An^iftinlaa menr^m ti Uia. ca iBoaem-»t*a 40 Din — a«* daljaka Uda J« trn-lakta« » Din, sa inozemstva 120 Din Uradniit va i« t Kapilar javi al. 6/111 VENEC Telefoai aredaHtva: daeraa ataiba 3MM — aotaa 299*. 299« la 205» Cek račun l.|ot» |Hlin <1 IlihUi ia 10.34^ z« uiserafei Sarajevo štv. r^tri Zagreb štv. Vrf.tiit, Prnga-I >uiibj 24.741 Uprava: kopitar-jov« 6. telefon 2WJ Uhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka tn dneva po prazniku Strahote sodobne vojne Že dobrega pol leta beremo dan na dan, kako se v vzhodni Afriki nad abesinsko ozemlje dvigne celo letalsko btodovje, kako vsakokrat zmeče no naselja pod seboj na stofine ton raz-nišilnih, požigalnih in zaslrupljajočih snovi in kako se po takem poletu, ki je stal. življenje toliko in toliko nedolžnih ljudi, zmagoslavno vrne v svoje izhodiiče. Zakaj da ta morilna orodio iz zraka ne delajo (in časih sploh ne morejo delati) razlike med vojujočimi se spvrožniki in mirnimi prebivalci, se danes tudi od napadalca priznava. ko ob takem poletu sporoča, de ie imel namen »prestrašiti ozadje« in tako »zlomiti moralni odpor prebivalstvo«. Napadeni in nevtrelei nam potem povedo, na kaljen način se je ta namen dosegel: nebroj poslopij, med katerimi je pretežna večina stanovanjskih, porušenih in po-žganih, na .stotine civilistov,' med njimi starci, žene in otroci, ubitih, od plinov zadušenih in zastrupljenih ter sežganih,„več sto kvadratnih kilometrov obdelane' zemlje opustpšemh materialne škode na milijone; trpljenje prizadetih se, sploh ne šteje. Da mnogi taka vojna roročila betejo brez posebnega razburjenja ali pa ob teh namenoma prizadjanih strahotah moderne vojske, ki sploh ne pozna več razločka med bojno črto in njenim zaledjem, mid vojakom in neoboroženim prebivalstvom, med .vojašnico, bojnim skladiščem ali tovarno in mirnim naseljem, ter njegovimi kulturami, sploh ostanejo popolnoma ravnodušni — to bo imelo svoj vzrok bržčas v dejstvu, da. gre, le za »divjake«, ki $o daječ od nas in /koiih usoda nima z našo nobene; zveze; eni celo menijo, da. je blagoslov civilizacije,, ki se bo odslej razlival nad je črnce, poč vreden nedolžnih žrtev, ki morajo padati zanjo. Mogoče do smo tudi otopeli, ker od vseh strani dan za dnem nc ,slišimo drugega ko same neprijetne novice o vojskah, revolucijah, vojnih pripravah in čedalje bolj strahotnih izumih bojnega orožja, tako da se proti vsemu temu ne moremo braniti drugače, kakor da se oborožimo z največjo hladnostjo in vse skupaj ignoriramo, češ, »delajte, kar hočete, kaj meni mar!« Vse drugače bi seveda tak v neporušni mir duše ogrinjajoči se evropski inteligent mislil in čustvoval, če bi se vse to ne dogajalo ob ekvo-Joriu, ampak pri nas, ne v vojski med belim in črnim plemenom, temveč, v krvavi razpravi med civiliziranimi narodi naše celine. Kakšna čustva bi na primer izzvalo tako vojno sporočilo, da ie eskadrn kakih sto letal par ur krožila nad kakšnim trgovskim, središčem v naši bližini, velikim na primer ko naša Ljubljana, do na ie do tal po-nišilp, da je, hib ubitih par tisoč prebivalcev in a se moramo vsaj zavedati sramote za nošo človečansko kulturo, ki jo gojimo in razvijamo najmanj že dva tisoč let, da državniki ne morejo ali resno nočejo vsaj omejiti in obložili načina bojevanja. Zakaj popolnoma nekrščansko, čisto pogonsko in v resnici barbarsko ie načelo, ki so ga koncem minulega stoletja vrgli v svet germanski politiki, da, čc ie že vojska, naj se vodi z najskrajnejšimi sredstvi brez vsakega ozira do popolnega iztrebljenja sovražnika aH vsaj do njegovega popolnega izne-moženja v fizičnem, moralnem in gospodarskem ozitu in tudi mir naj se narekuje tako, da bo Posledice italijanskih zmag v Abesinijt Angleški ultimat Italiji ? Italija vdrla v angleško interesno območje okrog jezera Tsana Nervozna posvetovanja v Rimu, Parizu in Londonu Dnnaj. 2. aprila, b. Posebni dopisnik »Neue Freie Pres6et poroča iz Rima. da je v tamkajšnjih političnih krogih povzročilo veliko pozornost dejstvo, da sta francoski in angleški veleposlanik obiskala italijanskega državnega podtajnika za zunanje zadeve Suvicha. Tn je tembolj značilno, ker so se po zavzetju Gondarja po italijanskih četah, ki je oddaljen samo 30 km od jezera Tsana, odnosi med Veliko Britanijo in Italijo nevarno poostrili. Stanje je tako napeto, ti« Italija ne ho prav nič iznenadena, če ji bo Velika Britanija poslala ultimat, t kar verujejo tudi mednarodni diplomatski krogi. Z druge strani pa so isti diplomatski krogi prepričani, da tudi Italija ne namerava popustiti niti za la> in se celo trdi. da je Italija pripravljena sprejeti eventueluo spor z Anglijo na svoj« ramena. Italijanski diplomatski krogi se sicer napram Angliji perejo na ta način, da jc bila sedanja italijanska, izključno v smeri proti jezeru Tsana storjena izključilo iz strategičnih vzrokov, ue pa iz političnih. Ž italijanskih merodajnih mest se svečano zatrjuje in obljublja, da je Italija slejkoprcj pripravljena spoštovati britanske interese v Vzhodni Afriki. Cuje se tudi, Dailv Telegrapht, v katerih trdijo, da je za Anglijo italijansko-ahesinska vojna v Vzhodni Afriki prenehala biti čisto politični problem in predstavlja po zasedbi Gondarja vojaški problem. Kajti z zasedbo tega mesta so resno ogroženi interesi Velike Britanije, ki nikakor nc more dovoliti, da bi razen nje še kdo drugi gospodaril v okolici jezera Tsana, ki jc izvor bogastva v Sudanu in Egiptu. Zaenkrat bo vlada Velike Britanije počakala še nadaljnji razvoj dogodkov, ni pa izključeno, da si bo zaščitila svoje interese v Rimu. Ne sme se namreč pozabiti, da je Italija priznala angleško interesno območje v severno - zahodni Abe-siniji in Angleži pričakujejo, da Italija ne bo kršila svojih obveznosti. Navdušenje v Rimu Rim, 2. aprila, e. Italijanski dijaki so danes priredili bučne manifestacije zaradi novih zmag na severui fronti. Sprevod dijaštva je odšel pred angleški konzulat in tam vpil proti Angliji in angleški politiki. Policija je dijake potisnila v stransko ulico. Palača angleškega veleposlaništva je zelo zastražena. osa/i «> Hogoi*. L. Jr k / Aksumtf l>r: '«*>• i 'Z&fttFv o Condor TonaSte i A R A „„ ? Addi Italijanske pomorske vaje v Rdečem morju - pred nosom Anglije Novo strahovito vodno orožje - „vodne sani" Masava, 2. aprila, b. Zadnje dni je imelo italijansko rdečemorsko brodovje velike vojne manevre, pri katerih so sodelovaje zlasti majhne podmornice, takozvane vodne s a 11 i«, ki so se v manevrih izkazale kot odlično orožje za napad večjih pomorskih enot. Manevrov so se udeležili tudi rušilci velike podmornice in križarke. Cilj teh manevrov je bil predvsem la, da se ugotovi borbena sposoimost majhnih pomorskih enot proti ve- likim ladjam. Manevrov so sc udeležile tri eskadre italijanskega pomorskega brodovju, ki je zasidrano v Rdečem morju, med temi tudi enote iz Inke Asnb. Večje borbene ladje so bile. v glavnem dirigirane iz Masave. Višek manevrov so predstavljate nočne borbe, v katerih so predvsem prišle do izraza omenjene vodno sani. Te vodne sani so opremljene z' izredno močnimi motorji in imajo-posadko dveh ali treh mož. Drčijo po vodi z neznansko hitrostjo in spuščajo iz neposredne bližine, smrtonosne torpede v stranske stene ruffiloev in večjih ladij. V nočnih napadih uničijo le malo podmornice teoretično skoraj polovico rednega brorlovja. Poleg vodilih snni . pa so Italijani na zadnjih manevrih preizkusili še neko novo gra nato. Z abesinskih bojišč Asmara, 2. aprila. AA. Havasov posebni vojni dopisnik pri italijanskem vrhovnem poveljstvu jx)-ročn: Ni Se mogoče pregledati nadaljnje posledice najnovejše italijanske zmage na severni fronti, vendar pa se lahko reče že sedaj, da bodo te |>o-sledice zelo dalekosežne. Zavedati se moramo, da =0 bitko izzvali Abesinci. Cesar Haile Selasije sam osebno želel to ofenzivo in jo je tudi sam pripravil. Cesar ie ves čas spremljal potek bitke z opazovalnice, ki je bila malo oddaljena od prvih bojnih vrst. Po svoji ostrosti je ta bitka prekosila vse dosedanje spopade, ki so se odigrali od začetka vojne med Italijo in Abesinijo. Posebno huda je bila borba na levem italijanskem krilu, kjer so Abesinci naleteli na Askare, katerim je končno uspelo, da so objeli abesinsko desno krilo z jurišem mi nož in končno premagali nasprotnika. Tudi i tal i -.ir.'»«Ja se izve, da prebivalstvo pokrajine Godžam samo poziva italijanske čelu. da naj jih osvobodijo. Abesinci poročajo o zmagi London, 2. aprila. AA. Reuter poroča iz Adis Abebe: Iz glavnega abesinskega slana v Marhio-debru poročajo o veliki abesinski zmagi. Po tem poročilu so abesinske čete zavzele štiri utrjene postojanke. V bitki je padlo 700 italijanskih vojakov in 30 častnikov in 2000 Eritrejcev, Glavni stan Vehib paše uničen Gorahaj, 2. aprila. AA. (Štefani.) Drugi dan po bombardiranju Ilarara so štiri italijanska letala napadla Buleleh vzhodno od Dagahura, kjer je poveljnik abesinske vojske na južni fronti, bivši turški general Vehib-paša pred nekaj meseci ustanovil svoj glavni štab. Da zabriše sledove Italijanom, se je Vehib paša skril med ruševine Bule-leha, starega gradiča, kjer zdaj prebivajo berači in gobavci, in tu si je napravil tajno središče svojega glavnega stana. Toda po zaslugi poročil, ki jih je dobivalo italijansko vrhovno poveljstvo, se je letalom posrečilo izslediti sedež glavnega stana iM ga popolnoma uničiti z bombami. Letala so razen lega obstreljevala in pognala v heg s strojniškim ognjem tudi gardo Vehib-pašc. ki sc jc nahajalo v neposredni bližini glavnega stanu. Parade na Dunaju Mala zveza bo skupno nastopila na Dunaju Dunaj, 2. aprila, b. Tukajšnji češkoslovaški odpravnik poslov dr. Dohalski je obiskal danes avstrijskega zunanjega ministra Uerger Waldeneg-ga in se poučil o namenu avstrijske vlade glede včeraj sprejetega zakona o uvedbi sploSne vojaške dolžnosti za moške v starosti od 18. do 24. leta. V zvezi s tem obiskom so se takoj razširile vesti o demarši Češkoslovaške oziroma Male zveze pri avstrijski vladi, kar pa ni resnično. Šele po poroč^u češkoslovaškega odpravnika poslov dr. Dohalskega v Prago bo le ta stopila v zvezo z Bukarešto in Belgradom zaradi skupnega stališča držav Male zveze pri bodočih razgovorih z Avstrijo. Na Dunaju so se danes razširile tudi govorice, da je avstrijska vlada sklenila povišati svojo stalno armado na 150.000 mož. Tozadevno pa še ni bil sprejet noben sklep, res pa je, da se vodijo v tej stvari pogajanja z državami, ki so podpisale saintgermainsko pogodbo. Dalje se čuje, da bo znašal vojaški obvezni rok eno leto in da bo- Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, večinoma močna oblačnost, viharno in deževno, hladneje. nasprotnik na vse veke nesposoben za nov dvig. Tukaj moramo pač reči, da so bili prejšnji vekovi neprimerno bolj človeški in krščanski, dočim se i moderna država v leni oziru pogreza vedno bolj v poganske metode, dasi bi ravno vse meje mož-i nosti presegajoči napredek na tehničnem polju, ! s katerim sc skuša okoriščati tudi vojna umetnost, ! moral poklicanim činiteljem narekovali, da sku-' šajo temu napravili oziroma določiti mednarodno priznane meje, ker, če ne, bo prihodnja vojna med narodi vsega sveta gotovo privedla do brezobzirnega iztrebljenja vseh po vseh — pravi bcllum I omnium contro omnes. V zgodnjem in v poznem srednjem veku ter do našega stolelia ie brezspor-no veljalo, do se sme v vojni rabiti orožje samo proti temu. ki kot vojak doličnc države sam nosi in rabi orožje, dočim so tisti, ki niti neposredno ne napadajo in sc ne branijo pred nasprotnikovo vojsko, nedotakljivi. Sicer narodi niso sprejeli v polnosti velike iniciative nanežo Inooenm III ob prelomu X. in Xi. stoletja, naj bi sc sploh odpro- \ila borba z metalnim orožjem, vendar pa so države še v tokozvani petrograjski konvenciji od j 25. novembra 1868 sprejele določbo, da se nc ! smejo uporabljali bojna sredstva, ki povzročajo prevelike in nepotrebne bolečine Ne vemo, kdo je iznašel dum-dum krogle, ki prve pomenijo prekršitev lega mednarodnega zakona. Tudi načelo, da jc privatna lastnina mirnih državljanov nasprotne države sveta, danes ne velja več, kakor se tudi nihče več ne ozira na princip, da sc bojna sredstvo uporabljajo na fronti, nc pa v zaledju. Obveljalo je ravno narobe, da je namreč v prvi visti ticbo zadeli nasprotno državo v njenem mirnem prebivalstvu in njegovih neobhodnih življen-skih rezervah v samem središču. V Ženevi so zborovali žc razni odbori za rešitev tega vprašanja, sloiil sc pa ni niti en korak, da bi se recimo vsaj uporaba strupenih plinov i prepovedala. Danes strupeni plini krčijo pot do ] >\išie kulture«. Ali sc Evropa res nc bo zavedla, kam ta pot v rcsnici vodi? do pod orožje pozvani obvezniki sf.jižili deloma pri armadi, deloma pa bodo dodeljeni tako zvanim delavskim oddelkom. Mussolini Gombosu: „Počakajte malo! Ne gre tako hitro i" Budimpešta, 2. aprila, b, Jutranji btidimpe-štanski tisk zelo navdušeno pozdravlja sklep avstrijske vlade o uvedbi splošne vojaške dolžnosti. Pri tem sc ne taji, da so rezerve avstrijskega kanclerja, ki je dejal, da ne gre za uvedbo splošne vojaške dolžnosti, zelo prozorne in storjene samo zato, da bi se podE- dokaz, da Avstrija ni kršila mirovne pogodbe v eni izmed najvažnejših točk. Dalje se tudi ne taji, da je sedanji sklep avstrijske vlade bil poslcdica zadnjega sestanka v Rimu, kjer jc kancler dr. Schuschnigg končno pridobil šela italijanske vlade Mussolinija za tozadevno podporo. Vse kaže, da je v Rimu tudi Gorabds zahteval uvedbo splošne vojaške dolžnosti, vendar pa ga je Mussolini opozoril, da to ne gre tako hitro, ker bi drugače izgled&''o, kakor da je Italija ona, ki daje pobudo za kršitev mirovnih pogodb. Gom-bos je ostal dalje časa v Rimu zaradi tega, da ga j je Mussolini lahko prepričal, da je potrebno, da še nekaj časa počaka, ker bi s takojšnjim sklepom o Uvedbi splošne vojaške dolžnosti vznemiri) sosede Madjarskc, ki so se do Avstrije obnašali vedno koristno. V političnih krogih nc prikri-i vajo razočaranja zaradi takšnega zadržanja Rima ! v tem važ.ncm vprašanju; ki jc za Madjarsko največjega pomena. Mussolini jc Giimbosa prepričal, ! da je potrebno izpeljati boljšo diplomatsko akcijr in jo tako pripraviti, da bo tudi Madžarska lahki izvršila to, kar je sedaj storila Avstrija brez vcrjil-poslcd.ic. Kronanje Edvarda Vlil. v maju 'l,ondon, 2. aprila, c. Vladn je danes izjavila, da bo kralj Edvard •VIH. kronan za kralja v mesecu maju letos Krvave bitke na mongolski meji A „strah pred izbruhom vojne je minil" Moskvo, 2 eiprild. b Po zadnjih vesleh iz Ulan Baloia, glavnega nu-tla Mongolije, je prišlo ponovno do zelo krvavih bitk pri mestu Tamsvk Uulak. Biika se je pričela 31. marca z nenadnim prodorom japonskih in maitdžurskih čel v inon-golso ozemlje. Mongolske obmejne straže niti slu-iiU: niso, da bodo japousko-manilžurske čele izvršile vdor v takšnem obsegu in niso mogle dati dovoijnega odpora Zato so se mongolske obmejne slraže hitro umaknile do mesta tainsvk Bulak, kjer so sirahovilo potolkle napadalce v borbi, ki je trajala nad 24 ur. japonsko-mandžurske čete so v lein času dvakiat oblegale omenjeno meslo, loda so bile vedno odbite, pri drugem naskoku pa poražene. Posamezni vojaki, ki so se rešili, so bil potisnjeni čez mejo na inand/.ursko področje, Tukajšnji kitai .ki krogi smatrajo sedanjo borbo na mondžursko-mongolski meji za vrhunec izzivanja in smalrujo, da ie skrapi; čas, da japonska vlada energično zatrc takšne obmejne dogodke, ki predsl i»lja;" nujvečjo nevarnost za voino na Daljnem \zhodu. Sovjetska v Uido je prepričana, da za sedanje spopade ni dala pobude japonska vlada, zahteva j pa od ii|<* da nauči pameti samostojne poveljnike, ki hočejo s taksnimi nepremišljenimi napadi vmešali obe državi v krvavo vojno. Zaenkrat je strah pred vojno napovedjo zopel minil, ker so bile sovražnosti pravočasno ustavljene z obeh strani. Kaj je z jeklarno v Zenici Min. Janhovic o vlogi Kruppa pri obnovi Zenice „ Bodoča vojna oo vojna vse domOVinC** CSR se pripravlja na bodočnost 1'raga, 2. aprila. AA. ČTK poroča: Vojaški odbor parlamenta je začel s pretresom zakona o narodni obrambi. Bil je navzoč tudi minister narodne obrambo Mahnili, ki je rekel, da mora ta zakonski načrt postaviti solidne temelje za obrambo države. Ta zakon predvideva vse potrebno za vse okoliščine. Bodoča vojna bo vojna celc domovine z vsem prebivalstvom in se je zato treba pravočasno oborožiti in pripraviti na vojno. Treba je tudi priskrbeti vse za prehrano in oskrbo prebivalstva. Industrija mora bili preustrojena tako. da lahko razvije svojo največjo delavnost in da lahko nemoteno deluje v kritičnih Irenotkili. Razdeliti je i treba pravočasno poljedelske pridelke, pa tgdi in- j dustrijske pridelke je treba pravilno usmerjati. Po- i sobno jc treba izvesti vse v družabnem in gospodarskem oziru in življenju. Kar se stori za na- | rodno obrambo, mora biti enako obvezno za vse. | Sistematična priprava za obrambo domovine bo od- | vrnila nevarnost neprijateljskega napada. i Pariz odklanja Hitlerja „Nemške ponudbe so demagogija" Konferenca lokarnskih pogodb v Bruslju Pariz, 2. aprila, c. Včerajšnji nemški odgovor jc zopet zelo oživel delo mednarodne diplomacije. Posebno se jc zopet dvignila vročica dela in pogajanj in najhujši je pač vtis, ki ga jc Hitlerjev odgovor napravil v Parizu. Vse francosko javno mnenje danes soglasno odklanja nemški odgovor in v tem znaku se je danes razvijal ves položaj v Parizu. Že zgodaj zjutraj jc francoski zunanji minister Flandin 7. višjimi uradniki zunanjega ministrstva začel proučevati, in to podrobno. Hitlerjev »dgovor. Ta posvet v zunanjem ministrstvu je trajal do poldne in opoldanski listi so že objavljali, da misli francoska vlada zavzeti to-le stališče: Hitlerjev odgovor ni niti odgovor na dogovor, ki je bil sklenjen med locarnskimi državami dne 19. marca v Londonu. V tem dogovoru so lo-carnske države zahtevale čisto točno, naj naj Nemčija stori. Na pogoje locarnskega dogovora Hitler sploh ni odgovoril. Na predvečer, ko je Hitler moral odgovorili angleški vladi, je Flandin v svojem govoru v Ve-zelayu stavil Hitlerju od točke do točke čisto precizna vprašanja, na katerga naj bi Hitler prav tako jasno in točno odgovoril. Hitler ni odgovoril niti na eno izmed F.landinovih vprašanj. Posvet francoskih poslanikov Tako, kakor je potekel razvoj dogodkov popoldne, se je videlo, da misli francoska vlada zavzeti stališče, čeS, da je Hitlerjev odgovor čisto negativen in ga tudi zastopati pri vseh nadaljnih posvetih. V teku popoldneva je bilo sporočeno, da je Flai-Jin nujno povabil v Pariz francoske veleposlanike t Londonu, Rimu, Berlinu in Bru-xellesu. Vsi ti poslaniki morajo biti v zunanjem ministrstvu jutri opoldne ob 15, kjer se bo vrš>la velika konlerenca vodilnih mož sodobne francoske diplomacije. Takoj nato je Flandin povabil k sebi španskega veleposlanika v Parizu. Ob 17.30 pa je prišel k Flandinu angleški veleposlanik v Parizu, sir Georg Clrek, ki je imel s Flandinom 40 minut trajajoč razgovor. Kmalu nato je prišel v zunanje minstrstvo tudi romunski zunanji minister Titule-scu, ob 19 pa je Flandin odšel v predsedstvo vlade k Albertu Sarrautu in je bil nato določen dnevni red za jutrišnjo sejo francoske vlade, ki bo na Elizeju pod predsedstvom predsednika francoske republike Lebruna. Vendar pa jutrišnja seja francoske vlade ne bo odločilna. Francoska vlada misli namreč s posebno noto, v kateri bo odbila Hitlerjeve predloge, zahtevati, naj se takoj setane konferenca locarnskih držav v Bruxellesu in na tej konferenci se mora zavzeti stališče prot'i Nemčiji, kakor je bilo dogovorjeno v Londonu 19. marca, če Nemčija odbije novi locarnski dogovor. Besedilo te note pa bo francoska vlada sestavila šele na seji, ki bo v ponedeljek, dne 6. aprila. V tej noti bo francoska vlada zahtevala, da se mora konferenca v Bruxel-lesu vršiti še pred veliko nočjo. Mnenje tiska: Demagogija Francoski tisk topot soglasno odbija Hitlerjeve predloge in poseb.va hudo zameri nemškemu odgovoru ton, v katerem je ta nota bila spisana. Francoski tisk podčrtava, da so se Nemci topol zopet postavili na vzvišeno gospodovalno stališče, ki hoče sedaj raztegniti diktature nemškega narodnega socializma ne samo na Nemčijo, ampak na vso Evropo. Francoski listi posebno nc vedo dovolj pikro obdelavati tistih Hitlerjevih predlogov, ki hočejo natakniti nagobčnik mednarodnemu javnemu mnenju tako dolgo, dokler se bo to Nemčiji zdelo primerno in potrebno. Poluradni komentar, ki ga k Hitlerjevim predlogom objavlja Havas, pravi celo, da Hitlerjevi predlogi niso samo demagogični, ampak da hočejo Nemci danes vsiliti Evropi popoln preobrat vse mednarodne politike, ki sc jc razvijala po letu 1919. H''tler hoče odpraviti mednarodno sodišče ▼ Haagu in ga nadomestiti z arbitražnimi pogodbami ž uvedbo obvez.-:ga razsodišča. Toda pravico so doslej zmeraj delila sodišča, nikdar pa samovoljno postavljena ali pa tudi delno priznana razsodišča. Prev tako odbija H'"tler, da bi izvršil »simbolično kretnjo«. Tako zvani veliki nemški mirovni načrt se pri treznejši presoji takoj izkaže kol nezadosten. Hitler ne pove prav nič o obvezni medsebojni pomoči V svojem mirovnem načrtu niti z besedico ne rešuje vprašanja letalskega pakta. Izjavlja sicer, da hoče vstopiti v Zvezo narodov, poprej pa zahteva popolno odvezo za kršitve mednarodnih pogodb in mednarodnega prava. Tako postopanje bi bilo smrt za Zvezo narodov. S Hitlerjevimi predlogi o sklepanju nenapadalnih pogodb s svojimi sosedi pa Francija ne ve, kaj napravili. Res je, da Hitler sedaj predlaga pogodbo s Francijo in Belgijo, toda to šele po predhodni kršitvi mednarodne pogodbe. Prihodnjo ne-napadalno pogodbo z južnimi ali vzhodnimi sosedi bo Hitler najbrž Dravtako sklenil šele tedaj, ko bo najprej proti njim kršil to ali ono pogodbo. I a poluradni komentar k Hitlerjevemu odgovoru sc končuje z besedami: »Noben Francoz kaj takega nc more sprejeli!« Eden zagrenjen London, 2. aprila c. Angleški zunanji minister llden je danes ob II. dopoldne sprejel nemškega poslanika von Ribbentropa. Po sestanku se je zvedelo, da je liden zagrenjeno izjavil. da želi nekatere korekture v odgovoru nemfke vlade. Eden je odbil nemška sumniče-nj« glede posvetovanj med generalnimi štabi, ki naj se te dni začno v Londonu. Ti posveti ne morejo biti naperjeni proti Nemčiji, ker se bo v njih govorilo samo o leni, kaj se naj stori za I slučaj, če Nemčija nenadoma napade Belgijo ali ! Francijo. Ker pa Nemčija sama izjavlja, da nc j bo napadla nobene izmed teli dveh držav, zato generalni štabi ne morejo skleniti nič nevarnega proti Nemčiji. Iz krogov nemške delegacije pa se je izvedelo. da se je na tem sestanku govorilo tudi o tem, v kakšni obliki naj Anglija sodeluje .pri; novem paktu, ki bi vezal Nemčijo, Belgijo in Francijo, šlo jc za to, ali naj Anglija pristopi k tej pogodbi samo kol porok ali pa kot sodelujoča država v splošnem zapadnocvropskem paktu. Belgifa trezna Bruxelles, 2. aprila, c. Belgijsko javno mnenje glede Hitlerjevega govora ne sledi francoskemu javnemu mnenju. Belgijski listi skušajo zelo tre/no in mirno pisati o Hitlerjevih predlogih. Veliki lisi -La Nation belgec prav nič ne kritizira Hitlerjevega načrta, ampak samo želi. da* bi ta nučrt pripomogel k varnosti Belgije. Italija bo sodelovala Rim, 2. aprila, c. Italijanska vlada je danes pozitivno odgovorila na pismo, ki ga je v imenu odbora trinujstorice poslal Musoliniju predsednik odbora de Madariaga. Italija pristaja, da hoče stopiti v direkten stik z odborom trinajsto rice, da se lahko začno nadaljnja pogajanja /a konec, sovražnosti v vojni med Italijo in Abesinijo. Bankrot banke Compas Dunaj, 2. aprila, b. Danes jc zaprla svoje blagajne dunajska banka Compass, ki je bila v najtesnejših trgovskih zvezah z zavarovalno družbo Fenix. Omrnjena banka je imela delniško glavnico 4.5 milijonov šilingov, njene terjatve pri Fe-nixu pa znašajo 17 milijonov šilingov. Čeprav število vložnikov ni veliko in znašajo vloge vsega 1,700.000 šilingov, so nenadoma pričeli vlagatelji dvigati svoje vloge. Zaradi težav, v katere je zašla zavarovalna družba Fenix, banka Compass ni mogla izplačati vlog in je zaradi tega zaprla blagajne. Albansko „sodelovanje" z Rimom Tirana, 2. aprila. AA. Havas poroča: Albanski parlament je odobril nove gospodarske m finančne sporazume med Italijo in Albanijo. Albanski zunanji minister Aslani je imel pri tej priliki govor, v katerem je podčrtal, da so popolnoma biez osnove vse vesti, ki so se ob tej priliki zopet širile v inozemstvu. Zunanji minister jc poudaril, da slone odnosi med Albanijo in Italijo na temeljih skrcnega sodelovanja med Albanijo in Italijo posebno napram vsem sosedom Albanije. Drobne vesti Varšava, 1. aprila. AA. (DNR) Policija je aretirala okoli 60 komunističnih prvakov. V bližini Varšave so oblastva odkrila skrivno komunistično tiskarno; pri tej priliki je policija zaplenila mnogo komunističnega propagandnega gradiva Zaplenila jc tudi blagajno komunistične stranke za Varšavo. Arctiranci so večji del Židje. Osebne vesti Belgrad, 2. aprila. AA. Premeščena sla v ku-tastrsko upravo v Kamniku za kataslrskega geo-melrn v 7. skupini Karol Tigl, katastrski geometer iste skupine na katastrski upravi v Novem mestu in v katastrsko upravo v Novem mestu za katastrskega geometra v 7. skupini Ivan Marinček, katastrski geometer na katastrski upravi v Ptuju. — V tobačni tovarni v Ljubljani je imenovan za višjega monopolskega svetnika v 4. skupini 1. stopnje Ldvin )uli, monopolski svetnik in ravnatelj tobačne tovarne v Ljubljani Belgrad, 2. aprila. Nocoj po seji ministrskega sveta, na kateri je bilo govora tudi o razširjenju železarne v Zenici, je minister za gozdove in rudnike Jura j Jankovič v daljšem razgovoru s poročevalci listov obrazložil zgodovino razširitve te železarne. Med drugim je izvajal: Vprašanje zgraditve nacionalne težke železne industrije ni problem novejšega datuma. Ta problem je nastal sam po sebi takoj po Osvoboditvi in zedinjenju, v aktivno fazo pa je stopil že takrat, ko smo imeli pravico do reparacijskih terjatev v Nemčiji. Na žalost se te reparacij-ske terjatve niso izkoristile v ta namen. Še več, leta 1931 smo sklenili s tvrdko Krupp pogodbo, toda bilo je prepozno, ker je med tem stopil v veljavo znani Iloovrov načrt o moratoriju nemških reparacij. Imamo več načrtov domačih in tujih metalurških strokovnjakov za ureditev tega pomembnega problema. Nekatere ureditve terjajo več, druge manj investicijskega kapitala. Tudi glede financiranja je več predlogov, med njimi n. pr. angažiranje tujega ali domačega gospodarskega kapitala. Kraljevska vlada je zavzel stališče, da je treba našo industrijo železa glede rta njene naloge izgraditi samo z lastnimi sredstvi, pa čeprav bi stopali v etapah zaradi pomanjkanja investicijske glavnice. Trenutno je bila najnujnejša, reči se sme neodložljiva potreba države, da se čimprej nabavi groba livarska proga s premerom vala 800 milimetrov. Kapaciteta ji bo okoli 180.000 ton valjanega železa in jekla na leto. Moram poudariti, da smo pri projektiranju te proge dosegli velik finančni uspeh. Pokrili bomo z njo tri četrtine vseh potreb valjanega železa in jekla v naši državi, doslej smo pa samo eno četrtino. Torej je nabava grobe proge velikega pomena i za narodno gospodarstvo, i za trgovinsko politiko i za državno obrambo. Tisti del domačega tiska, ki se neugodno izraža o nabavi grobe livarske proge v Zenici, je popolnoma na krivi poti. Isto velja tudi za protestno zborovanje jeseniških delavcev. Vse to, v koliko* ne gre za nepoučenost,- je inspirirano po tistih, ki jim ne gre v račun jakost železne industrije v Zenici, in ki na posebno vešč način prenašajo obrambo svojih osebnih interesov na; so- cialna tla med delavstvom. Nepoučeni bi' mogli misliti, da ta groba proga v Zenici ojjraža bbStoj jesnlfkega delavstva. Poda dejansko ni tako. Gre za nabavo instalacij, kjer se bodo ' izdelovali izključno tisti profili, ki se doslej niso- proizvajali v Zenici ne na Jesenicah, temveč smo jih uvažali iz inozemstva. Razen tega ne smemo pozabili, da za inštalaciji!i'takšne vrste, kakor je nameravana groba' proga s premerom 80b mm glede na njen program fabrikacije ne more bili nekje ob državni meji, temveč samo v strogem središču države. Kraljevska vlada želi in bo stremela po tem, da se ustreže potrebam vseh krajev In vseh prebivalcev naše domovine enako, vendar bo zmerom dajala prednost splošnim državnim in nacionalnim interesom pred lokalnimi interesi kakršnegakoli kraja. Nekateri tuji listi krivo slikajo to nabavo samo zato, ker smo jo izvršili v Nemčiji. Da smo tako storili, so nam narekovali samo in •izključno trgovinski in finančni interesi naše države. Vse izplačilo se bo izvršilo na račun klirinškega salda terjatev iz jiigoslbvanško-r^m-kaga kliringa v Nemčiji, ki znaša blizu 500 milijonov Din. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da se je ta nabava izvršila pod posebno ugodnimi pogoji. Ponudbo tvrdke Krupp.je strokovna komisija presodila kot najugodnejšo, med vsemi, ponudbami, kar Jih je prišlo, tako glede tehniške, bonitete, kakor glede cene. Od celotne .dovoljene c,ene se bo izdalo približno tričetrt v Nemčiji, ena četrtina bo pa ostala pri nas. Z drugimi besedami,, četrtina tega denarja se bo porabila za javna dela v. državi, pri čemer bo imel največjo korist naš .delavec. O kakšnem angažiranju Kruppovega kapitala v Zenici kot nekakšni udeležbi pri delnicah pa ni uiti govora, kakor je že pojasnil tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v senatu, v odgovoru na neko interpelacijo. Belgrad, 2. aprila. AA. V zvezi z izjavo ministra za gozdove in rudnike, po kateri se ,bo od celotne dogovorjene cene za razširjenje železne industrije v Zenici porabilo tri četrtine zneska v Nemčiji, ena četrtina pa bo ostala doma, to je, da s_e bo porabila za izvedbo javnih del, se ugotavlja, da ta vsota, ki bo ostala doma, znaša 39. milijonov Din, V • odmevi Seja vlade Belgrad, 2. aprila, m. Na današnji sej i ministrskega svetu, ki je trajala od 17. do 20. ure in ji je predsedoval predsednik ministrskega sveta dr. Milan Stojadinovič, je bilo poleg razprav o drugih resornih vprašanjih sklenjeno, da sc /a prehrano pasivnih krajev in krajev, ^ katerih ljudstvo strada, dodeli ministru ža socialno politiko nov kredit v iznosu 10 milijonov dinarjev poleg že odobrenih >6 milijonov dinarjev Ministrski svet jc vzel na znanje poročilo ministra za gozdove in rudnike, da je uprava Zenice d d. sklenila pogodbo s.tvrdko Krupp za zgraditev železne industrije v Zenici. — Na predlog kmetijskega ministra je bilo sklenjeno, da se dovoli prost izvoz otrobov, repi-•ili rezancev, suhe detelje lucerne in graharice. Ministrski svet jc nadalje pooblastil poštnega ministra, da predloži finančnima odboroma nurodnega predstavništva predlog■ pogodbe o razširitvi obstoječih in zgraditvi novih radijskih postaj. Kakor smo že poročali svoj čas, se bodo zgradile nove radijske postaje v Skoplju, Sarajevu, Splitu in Mariboru, Dosedanje radijske postaje v Belgrudu, Zagrebu in Ljubljani pu se bodo znatno razširile. Posredovanje slovenskik ministrov in slovenskih JRZ poslancev Belgrad, 2. aprila, m. Poslanci kluba JRZ dr. Klar, dr. Veble in Gajšek so danes zopet posredovali pri prometnem ministru dr.: Spalii in načelniku gradbenega oddelka v generaliti direkciji držav, železnic zaradi zgraditve železniške proge Črnomelj—Vrbovsko, ter radi zgraditve tovornega kolodvora v Dobovi. V finančnem ministrstvu so pa posredovali zaradi olajšav obmejnega prometa za dvojne lastnike ob avstrijski in madžarski* nieji v širšem, 15 km pasu. Na vseh mestih so poslanci dobili zadovoljiva zagotovila. .-•■ : Na posredovanje poslanca dr. Vebleta (JRZ) je kmetijski minister odobril še iz starega proračuna izplačilo kredita v iznosu 6000 Din za pospeševanje konjereje v dravski banovini. Na posredovanje ministra brez portfelja dr: M. Kreka je trgovinski minister dr. Vrbanič odobril obrtnemu društvu v Škof ji Loki podporo 8006-Din za prireditev obrtne razstave. Po posredovanju obeh slovenskih ministrov je prosvetni minister Dobrivoje Štoševič nakazal -podporo za dovršitev šolskih poslopij.-v Sloveniji naslednjim šolskim občinam: , Odurni. okraj Dol. Lendava, 15.000' 'DinT Gradišče, okraj Maribor, 15:000 Din; Senovo, okraj Brežice, 15.000 Din; Primskovo, okraj Kranj, 15.000 Din; Gornja Rečica, okraj Laško, 15.000 Din; Dob pri Domžalah, okraj Kamnik, 15.000 Din; Topolščica, okraj Slovenjgradec, 15.060.-Din; Martin vrh. okraj škofja Loka, 15,000'Din; Železna gora, okraj Ljutomer., 15.000 Din; Grosuplje, okraj Ljubljana okol., 15.000 Din. Velikonočne počitnice Belgrad. 2. aprila, ni. Prosvetni 'minister je odredil, da bodo letošnje velikonočne počitnice' lla i vseli državnih ljudskih šolah trajale 11 dni. In to ! od 9. do 10. aprila zaključno. Redni pouk se prične na vseli šolali 20. aprila. Združena opozicija pričakuje dr. Mačkovega podpisa Razgovori, ki so jih v Belgradu imeli p.r.ed-| slavniki posameznih skupin združene opozicije, so i končani. Razgovorov so se udeleževali Ljuba Da-I vidovjč in Joca Jovanovič, dr. Milan Gavrilovič in i Božo Vlajič, dr. Vilder, dr. šutej, dr. Božo Mar-kovič in Milan Grol, skupino Ace Starvojeviča pa je zastopal g. M. Trifunovič. Iz Zagreba .'so še zastopniki vrnili k svojim šefom. Vsi trdijo, da so se vse tri srbske opozicijske skupine zedinile in da čakajo samo na to, kaj bo k temu sporazumu dejal dr. Maček in kakšno stališče bo zavzel Nekateri tem razgovorom pripisujejo .največjo, važnost radi tega, ker se jih je udeleževal tudi v imenu Ace Stanojeviča in njegovega krila radikalov g. M. Trifunovič. O svoji politični pomembnosti za bodočnost pa jc A ca Stanojevič »um dni dopis- niku »Pravde« najboljši odgovor v Niš'-i Banji: »Jaz sem prišel sem,« je dejal, »da se odpočijbm in si opoinorem. Vidite, jaz sein že star človek, poleg tega sem pa še prehlajen.« -1 t* JNS z novimi funkcionarji V palači predsednika JNS g. Nikolaja Užitno-viča je imela. JNS orgauiitatornV konferenco, kjer je bil za podpredsedniku akcijskega^ bdbbra baje kar določen senator Jova Banjaniii,, -za pomočnika generalnega Tajnika dr. Kramerja pa' prota Dušan Ivančevič in Mihajlo Živančevič. Sklenili sp, da bodo zelo živahno delovali, da bi se nanioftf, £NS Tjudstvu zopet prikupili in da bo iEtkcijškf"tWWbr stalno zasedal in se trudil, da JNS poživi. ■'"I*** Znamenje časa Pred nekaj dnevi sp bile v Zagrebu, vplitve v bolriiško podporno in zavarovalno društvo »Merkur«. Tednik >Nedjeija« pravi, da je bila vojivna borba silno ostra, med marksističnimi in protimar-ksističnimi skupinami,, seveda zmagali pa so protimarksisti z 3000 : 900. »Važna stvar pri tem pa je,« pravi »Nedjelja«, »da so za listo -»zelenih : marksistov glasovale večinoma naineščenke, ne nameščenci. To se je jasno videlo pri vhodu na volišče, ker so tu vsi. volilci razodevali svoje prepričanje. Največ vpitja ip manifestacij so vzdignile ravno liameščenke.,Ni čuda. Razne marksistične,organizacije vsako,nedeljo prirejajo za svoje člane .»žurfiksei!:, »čajanka plesom« itd., po takih Zabavah pa so »WG-prostori« posuti z odpadki,, ki dokazujejo spalne orgije. Na-meščenke teinu v velikem ,šte!yilu podhfžejo, ko pa obračunajo s.svojo-Ipoštenostjo..in,častjo, pristanejo seveda marksistinje.c Žalibog gre-tudi - pri nas marksistična i n .komunistična- -moralna praksa-, zlasti pri ženskah pred Jeofijo- ^eb? Js.v moralno in gospodarsko teorijo — in' ji služi kakor tlačun. Po osrednjih marksističnih1;""Zlasti"- pa tajnih komunističnih orjanižncijah želj^i^tlačani-jo in opravljajo . vsa ; hlaqi?ev§ka- in r&Vfta dela, ki jim jih moški milostno zaupajo, Siz idealizma* za plačilo »in natufa«, zan^l&fflO SRfet;"Tipkajo in pisarijo letake - in okrožnice, prenašajo pošte in žrtvujejo najlepša leta;.tistim "iljHI8lSitttfiv, kavalir-jem, ki se'..šet-djo Imed'njimi:in jim* v besedi in slikah predavajo o svobodni ljubezni in jq iim tirfli v praksi 'izkazn.fe.jo,' 'dolilef so' lejie.' Tako je -taka ženska telesno, navezana,-^na-. svojo- druščino, v upanju,, da bo,stanje, v. kaluro je^ona ,;»šla in proti kateremu jo V sedntiji k6tik'oP''tiilikb še krščanski družbi še nekaj odpora; ■ v obetanehi družabnem redu čisto normalno in samoposebi razumljivo. da Ona ni storila Trič drugega kakor da je za nekaj let prehitela zgodovino. Ko pa njeno ■ telo izgubi-začetno mikavnost, jo moški} katerih teoretičnim -načrtom je za -krhko plačilo telesnosti kakor suženj služila, v znamenju svobodne ljubezni- zavržejo. Tedaj ji n« ostane drugega kakor ;sn-tansko. sovraštvo do všega -dobrega in .lepega in ■takrat je — komunist z dušo-in telesom; scnroral-nem oziru, smrtno -pa> sovraži vsakegp -reveža, ki še. ni .padel do njunih nižin, v Pri lial-iišr-anjil koHiurip/jiiA "irita' 'turli "žerisKo ti'lo Vplivno ■ vlogo,-'-iifi saiiib v Zagrebu', TMi "v ' lijnbljMft:- sicer pri- vSaketfr-. VdK-Cetr-^^saf'ffld--veskeili- — sodelii;jt>jt> tii.li žčiiške. foilri Wiiekh.j drugega' je, ako jt» -s;i'mo'Z dllhoni 'ItaveiamT na idejo,' ali pa tirdi s" telesom ti'«-' moško druščino, ki si -je pridržala ineslo ifdršIlcA' idejfe."-' " 'H :•• Čuvajte zemljo t", '".VV Večkrat smo že Jmell priliko- naše čitatelje -opozoriti na zelo poživtjeno- kulturno-in gospodar sko .gibanje med muslimani, Zadnja.,številka glav nega muslimanskega glasila iMuslinian^ka- svijesi^ ; (Muslimanska zavest),.je objavila značilen uvodHik pod, naslovom -Čuvajte zemljo , ki vsebuj« -te U poučne misli: rNe samo, ,.da ne smemo.-svoboilne zemlje postavljati svojevoljno pod agrarno rstor-mo ali heglučko-likvidacijo, ampak moramo-zemljo celo kupovati in v njo vlagali svoj denar, svoj zaslužek. svoje prihranke,, ako hočemo kda; biti svoji na svojem. Nacionalni, razlogi in gospodar ske potrebe naše bodočnosti zahtevajo, da imamo v naši banovini Ilerceg-Uoam čimveč lastne -,ir. svobodne zemlje.« fttev. 78. >SLOVENEC<, dno 3. aprila 1030. Stran 3 Kaj se je godilo v Zagrebu? Zagreb, 2. aprila. Danes je že sedmi dan, odkar Zagreb živi prav posebno nemirno življenje Od dneva, ko je bila izdana amnestija, so se amnestiranej začeli vračati na svoje domove. Voditelji HSS pa so uporabili to priliko, da jim prirede svečan sprijeni. Iz tega pa ni nastalo samo to. da so dali duška svojemu veselju nad tem, da so kaznjenci zapustili zapore, pač pa se je ta prilika izrabila v velike manifestacije, ki so dobile značaj političnega dogodka prve vrste. Množica, ki je štela kakih 2000 ljudi, jc pričakala ainnestirance na kolodvoru. Padali so klici emigrantom, ljudem, ki niso imeli nikdar nikake zveze s HSS. Ze zaradi tega je prišlo do spopadov in tekla je kri, V tem času pa je umrl v kaznilnici v Sremski Mitrovici Slovan Javor, ki je bil svojčas obsojen zaradi dobave orožja na 20 let strogega zapora, a mu je bila sedaj po amnesti.fi kazen znižana za .nekoliko let. V zaporu pa je umrl. Kakor hitro se je ta vest raznesla med Ijud-slvo. so hoteli ta slučaj politično ožigosati.. Izšle so osmrtnice s podpisom dr. Mačka, zatem pa letaki dr. 1'ernarja, v katerih se zahteva, da se za časa sprevoda zapr.o vse delavnice in prodajalnice. Hišni lastniki pa morajo razobesiti črne zastave ali narodne zastave s florom. Istega dne pa je priredila Hrvatska delavna zveza tudi stavko delavcev in vsa ta ogromna množica se je znašla na Mirogoju pri manifestacijah. Sam sprevod je (»tekel v najlepšem redu in miru. Množica ljudstva se je nato razšla, ker je poslušala povelje predsednika HSS dr. Mačka, kateri je vse navzoče pozval, naj se razidejo. Samo okoli 2500 ljudi je krenilo po mestu in vzklikalo. Prišlo je do spopada v Bahačevi ulici. Policija je hotela s strnjenim kordonom preprečiti prehod manife-slantotn. ki so temu svojemu početju dali popolnoma političen značaj. Policija pa je bila maloštevilna in ni mogla obvladati ulice. Da la skupina manifestantov pripravlja nekaj večjega, se je moglo razvideti še iz tega. ker je nosila s seboj kamenje, ki ga tli mogoče dobiti ua asfaltirani cesti. Sprevod je nato krenil po Preradovičevi, Gun-duličevi in Frankopanski ulici pred univerzo iu proti stanovanju dr Vladka Mačka. Skupina, ki se je nahajala v Frankopanovi ulici, je že prišla do stanovanja dr. Mačka in se je tu v miru razšla. Ona skupina |ia, ki je šla po Varšavski in Gundu-ličevi ulici in prišla že v Masarykovo, pa se je srečala s policijo. Kakor hitro je policijo zagledala. je takoj začelo deževati kamenje nanjo. Policija je (»skušala dobili zaHilna zatočišča, medtem pa so padali klici pa vse strani. Po pretoku četrt ure je zahtevala policija prehod. Prve žrtve so padle. Trije ranjenci so morali v bolnišnico. Policija je zasedla vse važne postojanke. Odbita množica se je vrnila nazaj v Gundu-ličevo ulico in prišla do trgovine z orožjem Ko-ionda, kjer je' razbila izložbo in vzela iz nje 12 lovskih pušk, 10 avtomatskih pištol in 15 revolverjev. K sreči manlfestanti niso vzieli v tej trgovini tudi municije, ki bi jo pozneje v pouličnih borbah Iabko uporabili. Ista skupina je okoli (i (»poldne navalila na Korzo in izropala trgovino Bogdanoviča. Odnesla je vse razstavljeno blago, tako'steklenice likerjev, vino in jedila. V bližini se je nahajala policija, i^a'katero je letelo z vseh strani kamenje, kajti jtfijM« zavarovana, pa tudi ni mogla in smela nastopili brezobzirno in tako obnoviti red in mir. Med manifestanti je bilo namreč tudi mnogo drugih ljudi, žena in otrok, ki so slučajno zašli v to množico, in je policija smatrala, da je treba največjo obzirnosti, da ne bi padale nedolžne žrtve. Od 5 do 9 se je na raznih straneh mesta razvijala pravcata borba in slišalo se je pokanje pušk in revolverjpv-iz raznih smeri. Demonstranti so v tem času že. sedmič uavaljli na kavarno Korzo, razbili stekla in jo razdejali tudi znotraj. Ko so vsi ostali ljudje, ki so bili slučajno navzoči, odšli na svoje domove, so demonstranti ostali osamljeni jn so morali tudi oditi. Skoda, ki je nastala pri tem početju demonstrantov,,.je ogromna. Samo nekoliko trgovcev trpi škode okoli pol milijona dinarjev.' trgovina z orožjem Kočonda. katere lastnik je tudi ranjen, ima škode okoli 200.000 D i nf kavama Korzo pa tudi do 200.000 Din. Trgovec Bogdanovič ima škode do 50.000 Din. Brez dvoma je, da ti demonstranti ne pripadajo pristašem HSS, kajti predsednik te stranke je svoje ljudi pozval, naj se razidejo. Ze samo ropanje po trgovinah dokazuje, da tu ne gre za kake politične manifestacije, ampak da je šlo samo za grabei. Da bi šlo tu samo za politične manifestacije, temu se upira že samo dejstvo, da ni Pri odebelelosti stalna vporaba naravne FranzOosefove grenke vode uspešno draži delovanje črev *«S. po min. aoe. pol. tn Bar. tdr S-br. I MM, JS. V. 35 Minister dr. M. Krek v Starem trgu pri Ložu V nedeljo, dne 5. aprila zjutraj ob 7 bo shod )RZ v Starem trgu pri Ložu. Govoril bo minister dr. Miha Krek. mogoče misliti, da bi dr. Maček izgubil oblasl nad svojimi množicami. Pri teh zagrebških dogodkih je bilo ranjenih, kakor se uradno poroča, okoli 30 ljudi. Tu so všteti samo oni, ki so iskali (»moči v bolnišnicah. Gotovo pa je, da je ranjencev precej več. Po teh dogodkih je umrl zepet nek demonstrant. Mladina HSS je položila danes (»poldne, ko se je vršil pogreb, venec na grob. .Meslo je ostalo popolnoma mirno, kakor da želi. da preide čimprej rez te dogodke. Prišlo pa je zopet do reakcije. Neki posamezniki so razbili izložbo trgovca Griziniča, ki velja za prvaka HSS. Ti posamezniki so zopet poskušali demolirati nekatere trgovine. Pri leni pa je policija zaprla štiri najhujše ra.grajače, o kalerih 6umi, da eo pravi povzročitelji ponovnih nemirov. Doslej pa jim niso mogli še ničesar dokazati. Vse mesto se je zopel umirilo. Vsi fo uvideli, da pot nasilja ne vodi k cilju — tako menijo eni kakor drugi. Izgleda, da bo samo pamelno (»stopanje privedlo do sporazuma in do miru, ki je že toliko potreben Konferenca za ureditev obmejnega prometa v Mariboru Maribor, 2. aprila. I odsekov, ki bodo ločeno delali in sicer se bodo Danes dopoldne ob 10 se je začela konferenca j obravnavala v prvem vprašanja obmejnega oseb-r.a ureditev obmejnega prometa in obmejnega kolo- j nega, policijskega in carinskega prometa, v dru-dvora v Mariboru. Konferenca zaseda na mest- , getu konierrcijaina vprašanja, v tretjem tehnična nem magistratu ter je bila otvoritev v mestni po- i vozovna služba, v četrtem vlakovna prometna služ-svetovainici. Poleg obeh delegacij so se zbrali k ' ba, v poleni gradbena vprašanja in v šestetn pošt-otvorilvi mestni podžupan Kranjo Zcbot, okrajni ni promet. Vsa vprašanja se bodo potem Se obravnavala v pleiiuniu. Zaključek konference 1» v soboto, podpis medsebojne konvencije pa se bo iz-; vršil začetkom maja na Dunaju. Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov Te dni se jc vršil 37. redni letni občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, ki ga jc vodil predsednik g. Ivan Frelih. Društvo je imelo v preteklem letu 18 odbo-rovili sej, na katerih so se obravnavale občinske, davčne in druge zadeve. Posebno pažnjo je posvečalo društvo novemu občinskemu in banovin-; skemu proračunu. Na žalost druStvo ni moglo doseči nobenih uspehov in mora lajnik konsta-lirati, da so se mestne davščine kot gostaščina, vodarina in kanalska pristojbina, zvišale pri starih hišah za 2'A, pri novih hišah pa celo za 4%. I Občinske doklade na direktne davke so se zvišale 1 od 45 na 60%. Tajnik poudarja težaven položaj, | v katerega so zašli hišni posestniki radi ogrom-' nega padca najemnin in silnega povišanja davčnih i bremen in drugih javnih dajatev. Naglaša, da so I najemnine od leta 1930 padle povprečno za 50 ! do 60%, medtem ko so se javne dajatve neprimerno povišale. SREČKE državne razredne loterlfe A. REIN I DRUG ««■■» Devetkrat največja premija po 1,000.000*- dinarjev na srečko kupljeno pri nas. glavar dr. Pero 1'opovič, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, mestni svetnik Bogdan Pogačnik, ravnatelj Tujsko-prometne zveze Loos, odbornik Tujsko-prometne zveze Andrej Oset in drugi predstavniki javnosti. V imenu mestne občine je pozdravil konferenco podžupan Franjo Žfbol s sledečim nagovorom: Gospodje! V imenu mestne občine mariborske mi je osobita čast, da moreni gospode, ki so dospeli kot delegati naših jugoslovanskih in sosednjih avstrijskih državnih oblasti in ustanov tiaj-iskreneje pozdraviti. V imenu mesta Maribora iskreno želim vsem članom konference, da bi vam bili dnevi, ki jih boste ob tej važni priliki preživeli v našem jugoslovanskem Mariboru, dnevi veselja. Mesto Maribor vas, visokospoštovani gospodje, pozdravlja kot svoje mile gosle ler vam v imenu vsega prebivalstva in osobilo v imenu naših gospodarstvenikov kličem dobrodošli . Konferenci, ki naj uredi naše medsebojne prometne in s tem zvezano gospodarske in tujsko-prometne odnošaje med obema državama, želim v imenu občinske uprave'mesta Maribora obilo uspeha Jn božjega blagoslova. Ko smo se sestali k tej važni konferenci na tleh naše kraljevine Jugoslavije, pa mi dovolite, da se spomnimo našega mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. ter Nj. Vis. princa Pavla ter obema kličemo: Bog živi kralja Petra II., Bog ohrani princa Pavla, Bog čuvaj naš kraljevski dom! Dovolite gospodje, da proglašam konferenco za otvorjeno. V imenu jugoslovanskih delegatov je se g. podžupanu zahvalil vodja našega zastopstva višji svetnik in šef pravnega odseka železu, ministrstva, dr. Leo Vučina ter je pozdravil avstrijske delegate. Za avstrijsko delegacijo je izrekel pozdrave in zalivalo mestni občini za gostoljubje vodja avstrijske delegacije, centralni inšpektor dr. Rudolf Scheidl, ki je nato prevzel predsedstvo konference. Naša delegacija je sestavljena sledeče: železniško ministrstvo predstavlja šef pravnega odseka višji svetnik dr. Leo Vučina; generalno direkcijo v. sv. Robert Laval, v. sekr. ing. Evgen Lazarevič, v. kont. Blaž Pretnar, poverjenik Matija Sirotič, v. kont. Vinko Sajovic in v. sv. Ivan Muller-Petrič; železniško direkvijo v Ljubljani: sv. Stanko Stor-gar, v. kont. Milan Deisinger, v. sv. dr. Ljudevit Ladiha. sv. ing. Ciril Petržela, kont. Franc Uršič, insp. Franc Rozman, nač. ing. Franc Fine, ref. .Josip Furlati in sv. Leon Dekleva; poljedelsko ministrstvo insp. Milan Tupajič; ministrstvo pošte vs. Pavle Babič; ministrstvo notranjih del: dr. Ivo Mogorovič, ban. svet. dr. Lovro Bogataj, obmejna komisarja Stevan Krajnovič iz Maribora in Milan Vohinc z Jesenic; finančno ministrstvo: v. sekr. Ptedrag Pešič in upravnik mariborske carinarnice Zivko Mibajlovič. Avstrijsko delegacijo sestavljajo: vodja: centralni inšpektor drž. žel. dr. Rudolf Scheidl. zastopniki železniških ustanov: dr. Hugo Rainer. ing. Artur Raiman, dr. Gustav Kunevvalder, ing. dr. Richter, ing. Kari Kleinbauer. ing. Kari Kleinbert. v. insp. Fridrich Tax, .Tosef Markes, Erich Hell. Trtur Tellmann, Engelherl Franke, Ludwig Franzl in ing. Paul Katscher; finančno ministrstvo Jospf Krainer in dr. Heinrich Sedlak: notranje ministrstvo graški policijski direktor grof dr. Herberl Ferarris. ki je obene mzastopnik vladnega predsedstva, in polic. sv. dr. Kari Hanss; poštno ministrstvo: v. kont. Josef Miiller, ing. Alojz Faustl in Adolf Seder: kmet. ministrstvo dr. Adolf Kalusch. Delo je razdeljeno danes dopoldne na šest Predsednik Ivan Frelih poda še nekatera pojasnila v zadevi obremenitve hišnih posestnikov. Dr, Regali navaja slučaje, kako davčna uprava ocenjuje stanovanja in lokale. Tako je bila o. pr. neka gostilna na Starem trgu prvotno ocenjena na 24.000 Din letno, potem na 21.000 Din, nazadnje pa jo jc moral hišni gospodar oddati za 8000 Din. Takih slučajev jc vse polno in je potrebno, da se v tem oziru nekaj stori, da sc stanovanja in lokali ne bodo tako pretirano ocenjevali. (Pojasnjuje nadalje postopanje pri davčnih odborih in zahteva, da dobijo v teh odborih tudi hišni posestniki svoje zastopnike. Mimogrede omenja gospodarstvo prejšnjega občinskega sveta ljubljanskega ter zahteva, da se izvrši točna revizija in da se eventuelni krivci pokličejo na odgovor. Zavzema se za samouprave, ker ostane denar, ki se izda za te korporacijc, doma. Nadalje se peča z razmerami, ki so nastale radi priključitve okoliških občin k Ljubljani, Pravi, da bo moral bremena, ki so nastala radi tc Eriključitve, v glavnem nositi centrum Ljubljane, jubljanski vodovod jc že davno plačan in bi se smel zahtevati prav za prav samo ekvivalent za porabo vode. Prav tako je že davno plačana ljubljanska kanalizacija. V priključenih občinah se bodo izvrševale nadaljnje vodovodne in kanalske naprave, ki jih bo morala plačevati celokupna ljubljanska občina. Omenja, da so se na Viču izvršile delravdacije, ki jih bo morala kriti ljubljanska mestna občina. Bivša občina Zgornja Šiška je bila čez mero zadolžena in bo morala za kritje teh dolgov prav tako skrbeti ljubljanska mestna občina. Radi teh in podobnih slučajev se je tudi moral letošnji občinski proračun tako poviiati in je bilo za pokritje povišanih izdatkov treba iskati novih dohodkov in temu primerno zvišati občinske doklade. K 4. in 5. točki dnevnega reda, to jc volitev odbornikov in pregledovalcev računov, predlaga g, Kuštrin sledečo listo: Bukovic, Frelih, Hrova-tin, Jelenič, Klarman, Malis, Olup, dr. Požar, dr. Regali, Sušnik, Tribuč in Žemlja. Za pregledoval-ce računov pa gg. Bajca, Remsa in Kuštrina. Ker je bil stavljen v zadevi volitve odbora spreminjevalni predlog, ki se ni mogel sprejeti, ker morajo priti v odbor tudi odborniki iz priključenih občin, predlagana sprememba se jc pa tikala sredine mesta, je predsednik Frelih zaključil redni občni zbor z objavo, da se bo sklical izredni občni zbor, na katerem se bo rešila ta zadeva. Občinske volitve v < >:Zldružena občina Ribnica s 4600 prebivalci in 13C0 Volivci si bo v nedeljo, dne 5. aprila volila svoj novi občinski zastop. Večina volivcev je zahtevala to združitev obeh bivših, partizansko sfli-kanih občin, za kar se je na nedeljskem shodu našemu notranjemu ministru dr. Korošcu navdušeno zahvalila. V nedeljo naj se ta zahvala pokaže v dejanju. Spomnimo se samo na nekaj točk, da se ne pozabijo: , 1. Kdor noče, da se povrnejo ogabni časi JNS režima, da ne zapoje več Marušie-Kramer-Pucljev bič v naši lepi banovini, naj vcm listo JRZ. 2. Kdor noče, da bi se naši najboljši možje in fantje vlačili po ječah, kakor so se pod onim režimom, naj voli listo JRZ. 3. Kdor noče, da delijo »pravico« kaki Plat-zerji, ki so s krivičnimi kaznimi na brezvestne denuncijacije izvlekli na tisoče dinarjev iz žepov poštenih državljanov, naj voli listo JRZ. 4. Kdor noče, da bi krošnjarji tako klečeplazili za potne -liste pred različnimi Amani in plačevali neupravičene takse, ki so se stekale tudi v privatne žepe, naj voli listo JRZ. 5. Kdor noče, da bi še kdaj poslovala »sreska ekspozitura« v kaki ribniški prodajalni, kakor je svojčas. naj voli listo JRZ. 6. Kdor noče, da se še kdaj povrnejo take »volitve«, kakršne so bile pod propadlim režimom, ko se je v Ribnici odprl res ves pekel, naj voli rzemyslom. je tokrat sledil avstrijski vojski proti zapadu z ostalimi ruskimi armadami DRUGO OBLEGANJE PRZEMVSLA. Od 8. novembra 1914 do 22. marca 1915. Ze od nekdaj je bilo mesto Przeniysl v Galiciji velikega strategjčnega pomena, saj je kol nekaka vrata, skozi katera mora vsakdo, ki prihaja bodisi z vzhodne ali zapadne Galicije. Zgodovina tega mesta je zelo bogata in pravi, da je tam, kjer je stala leta 1914 utrdba >pri treh križih-, žo v devetem stoletju stal lesen, utrjen grad. Na istem mestu so pa leta 1880 že iz kamenja sezidali nov grad ter utrdili mesto z visokim obzidjem, obkopi, jarki in nasipi. V notranjost mesta je bilo moči priti skozi troje vrat in sicer skozi Ivovska, jaro-slavska in pa grajska vrata. To lepo ležeče in slra-tegično tako važno mesto so skozi mnoga stoletja oblegale mnogokrat armade različnih narodov. Tako so poskušali zavzeti mesto že Švedi, Ogri, Tatari, Valahi, Rusi, Romuni in Kozaki. Zlasti bojeviti Tatari so že ob času vladanja kralja Kazimira Velikega, v letih 1333—1370, oblegali in napadali večkrat to mesto. Posebno hudi napadi so bili v letih 1340. 1450, 1475, 1560 in se ponavljali tja do XVII. stoletja. Leta 1772. ko so si trije evropski vladarji razdelili takratno Poljfko, jn pripadlo mesto Przemysl avstrijski cesarici Mariji Tereziji. Leta 1776 so vse mestno obzidje večinoma podrli ter jarke izpolnili in izravnali. Mesto jc moralo pretrpeti tudi več obleganj, kalorih zgodovinsko najvažnejše je ono iz leta 1914—-1915 v svetovni vojni. Tu je bil Przemysl najvažnejša obrambna točka proti ogromni ruski bojni sili. Njeno napredovanje se je res ušla vilo z usodnimi posledicami za rusko vojsko pred milnimi utrdbami Przemysla. Da ni bilo trdnjave Przeinysl, bi rusko armade brez dvoma odločujoče in zmagovito prodirale proti zapadu in jugu, kar bi bilo morda pospešilo konec vojne vsaj med Avstrijo in Rusijo in mogoče tudi s samo Nemčijo. Trdnjava Przemysl je imela nad 30 velikih in moderno zgrajenih ter z vsem mogočim orožjem, lahkimi in težkimi topovi opremljenih utrdb, katere je Avstro-Ogrska začela gradili leta 1873, ter jih je dogradila in izpopolnjevala do leta 1914. Med posameznimi utrdbami so vodile izvrstne ceste, pola in poljske železnice. Bila sta dva utrjena pasova, notranji in zunanji, ki sla merila v obsegu nad 84 kilometrov. Przemvsl ima namreč izvrstno in zelo ugodno okolico z majhnim gričevjem. Na vrhovih so bile mogočne utrdbe, čuvarice nad vsemi cestami in železnicami, kj se stekajo v mesto. Posebno velike in inočne utrdbe so bile na vzhodni strani mesta, imenovano Murko in >Siedliska*, med katerimi tečeta železnica in cesta proti Lvovu. Na severu eo utrdbe Malkovice in Urgszalyce zapirale rento in železnico proti Jaroslavu in Krakovu; proti jugozapadu pu utrdbe VII in VIII ob reki Snna. Krasicvn in Ujkovice, ter proti jugu Kniažice in Malhovice. Nad samim mestom l'rzeinysloiii pa se je dvigala, na tako zvanem Tatarskem griču, velika utrdba st. XVI, z mnogimi municiskimi skladišči. Notranji utrjeni pas jn imel proli vzhodu utrdbe Przekopa-ne, Krovniki; proli severu Zuraviro; proli jugu Pikolice in na zapadli Kunkovicc-Wielki. Utrdbe, ležeče na zapadni in vzhodnoseverni strani mesta, so pu imele tudi prav dobro oporo z n>ko Sano. ki leče v številnih vijugati ob vznožju teh utrdb, od znpada proli vzhodu, skozi mesto do selišča Murko. Tu se v zelo ostrem ovinku obrne naravnost proti severu in je na svoji |»ti kot nekakšna naravna pred straža utrdi) st. XII in XIII ugodita otratcsična obramba mesta. Oh ovinku pri vasi Hurko je slala velika utrdba št. XIV, takozvani >Hurkowerk-; južnn od te so se vrstile enako mogočne utrdbe št. II, III in XV z znamenito utrjeno pozicijo >Siedliskno-mislijo. — Ljubljanska radio-oddajna postaja bo oddajala zvečer ob 9 poleg nekaterih novejših sloven. postnih skladb tudi skladbe starih skladateljev, ki se pri nas redko ali sploh ne slišijo (Gallus, Pa-leslrina, Orlando di Lasso, Martini). Skladbe bo izvajal dijaški pevski zbor iz Št. Vida nad Ljubljano. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja vse interesente na razpis centralne kurjave, vodovodne instalacije in steklarskih del pri zgradbi uradnega poslopja v Kranju. Ponudbe se morajo vložiti do 25. aprila 1936 do 10. ure dopoldne. — Karlovškova knjiga: »Slovenski ornamenl«. je vzbudila mnogo zanimanja i v inozemstvu. Iz muzeja v Nottingliamu prihaja to poročilo. Tam se zanimajo tudi za našo folkloro, zlasti za belokranj- 1 ske pisanice, ki so izvršene v težki batik tehniki. Prosili so za podroben popis tehnike in originale, ki jih odpošljejo te dni. Kakor se vidi. postaja ! inozemstvo vedno bolj pozorno za našo folkloro in literaturo, kar pri nas ne najde vedno dovolj pozornosti in nas mora šele inozemstvo opozorili na važnost naših narodnih umetniških izdelkov. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzp mite zjutraj ua prazen želodec kozarec na ravue »Franz-Josef ereneiee«. — Mesta za diplomalsko-kon/.uturne pripravnike. Ministrstvo zunanjih zadev je razpisalo natečaj za 8 diplomatsko-konzularnih pripravnikov. Kandidati morajo položiti sprejemni izpit v Belgradu. — 15 inženjerjev za gradbeno ministrstvo. Gradbeno ministrstvo je razpisalo natečaj za 15 1 dipl. inženjerjev, od tega 12 gradbene in 3 hidro- j tehniške stroke. Prijave se sprejemajo do 15. t. 111. Kandidati bodo postavljeni z nagrado 2000 Din mesečno v breme odobrenih kreditov za izvedbo velikih javnih del. — Štarokatoličani v Zagrebu. Starokatoliška i cerkev sv. Križa v Zagrebu je imela pred kratkim svoj letni občni zbor. Ob tej priliki so govorili zlasti laiki, člani župnega sveta, in je tajnik prof. Fran Filipovič med drugim povedal tudi to, rla imajo 1500 družin, katere štejejo okoli 5500 članov. V te številke se je vredno malo bolj zamisliti, ker nam povedo, da teh 1500 vzornih družin nimajo — povprečno vzeto — nobena več kot dva otroka odnosno niti toliko no! Ali jo tudi to ena bistvenih razlik med katoliško in starokatoli-ško cerkvijo, čeprav tega noben govornik ni omenil. kljub temu, da so vsi vedeli toliko povedati o teh razlikah?! Nam se zdi to važnejše vprašanje kakor pa. kdo upravlja cerkveno imovino itd., kar so govorniki (tudi škof Knlodjera). poleg demo-kratizmn omenjali. Zagrebško starokatoliško cerkev vodi župnik prof. Haberstock. ki jo dobil od občnega zbora pismeno zahvalo. Zagrebški staro-katoličani bi si radi sezidali tudi svojo župno cerkev, a dozda.j je niso mogli, ker pravijo, da jim mesto n» da prostora. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovino od t. t. 111. je objavljen >Pravilnik glede banovinskega proračuna dravsko banovine za leto 1936-37 . Dalje »Pravilnik glede proračuna izrednih izdatkov in dohodkov ; Bednostnega sklada- rlr.nvsko han.nvine zn leto 1936-37 in Popra- vek v razglasu o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1930-37 .. Za birmo in kanonično vizitacijo priporoča Jugoslovanska knjigama cerkvenim zbodoin: Foer-ster A., 3 15c.ce sacerdos niagnus. 2 za mešani zbor; 1 za moški zbor; 8 Din; Grum A., Priložnostne pesmi za mešani zbor) 20 Din; (v zbirki se nahaja tudi Riharjeva pesem »Ob škofovem obiekovunju«, blagor nam, ki v sveti čredi itd.); Grum A., Tri podoknice za mešani zbor; 6 Din; Lavtižar J., 3 Ec.ce sacerdos magnus za eno-, dvo- ali štiriglas-ni mešani zbor; 4 Din. — Splošna maloželezniška družba v Ljubljani razpisuje dobavo uniform, delovnih oblek in čepic. Razpisni pogoji se dobe v pisarni družbe v Zgornji Šiški. Ponudbe se sprejemajo do 8. t. ni. opoldne — Za veliko noč dva avtoizleta! Benetke— Padova Din 340, Sušak—Crikvenica 175 Din. Prijave izletna pisarna Okorn, Ljubljana hotel »Slon«. — Z avtom na Koroško (Gospa Sveta, Celovec, Beljak itd.) za 2 dni se odpeljemo (čez Jesenice) velikonočni ponedeljek zjutraj. Podrobna pojasnila zastonj. Prijave do 7. aprila sprejema: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. — Občni zbor »Društva posestnikov novih hiš« v Ljubljani bo po § 12 društvenih pravil, v nedeljo dne 19. aprila t, 1. ob 10, uri dopoldne v beli dvorani hotela Union. Glede samostojnih predlogov velja § 13 društvenih pravil. Vljudno vabimo prav vse člane našega društva da se občnega zbora udeleže — Dva ponesrečenca z dežele. Včeraj je reševalni avto prevzel na kolodvoru dva ponesrečenca. Na parili žagi Borisa Samse v Litiji je bil zaposlen 28 letni Ivan Vegant od Št Juri ja pri Litiji. Včeraj mu je med delom priletel od cirkularke težek kos lesa v prsa ter ga težko ranil. — V Trbovljah je na cesti padla Terezija Prelogar, žena rudniškega vrtalnega mojstra, tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo v kolku. Oba ponesrečenca se zdravita v splošni bolnišnici v Ljubljani. Ljubljana 0 Slovesnosti blagoslovitve temeljnega kamna cerkve sv. Torezikc na Kodeljcvoni v nedeljo ob 3 popoldne bosta osebno prisostvovala tudi g. ban dr. Marko Natlačen in g. mestni župan dr. Juro Adlešič. © Velikonočna pasi jonska igra >V času ob-iskanja« se vprizori prvič v letošnji sezoni v nedeljo, 5. aprila zvečer ob 20. Naslednje vprizoritve bodo: veliko sredo in veliki četrtek zvečer, ter veliki potek, velikonočno nedeljo in velikonočni ponedeljek popoldne ob 15. Za vse te predstave so določene cene od 20 Din navzdol. © Kakšno je bilo vreme prve tri mesece. Januar, najhujši zimski mesec, je bil letos nekaj izrednega, kar morda nihče ne pomni. Bil je brez snega, toda deževen. Toplomer ves mesec ni padel pod ničlo. 12. januarja sta bili dve cvetoči vrtnici odrezani na poročevalčevem vrtu, ker jeseni popki še niso toliko dozoreli, tla bi se odprli in so šele januarja dozoreli. 26. januarja je bilo celo 11° nad ničlo. — Meseca februarja je bilo nekaj bolj mrzlo kakor januarja. Dne 1. februarja je bil pravi pomladni dan. Čebele so se močno prašile in dona-šale obnožino. Potem je nastopilo nekaj mrzlejših ilni. Dne 11. februarja je bilo 12" in 13. 11" pod ničlo, torej najhujši mraz v tej zimi. Toda 177 februarja so peli že iiinkavci in kosi. Dne 21. februarja pa je bilo celo 12" nad ničlo. Po malem je naletaval sneg 10. in 15. februarja. Splošno pa je bil februar deževen. Dne 28. so morali odpreti jez na "špicb, tako je narustla Ljubljanica. Dne 20., popoldne ob 5 je bila nevihta s točo. — Mesec marec je bil dokaj ugoden. Slana je bila 17., 21. in 22. marca. 28. je cvetela.češnja na gradu. Navadno cvete češnja med 12. in 16. aprilom. — Lani je bilo zadnjega marca 6° pod ničlo, 1. aprila 4° in 3. aprila H" pod ničlo. 4. aprila proti jutru je začelo snežiti in je potem vso dopoldne močno snežilo. Telefonske in električne žice so bile potrgane. Po časopisnih vesteh je napravil sneg na žicah 20.000Din škode. Dno 5. aprila so orali sneg. Mod 15. in 19. aprilom je šele cvetela češnja, letos pa že sedaj. Sploh je vsa rast letos skoraj za tri tedne bolj zgodnja kakor druga leta. Eleganten pOVrŠnik 650 Din Fran LukŠČ, Stritarjeva ulico 0 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi VIII. znanstveni sestanek poslovnega leta 1936-37 v petek, dne 3. aprila ob 18, v predavalnici internega oddelka Obče državne bolnišnice v Ljubljani, s sledečim sporedom: 1. Dr. Henrik Me-ferle: Pathogeneza in klinika dekstrokardije. — 2. Doc. dr. Ivan Matko: Vloga hypofize v patologiji in kliniki notranje sekrecije. (L del.) — Vsi gg. zdravniki vabljeni I ^ Podporno društvo državn'ti in banovinskih uslužbencev dravske banovine javlja da ima od 1. aprila 193'> dalje uradne ure popoldne od 3 do 6. 0 Velikonočna narodno propagandna modna revija sc otvori na cvetno soboto ob pol 8 zvečer. Vstopnice se dobijo v Zvezdi, pri Tičar in Besednik, Šclenburgova in Kette. Aleksandrova Prireditev bo velezanimiva. 0 Pripro.st obed sc bo kuhal na električnem štedilniku, danes ob 16 na Bregu št. 8 Vstopnina prosta. 0 Združenje mesarjev in Idobasičerjev v Ljubljani naznanja občinstvu, da traja nedeljski počitek šc mcscc april. Na velikonočni ponedeljek ostanejo mcsnice in stojnice zaprte. Prosimo s! občinstvo, da si preskrbi v soboto meso — Predsednik Alojzij Brecelnik. 0 Za Veliko noč samo izvrstno Klofišcvo šunko in razne Špecinlitoto, ki Vam jih dobavi tvrdka Fr. Kham nasproti kina.Union, telefon 20-69 © Prodaja. V soboto, dne t. aprila 1936 od (•Kil 9 ure dalje vrši podpisana davčna uprava prodajo iz prosle roke ra/.nih zarubljenih. odnosno transferiranih predmetov v baraki mestnega poglavarstva v Ljubljani, Jogličovn cesta št. 10. 0 Nesreča nn Bleiweisovi cesti. Včeraj zjutraj med 7 in M so je zgodila nn B|eiweisovi cesti hujša nesreča. Po cesti se jo peljal v službo 20letni knji-goveški vajenec Drago Cnicš. Kolo nui je n« gladkem asfaltu spodrsnilo, Cakš je padel in si zlomil desno nogo v členku. Poklican jo bil reševalni avto. ki je Cakša prepeljal v bolnišnico. 0 Kramarja še niso dobili. Že od predvčerajšnjim popoldne jo vsa ljubljanska policija na nogah, da bi izsledila Viljema Kramarja, napadalen. ki ie oddal v ženski bolnišnici, kakor smo Zakaj si ne kupite . . . poceni udobnosti! TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA - KAMNIK Izredna priložnost za nakup: Od l.do 10.aprila v naši poslovalnici v Ljubljani, Kersnikova ulica 7, Vrtni stoli! ■ Sklopni fotelji! Ležalni stoli! včeraj poročali, na moža svoje ljubice šest strelov. Obveščeno so bile vse stražnice, ki so prejele tudi fotografije, vprežen je ves kriminalni oddelek ljubljansko policije, toda do včeraj popoldne Kramarja še niso našli Kramar se mora klatiti nekje v okolici, ker za potovanje kam v bolj oddaljene kraje ni imel denarja. Možno pa je tudi, da se skriva kje v mestu, na stanovanju kakega svojega prijatelja. Pančurjevo stanje je nespremenjeno resno. Maribor n Seje Slomškove družine se od sedaj naprej vršijo redno vsak petek ob pol 6 v uredništvu »Slovenskega gospodarja«, Koroška cesta št. 5. Na sejo, ki bo danes popoldne, se zaradi važnosti opozarjajo vsi gg. odborniki in refernti. □ Dijaške kongregacije imajo cerkveni sestanek jutri, v soboto, ob 18 v ccrkvi sv. Alojzija. Pridiga potom večernice in priložnost za spoved. V nedeljo istotam ob pol 7 zjutraj sv. maša in skupno sv. obhajilo. Za članstvo udeležba obvezna, prav iskreno vabimo pa tudi druge. □ Inženjerska vojaška šola ostane. Svoje-čusno je bil« v načrtu premestitev inženierske rezervne častniške šole iri podčastniške šole iz Maribora v Dervenio v Bosni, v Maribor pa bi prišla šola za rezervne iopniške častnike iz Sarajeva. Načrt si: jc sedaj opusti! ter ostaneta obe inženjerski šoli v Mariboru □ Naše poročilo o napadu na g. Bendeta v Studencih popravimo v toliko da g. Pavalec ni bil pri tem napadu soudeležen, ampak jc bil le slučajno priča celega dogodka. □ SSK Maraton. Udeležence nedeljskega izleta v Ljubljano opozarjamo, da je odhod iz Maribora točno ob 5 zjutraj z Glavnega trga. □ Protituberkulozni dinar za zgradbo azila za jetične bolnike je dosegel v marcu lepo vsoto 223.281 Din Slomšehove šmarnice/ V soboto začnemo razpošiljati Slomšckovc šmar-nice za leto 1936 vsem, ki so jih že naročili. Prosimo tudi ostale, do jih pravočasno naroče. Šmar-nice ne bodo samo za cerkveno majniško berilo, pač pa so tudi drugače zelo priročna knjiga za Vse, ki hočejo poznati Slomšekovo duhovniško besedo. Cena knjigi je: broširana 18 Din in vez. 28 Din. — Tiskarna sv, Cirila v Mariboru. Celje ■Cr V celjski bolnišnici je umrl dne l. aprila ob pol 3 popoldne g. Matko Kandrič, okrajni načelnik v Gornjem gradu. Pokojnik je bil rojeii v Veliki Nedelji v ptujskem okraju 16. septembra 1889. Pogreb pokojnika bo izpred okrajnega na-čelstva v Celju v petek, dne 3. t. ni., ob pol 17. Pokojnika bomo spremili do Zavodne, od koder ga odpeljejo na njegov dom. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! & Redni članski sestanek okrajne organizacije JRZ v Celju bo drevi ob 8 v fantovski sobi v Domu. Na dnevnem redu jo poročilo o mestnih podjetjih celjske občine. Državna krajevna zaščita dccc in mladine v Celju ho na cvetno nedeljo prodajala na stojnicah na Glavnem trgu in na trgu Kralja Aleksandra oljčne vejice v korist uboge deče. Prijatelje uboge mladine prosimo, da kupujejo te vojice, ker je namen te akcije podpirati ubogo mladino. •©- Gostovanje ljubljanske drame. V torek, dne 7. aprila, gostuje v celjskem mestnem gledališču ob 8 zvečer ljubljanska drama. Igrali bodo Gals-worthyjevo komedijo Družinski oče«. Ptuj n V šeslih letih štirikrat pogorel. Zla usoda zasleduje posestnika Bračiča Simona v Pretrežu pri Pragerskcm. Zgorelo mu je popolnoma novo gospodarsko poslopje V šestih letih je to že četrti požar na njegovem gospodarskem poslopju. Ogenj, ki ie uničil Bračiču gospodarsko poslopje, je upepeljil tudi nov kozolec posetniko Pahiča, ki jc stal v bližini. □ Podčastniške šole. Mostni vojaški urad opozarja interesente, da je rok za vladanje prošenj /.a sprejem v pehotne podčastniške šole v Zagrebu iti Belgradu ter v topničarsko podčastniško šolo v Cupriii podaljšan do t5. aprila □ Stanovanjski najemniki imajo občni zbor svoje organizacije v nedeljo ob 10 v dvorani restavracije Novi svet ! Občni zbor Združenja Irgovcev se bo vršil v nedeljo ob 8 zjutraj v dvorani hotela Orel. H Zimski šoorl polaga račune. Občni zbor Mariborske zimskošportne podzveze bo v nedeljo 26. t. ni. ob pol 9 dopoldne v lovski sobi Orla. — Občni /bor Mariborskega smučarskega kluba bo v petek 24. t. m ob 20 v Aljaževi sobi pri Orlu. □ Mariborski akad. sabljaški klub (MASK) jc imel 31 marca'svoj rodni občni zbor. Zbor jc vodil ravnatelj dr jos. Tominšek. Podrobno o delovanju in o blagajniškem stanju jc poročal klubov tajnik dr Fran Pichler. Klub ie hotel vse izvršujoče članstvo zavarovati proti nezgodam; ker zavarovalnice odklanjajo kumulativno zavarovanje, preostaja le individualno. Pri volitvah jo bil r neznatnimi izpreiticmbami izvoljen stari odbor; nanovo stopajo v odbor: komandant 45. pešpolka polkovnik Božovič (upravni odbor), inž. Miglie (nadzorni odbor), dr. Ferd, Attcms (razsodišče) Občni zbor jc izvolil tudi 3 častne člane, ki jim bodo no slovesen način izročili znake in diplome. □ 10 letno dekletce utonilo v Dravi. V sredo zvečer se je dogodila -na Dravi poleg gostilne »Male Benetke« usodna nesreča. V reki jc utonila 10 letna učenka II razreda ljudske šole Tnt-jona I.jaškov Dekletce se je igralo na Pristanu z 9 letnim Fordom Gubcem. Sla sta v čoln, ki jo privezan v zalivu tik gostilne. Pri zibanju čolna jo Tatjano zgubila ravnotežje in omahnila v Dravo Trikrat so sc pokazale ročice nad vodo, potom pa jo izginila v hladnem grobu. Ljudje, ki so bili na bregu priče prizora, so prihiteli prepozno no pomoč, v reko pa si tudi ni upal nihče skočiti, ker ie na tem mestu nevaren vrtinec, ki jc postal žc za marsikoga usoden. Med vojno jc v vrtincu utonil nek vojak, ki so ga iskali vzdolž vsega toka roke, po 14 dnevih pa so ga našli nn istem mestu, kjer jc padel v vodo kakor v pozoru stoječega na dnu vrtinca. □ Dober plen. V stanovanje Ro/.alije Baebler na Frankopanski ccsti je bilo vlomljeno. Zmanjkala jo ročna torbica s 500 Din, kovčeg s 20 pari nogavic, ženska zapestna ura in budilka ter razne druge malenkosti. □ V 2 dneh - 10 koles ukradenih. Tatovi koles razvijajo neverjetno aktivnost. Predvčerajšnjim so zmaknib 4 kolesa, včeraj pa celo 6. Gospodinjski tečaj. Na okoliški šoli sc je vršil skozi ves zimski čas po dva dni ua teden gospo* : dinjski tečaj za dekleta iz okolice. Tečaj je z veliko vnemo vodila gdč. učiteljica Gulinova. Go-jenke so se učile vsega, kar je potrebno za vzorno gospodinjo. Dne 22. marca je bil sklepni obed, h kateremu so bili povabljeni mnogi odlični gostje in pa matere gojenk. G. nadzornik Šterk se je v lepem govoru zahvalil vsem, ki so sodelovali v tem, za okolico prekoristnem tečaju. Novo mesto Ponovno opozarjamo, da se bo »Golgota«, pasijon po sv. Mateju, predvajal izključno določene dneve t. j. 4. t. m. zvečer in 5. t. m. popoldne j in zvečer. ! Litija Lepo število udeležencev je dokazovalo po-| trebo po ustanovitvi nove podružnice v Litiji, ki je imela v nedeljo, 29. marca svoj ustanovni občni zbor. Zanimanje za pereča nameščenska vpraša-! nja se je pokazalo ob živahni debati in izvolitvi ' novega delovnega odbora. Nove tovariše in tova-rišice za skupno katoliško nameščensko gibanje je pozdravil predsednik posestrimske podružnice i v Trbovljah g. Kadunc in tovariš ljubljanske podružnice g. Sitar ter zastopnik centrale. Zastopniki so razložili pomen in namen organizacije, pokazali na storjeno delo in določili smernice i* naloge za bodoče delo na vseh področjih za pridobitev nameščenskih pravic. G. Kadunc je želel novi podružnici Društva združenih zas. in trg. nameščencev obilo uspeha, centrali pa zahvalo za uspešno in pozitivno delo. Zagorje Nogometna tekma. V nedeljo popoldne bo na igrišču SK Sloge prvenstvena tekma med SK Slogo in SK Svobodo. Prefeklo nedeljo so naši Slo-gaši podlegli proti SK Zagorju z 1:0. Občni zbor kmetijske podružnice, ki je bil preteklo nedeljo v zagorski osnovni šoli, je bil prav dobro obiskan. Po poročilih predsednika in ostalih odbornikov so sledile volitve, pri katerih je bil izmenjan skoraj ves stari odbor, — Isti dan je bil letni občni zbor Stavbne zadruge. Na novo je bil izvoljen v načelstvo. g. Rudi Drolc, v nadzorstvo pa g. Drnovšek Hinko in Šuštar Franc. Trbovlje Politično predavanje. Ni res, da je drugi govornik Jelen, tudi iz Maribora, poročal o zunanji politiki, se navduševal za Španijo itd. Res pa je, da sem na predavanju v Irbovljah razpravljal o brezposelnosti med rudarji, o sanaciji Bratovskih skladnic, kratenju socialne zakonodaje v fašističnih diktaturah, o pomenu strokovnih organizacij v borbi za mir in svobodo, medtem ko se z zunanjo politiko sploh nisem pečal. — Adolf Jelen. fiubUonsItc gledalište D r a i Začolek ob 20 ""M...........MM,I,,MM, 1'elek. .1. aprilu: Zaprto. Sobota, I. niirllti: ,/nnrcz in MaksuiiU)an. Hej It Nodelja, ■">. aprila "h -.11: I činu abisUanja. laven, Oh« od JU Din navzdol. O p s t a Zaielok ob 20 Petek, :i aprilu ob IS: Svcll Anton, uteh latjubtjcnlh pntron. Izven. Dijaška predstava. Sobota, t. aipriln: Šaloma. Hod C. N ud olj ii, .V aprilu ob 211: 1'csrm ljubezni. Premier*. 171VOI1. Mariborske glcdalliti lltllllllllMIVIIIIIMIIIMIVIMlIMK IMIIIIIIIIIIIMUMMIIIMIMIIiniMIIIMIIMI||MI|«|||| l'otok, n. mnril-n: Zaprto. So bol.-i, 4 Aprilu ob 20: Siromakom Jat/nje. Znitauc Pošljite naročnino! Štev. 78. .»SLOVENEC«;, ilne H. aprila 1936. Siran 5 Gospodarstvo Povišanje davka na poslovni promet Danes velika premiera! HANS ALBERS Attila Httrbiger . Annabella Velefllm Ii romantičnega. iivljenja pod cirkuško kupolo ■ ■ AU TELEF Pre Istave tega izredno napetega in sunzacii RINU (JNIvN 23-21 polneua filma ob 16., 19'15 in 21M5 uri Na podlagi čl. zukonu o skupnem davku mi poslovni promet in fin. zakona zu 1936-1937 jo finančni minister je predpisal uredbo o izpre-niembuh in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet od 14. murca 1931 z vsemi njenimi kusnejšiini izpremembumi in dopolnitvami. Po tej uredbi se vse stopnje skupnega davka, tako domača kot stopnja za izravnanje pri uvozu, povečajo za 25 % s tem da se povišana stopnja porablja samo z desetinkami, ki se prehodno zaokroženo navzgor, če nresegajo stotinke število 5. To velja tudi zu izvozno na-knaclo, določeno v pripombah tarilnih številk. Zu promet luksuznih predmetov se plača še 12 odstotkov. Novo je določilo, da se skonto, t. j. odobravanje obresti za izplačilu terjatev pred dospelostjo more odbiti od davčne osnove samo, če je stvarno pogojeno in če ne prehaja običajne meje. Kventualni odobreni rabat in drugi popusti pridejo v davčno osnovo. Odredbe tega odstavka veljajo v vsem tudi za inozemsko blago. Novi uredbi je priložena tudi nova delna tarifa, s katero se menjajo ali dopolnjujejo odredbe dosedanje tarife skupnega davka na poslovni promet. V novi tarifi je že vpoštevano povišanje za 25% v smislu te uredbe. Povečanje tarif. C3 a r» p. 25, s k u p n i d u v e k t u r. št. 50 pinjole, kokosovi orehi in drugi eksotični orehi za jed, rožiči, navaden kostanj in maroni, tudi neoluščeno domače blago), pri uvozu 7.5 (doslej 3), c. p. 67, s. d. 75 (loj) domače, uvoz 8.7 (2.5); 70, 76 (vse ostale živ. tolšče) 8.7 (2.5); ! 75, 81 (biseri in korali, surovi) 7.5 (2); 76, 82 i (kože domačih živulj z dlako ali brez. surove, mokro soljone ali v apnu vložene) 62 (I), kože divjučine, surove ali suhe itd. 6.2 (—), 6.2 (t), kože rib in ostalih vodnih živali 6.2 (—), 6.2 (I); 77, 83 (rogovi, kopita itd.) 2.5 (1); 78. 84 (ščetine) 2.i (I); 80, 86 (čreva ali želodec, mehurji itd.) —, 6.2 (I); 81, 88 (surove spužve) —, 3.7 (l); 83, 91 (kri zaklanih živali itd.) —, 6.2 (I), (živ. gnojilu) —, 3 (1.2); 93, 106 (rezan les), stavbni les, fin, neobdelan, samo se.kun ali pre-žagan, 5, 1.2), 8.7 (1.7); 96, 109 (surova, neob-delanu pluta) —, 2.7 (1.1); lOt, 113 (lesni katran brez razlike) —, 5 (2); 110, t29 (sladkor surov, sok in repni sirup itd.) 6.2 (—), 13.7 5.5); 169, 2-3, 204 (premog, črni, rujavi in lignit) 2.7 (1.12), 4.5 (t.7); 175, 212 (katran iz črnega premoga in drugih miner, materij) —, 3.7 (1.5): 176-2. 213 (olja iz katrana črnega premoga, ležku) —, 3.7 (1.5); 182, 226 (cerezin, pa tudi pomešan s para-firiom) 10, (t.5), 12.5 (2); 183, 227 (trda tolščob-na telesa) 10 (1.5), 12.5 (2); (stearin, novo) 3.7 (5); 184, 229 (sveče, svečiee) — (2.3), 11.2 (2.5): 233, 313 (balzami z alkoholom) 4.5 (1.7), 20 (8); 417, 531 (celuloid in slično) —. 12.5 (5); 422, 556 (stavbni les za strešne in druge gradbene konstrukcije) —, 8.7 (3.5): 423, 537 (volna in moka iz lesa) —, 8.7 (3.5): 426, 540 (zobotrebci, leseni klinci itd.) —, 8.7 (3.5); 427, 541 (palice, ročice itd.) —, 10 (4); 428, 542 (sodi itd.) —, 10 (4); 429, 543 (kolarski izdelki itd.) —, 10 (4.5): 430, 544 (vretena itd.) —, 3.7 (3.5); 431, 545 (l-tve za pohištvo itd.) —, 12.5 (5); 432. 546 (pohištvo) —, 13.7 (5.5): 433, 547 (vrata in okna itd.) —, 10 (4); 434, 548 (držala z.a peresa, ruvuila itd.) —. 12.5 ((5); 435, 549 (neomenjeni izdelki) —. 12.5 (5); 436, 550 (bambusovu trska itd.) -, 5 (2); 679, 792 vozovi in sani za tovore) —. 10 (4); nova ! je postavka 680, I, oz. 792 a (vozovi in sani za 1 vožnjo) —, 10. met, pol milijona i>a pri ravnateljstvu rečne plovbe skozi dobo 15 let). 2. Posojilo pri Drž. hip. banki 35 milj. Din na podlagi dohodkov splošnega cestnega (kaldr-minskega fonda) za kritje za izvrševanje del z.a gradbo in ureditev carin, pristanišča v Belgradu na Savi.* 3. Enkratna dotacija 15 milj. iz fonda za javna dela pri Drž. hip. banki. 4. Enkratna dotacija iz splošnega cestnega fonda pri Dri. hip banki (ti dve dotaciji se izplačata v treh letnih obrokih vsaka po 5 milj.). Materija! ki se rabi, je oproščen uvoznih carin. Nova zadruga. V zadružni register se je vpisala »Slovenski grudi pomoče, kreditni fond za hitro razdolžitev naSegu kmeta, r. z. z o. z. v Ljubljani Vpisano načelstvo tvorijo: 4 železniški uradniki, 1 zel. upokojenec in posestnik, 1 mestni, 1 zasebni uradnik in 1 zdravnik! Občni zbori: Aga -— Ruše. združene jugoslovanske tvornice acetilena in oksigena, d. d. 20. apr. ob 15 v Mariboru v hotelu Orel, Tovarna zaves »Štora«, d. d. Št. Vid nad Ljubljano 21. aprila ob 11 v Zadružni gos[>odarski banki v Ljubljani. Stanje čeških aktivnih kliringov. Dne 20. marca je znašalo stanje aktivnih češkoslovaških kliringov (v oklepajih podatki za 29. februar): Bolgarija 5 3.2) milj. Kč, Jugoslavija 110 (97.5), Romunija 104 (107.7), Grčija račun A 46 (42), B 20.5 (20.5), Turčija 75 (69.4) milj. Kč, Italija 25.9 (24.9) milj. lir. Nemčija 27.5 (28.3) milj. mark in Avstrija 14 (12) milj. šilingov. Francosko-srbska banka izkazuje za leta 1935 604.391 fr. čistega dobička, kar znaša obenem s prenosom iz prejšnjega leta 1,508.738 frankov. Na svoji seji dne 30. marca 1930 je upravni svet banke sklenil predlagali rednemu občnemu zboru delničarjev po dotaciji zakonite rezerve ustanovitev posebne rezerve v znesku I milj. frankov, 478.519 frankov pa prenesti na nov račun. študija o našem prometu. Dipl. jur. Vladimir Pertot, ki je sedaj v Kielu, je napisal za revijo »Weltwirtschaftliches Archiv«, marčno štev. 1936, študijo o našem prometu pod naslovom >>Die Wand-lungen im jugoslawischen Waretiverkelir iui Hin-blick auf die drei HaupIverkebrsmitteU, ki je sedaj izšla v posebnem odtisu. Uvodno označuje avtor predpogoje prometa, zlasti pa rečni promet lio Donavi. Nato podaja sliko sedanjega stanja prometa v Jugoslaviji, železnic, pomorskega bro-dovja ter rečne plovbe. Slede statistični podatki o vsem blagovnem prometu, posebej o železniškem prometu, rečni plovbi in pomorskem prometu. Končno podaja skupno sliko in razvojne tendence našega prometa. V študiji je tudi 8 zanimivih grafikonov. Dunajska Kompasbauka prosi za nadzorstvo. V zvezi s sanacijo Feniksa je zaprosila dunajska banka »Kompass, Allgemeine Kredit- und Garan-tiebank« za prisilno upravo. Zveze te banke s Foniksom so bile znane in so zato vlagatelji zabeli dvigali svoj denar. Banka je srednjemočen zavod z glavnico 4.5 milj. šil. in bilančno vsoto 22.67 milj. šil. Borza Dne 2. aprila 1936. Denar Neizpremenjehi so ostali tečaji Curiha, narasla sta Amsterdam in Berlin, dočim so vsi drugi tečaji popustili. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popusti! na 9.15—9.25, na zagrebški celo na 8.99—9.09, na belgrajski pa na 8.95—9.05. Grški boni so notirali v Zagrebu 90.15 do 30.85, v Belgradu 30.65-31.35. Angleški funt je ostal na naših borzah neizpremenjen na 249.20 do 250.80. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.25—6.35, v Belgradu 6 35 blago. Nemški čeki so notirali v Ljubljani 13.86 do 14.06, v Zagrebu 13.80—14. za 15.'maj 13.75- 13.95, za ultimo maja 13.70- 13.90, v Belgradu 13.77 do 13.97. Ljubljana. — Tečaji s primom Amsterdam, 100 hol. gold. . . . 2969.58—2964.18 Berlin, 100 mark...... 1754.91—1768.78 Bruselj, 100 belu...... 739.18— 744.21 Curih, 100 frankov..... 1424.22—1431.29 London, 1 funt.......215.98— 218.03 Nov Yorl!, 100 dolarjev . . . 4327.88—4.%4.19 Pariz, 100 frankov ...... 288.18— 289.62 Praga, 100 kron......180.76-- 181.86 Celotni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,179.9<>8 Din. Curih. Bel"rad 7, Pariz 20.23, London 15.20, Ne\v York 306.50. Bruselj 51.925, Milan 21.25, Madrid 41.925, Amsterdam 208.50, Berlin 123.40, Dunaj 6.H0, Stuckholm 78.375, Oslo 76.375, Kopen-hagen 67.85, Praga 12.70, Varšava 57.825. Atene 2.90, Carigrad 2.15, Bukarešta 2.50, llelsingforf 6.695, lluenos A i res 0.84,375 Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 80 83, agrarji 45 47. vojna škoda promptna 357- -360, begi. obv. 61 66, 8% Bler. pos. 82—84. 7% Rler, pos. 72-73. 7% pos. Drž. hip. banke 81—83. Zagreli. Drž. papirji: 7% inv. pos. 80.50 82, agrarji 16—48. vojna škoda promptna 357 -360, begi. obvez.. 65.75 denar, dalm. agrarji 61.50 62 (61.50), 8?„ Bler. pos. 80.50—81 (81), 7% Bler. pos. 72 -72.50 (72, 72.87, 71,75). 7% pos. Drž hip. banke 81.75- 81.87 (81.75). — Delnice: Priv. agr. banka 245 den., Osj. sladk. lov. 185 145 Bclgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 81.50 do 82.50, agrarji 46.50—47, vojna škoda prompt. 3545.50 do 357.50 (357), begi. obvez. 65.50—65.80; 63.75 do 64.25 (64), 8% Bler. pos. 81.50- 82, 7% Bler. pos. 72—72.75 (72). — Delnice: Narodna banka 6400 bi. (6350), Priv. agr. banka 343—244.50 ( 243). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč., srem. in ban. in bč. ladja Begej 153—155, bč. okol. Souibor 152 do 154, bč. ladja Tisa 154—156, slav. 159—161. Koruza: bč., srem. in ban. 10G -107. - Vso ostalo neizpr. Tendenca slaba. Promet slab. Živina Svinjski sejem v Ptuju. V sredo, 1. aprila je bil običajni svinjski sejem v Ptuju, ki je bil dobro založen, kupčija pa je bila zaradi pomanjkanja kupcev srednja. Pripeljali so 234 velikih svinj in 152 prašičkov, skupaj 386 ščelinarjev. Cene od zadnjega svinjskega sejma se ni«) spremenile in so bile "naslednje: Pršutarji 5—5.50 Din, mastne svinje 6 Din, plemene 4.75—4.90 Din za 1 kg žive teže; mrtve leže 7.50—8.50. Prašičke stare 6—12 tednov so prodajali po kakovosti od 100—150 Din komad. Vsega skupaj so bili prodani 104 komadi. Prihodnji sejem za prašiče bo 8. aprila. Upravo »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica- Aleksandrova 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništvu lista Vransko Razne tatvine so sc začele v zadnjem času silno množiti v vrunski okolici Pa tudi trg sain so že obiskali neznani uzmoviči. Zaenkrol prevladuje pri dolgoprslnežih le »meseno poželjenje«. Tako so pred kratkim ukradli tukajšnjemu poštarin in posestniku Klfjdniku veliko množino posušenega svinjskega mesa. Tatovi so bili preccj izbirčni in so odnesli vse najlepše kose, slabše so pustili, a še teh malo Te dni pa se jim jc zahotelo povrh še puranovih 111 kurjih bederc. V ta namen so v Čepljah pri petih posestnikih izpraznili kurnikc. Tatovi so bili silno komodni. S sebbj si niso prinesli niti koša, kamor bi svoj plen spravili. Zalo so si vse »oskrbeli« nn licu mesla. Vendar pa ni šlo vse brez smole Ko so nedolžne putke videle, do jim grozi smrtna obsodba, so zbrale vse svoje moči in res se je nekaterim posrečilo, da so rabljem ušle iz »smrtnega koša« in zbežale po polju. Ker jih tatovi niso mogli ponoči loviti, so jih enostavno pustili na polju, kjer so lih drugi dan našli liudie. Toda bilo je le par takili beguncev. Veliko pa jih je izginilo naibrž za vedno s tega sveta. Iludo ie tudi, če ima kdo živinOj pa ji nima dati kaj jesti. Vendar pa po naših pojmih le malo po »boljševiško« izgleda, ako gre kdo enostavno na sosedov kozolce po seno brez njegovega dovoljenja, kakor se ie to zgodilo te dni ua Grobljah pri Kaču, kjer so zalotili »furmane«, ki so hoteli svoje konje nakrmili s tujim senom. Saviničani zaenkrat takega »komunizma« še niso j vajeni, da bi imeli za vso Savinjsko dolino krmo za živino skupno. ' I.ojlro Ivana, ki ie posekal cele sadovnjake ! in smrtno ranil nekega moža v Hudem grabnu, 1 orožništvo še ni dobilo. Mogoče se ie res kje I obesil, kakor se je izrazil, da bo storil. Banovinski proračun za 1936-1937 Iz izjave bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena je razvi/lno, da je finančno ministrstvo skoro v celoti odobrilo predlagani proračun izdatkov in dohodkov dravske banovine za 1936-1937. Izpremembe pri trošarinah. Banovina je prvotno predlagala tudi uvedbo davščine na vodne sile, nadalje pa tudi povečanje trošarine na mineralne vode in bencin. Toda uved- j be davščine na okoriščanje vodnih sil finančno mi- ! nistrstvo ni odobrilo, kakor je tudi ostala bano-vinska trošarina na mineralne vode in bencin na stari višini (za mineralne vode 0.20, oz. 0.30 Din z ozirom na velikost steklenice in na bencin 100 Din za 100 kg). Nove dajatve pa so takozvane skupne banovin-ske trošarine, ki se pobirajo pri uvozu in produkcijo celotno za vse banovine od države, pa se stekajo v Fond skupnih banovinskih trošarin. Doslej so bile te skupne banovinske trošarine: oluščeni in neoulščeni riž, kava, kakao, čaj in kalcijev karbid, nove pa so: rezila za brivske aparate 1 Din za komad, dodatek za kavo 1 Din za kg, ocetno kislino 400 Din za 100 kg 100 odstotno, vinski kis 0.50 Din za liter, kavstiSna soda 0.80 Din za kg, anionijačna soda 0.40 Din za kg, kristalna soda 0.20 Din za kg in soda bikarbona 6 Din za kg. Določila o pobiranju teh trošarin so vsebovana v uredbi o banovinskih trošarinah z dne 31. marca 1936, izšel pa je tudi že pravilnik o načinu plačila banovinskih trošarin po uredbi o banovinskih trošarinah št. 3350-VII od 31. marca 1936, ki določa podrobnosti. Med drugimi novostmi v novem banovinskem proračunu je omeniti, da je plačila banovinske trošarine na elektriko izvzeta poraba toka za razsvetljavo cerkva, d očim je bila doslej izvzeta samo poraba za razsvetljavo trgov in ulic ter za državne in samoupravne zavode in urade. Izpromemba pri taksah. Novo je določilo, da se plača za podaljšanje policijske ure preko 2. ure dvojna taksa (osnova za 100, oz. 50 Din). Za lovske karte se plača odslej 100 Din, za zaprisežene lovske čuvaje pa 50 Din. dočim je znašala prej banovinska taksa iznos 50% državne takse. Pri $labem teku, zapeki v črevih. poživi čaša naravne Franz-Josefove grenke vode pokvarjeno prebavo in čisti črevesr, kanal. Keg. po miri. soc. pol in nar. iilr. S-br. 15485, 1S>. V. ift Določila glede banovinske takse od prenosa nepremičnin so razširjena tako, da se plača polovica takse tudi za prenose nepremičnin med možem in ženo kakor ludi med ženinom in nevesto z ženitovanjsko pogodbo (to velja samo za prenose kmečkih nepremičnin). Med dokladami k državnim taksam po za-kanu o taksah se ne pobira več doklada 50% k tem-le postavkam državnih taks: 108 (za dovolilo diplomiranim zdravnikom za svobodno izvrševanje prakse), 109 (za dovolilo za izvrševanje svobodne prak.se diplomiranih babic), 113 (za dovolitev zasebnim o.sebam ali družbam, ki eksploatiraio mineralnim vodam), 115 (za vsako dovolitev, da se otvori nova ali nabavi že ustanovljena lekarna ali drogerija), 118 (taksa za prenos lekarne), 127 (za dekret, odn. prijavo za pravozastopniško ali javno-beležniško prakso pri prvi postavitvi), 257 (za dopustitev svobodne inženjerske prakse), 276 (za privilegij za industrijsko podjetje) in 285 (za načelno dovolitev izvršvanja živinozdravniške prakse). Na novo pa je uvedena 50% banovinska doklada k državni taksi po tar. postavki 90 (za strokovni pregled in rabno odobritev) dovolitev za pričetek dela strojnih električnih, elektrostrojnih in plinskih naprav, namenjenih javni rabi in instalacij, ki so navezane pregledu po veljavnih pred-, pisih kakor tudi motornih vozil, ' « Glede prispevka avtobusnih podjetij • za prekomerno uporabo cest je omeniti, da se določa po določbah minstrstva za gradbe Mg št 16.940/35, odpadlo pa jc tudi določilo, da se more podjetjem, ki so v upravi občin, odmeriti ta prispevek pavšalno. 85 milijonov Din za belgrajsko pristanišče Ze v čl. 73 zakona o dvanajstinah od avgusta 1935 do marca 1936 je bil pooblaščen ministrski svet na predlog prometnega in fin. ministra, pa, v sporazumu s fin. odborom narod, predstavništva, predpisali uredbo z zak. močjo o gradbi in ureditvi belgrajskega pristanišča in pospeševanju rečnega brodarstva. Sedaj pa je izšla uredba o gradbi in ureditvi j belgrajskega pristanišča in pospeševanju rečnega i brodarstva, po kateri se ustanavlja Fond za gradbo j in ureditev belgrajskega pristanišča.. Ta fond bo : dotiran s taksami za rečni promet, pristaniškimi taksami, od dohodkov eksploatacije in posebnih virov. Vsa dela so proračunana na 85 milj. Din, 25 milj. pa je namenjenih za rečno plovbo (20* za zgradbo delavnic za popravila ladij, 5 pa za povečanje drž. deleža v delniški glavnici zasebnega brodarstva). Ta potrebna sredstva (110 milj.) se bodo zbrala takole: 1. posojilo države pri Drž. bip. banki 45 milj. (anuitete iz dohodkov fonda), iz proračunskih sredstev 1 milj. pri ministrstvu za pro- Kulturni obzornik Habberlon: Helenina otro ha Mohorjeva knjižnica, zv. 82., str. 179. To svetovno mladinsko povest, ki je izhajala v Mladiki, imamo Slovenci že dvakrat prevedeno: prvi prevajalec L Sorli je zgodbo izdal pod imenom Bob in '1'edi, pri Bogumilu Vdoviču, ki je po-našil pričujoči prevod, pa sta Helenina otroka dobila že slovenski imeni Živko in Zabko. Povest nas vodi v čudoviti svet otroškega življenja, ki je poln poezije, lepote in preprostosti ter v resnici svet zase, ki ima svojo logiko in svoje prav posebne zakone. Vživljajoč se v ta svet naših malih, v njihove porednosti, ki vse nastajajo iz čistega srca, v njihove skrbi in ljubezen, molitev in naivno sožitje z naravo, se nam ni treba spraševati s Slomškom »nedolžno veselje, oj, kje si doma?«, kajti živimo ga z njimi 111 smo mladi še sami. — Razumevanje otroka in njegovega doživljanja jo glavni smisel le tople povesti iz otroškega življenja, ki je prav za prav bolj namenjena staršem in vzgojiteljem kot pa otrokom samim; saj je tudi prevod posvečen »slovenskim staršem, ki imajo uajporednejše otroke na svetu ;. Gospa Helena povabi svojega brata na počitnice, da v njeni odsotnosti varuje njena otroka, ki sta kol živo srebro: triletnega Žabka, ki komaj še slovkuje po svoje (prevod podaja njegov jezik v posebni transkripciji!) ter njegovega .pokrovitelja petletnega Živka. I11 potem se začne pravi roman, ki ubogega Hinka privede včasih prav do obupa, še večkrat pa seveda v neprisiljen in prisrčen smeh. Kljub vsem nagajivostini in nerodnostim, ki pa niso posledica slabega srca, temveč samo neizmerne preprostosti otroškega doživljanj«, ki ne pozna logike zrelih ljudi, človek ieii Otrok ne more sovražili, čeprav ga včasih prive- dejo na rob potrpežljivosti, da ga hip nato spre-vržejo v največje zadovoljstvo in srečo. In tako resnično življenje teh otrok, ki naj predstavljajo otroke vsega sveta, ki so vsi enaki, se vrsti skozi vso povest ter pomagajo ujcu Hinku, starejšemu fantu, da tudi on najde ob njih svojo zakonsko druži co ter tako zaključijo tudi* ljubavno nit, ki se plete v povesti. Otroci so sreča in blagoslov, pa tudi življenje« doma! Tako je Mohorjeva družba, ki je svoj čas izdala priljubljenega Hlačka ter Mačkovo sestrico, dodala tem umetnostno visoko stoječim povestim novo povest iz življenja malih »porednežev;:, ki so nam vendar tako ljubki, tako nehudobnj, preprosti, kot so naši otroci sploh, ki vedre našo čemer-nost. In zato bodo uživali to svežo in prisrčno povest zlasti starši, ki ljubijo svoje otroke ter se bodo ob njej skušali vživeti v vinali svet« svojih otrok. In kdo bi ne hotel pogledati v ta svet, ki je — žal — že tako davno za nami! — Povest je primemo in zelo posrečeno ilustriral Maksiin Sedej. „ td ★ Zbrani spisi dr. Antona Radiča. Pred nekaj dnevi so se končali razgovori, ki so trajali cele štiri mesece, o tem, kako naj bi se izdali zbrani spisi dr. A. Radiča, prvega hrvaškega etnologa in kmečkega ideologa. Poznavalci njegovega dela so dognali, da je mnogo obširnejše, kot se po navadi misli, in da bodo zbrani spisi obsegali nad 300 tiskarskih pol (okoli 5000 strani) ali 15 do 20 debelih knjig v velikosti njegovega »Doma« (na leto 384 str.). Dr. A. Radič je bil zelo plodo-vit pisatelj kot etnolog in filolog in je sodeloval skoraj pri vseh strokovnih hrvatskih listih (aka-demijin »Zbornik«, »Vijenac«, »Obzor«), Kol politik je z bratom Štefanom (Stipica) sestavil program kmečke stranke (1904) s tremi razlagami (1905, 1908 in 1918) ter knjižico »Hrvati in Ma-djari«. Pisal je zlasti v »Domu« (1900—1919), gla- silu HSS. Na zadnji seji Seljačke Sloge so naročili dr. VI, Mačku in Rudolfu Hercegu, naj se prvi zvezek takoj pripravi, da izide vsaj do 11. junija, za rojstni dan obeh (Antona in Štefana) Ra-dičev. Dela Štefana Radiča izdaja njegova žena v »Slavenski knjižari« in so tri knjige »Spominov iz ječe« že izšle. Otroška opereta »Pekarev Miško« je zadnje dneve uspešna injekcija gledališki blagajni. Delo vleče bolj s svojo posebnostjo kakor z umetniško močjo. Ima namreč ta »Pekov Mihec« zanimiv nastanek: libreto je napisal sedmošolec Neuge-bauer Norbert, skomponiral maturant Asič Milan, insceniral pa četrtošolec Walter Neugebauer, brat libretista. Tudi igralci so v veliki večini otroci (glavno vlogo igra mladi Cerovski, ki je zelo nadarjen pevec, in drugošolka Zvezdana Frlič, ki je boljša igralka — njena mati je priznana igralka). Na reprizt je prvič dirigiral komponist Asič in se za svoja leta kar dobro odrezal. Sicer pa se mora reči, da se v Zagrebu zelo mnogo stori za otroško gledališče, kar že sedaj daje lepe sadove. -f" Rudolf Strohni. 21. marca je umrl 80 letni zgodovinar in filolog R. Strohal (ro'en 5. aprila 1856), ki je nad 50 let marljivo sodeloval v hrvaški znanosti. »Nova Evropa« je prinesla v svoji zadnji številki od 26. marca velezanimive članke, ki se nanašajo na državno pravno ureditev naše države. Tako piše dr. Nikola Milutinovič v svojem »problemu Jugoslavije«, da bi bilo potrebno ustvarili zgodovinske meje v naši državi. On pravi, da bi bili s tem zadovoljni Slovenci, Hrvatje in Srbi in bi tako živeli v miru in prijateljstvu kot dobri sosedje in bratje, kajti najlepšo vaško skupno-t predstavljajo vasi z ograjenimi hišami... Bogomir Bogič (Belgrad) rešuje naš socialni ir. ustavni problem v smislu federacije. Centralni parlament bi imel po njem samo lunkcijo zunanje politike, državne obrambe, glavnih prometnih sredstev in dajanja osnovnih smeri prosvetne politike. Interesanlen jc tudi članek Živka B e k a r i č a : V zdravi demokraciji spas. Dr. An te Ciliga opisuje svoja razočaranja nad Rusijo, iz katere se je kot novinar vrnil po devetih letih. Bogdan Radiča objavlja studijo Romena Rolana in Bene-deta Crocceja ob njuni sedemdesetletnici. Zemljevid »Škofjeloško pogorje«. Podružnica Slov. plan. društva v Škofji Loki je izdala planinski zemljevid škofjeloškega pogorja. Tribarvni zemljevid je litografiran na finem papirju, format 58 X 47.5 cm, merilo 1:75.000, —■ Obseg zemljevida je naslednji: Kranj—Bohinjska Bistrica—Idrija— Vič—Kranj. Prikazuje sledeče ozemlje: Škofjo Loko, loško okolico, Sorško polje, Jelovico, Rati-tovčevo skupino, Selško dolino, Škofjeloško po-orje z Blegašem, Poljansko dolino, Žirovski vrh, olhovgrajske dolomite, del Ljubljanskega barja ter hribovje v zasedenem ozemlju v okolici Cerknega in Idrije. — Zemljevid je tehnično dobro izdelan. Ima preko 30 topografskih znamenj. Prav lepo so označeni gorski grebeni, markiranu pota ter smuški svet. Zemljevid bo dobro služil vsakomur, ki ga zanima naša krasna zemlja, saj odira pota v prezanlmivo pokrajino, ki nudi vsa-emu svoje: turistu, smučarju, letoviščarju, geografu, zgodovinarju, ukaželjni šolski mladini itd. V tem delu slovenske zemlje se bliščijo na najlepših razglednih točkah mnogoštevilne cerkvice, ki so svojevrstni znak slovenske krajine. Mnoge od njih hranijo naše najlepše umetniške in kulturne spomenike n. pr. crngrobskc freske, »zlati-oltarji v Dražgošah i. dr. 1 a pokrajina nudi zgodovinarju mnogo zanimivega. Številna nemška imena v okolici Školie Loke in Sorice pričajo o nemški kolonizaciji brižinskih škofov. — V teh krajih so živeli in delovali naši velmožje: Subič, Grohar, dr. Janez Ev. Krek in dr. Ivan Tavčar. Zapustili so nam svoia nesmrtna dela, v katerih so že davno prikazali lepolo naše domače zemlie, ki ic vredna vse ljubezni. Skozi Sueški prekop: 426.000 mož Doslej jc Italija prepeljala skozi Sueški |-re-kop 309.000 vojakov in 52.000 delavcev /.a v Ahe-sinijo. V drugi polovici lanjskcga leta se je z italijanskimi ladjami peljalo lod 246.361 vojakov in delavcev in v prvih mesecih letos približno 180.COO vojakov in delavcev To da skupaj vsoto 426.000 mož! Odšlcti pa moramo 65.697 delavcev in vojakov, ki so s«- v istcin času vračali v domače kraje. To število so tvorili delavci, ki «o se le za l.ratk: dobo vdinjali za dela v Abesiniji in pa bolni in rar.jeni vojaki. Po vsem tem jc še 361.000 mož v Abesiniji in od teh tudi nekai mrtvecev, ki so ostali v Abesiniii, Eritreji in Somaliji. Tudi ijlcde na blago, ki so ga Italijani prepe- ljali skozi Sueški prekop, morcino zvedeti za natančne podatke. Tako poroča uprava kanala, da je izvozila Italija v Abesinijo 22.000 avtov (osebnih tovornih in traktorjev); dalje 510 letal, 30.000 mul in 9000 kamel. Razvoj mnicijskili transportov jasno kaže, da se Italijani vedno bolj oboroži jejo za vojno delovanje v Abesiniji V prvih 12 tednih leta 1936 so Italijani prepeljali skozi Sueški prekop 37.000 ton municijc, a leta 1935 skozi vse leto — samo 40.343 ton Slično je s splošuim tovornim blagom, ki so ga lani — 1935 — spravili v Abesinijo 503.479 ton, a v teh treb mesecih 1. 1936 že do zdaj: 300.000 ton! Zadnja pot nekdaj slavnega morskega orjaka Francoski luksuzni parnik »L'A1lontiguc«, ki je vlačilci v glasgowsko luko, kjer bodo ladjo razdrli in prodali za staro železo pred malo leti bil še tako sloveč, vodijo sedaj Irirlirt ravrlrli in Mrnrl:ili -r -.i c 4 a r n Prebivalci hi še niso videli španski doniinikunci vikarijata Urubamba in Madre de Dios v Peruju v južni Ameriki so nedavno zvedeli, da biva neko plenic > Tdjeris«, prebivalci pragozda, ob izvirih Rin Palma Real. Pripravili so ekspcdieijo, ki naj bi poiskala te Indijance. Misijonar, ki je bil na čelu ekspcdieijo. je krenil po desnem pritoku reke Madre de. Dios in naletel po desetdnevnem napornem iskanju na Tojere, ki so v neki gozdni jasi ravno praznovali šuinno slavje. Spočetka so hoteli pobegniti, kmalu pa so se prepričali o miroljubnih misijonarjevili namerah ter se po pragozda, belega človeka tolmaču zapletli v živahen pomenek. Trideset izmed njih: možje, ženske in otroci so so celo odločili — potem, ko so še enkrat obiskali grobove svojih mrtvih — pospremiti misijonarja na njegovem povratku do misijonske postaje. Ti Indijanci niso še nikdar gledali belokožcu v obraz in tudi z drugimi plemeni še niso imeli ni kakih stikov. Po naravi so sicer plašni, a so hkratu zelo ljubeznivi in takoj postanejo tudi zaupljivi. Njihovo pozornost in strmenje pa je vzbujalo zlasti dejstvo, da so pred seboj gledali oblečene ljudi. Otrok v rokah pobeglega blazneža 1/ blaznice Drn Dolder na Holandskem jc pobegnil nevaren blaznež, katerega so šele pred kratkim pripeljali v blaznico, ker ie neozdravljivo bolan. Pobegnil je skozi zamreženo okno na stranišču na vrt ter odtod preplezal visoki zid in ušel v gozd. Njegov beg so siccr takoj opazili in ga začeli zasledovati. Ker pa je bilo že temno, so morali zasledovanje prekiniti do drugega dne. Pobegli blazneš jc bil oblečen v samo srajco. Na svojem begu se je ponoči oglasil v vasi liil-tlioven ter vaščanom povzročil noč polno groze in strahu. Med potjo ie nekje našel železen drog ter ga nosil s seboj. Ko je prišel v vas, je začel trkati na vrata župnišča, kjer pa jc župnik že spal. /upnik se jc zbudil in misleč, da so vlomilci, kateri so noč poprej pri njem v resnici vlomili ie naglo telefoniral po policijo, ki je v nekaj minutah prihitela Medtem pa je iz blaznice že tudi prišla novica, da je od lam pobegnil nevaren blaznež. Ta pa se je, kakor hitro je zbudil župnika, naglo potuhnil in skril Policija je bila prepričana, da se blaznež klati blizu župnišča. Medtem pa je blazneš hitel skrivaj drugod po vasi in povsod začel razbijati na vrata ter pobijati šipe na oknih. Ko jc to opravil, je izginil. Le pri enem kmetu je počakal pred vrati, da so mu odprli. Ko je stopil kmet na prag in ga vprašal, kaj želi, jc blazneš odgovoril: »Jaz sem prerok tlija, ki hoče nocoj pri tebi nekaj ur spati. Če me takoj ne uslišiš, te pošljem v viccl« Kmet jc naglo zaloputnil vrata in nesrečni blazneš je strašno preklinjajoč odšel naprej. Iščoč prenočišča, je zašel tudi v neki konjski hlev. Ponoči pa je kmet, ki ic bil koniski lilcv njegov, vstal in šel pogledat h konjem. Ko je kmet stopil v hlev, Iz življenja plazilcev. Plazilci imajo hrbtenico ter dihajo s pljuči. Plode pa se z jajci, katere žival znese in pokrije s peskom ter jih potem ogreva sonce, da se izležejo mladi. Med take plazilce spadajo kuščarji, krokodili, želve in kače. Toda marsikaka kačja vrsta ima žive mladiče. Lupine iaic naših domačih plazilcev so mehke, medtem ko so lupine krokodilovih jajc zelo debele in močne. Na noši sliki vidimo, kako vzhodnoafriški krokodil leze iz svojega jajca. V sivi pradavnim so živeli na zemlji plazilci, ki so bili 30 metrov dolgi. To so bile orjaške kuščarice. Živali živijo po urah Prav za prav jc čudno, da jc večina živa (i navezanih na določene ure. Krcsnice n. pr. se svetijo le ponoči. Čeprav jih imamo zmeraj v temi, vendar opazimo, da so v nočnih urah njih svetlobne pičicc dosti svetlejše ko v dnevnih. Isto opazimo pri ponočnih metuljih. Ti metulji morejo svoje oči spreminjati za gledanje podnevi in za gledanje ponoči. Ko .so znastveniki ujeli ponočne metulje in spravili v teman prostor, so opazili, da so bile ponoči oči naravnane za ponočno gledanje, podnevi za dnevno — čeprav so bili metulji zmeraj v temi. Prav tako se vedejo povodne rože, ki iztezajo svoje lovke in |ih krčijo, kakor sc menjavajo dnevni in nočni časi. -Zakaj pa takoj nc pridete. Pepa, če vas kličem?« »Saj nisem slišala.« -Trikrat sem vas klienln.« ■>To p« že ni res! Samo dvakrat ste me.i« je blaznež planil vanj in zarjovel: »Izgini, jaz sem hudič!« Medtem pa jc policija pred župniščem že zvedela, kod se klati blaznež in je hitela za njim. Zagledali so ga končno na robu gozda. Izdajala ga je njegova bela srajca. Da bi ga ustrahovali, so policisti nckajkratov ustrelili za njim za strah, klicoč mu, naj obstane. Blazneš pa se je divje zukrohotal in izginil v gozd. Policisti pa za njim. Sredi gozda stoje štiri kmetije. V eni kmetiji živi kmet s svojo ženo in 14 mescev starim sinčkom. Sredi noči se jc prebudil kmet ter zaslišal, da na izbi, kjer spi otrok, nekdo hodi. Naglo jo poklical svojo ženo in oba sta ugotovila, da nekdo hodi po izbi, v kateri spi njun otrok. IJrž sta vstala in hotela iti gori pogledat, ko je nenadno policija začela trkati no vezna vrata in zahtevala, naj jo spuste v hišo. Brž sla odprla, nakar so policisti povedali, da sc jc v njuno hišo skril pobegli blaznež. Mati, ki je takoj sprevidela, da je nevarni norec pri njenem otroku, je skoro od strahu omedlela. Od zgoraj pa je zadonel strašni smeh pobeglega norca. Ko so stražniki hoteli vdreti na izbo, so ugotovili, da sc jc begunec dobro zabarikadiral. — Pred vrata je postavil težko skrinjo, sam pa se je postavil ob vrata z železnim drogom. Stražniki so mu klicali, naj sc uda. Nastal je seveda velik šunder Zato se je otrok, ki je dotlej spal. zbudil in začel pretresljivo jokati. Selc sedaj je blazneš zapazil otroka v zibeli. Sklonil sc jc čez zibelko in ga začel gledati Strašne minute so minevale, vmes pa ie kričanje vedno bolj naraščalo: jokal jc otrok, krohotal se je blazneš. Nankral pa je vse ponehalo. Ljudje zunaj so mislili, da je blazneš otroka najbrž zadavil. Vodja policijske straže ie sprevidel, da ne sme več čakati. Zato je velel stražnikom, naj streljajo. Prevrtan od več krogel se. je blazneš zgrudil na tla. Policisti so vdrli v izbo, kjer so pa našli otroka docela nepoškodovanega. Točnost čebel Najnatančnejše preiskave glede na časovno mero pa so dognali pri čebelah. Točno ob določeni uri se odpravijo čebele na pašo. Ko so čebele radi opazovanja ujeli in jih zaprli v posebno temnico. In tudi tu so se čebele ravnale natančno po določenem dnevnem času. Pravijo, da se čebele ravnajo najbrž po vplivu zračne elektrike, ki čez dan narašča in pojema. Zato so dah čebele v rudnik. A tudi v rudniku so sc čebele držale svojega dnevnega reda in natančne točnosti, kar je dokaz, da imajo čebele zares razvit čut za čas. čebele so celo navadili na to, da so prihajale le na dva, tri ali štiri dni ob isti uri k svojemu korilcu po hrano. »Pravite da ste svetovni mojster v šahu? Pa sc mi lic zdite podobni atletu.« Miha strašno rad in veliko kadi. Iz velikr pipe se venomer dvigajo debeli oblaki dima. Obiskal ga pride Jurij, ki v dimu komaj za gleda svojega prijatelju. »Fcj te bodi, grdoba, ki toliko kadiš, da v tem zruku še vol ne more dihati.« — Miho pa mirno odvrne: ?že mogoče, nc /ameri mL ker res nisem vedel, da ori deš ti.« V Življenje abesinshe cerkve Cesarske palače v Gondarju Najvažnejše mesto v severozahodni Abesiniji jc Gondar, odkoder ni več daleč do jezera Tona, kamor vodi važna karavonska pot. Abesinci so edini, ki so kakor otok sredi islama ostali zvesti krščanstvu skozi vsa stoletja Ne pripadajo sicer katolicizmu, ampak po veliki večini krivoverski sekti monofizitov, ki taiijo dve naravi v Kristusovi osebi. V to grško krivover-stvo je ljudstvo v 6. stoletju zašlo zaradi svoje premalo izobražene duhovščine. Abesinijo ima svojo popolno liturgijo, kjer krivi nauk itak ne pride toliko do izraza, in sc mora zahvaliti zanjo predvsem domačim menihom. Navadna mašna liturgija ic tako imenovana liturgija dvanajstih apostolov, to je za prakso prirejen »Egipčanski cerkveni obrednik«. Ta spis iz dobe cerkvenih očetov jc prestava nekega »Apostolskega izročila«, ki ga je napisal sv. Ili-polit (+ 235) in je najbržc najstarejši mašni for-mular rimske cerkve. Tudi cerkvena glasba je pri Abcsincih razvito. Nien početnik ie bil duhovnik lored, ki Po ic op sani in njegovo delovanje zavito v legendar-nost. Besedilo so abesinski menihi dobili večinoma iz Aleksondrije, od katere je etiopska cerkev zelo odvisna, in nekaj iz Grčiic in Sirije. Kar sc domačega najde med formularji, nima tolike vrednosti. Obrede so si Abesinci izposodili največ od Judov. Judovski vpliv na abesinsko liturgijo sega prav v prve čase krščanstva, ko so sc ludie selili iz južne Arabije v Abesinijo in se pomešali z domačini. Iz tega časa je tudi legenda, ki pripoveduje, da abesinsko vladarska dinastija izvira od kralja Salomona in kroljicc iz Sabe. Prav tako kažejo na judovski vpliv še drugo dejstvo. Zidanic cerkva močno spominja no zgradbo judovskega templja v Jeruzalemu. Majhno poslopje, ki sc deli v svelo in najsvetejše, jc določeno samo za bogočastje in dostopno le duhovnikom. Okrog tega poslopja ie prostor za vernike, ki je brez strehe in obdan z nizkim zidom. Oltar jc precej podoben skrinji zaveze. Na oltarju pa leži »tabot«, to je glodko komenito plošča, na kateri duhovniki konsekrirajo. Tudi obrezo Abesinci še danes poznajo, dalje ločijo čiste in nečiste jedi in je deloma še v navadi praznovanje sobote Praznikov imaio veliko. Obhajajo godove nekaterih očakov iz stare zaveze in imajo dvanajst praznikov v čast sv. Mihaelu, patronu Judov. Menihi nosijo na svojem Skapulirju dvanajst križcev, ki naj bi spominjali no dvanajst dragocenih kamenčkov v oprsnem ščitu velikega duhovnika. Poleg judovstvo jc pa tudi poganstvo zapustilo v abesinski liturgiji svoje sledove. Začele so sc krvave daritve, češčenjc svetih dreves in nojrozličnejšc praznoverje in vraže. Svetna duhovščina jc v Abesiniji v zelo slabem stanju in ne uživa veliko ugleda in spošto- vanja, dočiin jc z menihi nekoliko boljše. Pa tudi za te bi bilo želeti izboljšanja, zlasti izo- brazbe. jezik v bogočastju je semitski, i sc je razširil iz kneževine Tigre Todo duhovniki go povečini nc razumejo, ker sc za sprejem v du-hovski stan zahteva samo, do znajo brati. Cerkvene dnevnice in psalme pojo in spremljajo petje s trobentami, rogljomi in citraini. Postijo sc Abesinci zelo strogo Strogi post je merilo za vse religiozno življenje in nihče ne more za post dati dispenze. »Abuna«, poglavar abesinske cerkve, mora biti vegetarijanec, to se pravi, da mora uživati samo rastlinsko hrano. Postiti se morajo menihi dve tretjini leta, torej osem mesecev, navadni verniki pa dva dni na teden. Poglavor abesinske cerkve, z imenom »abuna«, je edini škof v Abesiniji in je odvisen od aleksandrijskcgo patrijarha. nc šteje se pa za obesinskega podložnjko. Gibanje za »neodvisnost abesinske cerkve od Alcksandrije se je začelo šele v zadnjem desetletju, po letu 1929. Kadar abesinski metropoli! umrje, se obrne neguš do alcksandrijskcgo patrijarha, ki potem določi enega izmed menihov sv. Antona in go pošlic kot metropolita v Abesinijo. Najvišjemu cerkvenemu poglavarju »abuni« sledi generalni direktor abesinskih samostanov, ki igra v cerkvenih zadevah važno vlogo in zastopa koristi ljudstva, dočim je »abuna« bolj zastopnik aleksandrijskcgo patriarha. Tretji ccr-kveni dostojanstvenik po je »nebrid«, varuh dveh svetili kamenitih plošč v glavnem svetišču v Adis Abcbi. Tudi cerkveno uprava se loči. Delitve v škofije in župnije ne poznajo. Vsako mesto in celo vas ima samoupravo in je z drugimi občinami le v zelo rahlih zvezah. Monofitski državni cerkvi pripada približno tri in pol milijona Abesincev. Okrog dvajset tisoč po sc jih je ločilo od »abune« in so s;e združili spet z Rimom. Imenujejo sc »Unijatsko abesinsko cerkev« in so dobro organizirani. Iinajo tudi svojo semenišča, in sicer v Ahercmu, v Akrourju in v Rimu. Bog daj, da bi tudi drugi Abesinci kmalu našli pot iz svojega krivoverstva k edino pravi katoliški veri! V prejšnjem stoletju je imela Abesinija naravnost pravljično množino goveje živine. Bogataši so vsako leto obhajali slavnost, kjer so se vsi kopali v jezeru samega mleka. Leta 1889 pa je laško govedo zaneslo med abesinsko živino silovito kugo, da so črede kar kopnele. Nova japonska vlada Prva slika nove japonske vlade, katero je sesta vil llirota. V prvi vrsti: vojni minister grof general Hizakacu Tcrauhi, ministrski predsednik in zu nanji minister llirota, trgovinski minister Takukihi Kavakazi. Drugo vrsto: mornariški minister odmiral Ozami Nogano, finančni minister Jejihi Baba in pravosodni minister dr. Rcizaburo Hajaši. Tretjo vrsto: kolonijolni minister Nagoto, prometni minister Tonumoai. kmetijski minister Maic do, notranji in vzgoini minister Ušio. Štev. 78. »SLOVENli.C«, dne 3. aprila 19:16. Stiau 7 Senovskim „privandrovcem" v album Rajhenburg, 2. aprila. S svojimi dopisi v »Slovencu« glede razdružitve našo občine je senovski dopisnik tako zelo razdražil senovske JNSarje in marksiste, da so v »Jutru-' z dne 29. marca t. 1. zagnali obupen krik o nekih grožnjah, ki so baje naperjene proti njim. Kdo bi si mislil, da ima strah tako velike oči? Gospodje, le mirno kri; nikar se ne razburjajte, saj ni nihče dejal, da niste svobodni državljani Jugoslavije! O, kaj še! In tudi tega Vam nihče ne odreka, da niste za vzor v izvrševanju JNSar-skih pofarskih dolžnosti. Saj vas dobro poznamo! Živo so nam še v spominu dogodki, ki so se izvršili ob zadnjih občinskih volitvah. Dobro vemo, kako je rajhenburški g. tovariš — gostilničar ločil vam udeležencem sprevoda — zvečer po volitvah-vino, da ste bili lahko bolj korajžni in lažje vpili:. >Na gavge s Tratnikom!« Pa vseeno vas nista dosti marala gg. Marušič in Pirkmajer? Ali ni res? Vemo tudi dalje, da sta g. predsednik občine in g. delovodja povabila nekega dne k sebi v občinsko pisarno »Slovenčevega« dopisnika in mu prigovarjala, naj opusti pobiranje podpisov za razdružitev, ker se bo radi teh podpisov še kesal. Hotela sta tudi videti, kdo vse je že podpisal, pa se jima ni posrečilo ne prvo ne drugo. Veino tudi, kako pravicoljubni ste gospodje, ki se v »Jutru< podpisujete s šifro »Privandrovci«. Priznate, da se je priključenim občinam zgodila krivica, a popraviti te krivice ne pustite. Veste dobro, da je g. rudniški ravnatelj dal zagotovilo, da se nobenemu delavcu, ki se s podpisom izjavi za razdružitev, ne bo ničesar zgodilo. Toda kljub temu plašite ljudstvo v svojem »pašaluku« kar naprej z različnimi izmišljotinami. Pravite, da ste pobirali podpise proti razdružitvi >zgolj iz gospodarskih ozirov«. No, tepec, kdor vam kaj takega verjame! Poznamo predobro vaše »gospodarske ozire«, ker smo jih bridko občutili ves čas vašega • paševanja«. »Zgolj iz gospodarskih ozirov« ste tudi menda pustili, da je dolg za šolo narastel od 4 na 7 milijonov Din. Morda ste še celo ponosni na to svoje gospodarstvo, kdo ve?! Toda, kaj bi vas dalje vznemirjal! Le eno pomnite: ; Počasi, pa gotovo!«, to je geslo onih, ki 'vračajo ljudstvu svobodo in pravico, ki ste .jo vi toliko Časa grdo teptali! Prišla bo ura, ko bomo lahko' res svobodno volili ljudi, ki naj vodijo eno ali drugo občino. Ne bomo vam, tedaj po vašem vzorni grozili z »gavgami«, o ne! Le v vaš album vam bomo zapisali ono znano narodno: Kakar boste vandrat' šli, pridite povedat', da bomo vam pomagali punkeljčke povezatk Pa še tisto bomo dostavili: »Adijo, pa zdravi ostanite!« Še lole glede senovskega dopisnika >Sloven-■ea«, ob.katerega ste se gospodje grdo spotaknili: Plitve in zagrizene so vaše besede, ki niti niso Vredne našega odgovora. V takem tonu govoriti o možu. ki je svoje zdravje žrtvoval na oltar domovine in ki zadnji čas celo bolan leži, je negoslo.jno in žaljivo! Moža, ki je bil soustanovitelj >Probude«, prvega društva na Senovem in ki jc bil dne 23. marca t. 1. na občnem zboru lega društva, ki ima » sedaj sedež v Rajhenburgu,«— izvoljen za prvega .Testnega člana »Probude«, tega moža blatiti ne rolptetimo! Da. pa gre občinska uprava svojim občanom na roko, ni to nobena milost, ki jo izkazuje, ampak je- to njena sveta dolžnost. Saj je vendar občinska uprava radi ljudi in no ljudje radi nje! •Menda se razumemo?! Velik brzoiurnir Slov. šah. zveze ' Organizacijska zamisel Slovenske šahovske zveze je že globoko pognala svoje korenine v naših šahovskih tleh. Preteklo je leto dni, odkar je Zveza po skromnih pripraval začela usmerjati vse naše razcepljene šahovske sile v enotno skupno delovanje. Po trimesečnem obstoju od njene ustanovitve sem so v Zvezi včlanjeni ze skoraj vsi javni klubi. Njeno delo raste z dneva v dan. Druga velika prireditev v njenem programu, s katerim hoče zlasti razširjati zanimanje za kraljevo igro med vsemi sloji, bo velik brzoturnir, ki se bo vršil v nedeljo 5. aprila v kletni dvorani hotela Metropol. Že lani je ta svojevrstna prireditev privabila močno število šaliistov, letos pa jrh utegne biti še mnogo več. Da bi se vsi podeželski in zunanji šahisti lahko udeležili te naše tradicijske šahovske manifestacije, se bo igralo ' zjutraj Od 9.30 do 13 Jn popoldne od 14 tlo 18. 'Tako bodo lahlco vsi pravočasno prišli na vlake 5 in" avtobuse: Vso prireditev bo vodil, kakor lani, g. prof. dr. Bajec. Od 8 naprej se bodo sprejemale prijave; prijavnina znaša tO din. Žreb bo določil vsakemu . igralcu številčno mesto in skupino v kateri bo .dopoldne igral. Dopoldanski uspeh pa bo določi! , razmestitev za popoldne. Vsi šahisti (izjemoma letos še tudi neorganizarani), slabi začetniki in sprelnejši, stari in mladi, se bodo lahko prijateljsko pomerili. Prav tako so vabljene naše šahisti-, nje. Vsi šahisti naj prinesejo pregledne in dosti L (Janghofer: 53 volike šahe n seboj. Klubi naj jih svojim članom posodijo. Vsi šahisti, igralci in gledalci naj pridejo v nedeljo k nam, da skupno pokažemo svojo veliko ljubezen do prelepega šaha. iVgzjngnilfl Ljubljano 1 Vič. Drovl ob 8 po lioslni pridigi bo v Društvenem domu zanimivo predavanje s skloptiAnimi slikami Potovanje okrog Afriike<. Predaval bo g. dr. Kulti«. i Prosvetno društvo cLjubljanat — mesto vabi vse svoje člane Iti članice nu rodili občni zbor, ki bo dan os zvečer ob 8 v veliki dvorani hotela Metropol z običajnim dnevnim redom. Prosimo polnošteviinc udeležbe! Odbor, 1 Slovenski pasijmi. po rokopisu škofjeloške misijonske procesije iz 1. 1731, s prologom, predigro, štirinajstimi slikami (postajami križevega pota) in z.lior-nim petjem lepih starih pesmi bo Kal. proev. društvo v Sp. Šiški vpriiorilo v samostanski dvorani v po-nedcljok, dno li. t. m., ob 8 7.večer. Vstopnic« so dobe vsak večer in v nedeljo ves dan v društveni i knjižnici ter v [H»nedoljek zvečer prod vbodom v dvorano. 1 DruStvo Dedjl in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani ima svoj rodni letni AbSni zlior v sredo, dne 15. aprila 1936 oli IS zvečer v Ljubljani, l.ipl-Sevui ulica št. C z običajnim dnevnim redom. 1 Redni letni občni zbor Znanstvenega društva na humanistične vede v Ljubljani bo v nodeljo 13. aprila ob 10. dopoldne v društvenih prostorih Narodnega doma. I H koncertu Glasbe m Matice v ponedeljek, dne B. t. m. oh 2(1. uri v veliki Uil ionski dvorani. Skladatelj Fran Llszl je znati kot oilen največjih pianistov vsoli časov prav tako pa tudi kol. prvovrstni sikla-datelj romantične smeri. Rojen je bil blizu Bratislave im kmalu nastopal kot čudoviti otrok-šl.ipendist. V poznejših letih je večinoma žiivol v Rimu, Budimipešti in Welmarj'U. V njegovem skladatelj sitem delovanju ločimo nekako II dobe. V l. dobi jc delal večinoma transkripcije 7.a klavir. Druga, tu.kozva.na Weimar»ka doba je posvečena Instrumentalni glasbi. Napisal jc 13 simfoničnih pesnitev in 13 rapsodij za klavli. V tretji dobi, rimski dobi pa sta nastala dva znamenita ora torija Legenda o sv. Elizabeti in lota 1872. Kristus, ki .le najmočnejšo njegovo delo pisano za soli, zbor, orgle in veliki orkester. To delo l-zvaja pevski zl>or Glasbene Matice s celotnim aparatom kaikor ga zahteva part.i-tura pod vodstvom ravnatelja Poliča v ponedeljek zvečer. Vstopnico so v pred prodaj i v knjigarni Glas-bone Matice, sipored s tiskanim bescdiloir bo na rav,-polago od petka dalje. 1 Redni letni občni zbor Bolniške, blagajne ljubljanskih mestnih nameščencev bo ■ poilodeljek, dne li. aprila t. 1. ob 18 v zliorovBltii dvorani mestnega poglavarstva z običajnim dnevnim, redom. K polnošlc-vitnl udelžbi vabi načelstvo. 1 Nočno službo imajo lekarne, dr. Kmet. Tvr-seva c. 41; mr. Trnkoezy ded . Mestni trg I In mr. tlstar, Selonliurgovu ul. 7. Maribor m Koncert pevskepa ::born Drava< iz Maribora so vrši v nedeljo. «>. aprila popoldne v Frannt (<1 vnnn Turncr). Sodeluje koncertni tenorist Aivg. Zivko pod vodstvom pevovodjr Horvat«*). Spoti Kdo bo zmagovalec cross-country državnega prvenstva Ptuj l Gla-:bctta Malica v Ptuju priredi v soholo 4. t. m. o-b 20 fflasbeni večer skladb prof. Mirka v mestnem gledališču. Drugi hraii Snebcrje- Zadobrova. Dramatični odsek Pevskega društva bo v nedeljo, 5. aprila zaključil lel-šnjo sezono 7. dramo Deseti brat . Začetek ob I popoldne. Vabimo! Radio Programi Radio Ljubljana i "' Petek, J. aprila: 11 Šolska ura: O izostanku jam In drugih kraških |m,ianiivh (g. tvau Michler). — 12 Koncert vojaških godb (ploščo). — 12.45 Vremenska napoved, poročila. — 13 Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.13 Vrsta resnih in veselih pesnile (plošče). — 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji. - 18 Zemskn ura: Kriza družine (ga. Angela Vode). — 1K.20 Čajkovski: Romeo in Julija — uvertura (plošči'). — 18.4(1 Pravna uril: 0 zemljiški knjigi lil. (g. Hodnik Valentin Bidovee). —19 Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — lil.311 Xar. ura: Naša živinoreja ter vzhodna in zupuduu tržišča (g. ZoričIč m Zagreba). —'19.50 Plošče. — 'JO.Ili Due.li: Klavir in harmonij: (gdč. Mellta Gnjezda im g Dimitrije Kaškarov). - 20.40 Plošče. - 21 Dijaški zbor škof. gimn. iz St. Vida n. I>j. Orgelski koncert (g. Blnž Arnič). V odmoru okrog. 22 Napoveil časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. Drugi programi! Petek, '). aprila: Belgrad: 1«.3era Samson in Dnllla . — 22.10 Zborovski koncert. - 23.20 Slavni |>evcl na plo-Sčab. - Budimpešta: 20 15 Koncert Kllhnrmonične družbe. —22,15 Zabavna glasba, - Trst-MUan: 20.45 Igra, -- 21 15 Jazz. — 22.31) Plesna glasba. Rim-Bari: 17 Prenos koncerta i-/. Alcksn.mlrije sv Cecilije. 30.35 Orkestralni koncert 22 Kino orgle. 22.411 Plesna glasba. Praga: 19.5(1 Orkoslralna glasba 20.30 Kvapilova igra Oblaki". — 22.20 Klavir — Bra tisi ara: 30.9(1 Posl v češki ubezlji kot simbol — 21.10 Vojaška godba. — 22 45 Plošče. — Varila na: "II Simfo nični koncert. - Berlin: HI 10 Mali radijski orkester. — >n.4.i Brali niisov koncert — 32.31' Zabavni kouccrl deželnega orkestra. — 24 -- 1 Plesne plošče, - Kiiiiltis-be.rg: •'0 10 Slavnostna glasba. — 22.89 Nočna glasila — Hamburg: 20.10 Zabavni končen Nedelja 5. aprila ob 11.15 dopoldne, igrače Korotana, Rakovnik. Pod pokroviteljstvom bana Dravske ba ovlne, gosp. dr. Natlačena bi čatnim predsedstvom komandanta divizije, generala gosp. Nedeljkoviča ter župana Ljubljane, gosp. dr. Adleitča. Po nekoliko letih bomo v nedeljo zopet deleža krasftega užitka, ki nam ga bodo v borbi za naslov prvaka Jugoslavije v cross-countryju za moštvo in pocdincc nudili najboljši dolgoprogaši iz cele kraljevine. Tekmovanje, ki polaga na poedinca zelo velike zahteve in zaradi tega omogoča nastop res najboljšim dolgoprogašem, bo prvenstveno zbralo na startu gros atletov iz Dravske banovine (Celja, Ljubljane in Maribora), kajti Slovenija žc dolgo uživa sloves, da je vzgojila največ in najboljše dolgoprogaše v naši dTŽavi. Uganka je le, ali bo Ljubljana še vnaprej držala primat v tej vršiti lahkoatletskih tekmovanj, ali bo pa prvenstvo romalo kam drugam, prvenstveno v Maribor. Ljubljana je deian»ki center vsega telesno vzgojnega pokreta v Dravski banovini in postaja počasi tudi center vsega telesnovzgojnega gibanja v naši državi. Kakor jc vodstvo tega gibanja že zdavnaj utrjeno v Ljubljani za telovadbo, zimske športe in plavanje, si slednja upravičeno priboruje vodstvo tudi v lahki atletiki. ASK Primorje in SK Ilirija sta vsak dvakrat zaporedoma zmagala v cross-country prvenstvu države za moštvo, Krevs (Primorje) in Bručan sta istotako po dvakrat zaporedoma postala državna prvaka za poedince v cross-countryju. ASK Primorje je tudi trikrat zaporedoma zmagal v prvenstvu Jugoslavije za moštvo. Ni čuda potem, da pred mnogo obetajočimi Mariborčani, ki v atletih Kanglerja, Štraubu in Podpečanu (Železničar) ter v Germovšku in Štru-clu (Maraton), dajemo še vedno največje izglede za zmago moštvoma Ilirije in ASK Primorja, ki sta najbolj izenačena v naši državi, kakor tudi po-cdincoma Bručanu (Ilirija) in Krevsu (ASK Primorje), ki sta že več let najbolj uspešna jugoslovanska in naša reprezuntauta v tekih na dolge proge. Z lepimi izgledi (Sredo v borbo tudi napredujoča celjska Jugoslavija, zagrebški Maraton, letošnji prvak Zagreba in mošlvo bclgrajske Jugoslavije ki je bilo pred kratkim močno ojačeno s pristopom znanega maratonskega tekača Sporna (prej Ilirija), ljubljansko Ilirijo pa je izstop Sporna močno oslabil. Toda tudi klubi, ki ne razpolagajo t. močnimi moštvi, pošiljajo v borbo odlične pocdincc, ki bodo delali velike preglavice tudi najboljšim. Znana imena: Slogaš Starman, poleg Sporna najboljši jugoslovanski maratonski tekač, Dolin.šek (član ljubljanskega Korotana). Čavič in Takač (člana varaždinske Slavijc), Bloch (član zagrebškega Makabija) in razni drugi bodo močno spremenili tabelo vodilnih v tekmovanju poedincev. Naše mišljenje o izgledih za zmago obeh ljubljanskih favoritov SK Ilirije in ASK Primorja, kakor tudi Bručana (Ilirija) in Krevsa (A.SK Primorje), vam bomo povedali šele eli dan pred tekmovanjem, povemo vam pa žc danes, da bo borba dveh izenačenih nasprotnikov edinstvena po lepoti, ogorčenosti in neizvesnosti, ki bodo Scle na samem cilju razjasnjena. Da polagajo na to prvenstvo tudi naše najvišje vojaške in civilne oblasli veliko važnost, dokazuje počastitev, ki so jo izkazali prireditvi ban Dravske banovine, gosp. dr Natlačen, komandant Dravske divizijske oblasli, divizijski general goso. Nedeljkovič in žuoan Ljubljane, gosp. dr. Adlešič s prevzemom ookroviteljstva. oziroma častnega predsedstva Ker se vrš borba na cross-countrv prvenstvu tudi za orehodna darila bana dravske banovine in župana Ljubljane, ki sla si jih oba dvakrat zaporedoma priborila motvo Ilirije oziroma njen član Bručan, opozarjamo športno občinstvo, da si krasna darila ogleda « izložbi tvrdke Magdič. Šelen-burgova ulica. Istotrm je (zložen zanimiv načrt tekmovalne proge s startom in ciliem na igrišču Korotana, Rakovnik, ki nazorno prikazuje polek tekmovalne proge, dolge 2.5 km. tako da io bodo tekmovalci morali preleči štirikrat. Proga je izbrana tako, da bodo gledalci z igrišča mogli spremliati borbo skoro na vsej progi. Prireditelj je tudi hotel ustreli športnemu občinstvu in mu omogočiti čim večjo udeležbo, zaradi česar je določil pričetek tekmovanja.za 11 '-i dopoldne, istotako ie določil propagandno nizko vstopnino: Din 4 za odrasle, 2 Din za mladino, dijake in vojake, ki dovoljuje dostop najširšim slojem. Apeliramo na športno Ljubljano di polno-številno poseti cross-country prvenstvo Jugosla- vije in sodeluje pri afirmaciji velikega napredka slovenskega lahkoatletskcga sporla. Opozarjamo tudi športno občinstvo izven Ljublane, da je udeležencem dovoljena polovična vožnja. Na odhodni postaji morajo kupiti celo karto in rumeno legitimacijo O st. 13 (po Din 5), ki upravičuje udeleženca do brezplačnega povratka proti potrdilu Odbora za izvedbo dvonvatehev, Ljubljana, Tavčarjeva ul. l-lll, na dan tekmovanja dopoldne na tekm. prostoru Znižana vožnja velja od 2.—7. aprila za II. in III. razred osebnih in brzih vlakov. JZSZ. Zbor smiiških učiteljev razpisuje tečaj zti zvezne sinu ke učitelje, lečuj se bo vršil od 1\ uprilu do \števci J"> aprilu v koči pri Sedmerih jezerih Pod z veze, o/iroma klubi, naj prijavijo v tu tečaj samo člane, ki so smu-ško tehnično (praktično) popolnoma i/ve/bani, udeleženca, ki ne bi obvladal vseh osnovnih likov, bo vodja tečaja zavrni): Prijavijo nuj se v prvi vrsti člani, ki ininjo v zimski dob' možnost za učenje smučanja ter so stari najmanj 20 let. Prijavnim' ni. Skupni odhod na Scilineru jezera bo dne 14. aprila, po prihodu jutranjega vlaka s postaje Poli in jska Bistrico. Ce.nfl hrane in prenočišča se bo še pravočasno objavila. Izpiti se bodo vršili isto tiiui tlne in J6< aprilu. Kandidutje, ki nameravajo poluRfiti samo izpite, tuko praktične kakor teoretične, morajo biti v koči pri Sedmerih jezerih najkasneje dne 24. aprila zvečer. Seznam učne tvarine se dobi proti odškodnini 2 din v zvezni pisarni. Prijave je posluti najkasneje do 8. aprila t. 1. na JZSZ -- Zbor smuških učiteljev. Ljubljani^ Tyrševa I. Na zakasnele prijave se ne bo moglo ozirati. — Z. S. Li Tajnik II. Zbor sodnikov JLA/.-e Ljubljana. Na d rt av no orosH-eoiinlrj- prvenstvo.,- ki sc vrši. v nodeljo dne 5. t. lil. na ltakovuiku se delegira Inle sodniški zbor: vrhovni sodnik: Slninlč, voditelj tekmovanja: Polajnar, si ari ir l.uin, časomcrilci in sodniki na cilju: Gorjam1, SUiiuič. \Vindiš, buin, Koc.inur, glnvni zapisu k iu" Cok, števce krogov: Pcvalck, suž.hujoči zdravniki: dr. Honač, dr. Cnnder, dr. Drohnič, glavni reditelj: Cigan, sodniki nu progi: 1. kontrol n: (Jerur, Trtni'k, dr Dongan. II. kontrola: Vidic. Mahkovoc, Megušnr II III. kontrola: dr. Kiihell. Premrl, dr. Košir, stok. IV. kontrola: Michcl, Hvale, Svetek. V. konvrola Kos, Cudorninn, Gosliša. VI. kontrola: Clm-porniaii. Skušek, Banko II. VII. kontrola: Potokar, Vrhovnik Scbell. VITI kontrola: Skctelj, Sega. Itajič M. IX. kontrola: Bradač, Nugy. Iiujii N Jordan I. X. kontrola: dr. Sifrer. 'Vončlna, Kalan XI kontrola: Slupišrilk M.. Zorga A., Ziinermau. XII. _ kontrola: Kclier. Banko I.. Putinjn, ing. Klcinenc. XIII kon-lisiln: dr. Alujevič. ing. Steplšnik. Saunig. XI\'. kontrola: Onidoviv. \Vcibl. Stropnik. Kcrnev X\. kontrola: geni ("'orne Kržan, Plccolli Klc.pee. Vsi gorl-lincnoviuil morajo prisostvovali skupnemu sestanku, ki sc vr-' n h dan tekmovanja ob 9 dopoliliio v gitstllijl Počivalnik na Rakovniku (pri cerkvi). Izvcnljub; Uanski gori nenavcdenl sodniki, ki želijo sodelovati v jurivi, se !:oopttrajo le v slučaju, č" se prijavijo du 9 dopoldne na dan tekmovanju vrhovnemu sodniku. Glasom sklepa seje morajo vsi gg. sodniki, člani ^sodniškega zbora v 1,jubilant brezpogojno sodelovati' pri tem tekniovaiiju ler sc Iki napram odsotnim unjsIrd^fV postopalo. Kot delegata Zve/.e sta dolo.Vua /.♦ef.llli twlbornika gg. Kcrmaviter in Megušar. Kolesarska poi/:r< -a. V nedeljo 5, I. ni. se vrši oh 11 v prostorih gostilne pri Auicrikancu izredni sestanek. Dnevni red: poročilo tajnika, teh referenta blagajnika, verifikacija vo/.irov in določitev., terminov za izvedbo dirk iMisiiiue/nih klubov v letu 193(1 Obvešča SK Zalog, da Jc oo rešenjn i»odzvrzc od 13. marca in Zvc/e Zagreb '«1 20. aprilu !93'i znižnuii ka''c.n vo/.ačcin Kislrič Krnnc, Bračun Franc, Priinnr Ivan in I,i|n>všck Slavko od li na :t mesece po.'iHiiši od I januarja 193i: dalje. Potrjuje sc doipis. SK \'rbnlkn '/. dne 11. marcu iu se rezervira termin 7. iuli.i. Po:rlrarni večer olimpijskim tekmovalcem /m dan I. aprila jc z ozimni tla dogodke v uprav nem odboru preložen na poznejši čns. - JZSZ LZSP f*hr).benoh Seja upravnega odliora lwi danes oli 211 \ duilfski sobi kilivnruc Kmouc. Prosimo toplic iu nolnošicviluc inlcležbc, kor je to /.aoIago po 5 rodltelicv /n cross-c<>untry tirvenslvo države, ki w vrši nedeljo. 5. t. m. oh 11.15 n i Igrišču SK Koro. lana, Rakovnik. Po7.iva.lo sc klubi1 Ilirija. Jadrali. Korotan. Planina, Primorje. SI >ga i' Slovan, da zadostijo temu sklepu in opremijo reditelje z reditetj--iklmi znaki Reditelji sc morajo la.viti vodstvu tek movanja na igrišču Korotana. najrfr/.ncic oh 10 .1 .(SO. Danes ob 18 odlsirovn seja na lehnlkl (1. niidslr.). Razen odbornikov nai pridejo sledeči tovariši: 11 c i in. 1'cninn. Kersnik, (inter/ii, Kranjc, Per. na«. Dov.laik, Rcleher. Vrankar. Močnik In Pregelj. Smrt HubcEtus Roman Robert je prišel prvi in segel očetu v roko. »Na lovsko srečo, papa, tu smol Imenitno zdrav si videti, kakor vedno Mi mladi se staramo z vsakim dnem, tebe pa sveti Hubert naravnost čudežno mladi. Zares se čudim, kako izvrstno ti služi zdravje. Seveda, lov! Kdor bi mogel imeti tako dobro ko Lil« »Meniš?« se je zasmejal grof Egge. »Toda govori liše, gonjači so se .že razpostavili. In daj, prosim te, vrzi stran cigareto. Jaz in moji gamzi tega nismo vajeni. Če hočeš kaditi, ti lahko posodi Schipper svojo čedro.« ■Oprosti, pozabil sem.« Cigareta je zletela v mali. Zdaj jc prišel Vili. Prisrčno jc objel očeta in ga poljubil na obe lici. Grof Egge ga je meril prijazno in vendar malo podsmehljivo — nove, bleščeče črne irhovke, ki jih je nosil Vili, mu menda niso bile všeč. »Pozdravljen, fanti In kako si se nališpal, uuhl No, kako se boš danes t i obnesel, sem radoveden. Tvoje hlače se svetijo, ko povoščene! In povej mi, 'ti bolha nežna, kako je s tvojim zdravjem? Ali so ti monakovski mazači spet dobro, očistili zarjavelo cev?« »Seveda, papa! Spet se vse sveti in blešči ko zdajle nova puška.« »Tako je prav. In daj si —« Grof Egge je obmolknil in drobneje pogledal, ko je videl prihajati Tasila »Aaah! Gospod doktor Egge! In videti je, pri Bogu res, ko pravi lovec. Ali pa nimaš morda le peresa za ušesoni?« Bila je šala in grof Egge se je tudi smehljal, toda glas mu je zvenel trdo. Tasilo je menda to čudno dobrodošlico preslišal. Mirno je ponudil roko svojemu očetu. -Dober dan, papa! Dolgo se že nisva videla,« »Ti si vedno v delu. Upam, da ti pravde dobro teko. Kako se kaj počutijo tvoji malopridneži?« »Koga meniš?« »Tvoje tako zvane klijente: gozdne zločince, divje lovce in tako naprei.« »Med svoje klijente štejem tudi tvojega starega prijatelja kneza Wittenste;na.« Grof Egge je osuplo pogledal. »Kaj ie pa zagrešil?« »Ab papa!« se je zasmejal Vili. »Kaj neki ti ne šine v glavo? Wittenstein jc poveril Tasila z upravo svojega premoženja.« Zdaj se je osuplost grofa Eggeja spremenila v resnično začudenje. »Gromska strela! Potem počne I dobivati tvoja obrt zlato dno. Vem, koliko moram leto za letom šteti svojemu odvetniku. Iti proti Wittensteinu sem pravo revše. To ti mora vreči lepe denarje?« Temna rdečica ie zalila Tasllovo čelo; vendar je mirno prikimal. »Da, papa!« »Potem pa prispevka, ki ti ga plačujem, morda niti več ne potrebuješ?« »Ne. Če misliš, da moreš denar boljše obrniti, se mu rad odpovem.« Robert si je vleke! skrbno negovane brke skozi prste in smešeč se pogledal stran. Vili je urno stopil k Tasilu, kakor da se opredeljuje zanj v sporu, o katerem se je bal. da bo izbruhnil Grofa Eggeja pa Tasitov odgovor ni menda čisto nič neprijetno dirnil. »Dobro1 Govorila bova še o stvari. Zdaj so na vrsti važnejše zadeve'« — Pogledal je na uro -Pol ure imale časa, da pridete na svoja čakališča. Natanko ob petih se začne pogon. Schipper. ti greš z Robertom na prehod pod skalno steno. Moser H z Viiijem na prehod lam zadaj. In pazi, da mi fant ne podere kakšne koze! Drugače bo treščilo. In ti, Hornegger, odvedi svojega strelca tam, tja pod cretje, k stari limbi.« France je začudeno pogledal, kb je čul navodilo. »Naprej torej!« je ukazal grof Egge, zavzel svoj orostor in potegnil daljnogled iz toka. Njegovi sinovi so zamahnili s klobuki. -Na lovsko srečo, papa!« »Z lovsko zahvalo!« Schipper je krenil z Robertom na levo vkre-: ber čez pobočje, dočim sta France in Moser odšla s svojima strelcema na desno po dragi. Svet je padal in kmalu so zgubili grofa Kggeja iz oči. Čez tisoč korakov nekako so dospeli do stare limbe. kjer sta se ustavila France in Tasilo. Moser, ki se je žuri! naprej, je priganjal: -Podvizajte se, mladi gospod! Nimava večt dosti časa in čaka naju še lep kos ooti navzgor.- »Nj nič sile., jc menil Vili, - čuvati se moram.« Medlem jc pripravil France pod limbo udoben sedež. »Kje se nehajo stečine?« je vprašal Tasilo. Stečine?« ie zagodel lovec. »Jaz ne vem za nobeno tod blizu. Zakaj vas je gospod oče poslal tu sem, si ne morem' misliti. Tu še mo; živ dan ni hodila nobena divjačina. In tudi danes ne bo. »Nesreča ne bo prevelika!« se je nasmehnil Tasilo. »Sedla sta in Tasilo si je položil puško čez kolena. Na limbinih koreninah za njim se je spustil ' France na svoj sedež. Čez nekaj časa sta zagledala vrh cretne planjave Roberta in Schipperja. ki sta se vzpenjala po ozki goljavi proti skalni steni Čim sta dospela do svojega čakališča, je v skrajnem kotu cretne planjave počila pištola in naznanila, da se je pričel pogon. Odmev strela se je odbil od gorskih vrhov, v goščavi se je z ropotom zakotaiiio kamcnie — in spet ie zavladala globoka tišina. Robcrl je nape! oba petelina. Poleni jc segel v žep in stisnil kovanec za deset mark iovcu v roko: Povei mi. ali je papa prave volje?« Schipper je menda zavohal pomen tega vprašanja. Muzajoč se je priprl levo oko. Potrebujete pač njegovo dobro voljo?« »Že mogočel« »Ves dan je bil vesel, kar se da. Toda kakšno bo vreme drevi, je čisto odvisno od lega, kako se bo obnesel pogon. Če bo zadel kaj pravega, se nam obeta vesel večer. In če hočete k temu kaj pripomoči, ne streljajte, ako vam pride morda kak kozel pred puško. Grof Egge ima svoje muhe, če kdo drugi kaj ustreli. In od lega ne izvzema tudi ne svojih gospodov sinov.« Robcrl je zaprl petelina postavil puško zada, za sebe in si prižgal cigareto, 'anj je bil lov pri kraju. Nj glavnem čakališču je počil prvi strel it med številne odmeve se ie mešalo zveneče likanje gonjačev. Tišina, ki je kakor spala nad obširno gorsko dolino, je minila iti sc ni veš vrnila. Vedno znova so se oglašali hrupni klici goniačev, če so uzrli divjačino ali skušali spel naravnati vrsto, ki se jim je na težavnem svetu zme ala. Se trikrat je počila puška grofa Eggeia rn glavnem čakališču kraj cretja, v kotu, kjer je sedel Vili. je padlo sedem strelov hilro zapovrstjo. Samo pod skalno steno se ni nič /.ganilo, l ihi1 je bilo tudi pri limbi. S prekrižaiima rokama sedeč se jc nas'anja! Tasilo na drevo in v tihih mislih gledal gori proti počasi plavajočim oblakom, ki so jih rahlo •zlatili zadnji žarki gasnočeg sonca. Sanje njegove sreče so mu polnile dušo Pač je vede! da ga čaka še trd boj z oXom, n vedel je tudi, da bo zmagal. Misli so mu romale v lepo bodočnost okoli njega so potonile gore z vsem, kar so nosile. Stran g ■»SLUVEtftcC«, ane a. aprfia 1986. Štev. 78. Pers. št. 3753-143/36. Razpis službenih mest pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani. RAZPIS Na osnovi § 102. zakona o mestnih občinah razpisuje rncstoo poglavar stvo v Ljubljani: 1. Eno službeno mesto veterinarja-pripravnika 2. Eno službeno mesto agronoma-pripravnika- Vsi prosilci morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v mestno službo po § 6. službene pragmatike za ljubljanske mestne uslužbence, oziroma § 3. zakona o uradnikih. Prosilci za službeno mesto pod t. morajo dokazati, da so dovršili veterinarsko lakulteto in položili diplomski izpit. Prosilci za službeno mesto pod 2. morajo dokazati, da so dovršili agronomsko fakulteto in položili diplomski izpit. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kol-kovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, izpričevalo o položenih izpitih, diplome, dokaz o odsluženju kadrskega roka, oziroma, da je vojaške službe popolnoma oproščen, nravstveno izpričevalo, zdravniško izpričevalo mestnega fizikata, potrdilo pristojnega oblastva, da ni pod skrbstvom, v konkurzu, ali da ni nad njim podaljšana očetovska oblast, da ni bil s sodno razsodbo obsojen na izgubo častnih pravic, mladoletni prosilci reverz očeta oziroma varuha, da pritrjuje vstopu v mestno službo in prevzema odgovornost za ev. škodo, navedbo, ali je s kakim mestnim uslužbencem v sorodstvu ali svaštvu), je vložiti najkasneje do 18. aprila 1936 pri personalnem oddelku mestnega poglavarstva v Ljubljani. Vse do sedaj vložene prošnje se ne bodo upoštevale. MESTNO POGLAVARSTVO V LJUBLJANI, dne 1. aprila 1936. Predsednik: Dr. Adlešič Juro I. r. Naznanjamo žalos-tno vest, da je gospod Jiandrii Malkc sreski načelnik v Gornjem gradu dne 1. aprila 1936 ob 15 v celjski bolnišnici umrl. Sprevod nepozabnega starešine se bo vršil dne 3. aprila 1936 ob 16.30 izpred poslopja sreskega načelstva v Celju do gostilne »Zeleni travnik". Končni pogreb se bo vršil pa dne 4. aprila 1936 pri Veliki Nedelji niže Ptuja. Uradništvo sreskega Gornji grad načelstva Zahvala Vsem, ki ste lajšali bol mojemu možu v zadnjih težkih dneh, kakor tudi vsem, ki ste globoko sočustvovali z menoj ob pre-hridki izgubi in ga v tolikem številu spremili na njegovi zadnji poti, izrekam najlepšo zahvalo. Zlasti pa si štejem v dolžnost zahvalili se g. duh. svetniku Ramovšu, ki je pokojniku podelil sv. popotnico, enako g. dr. Michelitschu za njegov trud in pomoč v bolezni, dalje g. šol. upr. Žitku za tolažbo in naklonjenost v zadnjih dneh, kakor tudi za prisrčne poslovilne besede. Prisrčna hvala vsem. ki so se v govorih poslovili od pokojnika, kakor tudi gg. pevcem za ganljive žalostiuke, ter vsem darovalcem krasnih vcncev. Iskrena hvala tudi rezervnim častnikom-tovarišem in prijateljem, ki so pokojnikovo truplo mosili, ter gasilski četi. Najtoplejša zahvala preč. duhovščini in številnemu učiteljstvu, ki so prišli od blizu in daleč, da mu izkažejo poslednjo naklonjenost. Vsem Bog plačaj! Velike Lašče, dne 3. aprila 1936. Žalujoča žena in sestra. Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki smo jib prejeli ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, strica in svaka, gospoda Ivana Kneza davčnega upravitelja v pokoju kakor za poklonjeno cvetje, izrekamo tem potom našo naj-iskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo vsem onim, ki so se dragega pokojnika spominjali v lihi molitvi, vsem, ki so ga prišli kropit in ga v tako lepem številu spremili na njegovi poslednji poti, pa tudi vsem onim, ki so nam ob težki izgubi kakorkoli pokazali sočutje. Bog plačaj vsem! Žalujoči ostali. MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din I*— ; ženi- lovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu - Pri oglasih reklamnega znataja se ra-nina onokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Diu 2'50. Za pismene odgovore glede tnalih oglasov _ treba priložiti znamko. lluzbodobe Spretno modistko in vajenko, stanujočo Ljubljani, sprejme takoj Ivanka Stegnar, Ljubljana, Stritarjeva. (b) Službo dobi gradbeni tehnik s prakso, vešč v izvrševanju proračunov. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod Tehnik« št. 4691. (b) Dva kroj. pomočnika za splošno krojaštvo sprejmem. Ivan Meznarič, Sv. Lovreoc na Dravskem polju. (h) Gospodično ali gospo sprejmem k dve in polletnemu fanlku. Opravljala bi tudi hišna dela. Ponudbe s sliko poslati na naslov: Knjigarna Dor-devič, Požarevac. (b) Trgovski pomočnik perfekten železninar, daljšo prakso, se sprejme. Ponudbe upravi »Sloven ca« pod Stalno mesto« št. 4680. (b) IES5SS! Droben oglas v -Slurtmu. nosestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem oaf kitncn ti « tniiirm /In Prodam gostilno posestvom, na Gorenjskem, ali oddam v najem. Informacije daje Sešek, Medvode 16. (p) Posojila oa vložne knjižice daie Slovenska banka Liub-liana. Krekov trg 10 Cupim bran. knjižice Ljudske ali Mestne hranilnice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »20.000« št. 4686. (d) Ce avto s vol stari proaa/aS ar motorja bi znebi! se rad :>ri kupcev ti mnogo prižene Slovencev naimanif inserat Motor AJS 350 ccm odličnem stanju, ugodno naprodaj. Fr. Pollak, Erjavčeva 12. (f) Pouk Citre poučuje Emil Mesgolits, Jurčičev trg 2/II. (ti) Strojepisni pouk večerni tečaj za začetni ke in izvežbance. Vpiso vanje dnevno. Učna ura 2 Din. — Pričetek tečaja 6. aprila. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. • (u) IEBMI Učenca znanja željnega, sprejme boljši slikar. Hrana, stanovanje v hiši. Starost od 15 let naprej. Ponudbe upravi Slovenca« pod Učenec« št. 4676 (v) Stanoianja Sobo s kabinetom za maj išče drž. uradnica. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točna plač-:a« št. 4696. (c; Sobe Sostanovalko sprejmem. Naslov v upravi »Slovcnca« pod štev 4677. (s) Liitr injij Trenčkote vsa oblačila, perilo itd. v ogromni izbiri — kupite poceni pri Preskcrju, Sv. Petra cesta 14. (I) PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev 2951 Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Kolesa poniklana in kromiruna -naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Stara kolesa jemljemo v račun. — Nova trgovina, Tyrševa cesta 36. (1) Foto amaterji pozor! Nudimo V«lu po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne, cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 OGLAS UTAKMICA ZA IZRADU IDEJNE SKICE ZA NOVU ZGRAGU DRŽAVNE MARKARNICE U BEOGRADU Uprava državnih monopola raspisuje javnu utakmicu za izradu idejne skice za novu zgradil Državne markarne u Beogradu. IJtakmica je opšta, a pravo sodelovanja imaju samo jugoslovenski držav-liani diplomirani arhitekti sa domačih fakulteta ili sa nostrificiranom diplo-mom odgovarajučih inostranih škola. Ocenjevački sud sastavljaju: 1. g. inž. Marko Markovič, generalni direktor uprave državnih monopola; zamenik g. inž. Pavle Aleksič, člau uprav-nog odb ora uprave državnih monopola; 2. g. arh. Petar Bajalovič, redovni profesor univerziteta; zamenik g. arh. Dimitrije Leko, vauredan profesor univerziteta; 3. g. arh. Svetozar Gcnič, šef arhitektonskog odclenja beo-gradske opštine; zamenik g. arh. Branislav Kojič, docent univerziteta. Nagrade su za ovaj rad: I. nagrada od 40.000 Din, II. nagrada od 30.000 Din, III. nagrada od 20.000 Din i tri otkupna po 10.000 Din svaki. Rok predaje radova 30. maj 1936. god. u 18. čas. Uslovi, gradevinski program i situacioni plan zemljišta za ovu utakmicu, mogu se dobiti svakoga radnoga dana u kancelarijsko vreme kod šefa teh-ničkog oLseka uprave držav, monopola, Knez Mihailova ul. br. 40 po ceni od 20 Din. Iz kancelatije uprave držav, monopola M Br. 4609/III. Tinček in Tonček Loi detfektfiva 24. Razbojnika pobegneta "Tako, dečki, zdaj pa zvežite lopovoma roke in noge, da sc nam ne izmuzneta!« je velel detektiv Sam, Potem se je porogljivo zarezal razbojnikoma v obraz: »He, hc, bralca, sta vidva mislila potegniti mene, pa sem jaz vaju! Tako starega, izkušenega detektiva, kot sem jaz, ne bosta ukanila. Dolgo sem vaju zasledoval, zdaj vaju imam v pasti. Le krepko ju zvežite, dečki!« Janezek je pokleknil pred suhca in mu začel ovijati noge z močno vrvjo, Tinček pa je pravkar nameraval stopiti k debeluliarju, da bi zvezal še njega. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. .. Za debeluharjevimi nogami je stala steklenica, v katero je bila vtaknjena goreča sveča. Debeluhar je neopaženo pomaknil nogo nazaj m zdaici z vso močjo sunil steklcnico. Ob sunku se je steklenica ubila, sveča pa ugasnila. Vse sc je potopilo v črno temo. Nastala ie strahovita zmešnjava. Detektiv Sam je razkačeno zarjul: -Stojta, lopova, drugače streljam!« : Debeluhar je zakričal iz teme: »Bodi previden, ljubi moj Sam, da ne zadeneš koga od dečkov!« DANES ZJUTRAJ JE UMRLA NASA DOBRA MAMA, GOSPA MARIJA LAP ROJ. GERCAR VDOVA VRTNARJA ANTONA LAPA POGREB SE BO VRŠIL V SOBOTO, DNE 4. APRILA 1936 OB TREH POPOLDNE IZ ŠUTNE ST. 25, KAMNIK, NA POKOPALIŠČE NA ŽALAH. KAMNIK, DNE 2. APRILA 1936. ............ ŽALUJOČI SINOVI, HČERKE, SESTRA — TER OSTALO SORODSTVO. V mnoge slovenske drujjine prihaja »Slovenec neprekinjeno že nad 50 let To je dokaz zvestobe do starega prijatelja t zaupanja v njegovo zanesljivost. Zahtevajte „Slovenca" na ogled tudi Vi in pišite na naslon: Uprava Slovenca, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana. Danes ponoči nam je umrl naš preljubi očka Avpst Sušnih posestnik v 78 letu starosti, lepo pripravljen na smrt. Sorodnike in prijatelje prosimo, da dragega pokojnika priporoče Rogu v molitvah in pocaste niegov spomin z udeležbo pri'pogrebu, ki bo v petek oh nMih Novega predmestja na mestno pokopališče PEl'h P0Poldne ,7- Skofja Loka, dne 2. aprila 1936. wVnnSušn\kans^,;- Artfust, inženjer, hčere in sin. ivan susnik, stolni kanonik, brat. Primož S monič, inž adr Franci Pclcržek m"' T*' J"" V°V°f" in ^ Magft, Janez Pctcrcek, M vnukinje *' MCtk"' Janczek. Tomažck, Tončik, vnuki Za »Jugoslovansko tiskamo« v Ljubljani: Karel Ceft. Izdajatelj: Ivan Rakovcc. Urednik: Viktor Cenčii.