Zasijal je dan miru in zmage, Sedaj prihajajo novi dnevi, dnevi mirne izgradnje naše porušene dežele. Zdaj moramo izvo-jevati novo veliko zmago, zgraditi našo porušeno deielo in okrepiti našo resnično narodno oblast, okrepiti še bolj naše bratstvo in edinstvo, tako da ga nikoli več nobena sila ne bo mogla razbiti.
UTO
Cena 1.— liro
Sela Ljubljana
Ljubljana je zopet naša ! Tista v resnici lepa, že davno nazvana bela Ljubljana, ki smo nekoč toliko zabavljali nad njo. se toliko jezili zaradi njene dolgočasnosti, zaplankanosti, zaradi njene vaškosti in ne vem zaradi vsega še! Priznajmo si, da smo jo v resnici vedno radi imeli, da smo se vedno radi vračali v njo, pa naj srno še tako zabavljali čez njo! Kadi smo jo imeli, z njenimi cvetočimi vrtovi, z njenim parkom, z njenimi predmestji, s hribi naokoli:	Kožnikom, Golov-
cem, Gradom, Šmarno goro in kamniškimi planinami v ozadju. In ta Ljubljana, pa naj je bila kakršna koli, je zopet' naša ! Ali nismo v resnici vsa ta težka štiri leta mnogo, zelo mnogo govorili o njej tam po gorah ? Ali nismo mnogo, tako-rokoč vedno sanjali o njej'? Ali nismo nasnovali tisoč in tisoč načrtov o njej za tisti čas, ko se povrnemo v njeno naročje ? In zdaj, ko je tu tisti tako dolgo pričakovani trenutek, se mi zdi. kakor ali ne bi mogli ali ne upali naravnost in iz vsega srca izraziti vse svoje tako dolgo zadrževane radosti! Zdi se mi, da se ne znamo več preprosto in prisrčno veseliti; kakor bi nas bilo sram! In vendar, kako velike stvari so se dogajale ir. se še dogajajo, stvari, o katerih bo zgodovina vekomaj govorila, ki bodo mejnik minuli m začetek novi dobi! In konec koncev, za nas same ni nikaka malenkost, da je Ljubljana zopet naša! -Nad Ljubljano in nad .slovenskim narodom je bila pred štirimi leti izrečena tako kruta- sodba, kakršna vnaprej še ni bila nikdar izrečena nad kakim narodom : smrt. In če je Ljubljane danes zopet naša, in če se štirih letih zopet vračamo v Ljubljano, je to znak, da je ta sodba enkrat za vselej raztrgana. Raztrgal jo je slovenski narod sam !
Ljubljana je zopet naša ! Zopet ? Kakor da v resnici ni bila vedno naša ! Ljubljano je slovenski narod že zdavnaj osvobodi!. Ze pred dobrimi sto petdesetini leti se je začel boj za Ljubljano, in se bil nekaj desetletij. dokler ni Ljubljana padla pred več ko dobrim j>ol stoletjem. Od takrat je bila Ljubljana vedno naša. Dva mogočna sovražnika sta v teh štirih letih položila svojo roko na njo, ali danes oba ležita na tleh, tisti, ki so pisali tako strašno, tako kruto sodbo Ljubljani, so končali na naiboli klavrn način, kakršnega pozna zgodovina, Ljubljana in slovenski narod pa vstajata k novemu življenju! Ali ob tem tako velikem dogajanju ne moremo ali ne upamo dati duška svoji radosti? Saj je bila Ljubljana vedno srce naše domovine. naš sen in naša vera !
Ljubljana... Kako dolga je bila'pot do tega zgodovinskega trenutka! Kc-koč navadno mestece, kakršna nastajajo na vseh cestnih križiščih, kjer se baranta za vse in ža vsako ceno. Kako dolga je bila pot, preden je postala kulturno središče. pot od Kranjske dežele do vse Slovenije. In kako dolea in kako mučna, krvava je bila pot do te Ljubljane, ki danes
vstaja. Zakaj to ne bo več tista Ljubljana, kjer se je sicer brezkončno debatiralo, zabavljalo, politiziralo, kjer so se kotali dobri in slabi verzi, in kjer se nam je zdelo vse tako vaško, tako puščobno. Saj bo nemara vse to še ostalo ; ali vendar, nekoč je vse to bilo tako rekoč glavno, zdaj pa bo vse to samo prizvok.
Zgodilo se je namreč nekaj velikega, nekaj, po čemer je slovensko ljudstvo stoletja podzavestno pa tudi zavestno hi'e-penelo, in za kar je konec koncev slovenski narod prelil toliko krvi: slovenski narod danes po osvoboditvi Ljubljane prenaša svoj gosposvetski prestol v Ljubljano, v svoje novo središče. Tisoč let so nam branili, da bi naš človek sedel na ta naš stari prestol in da bi nam pisal pravične, ljudske zakone. Zakone so nam pisali tuji gospodarji, in nad nami je večno stal tujec z bičem in nas priganjal k tlaki. Gosposvetski kamen pa je razpadal: dež in čas sta ga razjedala.. Zdaj je ta kamen, ta simbol naše samostojnosti osvobojen, blagoslovljen s krvjo slovenskega naroda. in zdaj slovenski narod prenaša ta svoj prestol v Ljubljano, kjer si bo poslej vladal sam, sam pisal svoje zakone in sam čuval nad svojo pravico do življenja! Eedki so narodi, celo pa redki med majhnimi, kakršen je naš. da tako zmagoslavno prihajajo v svoje središče !
Ljubljana ni bila nikdar ne municijsko skladišče, ne kasarna. pred katero bi trepetali sosedje. Ljubljana je bilo mesto kulture, in slovenski narod je zagrabil za- orožje samo da «i je rešil svoje življenje, in da si je izbojeval svojo samostojnost. svojo enakopravnost med narodi. Tudi, poslej ne bo Ljubljana nikaka kasarna irt ne srnodnišnica. Nekaj pa ho: mesto kulture bo vnaprej. Ne samo to! še več vrata kulture bo, in to mora postati. Tu bo pronicalo na vzhod in Balkan vse tisto, kar se je velikega in lepega nagomililo na zapadu v dveh tisoč letih. In zkozi ta vrata bo prodiralo na zapad novo življenje, cela nova doba, odrešenje.
Vstaja nova Ljubljana! Tista lepa in velika, o kakršni naši pesniki niti v najrazkoš nejših prividih niso upali sanjati. Vstaja Ljubljana, ki bo pod simbolom gosposvetskega kamna zajela ves slovenski narod ! Zakaj slovenski narod, ki se po štirih letih trpljenja in najbolj krvavih bojev vrača z gora, ves prerojen, ves prekaljen. ji prinaša v dar dva naj-lepša venca, s katerima j,o bo ovenčal za vse čase: slovenski narod po zmagi nad smrtnimi sovražniki prinaša beli Ljubljani v dar našo čudovito Primorsko z morjem in našo ranjeno in bolečo Koroško. In kakor se mi veselimo, da se še enkrat srečamo s svojo Ljubljano, se prav gotovo tudi Ljubljana iz srca raduje srečanja s tistimi, ki so toliko darovali za njo. ki so s toliko ljubeznijo vedno mislili na njo! Ne prikrivajmo svoje radosti, nič zato, če smo nekoč zabavljali nad to svojo Ljubljano, saj vendar vsi čutimo, kako ljubimo drug dragega, kako nas domotožje žene v to naše lepo mesto!
Pozdravljena. h e1 n Ljubljana !	Miško Kranjec
Govor Maršala Tila
Zasijal je dan miru in zmage
Preko beograjskega radia je 9. maja govoril maršal Tito: «49' mesecev težke borbe je za nami. V tej borbi smo si priborili zmago skupno s svojimi zavezniki, v prvi vrsti s Sovjetsko zvezo, Anglijo in Ameriko. Nekoč strašna in navidez nepremagljiva sila je danes zrušena. Zmagala je pravična stvar združenih narodov nad onimi razdiralnimi silami, ki so hotele vsiliti človeštvu nekak novi red, red suženjstva in trpljenja. Ta najstrašnejša vojna v človeški zgodovini je stala desetine milijonov človeških žrtev v Evropi. Nemški in italijanski fašizem in njihovi krvavi hlapci, ki so se našli v vseh evropskih deželah-, so iztrebljali v zaledju mirno prebivalstvo,
večni spomeniki vašega heroi-zma in heroizma vaših padlih tovarišev. Navdihovali bodo bodoča pokolenja- narodov, kako se ljubi svojo domovino in kako se umira zanjo. To bodo spomeniki našega narodnega ponosa v borbi za- svojo svobodo in neodvisnost.
Nova Jugoslovanska armada. armada skovana v jeklu najtežjih borb, armada, ki jo sestavljate vi. resnična narodna armada, ki je izvojevala take sijajne zmage, mora ostati in bo ostala neomajen branik pridobitev naše nadčloveške borbe. Naši narodi Jugoslavije, naši osvobojeni bratje v Istri, Slovenskem Primorju in na-Koroškem upirajo svoje oči v vas z globokim zaupanjem, da
ge. Sedaj prihajajo novi dnevi, dnevi mirne izgradnje naše po rušene dežele. Zdaj moramo iz-vojevati novo veliko zmago, zgraditi našo porušeno deželo in okrepiti našo 1’esnično narodno oblast, okrepiti še bolj naše bratstvo in edinstvo, tako da ga nikoli več nobena sila ne bo mogla razbiti. Tudi za to zmago bodo potrebni ogromni napori od vseh narodnih sil, tudi za ta cilj morate zastaviti ves svoj elan in požrtvovalnost . kot so to storili vaši sinovi, bratje in sestre na bojnem polju.
Samo z največjimi napori se bo skrajšal rok za obnovo naše zemlje. Na dan te velike zmage draženih narodov nad skupnim sovražnikom so misli vseh
Tako manifestirajo tržaške itali ianske množice za Titovo Jugoslavijo na Trgu «Unita», ob priliki praznovanja miru.
iztrebljali vse ono, kar ni bilo v soglasju z zmago Hitlerjevega «novega reda» v Evropi. Stotine taborišč tipa Majdanek in Jasenovac, taborišč grozote in smrti, bodo ostale Da večne čase grozotni opomin vsem narodom. naj nikoli več ne dopuste da bi se ponovila taka tragedija. naj store vse, da bo s korenino vred uničen povzročitelj te tragedije -fašizem.
Vojaki, podoficirji in oficirji Jugoslovanske armade!
Partizani in partizanke!
Vaš heroizem in požrtvovalnost od začetka vojne leta-
1941.,	pa vse do danes, pod najstrašnejšimi pogoji, v borbi z neprimerno nadmočnimi sovražnimi silami je bil vzgled vsem zasužnjenim narodom v Evropi. Prežeti z odločnostjo, braniti do poslednje kaplje km svojo zasužnjeno domovino, prežeti z globoko vero v zmago svoje pravične stvari ste vi od leta 1941. zadajali neusmiljene in srdite udarce skupnemu sovražniku naroda, častno ste izvrševali svojo dolžnost proti svoji domovini. Vaša nesmrtna dejanja bodo večno živela v srcih naših narodov in njihovih bodečih pokolenj. Slavne bitke na Sutjeski, Zelengori. Kozari, na Neretvi itd. bodo ostale
boste znali očuvati njihovo izvojevano svobodo.
Narodi Jugoslavije!
Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci, Crnogorci, Muslimani !
Prišel je dolgo zaželjeni dan, ki ste ga s takim hrepenenjem pričakovali. Prišel je praznik tudi na naše ulice. Končno je premagana' največja fašistična sila v Evropi-Nemčija, ki je zadala toliko gorja in žrtev našim narodom. Premagana je tista sila, ki vas je hotela zasužnjiti in iztrebiti. Nemški in italijanki fašisti so netili med vami razdor, da bi se sami med seboj uničevali. Toda vaši najboljši sinovi in hčere, prežeti z ljubeznijo do svoje domovine in do vas, svojih narodov, so prekrižali ta peklenski načrt sovražnika. Mesto medsebojne ga razdora in sovraštva ste se združili v novo. srečnejšo Jugoslavijo. Mesto stare, zaradi korupcije in nepravičnosti zno traj gnile Jugoslavije imamo danes demokratično federativno Jugoslavijo enakopravnih narodov. To je rezultat zmage naše hrabre Jugoslovanske armade, to je rezultat vaše upornosti, vaše požrtvovalnosti in vere v svojo pravično stvar.
Zasijal je dan miru in zrna-
¡jugoslovanskih narodov s hvaležnostjo pri slavni in nepremagljivi Rdeči armadi - osvoboditeljici in pri njenem genialnem voditelju Stalinu. S hvaležnostjo se mudijo pri herojskih narodih Sovjetske zveze, ki so v tej nadčloveški borbi dali največje žrtve, mudijo se pri naših . velikih zaveznikih Angliji in Ameriki in pri njihovih armadah, ki so dale velike žrtve za zmago pravične stvari združenih narodov. Naše misli se mudijo pri vseh tistih narodih. ki so se borili in trpeli v fašističnem suženjstvu. Na Ta veliki dan se mude misli naših narodov pri bratih po orožju in krvi na Balkanu, ki so prav tako pretrpeli veliko gorja od istega sovražnika in prispevali svoj delež k tej veličastni zmagi.
9. maj 194-5. je dan skupne zmage, je skupni praznik vseh združenih narodov. Zdimo, da bi bil ta veliki dan dan nav-dahnjenja in teženj vseh združenih narodov k trajnemu miru iu medsebojnemu razumevanju. Uverjen sem, da tolmačim željo vseh naših narodov, če pi'avim, da bi se narodi Jugoslavije čutili srečne, če bo tudi po tej veliki zmagi na bojnem polju vladala med združenimi
narodi tista enodušnost in razumevanje tudi v mira, kakor je vladala v vojni.
Pošiljam svoj poziv vsem zapeljancem, ki so služili z orožjem v roki okupatorju, ne-glede nato ali so v četniških, ustaških, domobranskih ali drugih edinicah, naj takoj odlože orožje in se predajo najbli--žjim oblastem. Obenem izjavljam, da ne bodo narodi Jugoslavije - graditelji nove srečnejše Jugoslavije — nikoli nikomur dovolili, da bi jih oviral v njihovih naporih pri tej izgradnji. Z vsemi onimi, ki bi s tem nadaljevali, bosta naš narod in naša vojska neusmiljeno postopala.
Odrejam vsem vojaškim edinkam, kjerkoli se nahajajo, naj prično takoj razoroževati vse oborožene formacije, ki so bile doslej v okupatorjevi službi ali ki bi se hotele formirati izven Jugoslovanske armade,-Odrejam, da se ves vojni material : lahka in težka oborožitev, skladišča z vojno opremo in hrano, vojni in drugi objekti takoj predajo edinkam Jugoslovanske armade.
Živeli naši veliki zavezniki Sovjetska zveza, Anglija in Amerika!
Živela- največja skupna zmaga združenih narodov nad skupnim sovražnikom !
Živela nepremagljiva Kdeča armada - osvoboditeljica -n njen -veliki vodja Stalin !
Živele armade naših zaveznikov Anglije in Amerike in vseh združenih narodov!
Živela slavna Jugoslovanska-armada - ponos jugoslovanskih narodov!
Živelo bratstvo in edinstvo narodov Jugoslavije!
Slava padlim borcem za-osvoboditev naše domovine!
Smrt fašizmu - Sobodo narodu !»
Po Sovjetski Zvezi
. Sovjetska vlada je določila letos za izboljšanje življenjskih razmer delavcev in uslužbencev vsoto 10 milijardov 100.000 rubljev, kar pomeni v primeri z lanskim letom povečanje za poldrugo miljardo rubljev. V tem letu se bodo znatno povečali tudi izdatki za skrbstvo otrok in matec in za dopuste in zdravljenje delavcev in uslužbencev. Na letovišča bo odšlo 1,675.000 otrok, kar je pol milijona več kot lani. Skoro za trikrat so se povečali izdatki za pomoč nosečim materam in porodnicam. Lani so znašali ti izdatki 130 milijonov rubljev, letos pa 345 milijonov.
* * *
V smislu odloka Sveta ljudskih komisarjev SSSR, da se proslavi 50 letnica iznajdbe radia, je bila odprta jubilejna razstava, ki je nameščena v političnem institutu v Moskvi. Obsega 4 velike dvorane. V prvi dvorani je razstavljen prvi originalni radioaparat na svetu, takoimenovani «zaznamenovalec nevihte». Nadalje so razstavljeni aparati, ki so jih začeli uporabljati v 1900. letu. V oddelku «Lenin in Stalin — organizatorja sovjetskega radia», najde obiskovalec vse poslednje iznajdbe na polju radioteh-nike. V naslednjem oddelku so zbrane knjige in brošure. «Radio v domovinski vojni» se imenuje oddelek, kjer so razstavljeni vzorci aparatov ki jih uporablja Sovjetska armada.
* * *
V Sovjetski Zvezi grade letos 50 hidroelektričnih central.
V letošnjem šolskem letu študira na visokih šolah v Sovjetski Zvezi
561.000	dijakov.
(Moskva, 8. maja)
žrtvami, jc: smo jul asu, potem jčuiko s ponosom trdimo, da jih nismo dala žarnem. Pokazalo se je baš sedaj ob koncu ob zmagi, da smo Mi na pravi poti in dja nlsp bite
Shagjfa» mattai »te« in !K*ter pokojnih jonsko*
iv-opiva -jircuacvvjiici ijuucdcu lil {ji-a va juii | K.C. ve, ¿tMitr-vuTJVe, ve. ~5eSixe T>reZ DrHtOV,
velika ljubezen do svoje domače zemlje, j vi. otroci brez staršev, ra-d bj vam pove-' Zato ni nič čudnega, če je ob pogrebu za- j	— - -«•	..
jokala vsa briga-da, brigada tistih borcev,	Nadaljevanje na * strani
Za Trst so dali življenja Trst jim je hvaležen
Stal sem oh* starem gradiču na griču skoraj sredi Trsta Pred menoj je ležalo veliko mesto, skoraj prav tako, kot sem ga slutil z roba trnovske planote. Vrvenje po ulicah, automobili, vozovi, tramvaji, čolni, ladje...	i
In... saj je vendar le nekaj kratkih dni tega, kar v mestu ni več Nemeev, kar je Trst svo-' boden.
Ni več Nemeev... Trst svoboden? Ne, drugače je treba reži! Kar so naši junaki IV. armade prebili zunanje utrdbe, bili krvave boje po širokih in ozkih ulicah, po hišah, s tržaškimi partizani pobijali zadnje Nemce in Trst osvobodili.
Tako je bilo!
Na Opčinah sem videi bunkerje, rove, betonske podzemne utrdbe, na drugi strani spet take, še močnejše; po ulicah in trgih okrogle kopaste bunkerje z .ozkimi linami.
Preko teh so jurišali naši junaki. «Naprej, naprej, avanti, avanti, v Trst!
Prišli so v Trst, saj so prišli povsod, kamor so hoteli in kamor je bilo povelje. Toda... V prvem jurišu jih je padlo iz I. čete deset, iz druge še več in iz tretje - nekaj manj. Y drugem jurišu spet...
V težkem boju so padli za Trst, za boljše življenje tržaških ribičev, za boljše življenje pristaniških delavcev, za novo, lepo življenje ljudi v mestu,
* * d?
Spet se na prostranem trgu, Unita zbirajo množice. Spet se stekajo po tržaških ulicah sprevodi, spet gredo zastave.
Toda... petja nič, nič vzklikanja. Zastave v črnem. Na cesti ob robu stoje mrtvaški vozovi z venci, sredi prostranega trga mrtvaški oder.
Potem rezka povelja, težki koraki, blesk orožja... prihajajo junaki IV. armade. V širokem kvadratu objamejo trg. Ne, v tesnem objemu obdajo svoje padle tovariše-junake.
Dvanajst krst na mrtvaškem odru, preko njih zastava z rdečo zvezdo, na njih rože iz Trsta, Krasa, Vipave, Tržiča. Okoli njih vojaki osvoboditelji, tržaški borci, italijanski in» Slovenski ljudje in svobodne zastave. Nad njim jasno, sončno tržaško nebo in rahel ,prav rahel veter z Jadrana.
Trst se je prišel poklonit svojim junakom-osvoboditeliem-Prišel jim je pokazat, da jim je hvaležen. Saj niso tega povedali na glas. Tiho, prav tiho sčm slišal ženo, ki si je obrisala solze: «Poveri, poveri». Drugi pa niti tiho ne, molčali so. Pa sem se zazrl v njih obraze in postave: Vojaki so stali vzravnani, odločnega pogleda in trdo so stiskali puške. Deiavec v sivi platneni obleki je stiskal pest.
Polkovnik Petrovič, njihov komandant jim je prisegel, da njihova prelita kri ni bila in ne bo zaman. «Iz vaše krvi, drugovi, bo vstal nori Trst, na vaši krvi se bo ustvarjalo italijan-sko-slovensko bratstvo! Hvala vam...
Taka je njihova hvaležnost.
; Potem so vozovi odpeljali krste in tih sprevod je polagoma zapuščal trg.»
' Ja? pa sem stal na obali in gledal na morje... Pr-eslišaJ sem zvoke žalne koračnice, preslišal sem salve v poslednji poz^gv,
V pristanišče so prihajale prve ladje, v pristanišču so dvP gali potopljen parnik—
. V Trst prihaja, novo, belile življenje!
. Pogreb padlih v hejik za
Trste, maja.
V romang ,Za domovino» je pisatelj N. Solohov prikazal c biga izmed najtežjih' trenutkov domovinske vojne —‘boj v pclet-ju 1942. leta. Zlasti je lep v tem romanu pogovor med ranjc-qim sovjetskim vojakom in Nemcem: «Tu, na naši zemlji, ti Nemec uničuješ žene in otroke in požigaš mosta jn vasi. Teda kaj bo s teboj, Nm»00, ko bo prišla vojna v tvojo deželo? Napočil bo dan, kq bo la vedno uničen hit-lerigem in njegov bojni brlog*. So-
lokov je izrazil neomajno vero v zmago.'
Ta motiv prevladuje tudi pri leningrajskih pisateljih, ki so hth--Ulli svoje glavno rp^sto, Med te pisatelje spada glavni poročevalec «Krasnaja zvezde» in predsednik pisateljske zveze Nikolaj Tihonov. V času obleganja kfoakve, Leningrada in Stalingrada je ta sovjetski pisatelj pisal o dpevo, k° bo Rde* ča armada v Berlinu ih ta čas je napočil.	Moskva 8. maja
JUGOSLOVANSKA ARMADA
Komapda Mesta Trst
ODLQK ST. IO
Z ozirom nia odlok Komande mesta Trst z dne 8- pmja 1948 štev, 9. se določa naslednji delokrog delegatom, postavljenim v smislu tega odloka:
1)	Delegat Komande mesta Trst nadzira yse gospodarsko in socialno dejstvovanje obrata,
2)	pelegat ščiti ipt-srase nadzjran'ega obrata pa eni strani, na. drugi pa interese oblasti v duhu ciljev narodno osvobodilne barbe,
3)	Ža dosego teh nam-hov morajo nadziranj obrati omogočiti delovanje delegatu v vsakem oziru Zatp ima pravico vpogleda v celotno poslovanje, in v vsa sredstva poslovanja,
. 4) Pravni posli, kj jjh sklepajo nadzirani obrati, imajo pravno veljavo samo pa pristanku delegata Listine so veljavne samo, ako jih sopodpiše delegat.
5) Enak delokrog je določen, tud, za delegata, postavljenega ed Pomorske obalne Komande Trst.
Trst, 10. m-3-ja 1945.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Komandant general major;
DUgAN KVEDER s. r.
Prva živiSa iz SptfSa v Tr>tu
Tanjug za Slovensko Primorje javlja: Prispel je prvi transport tovornih avtomobilov iz Splita, ki so pripeljali tržaškemu prebivalstvu okrog 10 vagc-nov živeža- Predvidevajo se dpevno nori transporti, dokler se ne vzpostavi normalni promet po železnicah in morju. Kljub temu, da je sovražnik poškodoval komunikacije in prometna sredstva, nam je uspelo obnoviti promet in smo te dni pripeljali v Trst večje količine sladkorja, masti, moke, riža in drugega blaga, ki pa 'bo
v prvi vrsti na razpolago ranjencem in bolnikom. S stalnim povečanjem transporta živeža pa bo .prišlo kmalu tudi ostalo civilno prebivalstvo do redne, oreških e s hrano’.
pokrajinski narodnoosvobodilni ODBOR v Trstu
Razglas :
Vsak lastnik katerekoli količino drv- v gozdu v Slovenskem Primorju je dolžan isto takoj izpeljati do najbližje ceste; ki so sposobne za nadaljni prevoz s kamijoni.
Drva bo kupil odsek za prehrano za potrebe naših mest.
Smrt fašizmu - Svoboda narodu
Trst sa vraža v RdfRiaine Išsfijeraje
Trst se po dnevih borbe in pričakovanja one svobode, ki mu jo je bila fašistična oblast docela zaprla, znova vrača v normalno žiyijenje. Ulioe so že pc veliki večini očiščene opeke, ometa in. razbitega stekla. Ljudstvo se zgrinja po ulicah in živahno komentira zadnje dogodke, nestrpno pričakuje izida naših časopisov: «Primorskega dnevnika» in «II nostro a v,-.Iliri». Kako težko so-čakaii na, naše časopise dokazuje dejstvo, da se zanje kar trgajo, ko se razpredajaleo pokaže na ulici in da je eden ponudil celo 30 lir za en izvod.
živahno je vrvenje pred trgovinami za zelenjavo, kjer so se pojavile že prve češnje.
Delavci navdušeno pozdravljajo ’ naše vojake in z nekim, posebnim ognjem v očeh pripovedujejo kako so skrivoma pripravljali upor in kako se je bitka~2a Trst končala. Na obrazih se jim bere zadovoljstvo nad zmago, nič se ne pritožujejo, če ni še vse tako kot bi morale biti. «Ce smo prej trpeli ia čakali na miloščino Nemcev, bomo pač poti peli še nekaj dni, dokler se promet znova ne vzpostavi».
Tramvajski promet je znova oživel, v obratu je proga Trst-Opčine, Trst-Barkovije in še po nekaterih deiih mesta.
Na splošno so delavci povsod z največjim veseljem prijeli za delo, ker vedo, da bodo zdaj deiaii zase in ne več za fašistične pijavke.
igralci odšli, da se osvežijo s'kozarcem pomarančnega soka, je godba škotske brigade v svoji značilni po? ši in s še bolj značilnimi godal} na meh uppczcrlia mimohod, spremljan s horačnioa, Viharen aplavz je nagradil škotske gardiste za hrezb hjbiyo izvedeno koračpiea, ki je bila za vse navzoče novost.
V: drugam polčasu so sa igralci še bolj razgiban. Sreča, ah spretnost igralcev se je obrnila na stran naših udarnikov; v kratkem času so zaznamovali 4 gele in tik pred zaključkom še enega, tako da je finale tekme prinesel rezultat 6:1. Tekma je vkljub prav električni razgibanosti potekla tovariško. Ljudstvo je videlo, da se vojaki, tako trdo preizkušeni v skupni borbi, razumejo kot ena družina, in da bodo tudi v- miru sodelovali prav tovariško.
Tekmi je prisostvoval komandant IX. udarne divizije skupaj s častniki škotske gardne brigade,
Živahno so komentirali Tržačani potek igre na poti proti domu. Slišali smo, kako so z nekim ponosom govorili: «Partizani so zmagali. 6:1, res so dobri ti naši vojaki». Dobri vojaki, dobri športniki.
JUGOSLOVANSKA ARMADA
Komanda Mesta Trst	•
O D K E D D A. Št. U
Dovoljuje ss civjlpemh prebivalstvu do nadaljna odrgdbe svt> bedno kretanja po mestu od 5. dp 29. ura dnevno.
Smrt fašizma — svobodo narodu!
Trst, 11, maja 1945.
Komandant geoisr-almajor: DUgAN KVEDER s, r.
KQMANEUV MESTA TRSTA Stanovanjski odsek
OBJAVA
lastniki in ujipavitelji. poslopij in stanovanj »Q?aja ped kazRija prija-: viti tikaj,- vsaj do 44 t. in- v§g poslopja in sobe, ki so bila da sedaj zavzete pij nemških ip ■ PMtuhlb kapskih vojaških in «vilnih ia kaapritikav- Raze* iega hiara vsakdo, ’ W ¡Ta kakršne koli razpar kiiljive . prostore (sohe, stanovanja, delavnice, Pisarpe jih-) ia javit).Komanih jpesta Trsta. = Sjane^
vanjakenpv! ad$eKij.	•
Jug aslovamka A rmucfg
Konianda mesta Tiat .
Pa se urzdy° nabave mapih potrebščin za ^dini°« Jv^gglovapahe armade pa območju .mesta Tugj, sam odradi}, da bqdq nahavijale vse edinjoe njim -potrebna pradmets te
potopi odkupa in samq *2 odehrip
vijo K°inande	Tb?t ip ta
preti plačilu oair-oma potrdilu, ki hp izplačano,
Isto velja zg nastanitev edinic v privatnih .stavbah in prstanih, tar zg uporaba privatnih objektov in obratov v korist Jugoslovanske armade.
Smrt fašizmu!
Svoboda narodu!
Trst, 10 maja 1945.
Komandant generalmajor: Dušan Kveder s. r.
Jugoslovanska Armada
Komapda Mesta Trst Stav. 62
O i§ AVA
pl Časopisni in eikloskl papir se srpa prodajati ® prevažati samo z davoienjpKi; iti- ga 4*4» Komanda Mgsta fr§t.
I,)-V« tjsk^SO ift trgovine pao-J-ajO do 411 ng, prijavite yge zaloge časopisnega an oiklastilnega papirja ’
3,> : Vsa Bpevpenft -in, skladiščna pc4j^iS morajo do istaga dne prijaviti yes papir ki ge nahaja v nji-feerib skifih (tudi izven mesta Trati,
Dri popisu ja treba navesti:
Y al Količina in vrsta papirja (v rolah ah v polah),
b) \fe}ikqst papirja (format).
o) Kdo je lastnik papirja.
.Rtgraene prijavo se oddajajo , delegatu Komand® Mosta ulica Silvio PelKiso stv. 11.
.šurt fašizmu!
Svopodo narodu!
Trsh 44 maja 1845.
Komandant generalmajor: Dušan jCveder s. r.
Bsdiotelegrgiieii ]
Fodruiniea TANJUD-a za Slov. Frčmorje potrebuje več radiotelegrafistov, ki perfektno sprejemajo Morse na sluh.
Prijave se sprejemajo v Trstu, Via Mazzini 30/n ob običajnih u-raanih urah.
Ogromen plen naše armade pri Ljubljani
Vojno poročilo Generalštaba JA i za 10. maj:
Kaše četa nadaljujejo z naglim preganjanjem sovražnika proti Avstriji. Razbite so: 41. nemška divizija, 13. ustaški zdrug in druge nemške in ustaško formacije. Zajet je večji del moštva teh edinic, ostanek pa js poginil v borbah ali pa se razbežal. Ves vojni material je zaplenjen ali pa uničen. Našo čete, ki operirajo v dolini Drave, so prodrlo na Unijo Maribar-Lipnica.
O priliki bojev za osvoboditev Ljubljane je bilo pobitih 520, ujetih pa 700 sovražnih vojakov. Zaplenjenih je bilo 123 topov, 110 minometov, 500 lahkih strojnic, 580 brzostrelk, 285 kamionov, 30 traktorjev, 5 železniških viakov različnega vojnega materiala in ogromne
količine drugega orožja in vojnega materiala, ki še ni preštet.
(Beograd, 11. maja).
Tri pahvale
Vrhovni poveljnik maršal * Jugoslavije J. B:oz-Tito je izdal tri dnevna povelja. Prvo: Poveljniku edinic H. armade geirerallajtnantu Koči Popoviču za zlom sovražnega or.rambntga sistema na pedroiju med rekama Uno in Kolpo ter med Savo in Krko in za zavzetje mest: Bos. Novi, Sisak, Petrinje, Karlovac, Krško.
Daugo: Poveljniku edinic III. armade Kosti Nadju za zavzetje mest: Bjelovar, Koprivnica, Križevci, Varaždin, Ptuj in Krapina.
Tretje: Edinicam I. in EL armade genorallajtnanba Peka Dapče-viča in Koče Popoviča za osvoboditev Zagreba.
©grerHars plen Rdsee
armade
MOSKVA, 11- maja. Od S. do 10., maja se je v Kurlandiji predalo 68.578 vojakov in podoficirjev, 1952 nemških oficirjev in 13 generalov. Zaplenjen je bil sledeči pKm: 143 tankov, 68 letal, 1421 strojnic, 8870 avtomatskih orožij, 1112 kamionov, 106 traktorjev, 104 radijske postaje 3313 konj.
Četam III. Beloruske fronte se je na področju ustja reke Visle predalo več kot 20.000 oficirjev in vojakov in 3 generali. Plen: 50 letal, 20 tankov, 40 topov, 500 kamionov.
Četam II; Beloruske fronte se je med operacijami na področju ustja reke Visle severno od Gdanska in na morski kosi Putziger, Nahrung, severovzhodno od Gdinje predalo 3.0.500 nemških oficirjev in vojakov in 7 generalov. Čete so zasedlo pristanišče Hell.
Catc I. Ukrajinske fronte so v bojih proti edinicam fcldmaršala Schernerja, ki se je zoperstavil predaji, zavzele več mest na Češkoslovaškem in prisilile posamezne nemške skupine.k predaji. Neke druge nemške skupine feldmarša-la g.chrernerja pa so zajele čete IV Ukrajinske fronte..
9« maj - prssmk zmage
Predsedstvo !Vrhovnega So-vjeta'SSSR je izdalo ukaz o proglašenju 9. maja na praznik zmage-
V znak zmagoslavnega konca velike domovinske vojne preti nemško-fašističnim osvajalcem in v proslavo zgodovinskih zmag Rdeče armade, ovenčanih s popolnim zlomom hitlerjevske Nemčije, ki je izjavila, da brezpogojno kapitulira, odločamo, da je 9, maj dan vsenarodnega triumfa, praznik zmage. 9. maj bo veljal sa nedeloven dan.
Tajnik predsedstva Vrhovnega Sovjeta SSSR: Gorkin
Predsednik predsedstva Vrhovnega Sovjeta SSSR: lialinin.
Moskva, 9. maja 1945.
dšlisiiRfl w psicaii
pravice
Louden 9. maja. V tukajšnjih norveških krogih objavljajo, da se jz Quisling z nekaterimi člani svejš vlada predal danes predpoldne v Oslu zakonitim angleškim oblastem.
Sporna tekma ssed fe©iei eJC. sssždisM'a« šiiiviziie ¡ra savesralki
V četrtek se je na športnem igrišču S. Sabba odigiaia zelo zanimiva negometna tekma med reprezen-tameama IX. udarne divizije in škotske gardne brigade. Za Tržačane je bil to po dnevih borbe in strahu velik dogodek. Da je pa resnica, priča udeležba čez 5.000 esib skupno z našimi borci in zavezniškimi vojaki. Tekma je bila zelo razgibana, ogromna. množica na stadionu je vzpodbujala igralce cb vsakem posrečenem golu z gromovitim ploskanjem in živio klici. Pivi polčas je til zaključen z 1:1.
Med kratkim odmo-nm. ko so
Mrajiž&vraest zmage
Zveza snvjeteidh pisateljev se pripravlja na plenum Uprave, ki se bo sestal v mesecu maju., Predstavniki pisateljev vseh sovjetskih republik se bodo sesiaii v Moskvi, da napravijo zaključek o ra?voju sovjetske kniževnesti v vojni. Pisatelji — vojaki bodo povedali, kako so ustvarjali like sovjetskih ljudi, ki so izvršili toliko junaštev v letih težke domovinske preizkušnje. To bo umetniška konferenca pisateljev, ki so zaceli od prvega dne vojne ustvarjati književnost z«iage. 3e prva leta vojna so sovjetski pisatelji bili prepričani, da ho Nemčija premagana. O tem govori roman pisatelja Vasilija Grosmana «Narod jc nesmrten». Takoj oh začetku vojne je ta pisatelj pestal dopispik «Krpsnajc zvezde». Ta roman je začel pisati jeseni 1941. leta, ko se je sovjetska vojska umikala ia izčrpavala sovražnika. Junaki romana so sovjetski vojaki ali častniki, ki govore s prepričanjem o dnevu, ko ho sovjetska vojska v Berlinu.
Vesti iz Gorice in okolice
Jugoslovanska Armada Komanda, mesta Gorica
Gorica, dne 7. maja 1945.
ODREDBA št 2
Da bi dokončno uredili promet ia zadostili civilnim in vojaškim potrebam,
Odrejamo:
L V dnah 10, 11, 12 maja 1945 od 8 - Uih in od 13 - ISih se morajo vsi lastniki motornih vozil (tovornih autoinobilov, prikolic automo-bilov, luksus-autamobhov in motorjev) s svojimi vozili jhviti na Komando mesta Gorica — na prostoru, kjer se je pod bivšo upravo vršila vsakoletna revizija motorizacije T vogal; via L. Gadoma 20 in via G. Oberdan 25>f V slučaju, da so vozila pokvarjena — pe morajo javiti lastniki odnosno upravitelji vozil.
2.	Odrejena komisija bo pregledala in ocenila vozila ia jih nato dala na razpolago vojaškim in civilnim oblastem.
3.	Vozila, katera bo pregledala odrejena komisija bodo debila dovolilnico. katero je treta nalepiti na vidljivo mesto automobila.
4.	Vozila, ki ne bodo imela po odrejenem roku dovolilnico Komande mesta Gorica TFramet- bodo zaplenjena, brivci bodo aretirani in stavljeni pred vojaško sodišče.
5.	Z dnem 11. maja 1945 so preklicana vsg dovolilnice, ki so bile do sedaj izdane pd Komande mesta Gorica.
6, V dnph N- M» in 12 maja 1945. od 8 d° 11 h in od 13 do 19 h se mora prijaviti vse gorivo (bencin, olje, nafta,) Po tem roku td vse neprijavljmo gorivo zaplenjeno in krivci bodo aretirani in stavljeni pod vojaško sodišče.
Odredba stopi v veljavo z objavo. Smrt fašizmu — Svobodo narodu! Folitkomisatemajor: Kuk Jate Komandant-major: Acg Zupanc
nming v Tolminu
Srečal) smo as na beli tolminski cesti. B)la nas je pisaqa^druščina partizanov in civilistov od bli?u in cd daleč; celo dve mladi Bsnečanki sta bili vmes.
Zgodaj zjutraj je bilo in sonce je že zlatilo qa novo zasnežene tolminske hribe, spodaj v ddini pa so se nad Sočo trgala še sive megle, ko smo mimo mlajev in slavolokov hitah proti Tolminu, kjer je potrkavalo kot na Veliko ncč.
Na vcičanskem mostu nas ustavi partizanska straža.
«Kam, tovarišice?»
«V Tolmin, na miting!»
Fražnje oblečeni Benečanki žarita od zadovoljstva. Se včaraj ju je na mostu ustavil Švab in jima pobral ves denar in blago ter ju nahrulil, danes pa so tu že Oaši fantje... Benečanki sta postali zgovorni. Pripovedujeta nam vse mogoče: Pred nekaj leti sta bili še
'tovarniški delavki. Ena v Nemčiji, druga v Franciji. Od ranega jutra do peznega večera sta se ufcijaii za bori košček kruha. Ne, zdaj bo drugače. Nič več se jima ne bo treba klatiti po svatu. 3 veseljem basta delali na rodni zemlji, pa čeprav dan za dnom nosita gnoj v koših na strme beneške njive. Samo da je tu svoboda, samo da ni več «praj-zev». Tako modrujeta Benečuaki.
In še in še pripovedujeta: «Naši fantje so vsepovsod. V Čedadu, v Tarceniu, v Vicjmu. In. Angleži so tu. Vse občuduje zmagovito Titovo vojsko...».
Tudi ti dve Bsnečanki jo občudujeta. Iz oči, iz obraza jima tereš to, O njej govorita s tolikšnim zanosom, s tolikšnim navdušenjem, kot morda še o nobeni stvari doslej. In ponosni sta na tiste beneške fante, ki so Titovi vojaki in so pomagali pregnati «pfajze»' iz Benečije.
To in še marsikaj drugega sta nam zaupali ti dve beneški dekleti, ki sta polni sreče in vere v pri-hodnjest. hiteli z nami v svobodni Tolmin:
Na trgu smo se poslovili kot stari znanci:
eNii svidenje v Benečiji!».
cfija svidenje v svobodni Ljubljani/»
V.tonili sta v iumeii množici.
Živa '
Ped &ies??S2 Je pisiil —
v sv©b©«Si
Fred nekaj dnevi so delavci beograjske kurilnice dvignili lokomotivo štev. 52-792, izdelano leta 1944., ki je tila prevrnjena cb progi pri vasi Vadnje. Delo za dviganje lokomotive so delavci pedvzsli sami na predlog Miliajia Milutinoviča, ključavničarja beograjske kurilnice. Fo štirih tednih pridnega, čela jim je uspelo, popraviti in postaviti lokomotivo. Delali so v vodi na močvirnem terenu in morali so z rečno črpalko izčrpavati vodo, ki je neprestano pritekala.
Kot pomožni delavci, so pcmagaii delavci III. sreza 6. sekcije, ki jih je vodil Borivoj Bcrisavijevič, kmet iz Vodnje in deiavec sekcije. Borivoj Borisavijevič je marca meseca 1944. na istem mestu odtrga: progo, preden je prišla ista lokomotiva s transportom nemških trup, kar je povzročilo iztirjanje lokomotive in vse kcmpecizije, pri čemer je bilo ubitih veliko Nemcev, prav tako marljivo jo dela! piri dviganju lokomotive, kakor je pred letom dni trgal tračnice, da ti se prevrnila. Iz «Borbe»
KapISušastJa Ksasssv n sftanšsHi?) pFšsžassišiih
Pariz 11. maja. Poveljstvo narodne obrambe je 10. in 11. maja sporočilo, da so kapitulirale nemške posadke v mestih in pristaniščih La Rooheile, St. Nazaire, Lo-ricnt in Dunqucrqui.
Kraške ansši
Gd 1941. leta naprej so Nemci izgubili na vzhodni fronti 7.SOO.OOO maž mrtvih ia ujetih.
Londonski radio je javil, da so zavezniške- čete prijcic v Avstriji izdajalca Milana Nediča in njegovega brata Milutina.
Angloamcriške čete so zaprla znanega bavAtekega generala Rit-ter von Eppa, proslulega češkoslovaškega nacista Khmada Henieina in češjcega «protektorja» ministra Franka.
Poveljnik sovjetskih čet v Češkoslovaški je javil, da s;- v njenih predelih še vodijp borbe, ker general Scnoerner ne p.iznava nemške kapitulacij?. -	•