N«jv«*£ji ikmmU dnevnik v Zdniiauk driarak Volja sam leto • . • $6.00 Za pol leta . . • • • 13.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev T Ameriki, TELEFON: CHelaea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3. 1879. The largest Slovenian Daily in i| the United States. § Issued every day except Sunday* I and legal Holidays. | 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 22. — Stev. 22. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 27, 1936.—PONEDELJEK, 27. JANUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. A. L SMITH JE NASTOPU PROTI ROOSEVELTOVI VLADI Abesinci so zmagali v največji bitki sedanje vojne NEMČIJA SPLETKARI NA BALKANU S trgovino skuša izpodriniti Francijo. — S trgovine bo zašla na politično polje. BUKAREŠTA, Romunslka, 26. januarja. -— Nemčija s prodajo svojega blaga v balkan skih državah izpodiva Francijo s tako naglico, da je diplomate prevzela velika skrb. Politični opazovalci se boje, da bo Nemčija svojo trgovino porabila v politične namene in se bo skušala tudi politično približati Balkanu, ki je sedaj pod irancoskim vplivom. Mnogi o-pažajo, da francoski vpliv v sedanjem napetem in negotovem položaju pojema. Nekate ri celo trdijo, da se nekatere države že odtujeujejo Francij. in se približujejo Nemčiji. S francoskega stališča je zlasti Jugo-iavija "slabotna točka". Edina večja država, na katero bi se mogla Jugoslaviji obrniti za pomoč, je Francija, v toda Francija je predaleč da lir ji mogla pomagati. Poleg tega s-matra Jugoslavija Italijo za svojo največjo sovražnico, ker še vedno poželjivo gleda po Dalmaciji. Posebno naklonjena ji tudi ni Bolgarska, ki ima za kraljico italijansko princeso. Pred njenimi vrati je tudi Albanija, ki je pod močnim italijanskim vplivom. Na severu je Madžarska, stalna sovražnica Jugoslavije in velika prijateljica Nemčije, in slabotna Av_ strija, ki omahuje med priklopi tvijo k Nemčiji in obnovitvijo monarhije pod Habsburža-ni. Zadnje čase je bilo med balkanskimi državami opažati veliko živahnost. Vsled tega so nastale razne govorice, ki niso vse resnične, toda nekaj važnega ise vendarle godi za zagrinjalom. Romunski kralj Karol se nagibi je k Nemčiji, toda romunski državniki vedo, da se more Romunska obdržati na sedanjem stališču samo s pomočjo ZAMOREC JE NAPADEL ŠERIFA Dva šerifa peljala tri črnce na sodišče.— Powell prerezal podšerifu vrat. Serif ga je ustrelil v glavo. Francije in Rusije in vsled tega na Romunskem ni pričakovati kake politične izpremembe. Toda trgovina igra med državami najvažnejšo vlogo, ker trgovina največkrat dovede tudi do ozkih političnih stikov. sedaj pripada 20 odstotkov celega romunskega uvoza Nemčiji in stalno narašča. Kaiko si Nemčija pridobiva na Romunskem trgovino, je razvidno iz tega, da se je lan-$ko leto njen izvoz na Romunsko zvišal za 545,000,000 lejev, medtem ko se je francoski iz voz v istem času anižal za 042,000,000 lejev. Pa tudi po drugih balkanskih državah nemška trgovina narašča, medtem ko francoska pada. Bolgarska skoro polovico svojega blaga kupu je v Nem- DECATUR, Ala., 26. jan.— Cmec Ozie Powell, ki je z o-smimi drugimi črnci zapleten v Soots-boro slučaj, je bil u-streljen v glavo, ko je skušal pobegniti iz avtomobila, ko sta ga šerif in njegov namestnik z dvema drugima črncema peljala na sodišče. Powell je, prive^fn k črncema Royu Wright in Clarence Norrisu, sedel zadej v avtomobilu, medtem ko je šerif J. Street Sauidlin vodil avtomobil, poleg njega pa je sedel njegov namestnik Ed Balock. Naenkrat je Powell od zadej z nožem napadel Balocka in mu na vratu prizadel globoko rano. Ko se Sandlin obrne, vidi, kako se BalocJk drži z eno roko za rano, z drugo pa se bori s is.tem trenutku pa je tudi Wright zamahnil z nožem proti Sandlinu. Sandlin naglo vstavi avtomobil in vsi padejo iz avtomobila na cesto. V tem času je že Powell Balocku vzel revolver in hotel streljati. Tedaj pa je Sandlin potegnil revolver in ie ustrelil Powella v glavo. Za Sandlinovim avtomobilom so peljali drugi avtomobili z ostalimi obtoženci. Prvi je dospel na iice mesta s svojim avtomobilom javni obtožitelj Thomas E. Knight, ki je »svoje, mu šoferju naročil, da odpelje Balooka v bolnišnico. Dasi je Balock dobil veliko rano, vondar ni nevarna in ko ga je zdravniik obvezal, je mo-i^el iti na svoj dom. Powell je bil težko ranjen prepeljan, v bolnišnico. Zdravniki so dognali, da mu je krogla prebila gorenji del lobanje Ln obtičala globoko v možganih. Zdravniki so mu sicer kroglo odstranili, toda dvomijo, da bi Powell okreval. Sodnik W. W. Callahan je nadaljno obravnavo odložil za nedoločen čas. MESTO MAKALE JE POPOLNOMA ODREZANO OD LAŠKEGA ZALEDJA ADDIS ABABA, Abesinija, 25. januarja. — Iz abesinskega glavnega stana poročajo, da se je vršila pri mestu Makale največja bitka v zgodovini abesinsko-italijanske vojne. V bitki so zmagali Abesinci, ki so obkolili mesto, da je sedaj popolnoma odrezano od italijanskega zaledja. MIR MORA TEMELJITI NA PRAVICI Abesinci so porazili dve italijanski koloni, ki sta hoteli priti na pomoč Italijanom v obkoljenem mestu. V bitki je padlo na tisoče Italijanov in italijanskih kolo-nijalnih vojakov iz Eritreje. Bitka je trajala več dni ter se je — soglasno z uradnim poročilom — končala is popolno zmago Abesincev na dveh važnih frontah. Danes so v glavnem mestu praznovali z velikimi večanostmi zmago. Visoki državni urad. niki so s ponosom zatrjevali, da se Italijani ne bodo umalknili samo iz Makale, pač jih pa bo deževna doba pregnala tudi iz svetega mesta Aksuma in celo iz Adowe. Abesinci so zaplenili deset velikih topov, sto strojnih pušk in nekaj tankov. V bojih je baje padlo več tisoč Italijanov. SENATORJE OBLEGAJO Z BRZ0JAVS Trgovci pozivajo senatorje, da podpirajo predsednikov veto. — Velikanski izdatki za veterane. Hitler nasprotuje osvo-jevanju. — Vsaka država ima pravico d o življenja. BERLIN, Nemčija, 26. jan. — Kancler Adolf Hitler je nekemu časnikarskemu poročevalcu rekel, da more mir sloneti le na načelu, da ima vsaka država pravico do življenja. "Za nas more mir sloneti samo na človečanskem načelu, da PREDSED. R00SEVELTU JE OČITAL, DA SKUŠA NADOMESTITI AMER. DEMOKRACIJO S S0CIJALIZM0M Bivši newyoriki governer je skušal pred "American Liberty League" osmešiti New Deal. — Odločno je poudarjal, da se ne zavzema za predsedniško nominacijo. — Rekel je, da mu je žal, ker mora kot demokrat nastopiti proti demokratski administraciji. WASHINGTON, D. C., 25. januarja. — "American Liberty League", ki je odločna nasprotnica predsednika Roosevelta in njegove administracije, je priredila tukaj slavnosten banket, ki se ga je u-ima vsak narod pravico žive-«deležilo nad dva tisoč gostov. Med gosti so bili ti » je rekel Hitler. »Pravim Ij litiki veleindustrijalci, gospodarstveniki živeti, ne životariti. Kdor ho-J r J ° r če postaviti mir, se mora naj zna- m HOFFMAN BO PRIVOLIL V PREISKAVO čiji, ki je nasprotno zelo povečala svoj nakup na Bolgarskem. Isto je opažati tudi na Orškern in v Turčiji. Manj pa je nemška trgovina napredovala v Jugoslaviji, toda tudi tukaj prihaja Nemčija polagoma v ospredje, »ker je Francija v veliki meri znižala svoja naročila v Jugoslaviji. Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. TRENTON, N. J., 26. jan. — Governer Harold G. Hoffman je povedal republikanskim voditeljem, da je popolnoma zadovoljen, ako legislatura u-vede preiskavo zaradi njegovega stališča glede Hauptman-11 o ve zadeve. Republikanski voditelji so governerja obvestili, da bo njegova zadeva prišla na razpravo v legislature Vsled tega «so ga tudi prosili za navodila, kaj jim je napraviti, ako bi bil stavljen kak tozadevni predlog. Governer jim je povedal, da preiskavi ne bo nasprotoval. Rekel je celo, da se naj ta preiskava razširi tudi na državno policijo in na druge oblasti, ki so preiskovale celo Haupt-mannovo zadevo. Taka preiskava proti gover-nerju bi dovedla do splošne preiskave od časa, ko je bil B. R. Hauptmann aretiran, pa do i; a j novejšega časa, ko je governer prejel nova pojasnila, vsled katerih je preložil Haupt-mannovo usmrtitev za 30 dni. Demokratski voditelji molče o svojih namerah. Demokratski poslanec Crawford Jamieson, ki je v decembru zelo obsojal governerja, sedaj ne mara dati nikakega pojasnila o svojem stališču. Naročite se na "Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik v Združenih državah. WASHINGTON, D. C., 26. januarja. — V senatni urad prihaja cela povodenj brzojavk, ki poživljajo senatorje, da podpirajo predsednikov 've_ to (predloge za vojaški bonus. Nenavadno veliki brzojavni promet je prišel iz vseh krajev dežele. Posebno mnogo brzojavk so poslali trgovci, pa tudi posamezniki, in vsi poživljajo senatorje, da vzdrže predsednikov veto, kadar zopet pride na glasovanje glede predloge. 44 Senatorji se nahajajo v zelo kočljivem položaju," je rekel nek zagovornik bonusa. — Ravno tajko je, kot postava v državi Utah: izbrati si moreš električni stol ali pa vislice." Pri vtsem tem pa je dvomljivo, da bi senat zaivrgel svoj prejšnji sklep in bi sedaj podpiral veto. Kongres v sedanjem zasedanju že ne bo zaradi bonusa postavil novih davkov, temveč bo o tem razpravljal šele jesani po predsedniških volitvah. WASHINGTON, D. C., 26. januarja. — Kongres bo sprejel predlogo, po kateri bo ve i likanjskim izdatkom za veterane dodanih še nad $2,(XX),000,-000. Leta 1934 so Združene države izdale za veterane $860,635,000 medtem ko so v isti namen izdale Anglija, Nemčija, Francija. Italija in Kanada skupno $891,190,360. Te številke so toliko večjega pomena, če pomislimo, da so Združene države v svetovni vojni mobilizirale 4,757,240 vojakov, medtem ko ®o druge dr-žasve mobilizirale 34,244,636 vojakov. In medtem ko je bilo 322,497 Amerikancev ubitih in ranjenih, so imele ostale države 16,536,907 mrtvih ali ranje-nih. Po teh številkah izdajo Zdr. države za vsakega veterana po $180.91, druge države pa samo $26.02. prej poučiti o pravici narodov. Z ozirom na to si noben Nemec ne želi vojne. Zadnja vojna je ubila 2,000,000 naših mož i in nas je pustila s 7,500,000 po- či ani takozvane "visoke družbe". Kot glavni govornik je nastopil A. E. Smith, nekdanji največji prijatelj predsednika Roosevelta in navdušen podpornik njegove politike. Njegovemu govoru pripisujejo veliko važnost, kajti resna nerabljenimi in bolnimi. Četudi! varnost preti, da se bo demokratska stranka raz-bi bili zmagovalci, bi bila cena, ki smo jo plačali, previsoka "Kako naj bi danes državniki sanjali o osvajanju zemlje z vojno ?Ali naj umrje 2,000,000 ljudi, da je pridobljena dežela z 2,000,000 prebivalcev? Žrtvovati bi 2,000,000 čistih Nemcev v najboljši dobi življenja, pridobili pa bi mešano prebivalstvo nenemškega pokol jen j a." 44 Mir mora imeti za podlago samo pravico. Način, kako postaviti tak mir, je priprost, ako bi vi*e navdajalo človečansko čustvo, da se med seboj spoznavajo in razumevajo. V Nemčiji imamo 68,000,000 prebivalcev — 68,000,000 ljudi, ki hočejo jesti, oblačiti se, postaviti si domove in živeti. Nobena pogodba na svetu tega ne more premeniti. Ako otrok vpije po mleku, ima pravico do mleka. Načelnik dežele mora dati narodu, kar potrebuje." Nato je govoril Hitler o bolj 111 manj nadarjenih ljudeh. I11 ravno bolj nadarjeni in zmožni ljudje nimajo dovolj materi-jalnih stvari, medtem ko imajo manj nadarjeni velikanska ozemlja. S tem je hotel Hitler reči, da so evropski narodi o-pravičeni poiskati si novih o-zemelj v drpgih delih sveta, med manj nadarjenimi narodi. V tem oziru pa mora med narodi vladati složnost in morajo delovati za skupni blagor. DVESTOTISOČ DOLARJEV ZA SPOMENIK NEW ORLEANS, La., 25. januarja. — Pristaši umorjenega zveznega senatorja Huey P. Longa so sklenili skolektati dvestotisoč dolarjev ter s tem denarjem <1 23. junija do 25 decembra vozilo skozi ta prekop 445 italijanskih ladij v smeri proti Vzhodni Afriki. Te ladje so tovorih-: L'43,361 vojakov in delavcev, 24,287 mezgov, 770 velblo-dov, 268 letal, 40,343 ton nnmieije, 39,655 ton premoga, 33,45)0 ton lesa, 44,496 ton slame, 11,775 ton cementa, 4491 ton žvepla 19,000 ton mesa, 13,390 ton alkoholnih pijač, 1660 ton vžiga' lic, 29,009 ton eksplozivnih razstreliv, 7483 ton vžigalnili bomb. 250,757 ton vsakovrstnega orožja, 29,573 ton bencina, 9564 ton petroleja, 27,820 ton gonilnega olja, 8298 ton mazilnega olia W00 -ton pitne vode. V nasprotno smer je vozilo 338 ladij s 35,697 bolniki in ranjenci na krovu. Če je torej res, da oskrbujejo Italijani v Vzhodni Afriki ta čas samo okrog 20,000 ranjencev in bolnikov, tedaj bi bilo iz teh podatkov razvidno, da so imeli v drugi polovici lanskega leta več nego 55,000 ranjenih in bolnih mož. Koliko je bilo mrtvih, pa sam Bog ve, saj to, kar sami priznavajo v ovojih uradnih vojnih poročilih n. pr. -v obliki "na naši strani je padel 1 častnik in 6 vojakov domačinov", izziva komentarje vsega sveta. Največjo korist od italijanske avanture v Vzhodni Afriki je imela doslej vsekako Družba Sueškega prekopa, ki je pobrala samo od italijanskih transportov, v omenjeni dobi 1,423,508 funtov in 15 šilingov za pristojbine. KAKŠNE BOLEZNI RAZSAJAJO V ABESINIJI Iz Slovenije♦ Vedno bolj se množe vesti o silnih težavah in ovirah italijanskega pohoda v Abesinijo. 2ALOSTNI ZGLEDI NE IZMODRIJO MURSKA S< )B( >TA, 11. Jan. Pamiki vozijo nazaj v Italijo j Ljudje ob meji so kljub šte-mnogo več bolnih, nego ranje- j vilnim žalostnim pogledom ue-nih vojakov. To je v zvezi z veliko razliko med abcsinskim poboljšljivo lahkomiselni, kar nam spričuje nov primer ob-in evropskim podnebjem in z mejne žrtve. Komaj 20-letni zdravstvenimi razmerami, ki jim bo tudi dobro organizirana Jožef Mifcolič j«' bil pred meseci sredi svojega vojaškega služ- evropska sanitetna služba tež-'kovanja d bil daljši bolniški ko kos. Prof. dr. Claus Schil-1 dopust po t »rest aru i opraeiji pri ling piše v "Medizinisclie Klinik", s katerimi boleznimi mora računati zdravnik v Abesiniji. Na prvem mestu je malarija, ki je v nižje ležečih krajih stricu v Korovcih. Pa ga je za mikalo, da. bi šel k svoji materi v Gradec, kjer se je ta drugič poročila. Prvi mož ji je bil padel v Galiciji. Brez dokumentov se je Miholiču posn'Zi- darskem poslopju posestnika Antona ICuerja v Spodnjih Jablanah pri Cirkovcili. Ogenj se je kmalu razširil še na sosednja gos|»odarska poslopja Franca Perčuha, in Franca Kovače-ca. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Cirkovcev, iz Mihovcev in S i kol, žal pa pomoč ni bila tako uspešna, da . bi mogla ogenj zadušiti. Gospodarska poslopja so pogorela do tal. i Vzrok nastanka požara ni znan. Škode je nad 100,000 Dn. ' NANJLEPŠE KRAJE SLOVENIJE" knjigo, ki vi-ebuje nad osemdeseto umetniških fotografij, smo poslali vsem onim, ki so nam jm» novem letu pridobili kakšnega novega naročnika. Tozadevna ponudba je veljavna do 15. MARCA. Sicer pa stane knjiga $1.— ter jo ima v zalogi knjigarna: G L AS NAROD A " SCOTTSBORO SLUČAJ n k» Porota v Alabami, sestoječa iz samih belcev, je ponovno proglasila za krivega mladega zamorca Ilaywooda Pattersona. ki ie bil obtožen, da je posilil neko belo žensko. To pot se je pa porotnikom najbrž nekoliko oglasila vest, zdvoinili so nad pristnostjo predloženih dokazov — in so obsodili obtoženca — ne na smrt, pač pa na petinsedemdeset let ^ečc. v Ker so tri prejšnje porote proglasile smrtno obsodbo, je to znamenje, da so se nazori porotnikov v temni Alabami nekoliko spremenili. Mogoče je to spremembo povzročil nov ačin obrambe, mogoče splošna kritika ali pa stališče najvišjega sodišča, tki je ovrglo prejšnjo razsodbo. Naj bo tako ali tako, Patterson in njegovi tovariši imajo nekaj povoda za novo upanje. Kdorkoli je čital poročila o procesih proti Pattersonu, išo je moral uveriti, da niso bili nepristranski. Topot je najvišje sodišče odredilo, da morajo pri izberi porotnikov priti tudi črnci vrpoštev. Bilo jo sto kandidatov bele in črne polti. Pet črncev je državno pravdni št vo zavrglo, vsled česar so tvorili poroto sami belci. Porotniki niso izrekli smrtne obsodbe, dasi jih je lokalni prosekutor Melvin C. Hutson opozoril z besedami: — Nikar se ne prepirajte o predloženih dokazih. Recite si: — Vsega smo se naveličali — in se lotite svoje naloge. Opravite liitro in zaščitite ženstvo te nase velike države. Zagovorniki so vložili tudi proti tej obsodbi (75 let joče) priziv in bodo skušali izposlovati obtožencem popolno svo bodo. Važno za potovanje. Kdor j* namenjen potovati v tiari kraj alt dobiti koga bd tam, je potrebno, da je poučen v vseh ttvareh. Tiled naie dolgoletne skuinje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in kiiro. Zato te taupno obnfite na na* ta vta pojasnil Mi pretkrbimo vse, bodiši proinje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje in sploh vse, kar je ta potovanje pogrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše atroike. JSodržavljani naj «|0 odlašajo do tadnjega trenutka, ker Ifctt&k? te dobi it Washingtona povratno dovoljenje, EE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila 4n taaotovlja-tnd Yam, da boste poceni in udobno potovdk. SLOVENIC PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New YorK, N« Y. materi j«1 ostal dalje časa. Te dni mu je potekel dopust in hotel še je spet skrivaj vrniti v slov. državo. Dospel je sredi dneva v bližino Korovcev do slov. zemlje. Službujoči graničar pa ga je* opazil in ga pozval naj obetane. V bojazni da ga ne bi doletela kazen zaradi skrivnega prekoračenja državne meje. Miholič začel bežati. Po službenih predpisih, ki >o oh meji povsod, ne samo pri nas, je ;.raničar še nadalje pozival bežrč.in^a Miholiča. naj obstane. V svarilo je graničar ustrelil eelo v zrak. A vse zaman. Mi!jol'č ti 1 hotel obetati. Kakor predpisi velevajo, je nato graničar ustrelil proti bože-Čemu i?i ,ra pogodil tik pod sr-eem. Miholič se j«* mrtev zgru- dil na tla. VELIK POŽAR PTUJ, 12. je na 10. jan. -dal požar močno razširjena. Toda ta bo-Jlo pri t i na avstrijska tla. Pri lezen je tam sezonska po razdobjih suše in dežja. V suši malarija ne grozi, čim se pa priččne deževna doba, se razmnoži po bacile raznaša.jočili komarjih in štiri tedne po začetku deževne dobe že razsaja epidemija malarije. V deževni dobi, ki se bo kmalu pričela, grozi torej italijanski vojski nov sovražnik. Enako pa grozi malarija tudi Abesincem, ki so doma iz krajev nad 1,300 m nad morjem. Ti so namreč mnogo bolj dostopni okuženju, nego prebivale! krajev, kjer razsaja malarija. Dokaz, da malarija ne razsa !a med prebivalci nižje ležečih krajev, je neznatna poraba kinina pri lečenju. Italijanska zdravniška ekspediei-ja, ki je proučevala leta 1930 v severni Abesiniji zdravstvene pogoje za prebivan je Kvrop-eev. najbrž ž«1 za sedanji pohod. je porabila za 8,000 do 10.000 lju li samo 60,000 tablet kinina po 0.2 gr. Po izkušnjah iz Italije bi potrebovali za enako število na malariji obolelih belokožeev 3,000,000 tablet kinina. Zanimivo je, da je malarija razširjena v Addis Ababa, čeprav so tam neugodni pogoji za komarja anopheta, kajti mesto leži nad 2.500 m visoko. Izmed bolezni, zi.nnili tudi pri nas, je v višje" ležečih krajih Abesini-je močno razširjena tuberkuloza vseli vrst. Čeprav pripekajoče solnce liitro uničuje bacile, se tuberkuloza močno širi, ker žive ljudje tesno skupaj po kočah. Pač je pa v tropičnih in subtropičnih krajih pljučna tuberkuloza redka. V višje ležečih krajih Abesiniji' sta močno razširjena tifus abdominalis in slabokrvnost. Poleg tega pa tropične bolezni hudo izčrpajo ljudi. Velika j0 umrljivost otrok. Nevarnost nalezljivih bolezni je tam večja, ker so med Abe-sinei silno razširjene uši. V goratih krajih je polog nalezljivih bolezni pogosto tudi vnetje pljuč kot posledica velike razlike med vročino dnev in hladnimi nočrni. Močno so razširjene +udi spolne bolezni, pač pa v Abesiniji ne poznajo vnetja slepiča Najtežja ovira v zatiranju bolezni je brezbrižnost domačinov in njihovo nezaupanje do zdraviliške vede. Bolniki se upirajo lečenju in s tem je tudi povedano, zakaj so pojavljajo nalezljive bolezni eelo tam, kjer bi jih sicer ne bilo. UBOJ NAPADALCA PTUJ, 14. jan. — Poročali smo že o žalostnem dogodku pri posest>iici Firbasovi Lizi v Jiršovcih, kjer so ubili 30-let-nga Karla Zajka iz Trnovske vasi. Ugtovljene so nastopne porlrobnosti: Usodnega dne se je okoli pojavil v hiši Fir-basove Zajko Karel, že ]>recej okajen in je kar na lepem začel groziti, češ: "'Noeoj mora biti MUNGO NA OTOKU BRACU DUBRI )VNIK, 13. jan. — Na obali blizu Sajietra na Braču so neki brodarji ulovili žival rumenkaste bavve in koničastega gobea. kater > so smatrali za neko vrsto kune ali pa vidre. Čudno žival so prinesli v Split, kjer ie prof. Giroeieta ugtovil. da ne gre ne za kuno in tudi ne za vidro, maivč za munga, ki mu je domovina vzhodna Azija. Še pred vojno so to vrsto sesalcev vse mrtvo " Pri posestniei je naselili na otoku Mljetu. da bi bil tudi Franc Potočnik iz Vin tarovcev, nato pa je prišel Jožef Nerat. })okončal;*. strupen«1 kače. Živali so se t Ji m razmnožile in kot Ki seje vračal od, zakleti »ovražniki strupenih kovača, ki mu je bil popravil j kač temeljito opravili svojo kramp. Zaradi Zajkove grožnje, nalogo. Z Mljeta je bil mini go je nasfal prepir, med katerim prenesen na Korčulo kako pa je vrirel Zajko nož v Nerata. ga. zadel v vrat in mu prizadejal globoko r?no. Nerat. sam ranjen, je pomočjo Potočnika vrgel Zajka po tleli in ga ob-delaval s kolom. Nerat je pograbil nato kramo in udaril Zajka po glavi, da je mrtev ob ležal. Komisiia ugotovila. da je imel pokoini Zajko po- Danes olijčeno lobanjo in da je umrl za na gospo-'otn»n Vnjem možganov. Iz Jugoslavije. IMAMO V ZALOGI BLJtZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street Hew York, H. T. NENAVADNA AFERA ZAGREB 12. jan. — V vasi Paklenici, ki spada pod občino Novska, so za božič v cerkvi uredili nov vor. Nekega jutra so se vaščani silno začudili, ko so videli na koru velik napis v pozlačenih črkah, ki ]>ravi, da je kor daroval cerkvi predsednik cerkvene občine Dragič. Zaradi tega napisa se je razjezila vsa vas, ker je predsednik cerkvene občine Dragič za kor prispeval toliko kot nič in se je hotel v velikim napisom samo poveličevati. Ponoči so napis odstranili. Dragič pa je sodišču nosial ovadbo, da je bila v cerkvi izvršena zločinska poškodba predmetov, ki so jih darovali plemeniti ljudje, poleg tega pa tudi bogoskrunstvo. Sodišče je poslalo v Paklenico svojo komisijo, ki je seveda takoj odšla, ko so vaščani pojasnili vso za le vri. Častihlepnega Dragiča so t^koj odstavili kot predsednika cerkvene občine, zadeva pa bo imela še svoje posledice pred sodiščem. IZROPANI GROBOVI ZAGREB, 12. jan. — V Starem Sivcu so oni je bila preiskava že v teku, se je pri nekem zlatarju v Son'boru zglasil neki mladenič t: r ga prosil, naj mu zamenja zlat prstan. Zlatar se je takoj -pomnil na opis prstana iz oropanega groba ter poklical orožnike. Groboskrunilec je 22-1 et n i Karel Weiss. Zločin v grobnici duhovnika je ]iri-znal, domnevajo pa, da ima na vesti tudi druga groboskrunst-va. ki so bila v zadnjem času izvršena na pokopališču v Starem Sivcu. je sedaj prišel na Brač, Še ni«o mogli ugotoviti. PRED SMRTJO PLAČALA POGREB ZAGREB, 12. jan. — Malo je ljudi na svetu, ki bi tako skrbeli za svoj pogreb, kakor Ana Filipič iz Zagreba. Našli so jo včeraj dopoldne' mrtvo v sobici, kjer je stanovala 20 let. U-mrla je naravne smrti, stara 73 let. Že 1-. novembra 1030 je plačala 1.200 Din za svoj pogreb. Potrdilo so našli v njenem kovčrgn. Plačala ji* tudi mašo zadusnieo, tako da je bilo že za vse poskrbljeno. PRETEPI V SPLITSKIH CERKVAH SPLIT, 1:1. j a n. — Sresko načelstvo v Splitu je dovršilo obširno pv» i-^kavo o incidentih, ki so se božičnih praznikih vršili v cerkvah v Srijaninah in Katoninah. V prvi vasi so se že pred cerkvijo vaščani prepirali in ruv.aii za nidi razdelitve stroškov pri nabavi zvona. Spopadli so se pozneje tudi v cerkvi in je bilo ranjenih 24 o-seb. Štirje bojevniki so bili tako hudo ranjeni, da so jih morali odpeljati v bolnišnico. V drugi vasi pa so se fantje stepli tudi v cerkvi zaradi deklet. U-deleženci spopadov so dobili od sreskega načelstva po 10 dni zapora, nekateri ]>a so bili izročeni tudi okrožnemu sodišču. Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesl jivo po dnevnem kurzu. ? J CG OSLAVIJO Za $ 2.75....................Din. 100 $ 5.15 ...'............... Din. 200 $ 7.25 ................... Din. 300 »11.75 .................... Din. 500 $23.50 .................. Din. 1000 $47.00 ................. Din. 2000 Za V ITALIJO $ 9.25.................. Lir 100 $ 18.20 .................... Lir 200 $ 44.00 .................. Lir 5il že davno pred izbruhom svetovne vojne vtaknil svoj dolgi nos v balkansko politiko, po vojni je pa moral bežati in je umrl v izgnanstvu v svoji nemški domovini; bivšega portugalskega kralja Manuela. ki so mu izpile lahko-živke mozeg in možgane ter 2ra je revolucija pregnala, in je v inozemstvu sklenil račune s svetom. In še nekaj drugih je bilo, več ali manj važnih, ki se jih pa ne izplača naštevati, ker je seznam že itak predolg. Kralja Jurja bodo jutri pokopali. Kdor bo hotel od blizu videti pogrebni sprevod, bo moral plačati petinsedemdeset dolarjev ali še več. Najemni na za okna po privatnih hišah in hotelih, mimo katerih bodo vozili truplo, znaša za dve uri dvesto dolarjev. Ameriško časopisje že več teden piše t&oro izključno o življenju pokojnega angleškega kralja. Posveča mu znatno več prostora nego ga je posvetilo kateremukoli umrlemu a-meriškemu predsedniku. Tudi o sedanjem kralju Ed-wan In VITI. ameriško časopisje polno poročil in podrobnosti: kolikokrat je bil v %dru_ ženili državah, kaj je jedel in pil. s katerimi ženskami je plesal in kolikokrat je padel s konja. Drugih posebnosti njegovega življenja listi pri najboljši volji ne morejo navajati, ker jih ni. Mladi vladar je baje precej liberalen in je že koj prve dni kraljevanja začel zavračati stare tradicije. II kapeli, v kateri je ležalo truplo njegovega očeta, se ni peljal v kočiji, ampak je šel peš; k zaprisegi se je pa odpeljal v London v letalu. Ameriške milijonarke, stare In mlade, pa iskreno hrepene, da bi zavrgel nadaljni običaj, da bi namreč ne iskal neveste v evropskih kraljevih družinah, ampak da bi se poročil z žensko, ki ni *4 plemenitega " rodu. To se utegne zgoditi. Tudi kralji so začeli uvidevati, da je plemenitaski naslov čedalje praznejši zvok in da dandanes le denar nekaj šteje. In tako bomo mogoče prav kmalu doživeli dan, ko bo upo-gnil svoje koleno pred milijoni te ali one Amcrikanke vladar mogočnega angleškega imperija. "GLAS NARODA " New York, Monday, January 27, 1936 THE LARGEST SlfiVENE 7TA1LY 7N V. ADAM D. LOO: Tu sedim v osrčju Azije in že dva meseca pričakujem pošte iz Evrope. Ali so me vsi moji prijatelji pozabili.' Zunaj stopajo kaiavane s čajem in bamba-ženi mimo mojega bun-galova. Zvonci na kamelah turobno pozvanjajo. Osel riga in pogaujač ga suva s špičasto sulico v r.*bra. S snegom pokriti vrh« vi gora so oixlani z gostimi oblakh Lilo je ko iz skala, zd/ij padajo kaplje z dreves. Xa*l vrtom letajo krokarji in krakajo. Njih pcrut-niee svrščijo. S seboj vlačijo kosti s smetišča. Kadar v Perziji dežuje, todaj se ilovnata tla spremenijo v močvaro, da [dejanje! Rulijmau in >lu*r<* so se globoko pogrezaš vanjo. j skupno »danili na proprogi«, da Pričakoval sem goste na v«* I hi otresli z njih strahovite >o-čerjo. Se nekaj ur je časa in vražnike. Pometati so zač«" zleknem «e po divanu in kadim cigareto zi. cigareto. Dim se dviga sko»aj do polovice sobe in obvisi on d i ko dišeča kopre | ri vrt na. Co nima človek nobenega! Naprej skušali rešiti i><> dela. se .'omisli najčudovit«*j-1 Inštvo. A ko smo delali in hi Šili stvari. Srebam čaj iz sko- J teli, da bi rešili vaj del preprog delice in se nehote zazrem v čr- j in pohištva z blazinami, -m-no. železno nečico. Ogenj pla- z grozo zapazili, da so naši so-pola. Prijetna toplota je v so-J vrnžniki planili v s.transk>* oro bi. Ne vem zakaj, a sp<>t in spet j store. Z blazno naglico so di e si mislim, k;»ko bi bilo, če bi i vili čez pivg. vrsta za vrsto iv pečico pov.ieknil malo bolj na ! -•<» v hipu izginjali pod prepro- TERMITI vito gomazili sem in,tja. Še zmeraj se nisem zavedel, tedaj je Sulejman zakričal: "Termiti, termiti!*' Tla so kar mrgolela tisoče v belili inrave'j. Šele zdaj sva zapazila, da so visele tudi na spodnji strani preproge, da so že popolnoma prežrle spodnje tkivo. Spričo njih čeljusti je kar vidoma razpadalo tkivo in ko sem poslednjo krpo iztrgal kvišku, sem zapazil luknjo, zapazil sem mnogo lukenj v ilovnatih th-h, ki sj> iz njih vedno iznftva vrel< r.ove armade in se ko huda vojska zaganjale kvišku za unpad. Strahovito raz- tla z metlo in jih strgati s str-guljo. Vse blazine, pohištvo, so pometal! skozi okno na muk prej. Saj je slabo zadelana z mavcem in dovolj bi bilo. če bi cev globlja potisnil v dimnik. Saj ne vem, ali bi mi to kako koristilo. Vendar, ker se te misli ne morem znebiti, pozvo nim. Pride Snlejman «n me za čudeno irVrln. Sai ie bil ta dan vse do pieic« osnažil in posnrn-vil in ne razume, čemu bi Š<» kni . . . frav zdaj, ko pride obisk . . ""Lo potisni cev malo bolj notri,*' sem dejal. Toda komaj se je dotekni! goreče pečice, je padla cev na tla, saje so se usule na preprogo in kot bi trenil, je bila vsa soba v dimu. Snlejman je ne-voljen odnesel pečico pred vra ta. In ni kazalo drugega, ko da vzame tudi preprogo, kjer je stala pečica in ki je bila na debelo pokrita s sajami, jo pobere s tal in jo iztepe. Tedaj pa je prišlo iznenadenje! Sulejmar je dvignil preprogo — oba sva brez uma bolščala na tla; rumena rogoznica ni bila nič ve«'- rogoznica, marveč popolnoma razjed en a, kaša. Spočetka sva mislila, da se nama le tako dozdeva, da prav ne vi d i.a Sel r ko je Sulejman z lopatico za premog dregnil v moe-nato snov in je zajel kupček kaše, sem z..gledal brez števila debelih, rnnvnih črvov, ki se pa imeli — noge in so blisko- gami in rogoznica mi. tako d. Zmeda je bila velika. Luknje so se radi prodirajočih in umikajočih se čet tako zamašile, tla je petrolej le počasi pronical skozi. Le tiste mravlje, ki so bile tik luknj, so one, ki so dre-vile navzgor, jiotiskale kvišku, jih dvigale in iztiskale iz lukenj. S {Hibami smo bezali v luknje, da bi zmečkali sovražnike in bi mogli petrolej uliaja-'ti noter. Vsi rovi so vodili ko žarki pod kamin, odkoder so se raztezali v globino. Ni bilo težko razvozlati uganke, da so nas tako iznenada napadle. Pred let j seru bil stopil nekoč v kanal za vodo in sem tedaj dobil stavbe termi tov, ki so se-irale več metrov daleč pod zemljo. In tudi so bili kanali za vodo. ki ni-o bili ne sezidali ne iz cementa, in so bili na-i"'I.Jani po v-em mestu tik pod hišami. T\' v je tako hudo deževalo, je voda v kanalih hipno narasla in t "vm11 j so morali po-brirniti r/ -»ojili bivališč, in v nairliei * 1. t * navzgor. Seveda n:r»zn:di netroleja. — '/nia,r:d -rio: <-1> T nem obleko in T;eh stvo. I,- raziedena voL''oznicn kun kaše pred vrati j,» il:'!; lane> z;i pričo stra-hf\-iteira bo;:'. "J^n^roga pa je 1 11 nkf» lireluku ;;nei je nobene zdravniki pa so bili mnenja, da bi morda ostala živa, če bi bila deležna pravočasne pomoči. Na razpravi so ugotovili, da se je bil Hawley poročil pred sedmimi leti in da je bil to, vsaj v začetku zakon iz same ljubezni. Razpravo so preložili, da zaslišijo še zdravniške izvedence. ŽENSKO TRUPLG V KNJIŽNI OMARI čez nekaj irenutkov ni bilo videti nobene živalce več. Onemogli *mo obstati. ('e ne bomo našli sredstev, da jih čim prej pobijemo, tedaj bodo v nekaj urah uničile vse: preproge.! pohištvo, perilo, obleke čevlje. Poznam družino, ki so jo termiti v eni noči popolnoma uničili. Ničesar ni bilo zjutraj več, celo kovčegi so bili prazni in požrešiir mravlje so visele že rjuhah. "Petrolej!** sem zaklical. "Petrolej! Veliko posodo, dve posodi — deset!" In Sulejman je planil ven. Ostali smo dlali dalje, preproge in obleke, vse je kar frčalo skozi okna na drevesa, ven v dež, ki je lil v potokih. Sluga se je vrni! s post reže k oni, ki sta privlekla posodo in izlili petrolej na tla; nato drugo, št* tretjo. In glej: bele mravlje so se zdrz-1 nile. Nekaj jih je skušalo pobegniti, druge so se umeknile v stran in so o — čudež! — poginjale! Kar divjal sem od veselja, od zmagoslavja. Polival sem tla in praznil posodo za posodo. Uesnično, napad od spodaj iiavziror je pojenjal. Mravlje, ki -o navzlic temu, še zmeraj prodirale navzgor, so se zdaj ustavile in se z drugimi vred razkropile po podzemskih rovih. "vanke opravit' \ e ne bi mogle več NI PUSTU ZDRAVNIKA K SVOJI ŽENI Publika pri sodnih razpravah na An-deškem je znana kot zelo mirna In dostojna. Tem bolj je bil.) ogorčenje, s kateri mje sprejela izjava nekega možakarja, ki se je moral zagovarjati pred sodniki, ker je bil svoji smrtno bolni ženi odklonil zdravniško pomoč. Na božični dan je mlada žena Harolda Victorja Hawleya Njeno mater je to skrbelo, pa je poslala po zdravnika. Z njim in z neko strežnico je dospela pred lii šo svojega zeta. Ta pa jim je prenrečil vstop, češ: "Noben zdravnik ne sme v mojo hišo. Moji ženi ne manjka nič, ker je simulantka in igra bolnico zato, da bi se delala zaninrvo in da bi me jezila!" Mati bolne žene je apelirala na oblasti, da je moral mož vendarle pnrtit: zdravnika do svoje žene. Zdravnik je ugotovil vnetje možganov in jo je dal takoj prepeljati v bolnišnico. Naslednji dan je že umrla. Lani o binkoštnih praznikih je izginila v Nemčiji štiridesetletna gospa Ablova, ki je živela več let v skupnem gospodinjstvu z nekim Rihardom Wag-nerjem. Zdi»j so odkrili v Wag-nerjevem stanovanju njeno truplo. Ležalo je v omari za knjigf-. Wagner je na ponovna vprašanja, kje je njegova gospo«lili ja, odgovarjal <1a je odpotovala neznano kam. Medtem pa je pridno prodajal pohištvo. Prodal je vse: postelje, omare in stole, dokler mu ni na koncu ostala samo omara za knjige. V tej omari je bila skrita njegova žrtev. Ko je policija videla, da so znosili iz hiše kos za kosom vse pohištvo, je poslala detektive, da so vdrli v sobo, kjer je imel Wagner knjižno omaro. Odprli so jo s silo. Z njenih polic se je tedaj skotalilo žensko truplo — razsekanr na kose. Preiskava je ugotovila, da je Wagner polil truplo Ablove s klorovim apnom, ki je zadrževalo Širjenje smradu zaradi gnitja. Morilec je končno priznal svoj čin. Povedal je, da je umoril Ablovo v nekem prepiru. Da bi zabrisal sled za zločinom, je truplo razsekal in ga shranil v omaro za knjige. ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS *Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MAN ZONI REDAR STRAŽIL OB-ČINSKO BLAGAJNO iN JO IZROPAL NAJHITREJŠE ANGLE SKO VOJNO LETALO s*1 Na sliki vidite najhitrejše letalo angleške zračne sile. V n jem je prostor samo za pilota, ki je s težkimi jeklenimi ploščami zaščiten pred sotvra _ žnikoviini kroglami. ZAGREB, 12. jan. — Kakor Sisak zaradi mnogoštevilnih sumljivih požarov, tako je prišla Petrinja na slab glas zaradi mnogih tatvin. Najnovejša tatvina je oškodovala občinsko blagajno in povzročila veliko senzacijo zaradi tega, ker jo je izvršil redar, ki je blagajno stražil. Zaradi mnogih tatvin so odredili stalno nočno stražo v občinskih prostorih in ko je pred pravoslavnim božičnim praznikom redar Vrbanae prepustil službo svojemu nasledniku, je bilo na videz vse v redu in tudi drugi stražarji, ki so stražili med prazniki, niso imeli javiti kaj posebnega. Vrata v blaga miške prostore so ostala ves čas lepo zaklenjena in ni bilo videti, da bi jih bil kdo odpiral. Ko pa je prišel blagajnik v urad. je opazil, da v omari ni več ročne blagajne, v kateri je bilo preko G000 Din. Tudi na glavni veliki železni blagajni je opazil sledove vlomilskega poizkusa. Pozneje so našli ob stopnicah ki vodijo v podstrešje, razbito in prazno ročno blagajno. Bila je zakopana v skrinji pepela. Odtisov urstov niso mogli posneti ker so bili skrbno zbrisani. Sum pa je le padel na r darja Vrbanea. in ko so luvnravili pri njem hišno preiskavo, so našli dosti kovanega d en aria in tudi ugotovili, da je bil njegov bajonet -kriviien. ker je z njim odpiral ročno "Mr ^ajno. Vrbanec se je nekaj časa i zmota val, ko pa so odkrili še razne druge dokaze. je vlom priznal.. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho* če naročiti za »vbje sorodnike ali prijate-1 je, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne posi-Ijatno. 132 "Lepo upanje! Lepe reči, ki mi jih pravite v brk!" "Ah kaj ste storili! In na tem kraju! Sredi teh nesreč! Sredi teh prizorov! Tu, kjer se samo umira, ste mogli... !" "Za tiste, ki umrejo, je treba moliti k Bogu in upati, da pojdejo v lepe kraje; ni pa pravično, tudi radi tega ne, tla bi morali tisti, ki o-o ta ne j o, živeti v obupu... " *-Toda Renzo, Renzo! Vi ne pomislite, kaj govorite. Obljuba Materi Božji!... Zaobljuba!" "Jaz pa vam pravim, da so obljube, ki nične veljajo." "O Gospod! Kaj govorite? Kje ste bili med tem časom! S kom ste občevali .' Kako govorite?!' "Govorim kot dober kristjan. O Mariji pa mislim jaz bolje nego vi; ker sodim, da ne obljub na škodo bližnjega. < V bi bila Marija govo rila. ki bilo kaj drugega! Toda kaj je bilo? Vaša misel. Ali veste, kaj smete obljubiti Marij:. Obljubite ji, da se bo prva hčerka, ki jo bova J-mela, imenovala Marija. To sem tudi jaz brž pripravljen obljubiti. Take stvari delajo Mari ji več časti. Take j>obožnosti imajo več zmisla in nikomur ne škodujejo.*1 k4Ne, ne; ne govorite tako; saj lie veste, kaj pravite: vi ne veste, kaj se pravi storiti za ob ljubo, vi niste bili v tistem položaju, vi niste te izkusili. Pojdite, pojdite, za božjo voljo!" In oddaljila se je viharno od njega ter se vrnila k mali postelji. "Lucija!" je dejal Renzo. ne da bi se zganil. "Povejte mi vsaj, povejte: če bi tega ne bilo.. . 5ii bi bili še isti do mene?" "Človek brez srca!" je odvrnila r »cija obr ni vsi se in mukoma zadržujoč solz. " Ko izvle-Čete iz mene nepotrebne besede, besede, ki me bodo bolele, besede, ki bodo morda grešne, tedaj boste zadovoljni? Pojdite, ah. pojdite! Pozabi toforo... " "Kaj?" "Je tu." "Tu? Kje i Kako to veste?" "Govoril sem z m jim malo prej. Bil sem precej dolgo z njim. In duhovnik, kakor je, 011, se mi zdi.. . " "(>11 je tu! Gotovo zato. da pomaga ubogim okuženeem. Toda ali je 011 že ime! kugo?" "Ah, Lucija, bojim se, žal. bojim se..." In d oči m se je Renzo takole obotavljal izgovoriti besedo, ki je bila bolestna zanje in je morala biti tako bolestna za Lucijo, se je ta znova odtrgala oil male postelje ter se 11111 približala. "Bo-jitn se, tla jo ima zdaj!" "Oj ubogi sveti mož! Ali kaj pravim: ubogi mož? Ubogi mi! Kako mu je? Ali leži? Ali mu kdo streže?" "Ne leži, bodi okrog, streže drugim. A če bi ga videli, kakšno barvo ima, kako hodi! Videl sem jih že toliko in toliko, da se, žal... ne motim!" "Ah, ubogi mi! In prav tukaj je?" "Tukaj, ne daleč, "O presveta Devica!" "Da, malo več. I11 lahko si mislite, ali sva govorila o vas! Povedal mi je stvari... I11 če bi vedeli, kaj mi je pokazal! fuli bo>te. Zdaj pa naj vam začnem praviti, kaj mi je ta mož poprej povedal, s svojimi lastnimi n>ti. Rekel lin je, da je prav tako. da vas iščem, da je Gospodu všeč, če kak mladenič tako ravna, in mi bo pomagal, da vas najdem, kakor je bilo tudi res Pojdite, za božjo voljo, in ne mislite J _ pa Saj 011 je svetnik. Torej vidite razen ko boste molili h Gospodu." I (Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati 44 Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ' Oboževalcih Ognja", 4tOb Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAG a/ADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr - Cena .......................1.W KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige. 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti: Sloj roman ob Nilu: Kako sem v Mekko romal; Pri Čamarih; Med Jezidi Cena ......................1.50 PO DIVJEM XITRD1STANT 4 knjige. 594 strani, s slikami Vsebina: Amadija; Beg i« ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča ▼ soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena ---------------------1.5f SATAN IN IŠKARIOT IS knjig, s slikami. 17M strani Vsebina: Izseljenci; Toma Setar; Na sledn; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delib sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West 18th Street Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena ........................3.5« V GORAH BALKANA / 4 knjige, s slikami, 576 strani t Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mobamedanski svetnik Cena ........................1-5« WINIiTOV rr i/ 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-Cl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči In Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri KomanCih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka C«"« _________________3M ŽITI 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot Cena ______________________L5t "Glas Naroda" New York, N. Y. TmS L2BGEBT BWTENli 0Z1LY IN 17. 9. PRODANE DUŠE 22 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL.: I. H. KONJENICA V MODERNEM VOJSKOVANJU Rihur in žena sta ila takrat največ kriva, da se je moja družina obrnila od mene. Postarnega, bogatega ženina mi je pripeljal samo za to, da bi sam pri tem imel dobiček. Veš, tla mu je obljubil, da mu posodi veliko vsoto brezobrestno na več let, da se more vstanoviti, kakorliitro bi mu dala svojo roko. Zato je z vso premetenostjo uganjal vse spletke, da bi me zvezal z onim človekom in mi je s tem skoro odtujil mo-jega% Johana, kateremu je laskal, da se kesem, ker sem mu dala besedo. Takrat sem mogla svojo železno glavo prepričati samo s tem, da sem ljubila samo njega in da ga ne maram pustiti ter sem potovala za njim v Hamburg in sem mu rejv.la: S teboj grem do konca sveta, ako je treba. O, moja Julija, to so bili časi! *4Uboga Koza nima z vrtnicami postlano. Ko bi vedela, kakega duha jn mišljenja je, bi jo rada vzela k sebi, ko Herbert ne bi bil več njen varuh in ji ne bi mogel braniti iti k meni. Toda kdo ve, kaj je naredila iz nje njegova in njena vzgoja. Gotovo še živi v njegovi hiši in je zavarovana pred >edo. Toda jo bom pustila natančno opazovati; mogoče boni pozneje prišla kdaj ž njo skupaj in se bom prepričala, ako je tako, kot njen dobri, mehkosrčni oče, ali pa je Herbertov in Helenin vpliv pobarval njeno dušo. "Sedaj pa moram to pismo skončati. Zelo Te pogrešam. Toda Tvoje zdravje je važnejše. Storit': moraš vse, da zopet ozdraviš. Dobro se razvedri in če je potrebna operacija, mi takoj sporoči. Takoj bom prišla k Tel\, da Ti bom v težkih časih stala ob strani. Ničesar s> ne odrekaj, draga Julija, kajti Tvoje zdravje mi je zelo pri s rcu. Prosim Te, da ini pišeš, kakor hitro Ti je mogoče. Iskreno Te pozdravlja Tvoja zvesta svakinja, — Josipi na." Ko gospa Worth skonča to pismo, nekaj časa srpo gleda pred se. Ravnatelj sanatorija ji ni prikrival, da je stanje njene svakhije dvomljivo in da bo šlo pri operaciji za življenje m smrt. Zato bo poskusil še z nekim drugim zdravljenjem, ki }>a je zelo drago. Takoj mu je sporočila, da to ni nikaka zapreka, samo naj njeni svakinji ne povedo, da je zdravljenje drago, ker bi si v svoji skromnosti delala sive lase. Vendar pa je morala biti Josipina Worth na to pripravljena, tla ji bo odvzeto tudi to ljubljeno človeško bitje in to jo je zelo potrlo. Sama bo in nikogar ne bo imela, ki bi ga mogla imenovati svojega. Sicer je imela dovolj ljudi na Argro podjetju, h katerim je mogla obrniti svoje maternc skrbi, toda za to ženo je bilo to malo, ker jo je že pred leti zapustil njen ljubljeni mož in ker je edinega otroka izgubila v njegovi nežni dobi. Gospa Worth ostane in si z roko potegne preko šela. Nato pa se zatopi v delo — in je zopet enkrat spoznala, kot že pogosto, kak blagoslov je delo, ker prinese pozabljenje za vse bridkosti. * * * Koza Kiliar in Marta Preler sta, ko ste šli s parni k a, morali gosjjej Petri izročiti svoje potne liste. Na čuden način gospoda Petrija ni bilo ob strani žene, ko greste ž njo v avtomobil. Pri tem pove šoferju naslov tako tiho, tla je dekleti niste mogle slišati. Koza pa vsa začudena zagleda, kako se je gos|H>d Petri z obema kontoristinjama odpeljal v nasprotno smer. "Ali vaš gospod soprog ne gre z nami, milostljiva gospa?" vpraša Koza. "Ne," odgovori gospa Petri navidezno mimo. "Jaz grem z vama naravnost k moji materi, moj mož pa se pelje z obt •raa mladima damama v naše stanovanje, ki se nahaja poleg naše trgovine v drugem delu mesta." i To pojasnilo se je Kozi zdelo zadovoljivo. Toda Marta se|za gospoda Petri j a ni prav nič zmenila, ozira se okrog, ako m mogoče kje zagledala Vajharta. Toda izginil je kot doktor \ tMidel. Postalo je že tudi temno; po vseh ulicah, j»o katerih so se |»cljali, so se v izložbenih oknih svetile luči. Sem in tam pridejo za nekaj časa tudi zopet do obrežja in dekleti vidite Rio de la Plata žareti v električni svetlobi. Najbrže so so se tlolgo časa vozili ob bregu reke, toda nasproti njenemu toku. Zatem pa pridejo v mirnejše kraje, najbrže v kakem predmestju, ki je bilo izven mestnih zidov. Razvsetljava je bila vodno pomanjkljivejša. Koza skrbno gleda okoli sebe. Imela je navado, tla si je vse ogledala, kamor j- prišla in tako si je tudi sedaj hotela napraviti sliko o potu, po katerem je vozil avtomobil. Slednjič pa je morala vsled vedno večje teme to (»pustiti. Videla je samo še nek spomenik iz belega marmorja na majhnem trgu sjnli temnih nasadov. Na tem trgu avtomobil ostro zavije okoli vogala v ulico, v kateri je stala samo ena hiša sredi majhnega vrta. Pred vrati t«$ga vrta se avtomobil naenkrat vstavi. Šofer izloži kovčege na cesto in gospa Petri ga plača. Kozo in Marto ]>ozove, da izstopite ter |»otegne za zvonec. Da prtljage gospe Petri ni bilo na avtomobila, se jima ni zdelo čudno, ker ste vedeli, da jih je hotela pribijati k svoji materi. Dve služkinje pridete iz hiše, iz čije veže je prihajala medla svetloba rdeče zagrnjene svetilke. Drugače je bila cela hiša temna; najbrže so bila okna zaprta z lesenimi ]»olkni. Rozo naenkrat obide nek negotov strah. Ko gre jk> kratki poti proti hiši, se Roza naenkrat ozre |ki ulici. «»«1 koder je prišla, m edin«, kar je videla v tem tihem kraju, je bil beli spomenik na malem trgu ob pričet k u ulice. Edina električna svetilka je metala svetlobo na belo telo ženske postave in Rozi se je zdelo, kot da z dvignjeno roko miga proti njej. Nehote so nekoliko obotavlja stopiti v hišo, toda gospa Petri jo nn^rlo porine v v<-žo: "Hitro, hitro, ker je prepih, ako so vjata dolgo odprta." Tako stopi Roza za Marto v hišo in za njo gospa Petri, ki naglo zapre vrata za sel>oj. Rdeče razsvetljena veža je bila opremljena z zrcali in s kljukami za obleko. Obe služkinje nest te kovčege po stopnicah, ki so bile pokrite s preprogami. Gredo po dveh stopnicah. V dragem nadstropju porine gospa Petri Marto v odprto »oho, v katero je služkinja nesla njen kovčeg. Obe služkinji ste bili bitni i, zveneli postavi z nenavadno praznim obraaoiu. . XQaOj# prihodnjič. 1 Nobena draga vrsta orožja se v svojem pomenu za boj ni tako spremenila, kakor konjenica. Že od nekdaj je konjenica imela dvojno nalogo: prva njene naloga je bila opazovanje sovražnika, druga pa bojevati se v odločilni bitki v zvezi z drugimi četami. Čimbolj pa so bojujoče se armade rasle po moči in pridobivale po obsežnosti ter čim bolj je vedno bolj izpopoj-njeno orožje onemogočalo gibanje konjenice na bojišču, to- liko bolj j-i pomembnost konjenice v boju padla, dokler se končno njena naloga ni omejila ! le na opazovanje sovražnika. ( Se v 7-letni vojski je ponavadi j konjenica v strnjenih vrstah odločila bitko. Celo v francos-j konjeniški vt jski 1. 1871, so j Francozi s svojimi slovečimi konjeniškimi atakami dosegli priznanje vsega vojaškega sveta. Tudi v mirovnih manevrih je do svetovne vojske konjenica igrala še vedno veliko vlogo. ZBIRKA zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG IE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI._ ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena .....................,.. -35 ANDREJ HOFER ....................................................50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e BELGRAJSKI BISER .....-.....................................35c BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c BOJ IN ZMAGA .......................................-...............20e CVETINA BOROGRAJSKA ...................................45e CVETKE (pravljice za stare In mlade)................30« ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25« DEVICA ORLEANSKA ............................................50« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40« ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35« FRAN BARON TRENK ............................................35« FRA DIAVOLO ........................................................50« GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisa! Fran Mil- Pinski. vesclomodre limnnroske, 72 strani .35 HEDVIKA. BANDITOV^ NEVESTA ..................40« JANKO IN .METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih ▼ Koreji) ........................................................30« KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30« KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora* .....30« KAJ SE JE MAKARU SANJALO .......................25« LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šinit) .................................30« MARKO SENJAXIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c MAROX, krščanski deček iz Libanona ................25c MUSOLINO. ropar Kalabrije ................................40« MRTVI GOSTAČ ......................................................35« MALI KI^ATEŽ (spisal Mark T»vain) .......-.......70« MLADIM SRCEM (par krasnih črti« pisatelja Meška) ......................................................... J5e NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40« NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50« PREGANJANJE INDIJANSKIH .MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillnaan. CVna .........30 PRISEGA H C BONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgixlovine kanadske. Spisal A nt. Huonder. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritju Aiuorike. Cena ................... .30 PABERKI IZ ROŽA ...............................................25« PARI&KI ZLATAR ---------------------------------------------35e POŽIGALEC ........................................................»..25« PRSTI BOŽJI ........................................................... 30« PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35« PO VODEN J (spisal Krištof Šmit) ........................30« PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez............. 1.— PIRHI (spisal Krištof Šmit) ...............................30« PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. zv.................... 40« II. zv...............40« PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40 PR1GODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir I^evstik. Roman za mladino. Cena ...........................70 PRAŠKI JIDEK ....................................................25« PATRIA (povest iz irske zgodovine) ___________________30« POSLEDNJI MOHIKANEC -................................30« RDEČA IN BELA VRTNICA _____________________________30« REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30« ROBINZON KOŠITN1K ...................................... .50 STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ......................... .50 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti in nez^iHle s letovanja dveh mor-na rjev. Cena .............................60 SUEŠKI INVALID _______________________________________________35« SISTO IN SIESTO (povest oz Abrurev) __________30« SVETA NOTBCRGA _________________________________________35« STEZOSLEDEC ______________________________________________30« SVETA NOČ (pripovedke) __________________________________30« TRI INDIJANSKE POVESTI ________________________30« TURKI PRED DUNAJEM _________________________30e TISOČ IN ENA NOČ (s slikami: trda ves) L zv. $1.30; H. tv. $1.40; III. tv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ' IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov po ............................ jgg VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meške; • slikami) ------------------------------------$lj| Tria ves.......L20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 treski pa ---------------------------50e ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA___C0e ZLATOKOPI (poveš« iz A tanke) _____________________SSc ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (*▼» M) L del 40* U. dd 40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 1« povest: Vinski brat; in 13 povesti spisal Engelbert Gangl). r 1 zvezka...... J§ VINSKI BRAT. (V. zv.». Cangl .............. M 8 POVESTI. (IV. zv.». Ca net ................ 2>t 13 POVESTI. (III. zv.). Gangl .............. J9 Naročite jih prt: KNJIGARNI "GLAS NARODA* 216 West 18th Street ; : : New York, N.Y. Celo ob začetku svetovne vojske so jo tu in tam še porabljali za napad. Splošno pa se konje nik, razen na patrulji, ni več boril na konju, ampak je moral stopiti s konja in se boriti kot pešec, dokler vojskovanje v strelskih jarkih ni popolnoma preprečilo uporabe konjnikov. Vojaški krogi si nikakor niso še na jasnem, ali in v koliko bo še dandanes mogoče uporablja ti konjenico na evropskih bo jiščih. Pri tem tudi zagovorniki konjenice nikakor ne mislijo več na strnjene konjeniške napade, ampak le na to, da bo konjenik v boju moral skočiti s konja ter se v kritju bojevati kot pešec in pa da bo konjenik marsikje še zelo primeren za patruljo. Vsekakor bi bilo zgrešeno, kar trdijo nekateri, ki pravijo: ' 'Konjenice ne potrebujemo več, saj se bo poslej vsaka vojska vojevala v strelskih jarkih." To pa prav za prav ni res. Strelski jarki in tako zvano stoječe vojskovanje je le skvarjen način vojskovanja, kateri vojsko neprimerno podaljša in vsako odločitev s pomočjo boljše strategije, izobrazbe in oboroževanja onemogoča. Zato si bo vsak poveljnik prizadeval, da bi v bodoče preprečil, da bi fronte ostale, ampak bo skušal doseči odločitev v tako zvanem premikajočem se vojskovanju, kjer bodo seveda oklopni vozovi igrali veliko vlogo. Toda tudi motorizirano orožje, lahki bojni in oklepni vozovi, avto-mobjlisti in letalci ne bodo vselej mogli izpolniti nalog, katere je doslej izvrševala konjenica. Od rešitve tega vprašanja je vsekakor odvisno, ali bodo posamezne armade še ohranile "konjenico in v koliki meri. V potrditev tega vprašanja je treba poudariti tole: Večji konjeniški oddelki, ojačeni z lahkim topništvom in težkimi strojnicami ali z motorji, so brez dvoma zelo okretni ter zaradi tega bolj sposobni za posebne bojne naloge, kakor pa druge vrste čet. Te posebne naloge pa so zunaj odločilnega bojišča in zahtevajo poseben način vojskovanja. Take naloge so na primer, če je treba umikajočega se sovražnika zasledovati in ga na begu ovirati toliko časa, dokler ne pride pehota, če je treba tuintam pri umiku braniti posamezne odseke ali pa varovati krila svojih čet. Za take konjeniške boje pa ni pripravi-o vsako ozemlje. Konjenica se bo obnesla le v takih krajih, kjer je dovolj naravnih obrambnih odsekov, višin in gozdov, kateri konjenici omo- ! goeajo, da nenadoma z ognjem napade ter ravno tako naglo zopet skrivaj izgine. Za napadalne in tudi opazovalne naloge bo včasih treba bojno silo večjih konj. enot okrepiti z lahkimi aT tomobili in z motoriziranimi obrambnimi topiči. Je pa na dragi strani seveda tudi res, da Vonji konjenico v boju s strelnim orožjem vendarle nekoliko ovirajo. Da postane konjenica dovolj okretna, mora velik del moštva na varnem varovati konje za fronto. To je v škodo bojni sili strelske čete. V odločilnem boju bodo sami oklopni oddelki z lahkimi srednjimi in tudi težkimi oklop-nimi avtomobili s svojo veliko naglico iz udarno silo konjeniške oddelke daleč nadkriljevali naj si tudi bi bili konjeniški oddelki najinoderneje oboroženi. V opazovanju sovražnika na daleč v st.nteške namene. . bo konjeniško opazovanje najbrže postalo np|>otrebno. To pa zaradi zelo velikih razdalj, katere motoriz»rani oddelki mnogo hi t rejo zmorejo, kakor pa ko njeuica. Pomisliti pa j«» todi treba, da je včasih točno opazovanje mogočo le po liudih bojih s sovražnimi varovalnimi četami. Tu bodo vsekakor lahki oklopni oddelki v sodelovanju z letalci svojo nalogo točneje in hitreje izvršili. Zlasti pa bodo letalci lahko sovražnikovo gibanje tndi za njegovim hrbtom opazovali. Drugače pa je, I SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU | n« WW lltk STR EST NEW XOKK, If. X. FI&1TE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJI če je treba sovražnika od blizu in med bojem opazovati. V tem primeru je treba ozemlje dodobra pregledati in ugotoviti, ali je kak gozdič, ali kak vrh zaseden, kako močno je zaseden, kako so razpostavljeni sovražni oddelki, kako je razporejena sovražna kolona, ki prihaja nasproti, kako močni so njeni deli in kedaj bo kak kraj od sovražnika dosežen. Za taka opazovanja pa je najbolj sposoben konjenik, razen njega kvečjemu še motociklisti. Pa tudi motociklista navaden konjenik v svoii okretnosti zunaj ceste daleč presega. Konjenik more opazovanje izvršiti na vsakem ozemlju. Ko pade mrak docela preneha delovanje letalskih opazovalcev. Tudi oklopni vozovi n zmorejo več toliko. Zato je ravno ponoči, zlasti pa v mraku opazovanje po konjenici važno. Ze zaradi natančnega opazovanja konjenica tudi v bodočih vojskah ne bo ostala brez važnosti. Zato je tudi nobena armada doslej ni odpravila, čeprav so vse države zaradi o-klopnili avtomobilov konjenico močno zmanjšale. SHIPPING NEWS MRLIČ, KI W RASE BRADA 29. januarja: lie de France v Havre 31. januarja: 2. februarja: Conte ai Savola ▼ Genoa 5. februarja: Majesclc v Cherbourg 8. febriiarja: ltex v Gen oa 12. februarja: Washington v ITavre Bremen v Bremen 14. februarja : Berengaria v Cherbourg i 15. februarja: Champlaln v Havre 19. februarja: Europa v Bremen 19. februarja : Europa v Bremen 20. februarja: Majestic v Cherbourg 21. februarja: lie uc France v Havre 26. februarja : Manhattan v Have Aquitania v Cherbourg 29. februarja: Conte di Savoia v Genoa V Quebecku, Kanada, se ljudje nepop'sno zanimajo za nenavaden dogodk. Na otoku Magdaleni, sloveči zaradi silovitih viharjev, ki divjajo tam j okoli, je umrl 71 letni Didier Frugier. Vaški zdravnik je u-gotovil njegovo smrt, toda pokopati ga nočejo, ker so domačini prepričani, da pokojnik še vedno živi. Baje š<- ni nastopila pri njem mrtvaška okrepenclost, a tudi brada ena in sedemdsetletnega starca še vedno bujno rase. Poleg tega se zrcalo vedno orosi če ga držijo mrliču pred obrazom. Zaradi pokopa Frugier |a je prišlo med vaškim zdravnikom in domačini do velikih nasprot- stev. Zdravnik je namreč zahteval, da se mora starec takoj pokopati. Sporočil je svojo zahtevo brzojavno tudi notranjemu ministrstvu. Ministrstvo je pooblastilo zdravnika, naj Še enkrat preišče mrliča. To se je zgodilo. Zdravnik je odredil, da se mora Frugier odnesti na pokopališče, toda prebivalstvo se je temu ponovno uprlo, češ, da trunlo ne kaže nobenih znakov razpadanja. In tako leži mrlič še vedno doma v rak vi, brada mu rase naprej prebivalstvo pa jo v trdovratni opreki z zdravnikom, ki zahteva, da se Frugier vendar že spravi pod zemljo. VAŽNO ZA l NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno di kdaj imate plačano naročnina Prva šttvilka pomeni mesec, drv-ga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo raspo slali za Novo leto tn ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega delo in stroškov, za to V is prosimo, da skušate no ročnino pravočasno poravnatx Pošljite jo naravnost nam ali jt po plačajte našemu zastopnik* v Vašem k-ajv ah pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imen9 so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na Oh rojakov naseljenih. A. ScTtSO CALIFORNIA: Ban Francisco, COLORADO: Pueblo. Peter Coll* Wallenberg. M. JL INDIANA: Indianapolis, ILLINOIS: Cblcagc, J. BefCM. J. Lnkanfc* OScero, J. r«Ua (Chicago. la Illinois 'r. Zupančič JollcC, Mary leto. Joseph T- Im Salle. J. Spelleh Maaroutab, Frank Angnatla North Chicago, KANSAS: Qliard, MARYLAND: Kltzmlller, Fr. Vodoplrec Steyer, J. Cena ( W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit, MliVNESOTA: Chlsholm. Vrank GooSs Ely. Jo«. J. Peshel Eveletb, Louis Gouie GlHiert, Louis Vessel Hlbbinfc. John Povfte Virginia. Fraick Hrvstlch MONTANA: Roundup. M. M. Paolaa Washoe, L. Champa NEBRASKA. Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnlsbn Little Falls. Frank Hun OHIO: Barberton, Frank Treba Cleveland, Anton Bobe'i, linger. Jacob Resnik. John Slapv'Ji Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Bal ant, Jobs Knnr to Warren, Mrs. V. Racbai Youngstown. Anton OREGON: Oregon City, Ore- J. Kobiar PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton IpsfM Clarldge, Anton Jertna Conemangb, J. Eioort. Len is fferrel, Jerry Okorn Forest City, Oreenstmrg, Frank Novak Jafenstown, John Polenta Ktoayn, Ant. TanfelJ Lexeme. Frank BaDoeto Manor. F-an k Dcmshar Midway. Joha Žut Pittsburgh. J. Presto, F. B. Steeltoo. A. Bra Turtle Creek, Fir. West Newton, Joasok Ions WISOON8IN: Milwaukee, West Allla. •SheboTgan, Jsseph Kakci WYOMING: Rock Springs, DiamcodvUlBi Joe 6ke* Je pceJeL UPRAVA "QLAM NAROQA'1