288. fcievilka. Ljubljana, vtorek 16. decembra. XII. leto, 1879. LOVENSKI ikiiM|h vsak dan, izvzemši .....lelike in dneve po praznikih, ter volja po pošti prejeiuau za Avitro-uverake dežele za celo leto IG gld., za pol luta 8 gL, ** o»trt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 Kld., za četrt leta 3 (jld. 30 kr., za en meneč 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na 4om «» računa 10 kr. za mesec, 30 kr. sa četrt leU. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ia M dijake velja znilana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gld. M) kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od eetiristopne potit-vrste 6 kr.? če te oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će se dvakrat, in 4 kr., će se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „ gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se mu*..volijo poiiijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativnu reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Čemu kompromis? [Izviren dopis.] Zdaj imamo torej tudi narodni u h tel i „kompromis" z neniškutarijo! G. Lapajnejev septemberski izrodek se le Bili uresničiti. Kaj je pač napotilo cenjenega narodnega učitelja g. L upaj nt ta k takemu postopanju gledć nagodbe mej razdvojenim učiteijstvom kranjskim? Uže ga nekateri dobo, da je — ul-padnik od nase stvari. Ali Be nam je res izneveril stari pijouir narodnega šolstva V Po-polnem preverjeni smo, da se nij, ker neposredno iz njegovih ust poznamo ideje o „upravi". On misli, da bode s kompromisom ui.hmlo pLaib. Schulzeituuge" zabavljanje narodnim uč.teljem in narodu slovenskemu, ker nem-fikutarji potim baje ne bodo imeli popolnega gospodstva v vsem šolstvu. Nadalje g. L. trdi, da /dan)i „UčiUljski-Tovaris" nij zdanjemu Ca;u primeren šolsk list, tedaj naj aL*ib. SchuL." privošči nekoliko Bvojega „liberal-ne^M" probtorčka slovenskim spisom 1 G. La-pajne nam je sam pravil, da Be je o tem paktu s „Schulzeitungo", to je: z organom neniškutanje mej nesložnim kranjskim učitelj-etvoiu, pustetoval z ljubljanskimi narodnimi učitelji uže mt-teca sepumbra, a ti so kar iz-bežali, ko jim je svoje ideje začel razlagati. Na to je pa št 1 k nemt-kutarjern, in ti so bili precej zaduvoijui s takim predlogom. Pri predlogu samem je potem tudi ostalo, v/lasti ker 80 gospoda L. njegovi znanci v Krhkem in drugo oiikrno kani i zaradi tucega breziakt negu početja, Takrat se je gospod izgovarjal, ne oa bi ue bil o, t«v ril. zdaj je pa le vendar — pouovd sv« je mešetarjeuje. Ah so Tlj dragi tovariš, narodni učitelji po prvej Tvojej izjavi fcittteks 0 raju. Iz slavjanskega bajeslovja. Češki spil l v n^lavj.»iiskoiu Almanahu" M IHT'Meto Jan M a r bul. V mislih skoro vsakega naroda brani se blagi spomin ua ueki presrečni vek, v katerem je č.oveštvu brez truda in boli živelo, obilujoč z vsem, česar je potreba k življenju mirnemu iu blažeuemu. Ta vek duvue miuo-lohti, kateri so običajno „zlaiiu zove, predstavljajo si pojedini narodi po svojej vlaatuei narodne) individualiteti v različne) avetiobi iu Juči s thkovinu bojami, kakeršr.e se njihovim jim i m in prirojenim nazorom uajživeje zde in njihuvej domišljiji uajvabljivkje laskajo, lajanje (pripovedovanje) o tem blažentm stanj je tedaj odlesk one blagosti in sreče, katen Si narod, za najvišjo jo ceneč, doseči želi in katere dosegnotje je za svojo životno nalogo podpisali zaupn co, da smeš samovoljno reševati tako preimenitno šolsko vprašanje, Ur z nova prav po nepotrebnem podpirati razcep-ljenje mej razklanim nadim učiteljatvom ? Da bo razlogi za kompromis g .Schulzeitungo" popolnoma ničevi, kakor vsa nem-škutarija, to je na kratko razjasnjeno. Buroo politično življenje vseh narodov od nekedaj, vzlasti pa t zdanjem čauu nam kaže boreče se stranke, katerih zdaj jedna zdaj druga zmaguje, a slednjič nedvomno le ena ostane za vse:ej zmagovalka. Umetne stranke se najložje rodo v mnogonarodnih državah, kjer ne take stranko ustvarjajo po sebičnih in brezobzirnih, gospodstvaželjnih življih. Eksistenca takih prisiljenih stvorov nema pravega naravnega pogoja, tedaj morajo pogin.ti s svojimi .-tvor tolp. Ka| je druzega naša nemškutarija, kojo z»j stopa nLaib. Scbulzg." mej slovenskim učiteljstvom, kakor efemerna prikazen, kateri j utegne kmalu konec biti z vso njeno gloriio vred. Kako pa more človeku, ki ne veruje na životno moč neniškutarstva, na misel priti, da bi se pogajal z umirajočim tem nemškutar stvom, zlasti zdaj, ko bode smel tudi avstrij-aki Siovan prosteje dihati. S takim početjem sami sebe smešimo in gospo 1 Lapujne nema prav.ee vse narodne učitelje osnu-šiti zaradi neizmernega osebnega spravoljubja. Zabavljanje nLatb. Schulzeituuge" je bilo protežirano, tedaj je v njej g. Sima na izbero razsajati smel ter oudi svoj agib jStuwahnu razjmstavljal kakor malokateri človek kje in keda). Slovenski politični listi ii.u nijso smeii odgovarjati, ve -krat uiti nij b.lo vre o no, ker je bilo zabav liauje pooobno Tagbiattovemu hujsitauju „Uč.telj-sai Tovariš1' res nij povse primeren šolski list o zdaiijem času, a kadar se i/.vo- hi jiOitavil. Ku,t> Večina narodov, okusivši v (410 pozemskem potovanji trpkih strnsnj in tied, teći se z blago nadejo, da bode zopet jeduok oživel ou zlati vek in da mu ž njun doj.le obilna uagrada za vse muke, katei'e je u a zemlji trpel. lim mino je tedaj zu poznanje duha narodov, da se aezuauiiiio s pi-ipovestimi, v ka terih se javi ona slast po najvišje) blagosti in sreči, v katerih ue ohrazuo pokazujeio nazori o najpopolnejšim življenji. V kratkih le obrisih bočtmo iz naroduih pesni), povesti), jirislovic in rekov objasniti, kako si velik. Dtrod Slavjanov, kateri se nad urugimi narodi utunge." Ako je g. Lapajneta na kompromis na* ganjala njegova dobrodušnost in skrb za krško meščansko Solo, katerej je ou vodja, moral bi bil preje natančneje vprašati svoje kolege o tej stvari; 6111 bi mu bili užo drugače naročili in protestirali, da se blamira narodno učiteli-stvo tako dober kupi Koliko je naro inih učiteljev na Kranjskem, katerim je nesmiselni kompromis po godu? Iz državnega zbora. Z Dunaja 13. dec. [Izv. dop.] —x. V včeraišnjej seji (osemindvajsetej) se je nadaljevalo posvetovanje o <» 11 r.ivi col-nega izključenja mesta Drody. Podanec So-hor je predlagal, da se da temu mestu pol leta odloka, da bi tedaj mesto Brody še la dno 1. julija 1880 v avstrijskem skup m m čolnom okrožji. Zoper ta predlog sta govorila poslanec Lsnz in vladni zastopnik Bautngart-utr; oba sta dejala, da mesto Brody je uže pripravljeno na to naredbo, in d t bi tudi 6 mesecev odloka mes u nič ne koristilo Zborn ca ie sklenila z večmo, da bo vzeme liro y uže z dnom 1. januar.a v Bkupno col ti o okrožje. Nadalje je zboru,ci sklenila, da ae zdanje hrvatske slobodne lu, ka ie Lienbacher pouiUr- z ra-ti, z-ra-y — zreti, zreli iu arab. arai = pa-radis ) Li-hko je umevno, da raj, kakor o njem sedaj naše Btavjan^ko l|u istvo poje in pnpo-veda, nij več stvor Izviren in čisto slavaimk, temveč priravnan po večini nnzororn nauka krščanskega ; Slavja ni pride jali so temu nauku, kar je njihovej narodnej individualiteti najlepše pristalo. Torej opazujemo v pojedinih nazorih o raju mešanje pojmov biblijskih z narodnimi, kateri so po svojem izvoru čisto slavjanski. Raj imenuje ljudstvo slavjansko ne snmo kraj, kjer sta 8 početka živela A lam in Eva obilno srečo uživajoča, nego i prebivališče božanstva in ljudij bli&fečih s popolnimi čed-nostimi. Slavjani si predstavljajo raj kakor i dingi narodi zgoraj nad oblokom nebeskim, kar je tudi povsem prirojeno; kajti jasni lazur nebeski, kateri bo veličastno sklepa nad njihovimi glavami, s premagovalno Bilo upljival je na čilo domišljijo, vznsšajoč njihov duh v jal, ka protestirati zoper kako volitev nćraajo pravice sami volite , nego tudi nevohlci. Todi gospodska zbornica je imela včeraj sejo. Ni dnevnem rodu je i do posvetovanje v prizjedinjenji P. mio in Hercegovine k nk 1111 m-m u colnemu okrožiu. Ta zakon se je v gospodskoj zbornici sprejel brez debute tudi v tretjem branji, Zi tem ho Hledilo volitve v delegacije, izvoljenih je 13 centralistov in 7 avtonomistov in Hicer: knez A Id f Auersborg, baron llrenner, km z ('zartoiydti, grof Falken-bayn, baron Felder, g'of (loass, dr. II*b ». ti iek, baron Ilvm, baion lliPnior, baron Konigbvvar-ter, baron Keller, knez Miroslav l, < :htenatein, grof Neippurg, giof lUchberg, Anton vitez Schmerhng. Jotlp vitez Schmerhng, knez Schon-burg, grof L^o Thun, baron Wohli, in bar ju "VVinterstein. Namestniki: Oogt, grof IIoyos, baron IIye, grof lichnovaki, baron ftuv, grof \Vidiuaun, grof Vrbna, pater Uellerstorf.T, knez Kheven-hilller, grof Menusdorf. Politični rnz.gieaji. MPfiftvni ima donos sejo, ter se posvetuje o vladnej predlogi glede pobiranja davka od dne 1. januar|i 1680 do dn6 1. iiiHrca meseca. Dud 11. t. m. je budgetni odsek raz pravlial poglavje miuisterstva deželne hramba. Poročevalec Clam-M irtinic je predlagal, da se zavoljo izpada tretieua tedna vojaških vaj od budgtta odbije 300 000 gld, B Q d g e t n i odsek je izdelal poročilo o indemnitetnei vladnej predlogi za prve tri mesece bodočega leta. O i*ok popolnoma odo brava prva dva § omenjene predloge, le izraža željo, da bi bodoče loto država do časa pred lotila budget, da hi budget bil uže pred novim letom sprejet. § 3. vladne predloga o prodaji 15 G92 000 papirne in 527 001) srehrue rente za izorisanje državnih doal o vohtvi poslauca za deželne občine: Tornojiol, Z'iora/ iu Skhl.it. O Isek se na pritožbo rusinskoga dni i v». nll.da ruska" mj oz. ral in pnporoč.l potrditev te volitve. Dob ene ki odsek je sprejel Lobkovi fevpgu nacrta bosenske deželno uprave § 3. da uaj ae uredi u trava tako, da bosta dežel sami poplačevnli upravne stoike, § 4, da se v Itisni in II rcegovini s'avtjo železnice ia druga večia podjetja, stoječa v | exi z drugimi deželami cesarstva, po sporazumljenji obeh državnih polovic. Nitdalje je Hprejel vse daij-noišo predloge tega načrta, ki so indent Čni i vladnimi predlogi, (iroholskega predlog, d« bi se o/iralo vedno na želje jirebivalstva. K1 a i -reva resolucija o ureionji zomljiščnega vprašanja v 1'. i -m in Hercegovini je odsek sjirtjel in volil Plener-ja za r« f renta. Klub deHiuce dela predloge uovih Šolskih liostav. Češki klub pa ostaja vedno tega mnenja, da o ljud;-košolskih zadevali nema državni zbor pravice sklejiati, temuČ deželni zbori. I*<>ijski list .Czas* piše, da je položaj Hednnjega miniaterstva alah in misli, da kina u pride mmiHteratvo IIdienvvart Clam Martin c. Poljski list izraža bojazen, da bi tako češko in oisterstvo ne skušalo narediti alijance z Rusijo. Podobno pišejo tudi ruski Isti. I' teb glasov (»oljskega OMOpisja sklepajo nemški centralistični listi, da bolo Poljaki boiočemu Ilohenvvartovemu ininisterstvu odrekli svojo podporo, ter da tako ne bo našlo večine v zbornici. ViittRiJ«* tlrfctevr*. Nemška „National Zetung" poroča, da je »•tiski oift* kumu po moskovskem atetitutu sprejel pismo, v katerem se mu grozi, če ne vpolie kobstltUOije, in ne odda vse oblasti narodnemu /braniu, da mu bodo zimski dvorec podinimrali in ž njim vred vrgli g-i v zrak Grof fiuvitffšv b-i|o dobi neko važno mesto v notranjei mkoj upravi. Dno 12 t. m. je Suvalov obiskal v 11 rimu ruskega in angleškega posla ; potem bil Hprejet od česana in cesarice. Ob f> popoluine jo bil na ob du pr knezu lUd/.ivilu z gr< I ini Krestovic'om; ob 8. zvečer je bil aprejet od cesaneviča naslednika Prihodnje) jutro se je pa odpeljal v Varzin h knezu Itismarku. General Ignatijev je imenovan za generalnega s« I\ azijatskega departetnenta v imni-Bterstvu vnan ili zadev. ('ViiA(/or«:ii zaatopndc v Ctrigradu, K i dimu', je Savaa pašo vprašal, zakaj da še porta ni| izpraznila (Suzinja in Plavi*. Paša se je izgovarjal s slabim vremenom. Crnogorski zastopnik je pa Objavil, da če Turki ne spraznilo teh mest, bodo Črnogorci /. orožiem vzeli in s prebivalci Če se bodo jim upirali ostro postopali. Na to jo por 11 poslala okr «Ž-nico do velevlasti, v katerej obiavlja, da jo vse storila, da bi odvrnila piuh vanjo krvi. — Stara turška navada. Srtoslei vladni zastopnik v Carigradu, Krilit d prole za srbskega vladnega lantOpA ka na Dunaj in bivši minister Mar novic1 ea srb-skeg« vladnega zastopnika v Pariz. <•'»■.* v'» zbornica v Atenah ie za prad-so I m k a izvolila ministerakega kandidata Soli* ropulo. f z/t i»»/h ir-tti ittrl i j *k<* komisda se zopet snide prihodnjo pomlad, da uredi zadeve č ana 23 beri nske pogodbe. Titfči$<9 ie z« h te val a od kneza Vogo* ridesa skorajšnjo plačilo vzhndnje-rumelijskegai tributH. V /"»•«•#» o«*?.#•##• senatu e pri posvetovanji o drla V Dih dohodkih finaočm minister 8ay rekel, da so bodo vlada v bo 'očej Hesi{i '»m vilu z v« č mi narodni-goHpodarst/enimi zadevami. Oljirava uždnioskega davka ni1 mogoča, ker država mora nositi velika vojna bremena. O /n'žanii davka na domač slador je rekel minister, da ne more nič gotovega povedati, vt u I ur misli vlada nekaj državn ga ostanka v ta namen porabiti. Francoski m mster pravosodja Lemy«T \9 uložil dem-sijo. ki io b I« sprejeta, a hode vodil oosla do naznač nia megovegi našle lutki« ki hode fto le imenovnn ko se zbornice raz-iilejo. O it^eki it#■#«.♦ *•//*• zveznega sveta priporočalo temu dveletne bu Igetne in štiriletne zakonodajne dobe; iližavtn zbor da naj se vsaki dve leti akhče. Finančni pruski minister je v deželnem zboru izjavil, dl pruska vlada ne hode iskale /i g d.ovila izvoza nemških izdelkov na angleške in nizo/em-k* tre, ker s tem bi so Prusu a ponižala v vrsto 6 uh držav, ki neanajo d >sti sil doma za ohranjene kred ta. O pra« flanii o ustanov ljenji inostranih zastopa štev j - prišel zbor do aklepa da bi dob ček iz te-c h naorav ime'a le zastopn^tv«. Mftfnist"tfO' so blizu Kabuhi napadli angleško artiljerijo in kava'orijo. Hoj jo bil oster, Afgtui' so užo bili Angložotn zaliili štiri lopove. Pozneje ho jo sicer posrečilo Angležem dobiti kanone nazaj in odbiti napade, a niha kor ne izdatno nazaj poriniti .sovražnika. Ustaj-nikov jo uže okolo 10.000 in le vodno dobivajo podporo iz raznih stranij Afganistana. Poveljnik vstašov j(* Mohamed Saraki khaiu Za Angleže ima vstaja mnogo sitnosti, po po-gorskih prehodih zdaj po zimi v Afganistanu ne morejo poslati pomoči. Če bi ho pa umikali, še manj so jim jo mogočo umakniti. (Irozi jm enaka osoda, kakor jih jo bila zadela v Afganistanu uže 1812 I. V tom boji, o katerem se gori poroča jo 7 angleških častnikov in pO vojakov ranjenih. Iz K luute se poroča, da e nekdo stro-Ijnl na imlt mhvffi |>odkral|a L t na N»-p«hIii ka so prijeli. O^edd osohe ho poročila ne ujemajo. Bvoje čarobne f. rn. Hi/en tega so Slavjanu-ratarju podeljevale tu višine bogatih darov, katerih je neogibno potreboval na us|ieh svojega dela. Po nebeškem obloku sprehajalo ho je Solnce svopm bratom Mesecem, tam tudi je bival tretji njiju hiat Veter; vui trije pak bo blagodarno upljivali na obilo rodovitnost Iz oblakov pndal je okrepcevalni dež in tiha rotora, močni Perun metal je od tod svoje ž a reče Htrele. Vendar opomniti treba, da bo delali stari neko razliko mej rajem in nebom, katera dakako nij vselej atrogo določena. Nebo jim je glavno bilo oblakovo nebo, oblok nebeški kateri je v svojoj notrini skrival avetlo nebo ah pravi raj. Mej nebom oblakovim in pravim rajem mislili so si neki kristalni ali steklen lazur, o katerem se v naših povest b jako čeato govori, t j. o steklenej gori ali o ute klenem gradu. Slovaška pripoveHt „<\'.-ita na Holm-f" pravi, da je neki kralj za to oslepel, ker je vzohćlel in hoteo prijednačiti se Dugu dal vzpostaviti ai „stakleno nebo poaejano z diaiiiautimui in zlatimi zvezdnim". To obla kovo nebo prisjiodahlia se često morju, in za to potniki v pripovedkah gledajoči cesto n»» stekleno goro potujejo često rrez morje, čre> katero jih velikan ali včasi tuli haba-čarov-nica prevaža. Isti nazor o ateklenem morju pred pravim rajem so razprostirajočim nahii jamo v razodetju sv. Janeza v 4. p. (>. v. kder stoji pisano: „In pred sedežem (i. I. božiuu v nebvHih) kot morie stekleno podobno kri Htalu" lato tako v 15. p 2 v.: „ 1 a videl ni in kot morje ntekleoo zmešano z cgiiietn, in one. kateri so premagali zver in podobo njeno in število imena njenega, stoječe nad morjem ste k Ion.m imajuče barvo božj«.u Temu pojmu pritrju|e tudi nazor, ka daleč za gorami in dolinami je kraj sveta, kjer se nebo stika t-č zemljo. V resnici bili so za nebo in /a svetli raj poBebni ključarji odločeni; kl urar neba bil je sv. Ilija gromovnik. V srbskej in podobnoj bolgarskej pesni izprosil || je sv. Ilija od H »ga ključe od nebes in zaklenol nobena, da bi ne moglo sjati solnce uiti pad iti dež ni tihe rosen niti veti veter; vsi IVetOi bili ho ne Ijodst'o zaradi gr hov jako razginevnni ju hoteli so je tako ka/niti. KI uft nebes imenuje hu b'isk in zato gov r In se je, 'ta se nebo odp m, kadar ho je zabliskalo. It i ke te (hjlol je sv. Ima, kakor umih srbska nosen pnpoveda, tedai, kadar ;e zvezda damci ženile m on mesec z blokom oblakovim. (}>suoi Mig bil je pri tej Hvathi kuru (|irič»i), deveta (drugova) hv Peter in Pavel, stari Hvat (staivšiuft) sv. Jovan, vojvoda kv. Nikola in k<>čijhž sv. Ilije. Po svatbi rnzlaviila p* irv.Hti dare: Dado Bogu nebesno vtilne, Bvetom Petni Petrovakn vrm'ino, A Jovai|U ledi i anijega, A Nikoli na vodi alohodn, A Ulji munje i atrijolo. /. i ključarja irivtga raja ra/glaša se V obče h v. Peter, bolgarska pesen pripoveduje, da ko so svelci delili dostojanstva v n* besih, pnjiali so gromovi hv. 11 i j i , vode in brodovi sv. Nikoli, kr*t. t .n, kmustvo in pobratimstvo av. Jovanu, a ključi od raja bv. Pttru, INI. Iss IN»*4fo|nsk<>^i% okniM 18. decembra, flzv. dopm.J Met milosrčnimi volih rajnega gospoda Kalistra je deset ustanov vsaka jio 240 gld n^ leto zi domaČe siromaške dijake iz postojnskega okraja in, če bi od tndi nobenih ne bilo, za tuke, iz vojvodine Kranjske Hploh. Rei len in blag čin pokojnega, na^ga ro aka, ki je tu li t'st.im pridnim mladeničem svoje ožje domovine, kater h starši injto toliko premožni da bi jim živež zunaj doma preskrbeli, odprl pot, da se izuče koristni u l)e človeške družbe postati ter si k Hrečnejšeinu življenju pomagajo. Ker ao ravno zdai tri mesta teh ustanov za podelitev razpisana bila, mislima, da ne ho od več, Rko Javno omenjamo nekatere napačnosti, ki so se ob pr»|šnjih podelitvah Kali nt rovih ustanov godile. Dohili ro namreč te ustanove mej drugmi sinovi takih očetov, k' niJHo le samo prt možni, ampak bogatini, si novi uradnikov v dobrih stanovitnih službih itd. Imena za zdai zamolčimo, pripravljeni smo pa jih razglasiti, ako bi okoliščine to zatovale. Utvii li dijakov prošnje pa so bile odbite. Visokej dežfelnej vladi se no moro in ne eme očitati, da pri podelitvah jednnstransko ravna; ona je odločevala na podlagi podaolb epr foval in ubnžnih listov. Alt tisti pr*'uslužni župani in župnik«, ki takun nesratnnežem krivične izkaze in ubožne I lati nnrejAjn, zaslutijo ne le javno grije a omak za r.lor.tbo da nega jim zaupanja primerno kazni. Gotovo se je todi zdaj nekaj takih bogatih in dobro pnstavliemh „ivvežev" za Kn-liHtrove št/pendtje nglssilo in sliši se še, da bo taki očetje zanjo prosili, katerih otroci užh uživajo ustanove ali pa od drugih zavodov izdatne podpore dobivajo. To lehko dokažemo. V ubožnih list h bi morati Stipendiji in sploh podpore, katere tdarši za otroke dolivajo, omenjene biti, dvomimo pa da se to vsel.j zgodi. Visoka deželna vlada bode gotovo previdno in po volji zapustnika Mvnala. Sn lehko pozve na več nač nov resneo in okoliščine VBiicega prosicsi posebe. Vox populi. IK Nredi), decembra, |D,viren dopis.j (Popravek*) Srenjski zastop sre-diski in tamošnii župi.n je bil v vašem cenjenem listu dvakrat hudo napaden. Podpisani udje srtdiškega srenjskega SSfttopa se oprostijo na te napade, ker nijso resnični. sledeče odgovoriti. 1. Naš Župan je bil, akoravno se |e temu branil, enoglaano «a našega lupina izvoljen in s*» nij nikomur us'lie'al. 2. OI nekd«i se ie na občinsko troVte noki časnik vzlržaval; ker pi „Tages n Sta" s«"' svojimi anonsami in ut-adnmii, ter gospod irstvo itnii niznanili najbolje terjatvam, katere občinski zastop 'na štajerskem do listi Stavi, ugija, MDO pop tisti li „Gemeinde Zeitnng" in ne naročili na nTrfg«Hpošto". Za pol;tično tendenzo tega lista pa se ne br gamo. 3 Gtodd računov naš Žu pan popolnoma postavno ravni. Din pred, ko se sklepajo račun', ho to po bobnjariu vsem irlanom naznani, v računu se pred vsemi na-vzočnii točka za točko pretresa in aledniiftše |»red ko s* odobri in podpisnic, *opin pra^a, če nčma kdo kaj zoper ra'tm. 4. Uh j« sio.ftr, da ko račun, kateri bi pOfttlVOd mo^al v Hreni-skoj hiši na og'ed se položti, pri jed nem sremskih sv.'tova'co» razoolož.i, pa to le n tem namenom, da bi tisti, kateri na rotnvž ta'une pregledavat iti nehčejo, to lažje utorit' mogli v |irivatnei hi'i, kder ne jim je ino in drugo razloži D i bi pa kdo bil branil račun pregledati. Jo hudobna — laz. 5. Da so računi v preteklih b'tih nek« 1 ko tSSStulfl in temu da nij kriv sedanji btagninik in Kupan, je znano vsem tržannm; občinske račun« izdeloval je mož ki bil je n*e "tnr in slaboten „in — de mortuis n;l n'si beoe". 0. Naša kasa, v kat« r^j se hrani srnnisko p-emo*onie. nij ve'jala 8 do hi ato goldinarjev. aH S« več, kakor dopiitlik pnvi, temnč le 520 gold. in je bila uže z* proiSniega *upana kupliena. l)i ie pa blsgainica bila potrebna, bode vsak pri-po/.nal, kdo po /na našo občino glo 'o njeneca premoženja. 7. Neresnično jo, da bi bil „K^ssa-rest" kdaj zon mil 8000 «nld ; dal|e noro anično, da bi leta 1H78. Miru 000 cM. bla-gajnični ostanek znašal 1)1 bi gospod dopis nik le enkrat občinski r^iin bil pregledal in se za Reje in sklene občinskega zastopa bolje brigal, moral bi znati, da kurentni troski mn-3'jo črez 1800 gl., izvanredni pa 500-700 gl j in ker ho v srenJHko kaso flo le takrat dr-narjo dobivnio, dače in BJUtbeDS plačo /h sreni-ske sluge in druga reči se pa Ae pred letom poplačati morejo, no moremo razumeti, kako bi imelo s kassarostom omenjene plače ho storiti, ob enem pa k.ssarest naložiti se na nbreati. 8 Da se pri nekem hramu mi kanal napravil, nij temu kriv g. župan, ampak to, da občinaki avet, ki si ie prostor na mesta, kier hi ho moral kanal z'dati, pregledal, do- zda1 Še do nobenega sklepa n:j prišel. 9, Akoravno se je u*e od nekdai, kakor vgi stari orotokoli dokazujojo. le nemški uradovalo, je Središče bilo naroden trg in bo to tudi ostalo; kajti hočemo, kakor dozdaj tudi za naprej "selej voliti rdodn« kandidate. Slednjič le Se Hvetujemn dopisniku, de bi bole bilo se proj o resnici tak»h kri vi jen) prepričati, kakor pa neresnične izjave hudobnih 1'iiiij pobirati in po časnikih Siriti. Odbor sreii^ki, dne 9. deo'imVa 1879. (S'ede* podpisi 12 občinskih odbornikov.) — ("M i ni s ter s t va prvosedniku gro fil Tanffejn) JC CA lajava v državnom zboru hvalo in znujmnje izrekel tudi narodni klub ljubljanskoga mestnega odbora, poudarjajo^ da so ljubljanski Slovenci zanašajo na ministrovo besedo, ka bodo pri nas užo enkrat konec? nesrečnemu sistemu ponomčovnnia in rnvno-pravnOSt se uresničila zdaj tudi slovenskemu narodu« Podpisali so so vsi narodni mestni odborniki. — r" P n l d r u e i m i t j j o n forint.ov) dohode llnblfanskn mesto na poM"do. To po-soijln ie osnovano na srpMro j>o 20 "oldinariev. potrebno dovo1;en»e le »molo m^sto Be od 1H7.'l. leta; tnkrnt jo neka proSla dnnaiska bsnka po'o;i'o Qte pro"»p1a. o« kupčiia "^e ie vsbul krah« r«7drl« ;« TiOibiiapa j« na lor>»»nt naredila dobička lOO OOO cdd . ki ro ie? zapadli Posnele so ;o mesto pofainln r. Un:on-bankn. n p"ghič,> m»ni nabiralec in farni oskrbnik n« S* fTr^kei eori, je kranj-skenrui dežo'nemu šolskemu svo u »troHH lepo •zbirko lir'iš^ev, obstoječo iz 4.'15 vrat. Deželni šolski svod. je zbirko podaril me^ranskej šoli v KrAkem. — (Društvo kranjskih zdravnikov) ima pr hodno soboro dne 20 t. m. svoj občni zbor roganjajo, spremenjajo v oblake, o tem obilne dokaze poda vajo slovu uske pripovedke (Šuriua kralj in Otolienka). Stari Ježibabel leti na črnem oblaku z burjo in točo, čudo, da vae pšenice nij pokončal, a po drugo zopet na nivom oblaku sč snegom in zimo. *) Čarovnik (poljsko), bexemiieiator. K.t je m bo oblakovo tudi glavno Helo U oenie ali S- dnfC, katerim oa čelu sinji Zlata baba, boginja poroda, zi to romarji v pripovedki o B8vetakeJ krasi14 ozirajo rq na nebo, da hi po znakih, kateri Re t.«ii«» prih.) obstanka bralnih filiial, po u m pridejo na vrato; predavanja: 1. Prof. dr. V a 1 e n t a, anatu-micna demonstracija izroda z uvema glavama, trt m i rokami in dvema LOgama; "2. okrajni zdravnik dr. Ki žen, izveste o zuniniljiveui porodu dvoj(ko>; 3. zoiaviltavt ni tsvćtuik dr. Kkebbacber, o uo-u v jetrih, ki se je pieurio t-amo od sebe iu zacelilo. — (Durila pariške uvetovne izložbe) ae atoprav zdaj razpošiljajo odlikovanim po irgoviuukih in obrtnih zbornicah. — (Državnega prav d nika ineato) f Cel ovci je razpisano. Piošnje zanje jt uložiti do 9. pnhtdujtga mesecu. — (Izpraznenih) je dvanajst nota* rijatov na Kian,skeni, namreč v Idriji, lln-akej Bibtr*ci, Ložu, SenožeCib, Tržici, Kranj -akej gori, na llniu, v Kostanjevici, \oiikii» Le&ičab, Žužemberku, Rateč* h in v Trebnjem. Oglasiti ho je zanje v štirih tednih. — (Kafra, čemu je?) Mnogo ljudij je letos uze znirzio vsied tdine zime. „Laiba-cherici" jtdcn njenih bralcev piše, da se baje g — kafro človek lehko ubrani take smrti. Kdor mora dolgo časa biti na hudem mrazu, naj inu.beu košček kafre v u-stili ima, pa mu bo zmirom girao. Ali to res tako pomaga, ne vemo, a preverjeni smo, da je kafra vua-kako boljša nego nesrečno žgauje, po katerem |e uže marsikdo zadremal na veke. — (Z Bi eda) se nam 14. t. m. piše: Na našem jeze i u se je naredil trd, gladek led, Prijatelji drsanja zdaj lehko izkusijo spretnost In vztrajnost svojo. — (Z Dolenjskega) se nam poroča, da je v .-Ud silno hudega mraza, — 17° ia 18° K. — Sava uže sem ter tja zmrzovati pričenjala. Bojimo se, ua je velik mraz na trtah in na Oievju precej fikode učiml. — (Občinske volitve.) V Polhovem gradci je bil izvoljen za župana Jakop Osred kar , za svetovalce pa Jauez Će.s u j a V ar, Jauez Oblak in Jože Sušmk; v ČreSnovci (sodni okraj methski) za župana Jože Plut, za svetovalca Jakop Kampič in Matija Pint; v Podzemlji (sodni okraj metliški) za župana Matija Žugelj, za svetovalcu Miko Golovec, Mu i ti u Straus, Miko J a k 11 c in Nace Preuner; v Velikih Laščah za župana Ivan Tomdič, za svetovalca M« ti pa Hočevar in Josip Palčič; V Cerkljah nun Kranjem za fupuna Andrej Vavaeii, za svetovalce Jauez A hi m, Matej Petne i n Audrej Kepec; v AdieSi-či h (sudojski okraj irnumeljsk) za iupana Ivau Adiesic, iu svetova, ca M ko M aren-čič, iu M ko Polžek; v Spitalicu (sodu> okmj kan m. 1;.; za župana Šimeu Siapnik, za bvettva.Ca l.an Klemen in Jurij Volta k ar. l*ONlt*IIO. Gospodu J. Umilnu u ua njegovo „1'oslauo" v 6t. 'Joti „BlOVi Naroda" Odgovarjaš a jiodjiisumi sledeče : Pravite, da ao žrebcu čreva zavozljala se valed padca mej potjo, [zvedela sva tudi midva, da »ta Vaša pomočnika žrebca res pustila pasti, tooa* bi ae U žrebcu čreva ne bila mogla zavozljuti ravno tako lehko drugo jutro, ko Rte ga h silo doli vrgli? Kdo tedaj je v Htanu dokazati, kcdaj bi bo b.lo to prigodi lo ? ! In vendar \i » toliko gotovostjo trdite, daje bebec »kodo trpel v erevlh pri padcu mej potjo i !':. kljuliu temu svojemu prepiićaiiju ste žrcla-a luž drugo jutro kastrirali. Bpoauajte, g. Hrobnič, da Vaša razumnost iu modrost zapustila Vas je v tem trenutku, in recite: „uiea eulpu"! Toda — upokojite ue, žrebcu se čreva nij a o zuvuzljula niti pri padcu niti drugo jutro, ko ste ga vrgli, kar jo dokazala preiskava. _J'ravite, da „ste zapazili tretji dan, da je konj obolel". Košnica je, da sto zapazili bolezen se le peti dan, kar ste nekje v Kibnici sami objavili, rekoč: „Konju vnela so so čreva, m jaz. bi ga bil kmalu zamudil". Da, da, zamudil, jirijatelj! 1'rav n.da Vam verjanieva, da bilo je potem VM \afie prizadevanje zastonj, kajti, kar je zamujeno, ne da se već poplav ti, in to velja zMasti v akutnib vnetjih. Radovedna pa sva slišati Val odgovor na vprašanje: Je-b nni-me, da bi se Inla pokazala /.lunin nja aa-vozljanib črev Se lo peti dan.'' I'a Nas od druge htram zagotavljava, tla Vam bi bil konj vsakako poginil, fte bi ga tinti zammlili ne bili: \ asa zdiavilna metoda namreč bila jo v tem slučaju po vsem pomanjkljiva, ho sto videli zaprtje, pri konju, prizadevali ste si i raznimi dnstili lo luatu pot odjueti, a zoper vnetje črev — uzrok zaprtja — nij h te storili nič zdatnojšega, dasiravno jo trebalo naj prt j ROPOV ono hitrega, energičnega iu providnoga postopanja. Sami priznavate, da žrebcu bil ju zelo oster, m boljši ko „hudomušcu ' bih bi rekli: jako polnokrven, krepek, iu dobiurejen je bil. 1'olnokrv-uost pa prouzročuje nagnjenost k vsakuršnciuu vnetju iu pospešuje vnetje. Zaradi tega bilo jo tukaj pred vsem drugim torej treba z d a t n o g a p u š e a u j a krvi, in ako bi ae bilo to Ae za časa zgodilo, omejilo bi ao bilo vnetje le na trebušno iiueuo, katera bu jo bila prva vnela. Ker pa ho bo zdatni pripo-inočki opiibtili, razširjalo se je kljubu vsem dristnutu vnetje dalje, tako, tla napoalcd trebušna uirciia iu čreva m j so hila le vneta, temveč tudi celo pri Baje na i liramitg In zopet morava torej konstatirati: da so bila ereva od močnega vnetja s ji rije ta (ver-klebt), a nikakor ne zavozljana. Kakor razvidno iz Vaši ga mudrovanja v „t'oBlauoin", ste ros milovanja vredni, kor ne razlučite, da spnjutje ali pa zavozljanje ćrev nij vso eno, ker pravite, da čreva zamorejo vneti se le od zavo/djuuju, iu dajo velika poin. i a trditi, da zamoiojo vneta čreva so spnjeti. I že s temi svojimi trditvami podpišete si spričevalo svoje ubožnoatl. Uzrok vnetja in poslednjega jiogina bila je tu lo o] i e racij a. To konstatiran morava po svojej vesti, tembolj, ker nama ju iz zanesljivih virov znano, da Omenjeni Irebeo vsa 8 l/i 'ota nij bil nikdar bolan, in ste ga Vi tudi sami za jiopolucm zdravega Ipo-zuali, še na njegovem domu, jnedno sto ga prevzeli. Kdo pa more tajiti, da po kustriranji tčo tudi bi samo na sobi dobro bilo) vnetje no more vcejnti so bližnjim notranjim organom, zv lasti trobušuej mreni V bte li v stani g. Drobnič, ovreči to resnico V In ker nama očitate, du „rejze iu Ur. nijsva preiskavulu", odgovarjava, da sva dobro videla ua operiranem udu rano odprto, kar jo gotov dokaz, tla se nij gnojila ui eelilu, ker sta vnetje in prisad drugam pristopila. Končno še vprašanje: Je-li mogočo, da bi konj z z a v <> z I j a n i m i črevi živel celili ki dmj¥ Nadalju zahvaljujeva so Vam za res očetuvski opomin, ,,du nama je dolžnost pri preiskavah |>oato-pati previdno, nevtialno in vestno". 1'ostarala sva se v svojej o. kr. službi, pa očitanja, tla sva k udaj ravnala Zoper to dolžnost, od svojih prctljiostav (jenih nijsva su slišala; to s ponosom jiovdarjuvu ! Kakor pri vteli drugih, tako \estno in nevtralno postojiala sva tudi pri tej preiskavi, iu Vašemu svetu, „naj se nikdar ne udeležujeva živitiozdraviiiških preiskav", morava su le posmehovati. Končno dajeva Vani gotovo jako pristojen svet za Vas: Ojuistite delati prcskuSujo; saj praktično iu teoretično Uostali ste jo i omenjenim žrcbccni izvrstno, če tudi v svojo iu šu večjo kvar lastnikovo. Najbolje torej storite, da greste v šolo nazaj pridno učit su •posttavauja iu zdravljenja notranjih živalskih bole/.ioj, m tla jioskušate s kastriran jeni na manjši It živalih, konje pa prepustilo sposobnejšim in izurje-nejllm od Vas, du si prstov Ropat no opečetu. Vsega tega nijsva pisala, da bi Vam na časti iu imenu kaj škodovati hotela; odgovorila sva očitno, ker ste naju očitno napadli: u vse, kar sva pisala, ju istinu — brez onih puhlih trn z in bombastičnega besedovanja, kakor pišete Vi in slednjič sami ne veste, kaj ste pisali. (579) V Kibnici, meseca novembra 1879. Janez Bobek, Ludvik Zalo kar, okrajni zuravnik. okrajni ztiraviuk. jUuiiajBKa Luna 10. decembra. (Iz-viruu toieftiatici «. porucito.j MOtU drž. du.g v Laitauvoih oh gld. 75 fcr .. .i.iin drž. Ootg v m« t.i n 10 „ 45 l>laia renta ^l _ —. ooO Urz. pv.aojtlu . . 1*1 « 96 Akcije t.at oitnc banke 84.> m — a t «-o it n«- akciju . m n 40 " London ib n 70 srebro — m — Napoi. y „ $0»/, * L. kr cekini O „ ( 4 " eiiavin! UiUike 67 B 7o Loler»J'1*' »reeke. V Trstu 13. decembra: 8. 39. 36. 16. 42. V Liuci 13. oictmbra: 39. G5. 23. 76. 35. Proda se IlOO ko»ad.OTT lepih 4-1 m. dolgih (18') 98 do i>5 cm. (9" do 313") močnih smrekovih in jelenih Molov Natančneje povč g. gozdar A. Rothel v Ko-pacenci poleg Okolje Loko ua Kranjskom. (5U5—3) V „n.-'ii(itlnej tiskarni4' je izšla brošttrica: »Slavnostni sprejem slovenskega polka ti. 17 v LJitltajl dne 26. in 27. novembra meseca 1879. Uredil in založil Fran Hlavka." Knjižicu obsegu nad dve poli, ter opiHtijo sprejem vseli treh bataljonov 17. pešpolka v Ljubljani, sprejem mej potom otl Trsta do Ljubljane, v (iratlei in sprejem uit Dunaj i. ('ena knjižic, jo jako nizka, lri not*, brez iioštume, takt«, da si jo lehko vsakdo nabavi. Prdjenuje se s poštnini povzetjem ali z denarnim BakuBOm v „narodnoj tiskarni" ali pu pri spisatelju samem. i*ejr- Naslov: Fran Hlavka v Ljubljani. ~*9ej Nove vozne liste za železnice prav po nitke j ceni priporoča „Narodna tiskarna" v Ljubljani. V „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani jo izšlo in su dobiva: Trije javni govori. Govorili piot". Kr. Štikljo, Iv. Tavčar iu prof. Kr. VVioHthalur v Ljubljanski čitalnici H° ti pol (Jona 80 kr 1 c m s v ho K,r 2 n ■ In. Bi * 1 H * — f C o I" l* F M B o< p ar o. i B ^ it 5 ^ s w r 5 'o 1.1 g 1 o gp 1> •t l/u*.«ij m uicui* MAkbO Ar um.. i Javna zahvala. ^w Podpis tnitiia io H. novembru t I. malo d nij po[ rej pri 5vC vzajoiunej zavaroval niči zavarovana pOS UOje pogorela. „ <' 0 D 0 o r d t | a " j« V n lo pODOlno Svi /.aduvoljuoMi škod«) takoj con la in gospod Ignacij Valontinčič, »){(♦ alavnl aaatopnik v Ljubljani, nama ju uaio RVotu takoj >w; lepleflel 5yC D.ilžnost nama je, za tako velikodui lO postopanju in M tako n a g I o i z j) I a č a n j o ravnaielj.it vu „ (! u u oo rd i j o " in gmv-nt mu /asiopnikii gosp«nlu Ignaciju V a i o n t i u & i ć u svoj«* nad« toplejšo zaliva.o očitni izreči. — Svetujemo totlaj vsakemu, kdor šn n j »avarnvan, ali ktlor zavarovalne preiu«iiin želi, da naj ae lo pri „( \iiicoriliji~ /avaiiij.i, ker taka zav arov a niča ki s svojimi za v.t rovaiic.i tak<. vestno in veltkoilušiio r.tvna, zar. s našo popolno /.aiijianje zasluzi, in vili tega računa jako ni/.ke premije. 1'rav toplo pa tutli priporočamo tukajšnjega Okrajnega zastopnika „C>n-cor«lijou, gospoda M. l'ottati-a, trgovci v Krauji, kateremu su t.li j« tli eni m DjegOVO prijazno po«red «vanjo i..ki.u . zali v a jujouio. V Straži .e. i pri Krauji, di.o f>. decembra 1M7S». K. Schaffer, l C5««) M. Marenk. 1 ..i>...ti.i ,u »...i«. „.Nafo uic vi.iw.lui;\