LETO XVIII., STEV. 49 LJUBUJUn, fREKr T. IBRBE 1997 Cena 18 dbi Izdaja ln tiska Casoplsno-založnlško podjetje Slovenski poročevalec. — Direktor: Rucii Janhuba. — Glavni ln odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Franc Plevel. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 1 ln 3. telefon štev. 23-522 do 23-525. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. VII, telefon Stev. 23-522 do 23-526. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova cesta št. 7, telefon št. 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal Itev. 29. — Tekoči rač 60-KB 5 Z-3S7. — Mesečna naročnina 230 din. SLOVENSKI Diplomatska kronika BEOGRAD, 23. febr. (Tanjug?. Egiptovsko veleposlaništvo v Beogradu ie % noto obvestilo držami sekretariat za zunanje zadeve, da od 20. februarja letos ne zastopa več koristi Iraka v Jugoslaviji, * PARIZ. 23. febr. (Tanjug).— Jugoslovanski veleposlanik v Franciji in poslanik v Tunizi- Umih Izraelskih čet? ZDI, Frsmofja in Izrael so se baje sporazumeli o umiku izraelskeh det iz Akabe In Gaze — Pomorske države nameravajo poudariti mednarodnost Akabskega zaliva meravajo nekatere pomorske dr- ozemlja pred vdori t področja RAZCVETELO SE JE Aleš Bebler se je sin: vrnil v Pariz z uradnega obiska v Tunisu. Dr. Bebler je v Tunisu izročil tunizijskemu beiu Sidi Mohamedu el Aminu poverilnice kot prvi jugoslovanski predstavnik v neodvisne Tvorili:. Raven tega ;e imel več razgovorov z najuglednejšim-; tunizijskimi voditelji, zlasti s predsednikom vlade in minisipom za zunanje zadeve Habibom Burgibo. \ p tv Tork, 28. febr. (Reuter, AP, Tanjug). — ZDA, Francija in Izrael so se pozno ponoči dogovorili za nagel umik izraelskih čet iz Gaze in Sarm el Šejka. Podrobnosti o sporazumu sn še neznane, vendar se je zvedelo, da bodo v kratkem odredili izraelskim četam, naj se umaknejo. Omenjene tri države po sklenile zahtevati od oboroženih sil OZN, naj nadomestijo izraelske čete na teh področjih. Izrael je ponovno zahteval, da bi področje Gaze ne smeli vrnit: Egiptu. Tudi ni znano, kakšno stališče so zavzeli glede položaja oboroženih sil OZN na teh dveh spornih področjih, zakaj čete so prišle na poziv egiptovske vlade in bi potem- ¥ E 10 ¥111 KOMANDANT II. FE OLE TIH S KI B H I S I D I Beograd, 28. febr. Vrhovni komand ant oboroženih s61 F LB. J rngr.b' JugOF3*"': ? J05: D 3-POZ Tito ;e poti 3’ •'c: aLoTn, podoficir j ?ro in oficirjem II. proledsr-£,k e b n g a d e našle con jo b r z o j aVko: Ob 15-letnici ustanovitve 11. Vrnitev obiska B1’£nj'{ v rad ni obisk držav-•i o on sekretarju zo zu n clti j e zo-d.eve Koče Popoviča Belgiji m a šiv Ši pom en gre d v s e m s stališča praktičnega, utr j e vari -ja odnosajev med Beogradom in Brusljem v ustvarjalnih na-p za r 02 v o i s od el or a tl j a m c d evr ops k i tv. i d r 30, v umi. Vrnitev obiska-, ki ga je va-pra vil belgijski minister za zv.na.nie zadeve Sponk lam naši držo v bo novo. priložnost 20. plodno posvetovanje in zbliža nje stališč obeh vlad, kar bo izraz visoke stopnje pr' ja*e1 iškega sodelovanju med državama. K. n k or računajo, bosta m in -s* ra zo. zunanje zadeve pro-a sedanj' mednarodni do- • o fnj • n ra zn e p r oblem e med-v a. ~od ega pomena in voro.se1-n id, W. zanimajo obe državi. Današnji položaj na svetu je mn.pan bolj zapleten kot je bil nh ob' s k u m i n is t ra Sva uka v pz^orodu. Zato e. ver jetno. da h od o ne.? a overi usmerjeni pr od v sem v n. vprašati je. kako prebrodil* težave, ki n n staja-jn 7* evropskih in svetovnih od n oš o. jih. ,Jvposlqrijo in Belgijo veže-jo t ra d; ci or al no prijateljstvo • n skupne. 'Interes za ohrani-t o 7/ ti vtrdftev miru. Vsaka na svoi nač: n s. e po svojih m o c eh zavzemata za- pomirjen jr duhov in popust-* c 7' napetosti. To ne pomeni, da -'mata vedno istovetne Pogled o v n posamez- 77a vnrašania. Med njima so fri~li~\ e v odnosu do posameznih mednarodnih problemov. Te. razlike va n'so tolikše. do h r*ežkoeele sodelovanje, saj skupna gledjšra in koristi presegajo tisro. glede česar se na.. ~ i ra rt j a razik u jejo. Glede na Jugoslavija 777 Belo i a harmonično in plodno s odb? u 7 et o predvsem no, g t *pc-dnrske m i n k v7 ti 1 m c m po d -tox iv te- obe kažeta željo, d n h'i tn sodelovanje še p o glob ib'. Naravno jc. da se bosta oba-drfrvvt' k a ob bližnjih razgovorih poleg pr zadnjem času sklenjeni med Jugoslavijo in Belgijo. Drrai'n; sekrefnr Noče Po-pm-ič sc Ln ial~oi po uradnem rVsV« riridrtičh tieleaocni Bo-r;n1i?t’čve vmrc. ki ho ob tem času v Belo1!*. Ta.kn bo mogo- rr> nnrinl io--n‘ ■ plodno po-reto- -i-nni-? men socialist? oh eh držav.-ki traja že več lrt-~ ob-sk dršnvnega sekretarja Kore Popoviča ho pomembna vnrVestaciio. konstruktivne pol'tike .Tngostov-i.ie in — držav, katerima različni d v‘'/tv!nn; S's* e, m in razliko v pogledih niso v n'kako ov'ro zn medsebojno prijateljsko rn- m, a n i o i p. koristno sod^o-v a n 7V tem. smislu bodo razgovori, v Bruslja prispevali, rta hr, -onrtaln to sodelovanje Ur ta-vejše t knr!*t. ngOČInemv razvoju mednarodnih odnota-}ev. proletarske brigade pošiljam, ker mi Je nemogoče osebno prisostvovati proslavi, vojakom, podoficirjem ln oficirjem najpri-srčnejše čestitke In tovariške pozdrave. V hero.iski borbi našega ljudstva proti okupatorju in domačim izdajalcem je zavzemala vaša slavna brigada pomembno mesto. Z največ jo požrtvovalnostjo, junaštvom in visoko zavestjo Je izpolnjevala no’ naši domovini najtežje naloge in ponosno nosila ime proletarske enote. t'aŠ3 brigada je tudi v mirni povojni dobi dosegla velike uspehe v delu za vojaško-stro-kovno in moralno - politično vzgajanje vojaške in starešinske sestave. Pri tem je uspela po zaslugi nesebičnega prizadevanja starešin in vojakov čim popolneje obvladati sodobna vojaška dognanja, poslužujoč se pri tem turli bogatin izkušenj v naši narodnoosvobodilni voini. Tovariši proletarci! Delajte neumorno tudi v bodoče za vo-jaško-strnknvno usposabljanje jn moralno-politično okrepitev vaše enote. Razvijajte še nadalje tovariške odnose med starešinami in vojaki ter ustvarjajte zavestno, toda čvrsto disciplino, ker si brez tega ni mogoče zamisliti armade socialistične države. takem lahko vkorakale v Gazo in Sarm el Šejk samo zato, da bi ti dve področji vrnili Egiptu. Fo mnenju izraelskih funkcionarjev pa bi morale čete OZN ostati v Gazi vse dotlej, dokler b: se položaj ne pomiril. Glede Akabskega zaliva menijo, da predvideva sporazum poziv Združenim narodom, naj skupaj z ZDA zagotovijo svobodno plovbo za izraelske ladje. Sporočilo o umiku izraelskih čet naj bi konec tega dne objavili na sedežu Združenih narodov. Na sedežu OZN niso uradno potrdili novice, o načelni pripravljenosti Izraela, da umakne svoje čete z egiptovskega ozemlja. Fač pa so te novice vzbudile veliko zanimanje pri delegacijah. Fo mneniu večine delegacij je vzdušje v OZN ogorčeno in nestrpno. Delegati so ogorčeni zaradi trmastega vztraianja izraelske vlade, nestrpni pa. ker so vsi mnenja, da so Izraelu dal; več kot dovolj časa in priložnosti. da vskladi svoje stališče s stališčem ogromne večine v svetovni organizaciji. »Netvyork Times« piše, da na- Veleposlcmik Cmnbmja spet v New Delhiju NEW DELHI, 23. febr. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Indiji se je po tritedenskem potovanju po osrednji in vzhodni Indiji vrnil v Nev/ Delhi. Na potovanju je jugoslovanski veleposlanik obiskal guvernerje in predsednike vlad Biharja, Zahodne Bengalije, Orise in Atama in več drugih političnih in gospodarskih voditeljev teh krajev. BERLINSKI DNEVNIK žavs, med katerimi so Francija, Velika Britanija, Kanada. Nizozemska in Norveška, objaviti skupno izjavo, v kateri bodo ne glede na stališče ZDA poudarile načelo, da je treba Akab-ski zaliv imeti za mednarodno vodno pot. Te države bi tako nudile določena jamstva, ki jih Izrael zahteva za umik svojih čet. Časopis tudi piše, da je izraelski premier načelno sprejel ameriški predlog za umik čet, ki bi ga izvedli na temelju »zagotovil, ki so jih dala Izraelu ZDA in nekatere druge države o svobodni plovbi v Akabskem zalivu jn o varnosti izraelskega ozemlja Gaze«. V britanskem zunanjem ministrstvu so danes sporočili, da egiptovska vlada še ni odgovorila na predloge, ki so jih pred desetimi dnevi poslale Velika Britanija, Francija in Norveška v imenu držav »koristnic Sueškega prekopa« o začasnih dogovorih za plovbo skozi prekop. Menijo, da Egipt ne bo odgovoril preko Hammarskjolda, po katerem je tudi bil prejel pred-k>ge. dokler se Izraelci ne umaknejo. Zato se bo Velika Britanija še naprej trudila, čimprej rešiti spor gleda umika izraelskih čet. SEJA CK MADŽARSKE PARTIJE BUDIMPEŠTA, 28. febr. Kakor poroča budlmpeštanski radio, je imel začasni centralni komite madžarske socialistične delavske partije 26. februarja sejo, na kateri je razpravljal o tekočih vprašanjih in nalogah ter organizacijskih in personalnih problemih. Na seji so sprejeli več resolucij. V resolucijah o mednarodnih zveeah. je rečeno, da je partija uspešno razvijala in utrjevala mednarodne zveze. Re solu cip a odobrava delo in sklepe politbiroja v zvezi z mednarodnimi sestanki in sporazumi, ki so jih sklenili zastopniki partije. Z obžalovanjem ugotavlja, da »obstajajo navzlic normalnim državnim zvezam z Jugoslavijo bistvene razlike v stališčih madžarske socialistične delavske partije in uradno izraženimi stališči posameznih voditeljev ZKJ, in sicer v važnih vprašanjih, kot so graditev partije in mnenje o tako imenovanih madžarskih teritorialnih delavskih svetih«. Resolucija izraža upanje, da se bodo * ta nesoglasja rešila v okviru tovariške diskusije, ki je v navadi med komunisti«. Na koncu je rečeno, da bo partija v duhu internacionallzma še naprej utrjevala svoje mednarodne zveze. V resoluciji o Organizacijskih in personalnih vprašanjih je rečeno. da je CK sklenil povečati vodilne organe partije. Začasni centralni komite so razširili za 14 članov, politbiro pa za dva. Razen tega je ustanovljen sekretariat petih članov in revizijska komisija, ki ima tudi pet članov. Člani politbiroja so An-tal Apro, Bela Biskup, La j os Feher, Janos Kadar, Gyula Ka-laj, Karoly Kisz, Gy8rgy Maro-san. dr. Ferenz Munich. Sandor Ronav in Miklo6 Somogv. V sekretariatu so Janos Kadar, Jene Fok, Gvula Kala j, Karoly Kis in Gyorgy Marosan. »igsgSš ‘H^-V * Sks-Rv: mMmM Tj ■m:** * ilf L Tj:. LA | ■mmi s\ •• m W*L*, - *'J. Nekaj dni sem cvetoči mandijevcl v Istri niso več redkost. V redkih Jasnih sončnih dneh se lepo odražalo bele drevesne krone na temnem, že zelenečem ozadju. Da, pomlad je tu! Fo zmerni zimi, ki je prizanašala z burjo. polna obetov za obilno letino. Popki na breskvah in drugem drevju so tudi že močno nabrekli ln ne bo dolgo, ko se bo koprska pokrajina pobelila od cvetja. RAZGOVOR! MOLLE! - EISENHOWER KONČANI Sporočilo iz WasltiiifjiGna Francoski premier odpotoval v Msw York — Sporočilo, ki so ga objavili je bolj ali manj le potrdilo že znanih stališč tVasKcngton, '28. febr. (Reu ter) Predsednik Eisenhotver in franc, predsednik Guy Mollet sta imela davi končni sestanek v vrsti posvetovanj, kako rešiti problem izraelske izpraznitve Gaze in Akabskega zaliva- Se stanek ,ie bil v Eisenhotver.jevi zasebni pisarni. Po sestanku je Guy Mollet odpotoval v N c \v Tork. Ulbrichtove teorije (Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca«) Berlin, 28. febr. \Va!ter Ulbricht, prvi sekretar vzhodnonemške združene socialistične partije, je obsodil Svetozarja Vukmanoviča in delegacijo Zveze komunistov Jugoslavije, ki je nedavno obiskala Poljsko, da so »zadali udarec narodnodemo-kratski ureditvi, ki je v resnici ena izmed oblik diktature pro-letariara in ki edina lahko obstane pod pogojem enotnosti delavskega razreda jn njenega zavezništva z delovnimi kmeti, a pod vodilno vlogo poljske zdru žene delavske partije«. Ta in dragi citati milejši ali ostrejši, zasnovani na popačenem prikazovanju aktivnosti jugoslovanskih komunistov, so bil: včeraj objavljeni v vzhodnonemškem teoretičnem časopisu »Neuer Weg« v obliki dopolnilnega govora prvega sekretarja na 30. plenumu CK. Večji del tega »talnega govora« ie posvečen kritiki Svetozarja Vuk-manoviča, ki je vodil delegacijo jugoslovanskih komunistov na Poljskem. >-Ko tovariš Vukma-novič govor; o starih m°:odah vodstva« — pravi Ulbricht — »takrat mis1; na diktaturo proletariata in vodilno viogo revolucionarna partije delavskega razreda v narodno demokratski ureditvi.* Borbo poljskih komunistov prot; birokratizmu, korupciji in karierizmu imenuje Ulbricht s 'potrebo*, toda odločno zanika, da gre tu za nek nov družbeni proces. Gotovo se vse današnje vesta iz Nemčije nanašajo na dogodek. ki je v tesni zvez; z vojaškim: problemi. Medtem ko se 'Vzhodna Nemčija pripravlja na jutrišnjo proslavo dneva na- DeseUetni razvoj Egipta KAIRO, 28. febr. Agencija Belga po-rooa, da je egiptovski minister za načrtovanje Bog- dad: izjavil časopisu »Al Ahram« da v Egiptu pripravljajo načrte za 10-letni prio.g.r-am ekonomskega razvoja. Po tem programu se bo narodni dohodek v Egiptu v dese*;h letih zviša! od 900 milijonov na 1.540 mi.i-jonov egiptovskih funtov. cionalne Volksarmije, razmišlja zahodnj del nekdanjega Reicha o posledicah včerajšnjega ime-novania generala Heusingerja na položaj šefa skupnega štaba bonnske vojske letalstva in mornarice. Tisto, kar se je doslej govorilo za Speddela, precej drži tud: za Heusingerja, k; je naslednik Speidela. Ce je Keusinger pripadal Hitlerjevemu trustu možganov v času vojne, je na en ali drug način pravočasno upal. da se bo oddvojil od tistih Hitlerjevih pristašev, ki so svojo kariero zaključili pred zveznim sodiščem za vojne zločince v Nurnbergu. Kot prvorazredni strateg in »človek, s katerim s° lahko dela«. !e že v prvih dneh ustanovljene prve republike uspel dobiti zaupanje najbolj odgovornih politikov, katerim ostane tudi po napredovanju podrejen. — Do Heusingerjeveea vzpona je- prišlo po odbijanju tankovskega generala \Vanka, da bi prevzel položaj generalnega inšpektorja Bundeswaehra. tVenk, v kater°m je videl Gob-bels pred padcem Berlina edinega možnega rešitelja tretlega Reicha, je trenutno zaposlen v neki veliki ruhrskj tvrdki kot generalni direktor. Novj šef zahodnega skupnega štaha generalni leutnsnt Heu- sing&r je bil v času vojne šef Hitlerjevega operativnega štaba in je aktivno sodeloval v planiranju napada na Francijo. V svojih memoarjih, ki jih je objavil pred nekaj leti. je ostro kr i t Iz: ari Hitlerja zato, ker 1940. leta ni napade! britansikh čet v Dunquerciu. Na niirnberškem procesu je nastopil kot priča. Takrat je izjavil, da j« vedel za Hitlerjev namen, za uničenje Slovanov in Zidov, in je nergič-no demantiral, da je osebno zastopal ta stališče. Takrat je dejal: »Vselej sem na te divje metode gledal kot na vojaške neumnosti, ki so brez vsake potrebe otežkočale akcije naših trup proti sovražnikom. Eden izmed njegovih kolegov general v. Bruttlar Brandenburg je pred istim sodiščem izjavil, da se čud; Heusingerjevemu stališču. Dejal je. da je imel često priložnost razgiovarjati s Heu-singerjem in da mu ni nikoli govoril o teoriji, ki jo je zastopal pred nurnberškim sodiščem. Leon Davičo Fo končanih razgovorih je bil0 izdano uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da je bil namen obiska francoskega predsednika omogočit; široko posvetovanje obeh vlad o najvažnejših svetovnih problemih in da so potekali razgovori v ozračju »prijateljstva, ki obstaja med državama od davnih časov«. Kakor pravi dalje sporočilo, je predsednik francoske vlade med razgovori obvestil predsednika Eisenhavverja o napredku, kf so ga dosegle v zadnjih mesecih evropske države na poti skupnega evropskega tržišča in Evratoma. glede česar je ameriški predsednik pokazal svoje osebno zanimanje. Oba državnika, js rečeno v skupnem sporočilu, menita, da ustanovitev združene Evrope prispeva k utrjevanju zvez med Ameriko in Evropo in omogoča razvoj dejavnih odnošajev v obojestransko korist. Glede sedanjega političnega položaja na Srednjem vzhodu pravi sporočilo, da sta oba dr- žavnika izrazila prepričanje, da bp mogoče rešiti probleme tega področja z miroljubnimi sredstvi v skladu z načeli pravice in mednarodnega prava. Glede bodočega položaja Sueškega prekopa opozarjata na konvencijo iz leta 1888 kot na dokument, ki je določal stalni sitem z namenom, da se z vsem; silami in ob vsakem času zagotovi svobodno izkoriščanje prekopa. S tem v zvez; oba državnika vnovič potrjujeta svojo vdanost in pripadnost šestim načelom o plovbi po Suezu, ki jih js sprejel Varnostni svet oktobra lani. Poseben del sporočila je posvečen položaju v Alžiru. Kakor je rečeno, je francoski predsednik Mollet obvestil Eisenhoiver-ja o nedavnih sklepih zahodnoevropskih držav, da priključijo skupnemu tržiču francoska čezmorska posestva in mu opisal ukrepe Franclje na tem področju. Oba državnika sodita, da so ti koraki v popolnem soglasju s smotri obeh vlad, da bf se. Zavrnjena obtožba Fasekni politični odbor OZN je zavrnil sovjetsko obtožbo, da se ZDA vmešavajo v notranje zadeve vzhodne Evrope — Delegacija FLRJ ni odobravala načina razpravljanja in se je glasovanja vzdržala New Tork, 28. februarja (Tanjug). Posebni politični odbor je sinoči končal razpravljanje o zadnji točki dnevnega reda — sovjetski obtožbi, da se ZDA vmešavajo v notranje zadeve vb :b od neevropski h držav in Sovjetske zveze. Ko so začeli obravnavati to točko, je sovjetska delegacija predložila resolucijo, s katero bi obsodili ZDA, da se vmešavajo v notranje zadeve teh držav in jih pozvali, naj s tem prenehajo. Za sovjetsko resolucijo je glasovalo osem delegacij Vzhodne Evrope, proti pa 53 delegacij, 11 delegacij azi.isko-afriških držav ter jugoslovanska delgacij«! pa se je vzdržalo glasovanja. Jugoslovanski delegat dr. Diuro Ninčič je pred gl asov o-njem dejal, da je bilo načelo nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in popolnega spoštovanja njihove suverenosti vedno ena izmed poglavitnih prvin jugoslovanske zunanje politike. Na teh načelih gradimo odnošaje med drugi- mi državami, je dejal Ninčič. Samo na teh načelih lahko temelje miroljubni odnošaji in miroljubno sodelovanje med državami. Zato menimo, da je treba storiti vse. da bo zagotovljeno popolno spoštovanje tega načela in bodo odstranjeni vsi primeri, ko se države ne drže teh nsčel, kar se, žal, še vedno dogaja, saj so nam bil; med debato našteti nekateri primeri. Pri tem morajo Združeni naredi nedvomno odigrati važno vlogo v sikladu s smotri in načeli Ustanovne ne listine. Jugoslovanska delegacija, je dejal Ninčič, pa ni mnenja, da bi mogla načn. kako se posebni politični odbor lotil tega vprašanja v okviru sedanje točke dnevnega reda, pa tudi debata s tem v zvezi, prispevati k zboljšanju mednarodnih odnošajev in ozračja. Iz tega razloga se jugoslovanski delegaciji ni zdelo koristno, sodelovati v debati o tem. ter se je v skladu s tem »»zdržala glasovanja v načrtu resolucije- Razen posebnega političnega odbora so doslej končali delo tudi ostali odbori Generalne skupščine, razen političnega odbora in plenuma Generalne skupščine. Pričakujejo pa, da bosta tudi ta dva organa v tem tednu končala delo, določeno za 11. zasedanje Generalne skupščine. alžirskemu prebivalstvu omogočili boljši življenjski pogo;: in poglavitne demokratične svoboščine. V zvezi z Atlantskim paktom potrjujeta Eisenhovver in Mo. et vnovič »vitalni pomen te organizacije kot poglavitnega elementa obrambe zahodnih držav. Menita, da terja varnost Zahoda, da ima v Evropi sile. Opremljene 3 konvencionalnim in modernim orožjem na višini, ki bo zadostna da bo vzela pogum vsaki napadalnosti proti državam članicam NATO. Oba državnika, zaključuje sporočilo, vnovič potrjujeta, da je treba še naprej podpirat; napore za čim nujne Jn združitev Nemčije s svobodnimi volitvami. Strinjata se tud: s tem. da je treba vse probleme, ki b; se pojavili, obravnavati skupaj. Kongres novinarjev Jugoslavije Zagreb, 28. febr. Dne 1. in 2. marca bo v Zagrebu IV. kongres Zveze novinarjev Jugoslavije. Prvega dne kongresa bo podan referat o splošnih zadevah novinarstva in tiska ter o delu upravnega odbora Zveze novinarjev Jugoslavije. naslednjega dne pa ho kongres sprejel novi statut zveze. Kongresa, ki bo v prostorih Sabora LR Hrvatske. se bo udeležilo okoli 130 delegatov iz. vseh republik. Ob tej priliki bedo priredili v Zagrebu tudi »Večer tiska«, na katerem bodo govorili o raznih perečih problemih na raznih področjih mnogi ugledni novinarji. Nocoj so odprli prvo zvezno razstavo fotoreportaže, na kateri razstavlja svoja dela 50 fotoreporterjev iz vse države. Dne 2. marca zvečer bo novinarski ples. ki ga bo priredilo Združenje novinarjev Hrvatske. Imenovani® sekretarja zn splošno upravo Beograd, 28. febr. Zvezni izvršni svet je imenoval za novega sekretarja za splošno upravo pri zveznem izvršnem svetu kot. državnega podsekretarja Vuksana Ljumoviča, dosedanjega pomočnika sekretarja zveznega izvršnega sveta. Ooe-r.em je razrešil dolžnosti sekretarja za splošno upravo Nado Bož in o v ič, ki bo prevzela n-ove dolžnosti. VREME Nanovefl za petek: Hladno, delno oblačna vreme. Temperature po-noči med —7 in —2. v Primorlu okoli 4. dnevne temperature med 4 in 8, v Primorju do 12 stopinj C. 1 ifer. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC J st. 49 — 1. marca 1957 S SEJE ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Spremembe v delitvi dohodka gospodarskih organizacij Načela stanovanjske zakonodaje Resolucija, ki jo je sprejela zvezna ljudska skupščina kot navodilo zveznemu izvršnemu svetu za izdelavo novih zakonov o stanovanjskih zadevah r V sredo J* evesni Izvršni svet pod predsedstvom podpredsednika Rodoljuba Colakoviča na seji odobril - poročilo za lansko Jeto, ki ga bo predložil zvezni ljudski skupščini na prihodnjem zasedanju. Izvršni sve t je sprejel tudi predlog ■ za spremembo zveznega družbenega plana za letošnje leto, ki ga bodo predložili v pretres zvezni ljudski skupščini, in pa osnutek uredbe o razdelitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij, ki bo dobil veljavo, ko bo ljudska skupščina potrdila predlagane spremembe družbe nega plana. V osnutku uredbe so upoštevane vse pripombe, ki so jih poslali sindikati, zbornice, strokovna združenja ter ostale prizadete organizacije. Dva načina delitve dohodka k* bodo na ta način določena v j t -l. sklade, vendar pa bodo njihove gospodarskih organizacij pravie; (>mejene s tem> da ns. Predlagane spremembe . v bodo mogle predpisati večjih Zveznem družbenem planu ter. prispevkov v sklade od onih, ki osnutek uredbe predvidevata so bili določeni v preteklem le- spremembe v sistemu razdelitve skupnega dohodka gospodarskih organizacij. Gospodarske organizacije v industriji (razen rudarstva, industrije gradbene, ga materiala in mlinske industrije), v prometu (razen cestnega) in v zunanji trgovini bodo v glavnem obdržale sedanji sistem razdelitve, vendar pa bodo gospodarske organizacij« imele zagotovljen poseben delež v zveznem davku na dobiček. Ta delež gospodarskih organizacij se bto določal tako, da bo za osnovo vzeto razmerje med dobičkom in plačami po tarifnih pravilnikih v lanskem letu. Del razlike med dobičkom na osnovi lanskoletnega razmerja in dobičkom, ki ga bodo gospodarske organjza-ci-je ustvarile letos, bo pripadal gospodarskim organizacijam in ga bodo te lahko uporabile za piače, premije ali pa za ivo-je sklade. V drugi skupini, kamor so uvrščene vse ostale gospodarske organizacije, pa s« bo delitev, dohodka opravila tako, da bo za osnovo vzet dohodek gospodarske organizacije. Pri razdelitvi dohodka gospodarske organizacije federacija ne bo udeležena. Gospodarske organizacije bodo tako same delile dohodek na osebne dohodke ter na sklade, pri tem pa bodo občine imele pravico določiti minimalne prispevke v sklade. Občine bodo tako udeležene pri sredstvih, tu. Gospodarske organizacije, ki go uvrščene v to skupino, bodo plačevale proračunski prispevek od osebnih dohodkov posameznih delavcev.: (v katere je ■ vračunana tudi netto- plača) po progresivni lestvici, ki jo bo predpisala federacija. Ta prispevek bo dohodek vseh organov, začenši od federacije do občine. Občine pa bodo smele gospodarske organizacije tudi oprostiti plačevanja tega prispevka, vendar samo za tisti del, ki bi sicer pripadal njim. Način, ki velja za to drugo skupino gospodarskih organizacij. bodo uporabili tudi v rudarstvu, vendar pa bodo morala rudarska podjetja predhodno plačati rudarski prispevek, ki ga bo določila federacija. Omenjene spremembe pri razdelitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij, bodo o-mogočile povečanje njihovih sredstev za plače, premije in sklade sorazmerno s povečanjem storilnosti, tako bo dana tudi večja materialna vzpodbuda povečanju storilnosti. Novi način delitve dohodka Pa daje tudi večje pravice organom delavskega samoupravljanja pri sprejemanju tarifnih pravilnikov in omogoča, da bodo sredstva komunalnih skupnosti rasla v odvisnosti od gospodarske aktivnosti na njihovem področju- Olajšave ob uvozu avtomobilov in motornih koles Na danažnjl seji je ZIS sprejo uredbo o uvozu in prometu s potniškimi avtomobili in motocikli ter ustrezne spremembe in dopolnitve tarife davka na promet, s katerim so odpravljeni dosedanji uvozni koeficienti na avtomobile in motocikle, namesto njih pa se uvede carina in davek na promet. Letos bomo uvozili določeno število motornih vozil iz deviznih sredstev, določenih za uvoz blaga široke potrošnje, da bo moč vozila kupovati za dinarje in da jih bodo lahko kupili tudi zasebniki. Zanimanje za motorna vozila kaže, da bi se lahko njihova cena prilagodila ravni sedanjih proizvodnih stroškov naših avtomobilskih tovarn. Pri tem so upoštevali tudi zaščito domače proizvodnje. Tako so določili carinske stopnje Za potniške avtomobile s prostornino motorja do 1500 cm* v znesku 40”/» tuj s kupne cene, vštevši vse stroške do jugoslovanske meje, preračunane v dinarje, po obračunskem tečaju, za avtomobile nad 1500 cm3 v znesku 80”.« kupne cene in za motocikle vseh vrst 40°/« kupne cehe. Iz istih razlogov je bilo treba določiti davek na promet za potniške avtomobile v znesku od 25 do SO1/«, za motocikle pa od 30 do 36%. Uveden je tudi davek na promet za rezervne dele teh vozil po stopnji 10%. Da plače, v&nja davka na promet za rezervne dele ne bi prizadelo domačo proizvodnjo teh vozil, se od potniških avtomobilov in motociklov, izdelanih doma iz delov, od katerih je bil že plačan davek na promet pri uvozu, ne bo plačeval davek na notranji promet. Uvoz vozil iž sredstev za nakup blaga široke potrošnje je namenjen v glavnem za kritje potreb državljanov. Zato je nekoliko omejen nakup motornih vozil, ki bi jih hotele kupiti gospodarske zadružne in druge organizacije ter državni organi. Te organizacije in ustanove bodo plačale ob nakupu motornih vozil davek na promet po stopnji 200% kupne cene, da bi čimveč vozil ostalo za potrebe široke potrošnje. Razen tega bo izjemoma dovoljen uvoz potniških avtomobilov nad 2000 cm* s posebnim dovoljenjem sekre. tariata za promet jn Zveze ZIS, in sicer za potrebe reprezenta-cije zveznih in republiških organov kakor tudi predstavniških organov avtonomnih enot. N, S prihranki kupljena in podarjena vozila bodo oproščena carine Naši državljani, ki bodo kupovali potniške avtomobile in motocikle za svojo osebno potrebo s svojimi prihranki tujih valut, ki so jih dobili v skladu je, katerih redno šolanje traja 10 ali več semestrov, oditi k vojakom do konca leta. v katerem' obveznik izpolni 28. leto. Z novim osnutkom bo ustreženo tudi družinam, katerih člani služijo vojaški rok. pa morajio vzdrževati družino. Za nesposobne za delo in pridobitev veljajo člani družine izpod 18. letia. nadalje stiar;i nad 23 let. če redno študirajo na srednj i šoli ali 24 do 28 let, če študirajo na fakulteti. Za nesposobne za delo veljajo tudi moški, stari nad 60 let in ženske, stare nad 50 let. Obvezniki 3^ družen, v katerih n; nobenega, drugega za delo sposobnega člana, bi služil; vojaški rok samo let dni. ZIS je sprej*! tudii odlok o višini prispevka namesto plače na Podlagi zdravstvenega zavarovanja; Odlok predvideva, da dobe zavarovanci, ki šo hi H 1. januarja 1957 začasno nesposobni z.a delo, namesto plače prispevek, povečan za odstotek zvišane plače tarifne - postavke. Zavarovancem, ki postanejo začasno nesposobni za delo od 1- Januarja do 31. marca 1957, p« bo prispevek določen po plači do 31. decembra 1956. povečan za ustrezni odstotek zvišane plače. Občni zbor Zveznega zavoda za socialno zavarovanje je v sporazumu z ZIS sklenili, da se iz sredstev presežka dohodkov zavoda v lanskem im predlanskem letu izloči 400 milijonov za potreb« zdravstvene zaščite. * Zve*ni izvršni svet je sprejel tudi odlok o ustanovitvi zveznega centra za vzgojo vodilnih kadrov v gospodarstvu. Ta center Je pravzaprav pričel ž delom že 1965. leta v skladu z dogovorom med zveznim izvršnim svetom in mednarodno organizacijo dela in je od tedaj ob pomoči državnih organov, gospodarskih in družbenih organizacij ž» široko razvil svojo dejavnost s prirejanjem raznih tečajev in seminarjev. Center ima svoj sedež v Zagrebu, njegova naloga p* je strokovno usposabljanje vodilnih gospodarskih kadrov, ki naj vplivajo na povečanje delovne . storilnosti. I Zvezna ljudska skupščina meni, da je uvedba , družbenega upravljanja stanovanjskih hiš na podlagi uredbe o upravljanju hiš rodila pozitivne sadove in da naj najemniki sami ter hišni sveti in sveti stanovanjske skupnosti, ki Jih izvolijo, še nadalje razvijajo družbeno upravljanje stanovanjskih hiš. 2. Zvezna ljudska skupščina meni, da mora postati v okviru komune družbeno organizacijska podlaga za opravljanje družbenih poslov na področju stanovanjskih odnosov in gospodarjenja s stanovanji kakor tud! za osnovne vsakdanje naloge za napredek naselij in za nenehno zboljševanje družbenega materialnega standarda samoupravna stanovanjska skupnost naselja, to se pravi skupnost državljanov, ki stanujejo v stanovanjskem bloku oziroma naselju in ki prek svojih izvoljenih predstavnikov opravljajo svoje osnovne vsakdanje družbene posle. Stanovanjske skupnosti morajo samostojno ali skupaj z vso komuno postopoma v skladu z materialnimi možnostmi prevzemati skrb za pospeševanje gospodarjenja s stanovanji in za pomoč hišnim svetom: za nenehno zboljševanje komunalnih. gospodarskih in socialnih dejavnosti in služb, neposredno namenjenih zboljšanju družinskega gospodinjstva; za boljšo in cenejšo organizacijo služb in gospodarske dejavnosti, neposredno namenjenih potrebam vsakdanjega življenja delovnega človeka, kakor bo omrežja S PRVEGA REPURUSKEGA POSVETOVANJA 0 VZGOJI STARSEV Socialistična rast družine - skupna skrb z veljavnimi predpisi, ne bodo plačali ne carine ne davka na promet (kar velja tudi za v«zi-la, kupljena za potrebe Invalidov), medtem ko bodo tisti, ki dobe vozila kot darilo iz tujine, spet samo za osebno potrebo, plačali samo carino. V primerih pa, ko ti ljudje odtuje ali uporabijo tako pridobljene potniške avtomobile ali motocikle za prometne storitve, preden mine pet let od dneva uvoza, bodo morali plačati razen carine še davek na promet, ki se plača pri uvozu, in davek, predviden za notranji promet (400'/» za potniške avtomobile in 50% za motocikle). Izplačilo odškodnine mornarjem-povratnikom Zvezni izvršni svet je sprejel na seiji tudj odlok 0 izplačilu odškodnine mornarjem - povratnikom. ki ob prodaji tujih plačilnih sredstev niso dobili bonov za nakup blaga po prej veljavnih nižjih enotnih cenah. Položaj teh mornarjev je bil precej podoben položaju naših izseljencev, ki so se vrnili v domovino. Zdaj pa bodo dobili za tuja plačilna sredstva, ki so jih prinesli v domovino do 21. julija 1948, enako odškodnino za bone v gotovini, t. j. odškodnino po koeficientu 1758 za vsak dinar, ki so ga dobflj ob prodaji deviz ali valut. prinesenih v domovino, do 21. julije 1948. V' zveznem družbenem planu za leto 1957 so določena sredstva v znesku 3 milijarde din za dotacije avtonomnemu Kosmetu, Beogradu in Zadru. Zvezni izvršni svet je sprejel tudi odlok o razdelitvi sredstev v znesku 5100 milijonov, ki so določena iz splošnega investicijskega sklada da LR Makedonijo, na. podlagi določbe Zveznega družbenega plana za leto 1957. Nadalje je ZIS spremenčl odlok o razpolaganju skladov regresa iz dotacij. Sprejel je tudi odlok, s katerim je za letošnje leto ure tena poraba sredstev iz splošnega investicijskega sklada, namepie-nih investicijam na področju . vojne industrije in odlok o določitvi’ naj višjih prodajnih cen za rotacijski papir. O odsluženju vojaškega roka študentov Nadalje Je sprejel osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o narodni obrambi. Določbe tega osnutka se nanašajo na. vojaški rok študentov, sinov edincev in vojaških obveznikov, ki vzdržujejo svoje, družine, Študentje, so Po dosedanjem zakonu odšli k vojakom po končanem šolanju, najkasneje pa do izpolnjenega 27. leta. Praksa pa je pokazala, da mnogi niso mogli do' 27. leta. končati šolanja. Zato novi osnutek predvideva, da morajo študemt- LRJBUANA, 28. febr. — V sredo se je začelo v Klubu poslancev prvo .republiško 3-dnev-no posvetovanje o izobraževanju in vzgoji staršev. Z« prvi dan je pokazal, da to ni več-samo vprašanje ozkega krloga ljudi, neke organizacije, temveč je prodrlo v najrazličnejše ustanove, organizacije ih društva. Na posvetovanje so po.eS gostov iz bratskih republik in sveta za- vzgojo ter nego (otrok in mladine Jugoslavije prišli še socialni, zdravstveni in prosvetni delavci iz vseh krajev Slovenije, predstavniki družbenih 'organizacij, društev in upravnih odborov podjetij, zastopniki univerze in člani okrajnih sekretariatov SZDL. O socialistični družini in nekaterih pojavih nesocialističnega gledanja n,a družino pri nas je v svojem referatu spregovoril dr. Jože P.otrč in med drugim dejal, da je naša naloga govoriti o družini,' njeni perspektivi in bodoči v.ogi. Poudaril je.„ d,a nikdar ne bo odmrla individualna in družinska odgovornost do otrok, četudi .bo družba še. tako kolektivna, saj bo kolektiv vedno- sestavljen iz posameznikov. Razvijati pa j« treba socialni čut, smisel za enakopravnost, in odgovornost slehernega človeka do skočlove-ka. Potrebno je tudi izobraževanje in vzgoja staršev, kar je le sestavni del naših naporov za izobrazbo- odraslih in vsega ljudstva v duhu socializma. Referent o družini v Sloveniji, je nato podal slociološkl prerez naše družine in to statistično osvetlil. V. jasni luči so se pokazali tudi pereči problemi, ki jih morajo dan za dnem reševati zaposlene žene nri nas. Tako je na primer pokazala statistika, da je v tovarni »Emajlirka« nad polovico delavk neporočenih, imajo pa otroke; izmed teh je kar 26.5 -odstotkov v materini odsotnosti brez vsakega nadzorstva. Le prav neznaten drobec je to iz našega, vsakdanjega življenja, k; pa sproži, če se v to zamislimo, vrsto problemov, ki so med sebo-j tesno povezani in lih mora naša družba reševati in sicer od vzgoje matere, otroka, do vsestranske pomoči obema, zlasti otroku, da ne bo zrastel samcat kot divja mladika, temveč v vsestransko zdravega človeka, ki bo sam sposoben ustvariti s; prav tako zdravo družino. V popoldanskem delu posvetovanja se je razvila razprava o obeh referatih. Bilo . je. več zanimivih predlogov, n. pr. kako naj bi ženam - materam, ki mo t delovnem eazmerju omogočili 4-urni delovnik. To bi bila izdatna pomoč družbe marsikateri materi, saj je vsaka žena poleg službe tudi doma polno zaposlena, največkrat v škodo laitnega zdravja. Predlagali so tudi, naj bi se okrepili razni skladi, med njimi sklad za zaščito otrok, ki mu Je treba omogočiti stalen dotok sredstev.. Brez tega si je težko zamisliti uspešno zaščito otroka. V Zelo umesten je bil predlog, naj bi prosti čas otroka - šolarja prilagodili prostemu času matere. Sedaj še pogosto do-" godi, da. «« mater in otrok vidita Sele zvečer. Nedvomno Je to vse prej kakor ugodno za uspešen otrokov razvoj in njegovo vzgojo.. Razprava je pokazala. da je; pdtrrebnio dokončno urediti zakon o družini, osnovati mrežo posvetovalnic za zakonce in dala še vrsto drugih pobud. Včeraj dopoldne se ,1e posvetovanje nadaljevalo. Na dn*”-nem redu Je bil referat ?i"ive. Beltpam.ove o gospodinjskem izobraževanju staršev kot enem izmed sredstev za socialno preobrazbo družine. Tu je referentka poudarila; da o gospodinjstvu in njegovem mestu v našem družbenem in gospodarskem sistemu, poimi še niso ■razčiščeni; vse preveč je to ostalo zaprto v krosu žena. čeprav Je gospodinjstvo sestavni del našega celotnega gospodarstva in ga zato ne moremo izolirati in prav tako ne zapostavljati. O zdravstveni vzgoM v družini je spregovorila Mira Sve-ttnova, ki je med drugim de- jala, da je tudi zdrava družina socialistična nujnost in je zato potrebno, da dobi v diružinfi zdravstvena vzgoja tako mesto, k; -bo enakovredno drugim vzgojnim činiteljem. Tovariš Franc Strmčnik pa Je v svojem referatu podrobno ■obdelal važen pomen pedagoškega izobraževanja staršev. Poptoidne ss je razvila razprava, jutri pa bo posvetovanje ; zaključeno in sprejete smernice za nadaljnje delo. V. K. preskrbe, gostinski obrati, obrtni in storitveni obrati itd.: za boljšo materialno zaščito otrok in ljudi, ki niso sposobni za delo, In za nadaljnjo osvoboditev žene izpod pritiska zaostalega gospo, dinjstva. tako da ob pomoči komune ustanavljajo razne oblike, otroških vrtcev in podobnih ustanov, skupnih pralnic in drugih ustanov za storitve itd. S takšnim in podobnim prizadevanjem bodo stanovanjske skupnosti dejansko prispevale k naporom socialistične družbe kot celote. da bomo v okviru sedanjih splošnih gmotnih možnosti naše dežele dosegli večje uspehe v skrbi za zboljšanje sedanjih delovnih pogojev delovnih ljudi, in sicer z napori naših državljanov, Usmerjenih na boljšo organizacijo komunalne in gospodarske dejavnosti. na boljše izkoriščanje razpoložljivih gmotnih sredstev, na boljše Izkoriščanje oblik samopomoči In sodelovanja državljanov v premagovanju skupnih vsakdanjih problemov in težav. Hkrati bo takšna stanovanjska skupnost postala ena izmed pomembnih elementarnih šol družbenega upravljanja in poglabljanja družbene zavesti državljanov, kar bo pripomoglo tudi k boljšemu delu komune. Da bi se mogle stanovanjske skupnosti postopoma izgraditi v organe družbenega upravljanja, da bodo sposobne opravljati takšne posle In da bodo žarišča in nosilci pobude v izpolnjevanju omenjenih in podobnih nalog, morajo Imeti svojo čvrsto materialno In pravno podlago. V tem smislu je treba glede stanovanjske skupnosti z zakonom določiti in v praksi postopoma uresničiti predvsem tole: a) stalne in samostojne vire finansiranja iz družbenih sredstev po gospodarskih' možnostih komune in vse skupnosti, kakor tudi iz sredstev, ki jih zbero sami državljani s svojimi založbami, kooperacijo ali z družbenimi prireditvami In pod.; b) sodelovanje v upravljanju stanovanjskih hiš in komunalnih objektov na svojem področju; c) pravico do ustanavljanja socialnih. komunalnih in drugih ustanov, kakor tudi pravico do ustanavljanja gospodarskih organizacij za vzdrževanje stanovanjskih hiš, za preskrbo ln pomoč državljanom, posebej družini: d) pravico, da kot investitorji sodelujejo v stanovanjski in komunalni izgradnji; e) pravico, da na zakonito določen način sodelujejo v družbenem npravljanju ustanov in gospodarskih organizacij na svojem področju,. ki se ukvarjajo s stanovanjskimi, komunalnimi in socialnimi posli, kakor tudi preskrbo gospodinjstev. Kot del komunalne skupnosti uresničuje stanovanjska skupnost družbene plane in splošne predpise občine ter razvija pobudo državljanov za sodelovanje pri izpolnjevanju nalog komunalne skupnosti. Da bi državljanom zagotovili neovirano uporabo stanovanj kot enega izmed temeljnih življenjskih pogojev, da bi bili državljani čimbolj zainteresirani na vzdrževanju stanovanj in upravljanju stanovanjskih hiš, da bi se čimbolj aktlvizirall v obravnavanju komunalnih in stanovanjskih zadev- stanovanjske skupnosti. je treba državljanom z zakonom zagotoviti pravico do stanovanja, ki vsebuje pravico do uporabe stanovanja. pravico do razpolaganja a stanovanjskim! prostori, kakor tudi pravico do sodelovanja v družbenem upravljanju stanovanjskih hiš. Ta pravica je zajamčena državljanom, prvič, dokler izpolnjujejo svoje z zakonom določene obveznosti nasproti skupnosti, Izvirajoče iz uporabe stanovanj in drugih odnosov v zvezi s stanovanjem, in drugič, dokler Izpolnjujejo na zakonu sloneče obveznosti iz pogodbe z organom ali pravno osebo, ki razpolaga s stanovanjem. Upoštevajoč vse težave v zvezi z ureditvijo stanovanjskih vprašanj. Izvirajoče Iz sedanjega pomanjkanja stanovanj, zlasti težave ljudi, ki nimajo stanovanja Fč^rai in dunes Plan in proračun koprskega okraja KOPER, 28. febr. Oba zbora OLO v Kopru sta začela danes razpravljati o družbenem planu in proračunu za letošnje leto. O smernicah družbenega plana je poročal podpredsednik OLO Franc Klobučas, o proračunu pa Lojze Lesjak. V imenu odborni-ških komisij sta zbranim od-bomiikom poročala Danilo Petrinja -im KareL Kljtm. Zasedanje se bo jutri nadaljevalo. Fr. Stane Kavčič na Koprskem KOPER, 28. febr. Po dvodnevnem bivanju na Koprskem se je podpredsednik izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Stane Kavčič danes vrnil v Ljubljeno. Obiskal je Kcper, Izolo in Piran ter podjetji »Mehanotehnika« v Izoli in KONGRES ZVEZE GLUHIH JUGOSLAVIJE SARAJEVO, 28. febr. Včeraj se je v Sarajevu začel IV. kongres Zveze gluhih Jugoslo-vije. V dveh letih in pol po zadnjem kongresu se je število organizacij Zveze povečalo od 60 na 207,'število članov pa od pet tisoč na 16.800 rednih in tri tisoč podpornih članov — gluhih in negluhih. Zveza' gluhih Jugoslavije posveča čim dalje večjo pozornost socialni rehabilitaciji svojih članov, zlasti gluhih otrok in mladine. Zveza pošilja gluhe otroke in mladino na oddih in letovanje. V 13 zavodih za gluhe je v naši državi sedaj 1388 otrclk. To število zavodov ne zadostuje in skuša Zveza doseči, da bi pri rednih šolah odprli posebne oddelke za gluhe otroke. Zveza posveča posebno pozornost kulturni In ideološki vzgoji svojih članov in imajo vsi večji kraji v državi klube za gluhe, razen tega pa imajo tudi 30 kulturnih domov. Zveza skuša usiposobti čim več svojih članov za delo. v industriji. Na kongresu so poudarili potrebo po otvoritvi zavoda za industrijsko usposabljanje gluhih. Menijo, da bi mogli za delo v podjetjih usposobiti okoli 250 mladeničev in deklet, kolikor jih pride vsako leto iz zavodov. Kongres je razpravljal o najbolj perečih problemih gluhih v državi, kakršna so sodelovanje z ustreznimi ustanovami in organi ljudske oblasti, razne medicinske akcije, odpiranje novih šol za gluhe, problem učnih kadrov v teh šolah »Vino« v Kopru. Z velikim zanimanjem si je ogledal tudi nove nasade vinogradov in breskev na Debelem rtiču. V Piranu se je zlasti zanimal za pereča stanovanjska, in komunalna vprašanja. Posvetovanje komunistov na Koprskem KOPER, 28. febr. Včeraj je bilo v Kopru- celodnevno posvetovanje komunistov občine Koper. i57 delgatov (odsotni so bili samo štirje in še ti so se opravičili) je zastopalo okoli 1700 komunistov v občini. Sneg v Južnih kiajih Skoplje, 28. febr. Sinoči je v Makedoniji začelo snežiti. V nekaterih krajih, zlasti v zahodnem delu republike, je zapadel sneg nad 30 cm visoko. Zaradi snega je otežkočen promet na cestah proti Ohridu, Kičevu in Debru. Telefonski promet je bil prekinjen s Kičevom, Kavadar-jem in Berovim, vendar pa je bil ponekod že obnovljen. Sneži še vedno. Titograd, 28. febr. Sinoči je Zajelo vso Cmo Goro hudo neurje in je bil prekinjen promet na glavnih cestah v republiki, medtem ko je v Uleinju in Titogradu snežilo. Vse ceste v republiki so zasnežene, razen ob morju in na cestah Titograd —Cetinje ter Titograd—Nikšič, kjer je promet otežkočen.' Sneg je zapadel 15 do 20 cm visoko, močna brja pa je ponekod povzročila zamete, kar otežkoča obnovo prometa. Največje zamete je burja napravila med Cetinjem in Budvo ter v okolici Kolašina in Ivangrada. Danes so bile po vsej Crni Gori temperature za 10 stopinj nižje kakor včeraj. Gibljejo se od 5 sto-pihj v Primorju do —4 v severnih krajih. ali ki živa ▼ selo neugodnih star novanjskih razmerah. Zvezna ljud. ska skupščina meni, da ‘je treba hkrati, ko na eni strani ugotavlja na pogodbi slonečo pravico do stanovanja predvideti tudi sredstva, s katerimi bodo ljudski odbori kar. najbolj zaščitili tudi koristi stanovalcev, ki nimajo stanovanja ali ki stanujejo v tujih stanovanjih (podnajemniki). V tem smislu naj predpisi dopuste določen odmik od pravice do stanovanja in določeno možnost intervencije . ljudskega odbora ali pogoje, toda pogoji, v katerih se lahko takšni odmiki in takšne intervencije uporabijo, morajo biti v načelu določeni samo z zakonom. Pri tem je treba zlasti upoštevati, da se ne zmanjša zanimanje državljanov za sprejemanje podnajemnikov, kajti v nasprotnem primeru predpis ne bi pomenil zaščite podnajemnikov, marveč še večjo zaostritev pomanjkanja stanovanj. 4. Zvezna ljudska skupščina meni, da morajo ’za izgradnjo stanovanj skrbeti predvsem občine in k temu cilju usmeriti svoje prizadevanje. Nujno pa je tudi potrebno, da se razvija pobuda tako stanovanjske skupnosti kakor tudi gospodarskih organizacij, zadrug in državljanov. Za razvijanje te pobude je treba z zakonom določiti naslednje: a) zagotovi vsem Investitorjem pravico do razpolagnja s stanovanji in stanovanjskimi hišami, ki jih zgrade ne da bi posegli v pravico družbenega upravljanja, ne v uporabnikovo pravico do stanovanja, dokler se drži obveznosti iz pogodbe o delovnem odnosu v določenih podjetjih oziroma ustanovah: b) omogočiti državljanom. da ustanavljajo zadruge za zidanje liiš za lastno stanovanje, državljanom tudi omogočiti pravico in možnost, da sezidajo hiše za lastno stanovanje; c) z zakonom zagotoviti ln urediti stanovanjsko lastnino na posamezna stanovanja, katerih lastniki uživajo polno zaščito lastnine ln razpolaganja; d) zagotoviti stanovanjskim skupnostim, gospodarskim in družbenim organizacijam, zadrugam In državljanom ugodne kredite za graditev stanovanj, omogočiti državljanom, da si pridobe stanovanja in hišice iz svojih sredstev in kredita, kakor tudi na podlagi naložb v posebne sklade gospodarskih organizacij in posebnih oblik varčevanja. 5. Da hi lahko Izgradnja stanovanj zagotovila potrebe sodobnega človeka tako po tipu kakor tudi po razmestitvi stanovanjskih hiš in komunalnih ustanov. Je treba v vseh naseljih urediti uporabo zemljišč za stanovanjske in komunalne potrehe s sodobnimi urbanističnimi načrti mest 1n večjih področij. Hkrati Je treba tudi * zakoni v skladu z urbanističnimi načrti ln načeli predpisati način uporabe zemljišč. Prav tako Je treba čimprej Izdati predpise, po katerih bodo graditelji stanovanjskih hiš in komunalnih ustanov zadolženi, da predvidijo možnost za zgraditev objektov potrebnih za pomoč družini (ustanove za nastanitev otrok, pralnice in druge podobne objekte). (1. Zvezna ljudska skupščina me-- ni. da Je npostavitev stanovanjskih skladov kot stabilnih Investicijskih kreditnih skladov -za stanovanjsko Izgradnjo izpričala svojo popolno upravičenost. Zato J* treba te sklade krepiti ln razvijati. z zakonom pa podrobno določiti sistem upravljanja, »porabe In kontrole nad uporabo teh skladov. Da bi lahko sklade za stanovanjsko Izgradnjo čim učinkoviteje uporabljali, je treba no možnosti v gospodarskih ukrepih in Instrumentih člmorej odstraniti tiste ovire, ki ovirajo gospodarske, zadružne In družbene organizacije, da ne jemljejo kreditov iz teh skladov. 7. Da bi omogočili gospodarskim In družbenim organizacijam zadrugam in državljanom graditi stanovanjske hiše In da bi zagotovili njihovo vzdrževanje. Je treba omogočiti investitorjem odplačevanje anuitet za zgrajene hiše, organom upravi,lanla pa kritje vseh stroškov amortizacije ter vzdrževanja ln upravljanja stanovanjskih hiš. Ker tega ni moč doseči z zvišanlem najpmnim na Ta-ven gospodarske natemnlne, n® da b| se poslabšal življenjski standard delovnih Modi, ,1e treba najti druge možnosti Iz splošnih družbenih sredstev. 8. Zvezna ljudska skupina meni da je nujno potrebno, da osnovni* družbene odnose in pravice državljanov na stanovanjskem pociročiu člmnrej z zakonom uen^ovimo, da hi bilj podlaea Ta nadaljnje razvijanje socialističnih družbenih odnosov na tem področju In ra razvijanje vsestranske nohude v graditvi stanovanj. V tem smislu Zvezna 1 j nilska skupščina meni. da je nujno potrebno. da Zvezni izvršni svet na podlRPi na^el. Izraženih v tel re--solueiii. čimnrei predloži ntrei-n*» r^kon^ke osnutke. 9. Zvezna ljudska skunščlna meni. da so v pogol?h drnžbpnega upravljanja stanovanjskih hiš in ureditve najemnine odpravljeni izkoriščevalski zakupni odnosi In kapitalistična lastnina na področju stanovanjskega gospodarstva, kar je +reha * rakonom dokončn® ugotoviti. Hkrati le treba z zakonom urediti družbene probleme, izvirajoče iz osebne lastnine stanovanj in manjših hi5 ter zapo-toviti državljanom svobodno razpolaganje s tem njihovim Imetjem z edinimi omejitvami, ki s® nujna posledica sedanjega pomanjkanja stanovanj, da se uredi njihova razdelitev. 10. Ker je moč stauovaulske od. noše na c-odalističnih načelih Mfe-diti v skladu z iz®r**adnjo novega stanovan 1«kega prostora ln potrebnih komunalnih objektov, j® nujno potrebno, da Zvezni izvrEn! s\ret čimu^ej predloži Zvezni ljudski skupščini načela za dolgoročni program stanovanjske in komunalne izgradnje ter tiste ukrcu® v gospodarski politiki, ki bodo omogočili uveljavljenje v tel resoluciji določenih pravic in institucij. 11. Ker je‘*a uresničenje načel te resolucije treba ne le Izdat! določene predpise marveč je potrebna tudi polna dejavnost vseh državljanov in dru^brolb organizacij, pozivamo državljane, družbene organizacije kakor tudi gospodarske organizacije. projektante urbaniste in drpge družben® delavce. naj s vnlo delavnosti® omogočijo uresničiti v tej resoluciji začrtano politiko. TeSoi za uporabo prenapetega betona Beograd, 28. febr. V Beogradu so danes končali prvi tečaj za uporabo prena-peteea betona, ki ga ie obiskovalo 120 inženirjev in tehnifcov iz vseh ljudskiii republik in JLA ST. 49 — i. marca 1937 J SLOVENSKI POROČEVALEC J str. 3 Po razgovorih Francoski ministrski predsednik Mol let je v začetku tega tedna prišel na razgovore j d Washington z dvema pere- ! som-a za klobukom: prvo pero j je rekord v vztrajanju na I oblasti v Franciji (Molletova vlada je najdaljša od vseh po vojni), drugo pero pa je evropska integracija. Američani so pozdravili evropsko integracijo, zamisel o »Evroafriki«, krepitev atlantskega pakta in združitev Nem- < čije. Videti je torej, da so se : o evropskih in »evraf riških-. i zadevah sporazumeli s Fran- j cozi v obojestransko zadovolj- J stvo: krepiti je treba zahodno , Evropo, razvijati bogastva i Afrike, pomagati je treba j Franciji. Glede. Srednjega vzhoda pa je zadeva drugačna. Še pred razgovori so napovedali, da si j ZDA ne morejo pomaga.ti dosti j s Francijo (pa tudi z Veliko ' Britanijo ne) v tem koncu j sveta. Videti je. da. so se v davnem snorazumeli, naj bo 1 prekop odprt z a vse. in naj bi ' »se sr e dr, j e vzhodna vprašanja reševala v duhu pravičnosti in 1 enakopravnosti*. Očitno je. da ! mislijo Američani sami voditi j politiko na Srednjem vzhodu j ‘brez »pomoči« Francije ali Ve- ! like Britanije. j Bolj zanimivo bo spremljati j sodelovanje ZDA v Evropi In j rta afriških ozemljih, kjer močno diši po nafti. Na. banketu 71071 čast Moll etn je Dul-ler, cit’ral besede bojevitega novinarja Horaca Greeleya iz 19. stoletja: »Mladenič, pojdi -■a Zahod in rasti z nji m!* Domiselno je. zamenjal zahod - nom in s tem, napravil poklon Malletu. ki si prizadeva ■■■■’?■ afriška področja. Toda današnji mladenič iz Evrope ali Amerike ne bo naletel tam na. izumirajoča indijanska vle-vr en a, ampak na prebujajočo se. čeprav le močno zaostalo Afrko. ki nikakor ne bo izumrla. In beli mladenič bo moral delati v prijateljstvu s črnim mladeničem, če bo hotel kai ustvariti. Toda to je že malce oddaljeno od. wa-shinotonskih razgovorov. B. Pahor Spet D Nu Lanske parlamentarne volit-r*. so bile za burmanske voditelje poučna šola: spoznali so, da se je že začel vpad ugleda Antifašistične narodnoosvobodilne lige (A.F .P.F .L.). Od 2.50 sadežev v parlamentu je sicer L,igo, dobila 169 sedežev. toda kot zelo vplivna iv. fo zlasti v mestih — se je pokazala »novo.« Nacionalna, združena, fronta (N. U. F.), ki so jo iz primerne oddaljenosti vodili komunisti: N. U. F. je rast opila kol glavna opozicija in dobila do sedežev. Kritika, ki je letela na. burmanske voditelje, je torej naletela na plod,na tla. Začela se je torej stagnacija, ki je po-tsbovala takojšnjega zdravila. To -so p rev dobro razumeli tak o U Nu kot njegovi socialistični tovariši, ki imajo odloči Iv n besedo v Ligi in sploh v politično-gospodarskem življenju Burme. Dva meseca po volitvah je U Nu odstopil, na njegovo mesto pa je prišel U Ba Swe. 7 -s sprememba na vodstvu vlo.de se je zgodila brez posebnih ceremonij, saj je ostala politika vla.de nespremenjena. Surina ima namreč že od vsega začetka svoje neodvisnosti • kolektivno vodstvo, katerega korenine segajo daleč nazaj, se pravi že v študentovske čase , sedanjih voditeljev, ki so po- ; zneje tudi skupaj vodili osvo- , bodil ni boj. U Nu ni odšel v samostan, \ kakor je pred časom napove- i dal, pač pa se je lotil čiščenja ; v A.F.P.F.L. z željo, da poživi : duha te organizacije, zakaj od , njene živi jenske sile in privlačnosti je odvisna tud: demokracija in neodvisnost male države na azijskem jugovzhodu, ki se je nekako zagozdila med dva kolosa — med LB Kitajsko in Indijo. j Devet mesecev je delal U \ Nu. Kaže. da je bilo njegovo ’ delo plodno, zakaj burmanski parlament je sklenil poveriti sestavo nove vlade spet U Nu-ju. Če je U Nuju uspelo poživeti Ligo in jo spodbuditi tudi k novemu poletu, potem je prav tako gotovo, da. potrebuje tudi burmanska vlada več življenja; od uspehov na gospodarskem in socialnem torišču je namreč odvisna tudi podpora. ki jo daje burmansko ljudstvo svoji vladi in njeni j politiki. Če Burma pod seda- j njimi iroditelji ne bo napredo- j vala, potem ni dvoma, da se ; bo okrepila opozicija, ki kar j preži na vsako napako ... -sle | POTEK INDIJSKIH PARLAMENTARNIH VOLITEV Kongres ima večino Slika še ni popolna, ker so znani rezultati le za nekaj mest, vendar je značilno že tof da opozicijske stranke niso postavile kandidatov za vsa mesta v parlamentu N e sv Delhi, 28. febr. (Tanjug). Prvi štirje dnevi parlamentarnih volitev v Indiji, ki so se začele v nedeljo, potrjujejo napovedi, da bo kongresna stranka tudi to pot nesporni nosilec zaupanja ljudstva. Doslej so bile volitve samo za 12 mest v osrednjem parlamentu, ki so vsa pripadla kongresu, in 94 mest v krajevnih skupščinah, od katerih je kongres dobil 80. To pa še ni prava slika, ker je treba izvoliti 3400 poslancev, od teh 494 za osrednji parlament, ostalo pa za krajevno skupščino. Opozicijske stranke so že na- partija 140, desničarska nacio-prej priznale, da je kongres v nalna stranka pa 145. mo zaradi močne razcepljenosti opozicije, v kateri je 12 levičarskih strank. To pot so močnejše leve stranke: komunisti, narodni socialisti, revolucionarni socialisti, napredni in marksistični napredni blok sestavili precej močno zvezo, ki bo, kakor računajo, precej močan nasprotnik kongresa. ■\ ■«HI! NOT R0E V0JSKF T SILAH ATLANTSKE- GA PAKTA ■■ VARČEVANJE 1 £>> premoči, s tem da so postavile mnogo manj kandidatov. Medtem ko je kongres postavil kandidate za vsa mesta v parlamentu, razen dveh, jih je narodna socialistična stranka postavila samo 180, komunistična Zadovoljstvo po kairskem sestanku KAIRO, 28. febr. (AFP). — Predsednik sirijske republike Sukri Kuatli je izjavil, da sklepi, sprejeti na posvetovanju šefov štirih arabskih držav, odpirajo pot k »popolni družitvi arabskega sveta«. Predsednik Kuatli je dodal, da je bila četrta konferenca uvod v Številne skupne nastope arabskih držav. Vsi davjšnji sirijski časopisi z zadovoljstvom pozdravljajo zaključno sporočilo o razgovorih štirih arabskih državnikov. Neodvisni »Sau ul Arab« piše, da kairsko sporočilo nedvomno pobija vse govorice o nesoglasjih meri štirimi arabskimi državami, ki bi nastala po obisku kralja Sau da v ZDA, Socialistični »Al Raj al Am« piše, da. je bil namen tega obiska obvestiti predsednika E is en h o v er j a o nalogah arabskih držav, ne pa sprejeti novo doktrino ameriškega predsednika. Zanimanje opazovalcev vzbujajo bolj volilni izidi za krajevne skupščine držav, kjer so volilne enote manjše in pride bolj do izraza vpliv posameznih strank. V državi Andri ima kongres večino, ker je stari skupščini podaljšal mandat glede na to, da je bila izvoljena pred tremi leti, ko je bila država ustanovljena. Volitve so bile samo v pokrajini Telengana. priključene Andri po reorganizaciji držav. Ta pokrajina je, znana po uporu proti veleposestnikom, k' ga je vodila komunistična partija po razglasitvi neodvisnosti Indije. S podobnim zanimanjem pričakujejo volilne izide iz držav Kerala. To je edina država, v kateri skupščini kongres ni imel večine in je bila zaradi netrdnosti vlade postavljena pod neposredno upravo Delhija. Komunistična partija, ki je bila v Kerali za kongresno stranko najmočnejša, bo verjetno zdaj dobila večino in sestavila svojo vlado. V držam Bombaj pričakuje kongresna stranka obračun s pristaši ustvarjanja ločene države Končno se v zahodni Bengaliji proti kongresu bore dve levičarski zvezi. Na prejšnjih volitvah je zmagal kongres v tej državi, ki sodi med naj Nuj razvita industrijska področja, sa- Boljše ozračje med Bonnom in Moskvo Kancler Adenauer je v odgovoru premiera Bulganinu sprejel zahtevo o razgovorih za razširitev trgovinskih odnošajev, predlog za sklenitev dogovora o znanstvenem in tehničnem sodelovanju ter sporazuma o pravicah konzularnih predstavništev, medtem ko so stališča obeh vlad o osnovnih spornih vprašanjih ostala nespremenjena Bonn, 28. febr. (Tanjug) — Tu s« objavili besedilo odgovora kanclerja Adenauerja na ne davno poslanico sovjetskega premiera Btilganina, ki mu ga je včeraj izročil zahodno nemški veleposlanik v Moskvi Haas. V prijateljskem, toda odločnem tonu poudarja Adeanuer, da je »skrbno ln vestno« proučil do-seedanej odnašaj« med Zvezno republiko in Sovjetsko zvezo, kakor tudi dokumente, ki'so jih izmenjali po vzpostavitvi diplomatskih odnošajev. TELEGRAMI LONDON. - Vodja zunanjetrgovinskega oddelka lahodnonemške vlade Scherpenburg se je sinoči sešel z britanskim ministrom za finance Thorneycroftom. Govorila sta o britanskem predlogu za ustanovitev svobodne trgovinske cone za industrijske izdelke. ANKARA. - Vojaško sodišče v Ankari je obsodilo na dosmrtno ječo IVilfrieda Herbcnta, dopisnika nekega nemškega časopisa, ki je obložen, da je hotel za dopisnika neke tuje časopisne agencije ukrasti tajne dokumente NATO in načrte o Srednjem vzhodu. Najprej je on obsojen na smrt, takoj na to pa so mu kazen spremenili v dosmrtno ječo. NIKOZIJA. - Danes so bili obsojeni na smrt trije grški mladeniči s Cipra, ker so, kakor navaja- obtožnica, imeli orožje in strelivo. Prijeli so jih prejšnji mesec v planinah jugozahodno od Nikozije. LONDON. - Britanska družba Vickers Nuclear Engineer izdeluje prvo britansko podmornico za atomski pogon, ki ho v načela podobna prototipu ameriške podmornice na atomski pogon. BUENOS AIRES. - Na sinočnji seji argentinske vlade so razpravljali o morebitni zahtevi za izgon bivšega predsednika Argentinske republike Perona z ameriške celine zaradi njegovega »subverzivnega delovanja«. Peron živi zdaj v Karakasu. ~ INNSBRUCK. - V avstrijskih alpah so plazovi zasuli tri nemške planince. Nesreča se je pripetila v višini 2090 metrov. Reševalne skupine so ochitele na pomoč. BUENOS AIRES. - Argentinska policija je prijela nad 50 ljudi, ki so osumljeni, da so pripravljali zaroto proti generalu Aram-bnru. Med aretiranimi je tudi šest bivših generalov, iz vladnih krogov se Je zvedelo, da gre za »zaroto Peronistov«. CANBERRA. - Konferenca ministrov za zunanje zadeve manil-skega pakta bo 11. marca v Canberri. Zasedanja se bosta udeležila tudi francoski minister za zunanje zadeve Pineau in vodja State. Departmenta Foster Dulles ter britanski minister za zunanje zadeve Selwyn Lloyd. LONDON. - Danes Je v Veliki Britaniji stavkalo tri tisoč rudarjev, ki zahtevajo zvišanje plač. Stavkali bodo tudi šoferji kamionov, del londonskih pristaniških delavcev pa je stavkal v znamenje solidarnosti s stavko šoferjev, ki zahtevajo višje plače. Adenauer pravi, da s-e je blagovna izmenjava med obema državama tudi doslej - razvijala ugodno. Uvoz iz Sovjetske zveze v Zahodno Nemčio je- narasel od 93,1 milijona mark v letu 1954 na 185.8 milij-ona mark v prvih U mesecih 1958, zahodnonemški izvoz v Sovjetsko zvezo pa se je v istem času povečal od 52.8 na 267.1 milijona mark Na podlagi tako ugodnega razvoja predlaga zahodnonemški kancler, naj predstavnik,-; obeh vlad čimprej začno pogajanja o krepitvi trgovinskih zvez med obema državama, hkrati pa izraža pripravljenos, da po diplomatski poti začno razgovore o znanstveno-tehnič-nem sodelovanju ter napoveduje. da bo zahodnonemški veleposlanik dal v kratkem sovjetski vladi predloge za sklenitev sporazuma o pravicah konzularnih predstavništev obeh držav. Sef bonnske vlade pa izraža obžalovanje zaradi »nepriznavanja -pravih ciljev sistema zvez, katerim pripada zvezna republika«, ter omenja, da sta Bul-gan-in in Hrušeev med obiskom bonns-ke vladne delegacije v Moskvi pred poldrugim letom priznala realnost . članstva Zahodne Nemčije y Atlantskem paktu, čeprav sta glede tega izrazila nezadovoljstvo. - Adenauer poudarja, da ao obrambne zveze, h katerim je pristopila njegova vla Brežicah s štev. S56 od 19. IV. 1955 smo bili o tem obveščeni jaz kot kupec, uprava za dohodke pri OLO Krško ter katastrski urad v Krškem. Tako opravljeno prodajo sem bil smatral za končano stva.r. Vendar pa. ni bilo tako. Že istega leta sem dobil od občinskega ljudskega, odbora. Brežice čekovno položnico, ki se je glasila na plačilo neke zgra.da.rine. Glede na to terjatev sem občinskemu odboru s posebnim dopisom pojasnil, da nimam proti njemu nikakih davčnih obveznosti viti od zgradarine. niti ne od zemlja-riv e. Na moje začuden je pa je občinski ljudski odbor Brežice odgovoril: »Ponovno vam dostavljamo položnico za pla-čilo davčnega dolga iz leta 1955 — din 2518 in za plačilo prve akontacije za leto 1956 — din 1020 s pripombo, da. je bilo na prvotni položnici za leto 1955 pomotoma navedeno, da. zaostanek, izvira od zgradbe. ž naše položnice od 7. 717. 1956 pa. je razvidno, da je naša napaka popravljena, tako da zaostanek izvira <2515 din) od zemljišča, ki ga posedujete na Bizeljskem v KO Sušica, posestni list št 256 s katastrskim dohodkom din 33.212. ne pr. od zgradbe kot to citirate v svojem dopisu . . .* Čeprav sem, že preje z dopisom natanko pojasnil, da tudi od zemljišča v navedeni občini nimam nikakih davčnih bremen, ker sem vinograd prodni, sem zdaj ponovno pismeno odgovoril ter še enkrat temeljito pojasnil, da sem vinograd prodal ter zaprosil, naj se zadeva vendar že spravi z dnevnega reda. Vse to moje dvakratno pojasnjevanje ni imelo uspeha. Občinski ljudski odbor Brežice je 15. junija 1955 odposlal dopis: »Za rešitev vaše vloge, ki ste jo naslovili na tukajšnjo upravo za dohodke, nam dostavite takso po tarifni štev. 1 in 49 v znesku din 80 ter lokalno takso po tarifni številki 1 v znesku din 20. Takso dostavite v roku osmih dni, sicer bomo vašo vlogo kot brezpredmetno vložili v arhiv.« Za svoje truda. polno pojasnjevanje naj bi torej plačal še nekakšne takse! Pravzaprav niti nisem bil presenečen., ko sem letos 1. februarja od občinskega, ljudskega odbora v Brežicah dobil čekovno položnico, s katero ta zahteva, naj do 15 februarja, poravnam davčne obveznosti in sicer: na račun zaostankov iz prejšnjih let 9394 din, stroške din 350 ter plačam prvo akontacijo za letos — din 1510, skupaj torej 11.234 dm. In še pripomba. da v primeru, če v predpisanem roku ne plačam, sledi izvršba. Docela razumljivo, da navedenega. zneska ne bom plačal; ker pa sem svoje sposobnosti pojasnjevanja že do kraja izčrpal, sem se odločil, da zadevo objavim v časopisu. Petančič, Rimske Toplioe kan*, čeprav že skoro leto dni čaka, da bi ga zvezna komisija za zdravila potrdila kot blagodejni sok, ki je obenem zdravilo. »Brasi kan« proizvajajo po tehnološkem procesu, ki ga Je iznaišel dr. Vlastimir Crnčevič, Tovarna ga je i'zdelala že 20 tisoč steklenic. Od tega pa je prodanih samo nekaj tisoč in to ljudem, ki so se za nakup obrnili neposredno na tovarno. Ostale steklenice, -pripravljene za odprem-o, etiketirane in opremljene s potrebnimi navodili o uporabi »Brasikan.a« pa. stojijo v skladišču, ker tovarniški kolektiv in znanstvenik, ki ga je iznašel, želijo, da bi ga ne smatrali kot navaden koncentrat zelenjave, temveč kot zdravilo. Na to j>ih navaja več vzrokov, predvsem pa Izkušnje bolnišnic, ki so ga dajale sistematično bolnikom, katerim ni moglo pomagati nobeno dpugo sredstvo. Vsi ti bolniki so bili bolni na čiru ter se je izkazalo, da j/a uporaba zeljnatega soka pozitivno delovala. Bolečine so ponehale In Peha&kove mame ni veG Pred nekaj dnevi je preminula v Dol. Logatcu Pehačkova mama, ena prvih aktivistk na Notranjskem. 2e v zgodnji mladosti- si je morala sama služiti kruh, kajti mož ji j« umrl, ko so bili otroci še majhni. Ker je bila njena družina ena najnaprednejših že v stari Jugoslaviji, so Jo že takrat preganjali. Ko J« med NOB okupator zvedel, da je sin Pehačkove mame Rado med voditelji na-rodnoos\*obodilnega gibanja, »o jo skupno z dvema hčerkama zaprli, jih mučili v zaporih v Ljubljani in končno odpeljali v Gonars in nazadnje na Rab. Nien sin Rado pa je btl proglašen za narodnega heroja in je danes generalni podpolkovnik JLA. Pogreba Pehačkove mam« se je udeležilo okrog 2000 ljudi. Na njeni zadnji poti Jo je spremljala tudi godba LM iz Ljubljane. Pri todprtem grobu pa so se poslovili od nje zastopniki občinskega in krajevnega odbora ZB in žena-bork. F. J. tek se jim je znova povrnil. Tovarna stalno prejema pisma od bolnikov, v katerih poudarjajo pozitivno delovanje »Bra-sifcana«. Vsa ta pisma in številna- strokovna dokumentacija je bila že davno dostavljena zvezni komisiji za zdravila, vendar odgovora še ni. Med tem pa, ko traja spor ali je treba priznati »Brasi kanu« svojstvo zdravila ad ne, je neka nemška tvrdka pripravljena odkupiti vso pnoiizvodnjo. Tovarna »Budumka« je .opremljena z najmodernejšimi napravami Iz Švice in Avstrije, ki omogočajo kakovostno pridobivanje soka z vsemi dragocenimi sestavinami zelja, ki so dolgo •ohranjene. Z rešitvijo tega problema bi lahko zagotovila potrebne količine »Brasikana« ne samo za domače potrebe, temveč tudi za veliko povpraševanje iz tujine. I. S. G R CLTOBNl RAZGLEDI D Vokahii konce Slovenske filharmonije s sodelovanjem članov orkestra Dirigent: SLAVKO ZLATIC. Vodja zbora: RABO SIMONITI. Solisti: VANDA GEKLOVICEVA, BOŽENA GLAVAKOVA, JANEZ LIPUŠČEK, DANILO MERLAK. Pianisti: MARIJAN LIPOVŠEK, PAVEL SIVIC, ZDENKA LUKEC - CARJEVA, JENI KOMARJEVA. Izmed naših naimarkantnej-ših glasbenih osebnosti je pred kratkim umrli skladatelj Josip Slavenski prav gotovo najgloblje posegel v balkanska folk.evro. Z največjo tankočutnostjo je znal vsrkati vase melodijski in ritmični utrip ljudstva. Zapustil je dela trajne umetniške kvalitete, idealno oblikovana s sodobnimi izraznimi sredstvi, iz katerih diha v neskaljeni elementarnosti življenjska moč ljudstva. »Pecalbari« so eno izmed del, v katerem je v naj-pristnejši obliki prikazal otožno pesem zatiranega makedonskega brezdomca. Prav tako se je Igor Stravinski v svojih mladih letih pr! umetniškem ustvarjanju naslanjal na bogato rusko folklorto. Nadaljeval je smer slovite »ru- ske petorice« in obogatil ruski glasbeni realizem z novejšimi izraznimi pridobitvami. V to dobo njegovega ustvarjanja spada tudi »Svatba«, koreografska suita v štirih slikah. Medtem ko si je Slavenski za »Pečalbare« izbra. tematiko, v kateri prevladuje mehka, melanholična in z orientalskimi melizmi okrašena melodika — je Stravinski v prazničnem ljudskem obredu »Svatba« popolnoma realistično, večkrat celo z brutalnim naturalizmom prikazal v elementarni moči prekipevajočo ljudsko psiho, kar je podkrepil z uporabo naj-ekstremnejših sodobnih izraznih sredstev: biritmije, atona.l-tet? itd., da doseže čim večji učinek tega praznika, na katerem se ljudska sila sprosti v veselju in vinu do onemoglosti. Če pregleduješ partituro tega dela, te ti zavrti v glavi ob križajočih se dvo-, tro-, petero-, sedmerodelnih itd. ritmih, ki nastopajo v največji hitrosti, večkrat tudi istočasno, tako, da se nehote vprašaš; ali je to delo sploh izvedljivo? Ali ima izvajalec v sebi tarto moč. da bi kljubaval tem pošastnim ritmom, nenadnim vstopom, brezobzirni intonaciji in ostalim v delu nakopičenem elementom — ki z grobo brezobzirnostjo stopnjujejo učinek tega razkošnega ljudskega obreda. Sele mešani zbor Slovenske fi-lharm/oni.ie s sodelujočimi solisti, pianisti in lolkači nam je dokazal, da so tudi take ogromne težkoče premagljive. Imeli smo celo vtis, da so jih izvajalci z nekakšno lahkoto premaga.i. Zbor SF ni še nikoli stal pred tako težko nalogo, k; jo je izvedel naravnost z virtuozno brezhibnostjo. Prav tako naši solisti. Posebno nas je s svojim močnim blestečim glasom na%*dušila sopranistka Vanda Gerlovičeva. Altistka Elo-žena Glavakov.a je bila nekoliko prenežna v razmerju do ostalih solistov. Prešerno svatovsko razpoloženje je s svojimi kratkimi vpadi izvrstno pogodil tenorist Janez Lipušček. Danilo Merlak pa je z -.eplm baritonsko barvanim basom, s čudovito sigurnostjo izvedel svojo tetko partijo v »Svatbi« — v »Pečalbarih* pa s sonor- nostjo in muzikalno odtehta* nestjo. Tudi težka :n nehvaležna vloga pianistov (Lipovšek, Sivic, Lukec-Carjeva m Komarjeva) je bila izvedena v najlepšem skladu z ostalimi izvajalci. Posebno našo pozor-n°S‘t pa zaslužijo tolkači, ki so na najrazličnejših tolka.ih izvedli z virtuozno sigurnostjo zelo komplicirane In fantastične ritme. Dirigent je tu alfa in omega. Samo neznaten ritmični spodrsljaj ali napačno nakazan vstop lahko zruši celotno zgradbo. Zato še tako veliko znanje in dirigentska spretnost n«> zadoščata. če ni dirigent orepojen s primarnimi elementi ljudskega ritma. Slavko Zlatič, kj ga že dobro poznamo e prejšnjih koncertov, je kot istrski rojak že v rani mladosti vsrka, vase te prvobitne ljudske ritme, ki so tam še dobro ohranjeni, vato si za t! dve deli ne bi mesit želeti primernejšega dir'gen*a. Občudovali smo njegovo dirigentsko spretnost, požrtvovalnost in pogum, s katerimi se je lotil teh del. nad vsp pa njegovo umetniško vitalnost Dri kreaciji teh dveh kompo- zicijsko visoka ideal: ziranih folklornih stvaritev. Mešan- zbor Slovenske filharmonije nas je na tem več°- sai dosegel vi- ru iznenadt., šek tehnične zmogljivosti. Osvežujoče, blagodejno, hkrati pa kot strela z jasnega sta udarili obe izvedbi — posebno pa »Svatba« v zasanjano ‘n okamenelo romantiko letošnja koncertne sezone. Karol Pahor Kulturno prosvetne beležke LJUBLJANSKI MOTIV •'•V:- i-hč-T-.-; išSIM >\VV1F Iz Ljubljane Pred nedavnim sta nastopila v dvorani Tehniške srednje šole novoustanovljeni pevski zbor »Tehnike« in mladinski pevski zbor Tehniške srednje in Gradbene srednje šole. Pevska zbora sta nastopila z bogatim programom, v katerem so izvajali dela E. Adamiča, Volariča, Premrla, Preglja, Prelovca, Kramolca, Pahorja, Vilharja, Gobca, Ulage in Draga Korošca, ki je tudi vodil nastop obeh zborov. Pevski zbor Tehniške in Gradbene šole proslavlja letos desetletnico obstoja. V teh letih je priredil več kot 200 koncertov doma in na različnih gostovanjih. Vzgojil je več kot tisoč mladih pevcev in pevk — tehnikov, ki so zaposleni v različnih industrijskih in gradbenih podjetjih po Sloveniji. Marsikdo od njih se sedaj vrača kot član novega zbora »Tehnik« na pevske vaje v Ljubljano. Iz Šentvida Dramska skupina DPD Svobode v Šentvidu je pripravila premiero Molierovih »Scapino-vih zvijač«. Uspeh predstave dokazuje, da je oživljeno delo dramske skupine, ki vzgaja mlajše člane v posebni gledališki šoli, rodilo lepe sadove. Mo-liera, ki so ga igralci študirali nekaj več kot meseo dni, je režijsko pripravil Marjan Kovač, zelo učinkovito sceno pa je zasnoval Vladimir Rijavec. Naslovno vlogo je z lepim uspe- (Niadaljevanje in konec) Poglejmo si bliže, kako so nastale reaktorske šole po svetu. Jedrske reaktorje so začeli razvijati; po raznih državnih jedrskih centrih. Fisiki, ki so skrivnost jedrske energije iztrgali naravi, že od vsega po-četka niso mogli realizirati •svojf.h zamisli brez pomoči .Judi iz drugih strok in so zato pritegovali za razne nefizikalne probleme vedno več ljudi cz drugih področij. Da ne bi bilo treba vsakogar posebej seznanjati s specifičnimi; problemi njegove, stroke v zvezi iz reas-torji. so zelo kmalu ustanovili reaktorske šole, ki sp že it.r-mtiranim strokovnjakom iz posameznih strok, dajale pregled čez celotno problematiko reaktorjev in .so tako njihovo specialno znanje .povezale s potrebami reaktorskih centrov. Ko so d.ržavni i.aboratorijfi zadostil; •stvori i.m potrebam in ko se 1e na primer efbckahxcae a.—dk na primer v ZDA začela c.a gradnjo reaktorjev zanimati tudi 'industrija, so te šole odprli tudi za ljudi, ki niso bili zaposleni v državnih reaktorskih centrih. Še malo pozneje, ko Je jedrska energija postala predmet mednarodnih dogovorov in celo trgovanja, so se te šole, vsaj v manjšem obsegu in do tam. kjer to ne bi škodovalo državnim in industrijskim tajnostim. odprle tudi tujcem. Z naraščajočo potrebo so začele izobraževati strokovnjake v tem Razmišljanja o nuklearnem študiju pri nas PROBLEMI JEDRSKE ENERGIJE SO V VSEH STROKAH smislu tudi univerze, ki jemljejo praviloma le dip.omirane ljudi iz raznih strok tn jim dajejo v njihovih tečajih ali v teku podiplomskega študiija pregled iz celotne reaktorske problematike. specializacijo pa iz njihove ožje stroke. Pri tem je vredno omeniti š« nekaj. Ko se govori o teh šolah. gire predvsem za ZDA. ki bodo imele zgrajenih in konkretno projektiranih kmalu okrog sto reaktorjev in za Anglijo, ki se bo kmalu približala dvajsetič« in bo s svojimi reaktorji reševala vprašanje električne energije, ki je na drug način praktično več ne more dobivati. Koliko je naš položaj temu podoben? Gotovo, če bomo gradili Jedrske centrale, bodo potrebni taki ljudje kot so biH potrebni povsod drugod: za reaktor v glavnem' metalurgi, kemiki, fiziki itd., za druge dele jedrske centrale pa strojniki, elektrotehniki itd. Strojniki in elektrotehniki bodo imeli z jedrskim; centralami, ko jih bomo imeli, opraviiti približno toliko kot s hidrocentralami. Za oboje vrste central bodo morali dajati strokovnjake in zato se morajo zanimati za oboje vrste centrbl in dajatft svojim absolventom zadostno znanje, da se bodo v praksi lahko lotevali tako pri enih kot pri drugih svoje strojniške oziroma elektrotehniške problematike. Mislim, da je precej očitno, da nihče ne more delati »specialistov za vse«, ampak je treba dajati vsake vrste specialistom povezavo s problematiko tistih delov jedrskih central, ki so zanje najbolj specifični in danes na splošno najneobičajnejši, to je s problematiko reaktorjev. Morda je še najbolj upravičeno. da je tak reaktorski St«a-dij ali oddelek, ki bi dajal »reaktorsko barvo« ljudem iz raznih strok, pri fizikih, kti znajo običajno več fizike in matematike kot drugi ?n imajo s tem boljšo osnovo za preračunavanja in za vse meritve, ki so potrebne pri reaktorjih. Zato je preračunavanj« samih reaktorjev v glavnem le še povsod stvar fizikov, ki se tem laze usposobijo za reaktorske strokovnjake. čim več znajo fizike in matematike. Seveda to ne pomeni, da bi morali postati pri nas vsi študentje fizike reaktorski specialisti, saj bi bilo gotovo bolj upravičeno ustvarjati specialiste za kaka druga področja, ki bodo imela pri nas vedno večji obseg kot računanje reaktorjev. Dobro bi bilo, da bi imel tak oddelek pri fiziki, če se smatra, da je potreben, bolj jedrski in manj reaktorski značaj v tem smislu, da bi bila njegova naloga pripravljati ljudi poseono temeljito za razne meritve radioaktivnosti (kar spada srcer že itak v program normalne izobrazbe fizikov), z ozirom na bližajočo se široko uporabo izotopov v znanosti. ind«.tstriji in gospodarstvu sploh. Ta oddelek bi moral poleg eventualnih spe-cialn*ih predavanj prirejati tudi. ne metode, pa ne bomo nikdar v skrbeh za strokovnjake, ki naj nam rešujejo probleme je- ča ji za uporabo Izotopov na Inštitutu J. Stefan, ciklus predavanj o jedrski energiji v okviru Društva elektrotehnikov' in na podoben način bi bile treba začeti na univerzi. Pri lem ne bi smeli nikdar pozabiti na to, da so problemi jedrske energije v vseh strokah in da so rešljiv; večinoma le z modernimi metodami. Najbrže bi bilo treba ponekod pri pouku na univerzi zavreči tisto, kar je zastarelo In namesto tega študente teoretično in praktično seznaniti z naj novejšimi pridobitvami znanosti in tehnike. Naj nam kemija, metalurgija, fizika itd. dajo absolvente, ki bodo imeli temeljito osnovno izobrazbo v svoji stroki in Bodo poznali ter razumeli moher- splošne nuk.earne kurze in vaje za vse stroke. Čeprav verjetno pri nas še nekaj let ne bomo gradili jedrskih central, je precej očitno, kako bi bilo treba ustvarjati kader za bližajočo se atomsko dobo. V okviru raznih ustanov in organizacij je bilo v tem smislu že nekaj narejeno (te- drske energije; pa tudi drugih področij. Seveda nastopi vprašanje v kakšnem obsegu in s kakšno hitrostjo naj se pripravljanje na »atomsko dobo« prične. Deloma odgovor na to vprašanje že obstoji tudi pri takozvanih nuklearnih inštitutih v Viinči, Zagrebu in Ljubljani ter gradnja jugoslovanskega reaktorja, ki mu bo. verjetno čez leta sledil še kakšen. V celoti pa lahko na to vprašanje odgovorijo samo tisti, ki poznajo energijske zaloge v državi, naš industrijski potencial in vedo vsaj približno, kako se bodo razvt-jale naše potrebe. Ni treba posebej poudarjati, da je brez analize tega lahko vsak podvig jalov ali celo nesmiseln. TreDa se je zavedati, da bo za nas 5e dolgo veliko bolj važno, kako bo naraščala na primer potrošnja žvep.ene kisline v kemijski industriji, ker ima kemijska industrija in njeno razvijanje precejšen delež pri dvigu industrializacije in standarda. Treba je upoštevati, da izotopi me morejo na nobenem področju biti več kot le eno — čeprav včasih iziredno mogočno — od znanstvenih in tehničnih sredstev. Prav bi bilo. da bi se naše univerze pri tem. ko se lotevajo ustvarjanja nuklearnega«kadra, ozirale na naše resnične potrebe in po njih dimenzionirale svoje ukrepe, da ne bo spet očitkov, da se izgubljajo nad oblaki, daleč nad zemljo v abstraktnih stvareh, naše življenje in industrija pa capljata po kruti realnosti, ki je včasih v primeri z industrializiranimi državami in nagimi željami precej zadaj. M. O. bom Izoblikoval Ciril Premic, v ostalih vlogah pa so nastopili Dore Verbič, Karl Hribernik, Lovro Simuovčič, Favle Prinčič, Baldomlr Kremžar. Milena Kalanova, Majda Kastelčeva, Jože Štrukelj in Pepca Železnikova. Uspeli predstave pa bi bil še lepši, če bi trajal študij dalj časa. V letošnji sezoni bodo člani dramske skupine pripravili še Kleistov »Razbiti vrč« in Shakespearove »Vei-ele žene \Vilndscuske«. Iz lendavske občine Madžarska narodna manjšina v lendavski občini se intenzivno vključuje v kultur no-pro-svetno delo. Ljudska univerza pid občinskem odboru SZDL. ;e v zadnjih mescih priredila v vaseh z madžarskim prebavil-stvom več kot 30 predavanj gospodarskega in pravnega značaja. Posebno v* aobrovmškem in gaberskem sektor;u je bila udeležba številna. Več zanimanja pa bj lahko za te vrste prireditev pokazali prebivalci iz okolice Gentrovcev, Tukaj bi mogli za delo poprijeti odbor! SZDL in učiteljstvo. V dramski dejavnosti letos prednjačita madžarski igrale skupini lendavske Svobode in IZUD »Sandor Petofi« iz Dobrovnika. Obe sta pripravili po eno predstavo in z njo tudi gostovali v okoliških vaseh. Za razgibano dejavnost dobrovni-škega društva so tesni prostori v šolskih učilnicah že premajhni in član: si prizadevajo, da bi letos uredili dvorano. Ta mesec pa je začela v Dobrovniku v okviru društva poslovati tudi knjižnica, ki pa zaenkrat razpolaga le z manjšim številom knjig. Zastoj pa je v delu madžarske folklorne skupine, ki je v zadnjih letih dosegala lepe uspehe celo v republiškem merilu. Na občnem zboru Svobode so udeleženci opozorili na to pomanjkljivost in tudi folklorna skupina bo spet začela b rednim delom. Iz Bučkovcev Bučkov c i so zaradi dolgoletna tradicije v porosvetnem delu kulturni center videmske občine. Prosvetno društvo obstaja tam že nad 60 let. Lansko leto je slavil 70-letnico dolgoletni voditelj društva med obema vojnama učitelj Ivan Čeh, ki kljub visoki starosti še vedno vodi pevski zbor v društvu. Igralska družina v Bučkovcih je začela z delom v letu 1923, ko so zgradili kulturni dom. Takrat sta jo vodila Bratko Kreft in Franjo Vičar. Poleg igralska družine pa ima prosvetno društvo v Bučkovcih še pev=k! zbor, godbo na pihala in folklorno skupino. V vseh sekci.iah je dovolj mladega naraščaja. Letos se je kulturno delo v društvu še posebno razživelo v pripravah na proslavo 90-let.ni-ce »Besede«, s katero so v Bučkovcih 1867. leta proslavili Antona Kremplja. Proslava te obletnice bo v jeceni in se celotna občina Videm ob Ščavnici že sedaj pripravlja nanjo. ®T. 48 — 1. MARCA 1937 1 SLOVENSKI POROČEVALEC / sti. S Obratni delavski sveti naslednja stopnja samoupravljanja ▼ rudniku lignita v Velenju — »Kaio se priprav-jate na kongres delavskih svetov,« je bilo prvo vprašanje, ki sem ga postavil predsedniku delavskega sveta velenjskega rudnika lignita tov. Hubertu Mravljaku ob zadnjem srečanju v Velenju. — »Priprave na kongres bomo selo skrbno izkoristili za analizo delavskega samoupravljanja v našem rudniku. Znova bomo pregledali naše uspehe In pomanjkljivosti, znova proučil: prehojeni-) pot In na pod- tagi Izkušenj določili tudi per- spektivo delavskega samoupravljanja pri nas. V teh pripravah bomo obiskali še sorodne in ostale večje delovne kolektive ter skupaj z njimi izmenjali izkušnje in probleme samoupravljanja. — »Ker ste že omenili perspektivo .razvoja delavskega samoupravljanja v Vašem rudniku, povejte prosim, kako si zamišljate bodoče delo Vašega delavskega sveta?« — »Zaenkrat imamo urejeno tako, da delajo v ‘okviru delavskega sveta sta.ne komisije, n. pr. tarifna, gospodarska, komisija za higiensko tehnično zaščito dela itd-, ki imajo nalogo, da določene prtobleme najprej proučijo in na podlagi analiz pripravijo predloge za njihovo rešitev. Pri delu teh komisij sodeluje precejšnje število članov kolektiva. Na ta način slodelu- je pri reševanju problemov delavskega samoupravljanja širši krog proizvajalcev. G.ede na to, da delavski svet pozneje na svojih sejan razpravlja o že razčiščenih problemih, je tudi razprava na njih dos-ti bolj živahna in konkretna: dela pa zategadelj ttoliko bolj uspešno. V prihodnje nameravamo te komisije po panogah zamenjati z obratnimi komisijami. Naslednja stopnja .razvoja delavskega samoupravljanja pri nas pa bodo obratni delavski sveti. V tej zvezi se bornio potrudili, da bi že v pripravah na kongres. sicer pa kmalu po njem, uredili knjigovodstvo za posamezne obrate ločeno. S* tem bomo doseg.i .tudi po-goje, da pre-idemjo na ustanavljanje obratnih delavskih svetov. Tako bomo probleme delavskega samoupravljanja ’ zelo približali našim rudarjem, in nobenega dvoma ni, da tudi uspehi ne bodo izostali.* M. B. Boljše prometne zveze Večerno sonce na Soči pri Kobaridu Podjetje »Avtopromet« v Novi Gorici, ki se že ponaša s sodobnim prevoznim parkom, bo letos uvedlo nekaj novih prog. Poleg tega pa bodo skušali prilagoditi vožnje avtobusov z voznimi redi vlakov. Nedvomno bo največja pridobitev uvedba ekspresne avtobusne proge Nova Gorica-Ljub-ijana, ki bo začela že v kratkem obratovati. Vožnja iz Nove Gorice do Ljubljane bo trajala le dve uri in dvanajst minut. Do-slej je potreboval avtobus za to progo tri ure. Po novem bo odhajal iz Nove Gorice ob 5., iz Ljubljane pa se bo vračal ob 14,30 uri. Naslednja pridobitev bo lokalna avtobusna proga (z mestnimi tarifami) med Novo Gorico, Solkanom in Šempetrom. Proga bo imela 11 posta- BL GRADNJE V SPODNJEM HRASTNIKU Vs>s kaže. da bo letos v Sp. Hrastniku gradbena dejavnost kar precejšnja. 2e vso zimo preurejajo hišo nasproti steklarske delavske kolonije. V njej bodo uredili sodobna brivska in frizerska salona za moške in žensk? ter večje delavnice za krojače, šivilje j« čevljarje. Hrast-niška steklarna bo še nadaljevala rekonstrukcijo svojega obrate. Ker rabijo za to še precej prostora, ga bodo pridobili z odstranitvijo že skoraj sto lest stare brusilnice iz sindikalnega doma. Obrat brusilnice bodo prespim v sodobnejše prostore nad veliko novo steklarsko obratno dvorano. Glavno hrashniško ceste bodo preložili bolj proti zahodu, bliže h rastni šk e mu gradu. Predvidevajo. da bodo ta dela začeli že marca. Kakor pravijo, bodo ta dej ceste in sicer cd novega steklarskega gasilskega doma., p*a Ljubno ob Savinji Organizacija ZB v Ljubnem ie ektenila. da bo namesto spomenika padlim borcem zgradila Partizanski d-om. Dom naj bi služil prosvetnim, zdravstvenim !n drugim potrebam tamkajšnjega kraj,a. Za gradnjo imajo zbranega že precej lesa. ki so ga darovali tamkajšnji kmetje. Kolikor b-odp pravočasno zbrali še preostale potrebna sredstva in preskrbeli načrte. bodo začeli dom že letos graditi. Partizanski dom bo vsekakor najdostoj-nejši spomenik v NOB padlim borcem. Z. R- do steklarske stanovanjske kolonije tudi asfaltirali. Želeti pa ie. da bi Vsa hrastniška dolina dobila, čimprej asfaltirano cesto. Z rekonstrukcijo steklarne in asfaltiranjem dela ceste, bo dobil ta del Hrastnika še lepšo zunanjost. Tudi pri kemični tovarni v Sp. Hrastniku nameravajo letos podreti še zadnji del stare, že skoraj stoletne tovarne m zgraditi nove sodobne delavnic«. L. H. Olepševalno društvo na dobri poti OlepSevalno društvo v LJutome- Tu je v zadnjem času izboljšalo svoje delo. Estetsko bodo uredili Stari trg, očistili in primerno uredili bivši ribnik z okolico in opravili vrsto drugih del za olep- Šanje kraja. Društvo bo razen tega sodelovalo skupno s komunalo tudi pri ureditvi Miklošičevega trga. Ob avtomobilski cesti na Jeruzalem bodo po dograditvi uredili živo mejo ali pa zasadili drevesca. Na novem dirkališču bodo ob zunanjem in notranjem robu proge zasadili gosto, negovano živo mejo iz cipres ter s primernimi drevesnimi vrstami zasenčili prostor za občinstvo. Parke in nasade bodo dopolnili z novimi drevesnimi vrstami in okrasnimi grmičevjem. Poskrbeli bodo tudi za ureditev okolice pred podjetjem Agroservis, gradbenim podjetjem ter novim obrtnim domom. Občinskemu ljudskemu odboru bodo predlagali, naj izda odlok o zavarovanju gozdov v neposredni Zakaj toliko glistavosti? Pri zdravniških pregledih oseb, zapos.enih v živilski stroki so ugotovili, da jih je okrog 70 do 30 odstotkov okuženih s črevesnimi paraziti. Nič dositi maniša pa ni ta okužba tudi pri drugih prebivalcih na področju OLO Ljubljane. Vsi vemo, da je ljubljanski trg v veliki meri založen s s-a-lato s Trnovega. Predvsem v prvih pomladanskih mesecih pripeljejo Trnovčani in Kra-kovčani na t.rg po zunanjosti prav lepo solato. V Tknovem in Krakovem pa nimajo urejene kanalizacije, zato je skoraj pri vsaki hiši greznična jama, v katere se odtekajo fekalije. S temi pa zalivajo ljudje solato. Taka salata raste res bujno, toda č? bi jo pregledali pod mikroskopom. bi kaj kmalu ugotovili na njej klice črevesnih In nalez.jlvih bolezni. Tako sa- Vedno večji ugled V občini Kozje je 25 osnovnih organizacij Socialistične zveze. Razen treh so imeli doslej že vsi občne zbore. Tam, kjer so imeli skrbne odbornike, so bili tudi zbori dobro obiskani, posebno če so znali pritegniti k sodelovanju aktive m.ladih zadružnikov. Členi manjših organizacij pa izražajo želje, cla b> se združili s sosednimi. Vsega ie v občani nekaj nad 2400 članov, kar predstavlja komaj polovico vseh volivcev, zato bodo morali novi odbori s pridobivanjem novih članov to neskladnost odpraviti. Vn-ški odbor v Lesičnem je povečal število članstv-a za 10%, drvgod je ta odstotek manjši, toda le ma-lokje se število ni spremenilo. Na vseh zborih so z zanimanjem prisluhnili razpravam o domačih dogajanjih, še bolj pa razpravam o dogajanjih v drugih državah. Takšni razgovori so za Kozjansko pomembni, ka.jti tu imajo ljudje le redko priložnost, da bi. se seznanili s svetovnimi dogodki. Razpravljali so tudi o zadružništvu. Vodstva, zadrug so obiskala vasi in naselja ter razpravljala z vaščani 'o kmetijstvu in zadružništvu. Na dobro obiskanih sestankih so iznesli vrsto predlogov, ki bodo zadrugam lahko dragoceno gradivo za izboljšanje kmetijstva. Ti obiski so močno dvignili zadružno zavest in olajšali delo osnovnih organizacij SZDL. O prosvetnem delu so n n zborih, premalo razpravi ja-li. Člani so pogrešali predvsem. poročila o izobraševal-nih tečajih, ki naj bi bili glavna, naloga prosvetnih društev. Več so razpravljali o kmeti jsko-gospoda.rskih šolah, ki se vse bolj uveljavljajo. Kjerkoli so o svojem delu samostojno poročali tudi zastopniki drugih organizacij in društev, je to napravilo na zborovalce prav dober vtis. Na vs*h sestankih so se kmetje pritoževali zaradi ne- sorazmerja med cenami za klavno živino in meso. Za teleta, stara o tednov dobijo S000 din, za 8-letne krave pa največ 20.000. Če so mršave, dobijo zanje celo samo 10.000 do 12.000 din. Ker se prodaja telet dobro obnese, je opaz’ti nazadovanje števila dorašča-joče govedi. Cena za klavno živino vsekakor ni v sorazmerju s cenami za meso. Na zborih so grajali tudi tiste gozdne posestnike, ki so svoj-čas zlorabljali davščine za prosto sečnjo lesa za domačo porabo. Vsaka domačija potrebuje manjšo rezervo rezanega lesa- za nujna popravila v hiši in drugod. Zato bi bilo prav, da bi kmetje smeli v ta namen podreti drevesa v svojem gozdu, ne da. bi plačali davek in takse. Povsod so bili veseli vesti, da bo v Kozjem spet poslovalo redno sodišče in da bo tu tudi kataster. Na Vetrniku si. želijo električno razsvetljavo. Drogove so si že pripravili in upajo, da bodo premostili tudi vse ovire. V Lesičnem se veselijo gradnje mlekarne, ki bo za živinorejo dokaj pomembna. Na Zdolah so sklenili, da bodo zgradili predvsem s prostovoljnim delom cisterno, tako da v bodoče^ marsikomu ne bo treba več tudi po pol ure daleč po vodo. V Drenski rebri so se razveselili sklepa, da bo letos vendarle dograjena cesta Lesično—Polana—Golnbinjek. ki bo vezala ta del Kozjanskega s Hrvatskim Zagorjem in okolišem Rogaške Slatine. Ker se bo letos nadaljevala gradnja železnice Kumrovec—Podčetrtek. je dograditev te ceste še posebno važna. Po vsem tem lahko trdimo, da Socialistična zveza pridobitvi na si'ojem ugledu na vasi. nadaljnji uspehi pa so seveda odvisni od novih odborov, ki morajo skrbeti za čimboljše si delovanje z ljudmi. F. C. lato proda pridelovalec potrošniku, gostinskemu obraitu ali menzi. Ce te salate res dobro ne operemo, ostane na njej še vedno nekaj klic in tako se okužimo z črevesnimi paraziti. Posebno nevarna je salata berivka. To salato sejejo tako na gosto, da se zemlje sp.oh ne vidi in ko jo zalivajo s fekalijami, polivajo te enostavno po njej. Sanitarna inšpekcija občine Vič že dlje časa proučuje ta problem. Po svetu z,a zdravstvo je že predlagala sprejem odloka, o prepovedi zalivanja salate s fekalijami. Zalivati bi jo smeli samo s pitno vodo. Občina pa bo predlagala sprejetje tega bdloka tudi za druge občine odnosno za okraj. Da bi prepreči.t nadaljnje okuženje, bo sanitarna inšpekcija občine Vič takoj pričela z akcijo. V kolikor pridelovalci salate ne bodo izpraznili greznic do 1. aprila, jih bio sanitarna inšpekcija razkužila s klorom tako, da bo njihova vsebina neuporabna za zalivanje. Če pa bodo koga zalotili, da zaliva sala,to s fekalijami, mu bodo vso tako zalito salato uničiti. Fekali- -je smemo namreč uporabljati kot gnojilo samo, če jih podor-jemo v zemljo. Seveda pa bo treba postopoma misliti tudi na ureditev kanalizacije v tem delu Ljubljane. in priključitev vseh stranišč nanjo, kajti na ta način bi preprečili zadrževanje fekalij v greznicah. Vsekakor pa bodo tudi ukrepi, ki Jih napoveduje sanitarna inšpekcija občine Vič precej prispevali k preprečitvi odnosno zmanjšanju okuže-nja prebivalcev s paraziti. MARIBOR A K NOVA STANOVANJA V mariborskem okraju si zlasti po industrijskih krajih prizadevajo zgraditi Cimveč stanovanj, da bi tako lahko ustregli vsaj najnujnejšim prosilcem. Kar so občine, podjetja in ustanove zgradili doslej, -da je upati, da bodo v prihodnje še boli posvečali vso skrb temu vprašanju. Tako so tudi v občini Maribor-Tabor z zastopniki vseh večjih podjetij razpravljali o perspektivnem načrtu aradnie stanovanl. Elektrokovina namerava zeraditi 50 stanovanj. Delavnice železniških vozil »Boris Kidrič« 22. Tovarna avtomobilov pa 4 5-elanov a niški blok. Razen te-da predvidevajo Predilnica in tkalnica. Tovarna umetnih brusov ter Tovarna volnenih in visosne iz<**^kov zgraditi Detnacjstroono poslopje z 83 stanovanii. Stanovanjska skuonost 1n Občinski ljudski odbor Maribor-Tabor na večii blok z R2 stanovanii. V novih Stanovanjskih zgradbah bodo bolj kot doslej predvideli tudi posebne prostore za potrebe trgovinskih, gostinskih in obrtnih podjetij. —o— PTT O D AT A VOZTb IN NADOMESTNI DELT Tovarna avtomobilov v Mariboru je v zadnlem času z dobro urejeno komercialno službo zelo izboljšala prodajo svojih vozil. Največ so prodali v prodajalnah Tovarne avtomobilov v Mariboru In Novem Sadu, v Avtocentru Zagreb in drugod. Trgovska mreža podietja se ne bo zadovoljila z doseženimi uspehi, marveč bo z vso prizadevnostjo še bolj proučevala možnost za nadaljnja nova tržišča. Pri tem bodo posvečali vso skrb večji povezavi med proizvajalcem in grosističnimi trgovskimi podjetji. Tovarna avtomobilov v Mariboru bo letos izdelala tudi večjo količino najpotrebnejših nadomestnih delov za svoje proizvode. 8. bližini mesta. Olepševalno društvo sl bo prizadevalo, da bo železniška uprava očistila in uredila po* stajališko poslopje. Prav tako Tazmišljajo o razširitvi in ureditvi dela avtoceste, ki bi naj povezal Radomerje z Žerovinci mimo vmesnega kritičnega hriba. M. K. Bežigrajski gasilci so zborovali V gasilskem domu v Stožicah je bij te dn; občn; zbor občinske gasilske zveze Ljubljana-Bežigrad. V tej občini deluje kar šest prostovljnih gasilskih društev im vrsta industrijskih gasilskih enot po podjetjih. Iz poročil in razprave je bilo ra.zvid-no. da so vsa društva v minulem letu pokazala precejšnjo dejavnost. Letos bo občinska gasilska zveza skrbela še posebno za urejanje požarno varnostnih naprav po podjetjih ter za pravilno in čimprejšnjo rešitev vprašanja gasilskih domov v Tomačevem in za Bežigradom. V razpravi so sodelovali tudi zastopniki ljudske oblasti in množičnih organizacij. Posebno vzpodbudno je govoril predsednik občine te v. Drobež. JU.. GORE M J* KO Škofja Loka Kmetijska zadruga v Škofji Loki je priredila izobraževalni tečaj za zadružne gozdne delavce. Obiskuj e, , ga osemnajst delavcev, ki jih učijo pravilnega poseka gozdnega drevja, pogozdovanja. vsega drugega, kar morajo vedeti gozdni delavci in nekaterih splošnih predmetov. * 2ene-zadružnice so priredile gospodinjski tečaj za dekleta iz okoliških hribovskih v s. sl. Tečaj je v gostilniških prostorih v Puštalu vsak dan, razen ob sobotah ir> nedeljah. Tečajnice se učijo kuhanja, šivanjia in krojenja. Pripravili pa jim bodo tudi rama predavanja o vrtnarstvu, gospodinjstvu, higieni, molzi in drugem. Tečaj bo trajal šest tednov. D. G. Načrti mladih zadružnikov v Zireh Aktiv mladih zadružnikov pr; kmetijski zadrugi v Zireh ima kac precej članov. Nedavno sc sklenili, da bodo priredili jeseni praznik kmečke mladine in razstavo, ki naj bi prikazovala delo mladih zadružnikov v letošnjem letu. Priredili bod0 tudi tekmovanja koscev in grabljic, tečaj za konzerviranje svinjskega mesa ter pripravili več predavanj. Pozabili ne bodo tudi na poskuse gnojenja z umetnimi gnojili. Poleg tega imajo še več drugih načrtov. » Občinski komite ljudske mladine v Zireh prireja seminar za mlade člane delavskih svetov. Trajal bo do maja, predavanja pa imajo po enkrat na teden Na seminarju se bodo mladj elan; delavskih svetov seznanil: z delavskim samoupravljanjem, našo gospodarsko politiko, delavskim gibanjem v svetu in drugim. F. S. 9 kg težka sulca sta ujela Naše ribiče že od nekdaj posebno privlačuje lov na sulce, ki je edinstven predvsem v Savi Bohinjki. Prav zadnje dni pred zaporo lova na sulca je uspelo ribičema Janku Sopotniku in Milanu Kokalju ujeti dva lepa sulca, težka okrog 9 kg. Oba so dali blejski ribiči nagačiti, kajti poslali jih bodo ribiškim društvom v Belgiji, kjer se ribiči zelo zanimajo za ribolov v naših vodah. Novi člani Zveze komunistov Te dni je bila v Brežicah seja občinskega komiteja ZKS, na kateri so razpravljal; o sprejemu novih članov v Zvezo komunistov ir o ideoio ško-politi č nem delu. Sklenili ao. da bodo te dni sprejel« v Zvezo komunistov okrog 40 ljudii, ki imajo vse pogoje za to. Računajo, da bodo aprila sprejeli v ZK nadaljnih 60 ljudi. Na seji so razpravljali tudi o prenosu seminarskega gradiva med komuniste. Za tiste, ki se niso udeležili predavanj, bodo ponovno priredili seminarje. V kratkem bodo priredil; tudi seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK. Odbor za pripravo proslav Nedavno so pri občinskem odboru SZDL imenovali poseben odbor, ki bo že sedaj začel s pri-, pravami za proslavo S. marca, 27. aprila in 1. maja. Kolikor je znano, bo letošnja proslava 1. maja zelo veličastna, ker imajo v Trbovljah nov kulturni dom, ki ob lanskem 1. maju še ni služil svojemu namenu. Odbor bo vplival tudi na delovne kolektive, da bodo kar najlepše praznovali svoj delavski praznik. Prizadeval si bo tudi, da bi bil to vse bolj tudi družinski praznik. V tem je sicer že dosežen znaten napredek, ker v Trbovljah že skoraj ni družine, ki ne bi praznovala 1. maja kot svoj največji praznik. Na to vpliva tudi tradicija, ker so v revirjih tudi pred vojno vedno proslavljali l. maj, čeprav pod ša tako težkimi pogoji. Okrajno vodstvo ribiških družin Na občnem zboru ribiških družin trboveljskega okraja 'so izvolili svoje okrajno vodstvo. Občni zbor je bil zelo zanimiv tako po poročilih, kakor tudi po razpravi in je kazal lepe smernice za nadaljnje delo ribiških družin, katerih dejavnost mora vse bolj postati važen del našega gospodarstva. Za predsednika okrajne zveze ribiških družin je bil izvoljen Peter Kos. * »Ključavničarstvo«; se lepo razvija Obrtna delavnica »Ključavničarstvo« v Kočevju je v začetku opravljala le usluge ter izdelovala samo manjše končne izdelke. Postopoma Pa je začela izdelovati tudi štedilnike, pločevinaste peč; dn drugo. Z naba- vo stiskalnic ter ureditvijo bru- silnice in galvanizacije so izdelke še izboljšali, zato je bilo zanje vedno večje povpraševanje. Da bi ustregli potrošnikom, ao začeli izdelovati še okovje za pohištvo, namizne svetilke, električna stikala, sanitarne naprave dn drugo. Tako zaposluje nekdanje neznatno podjetje danes že nad 200 ljudi. Podjetje vseskozi skrb; tud: za vzgojo delavcev. Doslej je opravilo že nad 40 vajencev izpite za kvalificirane delavce kovinske stroke. Poleg tega so usposobili nad 60 članov kolek-tiva za polkvalificirane delavce. Vodstvo delavnice zasluži za dosedanje uspehe vse priznanje. (or) Šmihel nad Mozirjem Kulturno - prosvetno društvo »Rovtar« v Šmihelu nad Mozirjem Je kljub težkim pogojem dokaj delavno. Ker nima lastne dvorane, uprizarja igre kar v prostorih tamkajšnje šole. Nedavno se je predstavilo z »2upanovo Micko«. Gledalci so bili z uprizoritvijo zelo zadovoljni. R. Z. Unec Gasilsko društvo na TJncu Je dokaj dobro opremljeno in ob vsakem času sposobno priskočiti prizadetim na pomoč To društvo bo kmalu slavilo petdesetletnico obstoja. V bodoče si želi nabaviti poleg drugega tudi manjši avtomobil. Doslej je gasilcem precej pomagala kmetijska zadruga, zato je upati, da jim bo tudi pri tem priskočila na pomoč, saj bo avtomobil služil tudi za reševalno službo. * F. L HotedrSica Kultumo-prosvetno društvo »Rado Peharček« v Hotedršici je te dni presenetilo domačine z uprizoritvijo Budakove drame »Me-tež«. S tem delom so Igralci skupno z režiserjem in scenaristom dokazali, da so sposobni uprizoriti tudi zahtevnejša odrska dela. Vsem" članom igralske družine želimo pri njihovem delu še mnogo uspehov. Z »Mete-žem« nameravajo gostovati še na Colu, Črnem vrhu, Rovtah in Gor. Logatcu. Dlno jallšč. Obratovati bo začela danes. S trga Jožeta Srebrniča v Novi Gorici bo avtobus odhajal ob 8, 9.30 in 14. uri. Prvi avtobus bo imeti zvezo z avtobusoma. ki prihajata iz Idrije čez Tolmin in iz Ajdovščine, drugi bo imel v Rožni dolini zvezo z ljubljanskim avtobusom, tretji pa z avtobusoma, ki prihajata iz goriških Brd in Trnovega. Tudi ob povratku bodo zelo dobre zveze z avtobusi, ki vozijo na omenjenih progah. Omenimo naj še ekspresno avtobusno progo Bovec—Koper. Iz Bovca bo avtobus odpeljal ob 5, v Koper pa bo prispel ob 10.20. Vseskozi bo vozil samo po asfaltni cesti £ez Kobarid, Tolmin, Novo Gorico, Ajdovščino, Razdrto in Divačo. Tudi ta avtobus bo imel kar najboljše tveze s stranskimi avtobusnimi progami in vlaki. Poleg tega namerava podjetje vzpostaviti oziroma podaljšati sezonsko progo Bovec—Kranjska gora do Bleda. Tudi sedanjo avtobusno progo Sežana—Koper bodo podaljšali do Pirana. Podjetje jo tudi pripravilo načrte za prilagoditev voznega reda avtobusov na nekaterih progah z voznimi redi feleznic. To velja predvsem za avtobuse, ki vozijo skozi Most na Soči. Zelo ver.iet-no pa bodo spremenili vozni red tudi na mednarodni avtobusni progi Nova Gorica—Bovec —Trbiž. L P. Mozirje Na občinski konferenci Socia-listične zveze so ugotovili, da so osnovne organizacije lani uspešno opravljale svo.ie dolžnosti. Premalo skrbi pa ®o posvečali zborom volivcev in delu organov družbenega upravljanja. Na konferenci so ugotovili, da Je samoupravljanje tudi v kmetijskih zadrugah doseglo v zadnjem času določen napredek. Največji je tam kjer so odbori ZSDL in zadiuge najbolj sodelovale. Precej so razpravljali tudi o delu z mladino in ugotovili, da organizacije SZDL. tudi tu niso storile vse svoje dolžnosti. V bodoče bodo skušali to popraviti. V zadnjem letu se je število članov SZDL. sicer povečalo za nekaj odstotkov, vendar je še vedno prenizko v primerjavi z številom volivcev. Zaradi tega bo treba v bodoče posvetiti tudi vso pozornost sprejemanju novih članov. Ob koncu so sprejeli več koristnih sklepov. —o— Socialistična zveza v Mozirju Je nedavno sklicala posvetovanje z vsemi predstavniki množičnih organizacij in društev, na katerem so se pogovorili o pripravah za praznik žena — 8. marec. Proslavo bodo priredili 8. marca v Mozirju. pripravila pa jo . bo Socialistična zveza. Sodelovala bodo tudi ostala društva ln organizacije. R. Z. Selnica ob Dravi Izmed treh organizacij SZDL v okolišu je najboljša v Selnici. V veliki meri gre za to zasluga zelo prizadevnemu vodstvu, ki se redno sestaja. V zadnjem času so vključili v organizacijo 100 novih članov. Na sestankih, ki jih je sklicala Socialistična zveza, so vedno razpravljali tudi o raznih gospodarskih težavah. Na predlog Socialistične zveze pa so ustanovili tudi potrošniške svete. Na letošnjem občnem zboru so sklenili, da bo SZDL sodelovala tudi pri škropljenju sadnega drevja in priredila več predavanj. —ko Za povečanje prometa v koprskem pristanišču Velik* pridobitev za Koper bo novi sesalni bager, ki g,a oodo dobili že prihodnji mesec. Z njim bo mogoče vsako uro izčrpaiti iz morja kakih 300 kub. metrov usedline. Tak^, bo mogoče postopoma usposobiti koprsko pristanišče tudi za manjši tovorni promet ter za pristajanje potniških ladij, ki iz Benetk in Trsta pljujejo prlo-ti Eloki ln obratno. Dovolj ‘bo, če bo zmogljivost pristanišča sprva preračunana na zmogljivost nove avtoceste, ki bo dograjena v prihodnjih dveh letih. Morje r koprskem zalivu je tako plitvo, da je pristajanje vseh večjih ladij nemosoče. Včasih je bila tu podoba drugačna, saj je bil kraj, kjer sedaj stoji koprsko mesto še skalnati otok v morju. Reki Rižana in Badaševica sta s stalnim zasipanjem združili otoček s kopnim, naplavljanje v zaliv pa se nadaljuje in zato postaja ta vse bolj plitek. Prav te naplavine so najbo.j zanimive za intenzivno kloprsko kmetijstvo. 2al le, da je stična fronta med morsko vodo in sladkorečno vodo obeh rek in razbrememl-mikov 'široka več kilometrov, tako da mlirska voda vdira dosti pregloboko na celino in povzroča škodo na depresijskih poljih. V interesu kmetijstva bodo zato z melioracijskimi deli to stično frionto skrajšali. Kakršna kolj melioracijska dela v Kopru pa so seveda tudi kompleksno povezana z ureditvijo plovbe v koprskem pristanišču. V sklopu me.ieraelj-skih del je zato potrebnjo računati tudi na situiranje koprske operativne obale. Takoj je treba reči, da v Kopru niso v načrtu kdo ve kako velike pristaniške naprave, ki bi lahko konkurirale Keki in ostalim našim večjim pristaniščem. Gre le za delno razbremenitev naših večjih pristanišč, za ureditev obalnega tovbrnega prometa, ki naj bi zadovoljeval lokalne potrebe ter za to, da bi lahko omogočili turistične zveze z italijanskimi in našimi pristanišči. V neki meri pa bi koprske pristaniške naprave vahko tudi razbremenile reiško pristanišče, kar se pravzaprav dogaja- že tudi vprašanje železniške zvez s Koprom. Koprski avtopar je namreč že zdaj tolikšen, d je sposoben letno prevoziti k= kih 150.000 ton blaga. Edini pristajalni prostor J zdaj v Klopru 90 metrov doli vetrobran, ob čigar koncu zne ša globina morja 350 cm. o korenu pa le 200 cm. Pcvr vsega pa se še ta pomol preče naglo pogreza, ker je grajen n tud; zdaj, vendar na dokaj primitiven način. Z Reke pripeljejo, kadar je tam največja stiska za pnostor, blago v Koper ali Piran, vendar ga ne morajo zaradi prevelike plitvine morja raztovorit; drugače, kot s pomočjo prekladalnih čolnov. Z vskladiščevanjem blaga bi v Kopru najbrže ne bilo posebnih težav, saj že zdaj razpolagajo s 3.200 kv. metrov piovr-.Sin, pateg razpoložljivih prostorov v predorih nekdanje ozkotirne železnice, ki bi bij primerni ža vskladiščenje masti. Tudi vprašanje prevoza blaga za zdaj ni toliko pereče, da Li bilo istočasnio * gradnjo pristanišča potrebno reševati naplavljenem terenu in bo za že letos potrebnio začeti z ut jevanjem njegovih temeljev. Gradnjo koprske operativi obale bo potrebno torej zasn vati v skladu z melioracijski! deli, poleg tega pa še v bliži skladišč. Važni pa bosta goto’ še vprašanji dobre nosilnos morskih tal in kar najbolj ek nomične gradnje. Morda je konec potrebno še pripomni’ da je odveč bojazen vseh Oni ki menijo, da bi maščoba koprskega pristanišča onasn ževala vodo v Ankaranu in < ostali letoviški obali, saj mo ski tok zanaša vodo iz kloprsk ga zaliva precej daleč stran < teh krajev. frj* ST. 8 1. MARCA Na skupščini Atletske iveze Slovenije se je njen predsednik Fedor Gradišnik dotaknil v svojem poročilu ne le nekaterih aktualnih vprašanj naše atletike marveč tudi našega športa, zaradi česar ga prinašamo v izvlečku: V prvem delu referata je govora o razvoju slovenske atletike prav od prvih začetkov pred sedemdesetimi leti Pa do danes, ko je v Sloveniji razpredena mreža 20 osnovnih organizacij in treh podzvez in ko v njih sistematično g-oji to športno panogo 2077 registriranih atletov in atletinj. Toda atletiko ne goie samo v te organizacije vključeni športniki — široko je zasidrana v organizacijah TVP Partizan, goje jo v naših šolah, tovarnah. Tej širini je ustrezna tudi kvaliteta, k: kaže v vsejugoslovanskem merilu indeks povečanja prj moških kar 112 v ncthi atCeti&i primerjavi z doprinosom slo- venske atletike v jugoslovanski kvaliteti pred vojno. Pri ženskah te primerjave ni mogoče prikazati, pač pa znaša udeležba slovenske ženske atletike v jugoslovanskem merilu leta 1956 43,83 Vo. DRU2BENA POMOČ Preden bi se dotaknil analiza pomoči družbe pri dajanju materialne baze za poslovanje naših atletskih organizacij, moram opozoriti na zmotno mišljenje, med našimi športnimi delavci glede Izvora družbenih sredstev športnih organizacij sploh, češ NOGOMETNA PODZVEZA LJUBLJANA Glede na to, da so se v jesenskem delu prvenstvenega NPL sezone 1956 57 pojavile pomanjkljivosti. je UO NPL na svoji seji dne 26. 2. 1957 sprejel dopolnitve propoziclj za tekmovalno sezono 1956/57: Cl. 10 a: Pregled legitimacij in ugotavljanje identitete nastopajočih igralcev na prvenstveni tekmi izvršijo po en predstavnik nastopajočih moštev skupaj s službujočim delegatom ali sodnikom, in sicer pred pričetkom tekme. Kolikor ne bi pregledali legitimacij in ugotovili identiteto nastopajočih igralcev pred pričetkom tekme, se poznejeije rekiamac nastopajočih moštev v zvezi s pregledom legitimacij in indentiteto nastopajočih igralcev ne bodo u-poštevale. VELIKANKA »Velikanka«, tako imenujejo veliko skakalnico v vianici. To ime dejansko tudi zasluži, saj znaša višinska razlika od izteka do najvišjega mesta na startu 159 m. Skakalnica v Ohersdorfu je za 2 metra \vsja — potemtakem je naša velikanka druga najvišja športna naprava na svetu. Zato nepoučene ljudi tembolj preseneča, če berejo v poročilih inozemskih novinarjev, da je »skakalnica v Planici ena najlažjih na svetu« — ali: »Cun daljši skoki, tem za-neslivejši. Toda to so poleti, ne pa skoki. Dolžine nad 80 m dosegajo skoraj neznani smučarji« (Der VVinter, 1935). Take in podobne izjave o Planici smo brali v tistih letih, ko so bile do malega vse večje skakalnice na svetu boij ali manj »vratolomne«. inž. Bloudek je bil prvi graditelj, ki mu je uspelo dognati pravilen profil skakalnice, pri katerem so precej neznatne razlike med krivuljo doskočišča in krivuljo skakalčevega poleta. Zaradi tega je na Bloudkovih skakalnicah doskok lažji in varnejši. Odlika Planice pa ni samo v pravilnem profilu skakalnice, temveč tudi v skrbni pripravi. Janez Kerštajn iz Bateč se u-kvarja s pripravo velikanke že od vsega začetka in ima bogate izkušnje. V zimskih tednih vidite na strmem doskočišču nekake lesene ograje, ki preprečujejo snežne plazove. Nekaj tednov pred skakalnimi tekmami prehodijo in preteptajo s čevlji doskočišče in iztek. Nato začnejo z načrtnim teptanjem skakalnice s smučmi. Preden dovoli inž. Bloudek poskusne skoke, osebno uredi odskočni pomol in se prepriča, če je doskočišče popolnoma v redu. Neredko ga vidite, kako z golo roko tipa po snegu in išče morebitne »kaverne«. V naslednjem še nekaj podatkov, da bodo tisočeri gledalci, ki bodo v dneh od 7. in 10. marca t. I. o-biskali Planico, kar najbolj poučeni. Od izteka do vrha skakalnice je približno 20 minut hoda_. Strmina naletišča znaša 35 stopinj, strmina doskočišča 41 stopinj. Zalet je dolg 150 m in omogoča hitrost okrog 105 km na uro. Vsakomur, ki bo prišel v Planico, priporočamo, da si skakalnico ogleda tudi »z vrha«, to je s startnega mosta, ker bo samo v t“m primeru dobil pravilen vtis o njenih dimenzijah in strminah. P.ekord skakalnice Imata Janez Polda in Rudi Finžgar (oba 114 m), v svetovnem merilu pa Fritz Tschannen, Švica 120 m. MED DRSALCI Cl. 20 a. Domače moštvo le dolžno za sojenje tekme plačati sodniku stroške po določenem stroš-komiku, in sicer takoj po končani tekmi. Kolikor klub ne bo plačal omenjenih stroškov', se smatra, da je moštvo, ki Je odigralo tekmo in za katero klub ni plačal stroške sodnika, avtomatično suspendirano vse dotlej, dokler ne plača stroške. Ponovno pozivamo vse klube NPL, da dostavijo legitimacije in spisek igralcev', ki bodo nastopili v 1. 1957. Hkrati je treba vplačati članarino za igralce in klub za 1. 1957. Klubi so dolžni poravnati svoje obveznosti do NPL, ki izhajajo iz poslovanja iz 1. 195S, in sicer do pričetka spomladanskega dela prvenstva (17. marec 1957). Podzveza nogometnih sodnikov Ljubljana obvešča vse svoje člane. da bo v petek, 1. marca ob 19.30 obvezen plenarni sestanek v prostorih Športne zveze Slovenije. Upravni odbor » Na osnovi člena 17 pravil Nogometne zveze Slovenije, sklicuje Upravni odbor NZS X. redno letno skupščino Nogometne zveze Slovenije za 6. in 7. april z začetkom ob 19. Skupščina bo zasedala v prostorih podjetja za PTT promet v Ljubljani (nova stavba poleg železniške postaje). DNEVNI RED: 1. Otvoritev, 2. Volitev delovnega predsedstva, 3. Konstituiranje skupščine, 4. Poročilo upravnega odbora, 5. Poročilo gospodarsko-finanč-ne komisije, 6. Poročilo Nadzornega odbora, 7. Razprava o poročilih, 8. Razrešnica Upravnega in Nadzornega odbora, 9. Volitev Upravnega in nadzornega odbora, 10. Volitev delegatov za izredno skupščino NZJ, 11. Proračun dohodkov in Izdatkov NZS za leto 1957, 12. Prošnje in pritožbe, 13. Razno. KUPUJTE KNJIGE ZALOŽBE • »SLOVENSKI 9 POROČEVALEC* da so družbena sredstva le dotacije iz proračunov! Družbena sredstva so prav tako na primer prispevki gospodarskih organizacij v kakšni koli obliki. In končno postanejo družbena sredstva tudi dohodki od dejavnost; športnih organizacij čim le ti dotečejo v njihove proračune, le da na formiranje teh zadnjih v največji meri vpliva njihovo neposredno delo, na prispevke od delovnih kolektivov pa iniciativa članstva in popularnost organizacije. Ce iz tega vidika ocenjujem družbena sredstva, vložena v delovanje osnovnih organizacij in če jih merimo s podatki ankete, ki pove, da je v leiu 1956. prišlo na enega registriranega člana povprečno 4.904.— din, ki pa v množici celokupnih 'izdatkov spričo zadolženosti naših organizacij (ta znaša v povprečku 12 «/« realizacije njihovih proračunov), niso bili v celoti kriti, lahko ugotovimo, da je bilo za dvig atletike vloženih skupno z realiziranim proračunom AZS okroglo 10 milijonov dinarjev. Ker nam struktura dohodkov proračunov atletskih osnovnih organizacij kaže, da takozvani lastni dohodki (od članarine, atletskih in drugih prireditev itd.), krijejo le 48“/« vseh izdatkov, pa je ostalih 52(7, zmanjšanih za dol-gove dejanska dotacija družbe našim osnovnim organizacijam. Ta dotacija je bila izvedena ali direktno iz proračunov ali pa kot pomoč delovnih kolektivov. Ce jo povečamo še za dotacijo, ki jo ie prejela AZS, Je to tako dejanska pomoč družbe za delovanje atletskih organizacij za napredek atletike v Sloveniji in je znašala v letu 1956. približno 5 milijonov dinarjev. Ne bom se spuščal v presojo, če so ta sredstva v odnosu na stanje atletike v naši republiki, a-li v odnosu na druge športne panoge. v absolutnem ali relativnem smislu velika ali majhna. Jasno Je, da so za dosego namena in vloge, ki jo naj atletika odigra v stopnjevanju psihofizičnih lastnosti naše mladine in krepitve njenih moralno-etičnih vrlin, dokaj skromna. Seveda pa moramo biti pri tej presoji objektivni in priznati. da to niso vsa sredstva, saj se atletika širi in goji še po liniji organizacij TVD Partizan, po šolski in po sindikalni liniji. VPRAŠANJE DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA Sredstva kakršnega koli izvora s katerimi razpolagajo atletske organizacije, so torej družbena sredstva in družbi ne more in ne sme biti vseeno kako se trošijo. Zato je potrebna družbena kontrola. Vendar bi bila družbena kontrola, kakršne koli oblike, samo registrator izvršenega dejstva, če ne bi bila tudi nekak drugostopni korak družbe za zagotovitev pravilnih naložb družbenih sredstev. Tu obstoja morda vrzel v naši športni zakonodaji, ki, vsaj po mojem, še ni krenila po poti demokratičnega razvoja skladno razvoju delavskega samoupravljanja v naših podjetjih in porajajočega se družbenega upravljanja v naših zavodih in kultur-nczdravstvenih ustanovah. Morda oblike sedanjih upravnih odborov v nekaterih organizacijah družabnega žviljenja še ustrezajo, toda v športnih organizacijah, ki aktiv- no vzgajajo in usmerjajo našo mladino, ki so visoka šola značaja mladega človeka, bi morala o liniji dela teh organizacij soodločati družba in to prek pozicij družbenega upravljanja v teh organizacijah! Čas in razvoj bosta prinesla svoje, toda razmišljanje o takšnih organih vodstva naših osnovnih organizacij, so že sedaj na mestu. Pri obravnavanju tega problema pa moramo imeti pred očmi dejstvo, da so osebe, ki delajo ali bodo delale v teh organih ali v sedanjih upravnih odborih, pa naj bi bila njihova prisotnost rezultat demokratične izvolitve ali pa deligiranje, javni delavci -amaterji, ki so osebno privrženi temu delu. Zato jim mora biti priznano mesto, ki jina za to nesebično delo pripada in to vsaj takšno kot tistim, ki se udejstvujejo na pr. v kakšnem pevskem zboru, čeprav tudi takšnega udejstvovanja ne gre podcenjevati! S tem v zvezi mora biti tudi pomoč, ki naj bi jo atletskim organizacijam nudile naše politične organizacije, bolj konkretna in naj se ne bi kazala predvsem v kritiki, bičanju nepravilnosti m v načelnih sugestijah po katerih bi se moralo po njihovem razvijati notranje življenje in delo naših osnovnih organizacij. Pomoč, ki jo naše organizacije še kako potrebujejo in zato tudi pričakujejo od političnih organizacij, se naj kaže v opozarjanju na eventualne nepravilnosti pri delu, v izbiri vodilnega kadra, v pomoči pri borbi zoper konservativne poglede na šport na splošno in na atletiko še posebej, ki jih kažejo v vodstvih naših podjetij, v šolskih vodstvih, na vasi itd. Vsakršna drugačna pomoč ,1e abstraktna, ki se potem še bolj abstraktno izvaja. In ne smemo se potem čuditi, da nekatera vodstva naših atletskih organizacij, ki so v svoii strokovnosti prepuščena samim sebi. ali še kvečjemu »podprta« z idealno pomočjo, sugestijami in obljubami, nekoliko »zaplavajo«! Fedor Gradišnik (Prihodnjič: Sodelovanje z organizacijami na terenu.) Trening veča funkcionalno zmogljivost organizma pri izvrševanju dela. Trening nam omogoča širšo mobilizacijo funk-cij organizma za dosego skrajnega napora, s čimer se že premakne naprej skrajna meja zmogljivosti. Kako se razvija proces treniranja in kakSni so vzroki, ki povzročajo po ponavljanju vaje dvig delovne sposobnosti? Ta se namreč pokaže v povečanju količine dela. ki ga lahko opravimo. To najlažje opazujemo na primeru vpliva napornega dela, ki zahteva maksimalno mobilizacijo telesnih sil. Po napornem delu .ie organizem utrujen, njegova delovna sposobnost je zmanisana. Veposredno nato opravlja organizem lahko samo delo, veliko manjše intenzivnosti. Sčasoma pa utrujenost postopoma izgine in delovna sposobnost se vrača. Končno pride trenutek, ko delovna sposobnos* doseže zopet prvotno višino.^ Tedaj lahko ponovimo maksimalno intenzivno delo v prejšnjem obsesu. Vendar ne ostane enaka delovna sposobnost, kajti kmalu opazimo. da se še boli poveča. Ce tedaj delo ponovno ponovimo, lahko opravimo to delo ne samo v prvotnem, temveč v večjem obsegu. Ko je delovna sposobnost, dosegla med treningom in tekmovanjem določeno visoko raven, se prične počasi zopet zniževati, dokler se ne vrne na nivo začetne delazmožnosti. Vse te spremebe so rezultat procesov v organizmu po končanem delu. Vsako delo zapusti v organizmu neko posledico, ki je različna m zavisi od intenzivnosti in trajanja dela. Ta posledica ni velika niti trajna, če je bilo izvršeno delo majhno, po velikem delu pa je pomembna. Ce je trening prekratek, prelahek, s premajhno intenzivnostjo in ne povzroči občutka utrujenosti, je njegov učinek minimalen, lahko pa celo negativen za sam športni rezultat, ki DR. SEF ALOJZIJ — IZ ŠPORTNE MEDICINE PROCES TRENIRANJA Je sicer že dosežen. Dvig delovne sposobnosti torej lahko pri- g merjamo s stopnjo utrujenosti, ki jo vsak trening povzroči. V o borbi z utrujenostjo športnik vežba vztrajnost. Opravilno bi £ bilo iz tega sklepati, da je za dosego naj višje športne zmogljivosti in stanja treniranosti potreben trening vsak dan — do popolne izčrpanosti. Posledica je lahko samo progresivna utrujenost oziroma preutrujenost in padpc splošne telesne zmogljivosti, ne pa športni uspeh. Glavni prikaz utrujenosti v dobi treningov pred tekmovanji, pri forsiranju za zboljšanje rezultatov, je zmanjšanje intenzivnosti dela. Ce prekinemo delo v času, ko vkljub vsem naporom prične padati delovna sposobnost, tedaj je organizem utrujen. Zanimivo je. da občuti to utrujenost športnik cesto kot nekaj prijetnega, niti ui zbit ali onemogel. »Športna utrujenost« pri treningih in tudi tekmah je tista, pri kateri po časovno pravilnem intervalnem počitku lahko nadaljujemo ali ponavliamo vaje z le malo zmanjšano intenzivnostjo. S primernimi preizkušnjami v športni panogi, ki jo gojimo intenzivno, pridobimo na treningu in pri tekmah že doseženo stopnjo treniranosti. Se več, taka preizkušnja s skrajšanim maksimalnim naporom, učinkuje na športnikov organizem zopet kot trening. Lahko pa so presledki med tekmami ali treninei tudi predolgi in tedaj je vsako naslednje tekmovanje v času. ko je maksimum dosežene delovne sposobnosti že prekoračen. Krivulja vrhunske sposobnosti oz. Športne forme pričenja padati in športni rezultati so slabši. Določanje dolžine intervalov med treningi in tekmovanji Je zelo težavna in f.dgovorna stvar. Upoštevati se mora način In intenzivnost športnega dela. individualne sposobnosti, živlionj-ski pogoji, psihično stanje športnika itd. Uspeh je zagotovljen samo ob sodelovanju vseh treh: trenerja, športnega zciraxrnika in samega tekmovalca! MIMOGREDE Atletska zveza Slovenije je na svoii zadnji seji sprejela sklep o formiranju komiteja za množično atletiko. Pri podzvezah pa bodo ustanovili za to komisije. V komiteju in komisijah bodo sodelovali zastopniki društev »Partizan«, p red vojaške vzgoje, mladih zadružnikov, tabornikov, gasilcev ter učitelji in profesorji telesne ' Zadnji plenum Odbojkarski? zveze Slovenije ni sprejel predloga izvršnega odbora, da M se dosedanje consko tekmovanje razdelilo na več novih feritorial-nih področij. Sklenjeno je bilo. da bo tekmovanje potekalo po starem še leto dni- Jugoslovanska ljudska armada je podarila slovenskemu _ konie-niškemu športu 3 angleške pol-krvne konle. Izšel je nov kasaški register in koledar 1953—1955. 10. marca bo v Ljubljani zasedal plenum Konjeniške zveze Slovenije. Rokometna zveza Slovenije bo v prihodnjem tednu pričela z izdajo svojega glasila »Slovenski rokomet«. V začetku meseca marca bo v Trbovljah ustanovljena zasavska rokometna podzveza. V Beogradu bo v dneh 8. in 9. t. m. mladinsko prvenstvo v sab-lianiu. To prvenstvo bo obenem tudi kvalifikacijsko tekmovanje za izbiro tekmovalcev, ki bodo nastopili v Varšavi na tekmovanju »Svetovni mladinski kriterij«. Slovenski kandidati so: Mezgolič, 7,aic, Stegu, Simoniti, (vsi Ljub.) in Lubej iz Maribora. Mestna kegljaška reprezentanca Ljubljane bo v okviru »Prvega slovenskega festivala telesne kulture« nastopila proti Izbranim reprezentancam Leipz;ga, Prage in Sarajeva. Na terenu so pričeli s pripravami za proslavo rojstnega dne maršala Tita — »Praznika mladosti« *— Svet za telesno vzgojo čin Ravne na Koroškem ie sklenil, da bo priredil Dan mladosti v dneh od 20. maja do *. juniia. Mimo športnih in partizanskih društev povabil k sodelovanju še mladino, gasilce, društvo prijate-liev mladine, tabornike, sindikalne organizacije, planinska društva organizacije liudske tehnike, lovske in invalidske organizacije, šole, otroške vrtce, kmetijske zadruge in enote predvojaške vzgoje. Dane« Je v Planici spet sončno. Obe veliki skakalnici sta popolnoma beli, snežna odeja je kristalno čista in več ko pol metra debela. Inž. Bloudek je odpotoval v Ljubljano, še prej pa je dal natančna navodila Janezu Kerštajnu, izkušenemu izvedencu za pripravo velike skakalnice. Ce bo vse po sreči, bodo začeli v nedeljo s poskusnimi poleti, dotlej pa se bodo u-rlli na 80 metrski skakalnici. Okrog Rudija Finžgarja je zbranih 15 kandidatov za Planico. »Preden se bodo naveličali skakanja, jih bom peljal v Kranjsko goro na žičnico. Skakalci morajo biti utrjeni v smučanju«, je dejal zmeraj vedri Rudi. Sam letos ne bo skakal, za šport mu primanjkuje časa. Zato bo nekak »stric« naših skakalcev, ki bo skrbel za vse in s svojimi izkušnjami na ve- 1Jesti#4t£kuMuute Kako poteka popis objektov France Zaletel: »Oprostite oprostite! Vse zvezde vidim!« Urška Kopriva: »Jaz pa štor ...!« Med pripravami za I. slovenski festival telesne kulture smo določili dvoje pomembnih nalog, ki naj bi pokazale našo telesno kulturo v vsem svojem obsegu. Prva naloga so neposredne priprave za same prireditve, ki bodo za praznik mladosti 25. maja in v festivalskih dneh od 23. junija do 1. julija v Ljubljani, medtem ko je druga naša naloga telesno-kultur-no idejne narave. Ob prvi nalogi je treba čimbolje pripraviti sodelujoče na prireditvah, medtem ko se morajo ob drugi pospešeno posvetiti vsem aktualnim vprašanjem naše telesne vzgoje poleg vseh osrednjih in krajevnih te-lesnovzgojnih organizacij tudi vsi oblastveni organi za telesno vzgojo in šole. Nalog je nešteto, ki naravnost kličejo po reševanju, le lotiti se jih je treba in jih potem postopno reševati. Med takimi pomembnimi, pa ne težkimi nalogami, je tudi popis objektov za telesno vzgojo v šolah, ki naj bi ga opravile vse šole do 1. marca t. 1. Minilo bo že 12 let po osvoboditvi in vendar še do dandanašnjega dne ne vemo, v kakšnih okoliščinah se opravlja pouk telesne vzgoje v najrazličnejših šolah. Z zavezanimi očmi prav gotovo ne moremo pripravljati pot šolski reformi v telesni vzgoji. Prav gotovo je, da mora biti reforma na tem področju še prav posebej temeljit«. Zaradi tega moramo vedeti, koliko imamo šolskih telovadnic, kakšne so in kako so opremljene, a prav tako moramo poznati šolska igrišča in dvorišča, na katerih je možna telesna vzgoja na prostem. Iz popisa moramo spoznati, kakšne so možnosti za uporabljanje telovadnic in igrišč telesnovzgojnih organizacij, ki so marsikje v času, ko jih ne potrebujejo zase, nezasedene in neizkoriščene. Na podlagi točnega pregleda o stanju in normativov, ki jih bomo proučili za posamezne razmere, bomo lahko ugotovili, kaj je treba v dosedanjih pogojih dodati in kako je treba v bodoče naše šole graditi, da bodo ustrezale zahte-* vam reformiranega pouka. Slika sedanjega stanja bo izredno pomembna za sestavo ustrez. učnih načrtov, ki naj upoštevajo razen vzgojnih potreb mladine tudi prav različne materialne pogoje za telesno vzgojo v šolah v prehodnem obdobju. Ce po vsem tem ocenimo dosedanji potek popisa v šolah, z njim prav gotovo ne moremo biti zadovoljni. Od 1821 šol je tik pred popisnim rokom dostavilo podatke komaj okrog 400 šol, medtem ko jih 1400 šol še ni poslalo. Pa tudi pri vposlanih so nekatera poročila pomanjkljiva ali z napakami, tako da jih je treba vračati v popravilo. Sole največ grešijo v tem. da ne pošljejo v celoti splošnih podatkov o svoji šoli, popisujejo objekte drugih šol ali telesno vzgojnih organizacij, ne popisujejo lastne opreme, ki jo nabavljajo iz lastnih sredstev in druga. Ce bi upoštevali navodila in razumeli smisel popisa, bi se prav gotovo ne smele dogajati navedene napake. Kljub temu pričakujemo, da bodo vse šole o-pravile svojo pedagoško nalogo v zvezi s popisom, nakar bomo našo javnost seznanili z rezultati popisa. VEC razumevanja ZA CICIBANE Otroški vrtec Melje v Mariboru si že nekaj let prizadeva, da bi uredil večjo učilnico, v kateri bi se lahko malčki primerno igrali, kadar ni lepega vremena. Čeprav bi ureditev takega prostora ne zahtevala prevelikih materialnih sredstev, vendar jih doslej še niso uspeli dobiti. Ce presojamo vse naprave za telesno vzgojo po potrebah naše mladine, te*daj moramo ugotoviti, da so jih cicibani najbolj potrebni. Zato upajmo, da bo navedeni; otroški vrtec, kakor tudi drugi, na prednostni listi. Je že tako, da moramo začeti graditi stavbo pri temeljih — in nič ni drugače s človekovim zdravjem. Telovadnico so uredili v zbornici v Šentrupertu na Dolenjskem in ne v Šempetru, kakor nam je zadnjič zagodel tiskarski škrat. likih skakalnicah pomagaj kakor tekmovalcem, tako tudi trenerju Pribošku. S smučmi na ramenih se vzpenjajo kandidati na veliko skakalnico na start: Franko, Korenčan, Rojina, Oman, Zidar, Rogelj, Gorjanc, Adlešič, Matulj, Krznarič, Saksida, Vo-dovič, Šlibar in Jemc. Danes se jim je pridružil Gorišek, akademski svetovni prvak za 1957. Zadnje priprave naših skakalcev je finansirala Športna zveza Slovenije. Prav je, da so zbrali večje -število skakalcev. To pomeni večjo možnost selekcije in dobro šolo za naprej. Posebno lepo skače Miro Oman, pozna se mu solidna šola že iz pionirskih let.. Tudi fotoreporter Škerlep je z njimi zadovoljen: »Vselej, kadar iščem na filmskem traku slogovno dober posnetek skoka, se ustavim pri Omanu«. Tudi Fanžgar pravi, da ga ima že več let na piki«. Seveda je vprašanje, če bo Oman že zrel za veliko skakalnico. Le-ta namreč zahteva obvladanje hitrosti in rutino. Zato smo proti vsakemu prehitevanju razvoja in proti vsakemu precenjevanju mladih moči. Pri selekciji skakalcev se ne . bodo ozirali samo na slog skakanja, temveč tudi na izurjenost v smučanju. Tako bodo, kolikor se to da, vse kandidate za težke padce pravočasno izločili. V Planici je vsak dan več življenja. V Ratečah plužijo in odmetavajo sneg, da bo prostor za parkiranje avtobusov kar najlaŽ9 pristopen. Ljudje, ki hodijo s prepustnicami čez mejo, vedo povedati, da je tudi pri naših sosedih veliko zanimanja za Planico. »Pred tedni jih Je prav tako skrbelo zastran snega, kakor nas.« pripoveduje Kerštajn. Inž. Bloudek je izdal potrebna navodila za gradnjo provizoričnega mostu v Ratečah za zvezo med cesto in prostorom za parkiranje motornih vozil. Posebne vlake bo tudi letos organiziral Putnik. Ko smo vprašali, kako je s prijavami, smo čuli pohvalo na račun mladine. 2e doslej imajo toliko prijav, da bodo morali organizirati 8. tn 9. ma,rca po pet posebnih vlakov za šolsko mladino. Prireditve bodo trajale štiri dni: v četrtek 7. marca bo preizkušnja vseh skakalcev na 80-metrski skakalnici (ob tej priliki bodo negotove kandidate izločili), naslednje tri dni pa bodo vsak dan poleti na 120-me-trski skakalnici. Organizacijski komite Je rezerviral za tekmovalce, sodnike in druge funkcionarje dom Ilirije v Planici. Vitranc v Podkorenu in Forentovo v Kranjski gori. Novinarji in filmski delavci bodo stanovali v Kranjski gori v hotelu Slave in Razor. Za redno zvezo s Planico bosta skrbela dva avtobusa. Maloštevilni gostje, ki živijo v Martuljku in Kranjski gori, radi prihajalo med skakalce in si ogledujejo velikanko v soncu. Pod mogočnim doskočiščem sem naletel na skupino Hrva_ tov, ki so našli na nekem stebru obledeli napis: Skakalnica naša mogočno stoji v Planici samotni v gozdu leži. Pa vendar skakalce bo zvedel za te, na tebi preskusil bo svoje srce. Pod pesmico j© pripisano: Zgradili Prekmurci in Gorenjci v letu 1953. Ne bodo samo skakalci tisti, ki »bodo zvedeli za Planico«. *$■ * iMii ikč-iVMkNb- ."V tl .; Vsi slovenski športniki se bodo zanimali za mnogotere po-drobnosti velike prireditve, glas o veliki smučarski skakalnici v najlepšem delu naše domovin* pa bo šel tudi tokrat po širnem svetu. -ga Tekaška je garaška Ob koncu prve svetovne vojne so bile smuči še-boij redka prikazen na Jesenicah. Moj najstarejši brat pa je prišel s koroške fronte domov prav na smučeh. Desetletnega fantiča me je vse strašno zanimalo. Seveda sem sam poskusil stopiti na te deske. Kar pred hišo na cesti, saj smučine še nismo videli niti poznali. Tam, kje.r naj bi bila pritrjena noga, so bili nekakšni jekleni podplati in spredaj je vezi pokrivala jeklena vzmet, katero sem moral odpreti in pogledati. Nazaj pa že nisem znal namestit; pokrovčka »Bilgeri« stremena. Smuči so se mi zdele strašno težke in velike, da bi lahko naredil dva para iz enega. Kmalu smo prišli na boljšo misel. Iztaknili smo lesen sod od olja-. Med ostalo navlako dobrega trgovca se je zdel kakor na pol olupljena banana. Med očetovo šaro sem poiskal še dva konca jermena in delo v drvarnici na skrivnem je bilo kaj hitro končano. Usnjeni obod čez sredo deščice, na enem koncu malo posekana v obliki čolna in prve smuči so bile gotove. Zbirali smo se najraje na plazu, ki je tiste čase večkrat prihrumel skoraj do Save. Največ nas je bilo ob nedeljah popoldne. Večinoma so se otroci le sankali na preprostih lesenih »po-smuklah«. O »rodelnih« in še z »gurtnami« nismo še nič vedeli. Nam pa se je zdelo dosti bolj imenitno na deščicah, ki smo jih zvesto nosili v plaz. Imel,; smo že kar ce-le »riže« (žleb, v katerem spuščajo les!) v plazu. Drseli smo ko,t planinci v svojih okovankah na strmih snežiščih. Ne vem več točno prav kdaj smo zamenjali sodovke s pravimi jesenovima smučmi. Dobro še pomnimo gozdarja Goloba, ki smo mu med seboj rekli le Tminc (ker je bil Tolminec). Razen puške je pozimi nosil še smučke, vedno prekrižane na hrbtu. Nikdar -ga nismo videli, da bi smučal. Ze- večji smo zvedeli, da neki »Zajc« baje dela na dežel-j odlične smuči. Res sem bil kmalu gospodar enega para »Zajco-vih smuči«. To -ti je bil jesen! Toliko sem vozil na njih, da so bile izlizane bolj kot si morete misliti. Vijugale so se že kakor bič, medtem ko o žlebu spodaj ni bilo ne duha ne siu.na in še jih nisem ne zlomil ne zamenjal. Hodili smo na Mežakljo in vozili smuk. Smuk na smuk po svetu, ki je danes poraščen in je smuka možna le na senožetih na Ravnh. Pa tudi snega je bi-lo zmerom dosti več, ko sedaj. Naš cilj je bil na Ravnah’ ali na Kozjeku, kjer so starejši skuhali čaj, včasih še kakšno klobaso. M-; mlajši pa smo pri-grizli kar iz žepa — mimogrede in že smo šli spet pod obronek gozda in v globel. Samo to vem, da m; je. bil« nedelja zmerom prekratka. Iz Mežaklje smo se vračali ve-činoma na Gorje, nekateri na vlak, jaz pa, -če se je le dalo, kar peš oziroma s sm-učmi. Na- vadno sem zadnji odhajal, ker sem moral še marsikaj opraviti, preden sem smel od doma. vračal pa sem se pred onimi, ki so hiteli na vlak. Domov grede nisem poznal počitkov in postankov. Nato je šlo hitro. Kar kmalu so bile tu tekme. Tekme, kdo je hitrejši v snegu v ravnini in še prav posebno v hrib. Sokol je priredil na Jesenicah sredi mesta — -pred sedanjo gimnazijo — start za tek na smučeh. Kar smejal sem se samemu sebi in drugim, ki sem jih srečaval na cesti. Najbolj imenitna je bila številka na prsih — velika črna številka 10 na kosu belega platna. Za začetek .smo vozili kar po cest; vse- do Poljan, potem pa v smučini do Dobrave. Od Dobrave na Javornik pa po cesti, tu smo zavili na zahod do Mesarjevega travnika, kjer je bil cilj. Na travniku je bilo vse živo, le sodnikov ni bilo na mestu, ko sem v smuku vozil skozi cilj. Sele vpitje drugih so zapisnikarje in druge za to potrehne ljudi priklical; iz toplejšega gostinskega prostora. Strašno so hiteli vkreber, da ne bi »zamudili« še koga. ki je bil prej pred menoj, sedaj pa zadaj in morajo biti vsak čas tu. Kor sem leto pozneje, lahko tud; več, požel klubovo prvenstvo, sem mislil, da sem upravičen. da stopim med one, ki so na startu na tekmi »prvakov« v Bohinju. Precej pozno na pomlad. menda na Jožefovo smo jo ucvrli v ledeni smučin; strmo v hrib. Zopet cesta. Mnogo sem jih videl, kako so se trudili v strmi cesti pred menoj. Jaz pa smučke dol, pa sem igraje prehitel mnoge »ase«, ki s0 iz trme ali kaj (tako sem pač tistikrat mislil) imeli smučke na nogah. Nisem se dosti zmenil za klice, številka 35 diskvalificirana. Privozil sem na cilj na Mencingerjevem travniku v ■ sumljivo dctbrem ča^u. Kaj kmalu so me razkrinkali in poučili o paragrafih teka. Tekaška je garaška! Živo srebro je zdrknilo tisto zimo na —28 do —30 stop. C. V Mojstran; je bil napovedan start za tek ob 9. uri. Prav ta dan pa sem imel še drug neodložljiv opravek pred tefkmo. Ves teden sem gruntal, kako bi speljal volka in kozo. Zadnja noč je bila j-a-sna :n svetli hlebec se mj je režal ob štirih zjutraj, ko sem jo mahnil po cesti s smučmi na Dovje, od tam pa na start. Zadovoljen sem bil sam s seboj, čeprav sem bil tam v zlati »redi v rezultatih. (Nadaljevanje prfbedpU-** ST. 49 — 1. MARCA 193? I' SLOVENSKI POftOCEVALEC f Jtr. 7 i KINLO V- & A s&jr IN "RlšE ■ HlW MUST£R 103. Ko Je sonce najbolj pripekalo, so se od nekod pripodili temni oblaki. Prekrili so sonce in medvedek se Je oddahnil. Zdaj bo lahko nadaljeval pot. Morda bo kje le našel kapljo vode, da si ublaži pekočo sušo v grlu. Videl je, da ni daleč do grebena in je upal, da bo na oni strani le našel kako mlakužo. 104. Utrujeno se je dvignil In se skobacal iz razgretega ležišča. V naslednjem trenutku pa ga je vrglo nazaj. Slepeča svetloba — kot bi se vnela nebo in zemlja — je rajzparala soparno ozračje in strahovito bobnenje jo streslo ves svet. Snežkn se je od strahu ustavilo srce in bilo bi po njem, če se ne bi takoj nato vlila ploha in ga spravila k zavesti. 105. Snežek še nikoli ni doživel nevihte, vsaj tako hude ne. V. varnem okrilju svoje matere bi se požvižgal na grmenje, tu pa je bilo drugače. Strela je udarjala zdaj sem zdaj tja in grmelo je, da so se tresle skale. Stiskal je glavo pod mokri grm in mižal. Le včasih je odprl oči in trepetaje opazoval divjanje narave. KOLEDAR Petek, 1. marca: Albin. Na Pravni fakulteti je diplomiral R020 Lavrič. Čestita »Studijska skupnost«. Na Pravni fakulteti Je diplomira! Ljubo Filipan. - čestitamo A SK-ovci. Na germanistiki sta diplomirali Tatjana Sadnik in Mita Faganeli - Sršen. - Čestitamo prijatelji. Na Pravni fakulteti je diplomirala Silva Markun. Čestitamo prijatelji. Na filozofski fakulteti je včeraj diplomirala iz etnologije tovarišica Eva Rudolf. - Kolegi čestitamo. * ZDRAVNIŠKA DE2LRNA SLUŽBA ZA NUJNE PRIMERE od 23. februarja do 2. marca 1957. Nočna od 20. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan. Zdravstveni dom Center: Dr. Kozak - Bizjak Vlasta, tel. 31-155, Poljanski nasip 12. - Dr. Zalta Maks, tel. 21-824. Puharjeva ulica 3. Zdravstveni dom Bežigrad: Dr. Čebin Branko, tel. 382-297. Stoženska 35. Zdravstveni dom Siska: Dr. Jezeršek Pavel, tel. 21-131, Črne to va 31. Zdravstveni dom Vič: Dr. Stok Miloš. tel. 21-519. Cankarjeva 10. samo v slučaju odsotnosti zdravnika klicati telef. Št. 23-372 ali 20-4S7. Zdravstveni tlom Rudnik: Dr. Lobe Franc, telefon 21-541, Njegoševa • 25; v primeru odsotnosti- zdravnika- klicati tel. LM Št. 20-590. Zdravstveni dorn Moste: Dr. Debevec Rado. tel. 31-359 -Krekova .ul* 5. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 30-300. Zdravstveni clom Šentvid: telefon 731 ali 741. APZ - Tone Tomšič! V petek, dne l. marca 1937 ob 19.30 redna pevska vaja. Udeležba strogo obvezna! — Odbor. Zdravstveni dom Bežigrad, Lavričeva 5 a. objavlja, da s 1. marcem t. 1. začne redna popoldanska zobna ordinacija od 13. do 1?. ure. Zobna ordinacija bo odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure. Dopisni pripravljalni tečaj za Ekonomske srednje šole Slovenije — Ljubljana, se je preselil iz Cankarjeve 5 v Likozarjevo 3. Ljubljanska sekcija Društva veterinarjev LRS vabi na svoj redni mesečni sestanek, ki bo V sob,oto, ?. marca ob 10. uri na običajnem mestu v Gregorčičevi ul. št. 23. Neznano kam je odšel s Komende pr i Kamniku Ivan Remic, star 28 IN. nizke postave, v rjavem suknjiču, modrih hlačah, modri kapi, rjavih gojzerjih. Kdor kaj ve. naj javi družini Remic, Tunjice 20, pošta Kamnik, ali najbližji postaji milice proti povrnitvi stroškov. NOVA ZAČETNIŠKA DRUŽABNA PLESNA TEČAJA bosta začela v nedeljo 3. marca oh 10. url (vrši so vsako nedeljo) in v ponedeljek 4. marca oh 18. uri (vsak ponedeljek in četrtek) v CENTRALNI PLESNI SOLI, Petkov-škovo nabrežje 35. Poučuje mojster Jenko. 7.n študcnte(-ke) znižana učntna. Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. ure in pred začetkom tečajev. Informacije: telefon 21-581. »TEfNT BELI.« je edinstveno kozmetično sredstvo. Fredno greš na ples. v gledališče, ali v družbo. si napravi kozmetično masko fTEINT BELL*. UPORABLJAJTE TUDI VI KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO! »FLEK« je najboljše sredstvo za čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »FLEX«, kjer kupuješ milo! r; i-n f. na obrazu odpra- VITE IN PREPREČITE s pomlajevalno masko »EVELINE«. Dobite jo v drogerijah! m »Slovenski poročevalec« največji in najbolj razširjen slovenski OOODCX»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCPOOOOOOOOOOOOC. Rudnik rjavega premoga Senovo išče VODJO MENZE z eventualnim bife.iem. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo rudnika, kjer naj se interesenti tudi zglasijo, neobvezno zaradi dogovora. 1056-R S .ooococ»cooc3oooocxxxxxxxxxxxxxxxx>oooooocx: GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Petek, 1. marca: zaprto. Sobota, 2. marca ob 20: Axelrod: Sedem let skomin. Izven in za podeželje. Nedelja, 3. marca ob 15: Kreft: Krajnski komedijanti. Izven in za podeželje. — Ob 20: Axelrod: Sedem let skomin. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 4. marca 1957 ob 20: Brecht: Kavkaški krog s kredo. Premiera. Izven. »f Po večletnem premoru bo dne 8. marca zopet gostovalo v Ljubljani Hrvatsko narodno kazalište' iz Zagreba. Hrvatski gostje bodo v Ljubljani uprizorili znano Ma-rinkovičevo dramo »Glorija« v režiji inž. arh. Bojana Stupice. V naslovni vlogi bo nastopila Mira Stupica. Občinstvo opozarjamo, da bodo gostje imeli v Ljubljani eno samo predstavo, in sicer 8. marca ob 3.9.30 v Operi. Veljajo običajne operne cene. Rezervacije v Glavnem tajništvu SNG, Cankarjeva 11» telefon 22-526. OPERA — LJUBLJANA Petek, r. marca ob 15.S0: Puccini: Madame Butterfly. Abonma red Petek popoldanski. Sobota, 2. marca ob 19.30: Verdi: Othello. Gostovanje tenorista J. Gostiča. Abonma red D. Nedelja, 3. marca ob 19.30: Doni-zetti: Ljubezenski napoj. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Petek, l. marca ob 16.30: Cankar-Smerdu: Martin Kačur. Zaključena predstava. Sobota, 2. marca ob 20: Sidney Hovvard: Pokojni Chrlstopher Bean. Premiera. Izven. Nedelja. 3. marca ob 15: Sidney Hov/ard: Pokojni Christopher Bean. Izven. Popoldanska predstava. — Ob 20: Cankar: Po- hujšanje v dolini Šentflorjanski. Izven. (Jacinta Mira Sardoč.) ¥ Jutri ob 20. uri bo sedma premiera. komedija Sidney Howard: »Pokojni Chris+opher Bean«. Delo je zrežiral Igor Pretnar. Igrajo Jože Lončina, Ruša Bojčeva. Julka Staričeva. Vladoša Simčičeva, Iva Zupančičeva, Mirko Zupančič, Franček Drofenik ozir. Angel Arčon. Janez Albreht, Franjo Kumer. Sceno je pripravil ing. M. Matul, osnutke za kostume pa Saša Pavličeva. Šentjakobsko gledališče LJUBI. J ANA — Mestni dom Sobota, 2. marca ob 20: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, veseloigra. Zadnja večerna uprizoritev. Izven. Nedelja, 3. marca ob 16: Grimm-Skufca: ».Tanko in Metka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava. Izven. — Ob 20: Ogrinc: »Kje je meja«, veseloigra. a. T. Linhart: »Zupanova Micka«, komedija. -Zadnja več. predstava. Izven. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Neriel.ia, 3. marca ob 16: Golla: »Sneguljčica«. — Ob 20: Patric: »Vroča kri«. oooooocrx>3ooooooooory-iooocrKyoooooooorx>^ Trgovsko podjetje Petrol v Ljubljani sprejme v službo več SKLADIŠČNIH DELAVCEV 7.a svoje skladišče v Zalogu. Prednost imajo prosilci, ki stanujejo v bližini Zaloga. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na naslov: Trgovsko podjetje Petrol, Ljubljana — Cankarjeva 5-II- 1062-R dne liki wsaB3gaaBBtfa5iSe.iliiniiii———— Dotrpela je naša zlata mama TEREZIJA ŠTiiNTE roj. KUMERC Na zadnji poti jo bomo spremili v petek 1. 3. 1957 ob 16. uri na mestno pokopališče v Celju. Žalujoči: hčerke: Jožica, Fanika. Rezika, z rodbinami: Pirš-eva, dr. Erezigar-jeva, Sterle-tova, sestre: Marica BerčSč, Angelca Čepon. •Celje, Ljubljana, Nova Gorica, 27. 2. 1957. Sreda, 6. marca ob 20: Patric: »Vroča kri«. Predprodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave in v nedeljo od 10. do 12. ure. Rezervacije na telefon 22-633. MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Križanke — Viteška dvorana Sobota, 2. marca ob 16: F. Bevk: »Bilo je nekoč . . .« Zaključena predstava za Osn. šolo Vič* Nedelja, 3. marca ob 10.30: Fr. Bevk: »Bilo ,1e nekoč . . .« Vstopnice so v prodaji pri gledališki blagajni v Križankah (tel. št. 21-472) dnevno od 10 do 12 in eno uro pred predstavo. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE M A B ION E T E Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Sobota, 2. marca ob 17: Fengov-Simončič: »Zlata ribica«. — Ob 20.30: Pengov-Simončič: »Zlata ribica«. Samo za odrasle. Nedelja. 3. marca ob 11: J. Malik: »Žogica Marogica«. — Ob 15: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«. BOC NE LUTKE Resljeva cesta 28 ' Nedelja, 3. marca ob 17: A. Fapler: »Hudobni graščak«. Prodaja vstopnic za vse ljubljanske predstave od srede dalje (razen nedelje) od 10. do 12. ure na upravi, Resljeva cesta 28, tel. 32-020 in pol ure pred vsako predstavo (tudi ob nedeljah) pri gledališki blaga j m. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, 1. marca, ob 19. uri: Alojzij Remec: »Magda«. Red »Srednja tehnična tekstilna šola«. Sobota, 2. marca ob 10 in 20: Rihard Nash: »Vremenar«. Gostovanje Celjskega gledališča. Nedelja, 3. marca, ob 16. in 20. un: Jerzi Lutovvski:- »Dežurna služba«. — Gostovanje Celjskega gledališča. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 2. marca ob 18 in 20: Richard Nash: »Vremenar«. — Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju. Nedelja. 3. marca ob 16 in "20: Jerzi Lutowski: »Dežurna slu- žba«. — Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju. Mestno gledališče v Celju razpisuje za sezono 1957-58 več mest za poklicne igralce (moške) iz vrst amaterjev. Pogoji: Uspešno igralsko udejstvovanje pri amaterskih gledaliških družinah, izreden talent in avdicija pred gledališkim vodstvom. Za avdicijo naj vsak kandidat pripravi poljuben dramski tekst ali recitacijo. Ponudbe pošljite do 15. marca t. L ntXKJUUOUOOI>JLXXJOOOOlXXXXXXXiCXXXMmOQatXX30i Upravni odbor trgovskega podjetja ■ gradbenim materialom na debelo in drobno »CEMENT - OPEKA« Ljubljana, Smartinska 21 razpisuje mesto Sefa komerciale z najmanj triletno prakso, po možnosti v gradbeni stroki. Sprejmemo tudi samostojno korespondentko z znanjem strojepisja. 1065-R COOOCXXXXXX>OCCICXXXXXDOOOOOOOOCXJ OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Petek, dne 1. marca 1957, ob 20.. uri: B. Nušič: »Narodni poslanec«. Gostovanje v Ljutomeru -abonma in izven. KONCERTI Duo Rupel - Lipovšek koncei -tira nocoj v Filharmoniji za modri abonma. Na sporedu Bach, Messiaen. Ravel in Schumann. -Začetek točno ob 20.15. V prodaji je še nekaj vstopnic. Koncertna direkcija prosi abonente, da plačajo tretji (zadnji) abonmajski obrok. K Tovorno »ZMAJ« v Ljubljani sprejme glavnega knjigovodjo in saldokontista Nastop službe 1. aprila 1957. Plača po tarifnem pravilniku. S TOOOOOOC»COCOOOOOOCXJCOCOOOOOOOOOOOOOOOOOC RAZPISI RAZPIS Zdravstvena postaja Dobrova pri Ljubljani razpisuje MESTO RAČUNOVODJE. Pogoji: dovršena srednja ekonomska "šola in 5 let prakse kot računovodja ali nižja izobrazba z najmanj 10-letno prakso. Plača po pravilniku. Nastop službe" takoj. Ponudbe pošljite: Zdravstvena postaja Dobrova pri. Ljubljani. -R RAZPIS...... Komisija za razpis ih imenovanje direktorjev gospodarskih organizacij pri Obč< LO Šoštanj razpisuje MESTO UPRAVNIKA pri Kmetijskem gospodarstvu šalek pri Velenju. Pogoj: Kandidat mora imeti visokošolsko izobrazbo z zvanjem inženirja - agronoma s triletno prakso samostojnega vodstva kmetijskih gospodarstev sli srednješolsko izobrazbo z zvanjem kmetijskega tehnika s petletno prakso samostojnega vodstva kmetijskih gospodarstev ali kmetijski strokovnjak z nižješolsko izobrazbo z najmanj desetletno prakso samostojnega vodstva kmetijskih obratov. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje na razpolago. Nastop službe takoj ali po dogovoru. S Predpisano kolkovano ponudbo z življenjepisom in potrebnimi dokazili o strokovnosti in neoporečnosti j.e vložiti na Obč. LO Šoštanj, najkasneje do 15. marca 1957. “R OBVESTILA RAZPIS Na podlagi 8. točke I. priloge I-B Zakona o pristojnosti Občinskih in Okrainih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34-371-55) in na podlagi 1. in 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz SLP .(Ur. 1. FLRJ št. 17-101-53) razpisuje Občinski ljudski odbor Ivančna gorica JAVNO DRAŽBO za prodajo enodružinskih stano-vajskih hiš iz #k*ada SLP. Javna dražba bo 15. marca 1957 ob 8. uri v uradnih prostorih Občinskega ljudskega odbora Ivančna gorica. Cenilna vrednost posameznih hiš: 1. Pritlična stanovanjska hiša v Stični št. 55 z gospodarskim poslopjem, tlorisna izmera hiše 98 m2, gospodarsko poslopje 83 m2. Hiša in gospodarsko poslopje sta v srednje dobrem stanju, izklicna cena je 406.000.— dinarjev. Dofcrpel je v 75. letu starosti naš nenadomestljivi, ljubi mož, ata, stric, stari at-a FRANC SITAR železniški upokojenec, član SZDL in ZB. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 1. marca ob 16.30 iz hiše žalosti Stožice 68. Žalujoči: žena Terezija, hčerka Marenka z možem, sinova Edi in Franci z družinama, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo. Kruta usoda nam je iztrgala iz naše srede našega dobrega moža, očeta, dedka, pradedka, svaka in strica ALFREDA TVRDYA žel- uradnika v pokoju Pogreb nepozabnega bo dne 2. III. 1957. ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: žena Fanči. sinova Ljubi, Makso, hčerke: Mimi, Gita in Kloti z dmžinami: Tvrdy, Repovš. Bergant, Triplat, ing. Cvetkovič, Rus in ostali sorodniku Ljubljana, dne 28. II. 1957 2. Dvodružinska stanovanjska hiša v Šentvidu pri Stični št. 100 tlorisna izmera 170 m2. Hiša je uporabna in je ocenjena na 510.000 dinarjev. 3. Enodružinska stanovanjska hiša v Valični vasi št. 25 z gospodarskim poslopjem, vseljiva z adaptacijo, ocenjena na 50.000.— dinarjev. 4. Pritlična stanovanjska hiša v Primči vasi št. 19 z gospodarskim poslopjem s skupno zazidano površino 190 m2. Izklicna cena je 171.000.— dinarjev. 5. Dvodruži.nska stanovanjska hiša v Fužini št. 7, zazidana površina znaša 206 m2. Hiša je v srednje dobrem stanju in ocenjena na 618.000.— dinarjev. Interesenti oddajo pismene ponudbe v zaprtih kuvertah Občinskemu ljudskemu odboru Ivančna gorica najkasneje do 14. marca 1957. Pred potekom javne dražbe morajo interesenti položiti 5H/o kavcije od izklicne cene 'pri blagajni Občinskega ljudskega odbora Ivančna gorica. Navedene hiše bodo prodane najboljšim ponudnikom. -O RAZPIS Komisija za inozemske štipendije pri Upravnem odboru »Elek-trobosna«, elektrokemične indu- . stri j e Jajce, razpisuje NATEČAJ za štipendiste za specializacijo proizvodnje ferosilicija v Cehoslo-vaški. Pogoji: inženir - metalurg ali-elektro inženir s prakso do 2 let na elektro pečeh. — Tehnik - -metalurg ali elektrotehnik s prakso do 5 let na elektro pečeh. Specializacija v Čehoslovaški traja mesec dni. Ostali pogoji po Uredbi o inozemskih štipendijah (Sl. list FNRJ št. 32-56). UMRLI Zveza borcev Ježica sporoča, da je umrl njen član tovariš FRANC SITAR Pogreb bo v petek, dne 1. marca ob pol 17. uri izpred hiše žalosti, Stožice 68, na pokopališče v Stožice. — Udeležite se pogreba v čim več.iem številu. VeCJ« trgovsko podjetje v Ljubljani sprejme takoj v službo več knjigovodskih moči V poštev pridejo tudi začetniki. Hlača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pašljite v oglasni oddelek Slovenskega poročevalca pod »Vesten«. 1063-R ZAHVALE ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od našega predragega sinka VOJKA VANICA mu izkazali zadnjo čast, z obilnim cvetjem zasuli njegov poslednji domek in z nami sočustvovali. Družine: Aranlč, Klavs in ostalo sorodstvo. Ribnica, dne 28. februarja 1957. ZAHVALA Ob izgubi našega nepozabnega Bina DUŠANA ORLA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tovarišu za tople besede ob slovesu, pevcem za prelepe žalostinke in darovalcem vencev in cvetlic, in vsem, ki ste kakorkoli pomagali blažiti bol ob tej »težki izgubi. Vsem najtoplejša hvala! Žalujoča družina Orel Maribor, Ljubljana, 1. III. 1957. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je po dolgem trpljenju v 94.. letu starosti, umrla naša dobra teta JELA RAHNE roj. H0EFFERN - SAALFELD vdova po notarju Pogreb drage, pokojnice bo 2. marca ob pol 10. uri na Brdu. Kersnikovi Dotrpela je naša ljubljena, nadvse skrbna in dobra žena, mama, stara mama in tašča MARIJA RABIČ roj. VOVK Pogreb nepozabne bo. v petek, 1. marca 1957 ob IG. uri na domače pokopališče. Mengeš, 27. februarja 1957. Žalujoči: neutolažljivi mož Adolf, sinova Dolfi in Ludvik z družinama, hčerke: Minka, Cita, Pavla z Ilko in Kati. SPORED ZA PETEK .UNION«: ameriški film »KADAR PRIDE ZII.IA«. - Tednik: F. N. štev. 8. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavnih vlogah Deborah Kerr in AValter Pidgeon. -Danes zadnjikrat. »KOMUNA«: franc, film »OČKA, MAMICA, SLUŽKINJA in JAZ«. Tednik: F. N. št. 8. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. - V glavni vlogi Robert Lamoureux. »SLOGA«: prem. amer. barv. filma »ČLOVEK S PUŠKO«. Tednik. -Predstave ob 15, 17, 19 in 21. -Ob lo je matineja istega filma. »VIC«: jugosl. film »ČEVELJČKI NA ASFALTU«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 in od 14 dalje, za matinejo v kinu Sloga pa od 9 dalje. »SOČA«: amer. barv. film »KARNEVAL V TENasU«. Predstavo ob 15. 18 in 20. Prodaja vstopnic’ samo od 14 ciaije. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova ul. 8: Prem. češk. barv. filma »JAN HUS«. Predstave ob 10 in 15. »ŠIŠKA«: meh. film »TRIJE PUSTOLOVCI«. - v glavni vlogi: Dagoberto Rodriguez in Joaquin Cordero. Predstave ob 16, 13 in 20, - Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: franc, barvni film »LUCREZIA BORGIA«. Tednik. V glavni vlogi: Martine Carol in Pedro Armendariz. Predstave ob 16, 18 in 20. - Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: amer. barvni film »VELIKA NOC CASANOVE«, ob 20.- Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. BLF.D: amer. barvni film »PE- KEL POD NIČLO«, ob 20. Novo mesto »KRKA«: franc. barv. film »LUCREZIA'BORGIA«. Kranl »STORŽIČ«: ameriški film »BELI JOROOVAN«, ob 15.30, 18, 20 JO. Jesenice »RADIO«: ameriški film »KLIC DIVJINE«, ob 13 in 20. Zadnjič. . ... , Jesenice »PLAVŽ«: mehiški film »RDEČA CONGA«, ob 18 in 2». Zadnjič. RADIO SPORED ZA PETEK Poročila ob: 5.05, 6.oo, 7.oo 13.00, 15.00, 17.oo, 19.00, 22.00 in 22.55 5.00^-7.00 Pester glasbeni spored — vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 7.1o Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7.25 Naš jedilnik. 8.00. Zaključek oddaje. — 11.00 Za dom in žene. 11.10 Odlomki iz opere »Gorenjski slavček«. 12.Oj Slov. narodne za glas in klavir v priredbah N. Štritofa, M. Tomca in C. Preglja. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v marcu. 12.40 F. "Chopin: Sonata št. 2 v b-molu. 13.15 Ritmi in melodije. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Janez Bitenc: Pojte z nami. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 15.40 Utrinki iz literature — Ej, mačice, kdaj pa ste splezale. 16.00 Poooldanskt simfonični koncert. 17.10 Športniki, pozor! 17.30 Zabavna in plesna glas- ■ ba na tekočem traku. 18.00 Ljudje med seboj — dr. L. Z*lebnik: Odnos do zakona v luči ankete. 18.15 Koroške narodne pesmi poje vokalni kvintet »Anton Nefat«. 18.30 Iz naših kolektivov. 13.45 Igra kvartet Molmira Sepeta. 10.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabav, glasba. 'vmes reklame. 20.Oo Tedenski zunanje-politfčni pregled. — 20.15 »Rapsodija v modrem« (iz 'življe-nia in dela skladatelja Georga Gershvcina). 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.i5 Igra plesni orkester Radia Ljubljana p. v. Marta Rijavca. 22.30 Mednarodna radijska univerza — a) - prof. M. Vidmar: Inženirsko delo v ozadju vsakdanjih naporov operative. b) dr. F. W. Gundlach: Elektrotehnika — VIII. Brzojavni in brezžični prenos informacij. - 22.50 Melodija za lahko noč. 22.15—23.00 UKV program: Nvcni koncert. -23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). II. program za petek 8.00 Poročila — 8.05 .Jutranji koncert — 9.00 Humoreska teea tedna — Lukian: Hermes na dražbi — 9.20 Glasba narodov sveta: Romunske in madžarske narodne pesmi in plesi — lO.oo Napoved časa in poročila — 10.10—11.00 Melodije za razvpdrilo — 12.30 Zaigrajmo in zapojmo — 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved — 13.10 Slrpfonični koncert — 14.20 Ljubljanska kronika in obvestila - 14.35 Pester spo- red solistične glasbe — 15.00—15.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved — 22.15—23.00 Nočni koncert iz UKV. MALI OGLASI 2 REZKALCA, 2 strugarja, sprejmemo takoj ali po dogovoru »TOS« Ljubljana, Metelkova 15. R 523-1 VINARSKO SADJARSKA SOLA Svečina sprejme kvalificirano vrtnarico z najmanj 3 leta prakse. Prednost ima.io absolventi Vrtnarske šole Medlog pri Ce-liu. Plača po pravilniku. Prijave zbiramo do 15. III. t. 1. Nastop službe takoj. R 522-1 SPREJMEMO VE C MIZARSKIH POMOČNIKOV. V poštev pridejo tisti, ki ima.io večletno prakso v izdelovanju stavbenega in mehkega vezanega pohištva. Plača po akordu. Pismene ponudbe 'sprejema uprava. Lesno predelovalnega podjetja Zagorje C. Zmage. Nastop službe takoj ali po dogovoru. R 520-1 DOBRO OHRANJENO KOLO za 10 letnega dečka, kupim. Podgoršek, Nova ul. 3, Domžale. LEP, ZGODNJI KROMPIR dobite pri Lenče, I-Cleče 10 p. Ježica. DRUŽINA Z ENIM OTROKOM sprejme ‘gospodinjsko pomočnico, takoj. Ponudbe na podružnico SP Koper pod »Takoj«. GOSPODINJSKO POMOČNICO Z znanjem kuhe, marljivo, k štiričlanski družini, iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobra kuharica^. 3520-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO pridno in pošteno, za vsa gospodinjska dela, sprejmem 1. marca. Naslov v osi. odd. 3500-1 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za stalno delo v Ljubljani, sprejmem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stalno«. 3487-1 RADIO EMUD, nemške znamke, UKV in s tipkami, prodam. Cankarjeva 9, dvorišče. 3492-4 PARCELO zazidljivo. prodam. Korytkova 25. 3194-7 ŠTUDENT ISCE STANOVANJE. Ponudbe pod »Soliden« v ogl. odd. 3481-9 27. It. 1957 JE BILA IZGUBLJENA usnjena rokavica. pred kino »Sloga«. Najditelja prosim naj jo vrne v ogl. odd. pod »Nagrada«. 3515-10 ISCEM GOSPODINJSKO POMOČNICO samostojno, vajeno kuhe k 4 članski družini. Po možnosti starejšo. Začetnice ne pridejo v poštev. Nastop takoj. Ilirska 7. Kajin Jelka. 3543-1 DVOSOBNO komfortno hišniško stanovanje. zamenjam za ne hišniško. Naslov v ogl. odd. 3539-3 VPELJAN LOKAL na prometni točki, primeren tudi za frizerski salon, prodam. Pismene ponudbe pod »Nujno — Ljubliana« v ogl. odd. 3529-7 MARIBOR Petek. 1. marca. Dežurna lekarna: »Tabor«, Trg revolucije 3. . NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Bett.i: »Zločin v sodni palači«. Red LMS 2. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubliana. 8.00—8.05 Domače vesti. 8.05—8.15 Objave. 8.15—9.00 Pester spored solistične in instrumentalne glasbe. - 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.35 do 15.00 2eleli ste — poslušajte! 15.00 do 17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.00—17.lo Domača poročila. 17.10—17.20 Objave. 17.20 do 17.30 Dve ariji iz Rossinijeve opere »Seviljski brivec*. 17.30—17.40 Kulturno prosvetni razgledi. 17.40 do 18.00 Poje zbor KUD Jože Her-manko, zborovodja Gustav Rakuša. 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. Danes, v petek. 1. marca, ob 19.30 bo v Zadružni dvorani na Partizanski cesti št. 6, redni letni občni zbor mariborske podružnice Planinskega društva Slovenije. Na dnevnem redu so važna vprašanja, zato naj se člani občnega zbora polnoštevilno udeleže. KINO Ptuj: amer. film »Potepuh«. JXXX)OCOOOC»C>OCXXX)COryDnoOOOOOOOOOOOOOfXX3i RAZPIS Na podlagi 115. člena statuta okraia Gorica razpisuje personalna komisija okrajnega ljudskega odbora Gorica NATEČAJ za naslednja delov, mesta: 1. referenta za vzdrževanje cest; 2. referenta za novogradnje cest; 3. cestnega nadzornika v Novi Gorici; 4. cest. nadzornika v Idriji; 5. cestnega nadzornika v Braniku; 6. tajnika uprave; 7. računskega režiserja; 8. pisarniškega referenta v Novi Gorici; 9. pisar, referenta v Idriji; 10. pisarniškega referenta v Braniku. Pogoji: pod 1. do 5. gradbeni tehnik z najmanj 3-letno prakso, pod 6. sred. strok, izobrazba s prakso v upravni službi, pod 7. do 10. nižja stroKovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso v operativi. Cestni nadzorniki imajo na razpolago osebno motorno vozilo. — Vsi ostali pogoji po dogovoru. R ^oooooooooooooooooooooooooooooooooogBI 8 str. / SLOVENSKI POEOCEVKLEC J ST. 49 — 1. MARCA 1957 PO SEST1H KOLIH V SOMBORU... Največ glasov za Gligoriča Preden se je po tolikih peripetijah vendarle začelo 12. povojno šahovsko prvenstvo Jugoslavije, je dobilo za nameček še »obesek«: inž. Vidmar je zadnji dali odpovedal udeležbo. To je v resnici škoda, kajti ni bilo tako lahko spravili ga mimo vseh čeri v šampionat. Potem ko je to le uspelo, pa ti pride vmes spet tisti nesrečni dopust. Pravzaprav samo polovica dopusta, ker je bil inž. Vidmar voljan vzeti polovico na svoja ramena. In tudi pripravljal se je resno za nastop. Toda nikogar ni bilo, ki bi bil rekel: »Tisto zadevo z refundacijo bomo prevzeli mi!« Tako je četrti slovenski udeleženec ostal doma. Vprašanje pa je, če je tako res bolj prav za slovenski šah! To je zdaj že mimo in turnir teče. Sest kol so že odigrali, sinoči pa so se vnovič, sedmič zavrteli. Preden pa bi »obdelali« sedanji položaj na tabeli, bi se že morali vsaj malo »iti« preroke. Toda ker so pred nami to storili že drugi, pustimo besedo kar njim! Prvi so bili menda beograjski športni novinarji, morda tudi specialisti za šah ali pa tudi ne. Nič Favorit: S, Gligovlč zatoi Poeruntali pa so naslednji vrstni red prva desetoriee: Gli-gorič, Ivkcv, dr. Trifunovič, Ka-raklaiič, Milič, Janoševič. Udov-čič, Matulovič, Firc in Marič. Se strinjate? Mi se ne, vsaj od vključno tretjega mesta daije ne: Toda to je beseda »strokovnjakov«. ki jo bo lahko samo turnir postavil na glavo. Košarkfnji odpotovali m Kitajsko Moška in ženska košarkar-ska reprezentanca Jugoslavije sta odpotovali na enomesečno turnejo po Kitajski. Potovali bosta z letalom iz Beograda preko Moskve in Irkutska v Peking, k.ier bosta 6. marca uradni meddržavni tekmi (moški in ženske) Jugoslavija : Kitajska. Naši košarkarji bodo nato gostovali še v drugih mestih. Predvidevajo, da bodo imeli skupno nastopov. Ekipi sta odpotovali v takih postavah: moški —LOCI, MI-NJA, ENGLEK, KUK C. KATIC, KRISTANČIČ, DERMA-STIA. D ANE V, KAND US, MARKOVIČ, RAJKOVIČ, RADOVIČ IN MILETIČ, ženske: GEC, PRELEVI C. BARAGA, KAVS. RADULOVIČ, KALU* SEVI C, ZORO VIC. CFFRUS, RADENKOVIC. KRSTIČ, POPOV. RADULOVIČ II IN RADOVANOVIČ. V vodstvu so predsednik KS J KNEZE VIC, predsednik KZS BENEDIČIČ, Zvezna kapetana NTKOLIC in SOKOLO-viC, zdravnik DR. KOTURO-VIC in sodnik MAHOVLIČ. MOSKOVSKI TURNIR V HOKEJU NA LEDU V torek se .ie na svetovnem in evropskem tekmovanju v hokeju na ledu v Moskvi končala, tekma mod Japonsko in Avstrijo neodločene 3:3 (0:2, 3:0, o : 1). Švedska pa ie premagala CSR 2:0 (O.n, 1:0, 1:0). Dalje so igral) Poljska : Japonsko 8:3 (1:1. 2:2, 5:0) Finska : Vzhodna Nemčija 5:3 (3:1, 1:1. 1:1) ir! SZ : Avstri.ia 22:1 (0:0. 10:0,3:1). Tekmo je gledalo 33.000 gledalcev. Po JU. kolu vodi SZ « G točka- mi (43.2) pred Švedsko z enakim Številom točk (21:4) ter CSR, Finsko (4), Poljsko 2, itd. Kaj pa pravijo udeleženci sami? Za prvaka so oddali takorekoč vse glasove Gligoriču. Z Ivkovim je le zelo malo kombinacij — še še te samo za delitev prvega mesta. Zato pa so se bolj razgovorili o drugem vprašanju ankete: »Kdo bo šel na conski turnir?« Osem imen je padlo: velemojstra Pirc in dr. Trifunovič, mednarodna mojstra Karaklajič in Milič ter mojstri Djuraševič, Janoševič, Matulovič in Udovčič. Ostala bosta pa samo dva. Vrste kandidatov se bodo sicer krčile, toda odločitev bo najverjetneje izrečena v zadnjih kolih ali celo zadnji dan. Anketa pa tudi kaže, da ima vsak udeleženec prvenstva svoje ljubimce. Dobro je, da pa je odločilna navsezadnje le samo prikazana igra ob njej primernih rezultatih. Zadnja leta smo bili že kar navajeni, da je Janoševič zaradi odličnega žreba odlično startal. Čez čas pa se je spotaknil, izgubil samozavest, popustil in ostal šele nekje na sredini. Tudi letos je ostal zvest tej svoji tradiciji. Štiri enojke zapored si je vpisal v tabelo, petič pa ga je že »zadel kamenček«. Djuraševič ga je kot črni nasmukal že v pičlih 13 potezah. Sesti dan je. da bi odvrnil od sebe zle duhove, prinesel s sabo steklenico z napisom -Smrt virusom!« Toda brez uspeha. Spet je pogorel in se dokončno poslovil od vrha tabele. Zdaj ga čaka samo še pot navzdol, nikakor pa ne v conski turnir. Rumeno majico je oblekel Gli-gorič s 4 točkami iz 5 iger. Stari državni prvak igra zanesljivo, ves se predaja igri in če le more, zaigra na zmago. Skoraj bi stavili, da ne bo prepustil žezla drugemu. Prijetno je presenetil mojster Rakič, nosilec tega naslova šele od zadnjih polfinalnih turnirjev. Samo pol točke manj ima kot Gligorič in pol več kot Janoševič, medtem ko je sedmoricl Ivkov. Karaklaiič, Kozomara, Matulovič, Pirc, dr. Trifunovič in Vukovič ušel Že za piko. To pa so tudi že vsi. ki so doslej zbrali več kot polovico možnih točk. Sicer po jutru še ni mogoče spoznati dneva, toda ti podatki že vsaj delno kažejo, kako se bo sukalo. Preden bomo za danes rekli zapik. bomo na hitro ocenili še vse tri slovenske udeležence. Pirc je najboljši. Proti Pucu je odlično zaigral, nekajkrat pa je tudi hitro remiziral. Toda turnirska taktika ne gre vštric z željami gledalcev. Puc je po podatkih iz prve roke v začetku eksperimentiral. Toda pri teh poskusih je potegnil kra.iši konec. V zadnjih dveh kolih pa je menda spet u-bral solidnejša pota in rezultata ni bilo treba čakati. Ce bo hotel doseči železno mesto v prvi deseterici, čeprav tam nekje blizu te meje, bo moral tudi v nadaljevanju biti soliden. Cuderman pa je ognjeni krst prestal z ničlo. V prva partiji so se mu roke tako tresle od same treme, da je že v otvoritvi spregledal kmeta, pozneje pa še figuro. Pozneje pa se je. vsaj za zdaj, ujel. Naklepal je štiri solidne remije (s Karakla-jičem, Maričem, dr. NedeHkovi-čem !n Rabarjem). To je kar dobro. Se boli veseli pa bomo. če bodo vsi trije do konca zlezli še više, Pirc morda celo v conski turnir. F. B. iHn da na svetovnem prvenstvu v umetnem drsanju v Colorado Epringsu (ZDA) vodi med ženskami po šestih obveznih likih Američanka Nysova pred Avstrijkama Wenaiovo in Eiglovo, medtem ko je v parih osvojil naslov svetovnega prvaka kanadski par Wag-ner-Paul pred nemško dvojico Kilius-Ningel: da se je predsinočnjim v Zii-richu povratna tekma za pokal evropskih prvakov med Grashop-persom in Fiorentino končala neodločeno z 2:2 (1:1). Ker je Fio-rentina v prvi tekmi zmagala, pojde le-ta v polfinale: da je na mladinskem mednarodnem nogometnem turnirju v Via-reggiu enajstorica Sampordie v povratni tekmi premagala moštvo beograjskega Partizana 1:0 in ga tako izločila iz nadaljnjega tekmovanja: da so na kongresu mednarodne federacije v hokeju na ledu v Moskvi sklenili, da bo prihodnje svetovno prvenstvo zadnje dni februarja in v začetku marca v Oslu. Naslednji kongres pa bo letos poleti na Dunaju: da so predvčerajšnjim v KSlnu žrebali pare za oba polfinala v tekmovanju za pokal evropskih prvakov: Crvena zvezda bo igrala s Fiorentino. angleški prvak Manchester United pa bo imel za nasprotnika zmagovalca iz srečanj v Real-Nice, ki bo znan šele po 14. marcu: da je na mednarodnih smučarskih tekmah v Tatranski Lomnici (CSR) v slalomu zmagal znani avstrijski smučar Mark pred Cehoma Bogdankom in Kurtom. * V Mariboru so se v prijateljski nogometni tekmi pomerili nogometaši Odreda in domačega Branika, ki so se po še kar lepi igri razšli z neodločenim izidom 2:2. V prvenstven! tekmi Kegljaške podzveze Ljubljana je Rakek prepričljivo premagal Gradis s 338: 314 keglji, s čimer si je učvrstil vodilni položaj. j. M. PLANICA VSE BOLJ V OSPREDJU Tiidi Finci pridejo Danes bo naposled popolnoma jasno, kakšna bo udeležba na letošnjih mednarodnih skakalnih tekmah v Planici. Dne 1. marca Je namreC zadnji dan za prijave tekmovalcev. lici smučiščih v Kranjski gori... Prav so imeli tisti, ki so trdili, da prva lastovica še ne pomeni pomladi. Smučišča na Kranjski gori so spet na debelo pokrita s snegom in stara vlečnica na Poseki spet obratuje. To .ie bilo kakor nalašč za slušatelje Višje šole za telesno vzgojo, ki so imeli tod svoj smučarski tečaj. Medtem ko je prvi letnik spoznaval na Komni osnovno šolo smučanja, sta se drugi in tretji letnik se- mmm & Smučar pa tak. da mu ga ni para po vsej deželi Kranjski, kajne? Da bi le videli Andreja, kako neustrašno se smuča po divjih strminah, da se bojazljivcem kar ježi.io lasje, medtem ko dru- pi. iz njeeove neposredne okolice. le ne morejo skriti zavisti ob pogledu na takega junaka. . . znanjala z nadaljevalno tn mojstrsko šolo. Razen žičnice, ki jim le pomagala, da so hitreje obvladali vse pomožne in glavne like, je bil tudi sneg prav dober. ŠOLSKA TELOVADBA NA SNEGU DHaki nižje gimnazije in šolarji v Kranjski gori nimajo telovadnice. Ker je po zimi vsaj tri mesece sneg, imajo redno šolsko telovadbo kar na snegu. Tečajnik! jih vidijo kako vadijo pod vod- stvom svoje učiteljice telovadbe Jelene Marinšek. Vsi imajo smuči in mnogi med njimi so že pravi mojstri. Učiteljica je izprašana vaditeljica smučanja. Zato je u-speh velik, a razen tega pri vadbi ni nikoli dolgčas. Kako prav bi bilo, če bi vse šole v krajih z dobrimi snežnimi razmerami posnemale gimnazijo in osnovno šolo v Kranjski gori. Vse kaže, da bodo kranjskogorski šolarji letos še dolgo vadili na snegu. LJUBKA SLOVESNOST V PO-RENTOVEM DOMU Pred kratkim je priredila Republiška zveza Partizana več tečajev za vaditelje smučanja. V enega izmed teh se je vključit tudi desetletni Andrej Kerštajn, da bi izpopolnil svoje znanje na smučeh. Andrej je že v detinstvu pripel smuči in za«o ni slab smučar. Tako ,je obiskoval tečaj pridno vadil, poslušal predavanja Prijateljski nogomet Ljubljana : Ilirija 0 : 0 ln se nazadnje prijavil tudi k izpitom. Praktično in teoretično je opravil izpit z odliko. Komisija je bila postavljena prpd dejstvo. No. ker pravilnik ne dovoljuje naziva vaditelj pred 13. isti starosti. je podelil Zbor smučarskih učiteljev Andreju diplomo za vaditelje pionirjev in dece. Ob prisotnosti tečajnikov Sveta za šolstvo in slušateljev Višje šole mu je bila izročena posebna diploma. Kakšen Je položaj 24 ur pred zaključkom roka? Najbolj razveseljiva je vsekakor novica, da pridejo Finci. Poslali so brzojavko in najavili naslednjo ekipo: Eino Kirjonen Aulls Kalakorppi Pekka Klrkonen S Finci bo dopotoval kot vodja ln sodnik tudi Leo J a e r v i -n e n. Cehi so iz kadra osmih skakalcev že izbrali štiri zastopnike. To so: Drahos Jeba- v y, Mojmir Stuchlik, Hubert Rieger in Vaclav V a s u t. Slednji je najmlajši član reprezentance, saj je star šele 20 let. Zahodni Nemci so prijavili močno ekipo, ki ima najboljša skakalca v M a x u Bolkartu (četrtopiasiranemu v Cortini) in Hermannu A n -vv a n d e r j u. Skakala bosta še H e im ut Bleier in Hein-rich Zopf, ekipo pa bo vodil Gustl L c e w e g. Avstrijci so potrdili Imena skakalcev. ki so jih že prej najavili. Rdeče-belo-rdeče barve bodo v Planici tako zastopali W a 1 t e r Steinegger. ».Valter H a -bersatter, W 111 i E g g e r in Peter Muller. To Je torej 13 skakalcev. Prijavljenih pa je še šest Vzhodnih Nemcev in štirje Poljaki (manjkajo - za zdaj imena), medtem ko Svetli, Norvežani in Francozi še vedno niso končnoveljavno odgovorili na povabilo. V vsakem primeru pa bo letošnja planiška prireditev znova elitna. Kar zadeva našo reprezentanco, jo bodo coločili tik pred začetkom tekem — predvsem po uspehih pri treningu in kvalifikacijski tekmi na 8n-mctrski skakalnici. Fo poročilih iz Planice je forma tečajnikov od dneva do dneva boljša in tako skakalci polagoma postajajo tudi samozavestnejši. Pa le tako naprej! Sporlno življenje v Litiji, ki Je skorajda povsem zamrlo, je zdaj že vse drugačno, seveda po zaslugi dobre organizacije in nekaterih sprememb v upravnem odboru društva, ki združuje tri klube (atlete, nogometaše in namiznoteniške igralce). Boljša organizacija seveda ne bo premostila vseh težav, kajti mladim Športnikom, če hočejo doseči napredek, je treba tudi dati materialno pomoč. -r V prijateljskem srečanju v orodni telovadbi med člani Partizana z Rakeka tn sovrstniki iz Postojne se je tekmovanje končalo Z zmago Slednjih. Med posamezniki je bil najboljši Postojnčan Janez Marolt, v obeh vrstah so bili pretežno mladi tekmovalci, ki so z nastopom skušali vzbuditi med vajeniško mla- * dino veselje za telovadbo. V nedeljo bo povratna tekma na Rakeku. Še nekaj. ..4*1 NEVARNA TATICA KOLES Tridesetletna Kristina Mak, ki Je bila zaradi tatvin že petkrat kaznovana, ima vse pogoje za pošteno zaposlitev. Obiskovala je štiri razrede gimnazije in uspešno končala knjigovodski tečaj. Toda delo ji ne diši, je brez zaposlitve in brez stalnega bivališča in se potika okoli raznih svojih prijateljic in znank, ki pa so po večini tudi znanke zaporov. Nekaj časa je bila zaposlena kot gospodinjska pomočnica pri družini Lazarevič v Mariboru na Cesti zmage. Ko je zapustila službo. si Je dobro zapomnila, kje Lazarevičeva shranjuje svoje ko- lo. Ob priliki, ko ni bilo nikogar doma. je prišla po kolo in ga odpeljala. Takoj ga je ponudila v nakup Francu Repi za nizek znesek. Ta je kolo kupil, ker mu je Makova natvezila, da nujno potrebuje denar za gradnjo hiše. Cez nekaj dni pa je Makova v jutranjih urah opazila na Rotovškem trgu v stojalu za kolesa žensko kolo. ki ga je tamkaj shranila Berta Vobovnik. Ukradla je tudi to kolo, ki ga je zopet Repi ponudila v nakup, češ da je kolo last njene sestre. Toda sedaj so jo zalotili, do kupčije ni prišlo ln kolesi so vrnjeni lastnicam. Pred okražnim sodiščem v Mariboru seveda Makova svoje krivde ni priznala. Vztrajno je trdila, da ji je obe kolesi izročila v prodajo neka njena prijateljica. Toda ta je bila zaslišana pred sodiščem, a je seveda Makovo pustila na cedilu. Poleg tatvin koles pa je imela Makova na vesti še ponareditev osebne izkaznice. Svojo osebno izkaznico je nekje izgubila, vsaj tako je na sodišču trdila, zato pa je vzela neki svoji znanki njeno osebno Izkaznico, iz nje iztrgala njeno sliko in vpisala v njo svoje osebne podatke, nalepila tudi svojo sliko ter osebno izkaznico odslej uporabljala kot svojo. Za vsa ta svoja dejanja Je bila Makova obsojena na eno leto in 7 mesecev strogega zapora, ker utegne le stroga kazen spametovati to nevarno tatico. PRI RAVNANJU Z RAZSTRELIVOM BODIMO SKRAJNO PREVIDNI V Hotedrščici so se na dvorišču neke domačije igrali otroci. Njim se je pridružil tudi 16-letni fant, ki je prinesel s seboj dinamitne detonatorje in vžigalne vrvice. Pred svojimi tovariši in mlajšimi otroci se je hotel pokazati spretnega Junaka, ki naj bi ga vsi ostali občudovali. Pritrdil je vži-galno vrvico na detonator in jo tik pred njim narezal. Mislil je, da bo pri zarezi izstopil plamenček ln da bo nato detonator odvrgel, tako da bo eksplodiral v zraku. Detonator je držal v roki ln prižgal vžigalno vrvico, čakal, da se bo pri zarezi pokazal plamen. ki pa se ni pokazal, ker je bila zareza preplitva. Detonator mu je eksplodiral v roki. mu odtrgal dva prsta in mu hudo poškodoval zapestje. - Krivi so SLUŽBO DOBI: i KORESPONDENT-KA i % znanjem angleščine, f FAKTURIST-KA, f oba za tivozn o -izvozni ? oddelek pri podjetju v : Ljubljani. Plača po ta- : ritnem pravilniku. Ob- * širen življenjepis po- ? slati na ogl. oddelek * pod »Nastop takoj«. * 1062-R ? •*. Po dolgem trpljenju nas Je za vedno zapustila naša draga žena, mati, stara mama, sestra in teta IVANKA PIRC roj. Jančar Pogreb drage pokojnice bo v soboto 2. 3. 1957 ob 15.30 uri iz Andrejeve mrl. vežice na Zalah. Žalujoči: mož Stane, hčerka Stanka por. Cižman. sin Dušan z družino, sestre: Tončka in Fra- nja, brat Franc, zet Branko Cižman in vnukinje Branka in Zvonka, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Ankaran 28. 2. 1957. Umrl je v svojem 85. letu naš dragi oče, stari oče in tast AVGUST BERCIERI Pogreb bo v petek, l. marca ob 16. uri. Žalujoči sinovi: Avgust, Jože in Lojze z ženami in otroci ter ostalo sorodstvo. Cerovca pri Litiji, Ljubljana, dne 23. februarja 1957. predvsem tisti — odrasli ljudje, ki so z razsatrelivom tako malomarno ravnali, da so prišli do detonatorjev otroci. V Knežji njivi pa se Je pred nekaj dnevi ponesrečil dvajsetletni Anladenič pri čiščenju pu- ške. Pred dvema letoma Je našel v gozdu vojaško puško, ki Jo Je predelal v lovsko. Imel je dve laki puški tn nobenega dovoljenja za posest orožja. Ko je pred nekaj dnevi čistil puški, le pri tem ravnal tako neprevidno, da se mu le sprožila nabasana puška. Krogla mu je prebila levo stegno in je moral iskati pomoč v bolnišnici. Da se mu v bodoče ne bo več ponovila nesreča, so mu miličniki odvzeli obe puški, ki Jih je imel ilegalno. Ro I Tovarna »JUO0TMIN« Sevnica razpisuje natečaj za delovno mesto HHČUM0V0DJE PODJETJI Pogoji: Ekonomska fakulteta s 5 let prakse ali ekonomska srednja šola z 10 let prakse. Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop takoj ali po dogovoru. — Priglasitveni rok 15. marca 1957. 1059-R Komisija za imenovanje direktormv občinskega ljudskega odbora Slovenske Koujice uje: mesto DIEEKT0EJI kmetijskega gospodarstva Slovenske Konjice * Pogoj: Inž. agronomije s 5-letno prakso ali kmetijski tehnik z 10-letno prakso na posestvu. Kmetijsko gospodarstvo v Slovenskih 'Konjicah razpisuje istočasno natečaj za RAČUNOVODJO kmetijskega gospodarstva Pogoji: Računovodja z večletno prakso v računovodstvu na kmetijskih obratih. Ponudbe pošljite na Občinski ljudski odbor Slov. Konjice do 1. IV, 1957, za direktorja, za računovodjo pa kmetijskemu gospodarstvu Slov. Konjice. 1058-R »E L M R« Novama elekiramstenala Črnuče SPREJME ŠEFA KOMERCIALE — pogoj: ekonomska fakulteta in 3 leta prakse v komercialnih poslih ali popolna srednja šola in 6 let prakse. ŠEFA NABAVNEGA ODD. — pogoj: večletna praksa v komercialnih poslih REFERENTA ZA IZVOZ — pogoj: znanje dveh tujih jezikov in komercialna praksa. 3 STROJNE TEHNIKE — delovna mesta asistentov in v Pripravi dela. 1 STENODAKTILOGRAFKO — pogoj: strokovn izobrazba in praksa VE C MOJSTROV — za vodje izmen. VEC ORODJARJEV — pogoj: odslužen vojnšk rok. VEC STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV — pogoj: odslužen vojaški rok. Plača pn tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru. Nastop služhe je možen tako.j, ali po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb pošljite na naslov »ELMA« — tajništvo. /) ! )) I J I »Prav, če nočeš, je to nekaj drugega. Mislim, da bo potem zapustil hišo in da se bosta naselila kje drugje.« Odrinila ga je: vzdihnil je in obstal, čakajoč, medtem ko je ona začela hoditi po sobi, brišoč si sence z robčkom, namočenim v kolonjsko vodo. »Strašno me boli glava.« »Bal sem se, da te bo bolela.« Pazljivo se je usedel v nizek naslonjač, ki je bil preoblečen z rožnatim taftom. Bil je preširok zanj in počutil se je neudobno, toda vedel je, da je to edini stol v sobi, na katerega sme sesti. Čakal je, medtem ko si je ona drgnila senca; ljubil jo je, ker je vedel, da je kljub svoji razdražljivosti, egoizmu in gospodovalnosti dobra žena in dobra soproga in da predstavlja moč tega ljudstva. Če bi bili vsi takšni, kakršen je bil on. tedaj bi ne bilo zapovedi in morda tudi ne spodobnosti. Hiša bi bila klavnica in vsakdo v mestu bi izrabljal svojo moč. Želel si je, da bi bila nekoliko strastnejša v ljubezni do njega, toda mož ne more imeti dobre žene in ljubavnice hkrati. Če bi bil bolj energičen, bi lahko zapadel izkušnjam drugih mož, toda to bi povzročilo preveč nevšečnosti. Ljubil je mir, a v svojem domu ga je našel po svojem okusu. »Dušica,« je pričel nežno. »Preveč močna ženska si, da bi jemala to na tak način. Vem, kaj čutiš. Tudi jaz čutim nekaj podobnega. Rad bi videl, da bi bila Cvnthia mati najinih vnučkov. Toda najin fant želi nekaj drugega in je to tudi storil. Ničesar ne moreva storiti, da se to povrne. To morava sprejeti. Poglejva, kaj lahko storiva, da bi v tem uspela.« Mečkala je robček, ga zamotavala in razmotavala, a njen rdeči obraz, ki je bil še vedno tako lep pod rahlo sivečimi kodri, je bil pobit od vznemirjenosti. »Kako bi mogla tukaj uspeti?« je vprašala. »Zakon predstavlja nekaj več kot zgolj dva človeka, Tom. To je osnova družine. A onadva ne smeta imeti otrok. Kratko malo ne smeta!« Ni odgovoril. Vedel je, kaj misli. Slika majhne, na pol japonske otročadi, ki se podi okrog te hiše, je bila zares vznemirljiva. »Morda pa ne bosta hotela imeti otrok,« je rekel. »Kaj nisi bral, koliko se jih rodi tam preko? Vse te orfentalke so plodne kakor zajci. Ne, to morava preprečiti.« Bil je preveč obziren pri občevanju z ženskami, da bi jo vprašal, kaj misli, in ni rekel ničesar. Sedel je in bil videti pobit in utrujen; njegov obraz je bil iste barve kakor njegova pepelnatosiva kozlovska brada, obrvi in lasje. »Allen se mora zavedeti,« je rekla. »2e zavoljo sebe'mora uvideti, da to kratko malo ne gre.« »Toda, ako je poročen?« je pripomnil. »Lahko se loči.« Zagledal je nekaj svetlega na njenem obrazu, iskro upanja, neko misel. Spustila je robček. »Tom, morda pa sploh nista poročena?« »Pravi, da sta, Dušica.« »Toda možno je, da nista. Kaj pa je pravzaprav budizem? To ni prava vera. Tempelj vsekakor ni cerkev — poln je idolov. Ti Japonci so imeli po vsej priliki korist od tega.« Sedaj mu je bilo žal. »To ne bo prav nič pomenilo Allenu. On želi, da se mu verjame, da je z njo poročen.« »Sedaj še ne — toda počakaj. Ko bo videl, da se to preprosto ne bo zgodilo — oh, Tom, ni si mogoče zamisliti'žene poševnih oči, kako se sprehaja tod okrog po naši hiši ali celo po mestu! Kdo te bo še vabil na obiske? To bo konec vsega najinega življenja.« Bila je zmožna vsega, najsi je bilo to slabo ali dobro. »Dušica, jaz še vedno mislim, da lahko tako poznana žena, kot si ti, vse to premaga. Napravi to na najboljši način in ljudje bodo o tebi najbolje mislili.« Zmajala je z glavo, se ugriznila v drhteče ustnice in si * rokami zakrila obraz. »Ne morem, Tom. Le pretvarjala se bom, mar ne? — a potem bom poskusila pregovoriti Allena. da bo gledal na to tako kakor jaz.« Vstal je. »Prav, povedal sem ti, za kaj gre. Povedal ti bom še nekaj več: pazi, saj poznaš svojega rodnega sina, Dušica!« Zatem se je obrnil, čuteč, da je najobupnejša potreba njegovega življenja močna škotska pijača. Ko si je zmešal pijačo, se je usedel na prednji verandi in je začel polagoma srebati, razmišljujoč o problemih, ki bi obkrožali slehernega človeka, ki bi dovolil, da bi želje, ugled, javno mišljenje, položaj v življenju in vse običajne zahteve člove-čanstva postale kakor koli osebnega značaja. Ce bo to malo japonsko bitje prišlo v to hišo, bo on kratko malo nadaljeval z življenjem, kakršnega je živel doslej. Nič takega ni, kar bi lahko napravila, da bi ga moglo vznemiriti. Če ne bo mogel videti srečnih obeh, žene in sina, bo vsaj sam srečen, a njegova sreča je bila osnovana na čvrstih temeljih duhovnega zadovoljstva nad dobro hrano in zdravimi jetri in nad najudobnejšo posteljo v deželi in zmožnostjo, da spi vso noč. Zavedal se je, da je izpustil nekaj dražečih človeških čustev, toda sedaj ni hotel, da bi ga dražila. Medtem pa je bil hvaležen, da so bile slabe novice znane in da je njegova žena izvedela zanje, četudi še ni vedel, kakšne bodo posledice. V kolikor jo je poznal, je vedel, da o tem sploh več ne bo govorila. Njeni načrti so bili pripravljeni in izpeljala jih bo; in slej ko prej bo zvedel zanje, čeravno verjetno ne vse dotlej, ko bo že prepozno, da bi lahko kaj ukrenil. Predobro je bila vzgojena, da bi dovolila, da bi vladalo v hiši sovražno vzdušje, in, ko bo prišla nocoj dol na večerjo, bo takšna kakor vselej. Allen je imel mnogo materinega v sebi in tudi on se bo bržkone vedel tako kakor vedno. Samo čas je prav toliko zdravilo kakor razodetje, in če bi živeli nekaj časa z dejstvom, bi morda ostali del svojega življenja več ne živeli z njim. Morda bi se privadili celo na poševne oči