeno odhodu Titove štafete iz Raven.
Pripravili bodo skupen izlet v Cerkno in Porezen, pohod ob spomenikih NOV v KS Griže in Liboje, pohod pod Kotečnik, pridružili se bodo letošnjim akcijam v okviru telesno-kultur-ne dejavnosti v krajevni skupnosti.
Predlagajo, da se v občinskem merilu organizirajo spominski pohodi ob pomembnih prireditvah: proslavi 36-letnice Cankarjeve tehnike in ilegalnega tiska, občinskem prazniku na Gomilskem in ob otvoritvi doma Prve Savinjske čete.
SPREJEmjo iniciativo Krajevne konference SZDL Griže, da se organizira OBRAMBNI DAN KRAJEVNE SKUPNOSTI GRIŽE. Organizirajo se prireditve v okviru Savinjskega MDO-ja in v okviru koordinacijskega odbora planinskih društev občine Žalec, sprejemajo program Planinske skupine Sigma Žalec. Organizirali bodo izlete po različnih transverzalah, množično pa se bodo vključili v „odprto planinsko šolo“.
Program dela še ni dokončen, saj se bo med letom še dopolnjeval
F. JEŽOVNIK
Od naše bralke Olge Žolnirje-ve iz Dolenje vasi pri Preboldu smo prejeli pismo, v katerem nas opozarja na slabo založenost z mesom. Takole piše:
„Zelo sem bila vesela, ko sem prejela Savinjskega občana, saj je list prijetno poživilo novic iz domačih krajev. jVa vašo spodbudo sem se tudi jaz odločila, da vam pišem, j
Ker imam težave z nabavo mesa, se oglašam in želim pojasnilo, zakaj ni v mesnicah bolj kvalitetnega govejega mesa, teletine pa sploh ni Kje je vzrok za to? Nekaj časa nazaj se je vsaj dobilo privatno takšno meso, sedaj pa je v tem pogledu uvedena izjemna strogost. Navajeni smo skromnosti toda če je človek bolan, ima drugačne zahteve in merila Prosim za pojasnilo oziroma vsaj kratek zapis o tej zadevi. “
Draga tovarišica Žolnir!
Ker se s podobnimi težavami ubadajo tudi drugi potrošniki, smo vaše pismo namenili rubriki Občanova porota. Odgovor nam je napisal direktor TOZD Mesnine Celje, Andi Goršek. Takole piše:
„Na našem kmetijskem področju je po zadnjih podatkih 25 tisoč krav, ki več ali manj povržejo teleta. Računamo, da za normalno pomlajevanje oziroma obnavljanje črede, letno odberemo 20 odstotkov telet. Če k temu omenimo, daje 10 odstotkov krav jalovih, nam ostane 70 odstotkov telet za
nadaljnje pitanje oziroma za zakol.
Kar zadeva odbiro telet za nadaljnje pitanje, imamo predpis, ki pa se ga rejci žal ne držijo. Mesnine Celje imajo posebno komisijo, ki sproti pregleda in oceni vsakega odkupljenega telička ter odloči, ali so teleta sposobna za nadaljnje pitanje oziroma ali jih kaže zaklati.
Razpoložljivo teletino dajemo celjski bolnici in še nekaterim zdraviliščem, kar pa ostane, gre v redno prodajo oziroma v mesnice. Iz tega sledi, da telečjega mesa ni dovolj in ga tako kmalu tudi ne bo za vse potrebe. Vendar je treba povedati tudi to, da nemalo telet zakoljejo proizvajalci za lastne potrebe in meso spravijo v zamrzovalne skrinje, kjer jim je na voljo skozi celo leto. Kdo bi vedel, koliko telet se proda tudi na črno in se teletina potlej prodaja po različnih kanalih.
Ne bo pa držalo, da v mesnicah ni kvalitetnega govejega mesa. Vse mesnice oziroma prodajalne živ»l, ki prodajajo na našem terenu tudi sveže meso, redno oskrbujemo z zadostnimi količinami kakovostnega govejega mesa, zlasti z mlado govedino. Seveda pa se lahko zgodi, da zapoznela stranka, če pride v mesnico v poznejših urah, nima več tolikšne izbire kot zjutraj. Naj zapišem še to, da si z naše strani prizadevamo ustreči potrošnikom, in da nam to tudi v veliki meri uspe.
Zdravstveno varstvo borcev NOB
Kako so kuhale naše babice
Pred novimi stanovanjskimi bloki Soseske S. v Žalcu ležijo kupi papiija in raztrganih kartonskih škatel, ki so jih stanovalci odvrgli ob selitvi v nova stanovanja. Kdo bo to navlako pospravil?
Članek v februarski številki Savinjskega občana me je spodbudil, da sem začel iskati recepte jedi, ki so jih včasih največ pripravljali na področju Savinjske doline. Značilnih jedi na našem področju ni zaslediti, opaziti pa je, da se dosti uporabljajo živila, ki so posebnost štajerske kuhinje. Ta živila pa so: skuta, kisla smetana, ajdova kaša in moka, bučno dje, ocvirki, prosena kaša, razni suhomesni izdelki itd.
Kljub vsemu pa imamo Savinjčani: krompirjeve murke s stročjim fižolom (kumare s krompirjem), svinjski želodec (povojen), knedle z domačo klobaso (žličniki), kuhane metine štruklje, pečene orehove štruklje (poparjene in zabeljene z ocvirki) in fižol s platiči (fižol s suhimi jabolčnimi krhlji).
To je del jedi, ki so jih Savinjčani pripravljali, nekateri pa se jim ne odpovedujejo tudi danes. Z bližajočo pomladjo se
Kanalizacija in čistilne naprave
Občani krajevne skupnosti v Petrovčah se zavedajo resnosti problema kanalizacije in čistilnih naprav na svojem področju. Problem so obravnavali na zboru občanov v Petrovčah, zajet pa je tudi v občinski resoluciji za leto 1979.
Že letos se bo pristopilo k izgradnji kdektorja od Ruš do čistilne naprave, locirane pred mostom čez Savinjo. Ko bo izdelana dinančna konstrukcija in bodo na razpolago sredstva, predvidevajo, da bo za to potrebno 50 milijonov dinarjev.
V Levcu naj bi nadaljevali z izgradnjo kolektorja od Lesnine do konca vasi, da bi nanj lahko priključili Cimosov servis in otroški vrtec.
Krajani se zavedajo, da bodo naštete in druge gradnje zahtevale velika sredstva, ki jih bo potrebno zbrati oziroma zanje poiskati vire financiranja. Med drugim omenjajo tudi investicijski dinar od porabljene pitne vode in prispevek za obvezne hišne priključke.
Z dograditvijo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav bodo hkrati rešili več problemov. Tu bi opozorili na težave s ponikalnico, če hišni lastniki nimajo priključka na obstoječo kanalizacijo. Opozoriti je treba, da bo podtalna voda za prebivalce naše občine v nekaj letih edini dodatni vir pitne vode, ker so vsi večji vodni viri že izkoriščeni. V kolikor ne bi pravočasno zgradili kanalizacijskega omrežja in čistilnih na-
prav, bo treba ustaviti tudi stanovanjsko gradnjo.
Občani se tudi sprašujejo, če se bo naša lepa in trenutno še čista dolina spremenila v zadušljiv kotel, kot je to že primer s celjsko kotlino, Zasavjem in delno s Šaleško dolino. Obkrožajo nas namreč takšna območja iz treh strani. Na naš čist zrak že danes vplivajo visoki industrijski dimniki v Šoštanju in v Trbovljah. Posebej smo zaskrbljeni zaradi vpliva plinov iz novega visokega dimnika, ki naj bi ga gradila celjska Cinkarna.
RADO ROTAR
bližajo dnevi, ko smo sadili kumare, meta pa bo zrasla sama. Danes objavljamo recept, kako se pripravijo kuhani metini štruklji.
Ponudimo jih kot samostojno jed (slano), v okviru menuja pa kot toplo predjed. Osnovna živila: vlečeno testo, kisla smetana, jajca, meta, domači ocvirki.
Priprava: Testo bolj na debelo razvlečemo in namažemo z nadevom. Nadev: jajca razžvrkljamo in zmešamo med gosto kislo smetano, dodamo drobno narezane lističe mete.
Štruklje zvijemo, jih zavijemo v prtiček in skuhamo v slanem kropu. /Kuhane odvijemo iz prtička, razrežemo in zložimo v gjinasto skledo. Dodamo nekaj žlic vode, v kateri so se kuhali štruklji in zabelimo z vročimi ocvirki.
Vesel bom, če bo moje pisanje spodbudilo še koga, da bo opisal jedi, ki so že skoraj v pozabi, morda pa tudi ni daleč dan, ko bomo katero izmed naštetih jedi srečali na jedilnem listu v kakšnem lokalu v Savinjski dolini.
V.	L.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
30 LET
KZ ŠEMPETER
V Šempetru so v začetku marca proslavili 30-letnico prve ustanovitve kmetijske zadruge in 20-1 etnico Hmeljarskega doma- Gre za d\a jubileja, ki sta pomembna ne samo za naše kmete kooperante, ampak za vso družbo in priznati je treba, da se je prav iz hmeljarskega doma pričel razvijati Šempeter. Tu se odvija tudi kulturna dejavnost, ki je v Šempetru še kako bogata.
EDI MASNEC
Združenje borcev NOV Griže
Ob koncu februarja so se zbrali člani Združenja borcev NOV Griže na letni konferenci. Udeležba je bila zelo velika, kar kaže na veliko aktivnost organizacije, ki se vključuje v življenje
KRAJEVNA SKUPNOST PETROVCE
objavlja
dela in naloge TAJNIKA
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Od kandidata pričakujemo:
—	ustrezno strokovno izobrazbo
—	seznanjenost z delovanjem krajevne skupnosti
—	družbeno-politično aktivnost
Prijave pošljite v mesecu dni na: Svet krajevne skupnosti Petrovče
Kaj klavrn je pogled na zanemarjeno in demolirano otroško igrišče v Cankarjevi ulici v Žalcu. Trava je že ozelenela in otroci prihajajo na igrišče, ki pa ni uporabno. Se bodo odgovorni dejavniki zganili in igrišče obnovili?
Tole „tihožitje“ pa sodi na šolsko dvorišče šole v Petrovčah. Posode za smeti vzdihujejo pod bremenom. Kaj bi bilo, če bi odgovorni poskrbeli za več posod? !
krajevne skupnosti in je večkrat tudi iniciator posameznih akcij.
V lanskem letu so organizirali akciji: Obrambni dan krajevne skupnosti s komemoracijo pred spomenikom talcev in pohodom po kurirskih poteh, odkrili pa so tudi spominsko obeležje I. štajerskemu bataljonu ter organizirali srečanje s preživelimi borci tega bataljona.
Vse to kaže, da je gojenje tradicij NOV v tej krajevni skupnosti zelo razvito.
Ribič Nežki pa sta ob odhodu v pokoj predstavnika PD Zabukovica in ZB Griže izročila knjižni darili za njeno aktivno sodelovanje na vseh področjih dela in življenja v kraju.
F. JEŽOVNIK
LETUŠ
• Krajevna skupnost in turistično društvo si prizadevata, da bi ob Savinji do poletja uredili prostor za parkiranje in kopanje. V Letušu je namreč Savinja še čista in primerna za kopanje. Skoda, da v kraju ni večjega gostišča.
Tudi za tale kup navlake bi rekli, da ne sodi v neposredno bližino zgradbe občinskega sodišča v Žalcu. Bil bi že čas, da bi odgovorna služba odpeljala odpadke in počistila zelenico, da bo pognala trava.
Primer zanemarjenega dvorišča sredi starega mestnega jedra Žalca. V zgradbah, ki jih vidimo na sliki je več poslovnih lokalov. Bo še dolgo tako?
AERO ŠEMPETER: LETNA KONFERENCA IGD — V začetku marca je bila v šempetrskem Aeru letna konferenca industrijskega gasilskega društva. Zanimivo je, da so člani gasilskega društva ob ustanovitvi postali skoraj vsi, kar pa ni čudno, saj proizvodnja v Aeru bazira na lahko vnetljivih materialih. Med pomembnejšimi nalogami v tem letu velja omeniti nakup gasilskega avtomobila, sicer pa so v ta namen prostovoljno delali že eno lansko soboto. Zelo aktivna je ženska desetina, ki se redno udeležuje številnih tekmovanj, največji uspeh pa je dosegla na lanskoletnem tekmovanju v Preboldu, kjer je v svoji skupini dosega prvo mesto. Foto: Edi Masnec
Lepo je tako - mislim reči -lepo bi bilo, če bi bilo res. In ker je prelepo, je normalno, da ne more biti res. Mislim pa, da je marsikatera žena ta dan vseeno lepo preživela. Zato bom opisala čisto vsakdanji primer, ki pa je seveda čisto možen in izgleda nekako takole - pa upam, da se ne bo kdo našel in rekel: „Glej ga vraga, pa ravno mene je našla. “
Ja, ja, ta 8. marec je prava osvežitev za žene. Ta dan nam pa res ni treba „skoraj“ nič delati, samo lepo se imamo, moški pa letajo okoli nas kot čebele okoli panja in uslišijo vsako našo prošnjo in željo -ne samo, da jo uslišijo, celo sami od sebe ugotovijo naše najbolj skrite misli
Dan, kot sem že rekla - 8. MAREC Žena je vstala nekoliko prej kot po navadi ker ie pač morala svojemu dragcu zlikati še hlače in pripraviti svežo srajco, saj ne more na ta dan v službo tak kot vsak delovnik. Danes je vendar DAN ŽENA in moral bo peljati na kosilo svoje sodelavke - no ja, saj bi ženko tudi peljal, pa ona nima časa, ker mora po službi takoj po otroke in ker popoldne nima varstva, zato pač mora eden od zakoncev biti doma...
Ampak možiček je zelo pozoren in ne pozabi prinesti šopka rož tudi svoji ženki, ki je
-	logično - po svoji materinski dolžnosti pazila na otroke Res, da so rože že nekoliko ovenele (kaj bi ne bile saj jih je cel popoldan vlačil po gostilnah) pa nič zato, važno je, da se je mož spomnil nanjo kljub temu, da je cel popoldan praznoval
Pa kaj bi se jezile tiste, ki imajo otroke? Kdo pa nam je kriv? In kdo je kriv, če nimamo varstva, da bi lahko Šle s svojimi možmi praznovat kam ven? Še sreča, vam rečem, da je dosti takih, ki nimajo nikakršnih obveznosti, ali pa se požvižgajo nanje da imajo naši možje družbo in da lahko s kom praznujejo.
No, kot sem že dejala, je mož utrujen, pa vseeno vidi, da je tudi ženka utrujena, čeprav je bila doma, in da jo čaka še veliko dela. Pa vam rečem, nima srca, da bi ji pustil na tak dan delati in ji reče: „Pusti danes to posodo in pospravljanje skuhaj nama kavo in malo sedi, boš pa jutri bolj pohitela."
Ali niso sladki tile naši možje
-	in koliko razumevanja je v njih. ..
PETROVČE • Krajani se pritožujejo nad slabo založenostjo in zapiralnim časom trgovin. Jezi jih, da v domači trgovini največkrat ne dobijo niti radirke, svinčnika in zvezka, pa čeprav stoji v bližini šola.
Pomlad je tu
•••
Pomlad nam je prinesla obilico dela. Navlako, ki se je nabrala v dolgih zimskih mesecih po parkih, sprehajališčih, igriščih in ob stanovanjskih hišah, je treba temeljito pospra-
viti.
Posnetki, ki smo jih strnili v naši fotoreportaži, opozarjajo, da Žalčani še nismo opravili pomladanskega čiščenja. Pa bo treba!
8. marec
Pred spustom članic tekmovalk na Rogli
Občinsko sindikalno prvenstvo
Pred nedavnim je Občinska telesno kulturna skupnost Žalec organizirala na Rogli sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Od 490 prijavljenih je tekmovalo 319 članov in članic sindikatov. Tekmovanje je pokazalo veliko pripravljenost naših OZD — TOZD, da se v kar največjem številu udeležijo takih prireditev.
Objavljamo rezultate najboljših v veleslalomu:
Članice: od prijavljenih 107 jih je prišlo na start 62, uvršče-
Zlato odličje Radu Rotarju
Na nedavnem sindikalnem prvenstvu žalske občine v veleslalomu na Rogli je Rado Rotar v skupini veteranov dosegel najboljši čas ter si tako priboril zlato medaljo.
Kdor pozna Rada Rotarja, ga njegov uspeh ne preseneča, kajti mož je že od otroških let aktiven športnik na vseh področjih. Nekoč je telovadil na orodju, danes pri 56 letih telovadi v dvorani, poleti pa se na igrišču kot mladenič poganja za žogo.
Z desne s startno številko 8. Rado Rotar, ki si je priboril zlato medaljo
„Za prvenstvo na Rogli se nisem posebej pripravljal, le smuči sem si temeljito namazal, da so laže in hitreje zdrsele po snegu. “ Rado je bil že pred zadnjo vojno (leta 1940) prvak Dolenjske v smučarskih tekih
Po zadnji vojni je zaradi obilice dela in skrbi domala 10 let imel smuči na podstrešju, potlej pa se je vrnil na bele poljane in sedaj kar precej smuča, kolikor seveda ujame čas. Kot direktor Komunalnega podjetja Žalec je namreč polno zaposlen, nemalo časa pa mu vzamejo tudi funkcije v krajevni samoupravi in na drugih področjih.
Radu smo seveda čestitali za njegov uspeh in mu zaželeli še mnogo let aktivnega športnega udejstvovanja
Ze. T
nih 52. Najboljša je bila Marija Urankar s časom 41,05 pred Anito Pavlič (45,30) in Marijo Jezernik (46,38).
Veterani: od prijavljenih 39 se jih je uvrstilo 15. Najboljši čas je dosegel Rado Rotar (41,47) pred Vinkom Križa-mom (41,38) in Vladom Birsom (45,02).
Starejši člani:	prijavljenih
123, na startu 80, uvrščenih 69. Najboljši čas je dosegel Vili Vidali (40,07) pred Laslom Hujem (40,70) in Janezom Meznaričem (40,84).
Člani: prijavljenih 224, na startu 159, uvrščenih 137. Prvi Uroš Kragl s časom 35,83 pred Jožetom Teržanom (35,95) in Stanetom Gojzdnikom (36,66).
Ekipno: (članice) 1. Hmezad Žalec, 2. TN Polzela, 3. Ferralit Žalec
Veterank 1. Hmezad Žalec, 2. Ferralit Žalec.
Starejši člani: 1. SIP Šempeter, 2. Ferralit Žalec, 3. Juteks Žalec.
Člani: I. TT Prebold, 2. SIP Šempeter, 3. Obrtniki.
Zanimivo je bilo tudi tekmovanje v okviru občinskega prvenstva osnovnih šol v veleslalomu. Med cicibani sta dosegla najboljši čas Anderja Vrtačnik iz Vranskega (55,74) in Aleksander Fužir iz Braslovč (45,76). Pionirji: Špela Baudek -Žalec (47,54) in Milan Zupanc-Griže (43,24). Med starejšimi pionirkami in pionirji sta dosegla najboljši čas Nevenka Oblak iz Žalca (42,11) in Luka Šribar iz Šempetra (39,45). Starejši mladinci in mladinke: Mojca Divjak, Šempeter (45,01), Iztok Kisovar, Žalec (40,76).
Ekipno je bila prva OŠ Žalec pred Vranskim, Petrovčami in Preboldom.	C. V.
Uspehi in načrti strelske zveze Žalec
Na nedavni skupščini občinske SZ Žalec so kritično ocenili štiriletno delo ter se hkrati dogovorili za nove naloge.
Strelci
bodo še naprej skrbeli za razvoj množičnosti strelskega športa, zlasti še za vključevanje mladih v strelske družine.
Strelske
organizacije bodo sodelovale na raznih tekmovanjih ter si prizadevale doseči kar najboljše rezultate. Skrbeli bodo tudi za
NNriHKiHI
tovarištvo in dobre medsebojne odnose.
V akcijskem programu med drugim omenjajo izgradnjo osrednjega strelskega objekta, ki je v žalski občini zelo potreben.
Gradili bi ga ob pomoči TKS Žalec iz Sveta za LO in družbeno samozaščito. Na
skupščini so podelili plaketo dolgoletni strelski delavki — sodnici Staši Lettig.
4
*
o
4
4
4
4
4
4
4
4
4
/
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Materina ljubezen
Ob vznožju hribovske vasice se je kakor bela nit vila makadamska cesta. Njen zvest spremljevalec je bil žuboreč potok. Pet mlinov se je v tej ozki grapi vrstilo drug za drugim. Mlinska kolesa so prepevala v enakomernem ritmu in njihov odmev je bil glasnejši le v poznih večernih urah. Glas je bil redkejši, kadar je primanjkovalo dežja in je nastopila suša.
Pet mlinov je bilo, a ustavila se bom le pri enem. Ostal mi je v spominu, ne morem ga pozabiti. Polovico stavbe so zavzeli mlinski prostori, kjer so mlinska kolesa drobila žito, v drugi pa sta bili majhna črna kuhinja in soba. Glavno pohištvo družine s sedmimi otroki so bile tri, ob steno postavljene postelje, velika miza s stoli in velika krušna peč.
Oče, ki se je vdinjal v mlinu, je pomagal ob vsakem večjem opravilu še lastniku mlina, katerega kmetija se je razprostirala daleč na-
okrog. Mati je bila drobcena žena, lica so ji izžarevala ljubezen do otrok, saj se je iz dneva v dan, iz leta v leto razdajala samo njim. Vsako jutro je morala zgodaj zakuriti peč, da je pripravila zajtrk. Otrokom je odrezala kos črnega kruha, dodala še jabolko ali par suhih krhljev ter jim naročila, naj bodo v šoli poslušni.
Njen delovni dan se je nadaljeval s pranjem pri studencu čez cesto. Družbo so ji delali mlajši, ki so ostali doma. Čebljali so okrog nje kakor čebelice, se igrali in nabirali cvetlice. Včasih se je za trenutek zarzla v njihove obraze in z utrujeno roko pobožala zdaj enega, zdaj drugega z enakim občutkom ljubezni.
Mnogokrat je lezla iz grape navkreber s srpom, grabljami ali z motiko v rokah. Kadar je pri kmetu žetev, je treba pomagati, za kosci je treba grabiti, na njivi je treba okopavati. V najhujši vro-
čini se je sklanjala in polagala snop za snopom požetega žita na poreslo. Izmučenost je začutila zvečer, ko se je vračala vsa utrujena, globoko sklonjena.
Otroci so odraščali, drug za drugim so odhajali od doma, redno pa so prihajali domov in ji vračali ljubezen. Vsakega je pričakovala na pragu s toplo besedo, kot je znala le ona. Breme, ki ga je nosila tako dolgo, je bilo pretežko, vidno je usihala in nekega dne je omagala. Na upadlih licih se je zrcalilo trpljenje, oči pa so bile še vedno polne ljubezni do otrok. Ni mogla več na prag kot prejšnja leta, ležala je v postelji in jih čakala.
Tisto jutro, ko je za vedno zaprla dobre oči, je tudi mlin ob potoku utihnil. Nekaj časa so se kolesa še trudno vrtela, voda je z njimi pela v vse počasnejšem ritmu:	ni je več, ni je
več .. . Nato so se škripajoč ustavila.
VALČKA GNUS
%
s
s
s
*
H
s
*
N
s
*
*»
N
*
s
s
N
S
v
s
s
*
*
s
s
?
!
!
!
*
s
1
s
>
*
s
alile
Ideja za organizacije sindikalnih športnih iger delavcev upravnih organov se je porodila pred tremi leti v Kraševcu, kjer so bile te igre prvič tudi izvedene.
Organizator letošnjih iger je naša Občina, osnovna organizacija sindikata skupno z Izvršnim svetom.
Na igrah, ki se bodo pričele 31. maja letos, bodo sodelovali predstavniki občin:
Kraševec, Bačka Palanka, Travnik, Trogir, Varaždin, Kumano-vo in Žalec.
Za nemoten potek športnih iger smo ustanovili organizacijski odbor, v katerem sodelujejo predstavniki telesno-kulturnih organizacij, sindikata, predstavniki delovnih organizacij in novinarji. Predsednik organizacijskega odbora je Jože Jan, predsednik IS So Žalec.
Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki pobratenih občin, smo se dogovorili o številu in vrsti športnih disciplin, o številu nastopajočih in o drugih podrobnostih, vezanih na organizacijo in izvedbo iger.
Sodelovale bodo moške in ženske ekipe. Prvi se bodo pomerili v malem nogometu in namiznem tenisu, ženske pa bodo
upravnih organov pobratenih občin
tekmovale v streljanju in kegljanju, obe vrsti pa se bosta pomerili v igranju šaha. Po končanem uradnem tekmovanju bodo šaljive TRIM igre.
Športne sindikalne igre delav-
cev upravnih organov imajo širši pomen v izmenjavi mnenj na družbeno-ekonomskem področju in pri utijevanju bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. MIRAN VOVK
OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC
Izvršni odbor
objavlja
prosta dela in naloge
SNAŽILKE
občinskih družbenopolitičnih organizacij v Žalcu
Za opravljanje navedenih prostih del in nalog želimo sprejeti delavko za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poleg splošnih z zakonom določenih, pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	NK delavec
—	da stanuje v Žalcu ali bližnji okolici
Ponudbe sprejema Izvršni odbor Občinske konference SZDL Žalec 15 dni po objavi.
P» poteh XIV. divizije
Mladi po poteh Štirinajste divizije
Pohod po poteh XIV. divizije je za vsakega udeleženca posebno doživetje, saj se srečuje z dogodki, ki sojih doživeli borci med vojno, danes pa o njih govorijo preživeli borci in kmetje, ki so jim pomagali.
Letos so se pohoda udeležili mladinci in mladinke, pripravniki TO. Prehodili so III. etapo, od spomenika na Frankolovem, do kmetije, kjer je padel Karel Destovnik — Kajuh. Mlade je pot vodila po strmih pobočjih in planotah Kozjaka, Graške
gore proti Ravnam nad Šoštanjem. Tukaj so jim krajam pripravili kratek kulturni program, sami pa so zvečer pripravili miting. Naslednji dan so se preko Zavodenj povzpeli na kmetijo, kjer je padel Karel Destovnik—Kajuh.
Za mlade je bil pohod zelo naporen, bogatejši so bili Za spoznanje in izkušnje te težke poti, ki sojo naši borci doživljali v popolnoma drugačnih razmerah: v borbi 'z Nemci, snegom in mrazom.