% % • i ^ /
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
ŠTEV. (No.) 28.
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVA NSK£. ZVEZE V DENVER. COLO.
Odmevi amer. Slovencev za kat. dnevnik.
DVE TRETJINI DELNIC PRODANIH. — ROJAKI, KATE-RIM JE KAJ ZA KATOLIŠKO ČASOPISJE SEZITE TA MESEC ŠE PO TEH PAR DELNICAH, DA SE V MESECU KATOLIŠKEGA TISKA RAZPRODAJO!
o
Po zadnjem poročilu, ki smo, še več njegovih posnemalcev!
CHICAGO, ILL., PETEK, 20. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY, 20. 1925.
LETNIK XXXIV.
ga objavili v štev. 23 jeli sledeče odzive:
smo pre-
Iz Franklina, Kans., smo prejeli od našega delničarja Mr.
OD DRUŠTEV.	:John Dobravca nadaljnih $25
Društvo sv. Petra in Paula št. še za eno delnico- °n ima že 62, K. S. K. J. v Bradley, 111. je jdve' Požrtvovalnemu možu za kupilo eno delnico, katero svo-idobro stvar Pris™na hvala! to $25 smo prejeli po društve-j AmPak čujte* Tudi na zapa-nem predsedniku Mr. Michaelu du se je začel° &ibati kat. j Smole. Vrlemu članstvu imeno-1 dnevnik* ~ Iz p«el>lo, Colo, vanega društva se najtopleje smo PreJeli od "aše marljive zahvaljujemo!	zastopnice Mrs. J. Meglen svo-
OD POSAMEZNIKOV:	katero je nam poslala
Ker je koncem meseca, ko ni za Mr' John D* Butkoviča, ka-toliko društvenih zborovanj je ten je kupi1 eno delmc<> od na-
UMOR POSLANCA ¥ SOFIJI.! \z neodrešene domovine.
zato toliko manj odzivov od strani društev. Večje zanimanje pa postaja med posamezniki.
Iz Leckrone, Pa. smo prejeli od Miss Mary Blažič svoto $50, za dve delnice. Miss Blažič je sestra od Rev. Father John Blažiča in je še vedno kot zavedna Slovenka pomagala ža vsako dobro narodno stvar, Tako jo vidimo tudi tukaj v prvih vrstah, ko se gre za katoliški tisk. Zavedni Slovenki vsa čast!
Iz Sheboygana, Wis., kjer je dom našega častnega predsednika kat. tiskovnega podjetja
šega tiskovnega podjetja in s tem pokazal dejansko, da mu je napredek kat. časopisja pri srcu. Mr. Butkovič je član glavnega odbora K. S. K. J. Njega smo še vedno videli, kadarkoli se je šlo za kako kato-liško-narodno stvar v prvih vrstah. In tako je postal tudi delničar podjetja, ki dela nato, da poda kat. Slovencem v Ameriki kat. dnevnik! Vrlega narodnega moža Mr. Butkoviča prisrčno pozdravljamo in želimo da bi njemu sledilo še več drugih zavednih Slovencev na za-padu!
GEORGE WASHINGTON.
V nedeljo dne 22. t. m. bo rojstni dan prvega predsednika Zdr. držav George Washing-tona, ki se bo praznoval naslednji dan, t. j. v pondeljek.
George Washington je bil rojen leta 1732 in umrl leta
Komunistični poslanec je bil umorjen iz maščevanja nad umorom prof. Mileva, katerega so umorili komunisti.
Sofija. — Med bolgarskim narodom je zavrelo, ko se je raznesla vest, da je bil umorjen prof. Milev, ki je bil imenovan poslanikom za Zdr. države. Dognalo se je, da so ga zavratno umorili komunisti,! katere podpira sovjetska vlada v Rusiji. Bolgarsko ljudstvo je dalo že večkrat razumeti, da ono ne mara za boljševizem, kar je tudi sedaj pokazalo, ko »o našli na ulici umorjenega komunističnega poslanca Teodor Stracdimirov-a, ki je bil u-morjen iz maščevanja nad umorom Mileva.
PREGANJANJE NEDOLŽNEGA LJUDSTVA NA PRIMORSKEM. — KOMUNISTI NA GORIŠKEM. —- DRUGE ZANIMIVE VESTI.	{
Nova nasilja v Julijski Krajini.
Zadiy'i nastopi članov rimske vlade so vlili gotovim elementom na Primorskem nov pogum, da so začeli ' preganjati nedolžno ljudstvo, ki ni ničesar zakrivilo. Iz Tolmina, Črnič in Marezig poročajo o žalostnih slučajih nasilij, ki ne morejo nikomur koristiti. Tudi v Trstu se pojavljajo persekucije, katerih se je prebivalstvo v zadnjih mesecih že odvadilo.
Gobavec v Lake Countv.
Edinost Rev. James Černeta Iz Waukegana, 111. se je pri-smo prejeli te dni za 4 delnice glasil, nadaljni delničar rojak svoto $100. Kupili so jih Mr. Mr. Andrew Košir ter poslal Rudolf Turk, Mr. Felix Erlach, j $10. za nakup ene delnice, dru-Mr. in Mrs. John Prisland in go na obroke. Waukeganska
Mr. in Mrs. Peter Novsek. Kupili so vsak eno. Pridobila
m
naselbina je že jako številno zastopana s svojimi društvi in nam poslala jih je neka zaved- posamezniki pri našem podjetna in odlična slovenska žena iz j ju. Vendar želimo še več po-Sheboygana, ki pa v svoji snemalcev tudi tukaj! skromnosti nas prosi, naj ne ob- Iz Forest City, Pa. je nam javimo njenega imena. Mi se ji poslal Mr. Carl Kovačič na-tem potom tej narodno zaved- jlaljne tri delničarje in sicer: ni slovenski ženi najprisrčneje Mr. John Grum, Mr. Frank zahvaljujemo! Komu je kat. { Kotar in Mr. Frank Pancar so tisk res pri srcu, ta pokaže z kupili vsak po eno, za katere dejanji n tako je ona pokaza- je nam poslal po $5. za vsake-la! Živele posnemalke med; ga za nakup, ostalo na odpla-slovenskim ženstvom v Ameri- čila.
ki!	Ravno od tukaj iz Forest Ci-
Iz Clevelanda, Ohio, smo pre- tya je nam poslala te dni zopet jeli od našega marljivega za- naša tamkajšna delavna zastopnika Mr. Frank Kurnika| stopnica Mrs. A. Gerchman svoto $50 za dve nadaljni del- zopet za dve delnice in sicer
Great Lakes, 111. — Od tu-1799. Za časa ameriške revo-'kaj poročajo, da je prišel iz lucije je bil vrhovni poveljnik j filipinskih* otokov neki vojak, revolucijonarne armade, katero j ki je prinesel seboj strašno boje izborno vodil in pokazal, da! lezen gobavosti. Oblasti so ta-je velik strateg.	| koj vse potrebno vkrenile, da
Njegovo zadnje strategično ni prišel v dotiko z drugimi vo-delo je bila kampanja pri :jaki in bo najbrže oddan na v Yorktonu, kjer se je podal brit- Louisiano na kolonijo za gobo-
ski general Cornwallis z vsemi svojimi četami.
Bil je dvakrat izvoljen za predsednika Zdr. držav in ko s^mu je tretjič ponudilo pregib sedniško kandidaturo, je Washington odklonil. Slava njegovemu spominu!
KRIŽEM SYETA.
ve, kjer se že nahajata dva njegova brata, kamor sta bila poslana pred dvema mesecoma tudi za to boleznijo.
^ -o-
Collins pokopan.
Cave City, Ky. — Reševanje Collinsa je končano, truplo počiva na mestu kjer ga je zadela nesreča. Hoteli so zazidati s cementom okrog truplaf ni pa bilo potreba, ker narava je to — London. — Poslanik in, sama preskrbela, kajti na nje-Mrs. Frank B. Kellogg sta se ga se je posuia zemlja, kate-v torek poslovila od prijateljev | ra bi bila lahko tudi podsula
one, ki so hoteli truplo odnesti na površje.
■o
in diplomatov v Londonu in nastopila pot proti Southhampto-nu, kjer sta se vkrcala na pai*-nik Berengaria, ki ju popelje $20,000.000 za povzdigo
Matt Flajnik in eno pa Mr.
Frank Kokol oba zavedna slovenska fanta. Dalje piše Mr. Kurnik: "Slovenci v Clevelan-du na noge, pokažimo se sedaj, ko se gre za ustanovitev katoliškega dnevnika. Ali naj Cle-velandčanje zaostanemo v tem oziru za drugimi naselbinami? Kdor more naj kupi vsaj eno delnico tega koristnega kat. podjetja. Pokažimo se, da je tudi nam katoliška stvar pri srcu !" — Mi želimo, da bi krasne besede Mr. Kurnika našle kar največ odzivov med našimi vrlimi clevelandčani! In tudi prepričani smo, da bo Cleveland v tem oziru še storil v polni meri svojo dolžnost!
Iz So. Chicago, III.,-smo pre-jeji te dni prvi odziv in sicer od rojaka Mr. Frank Juvanči-ča, ki je nam poslal celoletno naročnino za list in zraven še svoto $25 za eno delnico. Med drugim piše: tudi on: "Slovenci v So. Chicago pokažimo se kot praktični katoličanje in idimo na delo. Kupimo kateri le more nekaj delnic za "A. S. — Ed.", da čimpreje postane dnevnik I" (Ostali del Vašega donisa priobčimo v eni izmed prihodnjih številk, ker sedaj nam primanjkuje prostora.) Vrlemu rojaku izrekamj) iskreno hvalo! Chicagi pa pričakujemo
za eno za Mrs. Mary Marinčič za vsakega po $5, ostalo na odplačila. Tako se dosedaj slovenska naselbina Forest City ponaša že s kar 12 delničarji posamezniki in v tem oziru pred-njači doslej pred vsemi drugimi naselbinami. Slovenske naselbine na noge in posnemajte vrle Forestcitčane!
In ravno ob zaključku tega poročila smo prejeli pismo iz Eveletha, Minn, v katerem nam pošilja tamošnji katoliško zavedni rojak Mr. Jakob Plat-nar svoto $100 za štiri delnice naše kat. tiskovne družbe. V svojem pismu nam kliče: "Dragi urednik! Pošiljam Vam $100 za 4 delnice in želim, da bi se jih še mnogo drugih oglasilo, ko se gre za tako potrebno stvar, kakor je katoliški dnevnik!" — Vrlemu, rojaku Mr. Platnarju, ki je dal s tem lep zgled še mnogim drugim v severni Minnesoti najiskrenej-ša hvala in Bog Vas živi! Živela Minnesota, začela si se tudi ti probujati!
* # »
«
Tako torej gre duh pravega katoliškega navdušenja naprej od srca do srca in ogreva in vnema slovenska srca za potrebni katoliški dnevnik
proti domovini, kjer prevzame Mr. Kellogg dne 4. marca mesto državnega tajnika.
— Washington. — Vodilni zrakoplov Los Angeles se je včeraj dvignil in poletel s 200 funtov pošte in nekaterimi potniki proti Bermudu. Med potniki je bil tudi mornariški po-
in-
dustrije.
Hammond, Ind. — V industrijskemu okraju East Chicago in Indiana Harbor se bo izdalo $20,000.000 za povečanje industrijskih objektov. Inland Steel kompanija bo zgradila novi plavž, Universal Portland
Komunistična propaganda na Goriškem.
Komunisti, ki jim je bila na Goriškem med slovenskim ljudstvom — kakor marsikje drugod — po vojni cvetela pšenica, a so kasneje izgubili vse svoje postojanke, so se v zadnjem času zopet z vso silo vrgli na slovenske kraje, da jih ponovno ošvoje. Slovenski ljudski voditelji so na straži. Slovensko ljudstvo dobro ve, da komunisti na vsem rgegovem križevem potu zadnjih let niso zanj niti z mezincem ganili in da bi bilo moralo postati brez-bramben jjlen fašistovskih hord in raznih brezvestnih pijavk, da mu niso stali ob strani krščanski slovenski možje. Že zato si bo premislilo^ da bi šlo držat stremena komunistom.
njim, pa ga nkta zadela in tako je neznanecNt^rzih nog izginil v gozdiču.
-o-
Sedaj ženske demonstrirajo v Rovinju.
Okoli 30 kmetskih žensk je šlo 26. m. m. k občinskemu* komisarju poprašat, kdaj mislijo gospodje znižati ogromnfr davščine, kakor je to zahtevano v predloženi spomenici. Odgovor razburjenih žensk ni zadovoljil, zato so kričale in hrupno demonstrirale po Rovinju^
-o-
Tatovi na pokopališču.
Z vojaškega pokopališča v Gorici, ulica Capuccini, je te^ dni izginilo več napisnih desk, kamere so odnesli neznani storilci. Tudi drugače so bili vojaški grobovi precej poškodovani.
niči in sicer je še eno kupil Mr.; za eno za Mr. John Bregar ip mož^ni tajnik T Douglas Ro- j Cement namerava zgraditi po-
binson.
—	Chicago, 111. — Mati je ušla pred 14. dnevi, oče je ležal pijan na tleh, trije otroci v starosti 6, 8 in 2 leti komaj še živi od mraza in gladu je našla policija v nezakurjenemu stanovanju na 2144 W. 54 cesti. Poskrbeli so za otroke, o-četa John Ledvora pa aretirali.
—	London. — S 158.000 podpisi je poslanec Patrick J. Ford predložil zbornici prošnjo, v kateri prosijo Škoti za znižanje davka na žganje.
—	Washington. — Radi povišanja cene gasolinu se je razvila živahna
zbornicah. Senator Trammeli je dejal, da ne vidi nikjer vzroka, zakaj bi se mogla cena povišati. Ko se je pa povišala cena kruhu,/pa ni nihče teh gospodov, niti z mazincem mignil in iskal vzroka povišanju cene.
—	St. Paul, Minn. — Thomas L. Wann, kapitalist je usmrtil svojo ženo, nakar je še sebi pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev. Vzrok umora in samomora poročilo ne pove.
mol? tTudi Youngstown Sheet and Tube; Hubbard Steel in Standart Oil nameravajo izdati velike svote za povečanje njih podjetij.
-o-
Zopet eksplozija bombe.
Chicago, 111. — Dinamitna bomba je bila položena na prag lekarne na 6001 S. Halsted cesti, ki je razpočila s strašnim pokom. Vse šipe na poslopju so popokale, tako tudi na sosednjih poslopjih. 24 družin je bilo pognanih na cesto. Škoda na poslopju je cenjena na $2,000. Policija je prihitela ta-debata v obeh koj na lice mesta, a ni mogla
ničesar dognati po vzroku zakaj in kdo je položil bombo. -o-
Ban d iti pomorili delavce.
Harbin, Mandžurija. — Ban-diti so napadli barako, kjer so bili železniški delavci in jih večje število pobili do smrti, nekaj pa ranili. Podrobnosti o u-moru niso znane.
-o-
Stanje angleškega kralja obrnilo na boljše.
Angleški kralj George ima influenco. Njegovo stanje je
Precitaite na tretji strani te- j bilo še pred par dnevi opasno, med j ga lista oglas društva sv. Neže, zadnje to zadevno poročilo pa ameriškimi Slovenci v Ameriki !j št. 826. Reda kat. Boršt. Je ja- pravi, da se je bolezen obrnila (Dalje na 3. strani.) 'ko važen!	k^im«

i na boljše.
Senator Mosconi o šolstvu v Julijski Krajini.
Senator Mosconi, bivši generalni civilni komisar v Trstu, je izdal knjigo, v kateri opisuje svoje službovanje in svoje izkušnje v Julijski Krajini. O šolskem vprašanju izjavlja Mosconi med drugim: "Mislim, da se vsaj tam, kjer žive dru-gorodci strnjeno, ne more odrekati slovanska ljudska šola, ki odgovarja le preživo občutni potrebi posameznih družin. Pri tem pa mora biti italijanščina obvezen predmet." — Ali bodo te besede senatorja Mos-conija v italijanski politični javnosti kaj zalegle?
-o-
Divjanje fašizma.
Dočim se je drugi val fašizma v starih pokrajinah Italije že več ali manj polegel, se je pa fašizem v Julijski Krajini šele prav razgrel. Kakor v prvih časih "pohoda na Rim" si v imenu fašizma prilašča pol-| no oblast.nad sodržavljani vsaki birič in razna sodrga ne glede na narodnost. Nedolžne ljudi vlačijo v zapore, kjer jih pretepajo, nato pa izpuščajo (Tolmin, Črniče,- Marezige), stikajo po hišah, kot "tajna" zasledujejo slovenska društva, ki že leta in leta obstojajo zakonito ur odgovarjajo vsem predpisom oblasti; fašistovski mladiči zopet rogovilijo z orožjem po tržaški okolici, zahtevajo od ljudi legitimacije ter sploh šikanirajo in terorizirajo vsakogar, ki jiip ni po volji. Ljudje so sicer potrpežljivi, a predolgo to vendar ne "more trpeti.
-o-
V Postojni
blizu električne centrale se je pojavil dne 25. m. m. pozno zvečer nenadoma pred dvema orožnikoma neznan človek, ki se ni hotel ustaviti, ko sta mu to ukazala, marveč je ustrelil na nju. Zadel je enega orožnika v levo roko, pa ne nevar-
no, Orožnika sta

streljala za
Hišne preiskave
so se vršile tudi v Idriji in Spodnji Idriji. V slednjem kraju se* iztaknili topič, s kakršnim se je včasih streljalo pri procesijah, in pa dva zarjavela bajoneta^ Dotična dva moža sta bila takoj uklenjena in odvedena v zapore. Potem je oblast vendar It? iivicioTtij d 'A mOZA Dilc&lcoi' nista nevarna obstoju "italijanske države, pa ju je izpustila.
-o-
Cestni rop na Vipavskem. Med Kožmani in Vipavo je bil napaden 25. m. m. zvečer trgovec in posestnik Ivan Krasna iz Budanj. Imel je s seboj 700 lir in 2 milijona in stotisoč avstrijskih kron. Približali so se mu trije moški, ki so zahtevali od njega denar in mu pretili s smrtjo, ako bi zakričal. Vzeli so mu ves denar in žepno uro, potem pa zbežali. Orožniki i-ščejo napadalce:
-o-
Kako bodo plačali davke. Kako bodo plačali davke, premišljujejo pri kmetijski družbi v Puli. Kako naj plačajo 50.000 lir, ne da bi se dotaknili društvenega imetja! Obstoj družbe je v nevarnosti. Odbor je sklenil, posredovati pri vladi, da bi se davčne zahteve spravile v sklad s pravim fin* stanjem družbe, da bo mogla še nadalje delovati.
DENARNE P0SILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom aH na> zadnjo pošto točno in brez vsakeg* odbitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 —	Din.........	$ 8.90
1,000 —	Din. -................$ 17.45
2.500 —	Din. ................S 43.50
5.000 —	Din..................S 86.50
10,000 —	Din..................$172.00
100 — Lir ........ $ 4.90
200 — Lir ........ S 9.45
500 — Lir ........ $ 22.75
1,000 — Lir ........ $ 44.25
v Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. aH nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se^ cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
DOLARTE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IX SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
Zi

Vf •■	■ v; > -
. •■ i.
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST.
Prvi in najstarejši slovenski fatoiiiki list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen teta 1891. Bdinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America.
Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —	1
Edint Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, HL
-_Telephone: Canal 0098.__
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
-SUBSCRIPTION: For United^States per year.......................S4-**0
For United States per half year ...... ............$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
_"_For Chicago. Canada and Europe per half year----$2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na Honisr	__
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Omce at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1870._•	____
" - . /
Goriškim rojakom!
Rojaki solnčne Gorice! Iz vaše krasne domovine dobivamo večinoma jobovska poročila. Pretresljive Jeremijeve žalo-stinke odmevajo sem do nas. Kako naj bi se neki ti otroci soln-ca veselili, ko so sužnji na rodni grudi. Težko je biti suženj v tuji zemlji, a še težje na rodnih tleh, kjer zasužnjen narod vsepovsod gleda pečate svojega potu in svoje krvi, ki jih tujčeva peta oskrunja. Kruto je, z mogočnim udarom posameznega ali narod pobiti na tla, a neprimerno krutejše je, mu polagoma vedno globlje porivati smrtonosni nož proti srcu. In tako delajo Italijani z goriškimi Slovenci. Ko bi oni pri tem -peli in bili veseli, bi rekel naj vtonejo v kalnih italijanskih vodah, saj niso vredni slovenskega imena. Zdaj pa, ko čujemo njih vzdihe, njih jok in njih stok, ko jih tujčeva roka cepi z = italijanskimi cepiči, se mi zdi, kakor bi me brat klical na pomoč v skrajni sili. Srce se mi krči in pest se mi stiska k maščevanju. Le eno me tolaži, to* da naši zasužnjeni goriški bratje niso več narodni otroci, ki bi za vsakim drveli, ki jim kak "cukerČek" pokaže. Postali so možje, ki vedo, da je mačeha vedno mačeha, naj bo tudi vsa iz "cukra," kakor pravi portugalski pregovor. Zatovse. s studom obračajo od nje proč.
Ko bi bila solnčna Goriška pred kakimi dvajsetimi leti trfko po naključju padla v nenasitno italijansko" žrelo kakor je po vojski, bi jo bili do danes že prebavili. Takrat njena narodna zavest zdaleka ni bila tako razvita, kakor ,je tik pred vojsko in je danes še bolj. Ko sem 1. 1904. prvič prišel v Go-Vico, je bila njena narodna zavest še v povojih. Okoliško ljudstvo, ki je prihajalo v mesto,, je pač govorilo slovensko, sicer je bilo pa mestno življenje precej italijansko pobarvano. Ko me je pa o veliki noči pred vojsko po daljšem času pot zopet privedla.tja, se nisem mogel načuditi velikanskemu napredku narodne probuje. Od vsepovsod, ne samo zunaj na deželi, tudi v mestu, mi je donela slovenska materina beseda na uho.
Takrat sem šele začutil, da sem na domačih tleh. Nikoli -ne "bom pozabil tiste velike noči. Vračal sem se iz Švice, kjer je še mrzla sapa brila z nebotiČnih gora. Gorica je bila takrat že vsa v cvetju. Tam na kostanjeviškem Montenellu smo sedeli. Aromatična pomladna sapica nas je božala. Vse naokrog je bilo posuto z bohotnim črešnjevim cvetjem, kakor da bi evharistični Kralj šel skozi vinograde. In Brda, kamor sem šel za praznike na pomoč, vsa so bila bela, kakor kanheli-čanka predno ji nadenejo raševo redovno obleko. Rdečkasto cvetje breskve vmes je bilo kakor lahna rdečica na licih neveste, ki čaka, da gre k altarju. Da, kadar s£ na to spomnim in obenem zavem, da po je tujec zasnubil, mi vzvalovi kri v o-gorčenje. Miri me le to, da je poroka neveljavna, ker je bila nevesta ugrabljena in se z vsemi štirimi otepa takega ženina.
Zato pa popolnoma razumem z brutalno silo tlačeni gnev njenih očetov, mater, bratov in sestra, ko jo gledajo v tujčevem objemu, a ji zaenkrat ne morejo pomagati. Da je pa ne mislijo trajno prepustiti njeni žalostni usodi, priča njih potro-jeno narodno delo, s katerim hočejo paralizirati-zastrupljeno italijansko kri, k^jo ji na vse načine hočejo vbrizgati. Kmalu po zasužnjenju so vstanovili svojo Družbo sv. Mohorja, ki naj bi to paraliziranje vršila. Prav kar smo prejeli njen književni dar za 1. 1925. Ne moremo druzega reči, kako*: Slava goriškim mučeniškim narodnim delavcem!
Skoraj istočasno smo prejeli književni dar Družbe sv. Mohorja matere. Kak razloček mej materjo in hčerko, mej mater-
nim književnim darom in hčerkinim! Pri materi se očividno Kaže marazem, ostarelost. Naj se še tako prizadeva iti ^časom naprej, ji ne gre, pa ji ne gre. Žalca j ji ne gre, Bog vedi. Jaz mislim, da zato, ker ji je vedno manjkalo mlade oživljajoče krvi iz srca Slovenije. Ko so si njeni voditelji na periferiji to dali za silo dopovedati, je bilo že prepozno: Dvomim, Če se bo še kedaj kaj prida pomladila, dasi mora vsak slovenski rodoljub to iz srca želeti. Kadar se začno vodilni pisatelji kake narodne književne matice ogibati in ta postane iz večine torišče književnih abecedarjev, je to znamenje propada. In to se 5e delj časa opaža pri Mohorjevi družbi materi.
Poglejte pa njeno goriško hčerko, kako se živahno kre-ta, res kot bistra hči planin. Kako bi se ne v družbi takih mladih fantov, ki ji dvorijo. Njen književni dar je kljub njenim začetnim gmotnim in drugim težavam, kakor majsko cvetje polno mlade, kipeče sile. Poglejte samo njen koledar, ki je bil vedno termometer za Družbo sv. Mohorja. Sam je vreden članarine.
Tako mnogovrstnega in poučnega koledarja je letos malo podobnih književnih matic izdalo, dasi razpolagajo z bogatejšimi sredstvi in delujejo v ugodnejših razmerah. S takim koledarjem se narod res budi, vzgaja in krepi. Pouk in zabava, ljubezen do rodne grude in razgled po svetu, v^e je bogato zastopano v njem. Tudi tak, ki ima vedno Časopisje v roki in pazno zasleduje domače in tuje dogodke, bo z velikim užitkom bral obširno, naravnost strokovnjaško domačo in svetovno statistiko in kroniko. Domača zgodovina, opis domačih krajev, mora vsakemu še bolj stisniti pest, da zasikne skozi zobe: Naša je bila ta zemlja in naša bo, pa naj bo Soča^še enkrat tako krvava, kakor je bila!
Poleg koledarja je pa družba izdala še dve lepi povesti v prevodu: "Preužitkarji" in "Na Indijo." Nadalje jako poučno "Gospodarsko čitanko," v kateri so zastopane vse panoge gospodarstva, seveda s posebnim ozirom na goriške krajevne razmere. Slednjič lep molifvenik za tiste, ki ga posebej žele, ta imenik družbenih udov v posebni knjižici. *
Za prihodnje leto napoveduje književni odbor še lepši in bogatejši književni dar. Priznani pisatelji raznih strok, ki jih je morala Družba sv. Mohorja mati za božjo voljo prositi, da so ji kaj obljubili., se pridno oglašajo k sodelovanju. Gotovo, da jih k temu nagiba pred dejstvo, da so ti naši zasužnjeni bratje posebne pozornosti in pomoči potrebni; nedvomno pa tudi to, ker jim njih Mohorjeva družba nudi priliko do prost cjšega pisateljskega razmaha, kajpada v dobrem pomenu, kot okorela stara.
Dolžnost naroda, doma in na tujem, je, da to goriško hčerko Mohorjeve družbe kar moč podpira, da bo mogla zdržati slovensko fronto ob Soči. Boga zahvalimo, da so se našli požrtvovavni možje, ki so jo pripravljeni ne oziraje še na žrtve držati. Poživljamo zlasti naše goriške rojake, naj se zavzamejo za njo. Komu naj bi bila bolj pri srcu kot njim. Kedo je bolj siljen, da se zgane, kot Goričani, ko čujejo, da iz srca njih rodne grude, sv. Gore, vedno bolj izginja slovenska beseda in pesem, da se bodo nazadnje čuli samo grehi, ki jih človek v kolikor mogoče temnem kotu in kar moč tiho pove. Marija je slovenski deklici, v slovenskem jeziku iraročila, naj se ji cerkev zida; a ne samo zida, tudi obiskuje in daje v njej duška verskim čutilom, v tistem jeziku, v katerem so bila cepljena. Goriški Slovenci, izvršitelji tega Materinega testamenta ste.
Pa tudi ostali ameriški Slovenci naj se zavedajo svoje dolžnosti do domovine matere, ki izgube te cvetoče hčerke ne bo nikoli prebolela. Kar ji je bila Mohorjeva družba mati proti germanstvu. to ste ji goriška in istrska Mohorjevi družbi, hčerki proti italijanstvu. Hvaležnost do Mohorjeve družbe matere zahteva* da se je še nadalje zvesto držimo, ker nas je narodno zbudila, da smo dozoreli za svobodo. Isti blagi cilji Mohorjevih družb hčerk, goriške in istrske pa nam nalagajo narodno dolžnost, da jima pomagamo jih doseči. Sicer ja to niso nikake žrtve, če podpiramo njih književne matice, ampak le dobiček. Za par centov udnine ne dobite nikjer toliko lepega, poučnega, in razvedrilnega berila. Vsi se tedaj za prihodnjo zimo oskrbimo književni dar goriške Mohorjeve družbe. Dasi zaenkrat nimamo poverjenika za Ameriko, bomo drage *Tolje posredovali, ako se bo kedo na nas obrnil. Ako se hoče pa naravnost naročiti, naj piše na naslov:
MOHORJEVA DRUŽBA
GOR IZ I A,
Riva Piazzuti 18.
EUROPA. — ITALIA. — VENEZIA GIULIA.
Sv. Jurij v So. Chicago.
Nocoj je prav lep/večer, tako se je čulo in razlegajo po cerkveni dvorani. Kaj pa je že zopet bilo^ Takoj vam povem. Na Lincolnov rojstni dan, čegar slika diči našo dvorano se je zahotelo našim možem in fantom, ki so se trudili za cerkveno dvorano, da napravijo prav domači zabavni večer za sebe. In bilo je res prav po domače.
Pripeljali so možje svoje so-proge-in svoje malčke in vsak še nekaj za prigrizek in tako dalje. K bogato obloženim mizam smo se posedli in smo bili zares od srca židane volje. Sto-loravnatelj je bil ta večer naš priljubljeni Mr. Martin Shif-rer, ki je izborno reševal svojo nalogo.
Vrstili so se tudi domači govori. Stoloravnatelj poda besedo Rev. domačemu župniku, ki je v lepem govoru zbrane opozarjal na pomen nocojšnjega večera in tudi kazal na sliko A-brahama Lincoln in navzoče bodril, da naj bodo neustrašeni bojevniki za dobro, sveto in pravično stvar.
V imenu mladinskega oddelka t. j. Carniola Club je govoril njihov predsednik M. W. Fr. j Kompare. Nastopila sta s svojim govorom cerkvena odbornika Mr. L. Mergole in Mr. Joe ] Gradišar. K besedi se je oglasil kot zastopnik Vitezov sv. Flo-rijana njihov tajnik Mr. John Likovich.
Mrs. M. Stanko je zbrane pozdravila v imenu žen. podpor. društva M. Č. Sp. Sklepni govor je imel M. J. Makovec, ki j je bil z burnim ploskanjem spremi jevan.
Krepko so se glasile tudi domače, vedno lepe slovenske pesmice, ki so jih zaorili naši navdušeni pevci in pevke. | Še posebej zasluži pohvalo Mr. J. Zupančič, ki se celi ve-jčer ni .utrudil krepko zabavati družbo po svojem, vsem znanem načinu.
Tako je celi zabavni večer1 | vladalo prav veselo, domače razpoloženje in ni bilo od nikogar moteno. Se večkrat kaj i podobnega, to je zdravo za dušo in srce, saj pošteno vesele--' ga človeka ima še Bog rad, tako vsaj pravijo.
Poročevalec.
šajo štreno, samo da se ne bi izvedelo kedo je paprika. Ta boječnost pa je že nekaterim izmed njih prirojena. V nesrečnem vojskinem času je bilo, ko je prišel klic "to go across," kateri je pa nekemu našemu paprikarju (ki je bil takrat tudi v armadi, ali tistikrat ne v rdeči) tako pretresel mozeg in kosti, da je vse drgetalo na njemu. Z šklepetavimi zobmi je prosil ne, ne, samo na bojno polje ne. Tudi iz starega kraja ga je pregnala ta bolezen, in mu je priostala do današnjega dne. Ko bi slučajno kdo Šel za njim po cesti, in zaklical "paprika", bi se tako ustrašil, da bi ga gotovo zadel "božji žlak." Ker so pa ti naši kulturonosci tako krepostni, nedolžni brez madeža, (to se jim tako zdi) ter se skrivajo pod grm kot skromna vijolica, ni več kot prav, da jim napravim malo reklame. Veste, če se človek preveč skriva in je preveč ponižen tudi nič ni. Toraj resnici na ljubo povedano, da ni bilo zmiraj tako. Ko smo pred par leti imeli tukaj neko narodno podjetje so bili vsi drugačni. Ker omenjeno podjetje ni nič kaj prav dobro šlo, so se lotili "side" bisnisa, za katerega se je posebno eden hudo zavzel, ki spada sedaj k papriki in Co. Agitiral in ponujal je svoj produkt pod vsemi najlepšimi imeni. Če se ne motim, imenoval ga je tudi papriko. Tožil je da ta rastlina noče vspevati na domačem vrtu, ker so tla premrzla. Po sili jo je hotel prodati na več krajih, posebno tam kjer so imeli solnčne vrte. Ker se pa naše ženske niso hotele pečati z papriko rejo, če prav jo je ponujevalec hvalil kako je rodovitna, in po vrhu je obljubil še navreči kaj iz štora. Vkljub vsemu paprike ni mogel prodati, na veliko zadovolj-nost svoje žene. Škoda, škoda, ko bi jo tistikrat prodal bi sedaj ne jezila na Sheboyganča-ne.
Neizkušen paprikar je bil,
zato pa vertca ni dobil.
Spomini mu hite nazaj Oh, vertec topli; zgubljeni raj !
"Sheboygancan.*
-o
— Algona, la. — Ralph Gay- ( — Melilla, Maroko. — Od lor je streljal na svojo ženo s tukaj prihaja poročilo, da je
katero je bil ločen, ne da J>i jo žadel. Žena ga je tožila in so-
vodja upornikov Abdel Krim u-mrl za ranami, ki jih je dobil
dišče mu je prisodilo 30 let je- v boju, med tem ko neko dru-če, katero kazen je mogel ta-!go poročilo pravi, da je bil za-koj nastopiti.	'strupljen.
Sheboygan, Wis.
Iz mojega starega zapisni- j ka: — Našim rdečkarjem je sedanje čase precej zrastel greben. Odkar jih je lansko leto neki dopisnik v Edinosti imenoval nekake pikarje se niso upali na plan. Ker se pa že predolgo ni nič slišalo od njih, da se jih toraj čisto ne pozabi so prišli na trg z papriko. Ta-instveni so pa še bolj kot ke-| daj poprej, na vse načine me
Barberton, O.
Maškeradna veselica, ki je bila 7. februarja je bila prav dobro obiskana. Čistega dobička ie bilo $143.71, v blagajni altamega društva je bilo od p/*ej $67.50 vsega skupaj je $211.21. Dve sto dol. smo dale za nakup raznih stvari, ki rabijo v cerkvi. Boste že videle kaj bo kaj novega, se bomo potlej lahko postavile, da to in > Co, smo ženske kupile. Sedaj pa zahvalo vsem maškaram, ki so se odzvale našemu vabilu (Dalje na 3. strani.)
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Čem i go j.
Ukaži, naj jih razložijo pred teboj. Sporočam tvojemu božanskemu 'veličanstvu, da teh barbarov ni več, da sem vsaj za dobo enega človeškega rodu zagotovil dežele na severu tvoji oblasti. Dovoli, da prinesejo glave in roke semkaj in jih pre-štejejo pred tvojim veličanstvom, da se njih vonj dvigne kakor kadilo do tvojih božanskih nosnic."
"Ne, ne," je odgovoril faraon, "moji častniki jih bodo prešteli zunaj, zakaj jaz ne-arad gledam take podobe smrti in ti verjamem T»a besedo, kar se tiče števila. Kakšno plačilo zahtevaš za to uslugo, brat moj, zakaj z velikimi darili bi te hotel poplačati, ki si toliko dobrega storil meni in Egiptu."
Preden je odgovoril, se je Abi ozrl k lepi kraljici Ahuri, ki je sedela faraonu ob boku, ter po drugih kraljevih soprogah in ženah.
"Veličanstvo," je rekel, "tu vidim mno-jro žena in gospe, toda kraljevskih otrok ne Dovoli — zakaj gotovo so v svojih dovoli, o faraon, da jih pripeljejo
semkaj, da se moje oči naslajajo z njih lju-beznjivostjo in da morem pripovedovati o njih, o vsakem izmed njih, njihovim bratrancem, ki me čakajo v Memfidi."
Pri teh- besejdah je zalila rdečica sramu ljubeznjivo obličje Ahure, kraljeve žene, gospe obeh dežel; ostale žene so se obrnile proč in so jezno šepetale med seboj, zakaj ta žalitev jih je bila rabila. Samo faraon ni spremenil svojega bledega obličja in je odgovoril dostojanstveno:
"Princ Abi, zaničevati tiste, katere so bogovi udarili, pa naj bodo že kralji ali kmetje, je nečastno dejanje, ki ga bogovi ne bodo pozabili. Ti dofcro veš, da nimam otrok. Zakaj me tedaj prosiš, naj ti pokažem njih ! jubezn jivost ? "
"Slišal sem o tem govoriti, o faraon," je odgovoril princ, "a nič gotovega. Resnično, nisem verjel, zakaj kjer je toliko žena, tam bo tudi nekaj mater med njimi, sem si mislil. Zato sem te vprašal, da bi bil gotov, preden izgovorim prošnjo, ki jo bom sedaj izustil, ne v skrbi zase, marveč v skrbi za blagor Egipta in tvoj lastni blagor, o faraon. Ali mi do-voliš, da go^>rim tukaj pred vsemi?"
"Kar govori, je rekel faraon resno. "Če gre za blagor Egipta, naj Egipt posluša."
"Tvoje veličanstvo mi je reklo,' je odvrnil Abi in se je poklonil, "da so ti bogovi iz jeze odrekli otroke. Niti ene same deklice
tvoje krvi ti niso dali, da stopi na tvoj prestol, kadar ob svojem času blagovoliš oditi k Osirisu. Če bi bilo drugače, če bi imel eno samo hčer, potomko svojega božanskega rodu, bi jaz ničesar ne rekel, bi molčal kakor grob. A tako je, in dasi so tvoje kraljice lepe in jih je mnogo, se vendar zdi, da bo tako tudi o-stalo, zakaj če so ušesa bogov bila doslej gluha tvojim prošnjam, akoravno si jim zidal veličastne templje in jim žrtvoval daril brez števila, se tudi sedaj skoraj gotovo ne bodo odprla. Celo Amen, tvoj oče, Amen, čigar ime nosiš, noče storiti čudeža zate, o faraon; tako veličasten si, da je sklenil, naj siješ sam, kakor polna luna v noči in naj ne deliš svojega sijaja z nobeno zvezdo."
Tedaj je kraljica Ahura, ki je ves ta čas pazljivo poslušala, prvič spregovorila z živahnim in jeznim glasom:
"Kako veš to, princ iz Memfide? Včasi se Htfogovi omehčajo in dovolijo, kar so nekaj časa odklanjali. Moj gospodar živi in jaz živim in še vedno more njegov otrok stopiti na prestol Egipta."
'To je mogoče, o kraljica," je rekel Abi in se poklonil, "in kar se mene tiče, le molim, naj bi bilo tako, zakaj kdo sem jaz, da bi pognal namere kraljev na nebu ? Če se samo hči rodi tebi in faraonu, tedaj prekličem svoje besede in ti priznam naslov, kateri je bil toliko let po krivici pisan na tvojih prestolih in


. JŠt

r'Tfiiilirf

______
spomenikih, naslov Kraljevske matere."
Ahura je hotela zopet odgovoriti, zakaj ta porogljivi posmeh jo je bil v živo zadel. Toda faraon ji je del roko na koleno in je rekel:
"Nadaljuj, princ in brat. Slišali smo od tebe le to, kar že sami predobro vemo — da sem brez otrok. Govori nam o tem, česar ne vemo, o svoji srčni želji, ki leži pod vsemi temi besedami."
"Faraon, tale je. Jaz sem tvoje svete krvi, potomec istega božanskega očeta —"
"Toda matere, ki ni bila božanska," ga je prekinila Ahura, "matere iz rodu, ki je prinesel marsikatero kletev, Egiptu, kar ti bo pokazalo vsako ogledalo, princ iz Memfide."
Faraon," je nadaljeval Abi, ne meneč se zanjo, "ti pešaš; nebo te želi, zemlja se u-dira pod teboj. Na severu in na jugu grozijo Egiptu mm>ge nevarnosti. Če bi nenadoma u-mrl brez naslednika, bodo barbari navalili s severa in juga in velikaši države se bodo borili med seboj za tvoje mesto. Faraon, jaz sem navajen boja; jaz sem močan; jaz imam mnogo otrok; moja hiša stoji na skali; armada mi zaupa; milijoni ljudstva me ljubijo. Privzemi me torej, da vladam s teboj, in pred obličjem vse zemlje imenuj mene in moje sinove za svoje naslednike, tako da se bo naše kraljevsko pleme nadaljevalo od roda do roda. Tako boš končal svoje dneve v miru in upanju. Govoril sem."

"AMERIKA NSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."
(T H	OLY FAMILY SOCIETY.)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zjedinjenih Državah Severne Amerike
SEDEŽ5 JOLIET, ILL.
Inkor. v drž. HI. Inkor. v drž. Pa.
Naše geslo: -Vse ra vero, dom in narod; vsi za enega, eden ra vse."
GLAVNI ODBOR.
Predsednik ......GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St Joliet 111
II ^oodoreds * ' in^l^fP^^ 1425 N' Cenfer S, Joliet, 11 II podpreds.....JOS PAVLAKOVICH, 39 Winchell St. Sharpburg, Pa.
S1"	..............«ATJOS- SLAPNICAR. 311 Summit St., Joliet. I1L
Jfpist?lk?r ............ PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway Joliet 111.
n KaJ ^.....»čv L 2N SHETINA. 1013 N. Chicago S L Joliet I1L
Duhovni vodja .. REV. P. K. ZAKRAJŠEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR.
^P*™ GLAVACH. 1844 W. 22nd Place, Chicago, 111. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St.. Ottawa 111. JOHN PETRIC 1202 N. Broadway St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR.
ANTON STRUKEL. 1240 Third St., La Salle III JOS. KLEMENČIČ.1212 N. Broadway Joliet' 111" FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa.
Do dne 31. dec. 1924. je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam Ur njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku
$35,993.91.
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. t^o dosežemo število 2000, se *viša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.
ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE!
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje s 2. strani.) Vse so bile fajn, ta lepe, ta grde in ta špasne. Zahvalimo se v imenu altarnega društva vsem, ki so prišli na veselico ali pomagali na ta ali drug način.
Zjutraj 7. febr. smo pa do-j bili žalostno novico, da je umrl dobro poznan in spoštovan mladenič Mr. Frank Možek. Njegovih dobrih del ne bomo o-pisovali, priča so mnogi obiskovalci in številni venci, ki jih je fan j ki imel. — Umrl je tudi pol leta star fantiček družine Mr. in Mrs. A. Mišič na 6. februarja iz Friderik St. Obema družinama naše iskreno soža-lje!
Bolni so že delj časa Mrs. Mary Gerbec iz Melvin St. in Mrs. Frances Gradišar iz Center St. ter Miss Luise Žagar iz Cornell St. Vsem bolnikom želimo, da bi kaj hitro ozdravili.
Zdaj bo kmalu spomlad, tipamo, da se bo tudi našim bolnikom na bolje obrnilo. Je še precej ljudi bolnih samo ne nevarni. Bolniki v Shermanu so že skoro ozdravili, menda za-
to ker imajo bolj sveži zrak, ali kaj, vsekako pa človek rad sliši, da gre bolniku na bolje.
Pri Mr. in Mrs. L. Mežich so pa kupili enega fletnega baby-a že ta tretjega fantička. Pa še nekaj je novic pa za vse ne-vem, nekaj sem slišala, da so jih nekaj spravili pod ključ, ker so prodajali prepovedano pijačo, seveda preveč močno. Saj prodajale smo tudi me v zadnjič samo s tem razločkom, da je bilo pri nas 99 procentov vode in samo en procent vina, vsaj tako so rekli, če so bolj pili, bolj so bili trezni. Naj se naši možje in fantje navadijo na vodo, ker je na vse zadnje še najbolj zdrava!
Pozdrav!
Mrs. J. Okolish.
—o-
Chicago, 111.
Prihodnji teden, 24. februarja bodo volitve v mestni občinski odbor našega mesta Chicago. Med drugimi kandidati imamo letos za zopetno izvolitev našega ljubljenca Mr. Dennis Horna, katerega pozna vsak Slovenec.
Vabilo
— NA IGRO

LJUDMILA
ff
katero priredi
DRUŠTVO SV. NEZE št. 826 Reda Kat. Boršt.
v soboto 21. febr. ob 8. uri zvečer in nedeljo 22. febr. ob 2. uri popoldne
OBAKRAT V CERKVENI DVORANI V KORIST NOVE ŠOLE.
V NEDELJO TAKOJ PO IGRI VELIKI PLES Z BALONČKI — (GRAND BALLOON DANCE) V ŠOLSKI DVORANI-
PROGRAM:
1.	Pesem "Zlata Kanglica" poje pevsko dr. "Adrija" pod vodstvom ................................................. g. prof. Ivo Račiča.
2.	Solospev............................... poje Miss Justina Kosmach
3.	Dvospev .................. pojeti Missess Julija in Mary Kochevar
4.'	Igra "Ljudmila" .................................................
OSEBE:
Ljudmila, opatinja samostana Škofja Loka ------ Miss Julija Kochevar
SEJ? > hčerki saškega vojvoda Widukinda"■■■■ ■;;
Grozdana, poganska duhovnica .................. Mrs. Helena Kušar
Elizabeta, Angela, Berta, Ana, Tekla, Pavla. Uršula, Veronika.
V Go j
Gojenke Uršulinskega samostana v Škofji Loki.
..........................Miss M. Biber
Jn uni redovnici ....... ............Miss Mary Rupar
Marijana! samostanska potovka ...................Miss Brigita Spenko
Služabnica ........................................ Miss Ivanka Prasler
Kraj dejanja: Škofja Loka in okolica za časa Karota Velikega.
Učiteljica igre: ............................... Miss Uršula Zakrajšek.
Med igro in po igri nastopa mladi orkester fare sv. Štefana pod vodstvom
g. prof. Ivo Račiča.
Ker je ta prireditev zadnja v tem predpustu in še posebno ker gre čisti dobiček za šolski sklad se Vas vse rojake in farane še prav posebno vabi na to prireditev, kakor tudi vsa slovenska -društva pri fan sv.
Štefana-	.	„
Opozarjamo na posebnost tega večera m to je ples z Balončki. Ob
10. uri zvvrčer pa posebni ples za nagrado, ki bo v zlatu.
Odbor bo poskrbel za ta večer, da bo vsega v izobilju prav po sta-rokrajskem običaju, kakor pač mora biti na pustno nedeljo potic, krofov, itd. Posebnost pa bo "ŠPEHOVKA," ki bo vsakemu na razpolago! Pa tudi za suha grla bo dobro poskrbljeno.
Za ples bo igral Kufrinov Orkestra. Vas -vse najuljudneje vabi-
ODBOR.
Dennis Horan je eden izmed najzmožnejših naših alderma-nov občinskih očetov in eden izmed najbolj delavnih, tako, da je naš distrikt lahko ponosen na takega zastopnika v občinskem svetu. Naj bo kakoršna-koli zadeva, ako se tika našega distrikta, Mr. Horan bo krepko na delu, da bo dosegel da bomo dobili. Tudi zasebnikom je vsi-kdar na razpolago. Nikdar še ni prišel kdo k njemu, da bi ga ne bil sprejel prijazno in mu ne skušal pomagati.
Posebno se je pa vsikdar izkazal velikega prijatelja Slovencev. Veliko naših rojakov je šlo k njemu v raznih zadevah in potrebah, pa vsakega je sprejel z veseljem, poslušal njegove pritožbe ali prošnje in storil vse, da mu je pomagal. Šli so k njem rojaki celo s prošnjo, da bi jim pomagal najti delo. Tudi glede tega se niso obračali nanj zastonj. Vsakemu je skušal pomagati. In več Slovencev ima danes dobre mestne službe, katere je samo Mr. Horan jim našel.
Naša slovensko župnija sv. Štefana ima tudi v njem velikega svojega dobrotnika in prijatelja, ki je vsikdar stal na strani s svetom in dejansko pomočjo. Karkoli smo potrebovali od mestne uprave, vse smo dobili po njem. Ko smo zidali šolo, nam je prihranil najmanj petsto dolarjev na raznih taksah in davkih* katerih opro-ščenje nam je izposloval. Ko smo začeli svojo akcijo za novo šolo in smo imeli prvi "Minstrel Show" je nastopil kot govornik tudi Mr. Horan in daroval prvih 100.00 dolarjev za šolo.
Zato, slovenski volilci, moremo najti boljega moža za občinski svet, kakor je ta mofž? Ne! Zato naredimo vsi vse, da bomo tega moža obdržali na mestu kjer je, tak mož zasluži to, pa tfidi mi potrebujemo takega moža v občinskem svetu, ki ima srce za nas.
Za prihodnji torek vsi na volišče in vsi oddajmo glas za Mr. Dennisa Horan.
Rev. Kazimir, O. F. M.
-o-
Denver, Colo.
Žensko altarno društvo komaj čaka imenitni in važni dan — pustni torek — ko bo priredilo maškaradni bal. Ta bal je vsako leto željno pričakovan od občinstva. Sloves ma-škar, ki se tačas zberejo v dvorani, se je raznesel širom po deželi: Že tedna, da, mesece poprej gruntajo, kako bi se "bolje" opravile, da dobe darilo obljubljeno najbolj smešni in najimenitnejše opravljeni.
Bal bo v Dvorani slovenskih društev, 4464 Washington St.
Za dober prigrizek bo preskrbljeno.
father Ciril iz Puebla nas je obiskal zadnjih par nedelj. Govoril je o potrebi semenišča, ki ga nameravajo zgraditi v Denver ju.
Fr. Levstiku, ki je bil zelo bolan, se je zdravje povrnilo in bo kmalu lahko zapustil bolnišnico. Tudi Mat. Čemeš, ki je v bolnišnici, se povoljno zdravi.
-o-
Joliet, UL
Dne 8. febr. je v*prizorilo dramatično dr. Soča iz La Salle igro moč "Uniforme". Pred stava je bila jako lepo vprizor-jena in igralci zaslužijo za svoj trud vso pohvalo.
Pevske točke so bile proiz-vajane tudi jako dobro. Posebno Rockdalsko društvo, Planinski Raj se je odlikovalo. Vsa Čast vrlim prirediteljem, ki so dali nam zopet nekaj veselih in zabavnih trenutkov.
S.
fR ev. Josip Kompare — umrl«
ODMEVI ZA KAT. DNEVNIK.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Rojaki katoličani! Nahajamo se v mesecu februarju. Katoliški nadškofi in škofi so proglasili ta mesec za razširjenje katoliškega tiska. Doslej smo prodali za katoliški dnevnik že nekako 135 delnic. Torej jih je na roki še 65. Rojaki, ki mis-' lite z nami, ali menite, da zahtevamo preveč, ako pravimo, stopimo prihodnji teden vsi na plan in pokupimo še teh 65 delnic? Ne. To je prav lahko! Slovenska društva, ki še nista o tem razmotrivala, č. gg. slovenski duhovniki na Vas naše voditelje še posebno apeliramo pri tem delu in na vse naše moštvo in ženstvo storimo te dni kar največ moremo, da se proda zadnjo delnico slov. katoliške tiskovne družbe Edinost, katera bo nam začela potem izdajati prepotrebni katoliški dnevnik. Naselbine, ki se še niste odzvale, kaj pravite na to ? Kajne da boste pomaga-, li. Saj se gre za splošni dobrobit in koristi bomo imeli od tega vsi. Zato na dan in plan in vsi delujmo te dni s podvojeno močjo za katoliški dnevnik, da ga dobimo kar najpre-je!
Bratje in sestre podvojimo naše delo!
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois.
Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in
narod, vsi za enega, eden za vse."
V St. Louisu, Mo. je umrl 10. februarja slovenski duhovnik Rev. Josip Kompare, župnik ondotne hrvatske župnije. Bolehal je dalje časa in bil v bolnišnici St. Mary's, kjer je tudi izdihnil svojo dušo.
Father Kompare je bil predsednik zadnje "Zveze Slov. Duhovnikov." Drugače je bil pa skoraj popolnoma neznan v naši slovenski javnosti. Od kar je bil v Ameriki je živel samo med Hrvati in deloval samo med njimi. V našo slovensko javnost se ni spuščal.
Vendar pa je bil Father Kompare prominentna oseba med našim slovenskim ameriškim klerom.
Celo življenje blagopokojni-ka je bilo borba za pravico in resnico, za pravice in napredek svojega slovenskega in hrvatskega naroda.
Rodil se je 1. 1858. v Krep-lju pri Trstu. Imel je dobre in pobožne slovenske stariše, ki so mu pa že zgodaj dali tudi ljubezni in navdušenje za svoj teptani in priznani narod ob Jadranu. Hodil je sicer v laške in nemške šole v Trstu, toda vsa avstrijska perfidna protislovenska vzgoja mu te ljubezni do naroda ni mogla uničiti. V Trstu je nesrečna naša mačeha posebno brezsrčno in kruto postopala, da bi bila ubila slovenski živelj. Že kot dijak je bil navdušen rodoljub Da bi svoj narod bolje poznal prepotoval je peš vso Slovenijo, celo Istro, Dalmacijo. Obiskal je vse otoke ob Jadranskem morju in
novitve do sedaj se je izpla-; plačalo	DonusKej
pore.
L>ne 1. Dec.1924. se je nahajalo v blagajni
iiojaKi pristopite v nase veliko arustvo, Kjer se lanKO zavarujete za posmrtmno in uoi-insKo podporo.
.Društvo piača $1.0U nagrade za vsaKega novega cminx, kakor tudi Uruzoa sv. Družine plaCa $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsaKega novega Kandidata, Ki ga pndouite v arustvo.
*
JNaš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroKe. Ta oaoeieK raste od dne ao dne in ooat v Kratkem eden izmed najmočnejših.
skušal izvedeti od nesrečnih sužnjev židovske Avstrije njih pritožbe in videti na lastne oči njih bedo in nesrečo. Bil je kot kapelan v Pazinu pri župniku Rev. Kalacu, ki mu je ljubezen do naroda le še bolj podžgal.
Služboval je dalje še v Bu-zetu, Servoli in Ospu. Štirikrat je bil izvoljen deželnim poslancem za Istro v istrskem1 deželnem .zboru. Tu je bojeval velike boje proti poturicam laškim in proti Italijanom. Z veli* kimi možmi, kakor Lagnija, Spinčič, Mandič in drugimi je krepko nastopal za^ravice svojega stiskanega naroda. S tem se je pa seveda zelo zameril vladi, ker ni pomagal "poav-strijaniti" svoj narod. Tudi Je prišel v nasprotje s svojim škofom v Trstu, Nemcem Dr. Na-glom, na katerega je vlada pritisnila, da bi prepovedal to "proti vladno" delovanpe.
Vse to mu je onemogočilo vse delovanje za svoj narod. Ko je pa videl, da so mu roke zavezali, je pa raje vzel v roke potno palico in jokaje odšel iz svoje ljubljene tužne I-stre.
L. 1906. je prišel v Ameriko in šel najprej v New Orleans, La., kjer je misijonaril med dalmatinskimi naseljenci ob južnih obalah in pokrajinah držav Louisiane, Texasa, Ala-bame. L. 1910. je prišel v St. Louis, kjer je ostal do svoje smrti 10. februarja letos.
Zapustil je malo svotico premoženja, katero je pa odločil za dobrodelne namene.
Naj v miru počiva!
way; blagajnik: Joseph ,Ger-sicn, 401 iiutcninson JSt. Vsi v Joiietu, 111.
Odbor za leto 1925.
Predsednik........George Stonič
Podpredsed.....John Kramaric
Tajnik Paul J. Laurich.
Zapisnikar........ Frank Videč
Blagajnik .............. Jos. Gršič
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An-cel, Jakob Strukel.
Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50c. na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od usta-
Pred ognjem in tatovom.
so naše varnostne skrinjice vedno varne. V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papirje, zavarovalne police zemljiške prepise, bon-de in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so va vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop proti mali najemnini za $3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega Tdjuča skrinjice nikdo ne more odpreti. Tudi so Vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih.
Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je višja od navadnih vlog in kojih varnost Vam ne bo delala skrbi.
V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas-Naš kapital in rezervni sklad znaša več kot $740.000.00.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO AND CLINTON STS. —:— JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, preds.	Chas. G. Pearce, kasir.
kasir.
Za vsa nadaijna pojasnila obrnite se na odDor:
Predsednik: Lreo. Stomchi 815 N. (Jmcago tit.; tajaiK Paul J. Launcn, olz N. Broad-!
zkj. chicazani POROKI
xvaKor vesie pnnouuji torek Ouiuo vonu tuui v nasi J.U-G vv arui aiuermana. ronovna Kauuiuira za io mesto nas dose-uaiiji aiuerman au mestni m oz mr. urnest n. Cross »Slovencem vsem uoDropoznan, Katerim Je on se veuuo uaKionjen. Un je veiiKo pomagal, ko smo gra-uni naso cerkveno dvorano sv. Jurija in spioii, Kar ga poznamo Kot takega je mi nam prijazen in sei naui vsepovsod na roA.o. z>ato rojaKi nepozauite muza. .friiidonji toreK pojdite vsi na v oils c e in voiite zopet vsi za aidermana xvir. Ernest cross a. tem boste izvršili svojo arzavijansKO uoiznost, pa tudi, vonu ooste najooijsega Kanaidata za aiuermausKi u-rad. lore j ne pozauite tega i
K J.
uj/mš/ij&ia&fim
i
I
1 i
Nazaj domov k materi tfracK Home to motner
Sestavil m u&iasoil J^mii urcgoncn Poslovenil Rev. Ft. Kazimir, O.KM.
Pesem ' Nazaj domov k materi" je jako sentimentalna, ki blagodejno vpliva do vseh mater. Je pesem, ki se dotakne vsakega srca. Njena lepa melodija vpliva na vsako srce.
V	slovensKem m angiesnem jcziku z notami stane s poštnino vred ic več stran* je nas vprašalo za samo siovensKe, ki jih pa nimamo, arnpan imamo sKupaj slovensko in angleško besedilo poa notami, Kar je nazadnje še boljše, ker je v dveh jezikih.
Iščemo zastopnike po vseh naselbinah. Pišite po informacije.
V	kratkem bomo dobili izdelane "Piano Rolls" na katerih bo tiskana pesem v slov. in angleškem jeziku. Te vrste Piano Rolls lahko naročite že sedaj. Posijite nam z naročilom $1.50 in poslali ga Vam bomo kot hitro jih dobimo v par dneh zgotovljene.
WEST SIDE MUSIC SALES
2112 — West 23rd Street,	CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 5306.
CHICAGO AGENTS
WESTERN PLAYER ACTION CO.
2055 W. 22nd St.
CHICAGO, ILL.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM II* POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., . ..	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC!
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA:
15303 — Wi
—-

"AMERIKANSKI SLOVENEC* IN "EDINOST."

HAGARIN SIN	
ROMAN. PAUL KELLER. — F. O.	
Ko je nekoč pel zvečer veselo pomladanski veter pred majhno pekarno in nagajivo pihal v dimnik do peči, kjer se je poigraval s kupčkom mrzlega pepela, je korakal Steiner skozi cvetoči kras pomladi, odprl je vrata pekarne in zaklical v temo:
"Schulze, naredi luč!" '
"L'amico — Steiner! Krasno! Jaz sem tudi že tukaj!"
Trije sede ob ugaslem ognju pri svitu sveče in se posvetujejo o življenju.
Italijan začne:
"Kratko povedano, jaz pobegnem! Čim lepše je vreme, tem manj mi prija moj padrone. On je velik asimo in pri tako neumnem bedaku ne maram ostati. Ljudje iz mesta prihajajo sicer k nam v trgovino, pa nas nimajo za resne. Danes sem odpovedal, jutri pobegnem."
Schulze vzravna svojo dolgo, tenko postavo in pravi:
"S pošto ni nič ! Takrat v jeseni sem naredil pošti uslugo in se dal nastaviti. Svojo redilno obrt sem pustil, odjemalce zgubil, vso zimo v grdem vremenu prenašal pisma in zavoje, zdaj pa, ko pride pomlad, ozdravi stari pismonoša, meni pa kratkomalo odpovedo. Meni nič, tebi nič, kot ne bi bilo nič, kot ne bi nič pustil! Tako delajo s siromaki! Od danes naprej sem socialdemokrat."
"Sram te bodi," pravi Steiner, ki kot bivši podčastnik m ljubil takih besed, "pa prav ti je! Najprej si imel srečo, ko ko smo vlekli, zdaj si pa obsedel. Meni gre pa še mnogo slabše kot vama. Qroza vaju bo, če povem. — Groza! Gospodična Ivanka je vsadila salato."
Prestane in gleda tovariša, kaj bosta rekla. Ta sta v zadregi, ker ju ni nič groza.
"Groza vaju mora biti," začne Steiner znova. "Vsadila je salato. Ker prihajajo vrabci in rujejo salato, zahteva, naj se postavim s tubo na vrt in odpiskam vrabce."
"Ah ! Cattivo ! Kot spauracchio! Kot strašilo!"
"Da, kot strašilo," ponovi Schulze užaljen, "naš poglavar!"
"Kot strašilo, gospoda moja," ponovi Steiner s poudarkom in se dvigne dostojanstveno kot kralj. "Jaz, jaz sem ji dal! Milostljivo gospodična, sem dejal, jaz nisem strašilo in nočem kazati Vašega obrta!"
"Magnifico! Splendido! Krasno si povedal."
"Milostijiva gospodična," sem rekel, "strašilo je vedno kaka milostljiva gospodična. Nato mi je odpovedala službo."
"Terribile! Najprej žali, potem pa še odpove."
Ob ugaslem ognju sede in se posvetujejo o življenju. In ko vidijo, da so vsi brez službe, da je vreme lepo, pot suha, sklenejo obnoviti staro življenje, potovati kot feodci kakor prej.
Phones: 2575 in 2743.
Anton Nemanich & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe. krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 — N. CHICAGO, ST.
JOLIET, ILL.

+ * * + * + + ♦ * * ♦ ♦ f
Vogel Chicago in Van Buren ceste.	Joliet, III. a
	
	
	
	
	
*	HKS^flfe-. - —j^M
ir*H	l iT1 JfS
	Wl T; -
BOLJŠE DELO ZO-BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV.
Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje, če jih daste popraviti predno greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanju ali od
Mi popravimo vaše zobe v kratkem času, da bo-
VSE DELO JAMČENO
in ocenimo
j ste zadovoljni. Preiščemo zastonji — Postrežnice. Phone 4854.
BURROWS
+ * * * *
/
ZOBOZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje.	^
Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne.	^

Rdečica jih oblije bd veselja. Govore o veselem potovanju, o srečnem počivanju ob cvetočih njivah ali v tihem gozdu, ki vabi k spanju, o samotnih krčmah in prijetnih prenočiščih, o mladini, ki ljubi ples, in o žvenkečem denarju.
Nato govore o Robertu Winterju.
"Ta ne pojde z nami," pravi Steiner žalostno.
Oba molčita, tudi ona že vesta, da se jim Robert noče več pridružiti.
"Ko bi vedel zakaj," reče Steiner. "Meni, da noče biti nehvaležen.
"Nehvaležni tudi mi nismo. Eno zimo smo tu preživeli in si sami služili kruh. Zdaj gremo lahko mirno naprej. V začetku sem mislil, da zaradi dekleta — zaradi Lore—. Pa Lo-ra je odšla. Ona ga ne drži več."
"Se druga ragazza je tam — Kristina," pripomni Italijan.
Steiner odkima.
"In puneto Kristina, sem se motil. Ne ljubi je — kljub volnenemu perilu. Ves iz sebe je bil , ko sem cikal na Kristino."
"Če postane hud, potem jo ljubi," pravi pek, ko filozofsko nagubanči čelo. "Kajti hud biti in ljubiti — to je vedno združeno. Mislim pa, da ni z njim nič. Škoda! Visoka številka v našem kvartetu."
"Da," pravi Steiner, "on je bil za nas. In zdaj nam manjka vodilnega glasu, vodilni glas pa moramo imeti."
"Pek lahko igra vodilni glas na trobenti," meni Pohl.
"Vodilni glas na trobenti se trdo sliši," dvomi kapelnik. "Za bučeče napeve je dobra, pri ljubezenskih pesmih pa preveč seka. Rofc je boljši. Mogoče najdemo kje v mestu hornista. Za ta čas si pomoremo s trobento."
Sklenjeno poskusiti; godala so namreč spravili v pekarni.
. Tako sede trije pred temno pečjo. Kjer je odsevala majhna lučka, so se bleščale temnozlate iskre iz teme.
"Gradovi, zidani na luni," zapoveduje Steiner.
Igrajo nekaj taktov. Prenehajo. Prepir. Začno znova, zopet prenehajo, znova prepir.
"Pek, ti si dober za salato!" vpije Steiner.
Pek je hotel ostro odgovoriti, toda prestrašen netopir, ki je dremal v njegovi pekarni, se mu usede na glavo, ga spomni na vso neplodnost njegovega poklica in ublaži njegovo jezo.
"Igraj ti na tubo vodilni glas," pravi. "Vodilni glas igrati ni tako lahko. Privaditi se je treba. Se bom že učil. Ko bosta vidva v gozdu spala, bom stal poleg in se vadil v napevu."
"O misericordia, če bom spal, bo godel," stoka Italijan.
Zedinijo se za "Ricdorferja." Ta je šel mnogo bolje. Mesta, kjer je Schulze kazal v vodilnem glasu nekaj negotovosti, je zabrisal Steiner s potrojeno silo spremljave. Tako so se na koncu veselili "Ricdorjerja" dacapo.
"Čakajte, prokleti postopači, Vam bom jaz takoj štel takt!"
Dr. Friedlieb je vstopil in vihti palico.
"Kaj se pa to pravi?"
Godci prenehajo s strašno, disonanco.
JOSEPH JIRAN
"Player Pianos" — role za player piane;
Viktrole — slovenske in hrvatske
plošče;
Koncertine in druge harmonike; Violine in vse druge muzikalične inštrumente — RADIO.
Zunanja naročila izvršujem točno. Priporočam se Slovehcem in Hrvatom:
1333 W. 18th Street,
CHICAGO. ILL.
KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin.
2153 W. 22nd Str.,
vogal Leavitt ceste.
CHICAGO, ILL. (P. 9—5.)
Mesec februarij je mesec ka«. toliškega tiska! — Pridobi "A. S. & Edinost vsaj enega novega naročnika (ico)!_
POSESTVO NA PRODAJ
v Gradacu na Dolenjskem gv Janeza Stipaniča. Hiša je prostorna z več sobami in primerna za kako trgovino, ker je blizu novega kolodvora. Podrobnosti se zvedo pri lastniku MARTIN KOLBEZEN 1048 S. Santa Fe PUEBLO, COLO.
POSOJILA
na prve in druge vknjižbe. Druge vknjižbe kupujemo v znesku $200.0Q do $5,000. Lahka odplačila na 6 odstot. in zmerna provizija.
Kupujemo vrednostne papirje. LOUIS STERN & CO. soba 1029 Burn ham poslopje 160 N. La Salle. St. CHICAGO. ILL.
FRANK GRILL
Edina slovenska mlekarna SVOJI K SVOJIM
Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL. Slovenci podpirajte slovensko podjetje.
Ne zanemaijajte svojih oči!
Obrnite ako vam pe-Mi vas o-z očali
tudi popravljamo in zamenjamo stekla.
Že 40 iet pri temu podjetju. OPTIČNI ODDELEK John Novak-ova lekarna	1724 So.
CHICAGO. ILL.
se na nas, saj o oči. premimo katere
Ashland. Ave.
I
I
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljan* na dom. Prevažam pohištvi ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
Specijalisti kroničnih
bolezni za moške in ženske«
Zaprtje, neredi v želodcu, ledvicah, mehurju in drugih organov, so navadno znaki bolezni, ki imajo globoko svoje korenine.
Mi ne zdravimo znake, ampak bolezen.
Mi smo opremljeni z najnovej-šemi aparati, katere je znašla zdravstvena veda in naša dolgoletna praksa v zdravljenju.
Nervoznosti, Revmatizma. Slabo spanje in vse krvne, kakor tudi kožne bolezni nam omogoča vas popofhoma ozdraviti.
Za oslabele moške se poslužujemo Dr. Ehrlich-ovega svetovno znanega seruma (606) in pozneje izboljšano zdravilo (914), ne da bi se s zdravljenjem oviralo pacijenta pri njegovih vsakdanjih opravilih.
NAJNIŽJE CENE. plačate lahko na OBROKE
BREZPLAČNO Vas preiščemo strokovnjaško, kakor tudi Vašo urino in Vam damo zdravniški nasvet BREZPLAČNO
Tajnost zajamčena!
Clark Medieal Clinic
189 N. Clark St. (Vogal Lake St.)
Ordinira od 9. zjutraj do 8. zvečer Ob nedeljah od 9. zj. do 1. pop.
(2—26)
SLOVENSKE GOSPODINJE
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo sveže in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v nJ področje mesarske in grocerijske obrti.
JOHN N. PASDERTZ
Cor. Center and Hutchins Street,	JOLIET, ILL.
Chicago telefon 2917.
HAMKAN JEWELRY CO., Inc.
DEMANTI IN ZLATNINA
ZAPOMNITE SI! Mi smo že nad 15 let na tem prostoru. Ako kupite pri nas prihranite denar, kar vam lahko doka-žemo. Naša posebnost za bodoča dva tedna:
i
VAŽNO NAZNANILO
Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dne 1- de- k cembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., kjer se bom v bodoče poleg notarskega posla bavil tudi s prodajanjem hiš in splošne zavarovalnine (Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k meni, naj vzame pri Pennsylvania postaji na 11. cesti poulično karo štev. 95 in naj izstopi na 49 cesti. Kakor do sedaj, tako bom tudi v bodoče sprejemal v izvršilo raznovrstne notarske posle za Ameriko ali stari kraj. Pojasnila dajem zastonj.
Anton Zbašnik
Elgin od $15.50
Znižane
demantnih od $13.50
ure do $38.50
cene
prstanov do $500.00
4905 Butler St.,
JAVNI NOTAR,
PITTSBURGH, PA.
i
Phone: CANAL 5087
Res. SEELEY 3629
Zobozdravnik z X žarki
DR. ? G. E. FINCH
vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi.
PREPRIČAJTE SE :■
CENE NIZKE
DELO PRVOVRSTNO
O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentih ali pa pri Mr. Leo Jurjovcu.
V poslopju Illington gledališča — 2118 W. 22nd St. CHICAGO. ILL. Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. — 8.

Slovencem v Clevelandu
NAZNANJAMO, DA JE OTVORIL TAMKAJ NAŠ
ZASTOPNIK
Mr. FRANK KURNIK
6121 — St. Clair Avenue
lastno pisarno in da je prevzel zastopstvo za liste: "Amerikanski Slovenec & Edinost," "Ave Maria" in "St. Francis Magazine." V zalogi ima tudi vse naše knjige, ki jih najdete v naših cenikih. V njegovem uradu lahko dobite vsakovrstne molitvenike in vse druge devocijonale. — Kadar se preselite blagovolite naznaniti njemu spremembo naslova, ker on bo vodil odslej natančen zapisnik vseh naročnikov.
Rojakom ga toplo priporočamo v naklonjenost!

PROTI GOTOVINI ALI NA OBROKE.
Prepričajte se, da smo cenejši kakor po drugih trgovinah v mestu. — Kupite in plačajte, kakor vam dopuščajo razmere.
2209 West 22nd Street ... blizu Leavitt Chicago, 111.
Phone CANAL 5496
NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MBSTU CHICAGO JE: -
A. M. Kapsa
2000 BLUE ISLAND. AVE., CHICAGO, ILL Phone: CANAL 1614.
Trgovina vsakovrstna železnine, strojniške naprave, električne potrebščine, cevi hi plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavljene garage ali hiš. 1500 drugih različnih] predmetov v zalogi. Naše cene so najnižje!
Blago dovažamo na dom, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni pri-
jatelji.	(S & p }
JOSEPH PAVLAK
PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za p« grebe, krste in žeB:*ovanja. — Cene zmerne.
1814 — So. Throop Street, Phones: CANAL 5903 hi 5666.
Chicago.

__

L-j