8554 AA OSRFONJA K'4 31 7.NICA P.F.126 6010°200 PRimuhtSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini f>- A i> Abb. postale I gruppo vt’118 2t)U lil’ Leto XXXV. Št. 86 (10.305) TRST, torek, 17. aprila 1979 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v taskarm »Doberdob« s Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1946 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PO SKOPJU (1963) IN BANJALUKI (1969) JE NARAVNA KATASTROFA lOPil PRIZADELA JUGOSLAVIJO Potres opustošil Črnogorsko Primorje Dva rušilna sunka (v nedeljo ob 7.20 in včeraj ob 11.06) opustošila Ulcinj, Bar, Kotor, Budvo in Hercegnovi - Veliko število smrtnih žrtev - Prekinjene prometne zveze - Hitra in učinkovita pomoč iz vse Jugoslavije in iz tujine Spet nas kliče pas solidarnosti Skopje 1963, Banjaluka 1969, Furlanija 1976... in zdaj Črna Sora... Imena mest in pokrajin, ki obu-lajo v nas grozo in bolečino, čustvovanje in solidarnost. Imena mest in pokrajin, kjer je še vedno nepredvidljiva in nekontrolirana sila narave v trenutku, dveh uničila na stotine in stotine človeških življenj in zrušila v prah stoletno delo in napore ljudi, da bi si izboljšali svojo živ-Henjsko raven, da bi si ustvarili blagostanje in živeli srečni in zadovoljni. Imena mest in pokrajin, ki dopolnjujejo dolg seznam podobnih in še hujših potresnih katastrof na svetu od Kitajske in Japonske Preko Irana, Maroka, Grčl|e in Romunije tja do Južne Amerike in Pacifika, kjer so šteli žrtve na deset In desettisope in jih morda nikoli niso prešteli do kraja. In vendar so imena kot so Skop-le, Banjaluka, Kozjansko, Humin In Bardo, Kotor in Budva bližja našim čustvovanjem, našemu žalovanju, naši bolečini. Ne morda zato, ker bi razlikovali tragedijo od tragedije, ljudi od ljudi, mar-več preprosto zato, ker so nam tl kraji tako blizu, ker smo jih poznali, ker živijo v njih l|ud|e, ki *o naši po rodu in krvi, ker |e v vseh teh primerih bila prizadeta človeška skupnost, katere širši ali ožji del smo mi sami. So mar potrebni dokazi za to? Vsi se še spominjamo, kako smo bili tudi ml kot zamejska slovenska •kupnost, v trenutku pripravljeni ** * * * vojo iskreno solidarnost spremeniti v dejanja. Vsi se spominjamo, fcoko so naši l|udje kar tekmovali nied seboj v zbiranju pomoči za Skop|e in za Ban|aluko in živa I« še, saj rane še niso zacel|ene, •Pontanost, s katero smo priskočili na pomoč našim bratom v ®enečiji in Reziji, pa furlanskim Podeželanom v njihovi potresni ,rogedi|l. A prav tako je živ spo-*nin na dokaze bratske solidarno-•tl in pomoči slovenskega In dru-Olh jugoslovanskih narodov, ko so bili prizadeti kraj’ In ljud|e pri n°s In ko smo tako zelo otipljivo °bčutlli, kaj pomenijo besede so-**d, brat in človek. Grozno |e doživeti na lastni ko-šl uničujočo silo narave, pred ka-,ero sl brez moči kljub vsemu napredku znanosti in tehnike; a prav loko grozno je čutiti se osamlje-nega takrat, ko sl na|bol| potreben človeka, ki tl |e blizu, ki ti '6 brat, ki čuti - tebo| in ti pomaga. Toda ml že danes vemo, da 'Iudje v črnogorskem Primorju, ni-*° in ne bodo sami, kot niso bili •orni oni v Skopju in Ban|alukl, bQ Kozjanskem, v Furlaniji, Beneš-kl Slovenili in v Reziji. Z njimi so narodi In l|ud|e Jugoslavije, lih druži v strnjeno družino bratska enotnost, z n|lmi |e med-b°rodna človeška solidarnost, ki ** že izpriču|e v dolgi vrsti solidarnostnih Izjav In v pošiljkah Prve pomoči, z n|iml smo tudi ml, "ovenski In Italijanski prebivalci bQ*e dežele, v prvi vrsti Furlani n Benečani, mejaši z državo in bProdl, katerim dolgujemo hvalež-°*t za vse, kar so storili za nas °b tragediji pred tremi leti. Hoteli smo zapisati te besede, #r vemo, da odražalo misli In , Us,va naših ljudi v tem trenutku n Ker vemo, da si jih pričakuje-!° °d našega dnevnika, da |e tako, p0t Is bil ob Skop|u, Banjaluki In cJjrlan||l. tudi tokrat pobudnik ak-'!• *a pomoč črni gori. J02E KOREN TITOGRAD — Po katastrofalnem potresu, ki je leta 1963 porušil Skopje, je Jugoslavijo v nedeljo v jutranjih urah doletela spet izredno huda naravna katastrofa. Izredno močan potres, ki so ga čutili praktično po vsej državi, je najhuje prizadel in porušil Črnogorsko Primorje in po še nepopolnih podatkih terjal več sto človeških življenj, nad 600 ljudi pa je bilo huje ali lažje ranjenih. Katastrofalni potres je porušil kraje v južni Črni gori in na črnogorski obali v nedeljo ob 7.21. V epicentru, ki je bil od Titograda oddaljen 50 kilometrov, od Ulcinja pa 30 kilometrov, je imel potres jakost 7,2 stopnje po Richterjevi lestvici oziroma 9. stopnje po Mercallijevi. Sreča v nesreči je bila. da so se tla so se začela tresti že pred katastrofalnim sunkom, tako da so številni ljudje pravočasno zapustili hiše, sicer bi bilo število človeških žrtev še občutno večje. Vendar se tla na potresnem območju še vedno niso umirila. Že v nedeljo popoldne, ob 15.45, so zabeležili ponoven potres z močjo 6,2 stopnje po Richterjevi lestvici o-ziroma 8. stopnje po Mercalliju. Po številnih, nekoliko šibkejših potresnih sunkih, pa je včeraj ob 11.05 Črnogorsko Primorje spet stresel močnejši potres, ki so mu namerili 7. stopnjo po Mercallijevi lestvi. Sicer pa so naprave seizmoloških postaj v Jugoslaviji od katastrofalnega potresa v nedeljo zjutraj zabeležile še več kot 200 potresov manjše jakosti. Najhuje sta prizadeti najjužnejši jadranski mesti Ulcinj in Bar. Razmere pa niso dosti boljše nit; v Budvi, Kotoru, Hercegnovem in v zaledju vseh teh mest. Praktično so vsi prebivalci prizadetega območja prvo noč po katastrofi preživeli na prostem, kajti velika večina hiš ni več primerna za prebivanje, škoda je velikanska in je še niso zmogli niti približno oceniti. Očitno pa je, da so najhujše posledice utrpela stara mestna jedra s številnimi kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki, pa tudi novejša poslopja niso vzdržala strahotnih pritiskov ob sproščanju energije v zemeljski skorji. Predsednik Tito, ki se že dalj časa mudi v Igalu, je že v nedeljo obiskal nekaj prizadetih krajev v bližnji okolici svoje rezidence in v poslanci prebivalcem Jugoslavije med drugim poudaril, da mora solidarnost, ki se je v Jugoslaviji posebno ob takšnih primerih vedno pokazala, priti do izraza tudi zdaj. «Vsi narodi in narodnosti, vse republike in pokrajini morajo pomagati črnogorskemu narodu — je dejal Tito — da bo lažje premagal te težave. Prepričan sem, da bodo to kar najbolje opravili, tako da materialna pomoč sploh ni vprašan toda človeških življenj ni mogoče vrniti. Številne družine so doživele tragedijo — teh izgub jim ne more nadomestiti nihče. Treba pa jim je to tragedijo vsaj ublažiti.* Strahotnih posledic katastrofalnega potresa se praktično sploh ne da popisati. V ladjedelnici v Bijeli v Boki kotorski je 70 metrov obale skupaj z delavnicami potonilo v morje. Podobna usoda je doletela številna pristanišča na tem območju. Barska luka je bila v plame- PRIMORSKI DNEVNIK ZA POMOČ ČRNI GORI Primorski dnevnik odp'ra tudi tokrat, kot je že storil ob potresu v Skopju, Banjaluki in Furlaniji - Beneški Sloveniji, akcijo za pomoč prizadetemu prebivalstvu Črne gore. Prispevke samo v denarju sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu v Ul. Montecchi 6/II. in v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 ter v uredništvu v Gorici, Ul. 24. Maggio 1 in v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ul. Malta 2. Osebje uredništva in uprave Primorskega dnevnika začenja akcijo s prispevkom v višini e-nodnevne plače. ČRNOGORSKO PRIMORJE SPREMENILO SVOJO SLIKO . - i > Kupi kamenja in razpoke v zemlji ljudstvo pa kljubuje sili narave Nekateri deli obale so se pogreznili v morje - ljudje spijo pod milim nebom Grozljive pripovedi očividcev - Močno so prizadeti tudi kraji v notranjosti Včeraj sta s posebnim letalom štaba za civilno zaščito iz Ljubljane odpotovala tudi u-rednika Primorskega dnevnika Ivan Fischer in Vojmir Tavčar, ki bosta za nas poročala o stanju na prizadetem področju in o pomoči prebivalstvu. TITOGRAD — Katastrofa, kakršne v Črnogorskem Primorju ne pomnijo, ve pomnijo pa je niti v celi Jugoslaviji, vsaj zadnjih 30 let ne. Bar, Ulcinj, Sutomore, Petrovac na moru. Miločer, Budva, Kotor. Hercegnovi, va še veliko veliko drugih središč, vasi m zaselkov je v minuti spremenilo svojo podobo. Od cvetočih turističnih centrov, ki so s svojimi naravnimi lepotami in zgodovinskimi zanimivostmi kar vabili domače in tuje goste, je ostalo le kup ruševin. preklanega kamenja. ki kar bode v oči. Uničujoča sila narave je zarezala v zemljo usodne brazde, v utrinku časa je šlo v nič tisoč in tisoč žuljev, leta in leta napornega dela, ki so iz tega dela Jugoslavije napravila pravi jadranski biser. «Kar smo z muko in žrtvami zgradili v petnajstih letih dela, je katastrofa uničila v minuti». je dejal direktor sutomorskih hotelov. Ljudi je nesreča nadvse prizadela. Ne upajo si v hiše, tiste, ki se še čudežno držijo pokonci, kajti zemlja se še trese, kot da se noče pomiriti in bo zdaj pa zdaj pogoltnila še vse ostalo, kot je že marsikaj pogoltnilo morje, ki ne bo ne cest ne nekaterih hiš vzdolž obale vrnilo življenju. Ulice Kotora so zasute s kamenjem, telefonske veze so pretrgane, televizijske antene zijajo iz kupov ruševin kot o-sušela drevesa, ki so jim za vedno posekali zelene veje. Reševalci si prizadevajo z vsemi močmi, da bi pod ruševinami še kje zaznali dih življenja, da bi nesrečnike spet spravili pod čisto in sveže nebo. V svojem delu uspevajo, čeprav potegnejo na dan mnogo trupel. V kotorski porodnišnici primanjkuje mleka in vode. Vode primanjkuje tudi drugod, predvsem v najbolj prizadetih krajih in v notranjosti, od koder se ljudstvo masovno izseljuje. Tuti Cetinje je močno prizadelo. Od tu ]e vladika Njegoš pred sto in več leti pozival Črnogorce k enotnosti, tu je napisal «Gorski venec*, tu je spomenik črnogorske moči in vzajemne pomoči. In tudi v teh trenutkih, čeprav so poviod opazne posledice potresa, so Cetinje pripravljeni nuditi pomoč in jo nudijo tistim kra jem. ki so še bolj prizadeti: Budvi, Baru, Ulcinju, Hercegnovem. Ob teh težkih trenutkih, ki jih preživlja Črnogorsko Primorje, je še enkrat prišla do izraza solidarnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, še enkrat se je ljudstvo strnilo kot v najtežjih časih in skuša pomagati vsem. ki so kakorkoli prizadeti. Ta solidarnost in vera pa sta porok, da bo Črnogorsko Primorje ponovno zaživelo. pa čeprav nikoli več v tisti blesteči luči, v kateri se je svetlikalo pred potresom. Bar je porušen, vendar so se ljudje organizirali, ustanovili so štabe vzajemne pomoči. Bar ne bo nikoli več zaaobil tistega obraza, ki ga gledamo na razglednicah. Tudi pristanišče je sila narave močno opustošila, iz medicinskega centra so tristo bolnikov prenesli na dvorišče, požar je uničil neko skladišče, ranjence prevažajo s helikopterji. Prva pomoč prihaja iz Belega polja, od koder so že poslali 30 šotorov in 50 tisoč ponjav. Prebivalci pa se krčevito upirajo, poraziti jih ne more niti narava. Prizadevajo si, da ne bi mesto izginilo z zemljevida. Posledice potresa so zelo velike v hercegnovski občini. Prebivalci teh krajev sc pripravljajo, da bodo še eno noč prebili pod milim nebom. Tej noči pa bo sledilo še veliko takih. Večino zgradb v Hercegnovem in vzdolž njegove obale od lgala. do Kamenare bo treba do temeljev porušiti, ker so docela neprimerne in nevarne za nadaljnje bivanje. Okrog 1.500 družin je ostalo brez strehe. Reševalne skupine si prizadevajo, da bi oskrbele prebivalstvo s kruhom, mlekom in kislo vodo, kajti navadna voda je najbrž okužena. Prekinjene so vse telefonske zveze vzdolž hercegnov-ske rivjere. Največja skrb gre o-trokom, ki so jim že dobili zatočišče v šotorih. Ista slika v Ulcinju, kjer prebivalstvo še vedno postaja na ulicah, vznemirjeno in s strahom v srcih. Mesto je 90 od-sto poškodovano. Isto tako je v Budvi, čeprav tu še niso registrirali smrtnih primerov. Poslušali smo tudi zgodbe, ki pričajo o herojstvu posameznikov. Ne-da deklica je pred dnevi izgubila očeta, ki se je ponesrečil v kamnolomu. Sama je bila doma z babico. Ko se jc zemlja začela tresti. je babica prijela punčko in jo skozi okno (prebila je sipe!) vrgla na cesto. Starka pa vi imela časa, da bi se rešila. Pokopal jo je plaz belega kamenja, medtem ko st je deklica pri padcu samo zlo mila roko. Strašna je tudi usoda Mitra Vuksaiuivica iz vasi Linja na. V katastrofi je izgubil tri sinove. ženo in mater. Skozi jok je govoril bolničarjem: tZakaj ste me rešili, ko sem nje, svoje najdražje izgubil.» Ostal je brez odgovora, ker odgovora in utehe mu ne more nihče nuditi. Danes bo spet novi dan muke in trpljenja. Na nebu se že zgrinjajo temni oblaki in grozijo z dežjem, ki bi zelo otezkočil delo reševalnim skupinam in nadvse poslabšal položaj na potresnem območju. Bojijo se epidemij, bolezni, predvsem pa se ljudstvo boji novih potresnih sunkov. Spet bo nov dan. zavihati bo treba rokave, pomagati sočloveku iz stiske, kolikor se le da. Tudi prijazna beseda v teh trenutkih zaleže in je lahko odrešujoča. Gmotna škoda je ogromna, zaenkrat še nenreračunliiva. Vendar tu le maiokdo pomisli na to, da letos ne bo turistov — vira blagostanja in zaslužka. Misliti je treba na preporod, na novo življenje, mis liti je treba na jutri, kljubovati še tako hudi nesreči in preroditi tisto, kar je nehvaležna narava uničila. I. FISCHER - V. TAVČAR rtih, cestne in železniške povezave s črnogorskim Primorjem so bile po potresu pretrgane in trajalo bo še nekaj dni, da jih bodo usposobili vsaj za silo za najnujnejši promet. Edina učinkovita povezava s prizadetim; kraji so bila letala in helikopterji. Pomoč potresnemu območju je bila hitra in učinkovita. V vseh krajih, k; jih je prizadel potres, so prve ukrepe pomoči izvedli že prebivalci sami. štabi za civilno zaščito so povsod začeli nemudoma ukrepati. Iz ruševin so nemudoma začeli spravljati ranjence in jim nuditi prvo pomoč na kraju samem, v priročnih poljskih bolnišnicah, kajti tudi poslopja zdravstvenih ustanov je potres tako poškodoval, da niso mogla več služiti svojemu namenu. Najprej iz drugih krajev Črne gore, že nekaj ur po katastrofi pa tudi iz drugih krajev Jugoslavije, so na prizadeto območje odhitele prve dobro opremljene zdravniške ekipe s krvjo, krvno plazmo, zdravili in drugim potrebnim materialom. Že v nedeljo pa so z letali v Titograd, in od ta s helikopterji naprej, začele prihajati pošilike šotorov, odej in posteljnine ter drugega najpotrebnejšega za prebivalce, ki so ostali brez strehe. Najhuje je bilo, ker so porušena naselja ostala tudi brez vode, elektrike in prve ure tudi brez hrane. Ker je epidemiološka situacija še vedno zelo nevarna, se je Domoč usmerila tudi na oskrbo s pitno vodo in živili. Vsa Jugoslavija je solidarno priskočila na pomoč prizadetemu prebivalstvu Črne gore. Kot je izjavil predsednik izvršnega sveta Črne gore Momčilo čemovič, je solidarnost ■narodov in narodnosti Jugoslavije ublažila hude posledice, ki jih je povzročil nedeljski katastrofalni potres. Pomoč ogroženemu območju Črne gore prihaja iz vseh krajev Jugoslavije, že v nedeljo pa se je solidarno odzvala tudi tujina. Nemudoma so pomoč ponudili veleposlaniki Italije, Francije in ZDA, v Beogradu ter predstavnik programa Združenih narodov za razvoj. Iz Švice je že v nedeljo zvečer v Titograd priletelo letalo tamkajšnje letalske reševalne službe s posebnimi ekipami, ki so pripeljala s seboj tudi 45 psov, izšolanih za iskanje ponesrečencev, zasutih v ruševinah. Na pomoč so priskočili tudi številni Jug >slovani, ki živijo in delajo .a tujem. Izseljenci v Sydneyu so na primer že včeraj zbrali več kot 11 tisoč dolarjev, ki jih bodo nakazali skladu za pomoč prebivalstvu, ki ga je prizadel katastrofalni potres. Denarna pomoč se steka tudi v mnogih zahodnoevropskih mestih, kjer živijo jugoslovanski delavci, začasno zaposleni na tujem. Kakorkoli je bila katastrofa izredno huda, ljudem ni vzela poguma v prizadevanjih, da bi težke posledice čimprej začel, odpravljati. Ob tem, da pomoč prihaja od vsepovsod, v ljudeh in materialu, so tudi sami prizadeti prebivalci nemudoma poprijeli za delo. V Ulcinju, na primer, so že organizirali delovne ekipe, ki skupaj s strokovnjaki popravljajo poškodovane vodovode, električne napeljave in usposabljajo mestno pekarno. Podobno je v Kotoru in okoliških vaseh. Tudi prebivalci Bara se nočejo sprijazniti s kruto resnico, da jim je potres zravnal mesto z zemljo. Včeraj zju-VLADO BARABAS Zemljevid področja, ki ga je prizadel potres. Koncentrični krogi označujejo epicenter potresa, rušilna moč, pa je segla daleč naokoli. Hercegnovi, Kotor, Tivat, Bar in Ulcinj so med najhuje prizadetimi kraji. O žrtvah in škodi v Albaniji ni zanesljivih vesti, kaže pa, da so bile posledice potresa tudi v tej državi katastrofalne TAKOJŠNJA POMOČ VSEH NARODOV JUGOSLAVIJE Na opustošenem področju potrebujejo predvsem šotore, odeje in pitno vodo Vojska, civilna zaščita in štabi ljudske obrambe delujejo s polno paro V solidarnostni akciji sodelujejo vsi delovni kolektivi SR Slovenije LJUBLJANA — «Mislim, da mora biti vsakomur jasno, da mora solidarnost, ki se je pri nas vedno pokazala, posebno v takih primerih, priti tudi tokrat do izraza. Vsi narodi in narodnosti, vse republike in pokrajine morajo pomagati črnogorskemu narodu, da bo lažje premagal te težave,* je v svoji izjavi dejal predsednik SFRJ Tito, ki je nedeljski jutranji potresni sunek doživel v Igalu, na črnogorski obali in je nemudoma obiskal hujše prizadete kraje, da se seznani z najnujnejšimi potrebami. Res je že v nedeljo vsa Jugoslavija, od mest do podeželskih vasic, odgovorila na ta poziv. Pred ambulantami Rdečega križa so se zbrale dolge vrste krvodajalcev, da tudi ojačane zdravniške ekipe niso utegnile v celoti opraviti svojega dela. V delovnih kolektivih pa so se takoj začeli dogovarjati o tem, kakšno pomoč naj nudijo potresencem. Kaj pravzaorav potrebuje sedaj Črnogorsko Primorje? Titograjski radio venomer ponavlja: predvsem šotore, šotore... Kajti brez strehe je na po potresu prizadetem področju kakih 150 tisoč ljudi. Ni je družine, ki bi si ob zaporedju nad 400 (Nadaljevanje na zadnji strani) potresnih sunkov in tresljajev v §!!«: -<• ,0---v'.a,v , ..g" ^ ! hesevalcl im delu med ruševinami hotela Plaža v Budvi zadnjih 48 urah upala pod težko zidano streho, tudi če j ima. V prvi nuji pomeni platnena streha predvsem občutek varnega spanja, ki so gr tod še kar potrebni. Vojska, civilna zaščita, štabi splošne ljudske obrambe delujejo s polno paro in koordinirajo potrebno delo: reševanje ranjencev izpod ruševin, odpravljanje težjih ranjencev s helikopterji v bolj oddaljene bolnišnice in zdravstvene objekte, odkopavanje trupel, vzpostavljanje nujnih prometnih in radijsko - telefonskih zvez, preskrbovanje s pitno vodo in hrano, organiziranjem kolikor tolikor normalnega življenja za prizadete družine vsaj prve dni, kajti vprašanja trajnejših stanovanjskih objektov in obnove porušenih mest pridejo n,- vrsto pozneje. Iz vse Jugoslavije prihaja v Črno goro pomoč vseh narodov federacije. Preko letalskih mostov, po morju iz vseh dalmatinskih luk in po kopnem, kolikor je to mogoče. V Slovenci je akcija za pomoč Črni gori stekla nemudoma, takoj ob objavi prvih vesti o katastrofalnih posledicah potresa. Na prizadetem področju že delujejo zdravstveno - kirurške ekipe, kakor tudi posebna skupina egeofoni-stov», ki je specializirana v iskanju ranjencev pod ruševinami. Kranjska «Iskra» pa je ponudila strokovno pomoč pri vzpostavljanju radijsko - telefonskih zvez, ki jih je potresni sunek povečini pretrgal. Vso pomoč iz Slovenije kc dinira štab za civilno zaščito, ki je v stalnem neposrednem stiku z ustreznim organom v Črni gori. Od tod prejema tudi navodila o tem, katera pomoč je v tem trenutku potrebna. kaj pa lahko še počaka, kajti učinkovitost pomoči je odvisna tudi od smotrnosti in torej potrebne postopnosti. V vseh slovenskih krajih ustrezni štabi civilne zaščite in splošne ljudske obrambe zbirajo v delovnih kolektivih in družbenopolitičnih skupnostih denarno pomoč v posebne skla de (mnoge delovne organizacije so sklenile, da bodo črnogorskim potresencem namenile del svojega dohodka). Poleg tega pa je pripravljen seznam nujnih predmetov, ki bodo ob pravem času odpravljeni v Črno goro. Naj omenimo, da so na Jesenicah poleg šotorov, odej in 600 o- troških zložljivih postelj pripravili tudi stroje, buldožerje in tovornjake, v Zagorju in Tolminu imajo pripravljene stanovanjske prikolice, novomeška tovarna pa ima že pripravljenih sto montažnih počitniških hišic, drugih 200 pa bo opremila v najkrajšem času. Povsod se tudi formirajo ekipe strokovnjakov in specializiranih gradbenih delavcev za obnovo komunalnih storitev in infrastruktur na po potresu prizadetem področju. Vsi čakajo na poziv, kdaj naj pridejo v Črno goro, najbrž že v prihodnjih dneh, ko bo mimo prvo, najnujnejše delo reševanja in zbiranja ljudi v šotorišča. Delovne organizacije pripravljalo tudi potreben material za prihodnjo fazo obnove. Ljubljansko turistično podjetje «Ilirija» se je, na primer, že oonudilo, da bo na črnogorski obali obnovilo en porušen hotelski o-bjekt, na Jesenicah pripravljajo večjo količino lesa za gradbišča, v Kopru in Postojni so pripravljene ekipe gradbincev z vsem potrebnim za odstranjevanje ruševin in sanacija hiš. Naj na koncu omenimo tudi, da je v Bosno, Hercegovino in Črno goro odpotovala tudj ekipa radioamaterjev, ki štabom za civilno zaščito I omagajo pri vzdrževanju zveze z drugimi republikami in pokrajinami. STOJAN SPETIČ ŽRTVE IN ŠKODA TUDI V ALBANIJI TIRANA — Posledice strahotnega potresa so občutili tudi v Albaniji. Albanska tiskovna agencija «Ata» poroča, da je izgubilo življenje 35 oseb, 305 pa je bilo ranjenih. Potres je povzročil tudi ogromno materialno škodo. Albanski ministrski svet je na včerajšnjem zasedanju sprejel izredne ukrepe, da bi začasno omilil posledice potresa, saj je bilo nad 6 tisoč hiš porušenih. Na krajih razdejanja so ustanovili posebne regionalne komiteje, ki morajo koordinirati celotno reševalno akcijo in nuditi nrvo pomoč prizadetemu prebivalstvu. Zaenkrat je tehnikom u-spelo vzpostaviti električni tok. DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU na 2. strani: Solidarnost v Furlaniji - Julijski krajini R&zgovor s tržaškimi turisti, ki so doživeli potres na 4, strani: Rušilna moč potresov na Balkanu na 6. strani: Izrazi solidarnosti z vsega sveta OB STRAHOVITEM POTRESU V ČRNI GORI TAKOJŠEN ODZIV PREBIVALSTVA IN OBLASTI IZ NAŠE DEŽELE ZA SOLIDARNOSTNO AKCIJO Številna sožalja in izrazi solidarnosti jugoslovanskemu generalnemu konzulu v Trstu - Predsednik deželnega odbora Comelli in deželnega sveta Golli naslovila brzojavki črnogorskim oblastem - Ljudje, zlasti v Furlaniji, želijo, po svojih močeh vsestransko pomagati prizadetemu prebivalstvu črne gore Solidarnostna Že ob prvih vesteh o strahovitem potresu v Črni gori so ljudje in oblasti iz naše dežele izkazali pripravljenost, da po svojih močeh priskočijo na pomoč hudo prizadetemu prebivalstvu. To je prišlo zlasti do izraza v Furlaniji, kjer sami dobro vedo, kaj je tragedija, ki v nekaj groznih sekundah pokoplje ljudi in uniči dolgoletni trud, sanje in prizadevanje, ko morajo tisti, ki niso ostali pod ruševinami, začeti vse znova. Ko so se številni Furlani o-glasili na jugoslovanskem konzulatu, so brez dvoma imeli pred očmi neizbrisne prizore ljudi, ki obupano tavajo med ruševinami in med kamenjem, ometom, iščejo svojce in ostanke svoje preteklosti. Pri tem pa so se spomnili in hoteli oddolžiti tudi za hitro in učinkovito pomoč, ki jo je sosednja republika nudila ob nesreči, ki jih je prizadela pred tremi leti. To je poudaril tudi podpredsednik deželne vlade Sergio Co-loni, ko je že predvčerajšnjim stopil v stik z jugoslovanskim generalnim konzulom v Trstu Štefanom Cigojem ter mu izrazil sožalje ob hudih človeških žrtvah in v imenu deželne vlade ponudil pomoč in solidarnost. Do jugoslovanskega konzula se je obrnil tudi predsednik deželnega odbora Comelli, da bi izrazil globoko solidarnost in zvedel za novice s potresnega področja. Naslovil je tudi brzojavko predsedniku izvršnega sveta Črne gore, kateremu je izrazil pripravljenost naše dežele, da priskoči na pomoč skupno z osrednjimi italijanskimi oblastmi in drugimi u-stanovami. V tem smislu je že stopil v stik s predsednikom vlade Andreottijem ter z deželnim predsednikom Rdečega križa. Pomoč je ponudil tudi predsednik videmskega Rdečega križa. Za sedaj pa se še niso dogovorili, kakšno obliko naj zavzame ta pomoč, ki jo bo morebit-),(' treba uskladiti z jugoslovanskimi odgovornimi organi, da bo čim bolj učinkovita in hitra. Brzojavko z izrazi solidarnosti in sožalja .je skupščini črne gore naslovil tudi predsednik deželnega sveta Colli. Do jugoslovanskega generalnega konzulata, se .je v imenu tr žaške pokrajinske uprave obrnil tudi odbornik Spadaro, ki je prav tako izrekel solidarnost in ponudil pomoč. Kot smo že omenili, pa ob tem prihaja do spontanih akcij in solidarnostnih izjav tržaškega slovenskega in italijanskega prebivalstva ter s celotnega območja Furlanije -Julijske krajine. Posamezniki sprašujejo, kaj bi lahko sami naredili in pri tem ponujajo rulotke, pomoč v denarju in raznovrstnem blagu. izjava SKGZ Včeraj so se sestali prisotni člani izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, da bi se pogovorili o tem, kaj in kako ukrepati, da bi tudi ob potresni katastrofi, ki je prizadela Črno goro in z njo vso Jugoslavijo, prišla do izraza tista človeška solidarnost, ki so jo naši ljudje vedno pokazali ob podobnih žalostnih dogodkih. Na tem sestanku so tudi sprejeli naslednjo solidarnostno izjavo SKGZ: Katastrofalni potres, ki je prizadel Črnogorsko Primorje povzročil veliko število smrtnh žrtev in ranjenih ter cgromno materialno škodo, je boleče odjeknil tudi med prebivalstvom dežele Furlanije - Julijske krajine in posebej še med slovenskimi ljudmi na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Slovenji. To prebivalstvo iz lastnih bridkih izkušenj In še krvavečih ran iz leta 1976 ve, kaj pomeni uničujoča sila take naravne katastrofe, ki v nekaj trenutkih uniči človeška življenja in stoletni trud in rezultate človeškega dela. To prebivalstvo, ki je bilo ob svoji nesreči deležno človeške in bratske solidarnosti tudi vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, med njimi tudi črnogorskega, v tem težkem trenutku čuti globoko solidarnost s prebivalstvom prizadetega področja, z ljudmi republike Črne gore in vso jugoslovansko skupnostjo in bo našlo način, da to svojo solidarnost poleg z iskrenimi besedami tudi konkretno izpriča. Slovenska kulturno gospodarska zveza kot tolmač svojih članic in preko njih čustev slovenskih ljudi v Italiji, se pridružuje temu splošnemu razpoloženju, ki je odraz velike moralne kvalitete, kakršno predstavlja solidarnost med ljudmi, narodi in državami ob naravnih katastrofah. 9 Drevi se bo ob 20. uri sestal na sedežu v Nabrežini odbor sekcije KPI Devin - Nabrežina. Na seji, ki bo odprta občinstvu, bodo razpravljali o kandidaturah za bližnje politične volitve in volitve v evropski parlament. Lažji potresni sunek v Karniji Potresni sunek je včeraj po eni uri prebudil prebivalstvo nekaj v Karniji, ki je v strahu zapustilo svoje domove in več ur prebedelo na prostem. Jakost sunka, ki je trajal le nekaj sekund, je dosegla 3,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Kot so ugotovili v geofizikalni opazovalnici v Brišiikih, je bil epicenter pod hribom Strabutto nad Tol-mečem. čeprav uradno tega še niso potrdili, pa je skoraj gotovo, da potresni sunek v Karniji ni v nobeni zvezi z onim v Črni gori. • Danes ob 20.30 priredi sekcija KPI iz Križa javni sestanek. Govor bo o predlogu za sestavo kandidatnih list za skorajšnje volitve. ■iiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiii, niitH,«, imiii, iniMMUiiMminMmmMinmmMiMhiimtmHiinuHmmmMHHimnmniMMMHtin PRIJETNO VZDUŠJE OB VELIKI NOČI Prvo spomladansko sonce zvabilo Tržačane iz mesta Naval v bližnjo okolico • Mestne ulice prazne, gostišča in osmice na Krasu prepolne Prijetna toplina prvega spomladanskega sonca je ogrela letošnje velikonočne praznike v veliko veselje Tržačanov, ki so takoj izko ristili priložnost, da so množično zapustili mesto in v sloku pravcatega preseljevanja narodov* nava lili v bližnjo okolico. Na tisoče jih je v nedeljo odšlo na Kras. v Istro, v Furlanijo, mnogo se jih je zaustavilo ob obali, kjer se jih je večina le sončila, nekateri pa so bali tudi tako korajžni, da so kar zaplavali v še precej hladni. morski „uodi.. te ja bila okolica obljudena tako, kot se ponavadi dogaja v vročih poletnih, nedeljah, pa;> je . bilo mestno središče domala pusto, brez vsakodnevnega vrveža in brez običajnega na prezanja in prerekanja za redke parkirne prostore. V zadnjih dveh dneh, in še predvsem v nedeljo, so bala, resnici na ljubo, bolj red- •MJMMItlllMIItMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIItlllllltllllMlItiiilittiiuiltllltlllllliiifiiltitiiftifMiiiMiHiiiimiiiMtllllHfMIIH TELEFONSKI RAZGOVOR Z VODIČEM EDIJEM KRAUSOM Tržaški izletniki priče potresa v Boki Kotorski *Bil sem v sobi, ko se je vse o-krog mene začelo silovito tresti. V trenutku sem doumel, da je to potres. Stekel sem proti vratom in dol po stopnicah na prosto. Skupina naših izletnikov je bila ravnokar v jedilnici, kjer so zajtrkovali. Pod se jo nekje dvigal, drugod nital, lestenci so začeli padati s stropa, fteklena vrata so se sesula, kot se je sesula tudi ena izmed sten. Mize in vse, kar je bilo na njih, je popadalo na tla, kjer so se pojavile tudi do pol metra široke razpoke.* To je prvo neposredno pričevanje s prizadetega področja v Črni gori. Včeraj zvečer nam je namreč u-spelo dobiti zvezo z vodičem skupine tržaških izletnikov Edijem Krau-som, ki so bili predvčerajšnjem v Kotoru. Izlet je organizirala agencija Aurora. Skupno je bilo v hotelskem kompleksu e njen koncertni abonma obsegal 9 koncertov, na katerih smo se srečali s celo vrsto najodličnejših jugoslovanskih in slovenskih instrumentalnih in vokalnih ansamblov in solistov. z našimi domačimi izvajalci pa tudi z italijanskim gostom. Najprej je gostoval znani Trio Tartini iz Ljubljane, potem je nastopil priljubljeni Slovenski oktet, tokrat v svoji skoraj povsem prenovljeni sestavi, sledil je simfonični orkester Slovenske filharmonije s pevskim zborom Consortium musmeum iz Ljubljane ter solisti Jurijem Reto, čr-tomirom šiškovičem in Milošem Mlejnikom. Potem se nam je predstavil komorni orkester ljubljanske radiotelevizije s solistom Vojkom Cesarjem, sledil je mladi furlanski pianist Massimo Gon, nato je bil na vrsti naš domači duo Pahor -Slama, potem smo imeli spet gosta iz Beograda in sicer pevski zbor Collegium musieum iz Beograda m nazadnje Slovenski komorni orkester iz Ljubljane s solistom organistom Hubertom Bergantom. Koncertni sporedi so obsegali glas-,beno UMtsUtiro iz svetovne, jugoslovanskem. italijanske in, naše slovenske glasbene zakladnice in po-‘sebej 'tudi “dela naših zamejskih slovenskih avtorjev. Če k temu dodamo še gostovanje baletnega ansambla ljubljanske O-pere in opere same z «Evgenijem Onjeginom* (v soorganizaciji s SSG), potem je treba ugotoviti, da je bila celotna abonmajska koncertna sezona bogata, pestra in kvalitetna in da je pomenila oplemeniten ne samo našega zamejskega pač pa vsega tržaškega in gonške-ga življenja. Povsem pravilna pa je tudi odločitev vodstva GM, da nam za konec sezone predstavi še svojo interno zmogljimst z nastopom svojega komornega zbora in orkestra, ki ju oba voda dirigent in požrtvovalni pedagog Janko Ban in da nam predstavi dela iz slovenske zakladnice, ki jih prav gotovo premalo poznamo, čeprav sodijo v sam vrh renesančne in baročne glasbe. Pri tem se bo poslužila tudi vokalnih solistov iz Ljubljane, ki so vsi uveljavljeni bodisi kot operni, predvsem pa kot koncertni solisti in bo zato mihovo gostovanje pomenilo še dodatno obogatitev večera. (jk) Knjiga o židovski skupnosti v Trstu V časnikarskem krožku bodo v petek, 20. aprila, ob 11.30 predstavili delo »Nel segno di Geremia*. v katerem je Mario Stock zaobjel zgodovino židovske skupnosti v Trstu od leta 1200. Na tiskovni konferenci bo prisoten tudi avtor. Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi na popoldansko srečanje, na katerem bo Mario Magajna prikazal barvne diapozitive o svojem potovanju okrog sveta. Srečanje bo v petek, 20. aprila, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančišča 20, II. nadstropje. SPDT prireja v fojerju balkona Kulturnega doma fotografsko razstavo znanega slovenskega fotografa Jake Čopa pod naslovom »Raj pod Triglavom*. Otvoritev razstave bo ob prisotnosti avtorja v petek, 20. t.m., ob 20. uri, trajala pa bo vsak dan do torka, 24. aprila. Vabljeni vsi! Sindikalni boj zapriseženih čuvajev Tržaški zapriseženi čuvaji so sklenili zaostriti sindikalni boj za obno vitev delovne pogodbe kategorije.1 Med glavnimi zahtevami zapriseže nih čuvajev so definicija juridične ! ga statusa, popolno izvajanje delov ne pogodbe in skrčenje delovnega urnika za zagotovitev bolj učinkovi te službe. V tem svojem boju zapri seženi čuvaji pozivajo celotno sindi i kalno gibanje k solidarnosti. I Dne 14. aprila nas je za vedno zapustil naš dragi ANTONIO CARLI Pogreb bo danes, 17. t.m., ob 12.45 iz cerkve v Trebčah. Žalostno vest sporočajo: žena Antonia, sin Bruno z družino, hči Verona ter družini Sossl in Nadliscek. Trebče, 17. aprila 1979 (Pogrebno podjetje Zimolo) GORIŠKI DNEVNIK NA POBUDO PD «RDEČA ZVEZA», ŠK «KRAS» IN ZGONIŠKE OBČINE Hvalevredno obujanje kulturno prosvetne dejavnosti v Saležu Včeraj prvič po 21 letili zopet stara ljudska plesna prireditev - Prihodnjo ne-deljo slovesno odprtje sedeža domačega prosvetnega društva - Nočni pohod NOB Na prostornem dvorišču gostilne Grilanc, ki ga je za to priložnost prijazno odstopila gospa Pjerina, so člani šaleškega prosvetnega društva «Rdeča zvezda* in športnega SLOVENSKI KLUB v Trsta Ulica sv. Frančiška štev. 20/11. Danes, 17. aprila, ob 20.30 POGLED V ZNANSTVENO DELAVNICO Ob petletnici SLORI O znanstvenih nalogah, s katerimi se ukvarja, o delu, ki ga je že opravil, o funkciji, ki jo na osnovi tega ima Slovenski raziskovalni inštitut, nam bodo govorili raznatolj Karel šiško-vič in sodelavc inštituta Predstavili bodo — tudi s kartografskimi prikazi grafikoni, diapozitivi in publikacijami — svoje delo glede prostorske problematike in izrabe tal, raziskave o šolstvu, izkušnje z anketiranjem in izredno bogato publicistično in pravno dokumentacijo o Slovencih v Italiji. PD KRAŠKI DOM vabi prebivalce repentabrske občine na razgovor o globalni zaščiti Slovencev v Italiji ki bo jutri, 18. t.m., ob 20.30 v občinski kopalnici. Prisoten bo tajnik SKGZ DUŠAN UDOVIČ. ■ GLASBENA MATICA Trsi Sezona 1978/79 Deveti abonmajski koncert Jutri, 18. aprila, v Kulturnem domu v Trstu Koncert ob 70-letnici ustanovitve Glasbene matice KOMORNI ZBOR« o*-H ,M GLASBENE MA1 Dirigent JANKO BAN SOLISTI: MAJDA HERCOG, sopran ALENKA DERNAČ-BUNTA, alt JURIJ REJA, tenor JCŽE STABEJ, bas Spored obsega skladbe J. Gallusa, J. K. Dolarja, I. Poša, G. Plavca. Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Angelo Beolco - Ruzante PO M J E N K I (Dialoghi) ALOJZ MILIČ ATILIJ KRALJ Prevod Pesmi Glasba ALEKSANDER VODOPIVEC Kostumi ANJA DOLENC Režija JOŽE BABIČ V soboto, 21. aprila, ob 20.30 v stari šoli na COLU V ponedeljek, 23. aprila, ob 20.30 v Prosvetni dvorani «Igo Gruden* v NABREŽINI Včeraj-danes Danes, TOREK, 17. aprila RUDOLF Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 18.53 — Dolžina dneva 13.36 — Lu-ha vzide ob 24.00 in zatone ob 8.45 Jutri, SREDA, 18. aprila KONRAD krožka «Kras» včeraj obnovili staro ljudsko plesno prireditev. To je pravzaprav velikonočni običaj. Vaščani so ga uvedli takoj po drugi svetovni vojni, ko so vsako leto na velikonočni ponedeljek privabili na brjar krajane in prebivalce okoliških vasi, da so se tja do noči vrteli ob zvokih godalnega orkestra, ki so ga prvenstveno sestavljali godbeniki iz Križa. Tu velja omeniti, da so Križani orihajali v Salež peš i se ravno tako nahodili tudi ob povratku domov. Ne bi seveda posebej naglašali, da v kar najbolj prešernem vzdušju, saj na veselici ni nikoli primanjkovalo — kakor tudi včeraj ne — res plemenite domače kapljice, bele in pa žlahtne črnine. Čemu ta vaški praznik, smo vprašali predsednika ŠK «Kras» Vojka Kocmana. «Veš, Salež in sploh vse vasi zgo-niške občine (od Trnovce, Gabrovca, Reoniča in Samatorce do Bri-šča, Božjega polja, Briščikov in Devinščine, op. ur.) so bili doslej nekako izrinjeni iz tokov kulturno -prosvetnega dogajanja, ki se Živah- Gledališča GORIČANI SO NA PODEŽELJU PREŽIVELI DVA DNI Praznično vzdušje pokvarile vesti o potresu, ki je prizadel Črno goro V nedeljo in včeraj so bile polne vse podeželske gostilne - Precej ljudi čez mejo - Lepi rekordi na včerajšnjem malem maratonu v Gorici VERDI Danes ob 20. uri šesta uprizoritev opere «Mažepa* Čajkovskega v režiji Giulia Chasalettesa. V glavni vlogi bo nastopila Radmila Bakoče-vič. V abonmaju: red C. V petek, 27. aprila, se prične simfonična sezona «Pomlad 1979». Prvi koncert bo vodil Lorenzo Ricci, kot solista pa bosta nastopila violinist Uto Ughi in copranisfm Gloria Pauli zza. ROSSETTI Drevi bo Teatro Stabile uprizoril Goldonijevo komedijo «La donna di garbo* ob 25. obletnici delovanja. Odrezek št. 8. Kino La Cappella Underground Zaprto. Ariston 16.00 «Lo specchio* Andreja Tarkovskega. Barvni film. Ritz 16.00—22.15 «Giallo napoletano*. M. Mastroianni, O. Muti, R. Pozzet-to, M. Piccoli. Barvni film. Eden 16.00-18.00-20.00-22.1: «11 te-stimone*. A. Sordi, F. Noiret. iBhj‘Vni,m.A-. 7 GraUaciel^O^^.noide*. Fan- Excelsior 16.00 cCalifornia suite». Jane Fonda, ./alte' Matthau. Bill Crosby. Michael Caine. Penice 15.30—22.00 «H cacciatore*. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Nazionale 15.30 «Peter Pan*. Sledi «11 cavallo tatuato*. Walt Disney. Mignon 16.00 «Le sette citta di Atlantide*. Barvni film. Filodrammatico 15.00 «La contessa, la contessina e la cameriera*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Un italiano in America*. A. Sordi, V. De Sica in varjetejski program «Travoltissi-mamente poon, poon*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 tSuperman*. Marlon Brando. Barvni lil i. Aurora 16.30 «D gatto e il canarino*. Barvni fi'm. Capitol 16.30 »Superman*. Marlon Brando. Barvni film Vittorio Veneto 16.00 «I^ove vai in varanza. Volta Milje Zaprto. Šiškovič o pojmu globalnosti V četrtek, 19. aprila se bo na filozofski fakulteti v Trstu nadaljeval seminar o zgodovini in problemih slovanske narodnostne skupnosti v Italiji. Ob 18. uri bo v avli Ferrero (Ul. del-1'Universita) ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta, Karel šiškovič govoril o pojmu globalnosti v okviru zakonov o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vabljeni vsi! no prepletajo drugod na Tržaškem. Tale ples so domačini prirejali od konca druge vojne pa tja do 1958. leta, nato je tonil v pozabo. Sedaj hočemo dati novega zagona takšnim in podobnim prireditvam, oziroma obujanju raznih starih ljudskih običajev*. To je dandanes še prav posebno razveseljivo, če upoštevamo splošne družbenopolitične pretrese, katerih učinki se poznajo tudi v vsakdanjem življenju slovenskega človeka. Pobuda je še zlasti dobrodošla, ker bi morala po logiki vplesti v mehanizem vnovičnega ovrednotenja nekdanjih šeg in navad ter nadaljevanja narodnoobrambnega procesa predvsem mladino. In res so šaleški prosvetarji in športniki ter njih vrstniki iz zgo-niške občine Sploh ob vsestranski podpori javnih upraviteljev in požrtvovalnem sodelovanju ostalega prebivalstva že krepko zavihali rokave. «Zadnje čase imamo v naši občini vsak teden kakšno kulturno prireditev*, je pripomnil Kocman. Dekleta in fantje iz Dijaškega torna v Trstu so pretekle dni predstavili znano lepljenko o Gortanovi muče-niški smrti, Aljoša Žerjal je vrtel med drugim film o Krasovih namiznoteniških šampionkah, itd., v kratkem pa bodo na vrsti še druge prireditve, ki bodo sodile v okvir občinski' proslav zmage nad nacifa-šizmom. V Briščikih bo npr. na sporedu že omenjena lepljenka, v Saležu bo gostoval znanj sovodenjski nonet, v začetku maja pa bosta v Zgoniku taborni ogenj in nočni pohod NOB. Včerajšnja veselica, na kateri je igral domači ansambel Lojzeta Furlana, je bila nekakšen uvod k svečanosti ob odprtju novega sedeža PD «Rdeča zvezda*, ki bo prihodnjo nedeljo, 22. aprila, ob 17. uri. Prosvetarji niso imeli doslej nekega stalnega prostora za sestanke, enkrat so se shajali na domu tega ali onega, drugič v gostilni, sedaj pa se bodo končno lahko trajno usidrali v lepo urejenih prostorih pod občinsko ambulanto blizu osnovne šole. Za to priložnost bodo pripravili tudi kulturni spored z udeležbo pesnika Marka Kravosa, slikarja Franca Vecchieta, ki je izdelal društveni grb ter moškega pevskega zbora ob spremljavi harmonikarskega ansambla. Nedvomno bo prireditev privabila v vas lepo število okoličanov, pa tudi Slovencev iŽ mesta, ki se bodo lahko naužili svežega kraškega zraku in občudovali prekrasni češnjev gaj vse naokoli Saleža. Kakor že na včerajšnji, tako bodo tudi na nedeljski prireditvi organizatorji pozvali občinstvo k solidarnosti z žrtvami potresa v Črni gori: takšna solidarnost bo tudi najlepša priložnost za to, da se matični domovini zahvalimo za veliko pomoč preživelim po potresu iz leta 1976 v Furlaniji ir. Beneški Sloveniji, (dg) Brezskrbno vzdušje nekajdnevnih velikonočnih počitnic, prvih v resnično spomladanskem času, so pokvarile vesti o groznem potresu, ki je prizadel v nedeljo zjutraj obmorske kraje Črne gore. Ko so ljudje čuli o tej nesreči, ki je prizadela jugoslovanske brate, so pričeli s poslušanjem radijskih oddaj v avtomobilih, tisti, ki so ostali doma, pa so bdeli pred televizijskimi sprejemniki. Zaradi tega so številni goriški Slovenci šli včeraj zjutraj čez mejo, da bi si kupili ljubljansko «Delo» in izved-deli iz njega podrobnejše vesti o tej novi nesreči, ki je tako hudo prizadela Jugoslavijo. Vesti so seveda prihajale s počasnostjo in zaradi tega niso vsaj v prvih trenutkih motili ljudi, ki so se že v soboto ali v nedeljo zjutraj napotili na nekajdnevni izlet. Najbolj srečni so šli na počitnice kar za dva ali tri dni. Veliko avtomobilov z goriško registracijo je bilo opaziti v raznih krajih IsL , ob Kvameru ali pa po slovenskih gorah. Mnogi so šli v še odprta smučišča v Julijcih. Največ ljudi pa se je podalo v bližnje kraje, v obmorska letovišča. Gradež je bil natrpan s turisti. Ljudje so skratka izkoristili prvi zares spomladanski ii topli konec tedna. Gostilne v gorički okolici in tudi v okolici Nove Gorice so bile tako H norvt« • Vodstvo socialnega sklada delavcev štivanske papirnice je sklenilo prirediti javno razpravo o pomenu evropskih volitev, da bi seznanili delavce in javno mnenje s tem važnim problemom. Razprava bo predvidoma na sporedu v petek, 20. a-prila, ob 20. uri. Prosti mesti na tržaški pokrajini Vreme včeraj: Temperatura ob 13. uri 17 stopinj Celzija, zračni tlak 1020,2 mb rahlo pada, vlaga 60 odstotna, nebo pooblačeno, brezve kje, morje mirno, temperatura morja 12,5 stopinje. DNEVNA služba lekarn (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN P AS od 22. do 7. ure: felef. štev. 732 627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211 001; Prosek: tel 225 141 Božje polje; Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271 124. Prosveta PD Rdeča zvezda Salež vabi na otvoritev društvenih prostorov, ki bo v nedeljo, 22. aprila, ob 17. uri v Saležu. V programu bodo sodelovali: pesnik Marko Kravos, slikar Franc Vecchiet, moški zbor Rdeča zvezda ob spremljavi domačih harmonikarjev. Vabljeni! Izleti /druženje Union pnieUi une zz a prila zadnjo nedeljo smučanja nu Ne-vejskem sedlu. Informacije in prija ve na sedežu združenja v Ul. Valdi-rivo 30, tel 64459, vsak dan razen ob ponedeljskih od KU0 do 12. ure i.. od 17 do 19.30, ob četrtkih od 17. do 19 30 in ob sobotah ,.d 10 30 dn 12 ure Mali oglasi OhiVUL/i - Dušan Rado ič iz Nabre žine 138/A toči belo in črno domačo kapljico. UGODNE PRILOŽNOSTI Carli pro da 850 '68; 127 '72-’73; alfasud '73; AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 125 '68' 71-72, A 112 '70; R 16 '72; AR 1300 '70 : 238 furgon 69; lord transit '70; 124 '71. Ogled v Ul Brigata Casale 7. Tržaška pokrajina razpisuje jav-natečaj na podlagi naslovov in izpitov za eno delovno mesto primarija pri pokrajinski psihiatrični bolnišnici v Trstu (seznam sanitarnega osebja - vodilni stalež). Prošnje na kolkovanem papirju, naslovljene na predsednika tržaške pokrajine, je treba predložiti najkasneje do 12, ure dne 19. a-prila. FTošnji morajo biti priloženi vsi zahtevani dokumenti. Natečaja se lahko udeležijo vsi italijanski državljani, ki so doktorirali iz medicine in kirurgije na katerikoli italijanski univerzi, imajo usposobljenostni izpit in so o pravili psihiatrično (ali enakovred no) specializacijo, ki 21.12.1978 niso prekoračili 50. leta starosti (razen po zakonu predvidenih izjem) in ki so bili vsaj dve leti redno zaposleni pri kaki psihiatrični bolnišnici ali kliniki ali centrih za umsko zdravstvo. Interesenti lahko prejmejo vse potrebne informacije pri personalnem uradu tržaške pokrajine. Ul. Geppa 21. Tržaška pokrajina razpisuje javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za eno delovno mesto strojnika pri pokrajinski psihiatrični bolnišnici, za splošno službo (seznam tehničnega osebja - stopnja 5. - 6.). Prošnje na kolkovanem papirju naslovljene na predsednika tržaške pokrajine, je treba predložiti najkasneje do 12. ure dne 10.5.1979. Prošnji morajo biti priloženi vsi zahtevani dokumenti. Javnega natečaja se lahko udeležijo vsi italijanski državljani, ki so diplomirali za ladijske strojnike ali industrijske, mehanične ali termične izvedence na keterikolj italijanski šoli in ki so opravili izpit za upravljanje parnih kotlov. Na dan 12.2.1979 niso smeli imeti manj kot 18 let in ne več kot 35 let, razen po zakonu predvidenih izjem. Interesenti lahko prejmejo vse potrebno informacije pri uradu za osebje tržaške pokrajine, Ul. Geppa št. 21. v nedeljo kot včeraj polne gostov in težko je bilo dobiti ob uri kosila Primorski dnevnik za pomoč Črni gori Primorski dnevnik odpira tudi tokrat, kot tolmač čustev solidarnosti svojih bralcev in vseh zamejskih Slovencev, akcijo za pomoč prizadetemu prebivalstvu črne gore. Prispevke samo v denarju sprejemamo v u-redništvu v Ul. 24 Maggio 1 in v prostorih SPZ in SKGZ v Ul. Malta 2. Osebje uredništva in uprave Primorskega dnevnika prispeva v akcijo enodnevno plačo. prosto mizo. Člani Slovenskega planinskega društva v Gorici so se podali na prvi spomladanski piknik na Vrh, kjer so se zbrali v neposredni bližini tamkajšnje jamarske koče. Na žalost pa so se našli tudi taki izletniki, ki so na nevešč način prižgali ogenj in povzročili precej poškodb rastlinstvu. Tako je bilo prav na Vrhu, kamor so morali pohiteti včeraj popoldne goriški gasilci, da bi pogasili požar, ki je precej poškodoval tamkajšnje gozdove. Na obmejnih prehodih se je zaradi pomanjkanja tovornega prometa in prihodov jugoslovanskih turistov odvijal promet zelo hitro, šlo je v glavnem za prehod italijanskih motoriziranih turistov. Osrednja večja prireditev v Gorici je bila včeraj dopoldne te!:, ki ga je priredil športni krožek Goriške hranilnice. Na tem malem maratonu je madžarski tekač Andrea Fancsali s ča~ m 1 ure 16 minut in 28 sekund postavil tudi nov madžarski rekord na tej razdalji. Jugoslovanski zastopnik Svetlan Vujasin, član celjskega Kladivarja je bil s časom 1 ure 25 minut in 20 sekund na 21. mestu. Najboljši Italijan Do-nato D’Avaria je bil na tretjem mestu, lanski zmagovalec in državni prvak Massimo Magnani pa na četrtem; najboljši tekmovalec iz naše dežele Videmčan Giuseppe Sac-chi pa na devetem mestu. Tekmovanja, ki je bilo izvrstno organizirano, se je udeležilo 73 tekmovalcev iz Italije, Jugoslavije, Madžarske in Avstrije. Jugoslovansko zastopstvo so sestavljali atleti iz Celja, Kopra in Ljubljane. Do polovico proge je bil Celjan Human Ukič najboljši med Jugoslovani, v drugem delu proge pa se je zaradi boljše pripravljenosti uveljavil Svetlan Vujasin. Tudi drugo mesto je pripadlo Madžarski. Sinko Gyorey je prišel na cilj eno minuto za zmagovalcem. Pol ure po startu tekmovalcev, ki so se comerili za drugi pokal «Cas-sa di Risparmio* je na isti progi teklo okoli 80 tekmovalcev iz naše dežele, vendar ne za rezultat, ampak za rekreacijo. Prireditelji, kj so imeli na svoji strani tudi vreme, bodo prihodnje leto razširili krog udeležencev s povabilom predstavnikov Češkoslovaške. Deželno šolsko razpisalo natečaj nika pedagogije za slovenski učiteljišči v Trstu in Gorici. Skrajni rok predstavitev del poteče 31. januar-rja 1980. Za podrobnejša pojasnila interesenti lahko zaprosijo na šolskem skrbništvu, kjer so tudi na vpogled pogoji za sodelovanje v natečaju. l»mialllllllllll*llllltllllH»IIHIMIIIH MIH Hilli Ulil J’**• J HUMIH Hill lltllHIMIIIUllIUIIIIIHIII •iiimiiiiiiiinimiinm«imiiiiiiiiiimi»iiiiiimfuiiiiHiMiiiimiwMiiiiiimiiinimm»niinmiiMiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU SEJMA «ESP0MEG0» RleRtronika v službi plovil ki bi zašla v težave «Assonautica» bo 6, maja teoretično in praktično prikazala uporabo radijskih oddajnikov za določanje položaja plovila na morju V okviru blagovnega sejma ESPO MEGO bodo 6. maja v Gradežu praktično in teoretično prikazali u-porabo elektronske naprave za določanje položaja nekega plovnega o-bjekta na morju. Assonautica, ki se je odločila za uvedbo elektronske naprave kot najbolj učinkovitega sredstva za ugotavljanje položaja plovila, ki je v težavah zaradi o-kvar ali grdega vremena, bo v ta namen namestila pet sprejemnih radijskih postaj v Trstu, Gradežu, Ca-orlah, Benetkah in Faro della Pila, ter jih povezala s središčem v šoli Leonardo da Vinci v Gradežu. Operaterjem na področju pomorskega turizma, luškega poveljstva, oblastem in tisku bodo ta dan prikazali, kako naprave delujejo. Na morje bodo poslali plovila, ki bodo opremljena z majhno vodotesno škatlo, v kateri je naprava, ki preko fleksibilne antene oddaja radijske znake. Te znake bodo v poprej omenjenih petih postajah na kanalu 16 sprejemali radiogoniometri VRF/FM. V razmeroma kratkem času bodo v glavni postaji izračunali položaj plovila ter takrat tudi določili, iz katerega pristanišča je najkrajša pot do plovila, ki je v težavah. Omenjenih pet postaj bo pokrivalo ves zgornji del Jadranskega morja, tja do istrske obale. Že sedaj je znano, da ta sistem najbolj učinkovito pomaga ljudem na morju, ki se spopadajo z zanje nepremostljivimi težavami. Ta sistem, ki ga poznajo v drugih evropskih državah z dolgoletno pomorsko tradicijo, je nujno potrebno uvesti tudi na našem morju, kjer se športni pomorski turizem vedno bolj uveljavlja. 1.025 koncertov. Seveda so imeli več koncertov v Sloveniji, drugod po Jugoslaviji in tudi v inozemstvu, tudi v razdobju od leta 1976 do da našnjih dni. Tudi v Gorici je bil ta zbor več krat. Zadnjič pred štirimi leti i koncertnem abonmaju Glasbene matice. Pevci so takrat peli v nabito polni dvorani deželnih stanov na goriškem gradu in tiste lepe in izredno akustične dvorane se še vedno spominjajo. Še prej pa so pevci peli v Gorici tako kot gost nekaterih slovenskih kulturnih ustanov in tudi na Seghizzijevih tekmovanjih 1963, 1965 in 1967 dobili tudi laskava priznanja in nagrade. V tej sezoni zbor vodi dirigent Jože Fuerst, 32-letni koncert je imel 24. novembra lani v Ljubljani. Gorici bodo nastopili čez nekaj več kot mesec dni z zelo izbranim programom. Ljubitelje zborovske glas be že sedaj opozarjamo na ta koncert, ki ga priredi SPZ. V PRIREDBI SPZ 26. maja v avditoriju koncert APZ «Tone Tomšič» Do 30. junija urediti vprašanje davčnega kodeksa Težav z uvajanjem davčnega ko deksa še ni dovolj. Ravnateljstvo finančne uprave za Goriško opo zarja, da bo 30. junija letos pote kal rok, do katerega morajo občani, ki so pred 1. januarjem 1978 zaprosili za različna dovoljenja, za vpis v sezname trgovinske zbornice ali za vpis v posebne registre svobod nih poklicev, pri tem pa še niso razpolagali z dokončnim davčnim kodeksom, poskrbeti za dopolnitev prošenj, s tem da pristojnemu uradu sporočijo dokončne podatke. Dolžnost uradov pa je, da davčno številko zabeležijo na vseh dokumentih, ki jih izdajo prosilcem in na dokumentih, ki ostanejo v arhivu. V letošnji sezoni smo imeli v Gorici več kvalitetnih glasbenih prireditev, med temi tudi številne nastope pevskih zborov. Glasbena malica je poskrbela, v okviru svoje abonmajske sezone, za resnični umetniški užitek, ko nam je nudila koncert akademskega ženskega zbora «CoIIe-gium musieum» iz Beograda. Kdor je bil na koncertu je lahko poslušal zares nekaj novega in za nas nevsakdanjega. Slovenska prosvetna zveza pa pripravlja za 26. maj koncert akademskega pevskega zbora uTone Tomšič» iz Ljubljane. Koncert bo v avditoriju, ta priznani slovenski zbor, ki se sicer zaradi odhoda in prihoda novih pevcev - študentov v slovensko prestolnico stalno obnavlja, je pred tremi leti praznoval svojo 30-letnico. Od ustanovitve, oziroma obnovitve akademskega zbora po o-svobodilvi, je imel do 31. maja 1976 Zaspanega starčka so zaklenili v cerkvi Triinosemdesetletni Gianni Alderi-co, ki je šel včeraj zjutraj v ka pelo zavoda Contavalle v Ul. Gar zarolli, je na klopi zaspal in tam ostal tudi potem, ko so nune zaklenile kapelo. Ko se je prebudil in ni mogel iz kapele, je pričel klicati na pomoč. Slišala ga je neka ženska, ki je poklicala gasilce. Ti so s silo odorli vrata, tako da jo je lahko pobožni starček mahnil do mov. Prispernj te zn DIJAŠKO MA I ICO Natečaj za pedagogije učbenik nadzorništvo je za sestavo učbe- Nakupovalni turizem na Goriškem POČASNO DELO NEKATERIH URADOV Kako je s poimenovanjem šol v Štandrežu in v Pevmi Svetovalec PSI Waltritsch poslal interpelacijo goričkemu županu - Šolo v Pevmi bi poimenovali po Jožetu Abramu, šolo v Štandrežu pa po Franu Erjavcu Že pred nekaj dnevi smo v našem listu objavili protest staršev slovenske osnovne šole v štandrežu, ki se hudujejo, ker čaka že cela tri leta na odobritev njihova zahteva po poimenovanju te šole po slovenskem pisatelju Franu Erjavcu. Njihova zahteva je čisto upravičena, saj so pristojne oblasti odobrile druga podobna imenovanja, med temi tudj poimenovanje slovenske trgovske šole do pisatelju Ivanu Cankarju. Sklep zavodskega sveta trgovske šole je prišel kasneje kot sklep medrazrednega sveta osnovne šole v štandrežu, pa je trgovska šola že v lanskem šolskem letu dobila odobritev za poimenovanje po teu zaslužnem slovenskem pisatelju. Socialistični občinski svetovalec Marko Waltritsch je v zvezi s tem vprašanjem poslal interpelacijo go-riškemu županu. Svetovalec Wal-tritsch ugotavlja, da gre za poimenovanje dveh osnovnih šol na področju goriške občine, t.j. šol v Pevmi in v Štandrežjp. Določeno, kriydo STALNO-'-SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA dano! Slaivomir Mrožek GRBAVEC (Garbus) Igra v dveh dejanjih Prevod NIKOLAJ JEŽ Scena SVETA JOVANOVIČ Kostumi ALENKA BARTLOVA Glasba DARIJAN BOŽIČ Jezikovno vodstvo JANKO MODER Dramaturg MOJCA KREFT Režija MILE KORUN Jutri, 18. aprila, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI (goriški abonma) Postavitev »KRALJA NA BETAJNOVI*, s katerim Mestno gledališče ljubljansko gostuje v Kulturnem domi v Trstu, ni mogoča v Gorici iz tehničnih razlogov. Abonente prosimo za razumevanj. za počasnost v izvajanju teh aktov nosi v prvem primeru goriška občinska uprava, v drugem pa okrajni šolski, svet pri šolskem skrbništvu. Medtem ko je goriški občinski svet že sklepal o poimenovanju štandrež-ke šole po Franu Erjavcu in izrazil pozitivno mnenje, je prošnja obležala v kakem predalu na šolskem skrbništvu. Mnenje o tej zahtevi mora izreči pokrajinski šolski svet, ta pa se baje ni sestal že dolgo časa. Ko bo ta svet opravil svojo dolžnost bo prošnja šla na šolsko ministrstvo v Rim v dokončno odobritev. Kar se tiče poimenovanja slovenske osnovne šole v Pevmi po domačem župniku in planinskem pisatelju ožetu Abramu, pa ugotavlja socialistični svetovalec, da so starši in učitelji osnovne šole v Pevmi sprejeli ustrezni sklep že pred več kot letom dni, sklep je potrdilo didaktično ravnateljstvo, šolsko skrbništvo pa je že pred letom dni poslalo akt na goriško županstvo. Od osluževal širših in melodijsko bolj bogatih oblik. Bendova glasbena gradnja sloni predvsem na obsežnih arijah z bogato razčlenjeno melodiko. Razen arij vsebuje delo vrsto duetov, prav tako tercet in zanimivo obdelani žalni zbor. Novost predstavljajo obsežni skomponirani recitativi z bogato instrumentacijo in izrazno bogato melodiko. Ze s prvim pevnim recitativom Julije, ko v mesečni noči čaka na svojega moža Romea, je na koncu prekrasne, a izredno težke arije požela pevka Julije Jaroslava Janška za odlično izvedbo arije gromke aplavze, ki so se stopnjevali na odprtem odru vse do konca. Enakovredno so se ji pridružili njen oče Capullet Vla-dimira Krejčika, njegova sestra Camilla Anne Barove, Romeo Ol-dricha Polaska, Laura Natalie Romanove in Lorenzo Jana Hld-dika. V dvorani je bilo ves čas prisotno prvinsko vzdušje, saj je občinstvo prisluhnilo opernemu delu, ki ga Nemci sicer poznajo ali vsaj vedo zanj, a ga uprizorjenega še niso videli. Največ zaslug ima dirigent in dramaturg brnske Opere Vaclav Nosek, ki že nekaj let v okviru Miniopere preseneča operni suet doma in ti inozemstvu z odkritji in obnovitvami vrednih, a manj znanih miniaturnih opernih del čeških skladateljev. Umetniški uspeh, ki ga je dosegla bmska Opera v Leipzigu, je toliko bolj pomemben, ker so med brnskim ansamblom in leipzi-ško Opero že več let navezani tesni stiki medsebojnega spoznavanja in sodelovanja. Atraktivna je bila uprizoritev Verdijeve Aide v režiji, tudi pri nas znanega režiserja Gtintra Lochseja ter v likovni opremi Berharda Schroferja »n kostumografke Christe Hahn. Aida, ki se več ali manj uprizarja po svetu po ustaljeni tradiciji, je v uprizoritvi retiomirane leipziške Opere zasijala zlasti v svojih odrskih odtenkih v precej novi luči. Se- veda je k temu pripomogel v dobršni meri gibljivi tehnični aparat najmoderneje opremljenega velikega odra, ki so ga ustvarjalci predstave iznajdljivo izkoristili. Domiselne so bile scene, ko namesto plesa zamorčkov v tretji sliki plešejo pred Amneris in njenimi družicami temni, goli, le spredaj s krpo pokrili gibki mladeniči, kar je poudarjalo erotični značaj. Slavnostna scena je z nekaj novimi idejami, zlasti prisotnih množic razgibala prizor, ki s tehničnih razlogov na večini o-drov odseva bolj statično. Med pevci, razen Aide s prešibkim glasom, je bilo več izvrst- nih interpretov, med katerimi sta zlasti izstopala z lepim petjem protagonista Radamesa Klaus Ko-nig in velikega duhovna Ramphisa Bernd Elze. Odlična z izredno žametnim volumnom glasu, je bila lepa Amneris Gertrude Oertl. Majhen, a izredno impresiven lik glasnika je podal izredno plastično in po režijski strani izvirno zasnovano, Guntfried Speck. Bleščečo glasbeno paleto orkestra, zbora in solistov je odlično posredoval dirigent Gert Bachner z mojstrskim niansiranjem izredno dinamične predstave. EMIL FRELIH iiiuaiiiiiiHiMtiiiiniiiitiiiiMiiiiiiHMtiiiiiimitiiiiinmiiiiiHiiiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiii Dvodnevni šolski izlet k lepemu Gardskemu jezeru 23. in 24. marca 1979 smo učenci tretjih razredov nižje srednje šole svetega Cirila in Metoda šli na izlet na Gardsko jezero. Ob 7.30 smo se odpeljali od Svetega Ivana proti cilju. Pot je bila zanimiva, vdušje v avtobusu je kmalu postalo veselo. K temu je pripomoglo tudi sonce, ki nas je po večdnevnem dežju obdarilo z vsem svojim spomladanskim sijajem. U-stavili smo se v vasici Valleggio, v hotelu «Bue d’oro» odložili prtljago in tam tudi kosili. Popoldan je bil namenjen ogledu živalskega vrta v Pastrengu. Prva nas je pozdravila elegantna žirafa, ki je radovedno kukala skozi zaprta okna. Zabavali smo se z opico, ki je nepremišljeno skočila na streho našega avtobusa, z nje pa ni več znala zlesti. Levi in levinje so se leno greli na soncu, mi smo jih pa nemoteno fotografirali. Vrstili so se nato leopardi, tigri, nosorogi, sloni, noji, zebre itd. Peš smo se napotili v paviljon plazilcev, iz tega pa v eksotičen botanični vrt, kjer so se bohotile tropske rastline in kraljevale papige v svojih razkošnih barvah. Pot nas je vodila po vrtu dinozavrov in drugih prazgodovinskih živali. Te so seveda bile le reprodukcije ki pa so imele iste mere kot resnični prazgodovinski ve’ikani. Proti Večere smo se ustavili v obalnem mestecu Lazise, kjer smo si nakupili filme, saj smo vse porabili v živalskem vrtu. Po večerji smo se odpravili v sobe. Dolgo nismo mogli zaspati, kajti dan je bil poln novih doživetij in vtisov. Naslednjega dne je bila vožnja dolga. Obkrožili smo Gardsko jezero, si ogledali znamenite turistične kraje Sirmione, Salo, Gardo-ne, Riva del Garda. Dalj časa smo se pa ustavili v Bardolinu, ki je znan po dobrem vinu. Čakala nas je še dolga pot, a naenkrat smo že bili v Trstu, saj smo med vožnjo pozabili na čas, peli, se zabavali, zbijali šale in se od srca smejali. Bili smo dobre volje ne samo zaradi lepega izleta, ampak tudi zato, ker smo vedeli, da bomo prihodnji teden imeli kratke počitnice zaradi seminarja za šolnike. Dijaki tretjih razredov nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.25 Vremenska slika 13.30 TV dnevnik -Danes v parlamentu 17.00 Anna Proclemer: «La rapa» 17.10 Giottov «0» 17.35 Malican oče in sin «Fedrijeva smrt*, TV film 18.00 Argumenti 18.30 Na strani potrošnika 19.00 Zelena glasba 19.20 Vesolje 1999 «La milgonite», TV film 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Preživeli, 5. del 21.50 Program o šolstvu 22.45 Programi pristopanja Ob koncu: Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Dogodki in osebnosti italijanskega Juga 13.00 Dnevnik 2 — ob 13. uri 13.30 Zgodovinske poti: Arheologija 16.30 Kolesarstvo 17.00 Risanke 17.25 Teden aktualnosti 18.00 Otroštvo danes: «če se pomažeš, te stepem* 18.30 Iz Parlamenta — Dnevnik 2 — šport 18.50 Dober večer z Ritu v cirkusu 20.40 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Dnevnik 2 — Gulliver 21.30 Rogopag, film Filmske novosti Ob koncu: Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 14.45 — 16.20 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Slovenski ljudski plesi 17.55 Pisani svet 18.30 Obzornik 18.40 Zdaj zaori pesem o svobodi 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Djuro Djakovič, dok. 21.00 Rosemberga ne smeta umreti, TV nad. 22.30 Dnevnik 22.45 Evropski operni pevci Koper 19.30 Odprta meja 19.50 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 Dnevnik 20.30 Maja z viharnega otočja, 2. nad. 21.30 Aktualna tema 22.00 Narodna glasba 22.30 Stičišče Zagreb 18.45 Dnevnik 19.05 Kulturni pregledi SVICm 19.35 Svet, v katerem živimo, 4. del 20.45 Marie Louise, film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Ženska stran neba; 9.05 Orkestri in zbori; 9.30 Slovenski naravni dragulji; 9.40 Disco mušic; 10.05 Oddaja za otroški vrtec; 10.15 Glasba v baroku; 11.00 Naš podlistek; 11.35 Plesi 20. stoletja; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Vokalna glasba; 14.10 Literarni utrinki; 14.20 Od prvih uspehov do danes; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet; 16.45 Spiri-tuals; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Ameriški mojstri lahke glasbe. KOPER 6.30, 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.32 Protagonisti o-pere; 9.00 Saksofon Itala Cardone-ja; 9.15 Knjige; 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Filmi danes; 14.10 Plošče; 14.33 Simfonični poemi; 15.10 Orkester Casadei; 15.40 Vrtiljak-jugoslovanskih- motivov; 16.05 Edig Galci t i; 10.10 Glasben; no les": 17)99 Ob'petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.33 Crash; 20.00 Fantasia musicale; 20.32 Rock party; 21.00 Ob 21.00; 21.32 Komorna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Za dobro jutro; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Glasbena oddaja z Ornello Vanoni; 12.05 Vi in jaz; 14.30 Poezija in glasba; 15.05 Rally: 15.35 Popoldanska srečanja; 17.05 Pupa; 18.05 Plošče; 21.05 Jazz; 21.30 . Radijska priredba. LJUBLJANA 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 12.00, 14.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 - 12.00 «Rezervirano za...»; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...: 14.05 V korak z mladini; 15.30 Od melodije do melodije: 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00: 18.00 Maurice Ravel; 18.15 Benjamin Ipavec: Serenada za godala; 18.35 Jugoslovanska vokalna glasba; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!1; 19.45 Minute z ansamblom Bojan Adamič; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.45 Tipkaj jn godala; 21.05 Radijska igra: 22.20 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Podvizati se boste morali, toda uspeh je zagotovljen. Neki nesporazum se bo poravnal. BIK (od 21.4. do 20.5.) Iz lastnih izkušenj boste potegnili najboljši nauk. Skušajte storiti vse, da bi se srečali z osebo, ki vas zanima. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Usmerite svoje napore v to, da bi dosegli največji dobiček. Prijateljstvo, ki nanj računate, se bo poglobilo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Izkoristite dobre priložnosti, ki se vem nudijo. Iskrena čustva neke osebe vam bodo v zadoščenje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne storite ničesar, preden niste gotovi, da dosežete svoj smoter. Ne upoštevajte preveč ostrih mnenj. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite previdni do oseb, ki mnogo govore in malo delajo. Izvedeli boste za razlog nejevolje negoka. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) Imeli boste priložnost, da pokažete svoje organizacijske sposobnosti. Ne bodite preveč ljubosumni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Marsikaj, kar ste odlašali, boste morali sedaj rešiti in uspeh bo tu. Prijetna novost v družini. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Gospodarsko se boste nekoliko o-pomogli. Veliko večje uspehe boste imeli v čustvenih zadevah. KOZOROG (od 21.12. dp 20.1.) Pri delu se boste uveljavili, pa tudi nekoliko oddahnili. V čustvenih odnosih bo nekaj novega, prijetnega. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V poslovnih zadevah večji korak naprej. V čustvih nesporazum. V glavnem po vaši krivdi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zaupajte v pomoč onih, ki so vam blizu. V družin; kar prijetno razpoloženje. Pismo ali vest. ................................m........................................................ KMETIJSTVO - ŽIVALSTVO - ZIVIN0ZDRAVSTV0 ___________________________PIŠE VET. BORIS ŠTREKEU. Močna krmila ustrezajo potrebam goveda na Krasu? Kaj pove analiza, ki so jo o lem napravili strokovnjaki z veterinarske fakultete na ljubljanski univerzi VPR.: Večkrat se vprašam, če močna krmila, ki jih dodajam kravam mlekaricam, ustrezajo zahtevam, ki jih imajo živali na kra-škem področju. Mislim, da je dodajanje močnih krmil neobhodno potrebno, posebno še v zimskem času. V zvezi z njihovo ceno pa bi rad vedel, če je taka sestava močnih krmil sploh upravičena. ODG.: Pri reji goveda za mlečno proizvodnjo moramo upoštevati mnogo elementov. Bistveno važna pa je, nedvomno, krma, ki je za kraško področje skoraj izključno seno, zato mora sestava močnih krmil upoštevati kakovost sena. Glede na hranljivo vrednost sena pa je potrebno primerno sestaviti močna krmila. Če pogledamo poprečno sestavo močnih krmil za krave mlekarice, ugotovimo, da suha snov v večini krmil vsebuje približno 17—18 odstotkov beljakovin, 3—4 odstotke tolšč, 7—8 odstotkov vlaknine, 8—9 odstotkov pepela in 60 do 65 odstotkov nebeljakovinskih komponent, oziroma ogljikovih hidratov. Tako sestavljeni mešanici dodajamo še vitamine in minerale. Osnovne sestavine močnih krmil pa so: koruza, soja, ječmen in razni industrijski proizvodi. Pri dodajanju močnih krmil moramo upoštevati tudi količino mleka, ki ga krava da, kajti prav z mlekom krava izgubi največ hranljivih snovi. Če naj bi to bile proizvodne potrebe živeli, je treba upoštevati tudi to, da žival potrebuje določeno količino krme tudi za to, da se vzdržuje med brejostjo pa da se v njej razvija plod, tele. Če upoštevamo elemente, kot so sestava osnovne krme, količina mlečne proizvodnje in brejost živali, ter vse te dejavnike seštejemo in nato analiziramo potrebe, ki jih ipia krava mlekarica na Krasu za nemoteno proizvodnjo, bomo ugotovili, kakšne so realne potrebe živali. Iz rezultatov jesenske ter spomladanske analize sena in krvi, ki so jo opravili profesorji Gregoro-vič. Jazbec in Skušek z ljubljanske veterinarske fakultete, lahko sklepamo, da dodeljeni rezultati dajejo zanesljivo sliko o prehrambeni situaciji goveda na Krasu. Omenjeni podatki so veljavni tudi za naš predel, kajti razmere so iste. Iz omenjenih analiz, ki so bile o-pravljene leta 1978, lahko ugotovimo, da živali prejemajo v zimskem in poletnem obdobju kakovostno pomanjkljive in količinsko premajhne obroke. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je obrok pomanjkljiv predvsem na beljakovinah, kot tudi v natriju in fosforju. V zimskem obdobju pa še s karotini, katere govedo predela v vitamin A. Vzrok za tako stanje je treba iskati v slabi kakovosti sena, predvsem zaradi pozne košnje in večkrat tudi zaradi slabega uskladiščenja sena. Poleg tega si živali, ki proizvajajo 10 in več litrov mleka na dan, ne morejo zagotoviti zadostnih količin hranljivih snovi, še posebno tedaj ne, ko obrok vsebuje kakovostno slabo seno. Posledice tega se kažejo v zmanjšani proizvodnji mleka kot tudi v plodnostnih motnjah prav zaradi pomanjkanja prej omenjenih hranljivih sestavin v senu. V spomladanskem obdobju, ko je bila žival krmljena skozi vso zimo s kakovostno slabim senom, se pogosto opazijo plodnostne motnje, živali kažejo tihe pojatve in se tudi težje oplodijo. Rešitev iz takega stanja je v izboljšanju osnovne krme, to je sena. Travo moramo namreč pravočasno kosti. Za naše klimatske razmere je najprimernejši čas konec aprila in prva polovica maja. Pravilno uskladiščenje sena pa nedvom no podaljšuje njegovo trajnost in kakovost, kar se najbolje pozna v spomladanskem času. Poleg košnje sena bo potrebno pomisliti tudi na travno silažo, ki jo smatrajo za kakovostno prehrano, vendar pod določenimi pogoji. Po drugi strani pa je treba izdelati tudi takšna močna krmila, ki bodo upoštevala kraško realnost, saj je težko misliti, da sestava močnih krmil, ki ustreza za nižinske predele, ustreza tudi za kraška področja. Okvirno povedano močna krmila, ki bi ustrezala kraškemu področju, bi morala imeti približno 23 odstotkov beljakovin, večji procent fosforja, natrija in vitamina A. Dodati moram, da tako zasnovana nvična krmila morajo upoštevati tudi letne čase. Logično je, da je kakovost prehrane v spomladansko poletnem času boljša od jesensko - zimskega obdobja, zato se mora tudi tem razlikam prilagoditi sestava močnih krmil. Pri ekonomičnosti reje in proizvodnje mleka so prav prehrana, to je močna krmila tista, ki najbolj vplivajo na donosnost poslovanja. Prav zaradi tega je potrebno čim bolj racionalno dodajati in izkoriščati močna krmila, pri tem pa je treba upoštevati tudi potrebe živali. BORIS ŠTREKEU AVTOMOBILIZEM SAFARY RALLY ZMAGA KENIJCA MEHTE Tekmoval je na datsunu - Alen je na fiatu 131 osvojil 3. mesto NAIROBI — Kenijec indijskega porekla Shekhar Mehta je s sovo-začem Doughtyjem osvojil na avtu datsun 1600 letošnji 26. mednarodni avtomobilski «Safari Rally». Proga je merila več kot 5.000 km, tekmovanje pa se je odločilo 600 km Pred ciljem. Dotlej je namreč vodil Mikkola na mercedesu, toda tedaj Je na njegovem vozilu prišlo do težav s hladilnikom. Mehta ga je prehitel in Mikkola je le z največjo težavo vztrajal na drugem mestu do cilja. Mehta je imel med svojo vožnjo tudi mnogo sreče, saj ni imel ves casw tekmovanja niti ene same resnejše okvare na vozilu. Prav nasprotno se je dogajalo I-tahjanu Munarij-i, ki je nizal okvaro za okvaro in se je moral s svojim fiatom zadovoljiti s skromnim desetim mestom. Sicer pa je hiša Piat z Alenorn osvojila bronasto ko-lajno, kar je za Turinčane vsekakor dober uspeh. 1- Datsun 160J (Mehta - Dougthy) penalov 387' 2- Mercedes 450 SLC (Mikkola - Hertz) po 48’ «• Fiat - Alitalia 131 abarth (Alen - Kivimaki) 53’ 4. Mercedes 280 E (Cowan- Syer) 69’ 5. Datsun 160J (Aaltonen - Drevvs) 99’ 6. Mercedes 450 SLC (Walde- gaard - Thorszelius) 173' " Datsun 160J (Kirkland - Havvorth) 199’ 8- Fiat - Alitalia 131 abarth (Rohrl - Geistdofer) 238’ 9- Datsun 160J (Kallstroem - Billstam) 256’ 10. Fiat - Alitalia 131 abarth T (Munari - Maiga) 11. Mercedes 280 E (Joginder - Doig) 313’ 12. Peugeot 504 coupe (Lefeb- vre - Delferrier) 411’ 13. Datsun 160J (Hellier - Kanti-Shah) 493’ 14. Fiat Kenia 131 abarth (Ulyate - Street) 497’ Na lestvici za svetovno prvenstvo avtomobilskih hiš vodi po tej dirki Ford, ki ima 50 točk. Sledijo: Fiat 41, Datsun 40, Lancia in Saab 18, Toyota in Mercedes 16. Na lestvici za svetovno prvenstvo pilotov pa vodita Waldegaard in Mikkola z 51 točkami, sledijo Alen s 34, Darnische, Blomqvist ter Meh-la z 20 itd. VATERPOLO Mladinski turnir v Genovi Italijani prvi z ™1«™ Jugoslovani tretji; ■ GENOVA — Italija je osvojila pr-vo mesto na mednarodnem mladinskem turnirju v vaterpolu (za igral-?e pod 18. letom). Jugoslavija se Je uvrstila na tretje mesto. Izidi zadnjih dveh kol Jugoslavija - Nizozemska 6:4; I-lalija - ZRN 7:3; Španija - Francija 10:3; Nizozemska - Francija 8:4; Španija - ZRN 6:4; Italija - Jugoslavija 7:5. Končna lestvica Italija 10, Španija 8, Jugoslavija 5. Nizozemska 4, ZRN 3, Francija 0. nogomet CASABLANCA - V kvalifikacijskem srečanju za olimpijski nogometni turnir je v nedeljo Maroko Premagal Senegal z 1:0. kolesarstvo Belgijec Demeyer je osvojil 2. e-lapo mednarodne kolesarske dirke P? Belgiji. 2. je bil v enakem času Njegov rojak Planckaert in nato še drugi v zmagovalčevem času. nogomet Mladinski turnir v Vidmu Italiji A prvo mesto VIDEM — Italija A je osvojila Prvo mesto na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju za trofejo »Citta di Udine*. «Azzurri» so v finalu za prvo meji0 Premagali škotsko s 6:5 po streljanju enajstmetrovk Po regularni11 času in po podaljških se je ^krna končala neodločeno 1:1. V tekmi za 3. mesto je Italija B Premagala Madžarsko s 3:2. namizni tenis TL'DI NAŠI V LJUBLJANI Množična udeležba na ^Kajuhovem memorialu* Ir*. n.ec*e*i° se Je v ljubljanski tY?rini dvorani na Kodeljevem za-Jucil tradicionalni namiznoteniški drnir za »Kajuhov memorial*. Na !• — 1. Maicruto Bahrs Sydncy Sud Chinacci 1. i-t , 2. vumucci ~~ L Dantina , 2. Valad'ge — L Glovelier e 2, Cugat 5— 1. . 2’ *• - 1. ____ 2. Newsland kvote u u Aggrcssore Brindisina Galita X 2 2 X X 2 1 2 2 1 1 2 tem tekmovanju, ki ga je organiziral NTK Kajuh - Slovan, je nastopilo v rekreativnem in v tekmovalnem. delu skoraj 900 pingpongašev iz vse Jugoslavije kakor tudi gostje iz ZRN, Avstrije in zamejstva. Na tej veliki predstavi bele žogice, igrali so namreč 40 ur na 30 mizah, s 1900 opravljenimi partijami, je nastopilo namreč skupno 16 igralcev reprezentance ZSŠDI in ŠD Mladina iz Križa, ki ju je organizator uradno povabil na ta turnir. Ker je istočasno potekalo v Latini državno mladinsko prvenstvo so v Ljubljano odpotovali zelo mladi i-gralci, ki pa niso dosegli vidnejših uspehov. Ne glede na rezultat pa je bil nastop in ogled tako množičnega in kvalitetnega tekmovanja, kot je «Kajuhov memorial*, odlična izkušnja za naše igralce in namiznoteniške delavce. TENIS MONTE CARLO - Šved Bjorn Borg je osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem turnirju v Mon-te Carlu z zmago v finalnem dvoboju nad Američanom Ferulaitisom s 6:2, 6:1, 6:3. ATLETIKA MEDNARODNI MITING V NOVI GORICI Di Giorgio 225 cm v višino S tem je Videmčan postavil nov italijanski rekord - Milič izboljšal jugoslovanski rekord v metu krogle - Piculin, Humar in Vinazza odlični Dva državna rekorda sta v nedeljo v Novi Gorici ovrednotila atletski miting, ki je pomenil kot vsako leto začetek sezone v Jugoslaviji in deL.j tudi začetek važnejših nastopov za boljše atlete naše dežele. Za vrhunski dosežek je poskrbel Videmčan Massimo Di Giorgio, ki je v višino skočil kar 225 cm in postavil nov italijanski državni rekord. Di Giorgio, ki je že nekaj let v samem vrhu italijanskih skakalcev, je med tekmovanjem že na nižjih višinah strl odpor jugoslovanskega rekorderja Temina in istočasno tudi Celjana Čopa, ki sta oba preskočila 214 cm. Njegovo skakanje je izgle-dalo dokaj živčno in negotovo in že neizmerno veselje po preskoku 220 cm je morda dokazovalo, da atlet sam niti ni čakal kaj takega, kaj še državni rekord 225 cm, ki je padel v naslednji etapi, ko je bila letvica postavljena na to višino. Z Di Giorgiom se državni rekord vrača v našo deželo. Pred njim je nekaj let v tej panogi gospodaril Del Fomo, ki je največ dosegel 222 cm. Zanimivo je, da je pred tre- Mlada Slogina ženska odbojkarska šesterka MuiiiiimiiiiiiuiiiiiiiHiiiHiimiiumimmmiminmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiimnimiimiiii ODBOJKA V MOŠKI C LIGI Tudi v zadnjem kolu zmagoslavje borovcev V razburljivi tekmi so premagali drugouvrščeni Mogliano Vene-to in s tem potrdili upravičenost svojega povratka v B ligo 3.810.225 lir 238.000 lir Bor — Mogliano Veneto 3:1 (15:10, 13:15, 16:14, 15:5) BOR: Neubauer, Kralj Zadnik Kodrič, eVljak Ugrin, Krebel, Pečenko. MOGLIANO VENETO: Badin, Bu-si, Chinellato, Favaro G. in S., Furlan, Rocco, Sbroggio, Schaivon, Spi-gariol, Tiveron. Borovci so dokazali tudi v poslednjem kolu, da je njihovo napredovanje v višjo ligo popolnoma zasluženo. Tekma je bila prava sinteza celotnega Borovega prvenstva. »Plavi* so tekmo začeli dokaj negotovo, boječe, nato pa so v tretjem in četrtem setu s »crescendom* in izredno igro popolnoma nadkrilili o-dlične nasprotnike ter si ob koncu zaslužili iskren aplavz navijačev in odobravanje zelo športne publike iz Mogliana (ki redno obiskujejo gostovanja svoje ekipe!) ter samih nasprotnih igralcev. No, prav tako je bilo celo prvenstvo Borove šesterke, ki je začela s prvenstvom brez jasnih ciljev, izbojevala nekaj težkih zmag ,nato pa v povratnem delu prvenstva prepustila točki le v Vidmu in v vseh o-stalih tekmah pa je izgubila le en set. Sobotno srečanje je bilo zelo razburljivo in zanimivo, saj je bila igra sproščena in zelo borbena. Gostje so tudi tokrat pokazali svoje raznovrstne, zelo iznajdljive kombinacije v napadu. Nekoliko slabše pa so se izkazali podajači, ki običajno nosijo celotno breme ekipe iz Mogliana. Borovci so tokrat v polni luči pokazali svoj strahovit potencial v napadu, kjer so se najbolj izkazali Veljak, Kodrič in predvsem Zadnik, ki je kot za stavo razbijal nasprotnikov blok. Kljub temu so «plavi» v odločilnih trenutkih osvojili tekmo prav v obrambi, ki je sicer tradicionalno najšibkejša točka ekipe, kjer je kapetan in trener Neubauer dal vsem lekcijo igre v polju in rešil nekaj »nemogočih* žog. Tekma se je prav gotovo odločila v tretjem setu. Pri stanju 11:10 za Mogliano smo prisostvovali kar o-semnajstim menjavam. Gostje so nato povedli s 14:11, «plavi» pa so vseeno osvojili set. Prišla je tako do izraza še ena velika razlika med Borovo in ostalimi ekipami prvenstva: izkušenost, ki je bila prav gotovo odločilna komponenta za takojšen povratek med drugoligaše. A. K. IZIDI 14. KOLA CUS Benetke - Scatolificio 4S 3:1 Sater Tomana - Kras 1:3 Apies Fiume Veneto - 01ympia 3:0 Bor - Mogliano Veneto 3:1 KONČNA LESTVICA Bor 14 12 2 40 14 24 Mogliano V. 14 10 4 32 22 20 Scatolificio 13 9 4 31 22 18 CUS Benetke 14 9 5 34 20 18 Apies 14 8 6 29 27 10 Kras 13 5 8 22 27 10 Sater 14 2 12 13 38 4 Olimpia 14 0 14 8 42 0 Bor napreduje v B ligo, Sater in 01ympia nazadujeta v 1. divizijo. LIZBONA — Z zmago nad reprezentanco SZ z 21:4 je Francija o-svojila prvo mesto na mladinskem turnirju v rugbyju v Lizboni. mi leti sam Del Fomo prav v Novi Gorici zaman poskusil preskočiti 223 cm. Drugi rekord je bil jugoslovanski, in sicer v metu krogle. Milič je najprej dosegel 19,89 m, v nadaljevanju pa se še popravil do 19,92 m. Tekmovanje sta počastila tudi dva izredna atleta svetovnega formata. Zahodni Nemec Harald Schmidt, e-vropski prvak v teku na 400 m čez ovire, si je tokrat privoščil sprint na 100 m in zmagal 10”6, za malenkost pred jugoslovanskim prvakom Zaričem, svetovna rekorderka na 100 m čez ovire Poljakinja Grazyna Rabsztyn pa je z lahkoto pretekla 100 m v 11”8 in zmagala pred sestro Elizabeto. Novogoriški miting je nudil tudi nekaj obračunov na jugoslovanski ravni. V teku na 800 m je bil Milovan Savič drugi za Huklom, ki je progo po močnem končnem finišu pretekel v odločnem času 1’47”6. Domačinka Lidija Benedetič je zmagala v skoku v višino s 181 cm, druga je bila Videmčanka Bulfonijeva, ki je dosegla isto višino. Za presenečenje pa je poskrbel prav tako Novogoričan Ivan Piculin, ki je v skoku v daljino dosegel nov slovenski rekord z lepo razdaljo 7,58 m in v tej panogi tudi zmagal. Novogoričani so bili soloh med junaki mitinga. Kakih 3.000 gledalcev je tako razveselil sprinter Humar, ki je bil tretji na 100 m s časom 10”7 in nato drugi na 400 m s 47”9, ob koncu pa s strašnim finišem povedel do zmage tudi štafeto 4x100 m. Najboljši je seveda dosežek na 400 m, pri čemer je sicer zmagal Celjan Rok Kopitar v 47’’4. Z izjemo videmskih skakalcev v višino in metalca diska Simeona je bilo predstavništvo iz naše dežele bolj skromno. Poleg Simeona, ki je na tekmovanje prišel slučajno, naj omenimo še Davida, ki je v isti panogi dosegel 49,66 m, Piccina, ki je 800 m pretekel v 1’53”5, Goričanko Drufouko, ki je v daljini dosegla 5,66 m. Bor je v posameznih panogah zastopala samo Daniela Tretjak. V drugi skupini teka na 100 m je dosegla zanjo normalnih 12”6. Isti čas je dosegla tudi druga Tržačanka Flavia Paoletti. Četverica tržaških sprinterk Semec, Tretjak, Semolič in Paoletti je nastopila tudi v štafeti 4x100 m in dosegla čas 49”8. Novogoričanke so v tej panogi zmagale z odličnim 47”9. * * p BOLJŠI IZIDI ‘ MOŠKI 100 m: Schmidt (ZRN) 10”6, Za-rič 10”6, Humar (N. Gorica) 10 ”7 400 m: Kopitar 47"4, Humar (N. Gorica) 47”9, Srebrnič (N. Gorica) 48”9 800 m: Hukel 1’47"6, Savič 1’48”1, Alebič 1’48”6 5.000 m: Lazovič I4’10”6, Božino-vič 14’14”6, Sertič 14’25”0 4x100 m: Nova Gorica 42”6, Triglav Kranj 42”7, Olimpija 43”0 daljina: Piculin (N. Gorica) 7,58 m (nov slovenski rekord), Jahič 7,50 m, Režek 7,49 m višina: Di Giorgio (Videm) 2,25" m (nov ital. rekord), Temin 2,14 m, Čop 2,14 m krogla: Milič 19,92 m (nov jug. rekord), Saračevič 18,01 m, Marčeta 17,41 m disk: Simeon (SNIA Milan) 58,74 m, Milič 54,00 h, Mijač 52,34 m kopje: Zalar 72,52 m, Globevnik 71,60 m, Černe 70,64 m ŽENSKE 100 m: G. Rabsztvn (Poljska) U”8, E. Rabsztyn (Poljska) 12”1, Četina 12”3, Tretjak (Bor) 12”6, PaoletU (Cividin CSI) 12”6 400 m: Bielczyk (Poljska) 55”3, Ovca 57”3, Šavle (N. Gorica) 57”4 1.500 m: Gabrilo 4’32”3, Stevič 4’33”3, Lajšter 4’35”8 4x100 m: Nova Gorica 47”9, Trst (Semec, Tretjak, Semolič, Paoletti) 49”8 višina: Benedetič (Nova Gorica) 1,81 m, Bulfoni (Videm) 1,81 m, Antonini (Goriziana) 1,65 m daljina: Vinazza (Nova Gorica) 6,11 m, Uršič (Nova Gorica) 6,00 m, Vrkič 5,70 m, Drufouka (Goriziana) 5,66 m (kb) SMUČANJE SP 1982 v Valtelini? BORMIO — Vse kaže, da se veča jo možnosti Valteline, da bi si pri dobila organizacijo svetovnega smu Carskega prvenstva alpskih disci plin za leto 1982. Delegati FIS so si namreč ogledali vse proge, na katerih naj bj se odvijalo to prvenstvo in so nad tem, kar so videli, izrazili svoje zadovoljstvo. Kot je znano kandidira za to prvenstvo tudi Kranjska gora. KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE Zagrebčanom derbi v Beogradu Katastrofalni potres v Črni gori in smrt velikega jugoslovanskega heroja Djura Pucar-ja - Starega sta globoko odjeknila po vsej Jugoslaviji, seveda tudi v jugoslovanski športni javnosti. Nogometni spored 23. kola je bil tako okrnjen. Srečanje v Titogradu med Budučnostjo in Željezničarjem so prenesli na kasnejši datum. Tekmi Sloboda - Bo-rac in Sarajevo - Velež pa so o-digrali dan kasneje, to je včeraj. Osrednje srečanje kola je bilo v Beogradu, kjer sta se spoprijela Crvena zvezda in zagrebški Dinamo. Po dokaj zanimivi in kakovostni tekmi so zasluženo slavili zmago Zagrebčani, ki so se z osvojenima točkama še v večji meri približali Hajduku na vrhu lestvice. Sicer pa je pričakovati, da bo Dinamo celo prehitel Spliča-ne, saj bo verjetno disciplinska komisija vrnila Dinamu za zeleno mizo točki zaradi tznane zadeve Tomič*. Hajduk torej ni znal izkoristiti priložnosti, da bi ohranil svojo prednost dveh točk, saj je v gosteh z Napiedkom igral brez gola. Za Jurjaka je nedoločen izid v Kruševcu praktično izgubljena točka tudi zato, ker bi lahko Spličani ko bi igrali napa-dalneje in učinkoviteje (kot znajo), brez težav osvojili novi točKi. No, slabša usoda pa je doletela beograjskega Partizana, ki je kar doma ostal praznil rok in še povrhu pred televizijskimi kamerami. Beograjčani so z medlo igro proti Radničkemu dokazali. da so v krizi. Pole g lega pa so sedaj v dokaj neugodnem položaju na lestvici, saj so zapleteni v borbo pred izpadom. Radnički pa je potrdil da igra iz tekme v tekmo bolje. Naj o-menimo. da je vratar Radničke-ga že šest kol neporažen. V tem kolu so bili najbolj zadovoljni navijači za Bežigradom. Ljubljanska Olimpija je namreč premagala neposrednega nasprotnika za izpad Beograd in je z novima os’x>jenima točkama nekoliko izboljšala svoj položaj na lestvici, ki pa — gre omeniti — ostaja še vedno dokaj kritičen. Do prve zmage je končno prišel Zagreb, ki je zanesljivo premagal Osijek, še zanesljivejšo zmago p a ie osvojila Rijeka, ki je končno zaigrala, kot zna, in odslovila Vojvodino s 3:0. IZIDI 23. KOLA Olimpija - Beograd 1:0 Napredak - Hajduk 0:0 C. zvezda - Dinamo 1:2 Zagreb - Osijek 2:0 Rijeka - Vojvodina 3 0 Partizan - Radnički 0:1 Sloboda - Borac 1:0 Sarajevo - Velež 2:1 Budučnost - Željezničar prelož. LESTVICA Hajduk 33; Dinamo 32; Budučnost 28; Crvena zveza, Sarajevo 27; Velež 26; Radnički 25; Željezničar 24; Rijeka, Sloboda 22: Vojvodina, Partizan, Osijek, Borac 20: Napredak 18; Olimpija 17; Zagreb 16; Beograd 15. PRIHODNJE KOLO (22.4.) Beograd - Rijeka, Vojvodina -Sarajevo, Velež - Zagreb, Osijek - Sloboda, Borac - Partizan, Radnički - Crvena zvezda. Dinamo -Budučnost, Željezničar - Napredak, Hajduk - Olimpija. NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE GAJA PRESENETILA Z ZMAGO NAD PRIMORJEM Za ostale naše ekipe s Tržaškega dve izenačenji in en poraz Gaja — Primorje 3:2 (2:1) GAJA: Kante, I. Grgič, Čermelj (Vrše), Milkovič, Gabrielli, M. Grgič, B. Grgič, Bolcich, Rismondo, Saule, Križmančič. PRIMORJE: Kapun, Blažina, To-mizza, Angileri, Šugan, Barnaba, sik; r\u_ /->___u n___■ Olivo, Carmeli, Peri Albi, Husu, (Radesič). STRELCI: v 26. min. Radesič, v 31. min. B. Grgič, v 33. min. Čermelj, v 84. min. Bolcich, v 86. min. Šugan. Derbi med Gajo in Primorjem se je nepričakovano končal z zmago gajevcev, ki so tako v letošnjem prvenstvu slavili drugo zmago. Čeprav so Prosečani »gostovali*, je bila tekma odigrana na proseškem igrišču v soboto zvečer. Medtem ko je Gaja’ praktično- žč tobsojčna^ iia izpad in je ta zmaga had Prosečani le prestižnega pomena,' je Primorje zapravilo edinstveno' priložnost’,' da se dokočno umakne z repa lestvice. Tekma kot taka ni zadovoljila navijačev, saj sta obe ekipi zaigrali neučinkovito in brez borbenosti, kar je drago stalo predvsem Prosečane, ki so potem, ko so prišli prvi v vodstvo, sredi prvega polčasa v dveh minutah prejeli zaradi banalnih napak obrambe kar dva gola. V nadaljevanju so »rdeče-rumeni* stopili na igrišče s trdnim namenom, da odnesejo vsaj točko. Pognali so se vsi v napad in čeprav so u-stvarili nekaj res ugodnih priložnosti za gol, niso prišli do zaželjenega remija. Obratno pa je Gaja par minut pred koncem tekme v protinapadu dosegla še tretji gol. Dve minuti kasneje so Prosečani takoj zmanjšali rezultat na 3:2, toda tekme je bilo praktično že konec. H. V. S. Marco — Breg 1:1 (1:0) SAN MARCO: Balzarini, .Giraldi, Minca, Toffanin, Straidi, Rosin, Bcnnes, Bardin, Zollia, Pacor, Cle-mentin. BREG: Micor, Poropat, Rodela, miniiimiiMiiiiiminiiimmmmmH .iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitftiiitiiiimimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOLESARSTVO «Settimana bergamasca« SELVINO (Bergamo) — Italijan Alberto Minetti je zmagovalec letošnje mednarodne etapne kolesarske dirke za amaterje »Settimana berga-masca*. Včeraj sta bili dve poletapi. Dopoldne je slavil zmago Grk His Kele-sidis, popoldne pa je bil najhitrejši Šved Tommy Prim. KONČNI VRSTNI RED 1. Minetti (It.) 19.21’22” 2. Prim (Švedska) po 8” 3. Douraček (ČSSR) 45” 4. Cattaneo (it.) 50” 5. Pa-pncssi (Tt.) 56” Argentinec BOKS NKW ORLEANS Galindez je osvojil svetovni naslov v srednjetežki kategoriji z zmago s tehničnim k.o. v desetem krogu, nad dosedanjim prvakom, Američanom Rossmanom. NAMIZNI TENIS Včeraj sc je v Latini zaključilo italijansko mladinsko namiznoteniško prvenstvo, na katerem so igralke Krasa dosegle nekaj odličnih u-vrstitev. V prvi vrsti moramo omeniti podvig Sonje Doljak, ki je med naraščajnicami nepričakovano osvojila naslov državne podprvakinje in je le v finalu klonila Tržačanki Cer-gol. Mladinska dvojica Anica Rebula, Nataša Škrk pa se je prebila v polfinale in osvojila bronasto kolajno. Podrobneje bomo poročali jutri. B. S. KOŠARKA MANNHElM (ZRN) - Na mladinskem košarkarskem turnirju v tem kraju je reprezentanca ZDA premagala Italijo s 101:84 (49:45). ATLETIKA TROFEJA »POMLAD 79* Devet zmag naših atletov Sedem so jih osvojili borovci, dve pa Lonjerci Pretekli teden je bilo na občinskem stadionu «Valmaura» prvo tekmovanje za dečke in deklice, veljavno za podelitev trofeje »Pomlad 79». Že ta prireditev je pokazala, da bo letos borba za boljša mesta mnogo hujša od prejšnjih let, saj se na atletskih stezah pojavlja vse več mladih atletov in atletinj. K temu je v Trstu precej pripomogla u-stanovitev novega društva »Preve-nire», ki je sicer že močno ošibilo obstoječi CSI je pa privabilo tudi mnogo novih tekmovalcev. Prav ta množičen nastop ter velikonočni prazniki so spravili v zagato organizatorje, ki še vedno niso uspeli sestaviti vseh končnih lestvic in bodo zato uradni rezultati znani komaj konec tega tedna. Vseeno pa lahko omenimo glede nastopa slovenskih predstavnikov odlično bero devetih zmag, od katerih jih je sedem pripadalo borovcem, dve pa članom lonjerske Adrie. S temi rezultati postavljajo naši atleti tudi resno hipotezo na rekordno osvojitev pokrajinskih naslovov, katere bodo podelili 20. aprila ter 2. maja v Trstu. Oglejmo si Sedaj rezultate devetih slovenskih zmagovalcev medtem ko bomo rezultate ostalih tekmovalcev objavili ob prejemu uradnih lestvic. DEČKI (Kat. B) 80 m: 1 Igor Meden (Bor) 10"3 80 m ovire: 1. Aljoša Gašperlin (Bor) 14”1 Višina. 1. Igor Meden (Bor) 1,55 m Kroglica: 1. Aljoša Gašperlin (Bor) 45,79 (Kat. B) 80 m ovire: 1. Marko Saksida (Adria) 15”8 Višina: 1. Fabio Brigadini (Adria) 1,30 m DEKLICE (Kat A) 80 m ovire: 1. Tiziana Natural (Bor) 15”8 Krogla: 1. Tatjana Milkovič (Bor) Kroglica: 1. Ireena Kebar (Bor) 8,25 25,81 m R. F. AVTOMOBILIZEM Dazzara, Ražem, Dagri, Ciguj, Pe-roša, Samec, Lovriha, Strnad. STRELCI: p.p. v 1. min. Clemen-tini, d.p. v 24. min. Poropat. Pozitivni nastopi Bregove članske ekipe se nadaljujejo. Tudi z igrišča v Ribiškem naselju je uspelo Brežanom odnesti povsem zasluženo točko. Domačini so prišli v vodstvo že v 1. min. srečanja. V Bregovi o-brambi je prišlo do nesporazuma, žoge se je polastil nasprotni napadalec in povedel. To je vlilo domačinom novih moči in zato so skušali rezultat še povišati. Skozi ves prvi polčas so bili boljši od Brežanov, ki so igrali predvsem na sredini i-grišča. Skušali so organizirati svojo igro in priti do izenačenja. V drugem polčasu se je stanje na V 10. povrgtrfeih kolu nogometnega prvenstva 2. amaterske lige je ^ilg.Sfb sporedu m. kaj res zanimivih srečanj. Vodeča Opicina je z lahkoto odpravila že obsojeni Grandi Mo-tori in sedaj vodi z dvema točkama prednosti pred tržaškim Libertasom. ki je remiziral s Sovrano, potem ko je slednja že vodila z 2:0. Zanimiva tekma med Zaulami in Costalunga se je končala v korist prvih, ki tako zaostajajo za tri točke za vodečo Opici-no. Presenetila je zmaga Gaje nad Primorjem. Prosečani o-stajajo skupno s trebenskim Primorcem (ki je doživel v gosteh proti nevarni Rosandri poraz s pičlim 1:0), še vedno v boju za obstanek. Breg je zasluženo osvojil važno točko na tujem proti San Marcu. Bel izid je izsililo tudi moštvo G:a-rizzol proti Campanellam in s tem remijem dohitelo na lestvici Primorje in Primorec. Tudi Zarja je dosegla pomemben remi v Nabrežini proti Auri-sini. ki ostaja na lestvici še vedno v zelo kritičnem položaju. IZIDI 25. KOLA Campanelle - Giarizzole 1:1 Gaja - Primorje 3:2 Libertas - Sovrana 2:2 San Marco - Breg 1:1 Zaule - Costalunga 2:1 Aurisina - Zarja 1:0 Rosandra - Primorec 1:0 Opicina - Grandi Motori 5:0 LESTVICA Opicina 34; Libertas 32; Zaule 31; Costalunga in Campanelle 29; Rosandra 28; Sovrana in Breg 27; Zarja 25; San Marco 24; Primorje, Primorec, Giarizzole 23; Aurisina 19; Gaja in Grandi Motori 12. PRIHODNJE KOLO (22.4.) Primorje - Giarizzole, Sovrana - Zarja, Libertas - Aurisina, Breg - Costalunga, Zaule - San Marco, Primorec - Grandi Motori, Gaja - Campanelle, Opicina - Rosandra. H. V. ZELTVVEG (Avstrija) — Francoz Alain Prost je osvojil prvo mesto na drugem tekmovanju za evrojsko prvenstvo formule 3. Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Ghinzani. Na skupni lestvici vodita Ghinzani in Prost s 15 točkami. PLAVANJE MONTREUX (Francija) - Italija je osvojila prvo jnesto na mednarodnem plavalnem mitingu v tem karju, pred Francijo, Bolgarijo in Švico. V zadnjem dnevu tekmovanj je I-talija osvojila šest od štirinajstih tekmovanj. igrišču popolnoma spremenilo; Brežani so nadzorovali igro in stalni napadi so tudi obrodili sadove. V 25. min. je< Poropat izkoristil visok predložek v kazenskem prostoru in izenačil. Tej so sledile še druge priložnosti, napadalci pa jih niso izkoristili. Remi je torej pravičen in tudi zadovoljuje obe ekipi. Z novo pridobljeno točko imajo Brežani že skoraj matematični zagotovljen obstanek v ligi in bodo lahko odslej igrali brez večjih skrbi. SMI Aurisina — Zarja 1:1 (1:1) ZARJA; Pucer, Žagar, Grgič, Mi-kuš, Samese, Cecchi, Terčon (d.p. Metlika), Bidussi, Sulčič, Frandolič, Fonda. STRELEC ZA ZARJO: Sulčič Zarja je v tekmi z Aurisino o-svojila točko, ki ji že skoraj zagotavlja obstoj v ligi. Pomembnost tekme se je občutila takoj, ko sta ekipi stopili na igrišče, saj nikomur ni bilo do tega, da bi izgubil. Tako smo na začetku prisostvovali pred- vsem igri na sredini igrišča, polagoma pa je Zarja prevzela pobudo v svoje roke in sprožila nekaj izredno nevarnih napadov, pri katerih so se najbolj odlikovali Sulčič, Frandolič in Terčon. Bazovci so kronali svoje napade s pomočjo zmede, ki je nastala v kazenskem prostoru Nabrežincev. Žoge se je namreč polastil Sulčič in neubranljivo premagal vratarja domačih. Po golu je Zarja še naprej napadala, ni ji pa uspelo podvojiti in spraviti rezultata na varno. Nasprotno pa je Aurisina izenačila po napaki zarjanov nekaj minut pred koncem polčasa. V drugem delu tekme sta ekipi skrbeli predvsem za to, da ne prejmeta gola in zato je postala igra precej suhoparna. Kljub temu so imeli Nabrežinci nekaj več od igre, vendar rahle premoči , niso znali konkretizirati; 'Najboljša v vrstah Zarje sta bila tokrat Terčon in Fonda. ; Big Juventtna Moraro 2:1 3. AMATERSKA LIGA Mladost — San Lorenzo 2:1 ROKOMET Jugoslovansko rokometno prvenstvo 1. ZL postaja vse bolj zanimivo. Celjani igrajo vse slabše. V nepomembni tekmi za obstanek je Metaloplastika z najtesnejšo razliko ugnala Železničarja, a se še ni rešila vseh skrbi, kot tudi ne Borac iz Uroševca. Vodeči Partizan iz Bjelovara in jesenski prvak Željezničar iz Sarajeva sta se razšla brez zmagovalca. Samo srečanje je bilo izredno zanimivo. Isto bi lahko rekli za tekmo med Kolinsko Slovan in Borcem. Vrh lestvice ostaja tako nespremenjen. Drugi slovenski prvoligaš, Aero Celje, je še naprej na solidnem petem mestu. IZIDI 18. KOLA Kolinska Slovan - Borac (U) 32:32, Aero Celje - Kriva ja 22:25, Metaloplastika - Železničar (N) 14:13, Crve- na zvezda - Partizan (R) 27:22, Borac (U) - Cervenka 25:20, Medve-ščak - Dubočica 29:25, Partizan (B) - Željezničar 19:19. LESTVICA Partizan (B) 23, Željezničar (S) 22, Kolinska Slovan in Krivaja 21, Crvenka 20, Medveščak 19, Crvena zvezda, Aero Celje, Dubočica in Borac (BL) 17, Metaloplastika 16, Borac (U) 15, Železničar (N) 14, Partizan (Ri) 13. Razen nekaterih tekmovalcev, ki so ta čas na Etni so se vzporednega slaloma na Soriški planini udeležili vsi najboljši jugoslovanski alpski smučarji. V polfinalu sta se spoprijela Križaj in Kuralt. Zmagal je po pričakovanjih Bojan, ki j« v finalu imel za nasprotnika Ljubljančana Cerkovnika. Križaj je zmagal prvi tek in drugega izgubil, toda prednost Cerkovnika je bila občutno slabša. V malem finalu je slavil Jože Kuralt, ki je prepričljivo premagal Mladena Franka. Med ženskami sta se uvrstila v finale Zavadlavova in Tometova. Prednost slednje je bila v prvi vožnji premajhna, da bi v končnem seštevku premagala Anjo, ki je bila v drugem poizkusu precej hitrejša. ATLETIKA SAN JOSE’ (Kalifornija) - Američan Reinaldo Nehemiah je postavil nov svetovni rekord v teku na 110 m z zaprekami s 13”16. Prejšnji rekord je postavil leta 1977 Kubanec Alejandro Casanas s 13”21. BRANDS HATCH - Trenutni vodja lestvice za naslov svetovnega avtomobilskega prvaka, Kanadčan Gilles Villeneuve je osvojil brez posebnih težav prvo mesto na avtomobilski «Dirki prvakov*. Zmagovalec, ki je dirkal s starim «ferrarijem T3» je zasedei prvo mesto pred Francozom Piquetom in Američanom Andrettijem. Jadranov košarkar Boris Vite« Je prestregel odbito žogo pod svojim košem med prvenstvenim srečanjem proti Hurlinghamu Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Ut. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 17, aprila 1979 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS ■ 61000 L|ubljandL Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%, Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. . j - 1 J™. Čl»n italijanske _ , , . ... . Izdaia^^ZTT zveze časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel m liska r ^Trst založnikov fieg Z ZAKONOM 0 NARODNIH SKUPINAH NAJ BI BILI OBVEZNOSTI IZPOLNJENE Koroški Slovenci ne soglašajo s trditvami kanclerja Kreiskega V odgovoru socialističnim poslancem zvezni kancler trdi, da takega zakona ni mogoče najti v celi Evropi so jo sprejeli v političnem dogovoru med predstavniki treh parlamentarnih strank in političnimi predstavniki Slovencem sovražnega nemškega nacionalizma, medtem ko so bili predstavniki manjšine v odločilni fazi izločeni iz priprav na sprejetje zakona. Sedmo julijska zakonodaja, ki omejuje tako zemeljepisno razsežnost manjšinskih pravic kot tudi njihov materialni obseg, torej ne izpolnjuje avstrijskih obveznosti iz člena 7. Manjšina nadalje zavrača tudi sodelovanje v sosvetu z ugotovitvijo, da je treba rešitev najti le v enakopravnem dialogu, med njo in vlado. Po gospodarski plati zadeve so na občnem zboru ugotovili, da korenine nacionalnih napetosti na Koroškem v največji meri tiče prav v gospodarski zaostalosti tega območja. Izdatki, ki naj bi po napovedi kanclerja Kreiskega šli v prid manjšini, so naravnost smešno majhni tako v primerjavi z davčnim (Poseben dopis) DUNAJ — Zakon o narodnih skupinah, sprejet 7. julija 1976. leta, omogoča polno izpopolnitev obveznosti iz 7. člena državne pogodbe, je izjavil v odgovoru na interpelacijo, ki so jo na vlado naslovili poslanci vladajoče socialistične stranke, avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky, ki je tudi pripomnil, da podobnega zakona danes ne najdemo v celi Evropi. Kreisky je tudi izjavil, da se je položaj manjšin v Avstriji s pomočjo «vrste ukrepov* tako po pravni kot tudi po go-spodarsko-finančni plati že od leta 1970 «odločilno» izboljšal. Kreisky so-dj tudi, da izvajanje sedmojulijske zakonodanje s pomočjo izvedbenih ukrepov, ki se tičejo dvojezičnosti v upravi in sodstvu in postavljanju dvojezičnih krajevnih napisov, v praksi ni povzročilo posebnih težav, predvsem pa bodo morale oblasti nadaljevati s prizadevanjem da bi začeto delo izpeljale do konca. Iz dokumentacije, ki so jo predložili skupno z odgovorom zveznega kanclerja izhaja, da je urad najvišjega vladnega organa izdal od leta 1977 dalje v prid manjšinam 3,5 milijona šilingov, od katerih je 1,8 mijijdna pripadlo slovenski manjšini. Ta denar so v prvi vrsti'namenili izgradnji ali vzdrževanju kulturnih objektov in ustanov, delno pa kot podpora manjšinskemu tisku. Nadalje je v odgovoru na interpelacijo socialističnih članov državnega zbora rečeno, da pripravlja urad zveznega kanclerja skupaj s koroško deželno vlado načrt gospodarskega razvoja za območje južne Koroške. V odgovoru socialističnim poslancem je Kreisky s posebnim poudarkom potrdil izdajo slovensko -nemškega slovarja pravne terminologije, s čimer naj bi bilo dvojezično poslovanje v uradih in na sediščih znatno olajšano. Tudi usmeritev avstrijske diplomacije, trdi zvezni kancler v zaključku odgovora, so usmerjena predvsem k prepričevanju »jugoslo-vanske strani*, kako pomembno je za manjšino samo, če «se aktivno poslužuje instrumentarija, ki ga nudi zakon o narodnih skupinah, predvsem s tem, da pošlje predstavnike v manjšinski sosvet, ki ga predvideva sedmojulijska zakonodaja. Obširni odgovor avstrijskega zveznega kanclerja je v popolnem protislovju z ugotovitvami, ki jih je pred tednom dni iznesel občni zbor Zveze slovenskih organizacij. Na občnem zboru so med drugim potrdili, da je sedmojulijska zakonodaja nesprejemljiva predvsem, ker •niuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMuiiiiiiiiimimiiiinmiiiMiHuniiHiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V NEDELJO ZJUTRAJ OB JORDANSKI MEJI Izraelski vojaki ubili štiri palestinske borce Stopnjuje se teroristična dejavnost proti židovski državi V Assiutu Sadat grozil z ukrepi proti študentom bremenom, ki ga naši slovensko prebivalstvo, kot tudi s podporami, ki jih daje avstrijska vlada najrazličnejšim kulturnim in podobnim ustanovam z neprimernim manjšim številom ljudi. Končno je občni zbor potrdil tudi, da si je manjšina vse, kar je dobila v zadnjih treh letih, pridobila na lastno pobudo in s svojim delom. Ker je podoba, ki jo je v odgovoru na interpelacijo poslancev iz lastnih socialističnih vrst orisal kancler Kreisky, tako navzkriž s tisto, ki jo je pred tednom dni zarisal občni zbor delegiranih pred-šanju položaja manjšin, o izpol-lezni Kapli, zvenijo besede o izboljšanju položaja manjšin, o izpopolnjevanju 7. člena in o tem, da izvajanje sedmojulijske zakonodaje ni povzročila «omembe vrednih težav*, v ušesih manjšine seveda do kraja neverjetno. MARJAN SEDMAK PO ODSTOPU MINISTRA SANDZABUA Stopnjevanje «dvovladja> v novi iranski republiki Resen položaj v gospodarstvu z 2,5 milijona brezposelnih TEHERAN — Zunanji minister začasne iranske vlade Karim Sandža-bi je včeraj odstopil, ker,je po njegovem Bazarganovi vladi onemogočena kakršnakoli dejavnost. »Dvovladje*, ali bolje prevlada Homeinijevih revolucionarnih odborov, je že dosegla kritično točko, ki lahko sproži težko zaustavljivi plaz političnega nezaupanja in medsebojnega obračunavanja. Prvi znaki so že opazni in jih je v celoti razgalila aretacija sinov in snahe teheranskega ajatulaha Tele-ganija. Priletni voditelj se je v znak protesta umaknil iz Teherana, njegov odhod pa ne pomeni, da je »rdeči ajatolah* zapustil politično prizorišče. Še več, njegova poteza lahko naleti samo na odobravanje širokega kroga ljudi, ki se ne strinjajo z nepopustljivostjo Homeinijevih revolucionarnih odborov. V prvi vrsti bodo Teleganija podprli «mužah-dini* (islamski levičarski gverilci), vse zmerne politične sile in sama vlada, ki išče zavezništev proti samovolji Homeinijevih revolucionar- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii IZ NEDELJSKEGA SPREVODA LAIKOV ZA LAČNE OTROKE V SVETU Italija naj za »mednarodno leto otroka* ponudi lačnim nekaj več od sladkih besed Delegacijo odbora za «življenje, mir in razorožitev» je na Kvirinalu sprejel predsednik republike Pertini, v palači Chigi pa predsednik vlade Andreotti ■ Laiki in verniki so na Trgu sv. Petra skupno prisluhnili papeževi velikonočni poslanici RIM — Glavno mesto Italije je bilo v nedeljo prizorišče mogočne manifestacije ali bolje «laične procesije*, za katero je dal pobudo odbor «za življenje, mir in razorožitev*. Nad štiri tisoč ljudi, laiki, radikalci, socialisti in anarhisti pa tudi predstavniki nekaterih drugih političnih sil kot,, senator Te^acigi, poslanec Trombadori, Susanna A-gnelli, se je zbralo v nedeljo zjutraj pri Porti Pii, simbolu laičnega Rima. V dolgem sprevodu po središču mesta so dospeli po štirih urah pohoda v Vatikan, na Trg sv. Petra. S štirimi urami pohoda so hoteli opozoriti javno mnenje na tragedijo lačnih otrok, na tistih 40 tisoč nedolžnih bitij, ki vsak dan umre od lakote in pomanjkanja v svetu. «Borimo se proti lakoti in proti izkoriščanju, borimo se za mir in proti oborožitvi*, je bil vsekakor najglasnejši slogan. Od besed in ob- TEL AVIV — Izraelska vojaška izvidnica je v nedeljo zgodaj zjutraj v krvavem spopadu ubila štiri palestinske gverilce. Do spopada je prišlo v bližini izraelskega središča Bet - She’an nedaleč od izraelsko -jordanske meje v bližini Genezare-škega jezera. Po informacijah vojaškega glasnika, naj bi palestinski gverilci prišli iz Jordanije in naj bi prekoračili mejo zvodaj zjutraj. Vojaški vod je namreč na svojem izvidniškem pohodu opazil, da je mreža, ki je postavljena vzdolž meje z Jordanijo, prerezana. Takoj so začelj iskati gverilce in jih iztaknili približno kilometer od meje. Sledilo je divje streljanje, vsi štirje Palestinci pa so v spopadu podlegli. Ob truplih so izraelski vojaki našli zelo veliko količino orožja, eksploziva in drugega vojnega fxi3 tcnslB Včerajšnji vdor palestinskih gverilcev na izraelsko ozemlje je že drugi v dveh mesecih, kar zelo zaskrbljuje izraelskega vojaškega vrhovnega poveljnika Raphaela Eyta-na, ki je prepričan, da Aman nudi gverilcem znatno pomoč. Izraelski viri pa pripisujejo povečanje teroristične dejavnosti, ki prjhaja iz Jordanije, temu, da je Jordanija o-svojila tako politično stališče, ki nasprotuje egiptovsko - izraelskemu mirovnemu sporazumu in s tem stopila ob bok drugim radikalnim arabskim državam. V Damasku pa je OLP objavila tiskovno poročilo, v katerem je rečeno, da so prejšnjo noč skupine palestinskih gverilcev izpeljale več napadov na izraelske postojanke pri Tirat Zviju. Vsi gverilci so se vrnili na izhodiščno točko zdravi in čili, razen štirih, ki jih še »pogrešajo*. Medtem ko izraelske oblasti zelo skrbi povečanje teroristične dejav-nosti, pa se mora egiptovski pred-sednik Sadat ubadati še z vrsto drugih problemov. V Egiptu namreč na rašča muslimanska opozicija in to predvsem iz vrst univerzitetnih štu- dentov. Česar se je bilo bati, se torej uresničuje. Že več tednov namreč študentje iz univerzitetnega centra v Assiutu prirejajo protivladne demonstracije, v zadnjih dneh pa je prišlo do spopadov med muslimanskimi in krščanskimi mladeniči, v katerih so jo seveda kristjani skupili, saj so v manjšini. Prav zaradi tega se je včeraj v Assiutu mudil tudi egiptovski predsednik Sadat. I; mel je pogovor z univerzitetnimi profesorji in jih pomiril rekoč, da policija nenehno spremlja vrenja v univerzitetnem centru. Sadat je tudi dejal, da ne bo dopustil nobene demonstracije: »Egiptu ne morejo zamajati niti desničarski niti levičarski elementi, saj je večina Egipčanov za mirovni sporazum.* Nato je egiptovski predsednik tudi javno spregovoril množici in dejal, da je zaukazal vojski naj strelja na vsakogar, ki bi skušal oškodovati državo ali dobrine zasebnikov. Sadat je ostro napadel univerzitetne inte-gralist čne islamske skupine in jih obdolžil, da hočejo »realizirati tisto, kar nj uspelo komunistom*. Za Sadata predstavljajo verski skrajneži »zaviralno skupino*, ki počasi izumira, ki je izdala Egipt in njegove moralne vrednote*. Egiptovski pred sednik je tudi napovedal, da bodo od sobote, ko bodo objavili izide ljudskega referenduma, zelo zaostrili nadzorstvo nad univerzami in ob tej priložnosti dejal: »Od sedaj naprej ne bo imela politika na vseučiliščih več mesta. Prepovedana bo. Kdor bi se hotel z njo ukvarjati, naj to dela v okviru kake politične stran- V Kuvajtu pa ta čas zasedajo a-rabski gubemerji «Arabskega fonda za gospodarski in socialni raz voj*. Egiptovskega predstavnika so izgnali iz dvorane, s tem pa se je 18 finančnih ministrov arabskih dežel dobesedno držalo sklepov bagdadske konference, na katerj so sklenili boj kotirati Egipt, potem ko je ta podpisal mirovni sporazum z Izraelom. (mč) sojanja je zato potrebno stopiti k stvarnim političnim dejanjem in preprečiti je treba, da bi bogate države v svetu še naprej trosile letno nad 400 tisoč milijard dolarjev za oboroževanje in vojno. Italija je med temi državami, so večkrat v Atentat na izraelsko letalo v Belgiji BRUSELJ — Trije teroristi so včeraj popoldne na med-- narodnem letališču Zaventem (Bruselj) v Belgiji napadli letalo izraelske družbe «E1 Al*. Teroristi, dva moška in ženska, so takoj po pristanku letaia odvrgli proti le-temu zažigalne steklenice, pri tem je bilo ranjenih okrog 10 oseb, na letalu, ki je prihajalo iz Tel Aviva, pa je škoda minimalna. Sledil je spopad z belgijsko žandarmerijo, v katerem je bil en terorist ranjen in so ga potem belgijski varnostni organi aretirali skupaj z njegovim pajdašem, medtem ko je uspelo tretjemu teroristu pobegniti in ga sedaj vztrajno iščejo. Aretirana atentatorja sta izjavila, da sta pripadnika palestinskega osvobodilnega gibanja, po drugih vesteh pa se da sklepati, da pripadajo člani terorističnega komandosa organizaciji «črni marec*. Letala izraelske družbe »El Al» so bila že več časa tarča terorističnih izpadov. Včerajšnji je že šesti atentat v zadnjih treh letih. Prejšnjega so pripadniki palestinskega osvobodilnega gibanja izvedli lani v Londonu, ko je v atentatu izgubila življenje stevardesa. nedeljo poudarili udeleženci »pohoda za mir* in še vzklikali, da bi bilo potrebno, da bi vsaj za »mednarodno leto otroka* tudi Italija ponudila lačnim otrokom nekaj več od sladkih besed. Delegacijo »odbora za mir* je na Kvirinalu sprejel tudi predsednik republike Sandro Pertini, ki je v svojem toplem pozdravu udeležencem »laične procesije* dejal, da se danes človeštvo mora še predvsem boriti in skupno nastopiti proti oboroževanju, saj je to edina pot za stvarni mir na svetu in ena izmed možnosti za boj proti lakoti. S Kvirinala se je sprevod napotil proti palači Chigi, kjer je udeležence pozdravil tudi predsednik vlade Andreotti, ki je še predvsem čestital pobudnikom manifestacije za res hvalevredno pobudo. »Izredno važno je danes opomniti javno mnenje na solidarnost, ki jo mora vsak od nas čutiti do lačnih v svetu, je dejal Andreotti, in še predvsem važno je to za našo mladino, ki jo taki cilji prav gotovo lahko odvrnejo od sovraštva in razkrojevanja.*- »Laična procesija* je nato nadaljevala svojo pot in dospela v Vatikan, kjer je papež Janez Pavel IL maševal na velikem trgu. Udeleženci manifestacije, na čelu katere sta bila celo pot Pannella in Terracini z oljčno vejico v rokah, so se po mešali z verniki in skupno prisluh nili papeževi velikonočni poslanici svetu. Papež Wojtyla je, kot je bilo predvidevati, iregovoril tudi o tra gediji lačnih otrok v svetu in de jal: »V tem trenutku mislim predvsem na vse tiste, ki v svetu trpijo J pomanjkanja Moja misel in beseda pa sta namenjeni še predvsem otročičkom, ki stradajo in umirajo, tistim, ki jih Kristus ima najraje in katerim je tudi letošnje leto posvečeno. Naj Kristus navdihne vsem, kristjanom in ne, čustva solidarnosti in ljubezni do vseh naših .......................... ... Laiki so papeževo poslanico in voščilo pozdravili s pisanimi balončk*, RIM — Prve vlade osme zakonodajne dobe, ki jo bodo proglasile politične volitve 3. junija, ne bo mogoče sestaviti pred 20. julijem. Za proglasitev svojih izvoljenih in izvolitev obeh predsednikov se bosta namreč zbornici sestali šele 19. junija. Vlada se bo potemtakem lahko predstavila v parlamentu po enem mesecu po proglasitvi senatorjev in poslancev, seveda če se bodo italijanski politiki do takrat sporazumeli in našli vsaj nekaj stičnih točk. nih odborov. Da bi bil položaj še bolj zapleten, se je težki politični situaciji pridružilo še zaskrbljujoče stanje v gospodarstvu. Nad dva milijona in pol delavcev išče zaposlitev, 50 odstotkov industrijskih obratov ne dela, islamizacija je prizadela gostinske dejavnosti, skoraj v celoti odpravljen uvoz je spravil s tržišča najrazličnejše blago, podedovana gospodarska neskladja iz šahovih časov se še stopnjujejo, vlada, ki bi edina lahko ukrepala, pa ima vezane roke. Prav s tega zornega kota lahko osvetlimo Sandžabijev odstop. Zunanji minister trdi, da je odgovornost vlade kolektivna in nedejavnost enega ministrstva lahko sproži nezaupanje v celotno vladno dejavnost. Do sedaj so obnovili naftno dejavnost le za polovico, delavce so prepričali naj se za sedaj odpovejo svojim zahtevam, a kar je najhujše, nihče v vladi ne ve, kakšna bo bodoča gospodarska u-reditev v Iranu. Ministrstva opravljajo le tekoče px>sle, dolgoročnega načrtovanja sploh ni, saj vsi čakajo na politično razjasnitev. Iran mora za vsako ceno vzdržati vsaj < . volitev v ustavodajno skupščino, saj bo v drugačnem primeru z lahkoto postal plen centrifugalnih sil v notranjosti in tujega vmešavanja. Problem narodnostnih manjšin so za sedaj utišili, v tem si je pridobil velikih zaslug ajatolah Telegani, ki je bil v očeh Kurdov in Turkmencev zanesljivejši kakor vladni in Homeinijevi predstavniki, če se bo politični položaj še poslabša! in ne bodo uresničili zahtev narodnih manjšin, bo upor por.cvno vzplamtel z vsemi posled cami za mlado islamsko republiko. Homeinijevi privrženci pa si skušajo z obsodbami bivših šahovih sodelavcev utrditi položaj, V zadnjih 24 urah so eksekucijski vodi u-smrtili nadaljnjih pet oseb, navadnih agentov policije in žandarmeri-je, kljub temu, da so vidni predstavniki Bazarganove vlade zagotovili, da bodo napravili konec »revolucionarnim procesom*, (voc) V Ogadenu obnovitev gverilske dejavnosti MOGADIŠ — Po občasnih manjših spopadih je v Ogadenu ponovno vzplamtel upor. Borci osvobodilne fronte zahodne Somalije so v mesecu marcu onesposobili 2.670 etiopskih vojakov, v zadnjih tednih pa so zaplenili 150 tovornjakov in u-ničili 40 tankov. Generalni sekretar fronte Abdulahi Mahmud Hasan je izjavil, da je v Ogadenu v teku ofenziva etiopskih in kubanskih sil, ki je že naletela na hud odpor domačega prebivalstva. Z NAJVEČJIMI DRŽAVNIMI IN VOJAŠKIMI ČASTMI Zadnja pot Djure Pucarja-Starega Jugoslovanski predsednik Tito je revolucionarja posmrtno odlikoval z drugim redom junaka socialističnega dela v, iiUMiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiuiiiHiimmiiJiiiiiiiiiiiiiiimimHniiiHiiiiiiiiHitiiiiiiiimiiiiiiiimiiitimiiumiitin VESTI S KOPRSKEGA j Bivši borci za izgradnjo objetkov s samoprispevkom Posebna pozornost akciji «Nič nas ne sme presenetiti* Na razširjeni seji predsedstva občinskega odbora Zveze borcev v Kopru so se dogovorili, da bodo vsestransko podprli uresničitev petletnega načrta gradnje osnovnih šol in otroških vrtcev v koprski občini. V svojih krajevnih odborih bodo storili vse, da bi uspel referendum 17. junija, ko bodo občani glasovali za samoprispevek za izgradnjo teh objektov. Podprli so tudi predlog, naj bi iz zbranih sredstev namenili 2 milijona dinarjev za gradnjo delavnic v okviru Zavoda Elvide Vatovec v Strunjanu. V tem zavodu je 60 odstotkov otrok iz koprske občine. Posebno pozornost so na sestanku namenili tudi sedanji akciji «Nič nas ne sme presenetili*. O tem je govoril predsednik sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL Borut Čopi, v razpravi pa so razčlenili najpomembnejše naloge, ki izhajajo iz koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v razmerah koprske občine. V KOPRU BODO ZGRADILI SODOBNI PTT CENTER Delovna organizacija PTT podjetje Koper bo že letos začela graditi sodobni PTT center v Kopru. Objekt bodo zgradili v novem mestnem prometnem terminalu v bližini avtobusne postaje, stroški pa bodo znašali okrog 220 milijonov dinarjev. Razen poslovnega centra za vso o-balno kraško regijo, bodo zgradili še sprejemnioddelek, 'telefodskb centralo za osem tisoč številk, prostore za delovne skupnosti podjetja, obrat družbene prehrane in razna skladišča. ZAČETEK MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ V soboto je bila v Šmarjah pri Kopru prva letošnja mladinska delovna akcija, Okrog 100 mladincev je opravljalo zemeljska dela pri izgradnji višinskega vodovoda. V prihodnjih mesecih se bo zvrstilo še večje število mladincev in mladink v okviru regijske akcije Istra 79. SARAJEVO — Na novem sarajevskem pokopališču so v nedeljo z največjimi državnimi in vojaškimi častmi pokopali enega od velikanov jugoslovanske revolucije, narodnega heroja in dvakratnega junaka socialističnega dela, člana sveta federacije Djura Pucarja - Starega. Predsednik Tito je Pucarja posmrtno odlikoval z drugim redom junaka socialističnega dela, in sicer za dolgoletno požrtvovalnost ter brezkompromisno revolucionarno delo ter za izredne zasluge pri organiziranju in vodenju vstaje, za izjemen prispevek pri graditvi socialistične samoupravne družbe in pri krepitvi neodvisnosti Jugoslavije. V imenu vojnih tovarišev in soborcev se je od pokojnega Djura Pucarja ob odprtem grobu poslovil član predsedstva Jugoslavije Cvije-tin Mijatovič. V imenu organov in organizacij federacije je izrekel zadnje besede slovesa predsednik jugoslovanskih sindikatov Mika Špiljak. Zadnji pa se je v imenu Bosne in Hercegovine od zaslužnega pokojnika postoril predsednik predsedstva BiH Raif, Dizdarerič. Na sliki žalni sprevod po sarajevskih ulicah. > Potres opustošil (Nadaljevanje s I. strani) PO KATASTROFALNEM POTRESU V ČRNOGORSKEM PRIMORIU Izrazi solidarnosti in sožalja z vsega sveta ter ponudbe pomoči prizadetemu prebivalstvu Brzojavke Pertinija, Andreottija in Forlanija - Vest o potresu je boleče odjeknila med jugoslovanskimi izseljenci - Prve nabiralne akcije v tujini BEOGRAD — Z vsega sveta prihajajo, minuto za minuto, izrazi solidarnosti s črnogorskim narodom, ki ga je silovit potres tako hudo prizadel. Narodi in njihovi voditelji izražajo vse sočutje in ponujajo pomoč Jugoslaviji, da bi lažje premostila težave, ki so zajele Črnogorsko Primorje. Italijanski predsednik Pertini je naslovil na jugoslovanskega predsednika Tita telegram, v katerem izraža bratsko solidarnost »prijateljski Jugoslaviji*, ki jo zgodovinska usoda združuje z Italijo v takih tragedijah. Ministrski predsednik Andreotti pa je v brzojavki predsedniku zveznega izvršnega sveta Veselinu Djuranoviču z izrazi solidarnosti z jugoslovanskim ljud- stvom, pri katerih se je spomnil na nesebično pomoč Jugoslavije, ko so podobne nesreče doletele Italijo, ponudil tudi sodelovanje pri akciji za lajšanje trpljenja prizadetega prebivalstva. Zunanji minister For-lani pa je naslovil solidarnostno brzojavko na jugoslovanskega kolega Vrhovca. Papež Janez Pavel II. pa je v brzojavki predsedniku jugoslovanske škofovske konference msgr. Franju Kuhariču izrazil solidarnost ob tako hudi naravni nesreči in poslal preživelim svoj apostolski blagoslov. «Z globoko žalostjo v srcu, piše alžirski predsednik Šadli Bendže-did, sem prejel vest o strašni katastrofi, ki je ponovno prizadela va- šo zemljo in vaše ljudi in v tej hudi preizkušnji želii. izraziti vso solidarnost in ljubezen alžirskega naroda do prijateljskih narodov Jugoslavije.* Izrazi solidarnosti, žalosti za vse smrtne žrtve, ki jih je zahtevala naravna katastrofa, prevevajo tudi telegrame iraškega predsednika Ahmeda Hasapa, grškega predsednika republike Kostanti-na Cacosa, premiera Malte Dom Mintofa, in še brzojavke, ki prihajajo iz Velike Britanije, Španije, Romunije, od delavskih in drugih organizacij, iz daljne Avstralije, kjer je vest o strašnem potresu še prav boleče odjeknila med vrstami jugoslovanskih izseljencev. V Melbournu, v Sydneyu so se zbrali jugoslovanski izseljenci, da bi uskladili pr- * "i iŠiiivj.v&i Poškodovani biseri primorske arhitekture v Kotoru ve akcije zbiranja pomoči za prizadete v katastrofi. Za podobne akcije so dali pobudo tudi drugi jugoslovanski zdomci v svetu in tako v Veliki Britaniji zbirajo denar, iz Švice pa so že odposlali pošiljko zdravil in palnih vreč. Tako tudi preko vseh jugoslovanskih ambasad v svetu že prihajajo v Črno goro prve pošiljke pomoči. Avstrijska vlada je ponudila svojo pomoč prebivalstvu črnogorskega Primorja; enako tudi nemška, bolgarska in , francoska vlada. Dnevniki ter radijske in televizijske postaje vsega sveta so z izčrpnimi informacijami poročale o tragediji, ki je prizadela črnogorsko prebivalstvo. Vsi informativni viri govorijo o silovitem potresu v Črnogorskem Primorju, ki je uničil eno izmed najlepših evropskih obal. Vsi navajajo besede predsednika Tita in spodbujajo k solidarnosti s črnogorskim prebivalstvom. Tako je o potresu obširno poročala tudi moskovska Pravda, ki je objavila vesti jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug. Potresni sunek tudi v Furlaniji VIDEM — Tudi v Karniji se je prejšnjo noč zemlja stresla. Močan potresni sunek, ki je imel svoj epicenter na hribu Strabut pri Tolme-ču, je dosegel tretjo stopnjo Richterjeve lestvice. Ni primerjave torej s strahovitim potresnim sunkom, ki je razdejal Črnogorsko Primorje, a ljudje so se kljub temu hudo prestrašili in marsikdo je noč prebil pod milim nebom. Sunek, ki so ga zaznali v vsej videmski pokrajini, je namreč še enkrat tragično spomnil na tisto temno noč, 6. maja leta 1976, ko je potresna katastrofa razdejala Furlanijo. traj so se v porušenem barskem pristanišču zbrali zaposleni in na u-stih jim je bito eno samo vprašanje: Kdaj bomo začeli obnavljati. Seveda je še pomembnejše, da bodo postavljeni šotori za začasno prebivanje 32 tisoč prizadetih ljudi, saj so noči mrzle in vlažne. V republiškem sekretariatu za zdravstvo Črne gore so včeraj popoldne sporočili, da je za zdaj dovolj krvi, krvne plazme, sanitetnega materiala in medicinskega osebja. Medtem pa je štab za civilno zaščito Črne gore, ki usklajuje pomoč prizadetim območjem, sporoči), da potrebujejo še več šotorov, odej, spalnih vreč in posteljnine, saj še vedno ni znano, koliko ljudi je ostalo brez strehe. Prav tako so potrebne poljske kuhinje s posodo, cisterne z vodo in gradbeni material ter material in ekipe za popravljanje vodovodov in električnih napeljav. Cestne povezave s prizadetim območjem so vsaj za silo že usposobili, prav tako pa se trudijo popraviti železniško progo med Titogradom in Barom, kajti velike skale, k; so priletele z bližnjih pobočij, so dobesedno raztrgale tirnice na več mestih. Zaradi poškodb je bilo zaprto tudi letališče v Tivtu, torej na samem prizadetem območju, vendar so pristojni organi včeraj spet dovolili normalen zračni promet s tem letališčem, tako da se je odprla še ena možnost več, da bo pomoč prizadetim hitra in učinkovita. Po vsej Jugoslaviji, na ravni federacije, republik in pokrajin so tudi včeraj zasedali pristojni državni organi in organi družbenopolitičnih organizacij, da bi čim bolje usmerili in spodbudili pomoč prizadetim krajem. Med najpomembnejšimi1 nalogami na območju Črne gore, ki ga je porušil katastrofalni potres, je normalizacija oskrbe z živili in vodo, nastanitev prebivalstva in usposobitev industrijskih objektov. Strokovnjaki republiškega zavoda za urbanizem Črne gore, ištituta za potresno inženirstvo iz Skopja in republiškega sekretariata za gospodarstvo Črne gore so včeraj že sprejeli najnujnejše ukrepe za uresničitev teh nalog, kajti ukrepati je treba čimprej, saj na prizadetem območju, po podatkih iz leta 1976, živi nad 180 tisoč prebivalcev. Med drugim bodo določili primerne lokacije za šotorska in montažna naselja, prizadete objekte pa bodo temeljito pregledali in dotočili, kateri so še primerni za bivanje, katere bo treba podreti in katere popraviti. Huda katastrofa je v nedeljo prizadela Črno goro. Zelo težke posledice so boleče, presunljive, toda prizadetemu prebivalstvu je vsaj nekoliko lažje, saj je solidarno z njim vse jugaslovansko prebivalstvo, pa tudj iz številnih tujih držav, med drugim iz Grčije, Italije, Avstrije. Velike Britanije in drugih, so se tudi včeraj zanimali, kakšno pomoč porušeni kraji najbolj potrebujejo> da bi jo čim prej poslali.