Leto XXIV., št 9
Upravnitrvo; Ljubljana, Puccini i era ulica 9« Telefon fa 31-22 31-23 31-24
Inseracm jddeiek Ljublana, Puccinijevs ali»
a 5 - Teletoi) fa 31-2». 31-26 Podružnica Nove onesto: liublianska cesta 42 lzk> mòno zastopstvi za oglas« a Italije in inozemstvo UPI S. A MILANO_
Računi: za Liubljanskc pokra lino pri pofano-čekovnem zavodu fa 17.749, za ostale kraje Italiie Servizio Conti Con Post. No U-3118
Ljubljana, četrtek 13. januarja 1944
Preis — Cena t- L
I z h a I a vit k d a o razen pooedeuk» Naročnina znata m e » e č o o Lii 18.—, za inozemstvo vključno » •Ponedel iskim Introni« Lii 36.50
5. telefor
UredorStvo: Ljubljana. Pnccinweva ulica faev.
faev. 31-22 31-23 31-24
136 Terror-Flugzeuge abgeschossen
Die schweren Verluste der Nord amerikanischen Bomber — Sowjstpanzer und 43 Flugzeuge in zwei Tagen vernichtet —
neute Sowjetang rifie ohne Erfolg
359 Er-
[ 123 ameriška bombnikov sestreljenih
po veČini so bila štirimotorna letala
Aus dom Führerhauptquartier, 12. Jan.
DXB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt be;kannt:
Nordöstlich Kertsch wurden starke, von Sc'n'achtfliegern unterstützte Angriffe der Sowjets in erbitterten Kämpfen abgewiesen.
Auch südwestlich Dnjepropetrowsk blieben erneute heftige Angriffe des Feindes ohne Erfolg.
Im Kaum von Kirowograd hielt der Feinddruck weiterhin an. In schneidigem Gegenangriff gewann eine Aufklärungsabteilung eine verlorengegangene Ortschaft und ein wichtiges Höhengelände zurück, brachte zahlreiche Gefangene ein nnd erbeutete 12 Geschütze.
Südwestlich Tsoherkassy scheitorten mehrere Vorstösse des Feindes.
Südöstlich Pogrebischtsche stehen unsere Truppen in schwerem Abwehrkampf mit vordringenden feindlichen Kräften. Südwestlich der Stadt verliefen unsere Gegenangriffe auch gestern erfolgreich. Truppen einer Panzerdivision vernichteten «ine sowjetwehe Panzerbrigade und erbeuteten dabei 50 Geschütze,
Im Ran m westlich Berditschew und westlich Nowognad-Wolynsk wurden mehrere örtliche Vorstösse des Feindes abgewiesen.
Bei Retschdza sind heftige Kämpfe fall Gange.
Im Raum von WItebsk scheiterten wiederum alle Angriffe der Sowjets besonders südöstlich der Stadt unter hohen Ver-lusteni für den Feind. 66 sowjetische Panzer wurden vernichtet und 15 Geschütze erbeutet.
In den beiden letzten Tagen wurden an der Ostfront 359 feindliche Panzer und 43 Flugzeuge vernichtet.
In Süditalien dauern westlich Venafro die heftigen Abwehrkämpfe an. Der Ort Cervaro und eine Bergkuppe nordöstlich davon gingen nach hartem Kampf verloren. Von der übrigen Front wird nur geringe örtliche Kampftätigkeit gemeldet.
Wie bereits durch Sondermeldung bekanntgegeben, erlitten nordamerikanische Bomberverbände am Vormittag, des 11. Januar bei Angriffen auf das mittlere Boichsgebiet schwerste Verluste. Die Angriffe kamen infolge des hervorragenden Zusammenwirkens von Jägern, Zerstörern und allen Teilen der Luftverteidigung nicht zu geschlossener Wirkung.
Nach den neuesten Feststellungen wurden 136 nordamerikanische Flugzeuge, darunter 124 viermotorige Bomber, meist vor Erreichen ihrer Ziele, abgeschossen. Die Vernichtung weiterer feindlicher Flugzeuge ist wahrscheinlich.
«
136 terorističnih letal sestreljenih
Težke Izgube sevesrsz>mme&iških &?mbmkcv — 35$ sovjetskih oklepnikov Isa 43 fetal imilenih v dveh dneh Ponovni fe^ezissjsešni sovjetski napadi
Fiihrerjev glavni stan, 12. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Severrvivzhodno od Kerča so bi'i v silovitih bojih zavrnjeni sovjetski napadi, ki so jih pedpirala bojna letala.
Tudi južnozapadno od Dnjepropetrov-Fka so ostali siloviti napadi sovražnika brez uspeha.
Na področju pri Kircvgradu se je nada-! i va! sovražni pritisk. Z zanosnim proti-i.: : ac>m je osvojila naša izvidniška skusi začasno izgubljen kraj in važno vi-th», privedla številne ujetnike in zaplenila 12 trpov.
ižnozanadno od Čerkasov se je izjalo-
* več sovražnikovih sunkov.
nevzhodno od Po^rebnča so naše čete -ai:' viene v težke obrambne bojo s pro-ri i raje čimi sovražnimi silami. Južnozapa-dno od mesta so bili naši protinapadi tudi včeraj uspešni. Čete neke eklopne divizije si uničile «ov/etsko oklepno brigado in zaplenile 50 topov.
Na področju zapadno od Berdičeva in za pa dno od Novegrada-Volinska je bilo 7K.vrrVnih več krajevnih sovražnikovih sunkov.
Pri Rečici so siloviti boji.
Na področju pri Vitebsku So se zlasti ju?,nevzhodno od mesta znova izjalovili vsi sovjetski napadi z velikimi regubami za sovražnika. 66 sovjetskih oklepnikov je bilo uničenih, 15 topov pa zaplenjenih.
V	obeh zadnjih dneh je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 359 sovjetskih oklop-nikov in 43 letal.
V	južni Italiji se zapadno od Venafra nadaljujejo siloviti obrambni boji. Kraj Cervaro in neki gorski vrh «evernovzhi-dno od tega kraja sta bila no hudi bojih izgubljena. Z ostalega bojišča javljajo le o manjših krajevnih spopadih.	,
Kakor je bilo že javljeno s posebnim poročilom, so utrpele severnoameriške bombniške jate dopoldne 11. januarja pri napadih na srednjo Nemčijo težke izgube. Vsled izredno dobrega sodelovanja lovskih in rušilnih letal ter vseh delov protiletalske obrambe napadi niso imeli strnjenega učinka.
Po najnovejših ugotovitvah je bilo večinoma pred dosego cilja sestreljenih 136 severnoameriških letal, med njimi 124 šti-rimotornih bombnikov. Uničenje nadaljnjih sovražnih letal je verjetno.
•avv
3p na vilmänem bsjiscts
Berlin. 11. jan DNB. Mednarodni poročeval-sk urad poroča o bojih na vzhodnem bojišču:
Z'maka bitka na vzhodu, ki se v očividnem nasnrcrtstvu z obema prejšnjima letoma bije ob relativno nizkem mrazu, je stopila s pričet-krm nadaljnjih sovjetskih bočnih napadov v vel'kem Dnjenrovem loku v nev stadij. Južno-zapadno od Dnjeprcpetrovska so izvršili boljše v ki z več divizijami po običajni obširni topniški pripravi ter z uporabo bojnib letal in vseh tehničnih pripomočkov še en dodatni prebojni poizkus. S tem so nadaljevali namero, ki je b:la opazna že pred nekaj dnevi pri Ki-rovgradu in ki jo je bilo opaziti tudi pri prejšnjih ofenzivah, da bi namreč s stransko raz-širitvijo napadalnega področja dosegli razbremenitev preti zaradu usmerjenega glavnega napadalnega premikanja.
Trenutno ie glavni pritisk boljševiških ofenzivnih oddelkov na južnovzhodnem robu velikega Dnjeprovega loka, medtem ko je v sosednjem odseku pri Kirovgradu popustil. Nemškim četam je uspelo izvesti tamkaj več uspeš-n;h orotisunkov ter povzrcč:ti izjalovljen je bc>ljševi<kega poizkusa obkolitve oklopniških in motorizirani nemških cdde'kov z izTedno velikimi izgubami za napadalce. V vdornem pasu južno od Pogrcbišča so poizkušali boljše-viki s pomočjo novih sil večkrat prodreti v smeri proti jugu. nemškim vojakom pa je uspelo zavrniti sovjetske napada'ne klie in s s- lovi ti mi nrot:sunki omejiti operacijsko področje na južnozapadni strani.
Zapi.dno od Berdičeva ter južnozapadno in
zapadno od Žitomira boljševikj tudi včeraj ni so ponovili svojih nedavno z velikimi izgubami zavrnjenih napadov, kar je nedvomno treba pripisovati oslabitvi njihovi tamkaj zelo zbi-tih oddelkov ter težavam, ki jih imajo z oskrbo, pač pa so privedli boljševikj severnozapad-no od Žitomira in Novograda-Volinska iz zaledja nadaljnje napadalne čete. da bi ojačili svoje, v smeri proti Pripijetskim močvirjem tipajoče izvidniške oddelke. Ob tej priliki je prišlo na tem nenaseljenem in neprehodnem ozemlju ekrog Sarnov do živahnih spopadov z nemškimi zaščitnimi oddelki.
Iz ostalih odsekov vzhodnega bojišča poročajo. da So boljševiki, kakor se je moglo iz javi jenih priprav že deli časa sklepati, po daljšem odmoru prešli na Kerkern polotoku zopet k probojnim in izkrcevalnim operacijam. V srednjem odseku so sovjetske čete s prihodom novih sil ojačile svoj pritisk na boiišču zapadno od Gomelja in tudi b'tka pri Vitebsku je postala silovitejsa. medtem ko javljajo z bojišča pri Nevelju le o krajevno omejenih spopadih.
Trajno zboljšanje vremena omogoča močnejše delovanje letalstva v vseh odsekih bojišča. V letalskih bojih je bilo 10. januarja sestreljeni 25 sovjetskih letal, medtem ko se 2 nemška stroja nista vrnila na svoje oporišče.
Madrid, 12. jan. R. Zunanjepolitični urednik »ABC« izjavlja v zvezi z boji na vzhodu, da pričajo silne izgube moštva in materijala, ki jih nemške čete zadajajo boljševikom, da razpolagajo Nemci še vedno s polno bojno močjo.
Führerjev glavni stan, 12. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja:
V zgodnjih jutranjih urah 11. januarja so napadli severnoameriški bombniki nekatere kraje v srednji Nemčiji. Ker je nemška obramba takoj nastopila, napadi niso imeli strnjenega učinka. Nasprotno pa je bilo po doslej prispelih še nepopolnih poročilih po nemških lovcih, rušilcib in protiletalskemu topništvu sestreljenih nad državnim ozemljem in zapadnimi zasedenimi ozemlji 123 severnoameriških letal, v veliki večini štirimotornih bombnikov. Sestrelitev nadaljnjih letal zaradi nastopa teme še ni mogla biti potrjena.
Nasproti izredno visrki sovražnikovi izgubi letal in posadk stoji po dosedanjih poročilih izguba posadk dveh nemških lovskih letal. Sedem nadaljnjih posadk pogrešajo.
Velik uspeh nemških lovcev
Berlin. 12. jan DNB Mednarodni poročevalski urad javlja:
Po dosedanji nepopolnih podatkih ene same jate lovskih in rušilnih letal je ta zbila nad 50 štirimotornih bombnikov iz sovražnega oddelka, ki je včeraj priletel nad Nemčijo Silam nemške prot letalske obrambe, ki jih ni oviralo slabo vreme, je uspelo razbiti sovražne bombniške skupine že pri prihodu ter jim v uspešnem sodelovanju z obrambo na zemlji preprečiti skupen nastop. Obramba se je nad Nem-
čijo stalno ojač evala in ni izostala niti pri od-letu ameriških bombnikov, ki So se razpršili v vse smeri. V neumornih napadih so nemška lovska in rušilna letala uničevala «jvražne stirimotorne bombnike drugega za drugim. Ka ko sijajno je uspelo razbiti napad, je razvidno že iz dejstva, da so morali ameriški teroristični letalci odvreči svoje bombe v krogu več 100 kilometrov, često celo na polje. Bombniki, ki so prileteli nazadnje, so morah zaradi silovitosti obrambe odvreči svoje bombe že v obmejnih področjih ter se nato naglo obrniti nazaj, ker so jih zasledovali nemiki lovci.
Angleško priznanje
nemški borbenosti
Ženeva, 12. jan. DNB. »Nemško letalstvo se ne pusti premagati. To občutijo angloameriške letalske sile vsak dan pri svojih dnevnih in nočnih napadih«, piše letaLski dopisnik londonskega »Evening Standarda« Oliver Stewart. »Z največjim junaštvom«, nadaljuje Stewart, ».se mečejo nemški letalci nasproti sovražnim jatam, da bi raztrgali njihove formacije. Značilno za nemškega borca je, da se bori do zadnjega Kaj drugega trdi lahko le oni, ki se z njim ni nikdar spopadel. Nemčija ne razsipa niti ljudi, niti svojega vojnega materijala, ko oa bo prišla ura preizkušnje, bodo stali Nemci trdno in ne-omajano in se bodo borili z največjo nepopustljivo zagrizenostjo.«
aščevaito ziošinstv®
Smrtne obsodbe za izdajo nad faszmom, s katero je b!I omogočen
Badoglijev državni udaf
Boji v pili! Italiji
Berlin. 11 jan. DNB Mednarodni poročevalk: urad poroča o položaju na južnoitali-janskem bojišču:
Za noložaj v zapadnem odseku bojišča je značio. da so Anglo-Američani lahko ponovili svoje poizkuse, da bi prebili nemške črte med Va Casilino :n med Monte Maiem šele po 36umem odmoru Včeraj opo'dne so priče': z druso fazo s pomočjo sveže privedeni čet. obenem pa so :stočasno> poizkušali napa ti front-'no z vzhoda ter bočno s severovzhoda Ravnino pr Cassini? braneči nemici obrambni pa« pa ie bil medtem ojačen i;r s kratk;m odm;ka!nimi pokreti opremljen z novimi taktičnim; predpostavkami za napadalce. Tako ie bilo na primer nekaj bočnih postojank težkega nemškega orožja tako prestavljeni' da so prišli napadalci v križni oöenj nemškega or ž ja ki je zahteval številne izgube.
Nemške bnterje in metalci min so razbili z višin Monte Pcrchiia no zkus proboja Anglo-američanov na Via Casilini. medtem ko je nem"k: zanorni osem severno od tega kraja med Cervarom in Morite Maiem zahteval ob potoku Candida in na bližnjih gorskih grebenih številne krvave žrtve. Značilno je, da so
napadalni valovi invazijskih sil hoteli na jugu obiti kraj Cervaro, najbrže, da bi se izognili enako velik;m izgubam, kakor so jih imeli pred kratkim pri San Vittoru. Vendar so jih nemški ; zaščitni oddelki vrgli nazaj, še preden so prišli do glavnih nenrkih postojank. Odločna I izvedba, nemškega načela, da se ne sme prepustiti nobenih postojank, preden niso v polni I meri ods'užile svojemu namenu, je tudi včeraj ! preprečil Anglo-Američanom sleherni prodor na vsej napadalni širini. Severno od Monte Maia je bil razbremenjevalni sunek Američanov razbit s sodelovanjem vsega orožja že pred nemškimi črtami.
Na vzhodnem krilu je britanska 8. armada : povzročila v Orsogni škodo na račun civilnega prebivalstva, ker je mesto obstreljevala s fos-fornimi in zažigalnimi bombami, ni pa mogla I povzročiti nikake vojaške škode. Nemške baterije so močno obstreljevale imperialne čete in prevozne kolone, zlasti pri Lanzianu in pri Ortoni. Tam se nadaljujejo dovozi in ostale napadalne priprave čet novega vrhovnega poveljnika Leetha. Ob jadranski obalni cesti se j je izjalovil sunek slabših imperialnih čet sredi i nemätih ovit
Verona, 11. jan. R. Posebno izredno sccLšče za sojenje 19 članov velikega fašističnega sveta, je, kakor je bilo že kratko javi eno, v ponedeljek Izreklo razsodbo po tridnevnem posvetovanju. Obsodilo je 19 članov velikega fašetčnega sveta, ki so na seji cd 24. na 25. julija preteklega leta podpisali Grandi j evo resolucijo proti Duce ju, omogočili s tem Badoglijev državni udir ter tako izdal' Duce ja in fašizem. Izmed 19 obtožencev jih je bilo 18 obsojenih na smrt, med njimi 13 v odsotnosti. Izmed 6 navzočih je bilo pet obsojenih na smrt: bivši zunanji m'nster grotf Ciano maršal De Bono, bivši poljedelski minister Pareschi, bivši upravnik fažistične stranke Marinelli ie bivši vodja društva italijanskih industrijcev G >tarii. Bivši korpo-racijski minister Ciaiitìtti je bil obsojen na 30 let ječe. Državni tožlec je zahteval za vseh 19 obtožencev v imenu »fašistične revoluc:je v njeni novi republikanski obliki« smrtno k:zeaa.
Obsodba je bila že izvršena v to«rek do-poJdne kmalu po 9. uri nad De Bonom C anom, Gottard jem, Marinellijem in Pa-resehijem in sicer z ustrelitvijo.
Razprava pred posebnim sodiščem
Verona, 12. jan. DNB. Podli sunek v hrbet italijanskega naroda, ki se je pričel na seji velikega fašističnega sveta 25. julija 1. 1943, je dobil svoje plačilo s sodbo sodišča v Veroni, čeprav usode italijanskega naroda ni več mogeče popraviti, člani velikega sveta, ki so postali orodje J izdajalske kl ke Viktorja Emanuela, pre-I stolonaslednika Umberta, Badoglija in Ca-vallera, so bili obosojen na smrt in so svojo krivdo deloma že plačali s svojo glavo.
O poteku procea poroča dopisnik nemškega poročevalskega urada, k' se je udeležil razprave, naslednje podrobnosti:
Obtožnica je očitala obtožencem veleiz-dajo in podporo sovražnika ter izdajstvo fašistične ideje, s katerim je bila oslabljena odporna sila domovine in vojaški operacij. Z izjemo Cianettija, ki mu je sodišče priznalo olajševalne okolnosti, je proglasila sodba ostalih 18 obtožencev za krive in jih obsodila na smrt. Poleg že imenovanih usmrčenih obtožencev grofa iCana, maršala De Bona. Pareschija, Ma-rinellija in Gottardija ter na 30 let obsojenega Cianettija so bili obsojeni še Grandi. Bottai, Albini, Federzonl, Aliferi, Beg-nardi, De Marsico, ki so bili sojeni v odsotnosti.
Glavno pozornost je zbudilo čitanje spomenice maršala Cavallera o njegovih spletkah in o vzrokih, ki so povzročili državni udar 25. julija. Prebral jo je predsednik posebnega sodišča odvetnik Vecchini. Maršal Cavaliere, ki si je sredi septembra vzel življenje, slika v svojem prikazu, da je od novembra L 1942. premišljeval o možnosti Ducejevega nasledstva Da bi v tem primeru olajšal kralju postavitev nove vlade, so imeli več sej, na katerih so smatrali Badoglija kot najpripravnejšo osebnost za nasledstvo. Ko je Cavaliere moral decembra 1. 1942. zapustiti vodstvo glavnega generalnega štaba, se je še nadalje bavil s temi stvarmi. O svojih načrtih je govoril tudi z ordonančnim častnikom prestolonaslednika, ki mu je zagotovil, da bodo njegove ideje obravnavane na najvišjem mestu. Pri padcu Sicilije je dobil Čavallerov načrt konkretnejše oblike: kralj naj bi Duceiu odvzel vodstvo vojne, s čimer bi vojaška pooblastila zopet prešla nanj. »Ostalo bi potem prišlo samo od sebe.« Nova vlada bi bila poverjena Badogliju. Medtem je vršil Cavillerò živahno propagando za svoje načrte pri raznih višjih državnih uradnikih in senatorjih Neki veleindustrijec je izjavil, da je pripravljen dati na razpolago sto milijonov lir. Cavallero je imel razgovore z generaloma Ambrosiiem in Badoglijem. v katerih je bilo sklenjeno, da bodo orlili do cilja »po ustavni poti«, namreč preko velikega fašističnega sveta.
Državni tožilec posebnega sodišča je v svoji obtožnici najprej prikazal tradicionalno politiko savojske rodbine, ki obsto-ja w izkoriščanju revolucijonarnih pokra
tov vse dotlej, dokler ni preveč tvegano. Zato se je tudi L 1922. majajoči se savoj-ski prestol lahko oprl na fašistično revolucijo. Ko pa so vojaški neuspehi, ki so bili povzročeni s trajno sabotažo generalnega štaba, spravili krono v nevarnost, se je zopet pričelo razkrojevalno delovanje monarhije, ki ga jasno dokazuje Ca-vallerova zarota. Cavallero je takoj izbral Badoglija, moža monarhije, kakor o tem priča njegov prikaz, ki razkriva različna obdobja v izdajstvu monarhije in generalnega štaba. Ker Ambrosio ni imel junaštva za vojaško revolto, je prišel Cavallero na misel, da se bo poslužil visokih osebnosti fašizma. Zločinski načrt je dobil svoj višek v Grandijevem dnevnem redu. Ta je dal kralju vse pravne in politične možnosti za rušenje režima. O krivdi podpisnikov tega dnevnega reda ne more biti dvomov. 19 obtožencev je s svojim glasovanjem nudilo sovražniku velike prednosti pri vojaških operacijah. Zato je zahteval državni tožilec za vse smrtno kazen.
Obtoženci so pred sodiščem zanikali svojo krivdo. Ciano je n. pr. izjavil, »da ni niti najmanj mislil na to, da bi imel Grandijev dnevni red lahko kake druge posledice, kakor osnovanje širšega narodnega bloka v najtesnejši zvezi s fašizmom«. Obratno pa so potrdile priče, da so si obtoženci — kakor je kasneje dejal državni tožilec — kot ministri in dostojanstveniki zaradi stopnje svoje izobrazbe morali biti popolnoma v svesti svojih dejanj in njihovih nujnih posledic.
Tako je poudaril bivši predsednik senata Suardo, da je med sejo velikega sveta dobil vtis, »da se pripravlja nekaj proti Duceju in proti režimu«. Bivši tajnik stranke Scorza je izjavil, da se mu je zdelo, da se z Grandijevim dnevnim redom pripravlja zarota proti Duceju. Bivši predsednik fašistične poljedelske zveze Frattari je dejal, da je imel občutek, kakor bi hoteli na tej seji postaviti položaj na glavo. Tudi vse ostale priče so potrdile, da je Duce članom velikega sveta točno pojasnil njihovo odgovornost.
Obrambo obtožencev je prevzelo sedem odvetnikov. Ko so končali svoje govore, je odšlo posebno sodišče na štiriurno posvetovanje, po katerem je proglasilo sodba O zaslišanju obtožencev pred italijanskim posebnim sodiščem poroča komunike Agencije Stefani še naslednje podrobnosti:
Ciano je izjavil, da je odšel k Badogliju, kjer je zahteval zase in za svojo rodbino potne liste, nakar mu je ta odgovoril, da želi kralj, naj še nadalje ostane poslanik pri Sv. stolici, sicer pa, da bo na vsak način zaščiten. Na vprašanje državnega tožilca o dogodkih pred sejo velikega sveta je potrdil Ciano, da je že na Bottaijevem domu čital dnevni red, ki sicer ni odgovarjal onemu, ki je bil predložen velikemu svetu, ter da je nato spoznal avtentično besedilo na nekem sestanku z Grandi jem v zbornici Ako bi ga bil Duce poklical pred sejo, bi mu bil povedal, kakšno je stanje stvari. Na vprašanje državnega tožilca, čemu ni tega storil sam od sebe, je odgovoril Ciano, da od takrat, ko ni bil več zunanji minister, ni imel možnosti, da bi z lahkoto prišel k Duceju. Nadalje je potrdil, da je podpisal dnevni red še pred sejo velikega sveta.
Obtoženec Pareschi je izjavil, da ga pasivnost pri italijanskih poveljništvih, o kateri je govoril Duce v svojih poročilih pred velikim svetom, nikakor ni presenetila, ker je dobil o njej mnogo dokazov v svojem delokrogu kot poljedelski mini-iter. Pareschi je nadalje potrdil, da je Duce opozoril na neprimernost Grandije-vega dnevnega reda glede na težavni vojaški položaj. V drugem delu nočne seje sta govorila Grandi in Bottai o notranjem položaju. V zvezi s tem je Pareschi ponovno govoril o težavah zaradi birokracije italijanskih poveljništev. ki so se n. pr branila ustanoviti zvezno poveljstvo med vojsko in poljedelskim ministrstvom.
Cianetti je prikazal svoja izkustva, ki jih je imel kot borec v Albaniji, kjer Je opazoval izdajstvo generalnega štaba in višjih častnikov, ter je navedel več primerov, ld so dokazali »namerno in sistematsko izdajstvo generalnega štaba« na
Rokopisi « e ne vračajo.
Pantelleriji in na Siciliji, zlasti v Augusti. O prvem delu dnevnega reda je dobil pri čitanju zelo dober vtis, drugi del pa se mu je zdel »nenevarna grožnja«. Priznava, da je bilo njegovo postopanje, ko se je pustil odpraviti od Grandija z izmikajočim odgovorom na njegovo tozadevno vprašanje, »neodpustljivo naivno«. Na seji velikega sveta je izjavil Mussolini, kakor je zatrdil Cianetti, ki se je skliceval na svoj sijajen spomin, da Grandijev dnevni red načenja dve vprašanji: ako bi ga kralj sprejel, potem bi nastali razni problemi, »med njimi tudi njegov osebni«, ako bi ga pa kralj ne sprejel, bi nastala zopet druga vprašanja. Cianetti je nadalje izjavil, da je v svojem govoru v velikem svetu kritiziral tisk in generalni štab. ki sta »pripravljala poraz«. Sicer pa je deset ur po seji pisal Duceju pismo, v katerem je priznal svojo težko zmoto zaradi podpisa Grandijeve resolucije ter mu je ponudil na razpolago svoj ministrski položaj.
O usmrtitvi na smrt obsojenih članov velikega fašističnega sveta javlja rimski radio, da sta se vso noč mudila pri obsojencih dva duhovnika, ki sta jih pripravljala na konec. Zgodaj zjutraj so bili obsojenci prepeljani iz zaporov »Degli Scralzi« na kraj, ki je bil določen za usmrtitev. Tu sta opravila oba duhovn-'ka z obsojenci poslednjo molitev, nakar je sledila izvršitev obsodbe.
P?avi£na kizan
za velika izdajstvo
Berlin, 12. jan. DNB. Diplomatski dopisnik DNBja dr. Siegfried Horn ugotavlja, da v Nemčiji ne kaže reakcija na smrtne obsodbe, ki jih je izreklo itali j ansito posebno sodišče proti bivšemu zunanjemu ministru Cianu in ostalim bivšim članov velikega fašističnega sveta, nika-kih znakov presenečenja. Horn pravi, da sta sodba in njena izvršitev pravična kazen za neverjetno dejanje izdajalcev in za lei,ke posledice, ki jih je izdajstvo prineslo italijanskemu narodu. Nihče, kdor pozna razpoloženje v italijanskih krogih, ki so ostali zvesti Duceju, se ne bo mogel znebiti vtisa, da je narod, ki je bil z izdajalsko kliko prevaran za sadove svojega dela in za bodočnost svoje dežele, naredil zaključek, ki ga predpisujejo že zakoni vojne, ne glede na to, da fašistično pravo, kakor ga je v odsotnosti obsojeni Grandi sam dekretiral, določa po človeškem pojmovanju najvišjo kazen za dejanja, kakor so jih zagrešili nekateri člani velikega fašističnega sveta pod vodstvom istega Grandija. Ako ne gledamo na človeško tragično stran, ki jo predstavlja izvršitev obsodbe na možu, ki je bil Duceju zaradi svojega sorodstva najbližji, spominjajo danes v Berlinu na dejstvo, da je italijanski narod prav zaradi izkustev svojih južnih bratov s tako zvano osvobodilno akcijo svojega bivšega kralja in Badoglija moral prisiliti sodnike k stališču, izhajajočem iz trdih, toda neizbežnih zakonov vojne, ki jo italijanski narod sedaj na lastne oči spoznava in ki mu je bila vsiljena od njegovih zatiralcev.. Sodba, izrečena in izvršena zgodaj zjutraj v torek, ustreza pričakovanjem republikanske fašistične stranke in vlade. Vsaka druga rešitev bi bila kršitev starorimskega zakona, ki ga je sprejel fašizem in ki pravi, da zasluži izdajalec svoje dežele in svojega naroda smrtno kazen.
Turški narrté noče vojne
Budimpešta, 11. -an. R. Poročevalec »Pester Lloyda« v Carigradu objavlja izčrpno poročilo o brezpogojn- vel ji Turčje, da o-stair.e nevtralna. T ko ugotavlja, ca turški narod noče vojne za nobeno ceno in za nobeno protiuslugo, ki bi mu bila obljubljena. Zaplesti Turčijo v vojno, ki ji je v vsakem pogledu tu a. bi pomen lo saxno nadeti jI vlogo voj škega najemnika im Turčija si je popoli'orna na jasnem, da mali vojaki-najemniki zaveznikov ne b:do dobiili za to n'tì najmanjšega plači". Od dneva razgovorov Inenija, Roosevelta in Churchilla se čuti Turčija osamljeno nasproti sovjetski pošasti, v kateri so strahote boljševizma še povečane s strahotami nenasitnega «n« perijalzsma. Politika odmikanja, ki je oila sankcijoro'rana v Teheranu in katere posledice so na Balkanu in v severni Afriki že vidne, navdaja množ ce turškega naroda z nemirom. Turki nočejo umreti 'n igrati Vlogo prve žrtve moskovskih ekspanzijskih nagibov.
Spremembe v madžarski vladi
Budimpešta, 12, jan. DNB. Kraljevi namestnik je sprejel ostavko finančnega ministra Remenyi-Schnellerja kot ministra za gospodarstvo. Ministrski predsednik Kailay je utemeljil ta odstop z lastno željo finančnega ministra in z opozoritvi-jo, da so zaradi vojnih razmer nastale večje koncentracije sil na vseh področjih postala nepotrebna kocentracija vseh gospodarskih ministrstev.
Finski državni proračun
Helsinki, 12. jan. DNB. Z ukazom predsednika republike je bil s priporočilom č:m večje štednje potrjen finski državni proračun za 1. 1944, ki ga je 15. decembra 1. 1943 spreejla poslanska zbornica ln ki določa 15.630 milijard finskih mark dohodkov ln 15.618 milijard izdatkov.
Veßk japonski napad
na kitajsko letališče
Tokio, li. jan. (Vzhodnoazijska služba DNB.) Japonski bccnbnki v zaščiti lovcev so v več valovih silovito napadli sovražnikovo letal šče Suičvan na jugiozapadu po-krajilre Kiangsi. Napad je bil izvršen v noči na torek -n je trajal do jutranje zore.
Japonski bombniki so premagali odpor več kot desetih sovražnih letal ter so oo-vzročili sovražn ku veiüko škodo na vojaških napravah. V zraku so japonski lovci setrel'li šest sovražni letal. Japonske izgube obsegajo dve letali, ki sta se namerno vrgli na cilje.
Poravnajte
mr&zmml
»JUTRO« št. 9
Četrtek, 13. I. 1944.
Isflčit! porazi
Usslčctsa kmauislstlšKa krdela pri Strugah, pod Krimom m pri žlreh — Č2an „plesi^ma" ©F aretiran v Ljubljani
Ob porazu v Kočevju je bila tudi komunistična Cankarjeva brigada razbita. Ko so jo z:-, silo vnovič sestavili, so se njeni zelo oslabljeni ostanki pre 1 Božičem potikali v okolici Sužemberka. Ropali so med drugim po Mačkovcu pii Dvoru in po Sddinji vaai, ravno na sv. večer pa so zažgali župnščs v Žužemberku. Potem so se umakn;li v gozdove preti jugozapadu. Pred nevim letom so pri Strugah naleteli na oddelek r.emike vojske, ki je čistil tamkajšnje področje. Ko-munislična krdela so se hotela po sv^ji stari navadi hitro spet umakniti in razgubiii a je b;Jo že prepozno. Očlšlevalri o d lek jih je bil med tem obkolil sk:ro od vseh strani. V spopadih je večina oboroženih komunistov padla in se je maloštevilnim posrečilo uiti.
Uničena komunistična krdela so £tela okrog 250 ljudi Bila sta to dva bataljona Cankarjeve brigade in nekaj ljudi iz malo prej razbite šercerjeve brigade. V uničenih odlelkih je bilo zelo mnogo Primorcev, katere so komunisti prltirali s Primorskega v Ljubi jandko pokra ji no. Med padlim' so spoznali tudi nekaj bivših italijansk'h voja-kov. Cankarjevo brigado tvori sedaj ls še en b'tnljon, ki je bil okrog Novega leta nekje v Suhi Krajini.
Z Isen, poročajo, da je oddelek nemških čet pri svoji očiščevalni akciji na'etel pri Golem pod Krimom na večjo skup'no komunistov, najbrž na krdela Levstikove, brigale. Skupini so Nemci odrezali gavne smeri za beg in jo piiisi'ili k boju. Komunisti so doživeli strahoten poraz in ut peli zelo visoke izgube. Parilo jih je okrog 159, nekaj pa je bilo ujetih.
Prav tako poročajo iz Logatca o hudem porazu komunističnih krdel pri Žireh Tako imenovana Vojkova brigada je bila od nernkh očiščevalnih oddelkov prisiljena k boju Bila jc popolnoma razbita in njeni ostanki so se mztep'i na vse vetrove. Na krajih, kjer so bili boji, so potem našteli 111 trupel padlih komunistov. Nekaj komun;stov je bilo u'et;h. Trije med njimi so sku'ali za vsako ceno pobeg-n'ti in sc bi!: na begu ustreljeni. Pokazalo se je, da so bili vsi trije s krvjo omadeževani komun:stični funkcionarji, ki niso hoteli čakati soclbe, temveč so raje tvegali brezupen
beg. Eden med njimi je bil četa', komandir Franc Lutar, prekmurski študent, ki je bil znan
s komunističnim imenom Rado in je imel kljub svoji mladosti 21 let na vest' več umorov, Ostala dva sta bila Vinko Fortuna in Polde Božnar, tud' oba vneta partijca in funkcionarja,
*
V nedeljo no novem letu je močnejša patrulja domobranske posadke v Novem mestu nenadoma prišla v Vrhpeč. katero so ustra-hovali komunisti. Presenetila je tamošnjo komunistično krdelo. Iznenaden' komunisti so se takoj po prvih strelih spustili v beg, ne da bi se poskušali resno upirati. Pustili so na mestu več vojnega materiala. ki so pa domobranci zaplenili. med drugim štiri lahke metalce min. Domobranska patrulja se je vrnila v Novo mesto brez vsakih izgub.
Lep usneh je dosegla pred dnevi ljubljanska policija. Zi'otila je jeseni b komunistom pre-beglega dinovnika Franca Škerla iz Ilirske Bistrice. Škerl je bil komunističnemu vodstvu seveda zelo dobrodošel, tako da ga je postavilo kar v »plenum« OF Prisostvoval je v začetku oktobra sej' ofarskega »parlamenta« v Kočevju in je na njej celo govoril v »'menu Primorcev«. Dne 4 t. m. je prišel pod napačnim imenom Francesco Sorli s »terena« v Ljubiiano, kjer ga je izsledila poüc'ja in aretirala.
t5Za felsgor ©eetrcfave"
Tak je naslov skromnega, a prikupnega glasila. ki ga izda ja'o domobranci novomeške posadke. List je hektografiran in izhaja po večkrat na teden. Izšlo je do sedaj že okrog 40 številk. V listu so tudi prav posrečene ilustracije iz življenja in borbe dombrancev. deloma resne, deloma humorist'čne, poleg njih pa žgoče satirične slike na račun komunistov Razveseljivo in zanimivo je brskati po ličnih straneh lista. Z vseh veje vedri duh, ki navdaja domobrance. duh nepopustljive borbenosti in neomajnega zaupanja v zmago nad morilskim komunizmom. V&i sestavki pričajo, kako so fantje prežeti tople ljubezni do* svojega naroda in kako jih vodi le misel na njegovo rešitev in na njegovo boljšo bodočnost.
O prot'komunistxnih predavanjih v tovarnah in drugih delavskih obratih smo že poročali in označili uvedbo kot izredno srečno in ut:nern.-> zamisel. Na teh predavanjih izvedo poslušalci, ki so b:Ji doslej izpostavljeni vsem mogočim sleparijam in nasilstvom komunistične rropagande. ob;ektivna in nesporno ugotovljena dejstva o pravem značaju komunizma ter o pogubnem delovanju OF. Ta uničevalni p -kret je gnojen tvor na narodovem telesu, ki ga je treba odstranit5, da ne okuži celote Poslušalci povsod z velikim zanimanjem slede izvajanjem govonvkov. saj je naš človek toliko zrel. da ceni objektivno resnico in je je po tolikem času naibrezobzimeiše komun:stic-ne gonje tudi zelo potreben. Predavatelji imajo ravno med de'avskim živl.jem prav obširno polje za delovanje ter se lahko prepričani, da n;:^".ve besede padajo na rodovitna tla.
Zlasti domoljubna in narodna nota. ki preveva izvajan:a predavateljev najde obilo od-rreva v srcih in dušah poslušalcev Nekdaj so govorniki delavstvu vse preveč poudarjali Cmotno stran, kakor da so delavci brezčutna bitja, ki se zanimajo samo za mezdna vprašanja. S prozornim namenom so ga vzgajali ▼ brezdomoviVkega robota, ki nima drugih potreb kakor so č:stn gmotne koristi. in ki mu je tuje vsako narodno in domoljubno čustvovanje.
Protikomunisrična predavania z uspehom sHfajo to popraviti ter v delavskih vrstah oživiti narodni ponos in domol'ubje. Naš delavec 7. zadoščenjem čuti prijetno razlko med nekclsnj-'mi predavanji levičarjev, ki so delavstvo samo hujskali k razredni borbi, in med besedami sedan;ih govornikov, ki naglašajo potrebo sloge vseh narodn'h sloiev. V bratski slogi :n sporazumu vseh činiteljev je gotovo tudi vprašanje delavske blagnje laže rešliivo kakor v divjem boju razredov na življenje in smrt. Dogodki so pokarali, da mora biti tudi razredno zaveden de'a ree predvsem domoljub in narodniak. če naj je polnovreden član narodnega občestva.
:!h frontah"
Najbolj priljubljena krinka, ki si jo kom-interna rada nadeva, da presleir delavske sloje, so »ljudske fronte« v raznih državah. Kjer koli so bili komunisti prešibki ali pa n:so uživali zaupan ;a ljudskih množic, so se se posluževali tega naziva, da bi zvabi!' v svoie vrste mno-ž ce nameščencev. n;žjih uradnikov, delavcev in kmetov Brž pa. ko se je komunistom kje posrečilo, da so se skrili za vabij:vim imenom ljudske fronte, ki združuje v sebi običajno stranke z različnim programom glede socialne ureditve ter z razionimi pogledi na državo in njeno poFtiko, so takoj pokazali svojo pravo naravo in očitno krenili v skrajni komunizem.
Svetovna javnost je imela priliko, da je spoznala že dve »ljudski fronti«, ki pa sta obe končali prav žalostno, ker so ju komunisti začeli izkoriščati v svoje namene ter ju napravili za pokorni dekli kominteme. Ena izmed teh vabljivih Ijudskh front je bila osnovana v Franciji tik pred začetkom sedanje vojne in je prav neslavno propadla, kajti njeni voditelji so vodili izrazito razkrajajočo poFtiko, kakor je pač to zahtevala konvntema. ki je imela pred petimi leti bistveno drugačna navodila za pf/litično taktiko, kakor jih ima danes
Druga »ljudska fronta« je b'la osnovana v španski revoluciji in je neizogibno vodila v državljansko vojno Ko so namreč v revolucij-skem gibanju prevladali komunisti je nastopil v pokretu razcep, ki je imel za posledico dr žavljansko vojno ter ponoln poraz komunistične »ljudske fronte«. Španiji pa je početje ljudske fronte nakopalo nesrečo, od katere s» še doslej ni opomogla.
Popolnoma epak je pri nas razvoj komuniste OF. ki si je dala naslov ljudskega »osvo-
bodilnega« pokreta, saj so se njeni odlični člani učili politike, taktike in borbe na Španskem ter so vse to prenesli k nam z vsemi podrobnostmi in napakami. Ko je namreč v OF prevladala komunistična partija, je brezobzirno odrinila vse ostale sodelavce, tako da so ji po nekaj mesecih ostali le še krščanski socialci in nekaj posameznikov napredne 6meri. ki so bili že tako vedno znani kot načelni nezado-voljneži in razdirači. Ti ostanki so se hočeš nočeš zlili v komunistično stranko, medtem ko je zdravi ljudski živelj ostal ob strani in kmalu prešel v odkrit odpor. Zaradi tega bi bila OF že davno doživela svoj konec, ako ne bi imela v badoljevcih pcmagačev, ki so najprej skrito, nazadnje pa čisto odkrito skrbeli, da so komun'sti dobivali vedno nove injekcije, k: so jih obdržale pri življenju. Badoljevci So poskrbeli tudi za to. da so z blokadami in drugimi podobnimi ukrepi od časa do časa na-podili v hribe večje ali manjše število mladih ljudi in jih s tem na milost in nemilost izročil: komunističnemu terorju.
OF v naših gozdov:h je organizirana čisto po španskem vzorcu, ki so ga k nam zanesli Baebler in drugi udeleženci španske državljanske vojne. Vodilna mesta v OF in v oboroženih krdelih imajo zasedena samo preizkušeni komun'sti. stari partijci, vsi zavezniki skupaj pa ne pomenijo nič. Vse je za las tako kakor je bilo na Španskem. Zato vladajo tudi iste metode: množestveni umori, pokoli, požigi in razbojn:štvo vsake vrste.
Pri vsem tem pa vodstvo OF. ki je popolnoma podrejeno partijcem m mora v vsem ustrezati njih ukazom, od časa do časa čut: potrebo, da svoje gibanje pobarva z nacionalnim nadihom, po potrebi pa celo zatrjuje, da ni proti cerkvi in veri. Vse to je danes le še smešna komedija. Vse lepe besede o svobodi, veri in narodnosti So že davno ovržene v dejanju in danes ni mogoče več preslepiti nikogar, saj je na dlani grozotna slika posledic komunistične strahovlade. Delovno ljudstvo ne naseda več komunističnim lažem o svobodi, socialnem raju in ljudski fronti, temveč si hoče graditi boljšo bodoé'ost v tesni DOveza-nost: z vsem ostalim slovenskim narodom.
AmerlšM Psffa&i proti sovjetskim ponudbam
Stockholm, 12. jan. R. Predsednik odbora ameriških Poljakov Vegrzynek je Izjavil Reuterjevemu dopisniku v posebnem intervjuju: »Nobena poljska vlada ne bi mogi? sprejeti sovjetske ponudbe, ki predstavlja samomor poljskega naroda. Sovje-t' ne zahtevajo poljskega ozemlja iz strateških razlogov ali iz notr?nj5h potreb Sov-'etske zveze, temveč zato. ker jim je Poljska ovira na poti v zapadno Evropo.«
EoSIvifsld škandal s ponarefenimi dokumenti
Buenos Aire8, 11. jam. DNB. Po poročilu iz Monte Videa pripravlja tffflacšnje bolivijsko poslaništvo noto na medaaner.-šk:: poTitičo obrambni odbor, toi naj b? vsebovala senzacionalna porčila. o ponera-m'u dokumentov. Po tej noti naj bi nekateri, novi vladi v La Pazu sovražni elementi podtaknil? Zedinjenim državnim ponarejene dokumente o vzrokih prevrata. Ob j avl jem sta bili ponarejeni pismi, ki sta si jih pisala bolivijski vojni ataše v Ber-limu, Belmonte. in prejšnji nemški poslanik Ernest Wendler. V zvezi s tem je tudi poud-Hena 'zjava bolivi-'skega zunajega ministra Tamayja. ki je bila 'zdan pred kratkim ta ki pravi, da po:zkušajo v inozemstvu dokazati, da so pri revolucij' v Bolivif igrali vlogo tuli vplivi, kakor i? na primer trdij ameriški zunaji mitttlst®r Cordeil Hull.
INSERIRÀJm V „JUTRU"!
Zimska pomoč
Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč« smo prejeli:
Zastopniki Emone 90 izročili gospodu prezidentu, divizijskemu generalu Leonu Rupniku 20.000 lir za Zimsko pomoč.
Na simfoničnem kcncerto, ki bo v ponedeljek. dne 17. t. m. pod vodstvom dirigenta Draga Maria Sijanca. se bo izvajala kot uvodna točka Skerjančeva »Dramatična uvertura«. L. M. Skerjanc je naš najpomembnejši simfonik in je napisal to uverturo jeseni leta 1941, prva njena javna izvedba pa je bila 12. jan. 1942. na simfoničnem koncertu, ki je prinašal troje Škerjančevih del v prvi izvedbi. Delo. napisano v modernem duhu, je vzbudilo takrat veliko zanimanje in ga bo deležno tudi ob drugi izvedbi na koncertnem odru. Izvajal ga bo pomnoženi radijski orkester. Prireditelj koncerta je Ljubljanska radijska postaja in ves čisti dobiček se bo izročil Zimrki pomoči. Predprodaja vstopnic je v Knjigarni Glasbene Matice.
Za informacije glede »Zimske pomoči« kličite: 47-71 (int 44)! Prostori »Zimske pomoči« so v Puccinijevi ulici 9/1 levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. rač. 16.580«!
Obvestila »Prevoda«
PRODAJA MESA NA ODREZEK »J 7«
Potrošniki bodo v soboto dne 15. t m. prejeli pri svojih mesarjih 20 dkg govejega mesa proti odvzemu odrezka »J 7« januarske živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
POZIV ZAVODOM
Uprave zavodov: Splošna bolnišnica. Ženska bolnišnica, S'ajmarjev dom. Leo-nišče, Emona, Zavod za novotvorbe, sodni zapori policijski zapori ter javne kuhinje. ki kuhajo za begunce, morajo dvigniti nakazilo za meso vsak četrtek od 10. do 12. ure na Prevodu, Gosposka ul. st. 12/1, soba št. 7.
POZIV MESARJEM Vsi mesarji morajo biti v petek dne 14. t. m. točno ob 8. uri na mestni klavnici.
Spremembe v potniškem prometu Ljubljana-Trst
S ponedeljkom 17. januarja bosta vzpostavljena med Ljubljano in Trstom v obeh smereh po dve dnevni direktni zvezi brez prestopanja v Postojni po naslednjem voznem redu:
Ob	5.30	12.40	odhod	iz Ljubljane
„	7.15	14-25	prihod	v Postojno
„	7.25	14.50	odhod	iz Postojne
.	8.57	16.39	prihod	v Trst.
Ob 6.57	13.20 odhod	iz Trat«
, 8.49	15.17- prihod	v Postojno
„ 9.25	15.50 odhod	iz Postojne
„ 10.55	17.30 prihod	v Ljubljano.
Dosedanji potniški vlak z odhodom iz Ljubljane ob 6.20 bo od 17. t m. dalje izostal m bo vozil namesto njega dnevno potniäci vlak z odhodom iz Ljubljane ob 5.30.
Lokalna vlaka Ljubljana—Postojna t odhodom iz Ljubljane ob I7v30 in v nasprotni smeri z odhodom iz Postojne ob 6.30 ostaneta nespremenjena.
Uspešno čiščenje na Balkanu
Berlin, 12. jan. R. Na Balkanu se je Söanje proti komunističnim tolovajem uspešno nadaljevalo tudi 9. iu 10. jpnuarja. V južni Istri, so uničile nemške öete tolpo, ki . e a a;, g J-uU m.ž. Neuia druga, skupina je bila uničena ob severni hrvatski meji. Na bojišču je obležalo 72 komunistov. Mno-0-0 j?h <e Hlo zajetih ali pa so se prostovoljno predali.
V	bojih z močnimi komtrniisktSCnterri Skupinami v gorovju severnozapadno od Sarajeva so Izgubili tolovaja doslej nad 500 paxi-läh in nekaj sto ujetnikov. Mnogo prisilnJi mobiOizärancev se je predalo.
V	južni Hrvatski je bala uničena manjSa skupina 50 tolovajev.
Pri večdnevnih krajevnih offščevalnih akcijah v srednji Grčiji so imeli tolovaji nad 200 padlih. Zaplenjeno je bdio številno orožje ter mnogo municije.
Rumunski fst o boljševi&Sdh načrtih
Bukarešta, 11. jan. R. Ruimtmeki list »Porunca Vrermld« označuje neko moskovsko tajno povelje, izdano Ttovim tolpam v katerem so dana točna navodila za iztrebljenje vseh nezaželenih elementov, kot najmanjši program tega, kar nameravajo boljševiki storiti v Evropi v primeru svoje zmage. V tem tajnem povelju, piše Ust, stoji, da naj se enostavno Tkvidirajo vsi ki ne spadajo k najožjemu krogu boljše-viških vlastodržcev. Boljševizem, p'še list. ne bo delal nobenih razlik. Ce ne bo Moskva premagana z našim lastnim orožjem, z orožjem vseh Evropcev. potem bomo vsi končali v istem množ čnem grobu. Anglo-američ^tnd so samo še orodje Moskve. V trenutku, v katerem bi obramba kscnfnen-ta b!la strta, bi se boljševiM znebili svojih plutokratskih zavezn'kov kakor smeti, ka-tèrih vonj bi okužil »čisto ozračje komunističnega raja«.
Slaba izbira v Moskvi
Sofija, 11. jan. DNB. Tajnik »Tretje inter-nacionale« Georgi j Dinrtrov je naslovil po radiju poslanico na Bolgarijo. V njej je svaril bolgarski narod, o katerem je trdil, da ga dobro pozna, pred neko njemu »grozečo nevarnostjo«. ki mu preti, če bo še nadalje ostal na nemški strani in bo ostal sovražnik Anglije in Amerike. Bolgarija mora takoj anulirati svojo vojno napoved Angliji in Ameriki 'n takoj prenehati sodelovanje z Nemčijo ter sodelovati z Anglijo in Zedinjenimi državami.
»Tretia internacionala« ni mogla izbrati boljšega kakor prav Dimitrova, da bi razveselila s strani Kremlja bolgarski narod s tako slabim propagandnim manevrom. Dimitrov žali vsakega Bolgara, če misli, da bi mogel zvestobo do pogodb tega naroda podminirati. in bolgarski narod ne bo ostal Anglo-Američancm svolga odgovora dolžan.
Stavkovno gibanje
v Severni Ameriki
ženeva, 12. jan. R. Ameriški dop sn:k s-News Chronicla« piše: »Le z zaskrbljenostjo lahko zaznamujemo uradne ugotovitve ameriškega ministrstva za delo, da je bilo v prvih enajstih mesecih preteklega !«ta naštetih v Ameriki 3425 stavk.
Sovražnikove izjave pred Badogliievo kapitulacijo In po njej
Sleparska propaganda Anglosasov, ki je ( Italijanom pred kapitulacijo obetala zlate gradove, je takoj po dosegi svojega cilja s pomočjo izdajstva badogljevcev pokazala svoje pravo lice. Zdaj ni niti govora več o ugodnostih, ki jih bo deležno iialransko ljudstvo, marveč prihaja na dan znana anglosaška sebičnost, zabeljena s krutim cinizmom. V tem pogledu so si Angleži in Američani popolnoma enaki.
V zvezi s tem objavljamo zopet en primer anglosaškega varan ja:
Pred kapitulacijo: ... »Mi prha amo k Vam kot osvoboditelji. Naša zasedba bo zmerna in dobrohotna«. (Posl;nica generala Eisenhowra italijanskemu narodu preko alžirskega radija dr.e 29. jul ja 1943.)
Po kapitulaciji:... »Italijansko prebivalstvo preveva globoko nezadovoljstvo z zavezniško zasedbo. Uporaba nas lja celo napram protifašističnim krogom in ust no-vam je značilna za stanje stvari. (»New Statesman and Nation« dne 18. decembra 1913)
*
Pred kapitulacijo: .. .»Zaupajte v svojo bodočnost. Vse se bo dobro izteklo. Kora-
kajte s svoj mi amer škimi in angleškimi prij tel ji naprej k svobodi, pravičnosti in miru.« (Rooseveltov in Churchillov proglas ital janskemu narodu po Reuterju z dne 11. septembra 1943.)
Po kapitulaciji:... »Angleški vojaki, ki prihajajo iz Italije, pripovedu.ejo o katastrofalnih razmerah v južni Italiji. Kaj težko jih je opisati. Vlada popoln zk>m n nobene sledi o kulturi ni več videti, tudi nobo.-.egi vodstva in nobenega upanja v bodočnost. Zoolj en cilj imajo še Ital jani: živila! Da si te preskrbijo, prodajo ti ljudje svoje sestre' brate, matere, hčerke- sinove, celo same sebe. (Poročilo v angleškem obzorniku »New Statesman rnd Nation« dne 18. decembra 1913.) »V Badogli-jev: prestolnici Bariju se preganjajo po ulicah otroci v celih skupinah in beračijo. Otroci tvorijo prave tolpe, ki so postale celo za angloameriške vojake prava muka. V svojem pohlepu za košček kruha Z3pa-dajo otroci že v pravo cestno roparstvo. Tudi se kažejo že štev lr.i primeri odvratne prostitucije otrok«. (United Press« dne 38. decembra 1943.)
Gospod&vsšvo
Tajna trgovinska pogodba med Zedinjenimi državami in Sovjetsko Rusijo
V nevtralnem inozemstvu so prejeli te dni :z Washington a informacije, po katerih je Roosevelt na konferenci v Teheranu navez-1 pogajanja za obsežno trgovinsko pogodbo med Zeaii.^enimi državami Ln Sovjetsko Rusijo, ki naj uredi blagovno izmenjavo v dobi po vojn"'. Te vesti so z.bu-d le hudo kri ne samo pri Angležih, ki se čutijo najbolj prizadeti, ker smatrajo, da so jim Američana odjedili dobro kupčijo, temveč tudi v krogu ost; lih zavezniških držav. Baje so medtem pogajanja že toliko napredovala in je treba pogodbo le še posip sati. V središču dogovorov so sovjetska naročila industriji Zedinjen h drž,v v vredbosti 10 milijard dolarjev, k; se imajo izvršiti v prvih letih po končani vojni. Zedinjene države bi dobavljale Sovjetski Rusiji potrebno gradivo za obnovo industrije in prometa, popolne opreme za tvorni ce sladkorja in olja, lokomotive in vagone in različne druge industrijske izdelke. Sovjetska Rusija pa bo plačala te dobave Zednjenim državam deloma v zlatu, deloma pa z lastnimi dob: vami cinka, vol-frama, matrgana, kroma in za prvo dobo tudi z dobavami znatnih količin bencina. B: je si hočejo Zedinjene države takoj po vojni ustvariti ogromne rezerve bencina za eventualno novo vojno. Sovjetska Rusi'a bi dobavila Zedinjenim državam tudi nekatere industrijske izdelke, kolikor so potrebni na ameriškem trgu.
Informacije o teh pogajanjih so prišle na dan iz krogov predstavnikov ameriške težke industrije, ki ne more prkriti svojega zadovoljstva, da bo na ta način za prva leta po vojni rešena skrbi, kako zaposliti znatno povečan aparat oboroževalne industrije. Roosevelt pa skuša predvsem pridobiti predstavnike veleindiustrije za bodoče volitve. Pogajanja ponovno kažejo, da Je vprašanje kupčije pri Zedinje-nifo državah odločilno za vojno in za mir. Zaenkrat še ni siano, kskšno stališče bodo k temu zavzeli v Veliki Britaniji, zlasti glede na stale© zatrjevanje, da je bil na konferencah v Moskvi, Tehers nu in Kairu dosežen med zavezniki popoln sporazum tako v političnih kakor tudi v gospodarskih vprašanjih. Ta pogodba je seveda račun brez krčmarja.
GOSPODARSKE VESTI
= Racionalizacija preveza živil v Nemčiji. 2e lani so pričeli v Nemčiji po načrtu urejati oskrbo potrošnih središč z raznimi živili, in sicer tako. da fSa oskrba najmanj obremenjuje železnice in ostala prometna sredstva. Predvsem je bilo postavljeno načelo, da v vojnih časih ni dopustno na dolge proge prevažati razna živila, če so ta živila na razpolgo v bližjih področjih. Najprej so omejili promet s pivom, ki je pri razdaljah preko 100 km dovoljen le s posebnim dovoljenjem, pri razdaljah preko 250 km pa je sploh prepovedan. S tem ukrepom je bilo preprečeno, da bi se n. pr. pivo iz Bavarske pošiljalo v Vzhodno Prusijo. če je na razpolago pivo iz bližnjih pivovarn. Voditelji nemškega prehranbenega stanu so izdali podobne tržne predpise tudi za druga živila. Tako so uredili oskrbo velemest z mlekom iz prometno najbližjih področij. Za oskrbo potrošnikov s surovim maslom so določena posebna oskrbovalna področja, ki smejo dobavljati le v določena, potrošniška področja. S tržnim redom za kruh je bilo prepovedano prevažanja kruha na razdaljah preko 50 km. Oskrbovalni načrt za mline točno predvideva, iz katerih pridelovalnih področij dobiva posamezni mlin potrebno žito, in v katera potrošniška področja dobavlja moko. Tako je po načrtu predvidena najracionalnejša pot žita do mlina in moke iz mlina do potrošnikov. Na sličen način je bil že lani urejen tudi promet z marmelado in prevoz očrta. Za oskrbo sladkornih tvornic s pe~o je določen točen načrt, prav tako za dobavo sladkorja potrošniškim središčem. Lani je bilo tudi določeno, katera področja s presežki _ krompirja oddajajo krompir posameznim pasivnim področjem z najmanjšo obremenitvijo prevoznih sredstev. Te dni je bil v tej smeri naoravljen nov korak. S tržnim redom za klavno živino, ki ga je izdala glavna zveza za nemško gospodarstvo z živino, je v načelu prepovedano pošiljanje mesnih izdelkov na razdalje preko 100 km od tvornice mesnih izdelkov. V tej zvezi poudarjajo, da se v vojni ne sme dopuščati, da se na eni strani pošiljajo mesni izdelki iz severne Nemčije n. pr. na Tirolsko in obratno n. pr. iz Bavarske v Berlin. Določena so tudi oskrbovalna področja tudi za meso in se posamezna notrošniška središča v Nemčij' oskrbujejo iz v naprej določenih živino rejskih področij.
= Uporaba špirita za pogon motornih vozil v Južni Ameriki. Zaradi težavne oskrbe s tekočim gorivom so pred vo no samo v nekaterih evropskih državah uporabljali Sp rit kot pogonsko sredstvo, motorna vozila v mefi-nlci z bencinom V zadnjih letih pa so mešanje So'rita z ben- j c3naw uvedli v ^koro vseh južnoameriški !
državah, na eni stran' zaradi nez'dostnih
dobav mineralnega olja spričo pomanjkanja 1: dijske tonaže, na drugi stran zaradi tega, da se potrošijo neprodane zaloge žita. V Argentini, kjer so nekaj let zažigali stare zaloge keruze. so v letu 1942 sprejeli zakon, po katerem je drž va dala na razpolago 24 m lijonov pezov za gradnjo movih tvomic šp rita. špirit izdelujejo predvsem iz koruze, v zadnjem času pa tudi iz pšenice in ječmena. Sedaj proiz^-jajo na leto 110 milijonov litrov špirita, za kar je potrebno okrog 330 000 ton koruze (iz 3 k:logramov koruze se dobi 1 liter špirita). Brazilija je že leta 1941 potrošila Z3 mešanje z bencinom preko 100 milit nov litrov šprita. špirit izdelujejo iz melase sladkornega trsa, v zadnjem času pa tudi iz mandiokove moke (mar.dio-ko je tropska rastlina, katere gomolji vsebujejo mnogo škroba in se 'z njih pridobiva moka, ki se uporablja tudi za kruh vn za razno pecivo), še leta 1940 je Brazilija izvozila predvsem v Zedinjene države 12 miT ionov kilogramov mandiokove moke, sedaj pa je ta 'zvoz zaradi poman;kanja ladijske tonaže onemogočen. V teku letošnje spomladi bo pričelo v Br: žili ji 8 tvorni izdelovati alkohol iz mandiokove moke. Vlada v č leju je lam v jeseni oöloC:-la, da se zaradi težavnega vnovčenj? sta^ rih zal'og vina uporabi 20 mikjonov ^p07 vina za izdelavo špirita z* mešanje z ben-c'nom. Tudi v Paragvaju in Kub: se je znatno povečala proizvodnra špirita.
VeHke sevemoirske isgube v Sre&ozenülu
Ženeva, 12. jan. DNB List »Belfast Weckly Telegraph« p rinaia pol strani imen in naslovov onih irskih vojakov, ki jih smatrajo za pogrešane po zadnjih operacijah v Sredozemlju. Gre za može iz Belfasta, tako da je bilo v nekaterih ulicah več rodbin naenkrat obveščenih o tragični usodi svojih svojcev. Verjetno se jih je večina udeležila bojev na otoku Lerosu. potem ko so bili preje nastanjeni v Palestini in na Malti
Američani počasi priznavajo izgube
ženeva, 11. jan. R. V nasprotju z občaj-co trditvijo Zedinjenih držav, da so dosedanje izgube na boj ščih izredno n zke, priznrva oddelek za propagando vojnega ministrstva Zvrnjenih držav v nekm pozivu ameriškiii. ženam, da številke zgab rastejo in da morajo žene prevzeti gotove polža j e v armadi, da se bodo mogli moški odposlati na< bojišča.
Neki tipični poz v v listu »Philadelphia Esrqirer« se začenja z naslednjimi beseda-rn/ »žene Philade'phije! Morete zapreti oči pred naraščajočimi števlkami izgub? Ann:d vas nujno rabi. Javite se še danes na najbližji rekrutni postaji!«
Kratka poročila Iz vsega sveta
Oslo, 12. jan. R. V srednjenorveškem kraju Tynset, ki je 100 km južno od Trondheima, so izmerili temperaturo —52 stop., kar je najnižja temperatura tega leta, poroča »Afton Postens«.
ženeva, 12. jan. R. »Daily Herald« poroča iz New Yorka, da gledajo severnoameriški starši s težko skrbjo proti Evropi, ker jim je postalo jasno, da bo moralo umreti tam v letošnjem letu 1 do 2 milijona njihovih sinov. Sedaj vedo. da njihova drž va ni prevzela samo teoretične obveznosti.
Peking, 12. jan. R. General Peng Limln je bil imenovan za generalnega tajn ka politične organizacije Hs nminhui. Peng Limin je študiral državne vade v Jeni ter si je prdobil obširno znmje o nemškem policijskem ustroju na pruski policijski akademiji.
BangkoK, 12. jan. R. Zaradi pomanjkanja premoga v Kaikuti bodo plinarne v febru:<rju ustavile obrat.
Barcelona, 12. jan. R. General Luis de la Guarda je po kratki influenci umrl v torek v Barceloni v 74. letu starosti.
Bern, 12. jan- R. Kakor poročajo iz London:"-, je svaril Liddel Hard Angleže, naj ne precenjujejo rezultatov sovjetskih napadov, ker ni opaziti nobenih znakov kake nemške slabosti.
Stockholm, 12. jan. R. Ameriški general Patton je dobil bržkone zarad: svoj h »zaslug« za pretepanje bolnih vojakov, od angleškega kralja visoko odlikovanje.
Stockholm, 12. jan R. Na tiskovnem se-sta-ku v Washingtonu je izjavil admiral HaJsey. poveljnik ameriške nera rice na Tihem oceanu: »Tokio je treba zavzet'!c To je dolga pot!
Prodaja svežih iti irskih rib
se je na ljubljanskem trgu po prizadevanju nemškega svetovalca za prehrano po dolgem zastoju spet pričela Cena jim je 36 lir za kg Na poti so nove pošilike in je uprav'ceno upanje, da si bodo potrošniki mogli še večkrat nabaviti sveže morske ribe.
MfsVte na tiste, \v se Hm g^di slabše ko vrm*. — Pri-spev afte za Zimsko pomoči
V gnezdu iz granita
ienečenja ob zapadni francoski ol
Nemški vojni poiročevalec P C. Ettinghofer piše:
Večno morje šumi in diha kakor mogočna žival, ki bi se rada vrgla proti črn m. bleščečim se, oglodanim čerem, pa se mora vdati in umakniti, da kmalu znova navali. To je večna igra valov ob zapadni obali Francije. Na tem mestu so pred dva tisoč let; stali nemara že rhnskj legionarji s Cezarjem na čelu. nemara prav na tej skali, s katere so gledali tja proti Albionu. kakor delamo sedaj m. Valovi pa so tedaj bržkone prav tako šumeli in morje je prav tako enakomerno dihalo kakoT sedaj. Kai bi nekaj tisoč let v življenju neskončnega oceana!
Pozneje so te skale videle bojevnike drznega Viljema, normanskega osvajalca, kj se je popeljal v Anglijo, da bi zlomil ponos tega otoka. Tu so gospodarji v stoletjih nem;rnih časov grozoviti obalni pirati, kj so se preživljali pcnajveč od tega. kar jim je morje nap'avilo na breg. Če so v viharni noči opazi1" zunaj ladio, ki so ji luči divje plesale gcr in dol. so stekli prebivalci teh samotnih skalnih ozemelj 8 plamen'cami in svetilkami ven ter jih privezali kravam na roge. Jadnvca na viharnem morju je menila, da ima eno ali več ladij pred seboj in se je usmerila proti čerem, kjer se ie potem žalostno razbila.
Vojna, stiska, smrt in razdejanje so b:!j tu vedno na dnevnem redu. Toda eedai je dob'!a pokrajina nov obraz, ki jo je spremenil za mnogo človeških poko'enj ter ji dal trde poteze z vojnami nabitega dvajsetega stoletja. Ta skalna gnezda iz granita niso več prazna, temveč so dobila jajca iz betona Tako je, kakor da je mogočna zver iz pradavnine položMa svoja motno svetlikajoča se velikanska jajca v skalo in jih potem zagrebia. da moli le kakšna malenkost iz mrke okolice Tu in tam kakšno ogromno jajce, iz duplin in jam in globeli pa grcz;jo črna usta topov proti zelenkasti neskončnosti, ki tam zunaj valovi in diha.
Dežela je videti na prvi pogled zapuščena. Kaj je s tistimi vel:kanskimi jajci tam, zakaj so jih skrili pod kamuflažne mreže? In kaj hočejo topovi, ki tam samotni čakajo? Ne, nikakor ne čakajo sametni. kajti ko obideš
kakšno skalo, se znajdeš nenadno v kakem oporišču, v katerem se nemški vojaki vadijo ob topu, dokler jim vsi gibi ne uspejo tudi v spanju. Strma steza vabi človeka na sprehod navzdol, k bregu — toda nemogoče je priti do r/ega. kajti vsepovsod, očem sprva nevidna, se vije bodičasta žica. A še druga presenečenja so baje pripravljena v skali, kakor nam po-mežikujejo z očmi. Pristanek sovražnih čet na tem področju bi bil preprosta blaznost.
A kako je dober kos dalje, kjer skala ni 'ako razgledana jn strma, temveč je obala prav ploščata? Tudi tam je Organizacija Todt sukala 6voje pridne roke, nemara je bila celo marljivejša kakor zgoraj v skalah ter je svoja betonska jajca tako skrila, da jih ni nič, prav nič videti, dokler ne padeš čeznje. In tudi tukaj opaziš vojake šele potem, ko stojiš že skoraj med njimi, medtem ko je straža opazila nas že 0d daleč ter sporočila naše bl:žanje.
Pod topovskimi žreli, ki pretijo iz skalnih gnezd ali iz ozkih 'in dobro skritih betonskih utrdb, odhajajo mali ribiški čolni na valujoče morje in se vračajo čez ure ali šele čez nekoliko dni. a vsak opravlja svoje delo. kakor da ni vojne nevarnosti V sijaju večernega sonca krpajo ribiči svoje mreže v školjk ovitem pesku na obali. Poleg njih razebešajo gospo dinje svoje sveže oprano perilo m ga zaradi vetra obtežujejo s kamni. Morje se je pomaknilo nazaj, blato sega daleč ven, v njem pa ležijo premnogi tnali in veliki čolni na strani in se gugajo. Takšna so videti ladijska pokopališča.
Tako je bilo vedno in tako bo vedno, še po stoletjih. Vedno bodo živeli smeli ribiči na majhnih, rdeče ojadranih čolnih, tu ob zapadni obali Francije. Večno morje pa bo dihalo in šumelo kakor danes in kakor že tisočletja. Skale bodo črne in razgledane — le nove poteze si ne bomo mogli odmišljati od te pokrajine, betonskega spomenika borbe za evropsko obalo, trdnjavskj zid ob Atlantiku, težkih. velikanskih betonskih ja'c. kj leže tu in tam in povsod, kjer jih ne slutiš, tam celo najbolj, v gnezdu iz granita. Gorje mu, ki bi poskusil ta jajca razbiti!
minske živali
Vobče je znano, da so v davnih dobah zemeljske zgodovne živele živali, ki jih danes ni več Izumrle so in le njihove ostanke, navadno trda ogrodja, še najdemo v zemeljskih skladih ter sklepamo :z njih. kakšne so morale biti. Vse v teh pradavn:h časih živeče živali pa vendar niso izumrle n nekaj malega se jih je ohranilo do današnjega dne. Z malimi izjemami so vse redke, nekakšni upokojenci, ki jim — kakor se zdi — n: prisojeno več dolgo življenje. Med izjemam. ki se še krepko drže v precejšnjem številu, sta na primer jež in tapir.
Jež (erinaceus). kakršen je danes, je lovil mrčes po Evropi, ko so tu še rasle j>aime in se pasi? antilope. Videl je še praslone, sesce-zoba :n strahonjo. velepasavce ;n luskavce, prednike današnjih op c in levov ter tigrov, ki so oživljali evropske pragtzde. današnji naš rjavj premog. To je bilo v začetku srednjega terciara, torej pred več milijoni let
Tudi tap'r (tapirus) je iz teh davm'h časov: ohranjen je v dveh vrstah, v amerškem in indijskem tapirju Ameriški živ- v gozdovih Južne Amerike, indijski pa na otoku Borneu in Sumatri. Kakor jež so tudi tap rji živali mraka in teme. Redko jih obsije sence, isto sonce, ki jim je svoj čas dalo življenje.
Redka je okapi j a (okapia jahnstoni), ki je za tvorbe rjavega premoga tudi živela v Evr&p.. Ohranila se je do današnjega dne edino le v pragozdovih afriškega osrčja, med Albertovim jezerom in rekami Uelle. Kongo in Aruvimi Okapija je prežvekovalec iz rodu žiraf, vendar nima tako dolgega vratu in nog kakor navadna žirafa. Tucf pisana je drugače: temno rdečkasto rjava je n ima po nogah in stegnih bele prečne proge. V plečih je visoka poldrag meter. Glava je pedolgasta. koničasta in ncsii nastavke za roge, ki prndro kožo šele na starost. Ušesa so velika, rep je kravji. O eksistenci te živap so vedeli že starejši raziskovale Osrednje Afrike, ker so našli pri tamkajšnjih domačinih pasove in ogTtače iz kože te sicer neznane živali, kj je tam :mela ime »ndumbe«: odkrili so jo šele leta 1901. Več ckapij je uplenila potem nemška znanstvena ekspedic ja v letih 1910/11, ki je prva napravila fotografski posnetek te zanimive žJvali. Okapija se drži težko dostopnih pragozdov, kjer se hrani z listjem podrastja. Kakor žirafa kljusà tudi okapija.
Od plazilcev je prava starinska žival h a -t e r i j a (sphencdon punetatum). tuatera do-mačmov, ki se je ohranila v majhnem številu
na otočkih pri Novi Zelandiji Ta 60 cm dolgi
□
e se
Naročite se na »DOBRO KNJIGO«, če še niste naročeni! V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnina pa znaša:
a)	za naročnike« ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, 10.— lir za broširano in 20.— lir za vezano knjigo;
b)	za ostale narcč; :.e 11.— lir za broširano in 22.— lir za vezano knjigo.
Naročnike sprejema uprava » Jutra v Ljubljani, Puccinijeva 5. — Prijavite se lahko tudi nienim inkasantom, izven Ljubljane pa po Pošti.
KULTURNI PREGLED
J. Bekšev „Sonetni venec44
□ □ □
□
□
n
n □
□ □
n □
□ □ □ □ □
D □
□ □ □ □ □ □ □
r
Sonetni venec, ki ga je Joža B e k š posvetil svojemu 1. 1939. umrlemu edincu Srečku in mu dal naslov »Zadnje posvetilo«. je izšel najprej v ponedeljski izdaja »Jutra««. Od tod je bil z nekaterimi spie-membami, ki so tej Bekševi pesnitvi vtisnile še pregnantnejši značaj, ponatisnjen v ljubko, bibliofiiski opremljeno knjiž.co, ki se je pojavila za Novo leto in se pridružila šalijevim »Srečavanjem s smrtjo«, da predstavljata na selanjem višku zimske sezone tokrat pičlo letino slovenske poezije (čc ne prištejemo mladinskih pesniških knjig, ki so dokaj obilnejše).
Bekš je svoj sonetni venec zgradil po nesmrtnem Prešernovem vzoru, samo da je ma.gistra!u pridružil še iz medverznega gradiva spleteni akrostih. kar je zanimiva formalna novota, ki ji je dal E. Justin s svojo podobo posameznih sonetov še značilen grafični pouiarek. Prešernov vzor so posnemali pred Bekšem že mnogi drugi — literarni kritik dr. Anton D e b e 1 j a k je omenil okrog trideset talcih poizkusov v slovenski poeziji, — vendar ni nobeden mogel doseči tiste čudovite strnjenosti vsebine in oblike, pesniške lepote in Izrazne polnosti, ki odlikujejo Prešernov, dandanes jezikovno že rahlo patiniram in zato tembolj mikavni Sonetni venec. Tuli Bekšu je dal Prešeren samó formalni vzor ln očitne mise Ino- čustven e pobude, vse drugo pa je seveda Bekš zajel iz svoje umetniško znatno skromnejše nadarjenosti tn atvarjalne izkušenosti.
Tuii čustvena vsebina Bekševega Sonetnega venca je drugačna. Medtem ko je Brséernove sonete navdihnila ljubezen do
Primicove Julije, je Bekäovo vodilno čustvo ljubezen do mrtvega sina, kar daje vsem sestavnim delom pesnitve elegičen značaj. Pisec uvodne besede pravi, da je očetovska ljubezen v lirični poeziji nekam redka navdihovalka tn se zaustavlja pred velikim vzorom Victorja Hugoja, ki je v »Contemplations« žaloval za mrtvo hčerjo, čustveni ton, ki ga dajejo hrepenenje in nadeje zaljubljenca ali očetova žalost za mrtvim sinom je kljub skupnemu emocionalnemu izvoru ljubezni zelo različen, in talco se Bekš tudi po navdihu oidaljuje svojemu vzorniku Prešernu. Zato pa se z njim srečuje v hotenju, da svojim osebnim čustvom pridruži tudi občutje obče usode, lei se vpleta v to elegično pesnitev zlasti v desetem in dvanajstem sonetu. V ostalem pa pripoveduje BeJcš o življenju in značaju svojega sina in toži o nesreči, ld je zadela očeta s Srečkovo zgodnjo smrtjo.
Bekš ni pesnik globoke stvarjalne sile. Njegova čustva so človeško topla, vendar umetniško povprečna; njegove pesniške misli so izbrane in prepričevalne, vendar brez čara osebne izvirnosti in presenetljive iznajdljivosti; njegova formalno obffiko-valna spretnost v konstrukciji soneta je v glavnem (če se ne oziramo na nekatere odtenke ki bi mogli z rahlimi prijemi dati še toplejše peaniSke tone) uspešna, dati še toplejša pesniSke tone) uspešno, vendar ne čutimo nad njo tiste neizmerljive ln neizrekljive aure, ki tvori Skrivnost pesniških mojstrovin. Zaradi nedo. stajajnja teh najbolj blagorodnih znakov čiste poetične sjunoniklostl Je Bekž a So-
kuSCar, podoben legvanom, frrl v rovih, ki t/
jih sam izkoplje, in se hrani po roparsko z majhnimi živalmi. Rad gre v vodo, sictr pa je ponočna žival. Haterija ima na temenu še tretje oko, kakor je bilo to običajno pri plazilcih pradavnih dni. Neizpremenjena se je ohranila izza permske tvorbe, torej iz konca paleozoičnega veka.
Od rib bi omenili starino la timer i jo, k so jo leta 1939 slučajno zajeli v mreže ribiči na vzhodni obali Afrike, ne daleč od East Londona. Ta riba je iz rodu plavutnjačic, k» so živele v devonu, torej še pred permom, po računu geologov pred kakimi tri sto milijoni leti. Plavutnjačice so veljale že za zdavnaj iz-
umrle ribe, kajti najndajSe njihove ostanke «o
sledili v kredni tvorbi, ki jih stavimo za 50 milijonov let nazaj. In vendar še žive. kakor kaže ta primerek, k menda ni edini na svetu. Žal se ta pcldrug meter dolga riba znano6ti ni ohranila cela. Niso jo mogli takoj konservirati, zato imamo danes od nje samo kožo in okostje. drob pa je un'č:la vročina tamošnjega podnebja in je šel v izgubo.
Latmerija ni edina žival, ki jo poznamo samo iz enega edinega primerka Takih ž vali je še nekaj in tud: naša dežela se lahko pohvali « tako živaljo. Je to jamski hrešč ano-phthalmus capi (latus, ki so ga našli na Kočevskem in je zdaj spravljen v Berlinu. 5. B.
Fona Levstika „Najdilrojca" ftaMk?
Spuntini okoli sedete*!eseHetnika dr. ščitoenra Dolenca
»Pa mi povejte, kdo je Najdhojca? Ne veste? — In kdo je Cvilimožek? Tudi ne veste? Hm, gespodič maturant, slabo ste pripravljeni za zrelostni izpit! No, pa vsste vsaj, kdo je Palecglava in Kolenoga? Niti tega ne?! — Sodite! Danes ste dobili red nezadostno... Prav slabo!« bi rekel profesor slovenščine pred petdesetimi leti.
Dà, dà. Pred dvainpetd eseti mi leti sem ma-turiral jaz in z menoj tudi Najdihojca. Te dni je dosegel 70. leto. Ves je še čil in z oprtnikom leta po mestu in okolici ter pripoveduje, da je letanje koristnejše kakor vsi prejšnji njegovi sporti.
Čestital sem mu k življenjskemu jubileju in ga nasvedral:
«Dragz Ščltomir, kdo in kdaj ti je dal Se drugo originalno ime Najdihojce?«
Dr. Šč tomir Dolenc, sodni evetik v pokoju, mi je odgovoril:
»Ime Šč i tornir sem dobil po stricu in botra Sčitomira Vilharju; bü je nečak pesnika Miroslava Vilharja, navdušen narodnjak, buditelj 'n trgovec v Prezidu. Ime Najdihojca pa mi je dal pesnik Fran Levstik v Repnjah na Kopitarjevi slavnosti.«
»Kako se je to zgodilo?«
»Do svoje smrti trdovratni samec Levstik menda ni 'mei dara niti za znosnega ljubimca, še manje za solidnega zakonskega moža. Brez dvoma pa bi bil "zoren oče. Zakaj otroke je ljubil prav izredno. Žal. le tuje otroke. Ljubil jih je tako, da je celò pesmi zlagal nanje. V Levstikovih zbranih spisih je na primer otroška pesmea o Cvilimožku: .Cvilimožek, debel možek, ima trebušček ves napet, da ne more ž njim na led'... To je pesem na cvilimožička iz gume; če si ga pritisnil na trebuh, je zacvilil iz piščali pod hrbtom. Tsti možic je bil last Borisa Zamika, današnjega vseučiliškega profesorja v Zagrebu Levstik se je namreč cesto igral z otroki dr. Valentina Zarn'ka. Otroci so ga zato zelo radi imeli, in iz tistih iger z Miljutinom, Igorjem in Borisom so pač vzklile nekatere Levstikove vzorne otroške pesnitve in Levstikove romantično pošastne izm;šljotine.«
»Kar gon'óri! Zanimajo me tudi pošasti/«
»Kakor Cvilimožek sta tudi Palecglava in Kolenoga Levstikova ustvaritev. Naš pokojni tovariš dr. MUjutin Zanvk je pripovedoval, kako se jc bal iti na hišno podstrešje na Sv. Petra cesti 41, kjer so stanovali Zarnikovi. Levstik je namreč otrokom pripovedoval, da rogovili na jxxistrešju 6trašno bitje, k- obstoji samo iz palca z glavo in skače. Tovariš temu strahu je bil Levstikov Kolenoga: noga do kolena, na katerem tiči glava, ki takisto skače. Menda so Zarnikovi trije dečki preveč tiščali na podstrešje in delali tam škodo, Levstik pa jih je s 6trašdlom ukrotil.«
»In prav tako si je Levstik izmislil Najdi-hojco?«
»Dà, prav tako. Ker je moj oče dr. Hinko Dolenc, eden prvih zastopnkov Notranjske
na polju leposlovja, največji ljubite'j in najboljši poznavatelj njenih naravnih krasot in grozot, občeval in prijateljeval z menda vsemi takratnimi po!itičn;mi. narodno buditeljskimi in literarnimi veljaki, smo se starši in otroci Dolenci udeležili tud: Kop tarjeve slavnosti v Repnjah. In takoj je bil Levstik med nami r.troki, mene pa je prekrstil na ime Najdihojca. Tako mi je posvetil celò svoje pesmi: •Božič odpisuje Najd'hojci' in .Najdihojca, palček naš'.«
»Si bil često v Levstikovi družbi?«
»Odkar je bil Levstik domači učitelj na Kal-cu, otrok Miroslava Vilharja. torej tudi moje matere, se ni pretrgalo prijatel istvo z moj:m očetom. V Ljubljani nas je večkrat obiskal in skoraj nikoli praznih rok. Nas otroke je imel zvesto rad in nam je prinašal pomaranče, fige in še kaj. Se ko je postajal odljuden in se je ogibal družbe, ga je vabil oče na naš dom. Spominjam se, da sem mu nesel v študentov-sko ulico, kjer je prebival nekaj časa, očetovo darilo: neko kratkočasno igro na leseni plošči z luknjicami in klinčki, kj so se prestavljali. Levstik je bil darila vesel in mj je podaril srebrno desetico. Kupil sem si bonbonov 'n cigaret ter tako začel pušiti kot gimnazijski pr-vošplec... Pa še z dragim slavnim pisateljem sem občeval po očetov: zaslugi.«
»Prav gotovo z Jurčičem!«
»Uganil si ! S takrat in še dolgo pozneje in prav do današnjih časov najbolj priljubljenim romanopiscem, politikom in urednikom Josipom Jurčičem. Večkrat sem mu prinesel v uredništvo Slovenskega Naroda kak očetov članek, podl'stek ali beležko. Spominjam se, da smo nekoč na Golovcu pekli jančka Menda je bil z namj tudi Levstik. Jurčič je kakor vsi prinašal za ogenj dračje in suho vejevje ter je splezal celò na drevo in lomil suhe veje. Bili smo zelo dobre volje. Ko je Jurčič pozneje zbolel in obležal, sva mu z očetom prinesla kljunačev za izboljšanje prehrane. Bil je videtj slab, vendaT ne bi bil mislil, da ne preživi več prihodnje pomladi.«
»A zdaj mt povej potek svojega življenja
»Rojen v Ložu leta 1873. sem sc s starši leta 1878 preselil v Ljubljano, kjer je moj oče deloval kot sodnik, deželni poslanec, ljubljanski občinski svetovalec, pa pisateljeval in no-vinaril. Dobro se sporrvnjam, da sem gledal baklado na čast kranjskih Janezov, ki so se vmili iz Bosne. Po dovršitvi gimnazijskih ukov sem šel v Gradec na pravno fakulteto in postal praktikant pri poštni direkciji v Trstu. Toda kmalu sem presedlal na sodno stroko in služil v Trstu. Rovinju, Kobaridu, Buzetu, La-binju, Crezu, Podgradu. Sežani in naposled v Novem mestu. V slednjem sem dela! po prvi svetovni vojni do upokojitve 1934 Večkrat sem moral živeti ločen od svoje obitelji. Imam dva sina in dve hčeri; vsi so poročeni in preskrbljeni ter imam doslej že šest vnukov. Silno razmnožene obitelji Dolenčev torej tudi jaz nisem zanemaril s prirastki!
V Novem'mestu sem služil zdržema, nad 15 let in gojim prav lepe spomine; rad sc vračam k tamošnjim dobrim znancem in prijateljem. Dolenc se je počutil med Dolenjci zmerom izvrstno! A na vseh svojih službenih mestih sem rad poiskal bistro, živahno družbo in mislim, da tudi jaz nisem bil dolgočasen. V mnogih krajih sem bil predsednik čitalnice, tako v Buzetu, Podgradu, Sežani in Novem mestu; v Trstu sem v čitalnici tajnikoval pod
razglednik „j u t r a"!
predsednikom dr. O. Rybarem. V Buzetu sem bil tudi občinski svetnik in pri odhodu so me pcčast;li s častnim občanstvem
Tako. vid's. da sem delal vse mogoče na korist ljudstva in domovine. Bil sem vztrajen hr bolazec. kakor cče navdušen lovec, pa bici-kl'st. veslač, balincar. svojčas tudi strasten kvartopirec. ksdilcc in p:vec Prehod;l sem skoraj vse znamenitejše hribe ožje domovine, lovil .po Nanosu, Snežniku, Gorjancih, bil član ričetarjev vsak četrtek skozi vse leto na Šmarni gori — in t ko dalje. Skratka: g:bal sem se in — zato ostal zdrav doslej.«
»/n kaj počneš zdaj? Se hudo dolgočasiš kot upokojenec?«
»Nikoli se nisem in se ne bom dolgočasil. Berem mnogo dobrih knjig, balincam v stalni družbi dvanajstorce od zgodnje pomladi do pozne jeseni, letam z oprtnikom po mestu in okolici, tako da mi teče čas zmerom prehitro.«
»A kakšne želje gojiš še kot 70letnik?«
»Po krvi, čustvovanju in mišljenju sem Pri-moTec: vedno me je vleklo in me še vleče nazaj k morju, in če Bog dà, zaključim svoje življenjsko potovanje v bližini morja ... V Sežano bi se rad vrnil, pa makar jx, kolenih! Saj mi je Sežana, metropola Krasa, še sedaj t najlepšem spominu: le dve uri pešhoje do Trsta, pa si je s svojo okolico ohranila č:sto lice in srce! In odkritosrčnosti, gostoljubnosti in možatosti nisem našel nikjer drugje ▼ tako veliki meri ...« »Naj se ti izpolni želja, Najdihojca, in
zdravstvuj !«
Fran Govckar.
Hišni stgreifn-3, preglejte zaklonišča!
Preglejte, če je zaklonišče prirejeno in opremljeno. Pomanjkljivosti javite hišnemu gospodarju, da jih takoj odpravi.
Če hišni gospodar ali stranke kljub vašemu opozorilu nočejo izpolniti predp;sov o protiletalski zaščiti, javite ta upravi policije.
Izpraznite in uredite podstrešja! Pripravite pesek in vodo za gašenje za primer letalskega napada.
Pesek in voda za gašenje morata biti pripravljena na podstrešju, na stopniščih, v vseb stanovanjskih in poslovnih prostorih, pa tudi v kleti in v zaklonišču.
Pesek za gašenje za primer letalskega napada vzemite brezplačno iz deponij cb cestah. Te deponi,je so označene z napisom» Požarni pesek«.
Ob letalskem alarma vsi v zaklonišča-
Vse ukrepe protiletalske zaščite vodi oblastveno imenovani hišni starešina. Ravnajte se po njegovih navodilih!
Zaklonišče mora biti zavarovano pr"ti zračnemu pritisku, drobcem bomb in izstrelkom ter dovolj trdno, da vzdrži uše-vine lastne stavbe.
Vsaka hiša mora imeti svoje zaklonišče, ki je zadosti veliko za vse stanovalce in za vse v poslopju zaposlene.
V	zakloniščih pos'opij kjer so uradi, poslovni ali gostilniški prostori, mora b'ti dovolj prostora tudi za stranke in goste teh obratov.
V	zaklonišče vedno vzemite s seboi denar, listine, živilske karte, odeje, obl ka, perilo, obutev, jedilno pesodo in pribor ter nekaj hrane in pijače.
Vsako zaklonišče mora imeti zasilni izhod! V strnjenem stavbnem sistemu prebijte zidove med kietmi za prehede med hišami.
Vsa strokovna navodila za prireditev hišnih zaklonišč debite v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva.
Kdor ne izpolnjuje predpisov o protiletalski zaščiti, spravlja v nevarnost svoje in svojega bližnjega življenje in imetje.
V	hišnih zakloniščih mera bit; stalna električna razsvetljava in še rezervna luč (petrolejka, sveče). Nakazilo za petrolej dobite pri mestnem poglavarstvu.
Darafte za Zimsko pomoč!
Pisarna »Zimske pomoči« posluje v Pnccinijevi ulici 9/1. Prispevke sprejema Hranilnica Ljubljanske pokrajine na račun »Zimske pomoči«. Nakazila naj se izvršujejo na račun Poštne hranilnice: Pokrajinski podporni zavod »Zimska pomoč« ček. rač. 16580.
notnim vencem dal slovenskemu bralcu pesniško delo, ki je bolj človeški dokument in priložnostna poetična tvorba, kakor pa stvaritev izrednega pomena in umetn.ške veljave. To pa mu rukskor ne jemlje zanimivosti. Po zaslugi pristno človeške, resnično doživete vsebine, ki ji je dal avtor spodobno pesniško obliko, je Bekšev Sonetni venec prikupno delo in avtorju v čast.
Knjižno Izdan j e Sonetnega venca je po opremi kar izredno. Sliikar-grafik Elio Justin je zastavil za mično, z znaki bdbliofilske odbranosti "zaznamovano knjižico svojo priznamo grafično izkušenost in dal sonetom tak okvir in celo t alvo čekovno podobo, da prihajajo do vizuelnega izraza sestavine akrostiha, obenem pa dobiva stran s svojim modrim in rjavim tiskom, z okvirjem in risbami tudi lep dekorativen učinek. Na vsaki strani sta oleusno uporabljena stiha, ki -ih eba zgornja soneta prispevata za akrostih. Originalna bibliofilska oprema daje torej Bek-ševemu Sonetnemu vencu mikavno vna-nje lice ln ga uvršča med krasotne slovenske tiske.
Uvodna beseda (v kateri, moti tiskovna napaka i »V njeni luči bledi (ne blodi) tudi smrt«) uvaja z nekaterimi prijaaii-mi pojasnili Bekševo delo. Spisal jo je B-Borka — Knjižica je izšla pri "Učiteljski tiskarni.
Dva renesančna mojstra
V lepo knjigo, opremljeno s 24 ilustracijami na posebnih prilogah je »Nada knjiga« (Ljudska knjigarna) združila dva po-izkusa romaniziranega življenjep'sa, Riccarda Balsama-Cri vel li ja »Rafael Santi« in D. S. Merežfcovskega »Michelangelo«. Po nastanku je Merežkovake-ga novela starejSa; spisal jo je v zvezi •
proučevanjem in doživljanjem renesančne Florence, ki je ohrod lo znameniti roman o Leonardu <ja Vimciju. Slovenski prevod obeh sp sov je opremljen z uvodnim esejem umetnostnega zgodovinarja dr. Franceta S t e 1 e t a »Rafael in Michelangelo«. Čeprav imata oba spisa pripoveden značaj, je takle uvod, ki osvetljuje življenje 'n delo obeh velikanov s stališča znanstvenih dognanj, prav koristna osvetlitev za manj razgledanega bralca, ki pa se ne zadovoljuje s pripovednim površjem.
R. Balsamo-Cr i ve Ili (roj. 1. 1874) je vstopil v ita!'jonsko literaturo s prvo samostojno knjigo 1. 1920 (pesnitev »Boccacci-no«) in je izdal nato več pesniških in pripovednih knjig in petop sov. Njegova živ-Ijenjepisna povest o Rafaelu Santiju je spisana brez izrodine umetniške poglob:tve; giblje se bolj na površju in skuša bralcu kar se da približati Raffaelovo človeško osebnost. Ponekod je Crivelli otipljivo plitev, drugod se zarije nekoliko globlje v du-šeslovne značilnosti Raffaelovega anačaja ter v podobe njegovega okolja in časa. Z običajnimi pripovednimi sredstvi nam pripoveduje o-mladosti zalega m nadarjenega sina urbinskega slikarja, op:še vmes ooje med italijanskimi renesančnimi despoci, njihova iziajstva m maščevanja, nas vodi v samostane kjer Raffael, učenec mojstra Perugina, nagloma napreduje ln zbuja s svojo čudovito nadarjenostjo in osebno prikupnostjo nezaslišno presenečenje. Pisatelj nam hkrati pokaže umetniško življenje v Italijanski provinci, kjer Je imelo malone vsako večje mesto svojo umetnostno šo:o tn kakega slavnega mojstra Tako nas vodi po Raffaekmh sledovih v Città di Castello, v Sieno in v Perugijo, odtod pa v središče renesančne umetnosti — v Flor eneo.
Ce sta dotlej urbinskega mladeniča oblikovali poleg domačih izročil, katerih za-
stopnik je bil že njegov oče. Perugia ji Siena, je Florenca — takrat na v.šku pre-porednega sijaja — s tolikimi vabljivimi vzori do dma vzbudila njegovo umetniško čud in močno pospešila Raffaelov umetniški razvoj. N:posled je mladi umetnik dospel na konec svoje zmagovite poti, v Rim; prišel je kot zrel in sloveč mojster, za katerega se je najmogočnejši gospod tistega časa — papež — pulil a posveta mi mogotci in z renesančnimi bogat: ši, ki so se hoteli ovekovečiti z Raffaelovo roko Poleg nenavadnega čara njegov h slik je urbln-ekemu geniju odp rala vsa vrata prav tako nenavadna blagost in uglajenost njegovega značaja, osebna prikupnost, ki jo je podpiral njegov lepo izoblikovani obraa, vsa tista vljudnost in milina, ki jo odsevajo tud' njegove slike. Balsamo-Crivelli je dobršen del svojega pripovedniškega napora odmeril prav slikanju Raffaelovega človeškega značaja, ki se nam zdi v teh opisih pretirano svetel in zato idealiziran. Ob tolikem čutu za lepote m slasti človeškega življenja ni mogoče, da bi se ne pokazale tudi senčne strani, ali tisto, kar je Nietscne označil z »menschliches, allzu menschliches«. V tem pogledu ima Merežkovskij, k' sicer osredotočuje vso pozornost na Michel angela, ostrejše oko za slabosti lepe g i, ljubeznivega in na zunaj tako srečnega Ur-binca. Tako se na str. 237. pogovarjata dva slikarja Benečan in Nizozemec, o velikih umetnikih in Benečan pravi: ». . . Rafael se je oblatil s seb čnostjo. Umetnost in slavo ljubi, a še bolj ljubi mastne založa-je s kardinalskiih miz. svojo prekrasno palačo, ki mu jo je zgradil Bramante. *voje konje in svoje priležnice Slika Madonne, a živi kot pogan 'z Ep kurove črede .« Tako govorjenje o Rafaelu (MerežkovskJj se bržčas naslanja na nekatere sodobne vire) je kajp- k pretirano obrekovanje, a povsem realna ni tudi sliika, ki nam jo
Kvoniha
*	t uùrerjevo p-1 . »je v Beljaku. Nemški k.par D^gner je zdeiai popije Fuhrer-ja Zj beljaško občinsko pes veto vamico n so k.pec a-aj postavili v sejn dvorani
*	»Albanca«. Pod naslovom »Alianca« je izšel v ponedeljek v Bukarešti nov časopis v romunščini in nemščini, ki hoče služiti borbeni ^kupno^ti tei kultur...m in gospodarskim zvezam med ornui-s^m iu neukim narodom.
+ Smrt graškega umetnostnega zgodovinarja. Izredni profesor za b z-~ii~asko f -k>log..o in pezno ant ko na gr ški univerzi Ch seil von Fieschenberg je te dni ne-nauoma umrl. BJo mu je komaj 60 let.
*	Nad 13.000 razdejanih cerkva. Po po-roč lih, ki 90 prispe.a v Vat kan. cenijo število z radi vejne porušen-h cerkva do leta 1943 na 13.000. V tem šcev lu so obseženi tudi razni versk, zavoui., samostani itd. Najbolj so prizaaete rims^o-kaioiiške cerkve v Nemč ji, Italiji n Francija v manjši meri tudi cerkve v Belgiji in na Ho-1- ndskem. število cerkven a objektov, ki so ih pcškcuovali terorist čni boanbn ki na tleh Italije, doseže 4500 objektov, povzročena škoda pa znaša 500 milijard lir.
*	Smrt milijonarja Vanderb.lta. v New Yorku je umrl minuli teden znani ameriški večkratni milijonar William Vander-bilt v 65. letu svoje dobe.
*	Obup angleška ga konzula. Britanski generalni konzul v Balt.moru su A..thon> George je v neueljo izvr.il samo.nor Vrgel se je iz četrtega nadstropja na cesto ter obležal mrtev.
*	Rimski grob pri Neusiedlu. V vzhodnem delu mesta Neus:edel so te dn. odkrili dobro ohranjeni rimski grob. V grobu so našli vec žar, ki pa so bile zdrobljene zaradi pritiska ilovnat h plasti. V grobu sta ležali okostji žene in otrečička. katerega je držala žena na levi roki. Ob obeh straneh ženine glave so našli uhane lz zlata. Najdbo so izročili muzejskim oblastem.
9 Smrtne žrtve hripe na. Angleškem.
Ep demija hripe na Angleškem še vedno ni ponehala. Bolezen je zahtevala večje Étevilo smrtnih žrtev, zlasti med starejšimi osebami. Največ smrtnih primerov je bilo v rudn ških revirjih, kjer je bolezen povzročila tudi občuten zastoj v premogovni proizvodnji.
*	Posledice slabe prehrane v Egiptu.
Po »Timesu« je izjavil egiptovski minister za narodno zdravje v eg ptovskem parlamentu: Razširjenje epidemij pospe žuje slaba prehrana širokih množic naroda. V nekaterih okrajih gornjega Egipta ima »dokaj resne posledice«.
*	Ljudska p°moč na Finskem. Državni prezident Finske Ryti je v ne ieijo z javnim nagovorom otvoiil letošnje delovanje ljudske pomoči. Finska ljudska pomoč bo delila podpore osebam, ki so bile oškodovane v vojni ter se bo udejstvovala pri vseh blagotvornih akcijah v korist finskega naroda.
*	Tri sto tisoč težkih obratnih nezgod v enem letn. Predstavniki industrije v Bii*minghamu na Angleškem so imeli nedavno sestanek, na katerem so obravna-
30 letnica gledališkega dela
Operni šepetalec g. Ježe Drenovec je do-žive' pred nedavn'm 301etnico svojega gledališkega dela. čeprav neviden, v šepet~l-čevj omarici, je ena izmed glavn'h opor vsake predstave in opravlja nelahko delo s tem, da prišepetva pevcem besedila njihovih part:j. Leta 1905. je prišel h gledališču in b i angažiran za dramskega igralca. Njegova prva vloga je bila v »Arie-žankah« drugi hlapec.
Medtem ko je bil že angažiran, je obiskoval Drenovec dramatsko šolo. L. 1908. je postal či« opernega zbora. Njegov prvi nastop je bil v Lohengrinu. Pri Operi je sodeloval štiri leta, nakar je moral k vojakom.
Po končani svetovni vojni je bil znova angažiran v opern: zbor. Pel je tudi male vloge v Tosci, La Boheme in drugih operah. Od leta 1928 dal;'e je operni m operetni šepetalec. V tem svojstvu je šepetal 156 premier oz'roma 2465 predstav. Vedno priden, vesten, pošten in z'nesljiv, mož na mestu, je Jože Drenovec eden izmed trstih članov starejše gledališke generacije, ki ima do skrajnosti razvit čut dolžnosti in spoštovanja do gleda1 išča in njegovih kulturnih .ralog, in se z~veda, da mora vsak { član biti brezhibno delujoče kolesce v kompliciranem gledaiTškem ustroju. Njegovi gledališki kolegi ga cenijo in mu žele k jubleju vse dobro ter da bi mogli v skupnem delu še dolgo služiti svoji gledališki nalogi.
vali vprtàanje izboljšanja vamosinh ra-
prav v tvomiških olxaLh. Samo v teku lanskega leta so našteli v Angliji 300.c0j nezgoü v obratih, katere so po večini zakrivili nezadostni varnostni ukrepi
♦ Umor duhovnika v Franciji. V Age.ni na Francoske..i s a -va kornu.istična stra-hcvaJca umo.ic (duhovnika Tcriodleja, ravnatelja italijanskega lita »Corr.er « in rektorja ital janske katoliške e obredel nosti v Franciji. Umor ToriceTej je po vrsti že četrti zločn, ki so ga ter:: isti izvišiili nad pripadniki duhovnškega ota nu na francoskem oz. m ju v teku nek j tednov.
1% Ljuhijan*
Mit sofortiger Wirkung wird der Block Smartinski - St. Jakobstrasse für jeden Passanten und Fahrverkehr gesperrt.
Mestno poveljstvo objavlja, da je s takojšnjo veljavo zaprt za pešce in za vozni promet blok na Smartinski cesti proti Sv. Jakobu,
u— Ncva grobova. Po dolgem in mučnem trpljenju je v splošni bolnišnici umrla soproga obratovodje ga Francka Lavričeva. Učakala je starost 40 let Za njo žalujejo soprog Ivan in otroci Ivan Milka. Mara. Olga, Pol di in Rudi z drugim sorodstvom. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek ob 14. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv Križu. — Za vedno je zapustila svojce po dolgem in mučnem trpljenju upokojenka Tobačne tovarne ga Marija Zajčeva, po rodu Pancetova. K v čnemu ocčitku bodo rajnko spremili v č.trtek ob 16. iz hi^e žalosti, Postojn-ka ulica 68 na viško po kopališče. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Uci'elji in učiteljice, ki poučujejo na ljudskih šolah v ljubljan ki okolici izven mestnega bloka, stanujejo pa v mestu Ljubjani so vabljeni, da se do 16. januarja 1944. zglasijo pri upraviteljih ljudskih šol. v katerih okolišu stanujejo. Upravitelj stva, ki pridejo v poštev so I. deška ljud šola Ledina. II. deška ljud šola Graben, III. deška ljud. šola Vrtača (pri Uršulinkah), IV. deška ljud. šola Pru-le. V. deška ljud. šola Spod. Šiška I. de-kl. ljud. šola Sv. Jakob (na Grabnu), II. dekl. ljud šola Licej (Notre Dame na Mirju). III. dekl. ljud. šola Spod. Šiška, I. mešana ljud. šola Vič. II. mešana ljud. šola Zgor. Šiška. III. mešana ljud. šola Moste (Mladin ko zavetišče v Zeleni jami), IV. mešana ljud. šola Sv. Peter. V. mešana ljud. šola Barje, VI. mešana ljud. šola Bežigrad.
u— Naročnike »Razglednica Jutra«, W svojih izvodov še niso dvignili, naprošamo, da se č mprej zglase v upravi »Jutra« v Narodni tiskarni. V zalogi je še nekaj izvodov »Razglednika«, da jih lahko dobe tisti, ki se zanje zanimajo. Za naše knji-goljube in knj žnice p3 je na razpolago še majhno število vezanih izvodov »Razglednika«, tiskanih na finejšem papirju. Dobite jih prav tako v upravi »Jutra«.
u— Važn° za vsakogar sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu je znanje strojepisja, stenografije, knjigovodstva itd. Novi tečaji prično v četrtek 13. januarja. Izbira predmetov po želji. Priporočljivo tudi visokošolcem-kam in dijakom-injam. Informacije: Trgovsko uči-lišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— še o tohaku. Od že objavljenih trafik ne bo prodajala tobaka in tobačnih izdelkov na izkaznice za tobak Golii Frančiška na Mestnem trgu št. 20, razen v že objavljenih trasikah pa bodo upravičenci lahko dobili tobak tudi v trafiki Kregar Doroteje na Vodnikovi cesti št. 277.
u— Družinske dogodke, važne in drobne, ter razične beležke zapisujemo v Vodnikovo pratiko, ki vse leto spremlja naše dejanje in nehanje. Z:to naj nobena slovenska h'ša ne ostane brez Vodnikove pra-tiike 1944! Letošnjih Vodnkovih knjig ie nekaj še na razpolago, naklada pa bo ka4 kmalu izčrpana! Zamudniki, sezte brž po letošnjih lepih in vrednih Vodnikovih knjigah!
u— Opozarjam0 dijake-inje vseh šol, ki nimajo rednega pouKa, na naše instruk-cije vseh predmetov in jezikovne tečaje, ki Vam nudijo jamstvo za uspešno dovr-šitev razreda. Ločene skupine po razredih — posebne učilnice. Vpisovanje dnevno. Specijalne strokovne instrukcije, Kongresni trg 2/II.
u— Za desinfekciJo ost in grla dobite v vsaki lekarni FORMICOT PASTILE!
Knjige založbe »Plug« so lepo bo žično darilo! Za stalne naročnike ugodn plačilni pogoji Zahtevajte prospekt!
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dv ■ in trimesečni tečaji prično v četrtek 13 januarja. Največja moderna strojepisnica Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Vpiše se lahko vsakdo Posebni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo itd. Izbira predmetov po želji Posebej priporočljivo tudi visokošolcem kam in dijakom-inj?m. Informacije: Tr-govsko učilišče »Christofov učni zavod« Domt.bram ka 15.
u— Lov na kite je glavna zgodba zam mive knjige »Beli kit«, izšla v založb-»Plug«, Miklošičeva cesta 30. Ugodn. pia čilni pogoji! Zahtevajte prospekt!
u— Tudi le'os bo naše gospodinje zadovoljil Gospodinjski koledar, ki je iz el v založbi knj game TiskoVne zadruge. Poleg običajnega koledarskega de*la vsebuje tudi vse potrebne pripomočke za gospo dinjsko knjigovodstvo in bogato zbirko kuharskih navodil in receptov. p:irejenih in zbranih od Marice Šlajmerjeve.
u— Zadušnica po pok. prof. Juliju Kreku ob mesecu pogreba bo dne 14. ja nuarja 1944. ob 7.30 v Križankah. Vabljeni njegovi bivši dijaki in častilci.
u— Zlata tička je zbirka ljubkih pesmic za otroke, ki jih je spesnil Danilo Gorin-šek in opremil z živimi ilustracijami M Bambič. Knjiga je okusno opremljena in se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge.
u— Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japlievi ulici je podarila ga Anica Janeš. trgovka, za božič 500 L. Mestno županstvo izreka dobrotnici najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pedpi-ranih.
u— Primorci! Edina za ljud?k-> šole in edino od oblasti odobrena je »Bobič. Slovenska slovnica s pravopisom«, ki je izšla v založbi KÌeinmayr & Bambe g Ljubljana, Miklošičeva 16.
u— Vklenjena mladost, mladinska povest Lojzeta Zup nca ;'e pravkar izšla v knjigarni Tskovne zadruge. Primerno da- ! rilo za božič.
Z Gorenjskega
Umrli so v Celovcu: 61 letna zasebnica Marjeta Potiorek, 58 letni godbenik Alojz ! Peterle, 31 letni vozovni vodja Janez Sav- i Sek. 31 letna nameščenka Vincenc'ja Mo- ! ravčnikova, 48 letni rentnik Janez Sturm, , 76 letni upokojenec državnih železnic Štefan Schellander in 37 letni posestnik Franc Klammer. — Na vzhodni fronti je padel 22 letni Ivan Završn-k iz škofje Loke.
Zlata poroka v Podnartu. V petek, dne 14. januarja bo obhajal v Podnartu zlato poroko bivši uslužbenec državne železnice Janez Dernič. Zlatoporočenca sta oba še krepkega zdravja ter imata sedem otrok.
Sreča v hlevu. Kmetu Goglu v Wörglu je vrgla domača rava tri izredno- krepke in zdrave teličke. Ista krava je lansko leto vrgla dve teleti, ki sta se obe dali lepo zrediti.
Spodnje štajersko
Spodnještajerski vod.teljskj zbor je bil
preteklo soboto sklican k velikemu apelu v Mariboru. Götzova dvorana je bila okrašena z napisom: »Verna srca in stvari-teljske roke jamčijo zmago«. Možje in žene z vsega Spodnjega štajerskega so napolnili dvorano. Zvezni vodja Heimatbun-da Franc Steindl je prišel v dvorano v spremstvu vladnega predsednika dr. MÜ1-ler-Hacciusa, polkovnika Westphala in viteza železnega križa polkovnika Trecka. Nato so vkorakale zastavonoše. Gledališki orkester je zaigral uverturo iz opere »Ri-enzi«. Vladni uradni vodja Braumüller je pozdravil vse prisotne. Izrečena je bila prisega, da bo Sp. štajerska tudi v novem letu do kraja izvršila svojo dolžnost. Nato je ved ja Steindl obširno poročal o vojnih dogodkih in je dal polit čne parole za leto 1944. Zbor je bil zaključen z narodnima himnama.
Odlikovana Spodnještajerca. Za junaško zadržanje pred sovražnikom sta Irla odlikovana z železnim križcem 2. razreda vojaka France Novak in Matevž Miklav-žina iz Braslcvč.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Iz Trsta
Smrt priljubljenega duhovnika. Na novega leta dan je umrl za srčno kapjo reški stolni kanonik msgr. Alo;zij Krašovec, rotiom iz Tomin'a pri Ilir. Bistr ci Služboval je v Istri nato je pestai župnik v Brezovici, 18 let pa je bil župnik in dekan v Hrušici. šele pred poldrugim mesecem se je presel'1 na Reko, kjer ga je sedaj naglo pobrala smrt. Pokojn k 'e bil pri ljudstvu zelo pr ljubljen, bil je tudi stro-
Z odlokom VIII/2 št. 166/1 je Pokrajinska uprava v Ljubljan dne 10. I- 1944. določila za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljjo od srede 12. januarja 1944. zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, kl je po njih dovoljeno v Ljubljani predajati v cen ku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zelnate glave 2 L; kislo zelje 4.50 L; kisla repa 2.50 L; ohrovt 3 L; kolerabice 4 L: repa 0.75 L; krmilna pesa 1 L; rdeča pesa brez listov 4 L; črna redkev 3 L; rumena koleraba 2 L; radič 5 L; gojeni radič 10 L; otrebljem motovileč 10 L; en-divija 5 L: špinača 5 L; šopek zelenjave za juho 0.50 L; rumeno korenje 1.50 L; rdeče korenje brez zelenja 4 L: peteršilj 4 L: zelena 4 L; por 3 L; osnažem hren 4 L. čebula 2 L; šaleta 4 L: česen 8 L: jajca 2.50 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa da vse te najvešje cene veljajo samo za blago pridelano v Ljubljanski pokraj ni, ker je za blago, uvoženo lz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 15 na rožnem papirju.
Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisaeo v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnačena in oprana, vendar p«a ne več mokra ali namočena, pač pa sveža.
Vse te najvišje depustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mo-
kovnjak v zadružništvu, predvsem pa odločen narodnjak. V družbi so ga imeli radi zaradi šegavesti Ln humorja. Pokojnika so pokopali na trnovskem pokop: lišču, kamor ga je dne 4. januarja spremalo na zadnji poti 18 duhovn kov in velika množica 1'udstva. Pogrebne obrede je opravil trnovski dekan J:mnik, z besedo pa se je od pokojnika poslovil župnik Kalan iz Kneža-ka.
Himen. V zadnjem času so »e poročili v Trstu mehanik Ludvik Metlikovič in šivilja Gizela Carli; pek Franc Pero in gospodinja Milena B rsa; slikar Ivan Moco-le jn gospodinja Adela Dlouhv; uradnik German Tomasini in gospodinja Eloina Gregorič; gostilničar Peter Cesco in kuharica Marcela Ugrin; posestnik Josip Volk in učiteljica Josipina Volpi; mizar Karol Pernarčič in gospodinja Lidija Kozina; električar Ivan Grdina in zasebnica Draga Uršič; pomorski kapitan Jurij Fic in uradnica Nada škerlj; vseučiliščnik Edvard Tomasini in gospodinja Lijana Za-nut; trgovec Hektor Fantoma in zasebnica Marija Pirec; zasebnik Albin Sklemba m gospodinja Roza Saravale; mornar Ati-
11 j Guadalupl in šivilja Marija Skodnik; obrtnik Marij Dosi in gospodinja Roza Cerne; farmacevt Ivan Parini in gospo-d nja Frančiška Brajan; nameščenec Marij Kompar in gospodinja Alojzija 2erjal; delavec Remigij Kavčič in zasebnica Alojzija Stela; mehanik Dante Lister in fotografica Emilija Belemo; mehanik Marij Degano in gospodinja Silvija Gruden: zasebnik Ercocle Gerin ter modistka Terezija Zanin; kotlar Sil vi j Sosič in karto-tehn čarka Bijanka Sarti; zasebnik Henrik Marzi in zasebnica Aspazi ja Tomšič; mesar Josip Kcbal in gospodinja Olerà Novak; šofer Ernest Ozana in nameščenka Lucila Ruzier.
Nov spored v Politeama Rossetti. Te dn: nastopa na odru Politeama Rossetti nova revijska skupina »Emmedi«, ki se je predstavila tržaškemu občinstvu s fantazijo v dveh dejanjih »čaj ob petih«. Po-leer Tižačanov sodelujeta tudi beneška komika.
Ponesrečenci. Mala S:lcana Kajradel iz Riemanja je padla doma tako nesrečno, da je priletela k štedilniku, kjer se je opekla po obrazu in obeh rokah. Avto je poškodoval v Mejni ulici v Trstu 11 letnega učenca Marcela Mahinta iz ulice Tesa 28. Oba ponesrečenca se zdravita v tržaški bolnišnici, kamor se je zatekla tudi 30 letna Lidija Budin, ki ima poškedbe od udarcev, prizadetih ji po nekem moškem ob srečanju v ulici Torrebianca.
Tržaškemu mesarju zaplenjena živila. SOletni tržaški mesar Marij Giorgi se je mudil te dni v Vidmu. Na t^mošnjem kolodvoru so ga varnostni organi prijeli zaradi prenašanja sumlj vo obilnih kovčegov.
V njih so naš i 22 kg mesa, 4 kg masti, 4 kg zabele iin 11 kg klobas. Z radi suma črnoborznega kupčevanja je bilo Giorgiju vse meso zaplenjeno. Obenem je bil ovaden.
stah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški. enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenik;h in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Pokrajinske uprave — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena.
Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga.
Ta cenik mera biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 20 cente simov.
Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja. veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov.
Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942. št. 8 in z dne 25. novembra 1942, št. 215 ter po naredbi z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358.
Belesnica
KOLEDAR
četrtek, 13. januarja: Veronika.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Lažnjivi Kljukec. Kino Sloga: če ti veter vrata zapre. Kino Union: Enkrat v ietu.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet, Ciril Metodova ulica 43. Ti-nkoczy ded.. Mestni trg 4, Ustar,
šelenburgova ulica 7.
ZATEMNITEV
je strogo obvezna od 17. do 6.30 ure!
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 13. jan., ob 16.30: Robinzon ne sme umreti. Red četrtek.
Petek, 14. jan.: Zaprto.
Sobota, 15. januarja, ob 16: Cvrčefc z» pečjo. Red B.
Nedelja, 16. jan., ob 16: Debets brat. Izven. Cene od 18 lir navzdol.
Ponedeljek, 17. jan.: Zaprta
»Robinzon ne "me umreti« je naslov'
F~^terjeve mladinske igre, v kateri bo našla mladina obilo vredne zabave in po-d o. Ljudski in k orni čnj prizori dečkov, ki se igrajo po vzoru knjige »Robinzon Crusoe« Robinzona in Petka, posledice njihove bujne domišljije in njihovo goreče prizadevanje, da bi našli pogrešani rokopis »Robinzona Crusoeia«, so prikazane s prisrčnostjo in humorjem. V glavnih vlogah: Gregorin, VL Skrbinšek, Levar jeva, Bitenc in Verdonik, nadalje: Nakerst, Nablocka. Rakarjeva, Gorinšek, Kraljeva i. dr. Rež ser: prof. O. šest.
V soboto 15. t. m. bo imel red B za svoj abonma predstavo Dickens©ve komedije v treh dejanjih »Cvrček za po čjo«. Osebe: John — Cesar. Caleb — J. Kovač, Tacletr>n — M. Skrbinšek, Edvard — Gregorin, Dotka — šaričeva, Berta — V. Juvanova, gospa Fiedlingova — Rakarjeva, Mava Fiedlingova — Levarjeva. Rež ser: C. Debevec. Prizorišče: inž. E. Franz. Načrti za kostume: J. Vilfanova.
OPERA
jan., ob 16:
Melodije srca.
Četrtek. 13.
Red Prvi. Petek, 14. januarja: Zaprto. Scbcta, 15. jan.: Prodana nevesta. Sobota.
Red
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK, 13. JANUARJA
7.00—7.10: Poročilo v nemščini. 7.10— 8.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini 12.00—12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert glasbe za razvedrilo. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Za vsakega nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščinL 17.15—17.45: Popoldanski koncert 17.45—18.00: Narodopisno predavanje. 19.00—19.30: Slovenska glasba; igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario Šijanec. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. — Napoved sporeda za naslednji dan. 19.45—20.00: Mala glasbena medigra. — 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21.00: Lepi napevi. lepi zvoki. 21 00—21.40: Pridi v mali paviljon. 21.40—
22.00: Prenos beograjske vojaške oddaje. — 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč.
daje o Raffaelu kot človeku Balsamo-Crivelli. Le-ta na pr. skoraj nič ne omenja Raffaelovega erotičnega življenja, samo m mogrede se spomni, kako mu je urbin-sk stric izbiral nevesto in da mu je bila v Riimu za nevesto serodnica vplivnega kar dinaia. V tem pogledu bo neko t ko bližj resnic1 Merežkovskega umetnik, kajti tak oboževalec lepote in življenja- kakor je bil Raffael, je moral biti zlasti v tosti dobi :n teci njih razmerah vsaj zmeren uživalec, če ni že pr padal »Epikurovi čredi«.
živahno, z raznmi mikavnimi podrobnostmi je op sano Raffaelovo delo v službi naslovnika Aleksandra VI., Julija n. in oblastnega Medicejca Leona X.. k; vidi v Raffaelu svojega podložndka in dragocenega Izvrševalca svoje oblastne volje. Teh dveh osebnost in njunega okolja Balsamo-Crivelli vsaj v splošnih potez h ne idealizira. Na višku stvarjaLr.e moči, v 37. letu, je ta ljubljenec usode, gen j, ki je umel tako tekoč iz ničesa ustvarjati prelestne umetnostne kompozicije in slikati v svejih značilnostih neprekosljive portrete, genij — ki je tud: kot arhitekt (in kot pesnik- kar pis telj ne omenja) pokazal nesmrini blesk, m-homa postal žrtev pljučnice in ;z-ginil v večnosti. Svet ni niti tedaj potreboval lepih in blagsh duš, kakor jih ne potrebuje dandanes Tisti, ki so Raffaela izkoriščali, so nevede pripomogli k njegovi zgoinl smrti, človeštvo je čez noč postalo siromašnejše.
Po branju Balsamo-Cr'vellijevega rema-niz ranega življenjepisa si razgledan bralec zaželi trdnejše zn nstveno zaneslj vej-še podobe o Rafaelu, kakor jo najde n. pr v znani knjigi Hermana Grimma »Raphael« ali —- izmed najnovejših talijan skih znanstvenih b ografi- — v Lu gija Serre knugi »Raffaello Sanzio« (1941) Globlje kakor Balsamo-Crivelli je šel Merežkovsk'j v pripovednem spisu o Michelangelu. Ta največja iz vrste njego-
vih »Florentinsk h novel« nam skuša približati tako zapleteno, titanSko osebnost kakor je bila Michelangelova, v okviru mnogo krajšeg3 spisa nego je prvi. Avtorja nepozabnega romana »Leonardo da V n. ci« je že v njegovi epope;"i florent nskega preporoda mikala M chelar.gelov osebnost čeprav je tu ostala na robu dogajanja najeta v močni kontr st Leonardo—M cnel-angelo. V tej noveli je s trdnejšimi epični-mi prijem-, kakor so Balsamo-Crivellijev-., s svoj m čutom za dramatičnost človešV b oinosov. kakor tolikanj odliku e Merežkovskega, prikazal Michel"ngela na višku njegove moči in slave takrat, ko je pred oblastro gospodovalnostjo Julija H. pobeg nil iz R ma in se zatekel na tla svoje domače florentinske republike. Zadeva je po. vzreč la spor med Florence in Rimom; ge nialnl mojster se je že hotel zateči k turškemu sultanu, dokler ga niso prepričali o potrebi sprave s papežem M chelangelo je res nastop 1 pot v Canosso, pri tem pa je začudo prišlo do iskrenega sporazuma med Julijem H. in M chela-gelom Zdaj ga vidimo, kako krasi s freskami sikstinsko kapelo, — ne: zmerno naporno delo. ki ?a kot kiparia ni izprva nàti veselilo, dokler j »e ni z" grizel vanj s tisto plotdovitno strast- j jo, ki je bila lastna njegovemu genialnemu duhu. Konflikt' z oblastrim' gospodarjem se še ponavljajo, naposled pa je le ustvarjeno delo brezpr mernega znač ja '.n pomena. To je osrednji zaplet novele Merežkovskega. Nadaljn e M chelangelovo dolgo in mučno življenje je bolj naa ačeno kakor epično izoblikovano, čepr v razp e ta nekatere značilne momente (zadnja hi bežen do Vittorie Colonne spor z A.reM nom. umetr kova smrt)
Zanimivo je primerjati, kako gledata p. v in drugi *vtor te knjige na iste sodob nike; omeniti sem že Raffaela, a še boli značilna je razlika v pogledih na znamenitega arhitekta Bi šmanteja, ki je più živ-
Ijenjepiscu Raffaela ljubezniv človek, pri Merežkovskem pa neugnan intrgarut in se bičnež
Oba sp'sa je preveJel pesnik dr Joža Lovrenčič in jùma d 1 lepo slovenska obi ko Tu in tam se spomn mo vprašania pregibanja italijanskih men (str 111. gen Lorenza Nasi, Angela Don'; skla-j" pa ns pr Bramante — Brama-*- a) Na str 204 so bržčas pomotoma " 1: trije ta-lijansk stih M chel3n°:	i soneta ki
so spoda- prevedeni Pis a Rafael Rai-fael je v knjigi neenotn . — Iius'racije obsegajo nekatere rajzn^člnejše Raffaelove in M'chelangelove si ke ter arhitektonska dela slednjega k se je ovekoveč1 tud; s kupolo na orv k toliškl cerkvi sveta — cerkvi sv Prtra v Rimu.
Iz bo'ga^Verfs VnÜTirne^
v	v» f# _•	#
zivjenja
Nov zvezek »Bulgarie«
Pravkar je p i .pel zadnji (sep;e b.sko-decembrski) zvezek kulturne revi e Bul ga ri a«, ki jo za »Associazione italo-bul-gara« urejuje profesor rimske univerze, priznani slavbt in prevajalec Errico D a -m i a n i. S tem zvezkom je zaključen peti letnik odlično urejevanega obz .rnika ki zvesto posreduje latinskemu svetu kulturne vrednote b lga'skega naroda i" seznanja zlasti italijanski na'-od z bolr-rskim življenjem. V tem zvezku je m d :'ru im izšel članek med tem že umrlega slikarja Sir^k- <?k tnika »Da~a?n* b"l®a-?'-a unrrt-nost« opremljen s 24. na prilogah iz ume niškeg-' paHrj* r p du ira imi li kami — samimi nr'meri 'od'b«" b-l®-rkr plastike, slik rrtva in grafk" M ria d'Amico je prispevala članek »Sv Kle ment Ohridski« s pogledom v starobolpar-sko kulturno zgodovino, Enrico Damiani je
prevedel Ivana Vazova orientalsko povest »Pilatova hči« Massimo Spiritini in Petar Jordanov pa objavljata italijanske prevode nekaterih primerov sodobne bolgarske li-! like. Ma-a Camerani Teodorova nam podaja življenjepisni oris vodilne bolgarske igra ke Adriane Budevske. ki jo primerja .z El eonoro Duse: je to zanimiv vpogled v preteklost bollar ke dramske umetnosti, v njeno nezadržno rast kvišku. Enrico Damiani objavlja dva prevoda bolgarskih motivov iz starejše slovenske poezije, Eugenio Modelli obravnava odnos med Italijo in Bolgarijo, prof. Damiani se bavi z življenjem in delom letošnjo pomlad umr-bga staroste bolgarskih književnikov To-do-a Vhhova, prav tako obuja spomin na prof. Šišmanova ob 15-letnici smrti tega z luž-ega slovstvenega zgodovinarja, medtem ko se Peter Jordanov spominja treh pomembnih pokojnikov iz bolgarskega kulturnega sveta (glej spodaj). Številko zaključujejo recenzije nekaterih knjig in ob zaključku redakcije spisani nekrolog kralju Borisu III. Revija »Bulgaria« izhaja v Rimu.
Tri težke kulturne izgube
Bolgarska kultura je izgubila v prejšnjem letu poleg častitljivega predstavite-lja stare, neposredno na Vazova navezujoče generacije Todora Vlahova. čigar osebni spomini segajo v zdaj že legendarno dobo bolgarskega narodnega osvobojenja trojico uglednih kulturnih delavcev: slikarja Siraka Skitnika, zgodovinarja Petra Mutavčeva in pesnika in znanstvenika Emanuila Pop Dimitrova Si rak Skit-nlk (1883—1943), s pravim imenom Pans-jot Todorov, se je slikarsko izšolal na pe trograjski akademiji v času. ko so tudi na Ruskem stala v ospredju zanimania imena Cezanne, v an Gogh, Gaugain. Matisse i
dr. Bil je učenec Leona Baksta. Postal je sodelavec znamenite revije »Apollon«. Ko se je vrnil v Bolgarijo, se je začel živahno udejstvovati v domačem slikarstvu in je zbiral okrog sebe mlade stvarjalne sile. Postal je najinteligentnejši bolgarski umetnostni kritik. S svojimi eseji in kritikami je močno vplival na umetnostno usmerjenost mladega rodu. Nekaj časa je vodil sofijsko Nar. gledališče ter prenesel svojo kritiško dejalnost tudi na gledališko področje. Kot režiser je zaslovel z Maeterlin-ckovo »Monoro Vanno«. Od 1. 1935 je bil ravnatelj sofijskega radia. — Petar Mu-t a v č e v je umrl na Dunaju. Bil je profesor za bolgarsko in bizantinsko zgodovino na sofijski univerzi. Slovel je kot premočrten znanstvenik in odločen polemik. Spisal je vrsto večjih razprav iz stare bolgarske zgodovine. Zaradi njegovih znanstvenih zaslug mu je dunajska univerza podelila čast doktorja honoris causa. — Emanuil Pop Dimitrov je bil profesor primerjalne literarne zgodovine na sofijskem vseučilišču, pisec raznih esejev in znanstvenih del, med njimi velike slovnice bolgarskega jezika. Posebej pa je bil znan kot tenkočuten lirik, ki se je iz nežnega poeta platonične ljubezni skušal razviti v nacionalnega barda svojega naroda. kar je pokazal s poezijo, romani in dramami. Po tej razvojni stopnji se je zopet našel v mistični pesnitvi »Preobrazba«, ki je mogočen spev delovnega človeštva, ki z ukvarjanjem uresničuje svoje božansko bistva
Tretji simfonični koncert V včeraj§nje
glasbeno poročilo se je vrinilo več tiskovnih napak, izmed katerih moti smisel tale: Brehms je glasbleno ustvarjal neposredno po Wagnerju, ne pa posredno, kakor se je zdelo tiskarskemu Škratu.
Zgpüb® o Kstambavem fafcii
Mnda ni civiliziranega človeka, ki bi i; i-olske zgodovine ne poznal znamenitega d vodka s Kolumbovim jajcem. Pri tem d godku je slavni pomorščak z zabavno urankci zavezal usta zavistnežem iz kro-gcv španskega dvora, ki so podcenjevali njegova odkritja in ga skušali spraviti ob težko prislužene sadove njegovih trudov. še v običajni različici te zgodbe pa včasih tu in tam poudarjajo, da uganka, ki jo je zadal veliki odkritelj svojim nasprotnikom, nikakor ni njegova izvirna iznajdba, temveč da jo je posnel po nekem slič-nem dogodku davno pred njegovim rojstvom, a mnogi zgodovinarji resničnost te zgodbe sploh zavračajo.
Is tega razloga bo zanimivo zvedeti, kako se je stvar dejansko odigrala. O tem poroča ena izmed zadnjih številk lista »Vcik'scher Beobachter«.
Ni vprašanje, da 11 je zgodba resnična, od-ovarja neki sodelavec omenjenega lista >Da in ne!« V kolikor namreč večina ljiid ■ verjame, da je Kolumb na velikem banketu kardinala Mendoze svojim nasprotnikom zadal kot lastno iznajdbo nalogo, naj bi postavili jajce brez vsake opore pokonci, ln je potem presenečenim gostom sam pokazal preprosto rešitev, je ta verzija zgodovinsko nepravilna. Isto šalo si je dovolil namreč, kakor je danes trdno dognano, že zgraditelj kupole flo-rentinske stolnice, sloviti Brunelleschi, napram svojim nasprotnikom, in sicer leta 1-120., torej celih 20 let pred Kolumbovim rojstvom. Kot Brunelleschijev rojak pa je Kolumb za ta dogodek lahko zvedel in ga ob primerni priliki izkoristil. Na-počno je tudi misliti, da bj bil Kolumb uganko prodajal kot lasten izdelek. Stvar se je dogodila v resnici takole:
B'lo je 1. 1505., torej dolgo po odkritju Amerike, ko je kralj Ferdinand Aragonski zbral svoj dvor in mnogo kastilskih ter aragonskih plemenitašev v taborišču v Segoviji.
To dvorno taborišče, ki so ga senčili
plutovci in plemeniti kostanji, sta obiskala nekega jutra, ko so visoki gospodje pod drevesi še zajtrkovali, dva tuja moža v bogatih viteških oblačilih. Njiju široka, zibajoča se hoja ju je izdajala za mornarja. njiju pesti so bile trde in zdelane, v obraz so se jima zarezavale globoke gube, a pogled sta imela oster in odločen. V krogu se je kmalu razširila vet, da sta to oba genovska pustolovca Christobal in Bartolomeo Colon, ki sta se tako nesramno ponašala z novo pomorsko potjo v Indijo (Ameriko), potjo, o kateri sta kraju in pokojni kraljici Izabeli toliko natve-zala, češ da jo je bilo tako težko najti — nazadnje pa je stvar tako preprosta* krmariš vedno proti zapadu in dospeš sam od sebe tja. Sedaj pa zahtevata od kralja kakor je bilo baje domenjeno, čin podkralja in vladarsko pravico nad novimi deželami zase in za svoj rod za vse večne čase, poleg tega pa še desetino iz vseh dohodkov, ki jih donašajo nova ozemlja Njiju oče je bil baje tkalec in trudi m c - razbojnik, če je talco naneslo. Ta Izvo- pojasnjuje njuno predrznost.
Ta :o so govorili visoki gospodje o obeh možeh m vse to sta sama slišala. Da govorita iz njih sama nevoščljivost in škodoželjnost, sta dobro vedela, saj sta se spominjala, kako so ju nekoč ves Palos, vsa Španija, vsa Evropa proslavljali kot odkritelja, potem so ju pa sramotno položili v verige in morata sedaj prosjačiti pri 'lin za dogovorjene pravice. Oči so
Christoph Kolumbus nach dem Gemälde Ghirlandajos — Krištof Kolumb po Ghir-landajevi sliki
se ßma zabliskale ob teh spominih. Glasen poziv na plemenito gospodo je p<toril, da so vsi umolknili. »Ali lahko postavite to jajce pokonci, ne da bi ga podprli?« je zavpil Christobal. Tedaj je eden izmed cuoai er- v stopil naprej, izjavil, da uganka ni nova, in pokazal tudi sam njeno rešitev z jedko pripombo: »Christobal Colon si lasti ta dovtip kakor desetino iz dohodkov Indije — a že moj stari oče se je tako šalil!«
Tedaj je stopil Christobal s širokim, zibajočim se korakom starega mornarja k mizi, kjer se je gospoda smejala, in je dejal s hripavim, renčečim glasom: »Ca-balleri, pravkar smo napravili šalo z jajcem in eden izmed plemenitih gospodov je pripomnil, da nisem jaz nje iznajdi-telj. To je morda res, a nemara vam lahko zastavim drugo uganko z jajcem!«
S temi besedami je položil veliko jajce na krožnik in nadaljeval: »Kdo more to
jajce pojesti, ne da M ae ga dotakni! s
roko, z žlico ali kakršnim koli drugim orodjem in ne da bi ga prej izluščil?«
Gospodje so se osuple» spogledali. Christobal Colon pa je krožnik dvignil in prezir se je kazal na njegovem obrazu, ko je povzel:» Kdor to zmore, mu za to jajce prodam vse pravice v Indiji, ki ml pripadajo po kraljevi besedi, dogovoru in pečatu! Kdor hoče torej kralja rešiti neprijetnega prosilca, naj poskusi!« — »Ne da bi se ga dotaknili z roko ali orodjem?« so se vpraševali vsi vprek ln majali z glavami.
Tedaj se je stari morski volk zasmejal, s smehom, s kakršnim se norčujejo lz mornarskih vajenčkev. Vzel je krožnik v obe roki, pokotalil jajce v usta, ga prežvečil z lupino vred, ga izsrkal n nato izpljunil ostanek lupin na mizo.
»Te rešitve ne bo mogel posneti z lahkoto pač nihče izmed gospodov in si jo
lastiti kot Izviren team,« Je dejal • prezirljivim glasom. »Kajti k temu «pada grlo, ki ga je izlužila morska voda, a treba je tudi ust, kl so navajena požreti mnogo črvivega kruha, slabe vode, nehvalež-nostl ln človeške nevoščljlvoeti!«
Udaril je po svojem Širokem mornarskem meču in pristavil: »Ce je kdo izmed gospodov kaj zameril, bo našel mene in mojega brata vedno pripravljena, da mu s tem zadostiva. Pod temi drevesi naju najde še nekoliko dni, dokler se kralj ne izjavi, da li so mu beseda in dogovori sveti ali ne!«
V tej verziji vidimo velikega pomorščaka pač v neki oevsem drugačni, vse bolj raskavi obliki, nego so nam jo sporočili s prefinjeniml, sladkobnimi slikami in opisi. A tudi zgodba o Kolumbovem jajcu se nam ne kaže več kot nekakšna »zmota svetovne zgodovine«.


«




mm
• m
*	•• wiim|S|jjjjj|
w*
Letalska bitka v temi
Deutsche Messerschmitt-Jagdflugzenge fan Angriffsflug — Nemška lovska letala tipa »Messerschmitt« ▼ napadalnem poleta
Načelnik britskega bombniškega poveljstva je pri napadih na nemško državno ozemlje, ki so se usmerjali zlasti proti Berlinu, svojo taktiko spremenil. Namesto noči z malo oblaki in z mesečino si je izbral temne noči z mnogimi obiaki. V njihovem varstvu se je nadeja ustaviti izkrvavitev svojih bombnikov. — Ker se vremenski položaj odločuje pretežno na zapadu in gre vreme preko angleškega otoka proti nemškemu državnemu ozemlju, je sovražnik lahko presodil, kdaj utegne pas slabega vremena z dežjem in strnjeno oblačnostjo pokriti nemški prostor.
V prvi noči te nove britske taktike tia osnovi slabega vremena je bil nastop za krdela nemških nočnih bombnikov precej otežkočen. Megla in strnjene oblačne plasti so visele nizko nad mnogimi njihovimi vzletišči. Toda že nekoliko noči pozneje so večje skupine nočnih lovcev spet zletele «i uničile v nekoliko urah nad petdeset sovražnih bombnikov. Novi Harrisovi taktiki se je postavil po robu sistem najbolj prožne obrambe.
Pod vodstvom »stezosledcev«
Britski letalski maršal, ki je na podlagi prvih uspehov še nadalje vztrajal pri svoji taktiki slabega vremena in ji pridružil še nekatera presenečenja, je verjel v nadaljnje cenene uspehe. Nad Rjokavskim prelivom so imela teroristična letala iz različnih vzletišč svoje zbirališče. Na čelu so leteli nočni lovci za akcije na veliko daljavo. Ko so prileteli nad holandsko ozemlje, so se bombniki razporedili v štiri valove, ki so se v različnih viš nah od 5000 do 8000 m usmerili proti Kölnu. Jate nočnih lovcev so ščitile te skupine bombnikov od zgoraj in spodaj ter ob straneh. Vsakega izmed štirih valov so vodili »stezosledci«, to so maloštevilne' v navigaciji temeljito izšolane possdke, ki jim je naloga, privesti maso bombnikov do minute točno preko raznih letalnih prog do cilja. Te stezosledce lahko smatramo za ne preveč številne preživele člane britskih bombniških skupen, ki so še ob začetku lanskega leta prihajale v širokih formacijah na nemško ozemlje in so samostojno iskale svoj cilj ter ga, bombardirale.
Vodja obrambnih bitk nad nemškim državnim ozemljem, poveljujoči general, je bil že davno spoznal, da se je sovražnik preuredil na napade tudi v tej ozko strnjeni obliki prileta. Kakor tako pogosto v zadnjih mesecih so skušali Briti prebiti se v najkrajšem času do cilja, odvreči svoje bombe in spet odleteti. Menili so, da kratki čas nemški obrambi ne bo dovolil, da bi
koncentrirala močne sile nočnih lovcev na njihovo pot. Generala pa n'so mogli niti prevarati niti presenetiti. Njegovo povelje za vzlet je odšlo pravočasno na jate nočnih lovcev, ki so bile razdeljene na številna letališča. Med tem ko je zastavil ob obal; nekoliko skupin za tekočo borbo proti sovražniku' pripravljajo njegovi sodelavci, generalštabni častniki, ki so se izkazali na fronti, znanstveniki ter inžen!rji, obrambno vojno.
Kje bodo napadli?
Na pregledni karti tega središča nočnih lovcev se razvija poteza za potezo jasna slika o sovražnikovem prodiranju. Zapo-vednik visoko razv'te poročevalske tehnike sprejema prihajajoča pismeni in ustna sporočila mirno drugo za drugim. Prebere si vsako posebej, čuje vse, njegove cči iščejo vedno znova karto.-.Vmes si zapisuje brza sporočila o položaj h, smereh, boz:noh in višinah sovražnih skupin ter o varalnih manevrih. V kratkih pogovorih sporoča poveljujočemu generalu lepo urejene podatke o trenutnem položaju sovražnika in o lastnih napadaln h možnost:h. Mož, ki mu je odločevati, stoji pretehtavajoč pred karto. Pred vsem ga zanima zopet odločujoče vprašanje te noči: kje bodo zares napadli in kje lahko zalotim sovražnika z najmočnejšimi silami, preden prične odmetavati bombe? šef njegovega štaba post-ja v teh minutah njegov glavni svetovalec. Kar je v stotinah bojnih noči sam doživel' se sedaj izkoristi. General odločuje kot vojak in obenem kot pol'tik. Ne samo zna ki na karti, temveč tudi vprašanje, kateri cilj sovražnika ob tem času najbolj zanima, je tu važno in mu pomaga do odgovora.
Sovražne bombniške skupine so preletele Ren južno od Kölna, ko so v prostoru Mainza in Kassela sprožili alarm. Ob vodilni m'zi glavnega stana si sledijo vprašanja in sporočila v bliskovitem tempu. Tokrat so uganko kmalu rešili, šlo je zi varalni manever. Prvi sovra žnkov val se je bil razdelil v tri skup'ne, da bi zakril glavni cilj napada, prva skupina je zavila k navideznemu napadu na Kassel, druga skupina proti Mainzu in tretja proti Lipskem. Glavn na bombnikov pa je obdržala svojo smer. Istočasno so poročali o priletu sovražnih letal nad holandsko ozemlje. Britske s parate pa so spoznali tu kmalu kot mot:lce, ki jim je šlo očitno za to, da bi prikrili glavni c!lj napada.
Desnica poveljujočega generala gre preko vzvodov telefonske naprave. V trenutku je premostila stotine kilometrov. Gre za zadnja vprašanja divizijskim generalom, potem za odločilno zapoved poveljujočega
generala: »Vsem žerjavom' poletite proti Pavlo, vsem žerjavom.. x
Nemški lovci t akciji
Krdela, ki so pred Fraakfurtom visoko nad deževnimi oblaki, začula ta klic, potegnejo na magični šahovnici neba prvo potezo obrambne bitke. Z lovskimi aparat1, ki jih sovražnik še nI imel prilike spoznati-
so opremljeni z najmodernejšimi napra-j.mi ter jih vodijo možje, ki imajo za seboj po Štirideset, petdeset odstreliiev v nočnih borbah, navaljujejo vedno znova na valove sovražnikovih bombn'kov.
Napadalec Ima čedalje hujše izgube. Ve-letok bombnikov leti mimo Frankfurta, zavije proti severovzhodu in točno proti Lipskemu. General ni presenečen. Njegova sposobnost vživeti se v dani položaj, ki ga priznavajo tudi Angleži, kadar govore o »zmožnih rokah«, ki vod:jo nemško letalsko obrambo, se je zopet izkazala.
V drugi fazi bitke je postregel Harris z novimi presenečenj'. Neka angleška radijska postaja je oddala lažniva povelja nemškim nočnim lovcem, Britski aparati so pridno odmetavali štanjolne trake. Toda nemških lovcev se to ni mnogo dojmilo in so v prostor h pred Lr'pskim nadaljevali bitko. »Mačje oči«, kakor imenujejo Briti nemške nočne lovce, so tudi tu premagale težave slabega vremena v temni noči in br tskega manevra. Nekateri nočni lovci so imeli posebno srečo, da so mogli z bliskovitim navalom sestreliti nekoliko sovražnih aparatov nad oblaki, v katere so svetili žarometi. Drugi so morali na najkrajšo razdaljo do črnih senc, k: se pojavljajo im izginjajo v oblakih. Treba je silne osredotočenosti' da najdeš nasprotnika, kajti navzl'c najboljšim iskalnim napravam mora lovec v temni noči sovražnkove obrise imeti arzločno pred seboj, da ga lahko uniči. Bitka se stopnjuje do svojega viška. Sedaj je gotovo, da je Berlin cilj sovražnega napada.
C2j letalskega napada — Berlin
Taktika, briškega zračnega maršala le bila spregledana. Nemški general je vrgel še pred Berlinom močne sile nočnih lovcev proti sovražniku. Nad prostorom brez oblakov je prišlo do ene največjih in najtrših nočnih zračnih b*tk v tej vojni. Obenem s prot:letalskim topn'štvom in žarometi so vdrle divizije nočnih lovcev med sovražnikove bombnike. — Njegovo čelo s »sky makers'« (osvetljevalci ciljev) so razpršili in poedini valovi mlso utegnili od-



Eine BombereskadrOle In Kampfformation Eskadrila bombnikov v bojni formaciji
vred svojih bomb. Dve epizodi i® poed nh borb:
Neki nemSki lovec se je pravkar naperil proti nekemu Lancastru, ki je bil zašel v snop žarometnih žarkov, ko je zagledal, da so se vsuli iz rovov sovražnega bombn'ka, ki je letel nekaj višje, zažigalne posode na sovražnikov aparat. Tega nasprotnika je pokončal njegov lastni tovariš. Nemec se je naglo obrnil, zletel visoko in sestrelil še to letalo, — Pri nekem drugem lovcu je odpovedala strojn'ca baš v trenutku, ko je bil v najboljšem napadalnem položaju pred nekim britskim bombnikom. Kratek domenek z radiotelegrafistom, ki je sedel s hrbtom proti hrbtu pilota lovca; obstreljeni bombnik ne sme uiti. <lot je okrenil svoja letalo v takšno lego, da je mogelradšetele-grafist s svojimi strojnicami obsuti Br ta in ga sestreliti.
Ko so napadale leteli nazaj' je bilo jasno spoznati, kako težko jih je cbramba prizadela- Povratek z mnogimi z"detimi zadetimi stroji ;ie bil pravi umik, borba pa se je nadaljevala do obale. V opoldansk:h urah nasled-jega dne so 'skalni odfelki ugotovili razbitine nad 60 več'noma štiri-motornih britskih bombnikov. (Erwin Kirchhof v tedniku »Das Re ch«.)
M'3Ž, ki Z223 KaS 103 fSB&3V
V	Miinstru živi 561etni vsouči-iSkl cio_ent dr. Ferdinand Hestermarn. Mož obvlada nad sto jezikov in iiarečij ter .jo specialist za dialekte Severne Afrike. Avstralije, Južne Amerike in Ognjene zem'je. Mož je izdal tudi poseben spis o Kavkazu in jezikih, ki jih govore ondotni prebivala.
Krwr*r£S? sti tsrzzs£Ss> zs živali
Nemški listi svario pred porabo krompirja za krmilo živali. Krompir je v prvi vrsti namenjen za hrano ljudi, resnica pa je tudii, da kot krmilo ne vsebuje zadostnih količin hraniln'h vrednosti, ki so potrebne živalim. Znvoljo tega ne smemo s krompirjem krmiti ne kdkoM ne kuncev.
©gstt*2KSßa elsktrlessa cestrsla
V	Chamonixu so pred kratkim bila za-početa dela za zgraditev električne centrale, ki bo dajala Franciji vsako leto za več milijonov kilovatov električne sile. Električna centrala bo dobivala pogon iz voda, ki curljajo pod ledenikom Mont Bianca ter so bile doslej popolnoma neizrabljene.
Oče s 54 ctrcfld
V	južnovzhodni Anatoliji živi neki kmet, ki ima 12 žen, od katerih jtLh 8 še živi. Vse žene so mu doslej rodile 16 hčera in 38 sinov. 14 sinov nenavadnega Turka je sedaj pod orožjem.
Viermotoriger englischer Bomber — štirimotorni angleški bombnik
Iz
ne: P. P.
Prvak
i	bin je ves premrzel, z viš-
njev . . . nosom, z rokami v žepu in s čepico, potegnjeno globoko na ušesa obstal pred kioskom in zapičil oči v letak Državnega šahovskega kluba, kj poziva šahiste na dvoboj s svetovnim šahovskim prvakom Dimitrijem Nikolajevičem Prvi-nom, ki se ta čas mudi v mestu, za naslov svetovnega mojstra. Zmagovalec prejme nagrado 100.000 frankov. Frangoisu Dubi-nu se je skoraj zavrtelo ob tej številki; v glavi mu je büsnila misel, bežno je vrgel pogled na cestno uro, nato se pa jadrno spustil v dir. Mimogrede je podrl staro žensko ki mu je slučajno prišla na pot, se zadel v naglici ob stražnika, se mu opravičil z razorožuiočim očarljivim nasmehom in planil skczj vhod v »Podcest-no«. Ko je ura bila dvanajst (skrajni čas za prijavo), je planil skozi vrata klubske pisarne, se spotaknil in z ravnotežje iščočimi rekami krenil po nosu tajnika kluba Jeana Detroita, ki je bil ravno na tem, da zapusti pisorno. Loveč sapo je Dubin začel pojasnjevati uredniku, ki nikakor ni bil pripravljen kar koli razumeti, da se priglaša k dvoboju s svetovn:m šahovskim mojstrom. Ko je uradnik končno zadevo le razumel je od presereč-nja pozabil zapreti u"ta. V hipnem nagibu prirojene po-strežljivosti, in pa da ne bi preširoko odprta u-ta nemara povzročila trajne okva-re čeljustnega mehanizma, j? »pretendent za mo:strstvo« z vso nežnostjo, ki jo je zm-»:el, z eno roki prrel Jaana Detr-ita za teme glave, z drugo pa previdno potis-
nil povešeno spodnjo čeljust navzgor in — trud je bil kronan z uspehom — usta so se zaprla.
Nastal je molk dvomljive vrste. Nato je Dubin še enkrat previdno ponovil svojo »odločitev« in Jean Detroit je končno le z veliko težavo izdavil:
»Vi?«
»Jaz,« je v odgovor zapihal Francois Dubin.
»Pa znate igrati šah?« je še podvomil uradnik.
»Znam,« se je napel prijavljenec.
»Kaj ste po poklicu?« je dalje pobaral tajnik.
»Profesor,« je s čisto vestjo odvrnil Dubin, kajti svoje dni je pri športnem klubu igral nosomet in tovariši so mu vzdeli naziv: profesor.
»In ste gotovo izgubili službo,« je rekel uradnik in vrgel oči na Dubinovo kar hudo ponošeno obleko.
»Da, seveda, kajpak!« se je oddahnil Dubin pokrivajoč z roko mesto na suknjiču, kjer bi po vseh postavah monal biti gumb.	.
»Gotovo zaradi politike?!« je predel dalje uradnik.
»Da zaradi »Politike«, je pritrdil Dubin, začuden nad urednikovo vseznalostjo. Namreč zaradi »Nje« so ga res vrgli iz športnega kluba, ker je nekoč »malo pobožal« predsednika, ko je v njegovem naročju slučaj» zalotil svojo deklico, ki so jo tovariši zaradi njenega izrodnega talenta za intyigrrtstvo imenovali -^oli'iko«.
»Da, da, politika jé grda reč je postal zaupen uradnik, globoko vzdihnil ter povedal, da je tudi on nakoč zaradi politike
izgubil službo, ker je pri volitvah pomotoma spustil kroglico v nepravo skrinjico in je zato slučajno zvedel njegov šef.
Ta »enaka« usoda je sprijatel.iila oba nesrečnika. Da potrdita novo sklenjeno prijateljstvo, sta zavila v krčmo in v razviti vinski fantaziji je tajnik Detroit razodel »profesorju« skrivnost dosege uspeha pri šahu: »Prvo in zadnje je hladna kri. ničesar ne sme človeka spraviti iz ravnotežja in predvsem — če je predpisan čas potez, nikoli potegniti pred danim znakom skrajnega časa za potezo.« Dubin si je vse točno zapomnil in obljubil je Detroitu delitev nagrade.
Naslednje dni so časopisi prinašali cele kolone o neznanem profesorju Frangoisu Dubinu, o žrtvi političnih strasti, kakor je to reporterjem zaupal tajnik Detroit Skratka, Dubin je postai! slaven in za šahovski dvoboj je zavladalo v-rliko zanimanje.
*
Dvoboj je bil v veliki dvorani Centralnega hotela, ki je bila polna radovednih šahistov. Dubin je prišel v dvorano oblečen v častitljiv zaké iz polpretekle dobe, ki mu ga je bil posodil prijatelj Detroit Po prečitanju posebnih pravil, med katerimi je bilo tudi določilo, da imata igralca za vsako potezo največ dve uri časa. se je začel turnir, v popolni tišini. Po žrebu je kot beli začel Dimitrij Nikolaievič Prvin. Potegnil je kmeta pred krajem za dve polji. Dubin je zaril obe roki v svoje raz-mršene lase in z edino mislijo: nikoli potegniti prej... buljil na uro. ki mu jo je tudi položil na mizo njegov svetovalec,
klubski tajnik... Nikoli potegniti prej... Cas je počasi potekal. Soigralec je postajal nervozen; gledalci so mrmrali, češ za orvo potezo res ni potreben tako dolg premislek.. Profesor je vztrajno dalje strmel na uro ob šahovnici, izgledalo pa je. da ima oči uprte na desko. Prvin si je začel grizti nohte, napetost v dvorani je naraščala, toda Dubin je kar naprej »premišljeval« ... Končno je le dotekel čas dveh ur in Dubin je potegnil kakor beli: svojega kmeta pred kraljem za dve polji. To se je ponavljalo pri naslednjih šestih potezah. Dubin je sedel nepremično, z očmi na uri, in je vsaki dve uri potegnil kakor je potegnil beli. Soigralec se je presedal na stolu, vstajal, tekal na vodo. si pulil lase, kri mu je nevarno stopala v glavo. Gledalci so bili utrujeni, mrmrali so vedno glasneje; turnirski razsodniki so začeli izgubljati potrpežljivost... Poteklo je štirinajst ur za sedem potez, Dubin pa je sedel gluh in nem in nepremičen in strmel na uro. Slednjič je potegnil osmo potezo. Potegnil je kraljico na odprto polje tako, da bi mu jo lahko vzel beli brez lastnih žrtev. Po dvorani je završalo: nerazumljiv genijalni načrt ali spreglodanje, zmota... toda spregledanje je pri preglednosti še nerazvite igre toliko kakor nemogoče. Torej le genialna poteza... kdo je neznani profesor . . . genij . . .? Svètovni mojster je poskočil na svojem stolu kri mu je do zariplosti zalila glavo — nič več ni razločno videl, v sencih mu je tolklo. Kakor iz silne daljave 1e slišal Šepet: »genialna poteza. .« Črna k-aljica se mu je utapljala v megli ok^-li nje na — tak» se mu je zdelo — je plesal njegov
beli kmet; v mislih pa mu je kljuvalo: genialna poteza ali Ie zmota. Ce vzame nasprotnikovo kraljico — kaj bo sledilo? Cas je potekal, beli pa ni bil sposoben j jasne misli. Zazvenel je znak za poteza
1 Beli je v časovni stiski in zadregi potegnil domnevno nepomembno potezo z drugim kmetom. V nervozni naglici je spre-
gledal, da je s tem odkril svojega kralja
v prosto polje nasprotnikovega tekača. Po
dvorani je vnovič, močneje završalo... Dimitrij Nikolajevič je pogledal, opazil napako, izbuljil oči. prebledel kakor stena, zagolčal: vdam se. z roko pometel figure s šahovnice in se nezavesten zgrudil.
V tretje je nastal v dvorani hrup, siT-nejši od prvih. Razsodniki so proglasili Francoisa Dubina za zmagovalca in mu odšteli nagrado 100.000 frankov. Presenečeni gledalci so se kmalu opomogli in dvignili zmagovalca na ramena, množica na cesti je navdušeno pozdravila novega svetovnega prvaka ...
Ko so se reporterji končno le pririnili do slavij enea, so mu stavili vprašanje: »Kje, gospod profesor, ste se učili kraljevske igre?«	#
Odgovor se je glasil: »Nikjer, gospodje moji; veste, jaz sploh ne znom igrati šaha... Priglasil sem se, ker je bila" v razpisu tudi prcmagancu obljubljena tolažil-na nagrada 1000 frankov in mislil sem si: izgubiti partijo naibrže ne bo težko... Potem sem se pa ravnal do navodilu prijatelja De4roita: mirno kri... nikoli potegniti prej...« - "
Nepremičninski trg v decembru
Ljubljana, 11. januarja
V zadnjem mesecu lanskega leta so zabeležili v zemlj ški knjigi nekoliko več sprememb nepremičninske lastnine takor v posameznih prejšnjih mesecih. Prodane so bile nekatere večje nepremičnine v vrednosti nekaj sto tisoč lir.
Franc Pahor, posestnik v Kolodvorski ulici, je prodal Alfonzu in Stanku Logar, j u, urarjema in trgovcema Pred škofijo, hišo z dvoriščem in vrtno parcelo v Splitski ulici št. 3 v kat. obč. Viču za 200.000 lir.
Jakob P1 e š k o, posestnik v Zg. HruSi-ci, je prodal Francu L e v c u, posestniku iz iste vasi, njivsko parcelo v kat. obč. Bizoviku v izmeri 1220 m2 za 12.000 lir.
Franc R e m i c, posestnik v ÖJmpovi ulici, je prodal svoji ženi Amaliji dosmrtni brezplačni užitek pritličnega stanovanja, kleti, domačega dvorišča in vodnjaka, polovico domačega vita s pravico ograditve in polovico domače gnojne jame za 19.000 lir.
Bogdan R e b o lj, posestnik v Kotnikovi ulici, je prodal Mihaelu A n ž u r j u, posestniku v Predovicevi ulici, in njegovi ženi Mariji, posestnici n trgovki, hišno posestvo na Poljanski cesti 8, v kat. obč. Poljanskem predmestju z gospodarskim po-slopiem, dvoriščem in sadnim vrtom 800.000 lir.
Marija R e h a r j ev a, posestni ca, bivajoča v hotelu Slon, je prodala Francu M a r t i n c u, posestniku v Trnovskem pristanu, dve psrceli v kat. obč. Brinju v skupni izmeri 785 m' za 86.000 lir.
Katarina Drglinova, posestnica v Pugljevi ulici, je prodala Cirilu K r e g a r-ju, trgovcu na Medvedovi cesti, njivo v kat. obč. štepanji vasi v izmeri 407 m2 za 19.500 lir.
Anton č o ž, posestnik v Pancah, je prodal Eligiju E b r u, trgovcu in krznarju na Kongresnem trgu, štiri gozdne parcele v kat. obč. Lipoglavu v približni izmeri 35 tisoč m! za 16.750 din. (Pogodba je bila sklenjena, septembra 1940).
Marija Požlepova, posestnica na Pleživicah pri Brezovici, je prodala Ivanu P 1 e v n i k u. posestniku na Brezovici, dve njivi in travnik v kat. obč. Brezovici v približni izmen 2400 m2 za 14.000 lir.
Je'kob Novak ml., posestnik in trgovec s senom v Slapničarjevi ulici, je prodal Alojziju A n ž i č u, posestniku ia mesarju na Poti na Fužine, travnik v kat. občini Trnovskem predmestju v izmeri 7925 m2 za 50.000 Ut.
Dr. Volbenk Kliment, ravnatelj in posestnik v Šoštanju, je podaril svoji ženi Milici Klimentovi, posestnici v Šoštanju, polovico svojega zemljišča v kat. občini Kapucinskem predmestju v izmeri 437 m= v vrednosti 500.000 lir. Zemljišče obsega hišo in dvorišče.
Alojzij B r e e e i i n i k iz Sp. šiške je prodal Katarini Primožičevi iz Vodnikove ulice, trav;-	" t "tvi Sp. šiški v izmeri 270 m2 za 21.000 din. (Pogodba je bila sklenjena maja 1941).
Julija žerovnikova, posestnica na Vodnikovi cesti, je prodala Vinku K o-n j a r j u, stavbnemu polir ju iz Podlimbar-ske ulice njivsko parcelo v kat. obč. Zg. šiški v izmeri 530 m2 za 26.000 lir.
KINO UNION	Telefon 22-21
Odlična francoska komedija, polna šarma in duhovitega humorja
ENKRAT V LETU
V glavnih vlogah: ljubka Danielle Darrieux in elegantni Albert Prejean. Predstave ob: 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 uri
Telefon 22-41
KINO MATICA
Višek letošnje filmske sezone! Vele-film v barvah o neverjetnih pustolovščinah slovitega barona Miinch-hausena... — Najdovršenejše delo v Agfakoloru. Velezanimivo dejanje, odlični igralci prekrasne naravne barve
Lažmvl Rlj^kes
Igralci: Hans Albers, B rigita Horney, Ilse Werner, Hans Brausewetter itd Radi izredne dolžine filma predstave ob delavnikih ob 14.30 in 17.00 uri
Ivan Hribar, posestnik v Dev. Mariji v Polju, je prodal Stanislavu Medvedu, zasebniku iz Dolskega, posestvo in hišo ^t. 157 z dvoriščem v kat. obč. Slapah za 105.000 din. (Pogodba je bila sklenjena decembra 1939).
Jožef M i h e 1 i č, posestnik v Sneberjih, je prodal dr. Antonu Krisperju, zdravniku na šmartinski cesti, njivsko parcelo v kat. obč. Zadobrovi v izmeri 3012 m2 za 18.000 lir.
Tvrdka I. Knez na Gosposvetski cesti je prodala Amaliji B o n č e v i, ženi trgovskega zastopnika iz Kettejeve ulice, in Anici Jontezovi, trgovčevi ženi na Resljevi cesti, travniško parcelo v kat. ob. čini Sp. šiški v izmeri 359 m2 za 35.900 lir. Ista je prodala Ireni S a 1 a j e v i, lastnici salona steznikov v Verdijevi ulici, travniško parcelo v kat obč. Sp. šiški v izmeri 458 m2 za 45.800 lir.
Vinko Konjar, stavbni polir v Pod-limbarskega ulici, je prodal Vi4i M o z e-t i č e v i, posestnici v Savljah, njivsko par. celo v kat. obč. šiški v izmeri 530 m2 za 32.0C0 lir.
Josip Medved, posestnik v Beethovnovi ulici, je kupil v kat. obč. Zg. šiški 4 gozdne parcele v izmeri 14.958 m1 za 149 tisoč 580 lir.
Anton L a v r i h, posestnik na Celovški cesti, je prodal Janku Šinkovcu, trgovcu iz Dermotove ulice, 3 travnike v skupni izmeri 2969 m2 in cesto v izmeri 1048 m1 v kat. obč. Trnovskem predmestju za 14.250 lir.
France K o b & ], skladiščnik in posestnik v Polju, je prodal Mariji I r t o v i, ženi delavca v Polju, njivo v kat. obč. Slapah v izmeri 712 m2 za 2000 lir.
Dr. Aleš P e r š i n, odvetnik v Ljubljani, je prodal Borisu Bizjaku, zlatarskemu mojstru na Rimski cesti, hišo in njivo na Plešivici v kat. obč. Brezovici za 18.000 lir.
Franc A1 b u n a r, posestnik in trgovec v Bezenškovi ulici, je prodal Pavli š m i t-k o v i iz Ciglarjeve ulice travniško parcelo v kat. 0bč. Trnovsko predmestje v izmeri 1817 m2 za 18.000 lir.
Janko Dolar, posestnik v Gorupovi ulici, je prodal Francu Košenini, posestniku na Tržaški cesti, dve njivi in pot v kat. obč. Sv. Petra predmestju I. del. v izmeri 794 m' za 60.000 lir.
Anton M e r h a- r ml., posestnik v Kosezah, je prodal Katarini škanderjevi, posestnici in trgovki na Celovški cesti, njivsko parcelo »Brežanci« v kat. občini Zg. šiški v izmeri 2362 m2 za 27.000 lir.
Ana M e n a r d i č e v a, posestnica v Ci-glarjevi ulici, je odstopila ob parcelaciji mestni občini ljubljanski brezplačno in bremen prosto dve parceli v izmeri 484 m? za ureditev cest.
Ana in Ulrich Schmidt, posestnika v Langusovi ulici, sta prodala Anici Roto vi, trgovki in posestnici na Mestnem trgu, travnik v kat. obč. Gradiškem predmestju v izmeri 2206 m2 za 65.000 lir.
Jakob Novak, posestnik Za vasjo v Zg. šiški, je prodal Jošku Medvedu, indu-strijcu v Beethovnovi ulici, gozdno parcelo v kat. obč. Zg. šiški w izmeri 1302 m2 za 9000 lir.
Josip Pretnar, pekovski mojster v Podmilščakovi ulici, in Ivan P e č n i k, po. sestnik v Stožicah, sta sklenila menjalno pogodbo. Pretnar je odstopil Pečniku svojo enonadstropno še ne izdelano hišo v Podmilščakovi ulici št. 57, katere parcela meri skupno z vrtom 556 m5. Pečrik pa Pretnarju svojo pritlično hišico z njivo v Ljubljanski ulici št. 43 v kat. obč. Udmatu in enonadstropno hišo v Hrenovi ulici 12 v kat obč. mestu Ljubljani.
živahno je bilo v decembru na posojilnem trgu. Vpisane in izbrisale so bile številne hipoteke visoke vrednosti. Najvišje je obremenilo svoje nepremičnine neko iniu-strijsko podjetje, ki je za kritje svojih upravnih stroškov najelo pri Pokojninskem za * du 1.5 milijona lir posojila. Tudi neka. ter. zasebniki so sklenili posojilne pogodbe za visoke zneske. Tako je neki posestnik iz Predovičeve ulice dobil 300.000, neki trgovec iz Kapiteljske ulice prav tako 300.000 lir, neki posestnik iz Sv. Petra ceste 96.000 lir, nek avtoličar in njegova žena 120.000 lir posojila itd.
KINO SLOGA	TeL 27-30
Paul Kemp v odlični komediji po istoimenskem odrskem komadu
Če ti veter vrata zapf e
Sodelujejo: Ellen Bang, Margrit Debar, Kate Kiihl Režija: Walter Felsenstein Predstave: ob delavnikih ob 15. ln 17. uri; v nedeljo ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 uri
1 P O RT
Čisto na kratko
Jeseniški hokejski igralci, ki pa jih ni bilo dovolj za celo moštvo in So si morali pomagati z nekaterimi domačini, so preteklo nedeljo igrali prijateljsko tekmo' s KACom v Ce-lovcu. Domači igralci, ki so -prav ta čas zaradi stalnih tekmovanj v odlični formi, so tudi jeseniške goste brez posebnih težav odpravili z 10:3.
V Monakovu «o zadnjo nedeljo končali tekmovanja za žensko državno prvenstvo v umetnem drsanju. Ob precej številni udeležb' in tudi dovolj močni konkurenci je tretjič zaporedoma osvojila naslov državne prvakinje v tej športni panogi Marta Musilek z Dunaja
Na znani Bolgonovi skakalnici v Da vosu so skakali preteklo nedeljo m dosegah daljave, o katerih, vsaj letos, sploh še nismo slišali. Najdaljši skok je imel neki Fau6ch, ki je dosegel 69 m, bil pa je stilno slabši in je zato zasedel samo drugo mesto za Tumpom, ki ». je s tremi skoki do 62, 65 in 66 m pridobil najboljšo oceno.
Težko nezgodo je doživel znani nemški smučar in smuški skakalec poročnik Palme iz Sudetov. Njegov avtomobil se je na nekem prelazu prevrnil v 30 m globok prepad, nesrečni Palme pa je odtod odletel še fckoraj 10 m globlje. S pretresenimi možgani in hudimi poškodbami na glavi so ga prepeljali v bolnišnico, vendar upajo, da bo vse prebolel in se prej ali slej spet pokazal na skakalnicah.
O škodi, ki jo je povzročil eden angleških '
MALI OGLASI
Kóat Mt službo piste ■» —„ __
L —.30. b M m prov takso —60 a» a»-janje naalov* alt élfro L	Najma^é.
lin os n t« oglase Je LI— - »» ln dopisovanja Jo piatati m «>ako oeseac b	trn »se druge oglase L —.60 aa
Mdo. J» dr* ln prov takso —•- » ' nj* naslova aH Slfro l» 3— Najmanj* Isnoa aa t* oglas» 1» I» "»—
Službe išče
POSTRE2NICA
'*"•<> celodnevno služb. .	, , . dva do trikrat tedensk
terorističnih letalskih napadov na mednarodni — najraje Beg grad al
olimpijski zavod v Berlinu, poročajo zdaj s	— ^ slov^cdd2'
pristojnega mesta: Zaradi požara, ki je nastaì v 6'oddelku' »Ju re
v poslopju, je zgorel velik del spisov o zad- pod »Doba pripocč.ii
njih olimpijskih igTah, razni spominski predmeti na to prireditev, dalje arhiv slik, knjižnica in še velik del drugih znamenitih olimpijskih zapiskov. Coubertinova slika, ki jo je rodbina pokojnega predsednika Mednarodnega olimpijskega odbora poklonila temu zavodu, je» ostala nepoškodovana, prav tako pa tudi oni del Coubertinovih rokopisov, ki bili prav takrat v delu.
Križanka št. 3
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. zaščiten, 10. medicinska znanost, 11. meddržavni uradni dopisi, 12. španski spolndk, 13. pojdi, hodi, 14- prav talco, 16. izvrševati nekaj s pomočjo sil, ki jih naš razum ne more doumeti, 18. pogosta kratica v krajevnih imenih, 19. žensko ime, 21. nemški predlog, ki označuje plemstvo, 23. umetnik, 25. v mapi, 2S. osebno - povratni zaimek, 27. kraj kjer ni skrbi, žalosti in pomanjkanja, 28. morala, 30. osebni zaimek, 31. hiana, živilo, 32. italijansko mesto, 34. svetopisemska oseba, 36. predlog, 37. celina, 40- arabski žre-bec, 41. deli rastlin, 43. leposloven.
Navpično; l. preziranje, omalovaževanje, 2. elektroda, 3. podložen, zavarovan, oblikovan, 4. grška boginja, 5. grška črka, 6. bežno spregovoriti o čem, 7. nadzemeljsko bitje v slovanskem bajeslovju, 8. medmet. 9. naložena, obremenjena, 14. nauk o nrav-nem življenju (množ.), 15- kratica za konjsko silo, 17. v rani, 20. mesec, 22. stikati za kom, paziti na koga, kaj, 24. dva enaka samoglasnika, 26. glej 18, vodoravno, 29. svetopisemska oseba, 30. mesto v Rusiji (Ukrajina), 33. bivši predsednik španske republike ( množ.), 35. del očesa (množ), 38. cev (tujka v izumirajočem ljudskmi narečju), 39. oziralni zaimek, 40. okrajšan veznik, 42. veznik.
891
POSTREŽNICO
pošteno in čisto, iščer. za celodnevno, za vs..
SREBRN INO,
kovance m druge predmete kale or tudi diagucenosti kupimo in pii.£imo naivišjc cene. Rudod Zore, Ljublana, Gledališka ulica 12.
747-7
MOŠKE ŠKORNJE
št. 43, dobro oar.njtne, kup.m. Piamene ponudbe na ogl. odd. Juf a pod »Skoraj i«. 915-7
KNJ1G£ v raznih Jezikih, znanstvene. novejšega rasa in tudi cele kuj žn.Ci, Kupuje staino ka.ig rna Kleunayr & Bamberg — Mikloš čeva 16. 892-7
SENO KonjsKo, p-vovTstno
SOBO
odda mlada gospodCn»
starejšemu, dobo situ-iranemu gospodu, k to-remu bi na željo tudi kuhala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kava-lir.«	911-23
i>OJ ZARJE • t 44 prvovrsten ma-
lai2 „itn in —	žel«znim Ljublja-
noèko ^o suknjo -	. Zaloèka cesta št 21.
/odam. Ve dijeva ^tia- . •	^ ? ,va) Ul. 9. vrat« št^5- ! AUTO DVIG ALO
ročno, te- sp'csift» crod-
885 6 t-LlMtlKO
, iv ito in petelina, či-„okrvni, za pleme. 10 ies. stari, prodam. Na-ov v vseh posi. Juvra.
907-6
FOTOAPARAT
Aetna«, predam. Na-
majakl.NUVt PLEV1CB nudimo. Sever et Komp., Gosposvetska 5. 491-37 DitSALKE
kupuje in prod ; j a »Promet« In.iAp oti k ižanske cerkve).	777-37
POSODO za nasolitev mesa in kisa-n;e repe, iz mehkega in trdega lesa, dobite pri Gospodarski zvezi. Bleiweisova 29.	833-J7 BREZOVE METLE.
KLPlM HIŠO
ZIMSKO SUKNJO
_ ____________moža 1.60 do 1.65 m,
gospodinjska dela. Vsa I predvojno blajo, p- pjl-hrana v hiži. Plača do- 1 noma novo, črno in si-
loV V vseh posi. Jutra- ! ali stavbno parcelo do lir &J8-6 600.000 za Bežigradom ali
bra. Naslov v vseh poslov. Jutra.	880-la MLADO KUHARICO
iščem za tričlansko družino. Stresen, Mencùn-ga jeva 21, Kolezija.
918-la
TESARJA
za nekaj dni sprejmemo takoj. Zglasiti se je v mehanični delavnici na Rimski cesti štev. 19.
919-la
SLUŽKINJO
pošteno in spretno, ta-koi sprejme solidna gostilna v centru proti dobri plači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 898 la
PEČARJE - pokladalce dobro izvežbane. z dilj-So prakso, za poklada-nje in oblaganje s ploščicami, sprejme »Alpe-ko«, Tyrševa cesta št. 48 23178-la PISARNIŠKO MOC
strojepisko — z dobrim znanjem nemščine, tudi začetnico, sprejmem. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Takoj 878.
873-la
1	2	3	4	5	6	7	8	9
i 10								
11					12		Ü	
13				14			15	
16			17				i 18	
19 ■SHi						20		
21	22			23			24	
25			26			27		
28		29			30		i	
31							33	
34			35			■	36	
	37			38		39		M
40			41					42
43	. t							
UČENKO
za trgovski poklic v ur.rsko - zlata-ski stroki, sprejmem Začetna mesečna nsgrada 300 lir. Janko Jazbec. M k oši-čeva ul. 12.	782-44
VAJENKO , ki ima veselje do šivilj-: ske obrxi, sprejmem. —
vo obleko, predvojno blcpo ter nizke rjave čevlje fet. 44, prodam. Tržaška 13, trgovini Ur-bančič.	8206
KRZNEN PLAŠČ drap, nov, prodam. Naslov ' v vseh posi. Jutra.
912-6
GRAMOFON
Columbia ter električno dozo za priključ tev na . -?dio prodam. M. Laz - ' 210.000 lir. Ponu-ibe na Riimška 21a.	917-6 ogl oddelek Jutra pod
v šiški. Ponudbe na ogl.
Je za autepop avila
kupi delavnica na Eim- j držaje za lopate, motike m 807-7 i omela, dobite pri Gospodarski zvezi, Bleiweisova cesta 29.	832-37
IZUtXUJEMO
in (popi avijai r.o mcé'io in otrvško perilo. Garniture za novo oJencKe . j	j	— — entlamo plen čke n
odd. Jutra pod »600.000 ; drugo ter popravljamo lir«-	752-20 etare kravate. AER. No-
VILO ali HIŠO	vi trg 5.	903 37
z vsem komfortom, v ,	^^on^r..
bližin, periferije mesta, tIs?fM GOSPODA, kupim. Po možno t. v	m' UI>3d:1 fff*
bližini cestne železni. I 5*OVs*®	J
ce Ponudbe s točn m	p otl lia€:adl
podatki poslati na os PfM^m potovanju. — odd. Jutra pod »Ta- i Naslov v vseh pos> Ju-kol nj.l sp'itev 7R3-20 i	914-.Ì7
STAVBNO PARCELO j PIANINO na lepi sončni legi, v : vzamem takoj v najem, neposredni bližini s » Ponudbe pod sPian r;o< dišča mesta, prodam za na oglas, oddelek Jutra-
»Idealna lega.« 899-20
PARCELO za Bežigradom, v izmeri 495 k v. m, predam »Jutra«.	8C9-6 za 170.000 lir. Ponudbe
VEČ AUTOMOBILOV na ogl. odd. Jutra pod »Zelo suh teren«. 900 20
STAVBNO PARCELO za vilo, veliko 1203 kv. 88S-6 m, v bližini Plečnikove avenije, prod-m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 300.000 liir.« 901-20 HIŠO
14 stanovanjsko, z velikimi skladišii. zmenja-
2ELEZ. SUKNJO za srednjo postavo, uradniško, novo, prodam. — Naslov v oglas, oddelku
ln motornih koles, najnovejše modele — zelo ugodno proda Me-feur, Puharjeva 6
DVE KOLESI damsko m moško, najboljše znamke, in dva t r i c i k 1J a ze]o poceni naprodaj v šubčevi ulici 3 (dvoriščno po-
slopje)	887-6 rno za eno ali dvodru
MOŠKO OBLEKO	žinsko vilo kjer koli
»P>36est-. res<i'tetna pisarna. Miklošičeva 4
m aimsko suknjo, aa velikost do 178 cm — p:eavojno blago, prodam Bogišičeva ulica 4 I —
MFLANELE	893 6 I ^a*T5"minut "od^nTOe ! vprašanja. — Pišite mu,
nekaj metrov, ter dam- pošte, naprodaj. Jugo- ! ^ pa se osebno ,avto ske ln moške nogav.ee ; k-edit Beethovnom ut. I dnevno 00 14- 00 i7"
št. 15/11.	921-20
VILA
T leoun v lom. odct-lje-
868-37 DOMAČO HRANO
išče gospod. Naj aje t>ri samostojni gospe. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Dobra«.
867 37
V NEDELJO
popoldne sem pozabil na drsališču pri oiro-škem igrišču siv, z zajčjo kožo podložen jopič. Najditelja pros m, d. mi ga vrne. Vreča- Pr:d-Jamska 22.	877-37
Pozor! ZNANSTVENIK psiholog — Moder — se nahaja v Ljubljani. Tr-stenjakova ulica St. IT, levo — poleg kavam« Majcen. Iz psa ve vam 91*6-20 pove značaj in prihoi-■ njost. Razloži vam astrološka in hiromant-ka
prodam. Naslov v cglas. oddelku »Jutra«. 873 6
ZIMSKO SUKNJO in dob"o ohranjeno moško rjavo obleko — vse predvojno bl.-go — ter nzke čevlje št. 43 pro-
SONČNO SOBO
s soupo abo kopalnice in prostim vhodom, od
dati Naslov v vseh po- ! dam. HvaIa g^^, u1_
ure; ob nedeljah tudi od 10. do 12. u e.
M.—336-37
»»••»♦♦»»»«♦♦i

siovalnicah »Jutra«.
872-6
! 13.
879-23
DRSALKE
PRAZNO SOBO
. _ .	-------------. i lepo veliko, v novi hi-
Pogoj poete na in. zanes-| za öevlje štev. 42 jn 34 ; & ^ sedn, mesta, od-lj.va. AER. Novi trg 5. naprodaj na Celovsk, c ^ s boljši o,eb..
5tvS 'TeKSIKON i Naslov v
VETERIN. LEKSIKON I ^ >>eistcK.	9,39.33
m stang Wi-th Tier-Heilkunde prodam. — Podrožnik, Večna pot 37 870-6
PIROTSKI ČILIM
(p-ep-ogi) 3.5 X 2.5 m, kuhinjsko k ederoo in p"s?lno m:zo p-od m. — Markon-Jeva ulica 13-TI 876-6
ZIMSKI PLAŠČ ze'o d- bro ohranjen, za 7—lOletnega fanti, 'cro-de.m. Naslov v oKlnsr»^ odde'ku »Jut'-'. 875 6
ANGORA ZAJCI čisti, večje Število na-p-odij na Domob-. rrk: cesti št. 7	871 6
REŠITEV KRIŽANKE ST. 2 Vodoravno: 1. Kropa, 5. kaplan, 10. beton, 14. ruda, 16. kres, 17. Soia, 18. ar, 20. doba, 21. os, 22. Voja, 23. sv., 24. gvd, 26. no, 27. ot, 28. vek, 29. oko, 30. uvodi, 32. Egidij, 34. potem, 36. Jezus, 37. penica, 38. Adele, 39. ena, 40. mir, 41. le, 42. dr., 43. peš, 44. va, 45. frak, 47. de, 48. rana. 50. t. č., 51. Orak, 52. Ruma, 54. raki, 56-cigan, 57. Kohma, 58. Solun.
Navpično: 1. Kragujevac, 2. Or, 3. pud 4. Adomis, 6. alt, 7. protin, 8. les, 9. as, 10. boj, 11. era, 12. ta, 13. Novomcščan 15. Abo, 17. sok, 19. Ravena. 22. veja, 23. skelet, 25. doza, 27. Oger, 28. vice, 29. otep, 31. du, 32. epik, 33. dilema, 34. Pa.nas, 35 od, 40. mak, 42. dar, 45. fra, 46. ran, 47 dur, 49. alio, 51. Ig, 52. ro, 53. an. 55. il.
Misi, PODGANE
in ščurke, zanesljivo po končate s strupom, k: ga dobite v drcgeriji .<ANC, Židovska ul. 1.
784 6
PRIMA JUTA-VREct
iiaurudaj. Pbtr&uafui. Ciril Metodova X*l j ire j TyrSeva).
J-33S-Ü M ŠIVALNI STROJ, tovarniško nov, pogrezljiv. šiva naprei in nazaj, ugodno prodam. Naslov ,v ogl. odd. Jutra.	840-6
ŠIVALNI STROJ nov, pogrezljiv, prodam.
—	Isto tam sprejmem po-strežnico za enk at v tednu. Sp. Šiška, Jea_-r-ska 4.	822-6
2 PARA ČEVLJEV moških, štev. 45 in en par št. 40, Hubertus plaAč in obleko za 3 do 10-letnega dečka, ugoa-no prodam. Naslov v V6eh posi. Juta. 890 6
DAMSKI PLAŠČ temno siv. siv kostum, svileno obleko, blago z.i tri rjuhe, vse predvojno blago, \z kg temno modre volne. gum. škornje št. 39, 4 he melme, usnjeni kovčeg 50x32, nekaj pokr oljnatih slik, predam. Ogled od 11 do 12. ure dopoldne. Naslov v vseh posi. Jutra.	881-6
PREFROGO 3x2 m. ugodno pr;d.i.:n. Naslov: č.>pova 1. prvi vhod, vrata št 12, priti.
—	Ogled od 12. do 14. ure. 882 6
ČRNO 3LAGO predvojno, za p-mludan-6ki kostum, podam. — Naslov v vseh posi Jutra	836 G
ŽIVO SREERO prodam — Ponudbe z označbo cene za k? na ogl. odd Jutr3
»Najboljša naložba«. ! Naslov v vseh posi Ju »M 6 t a.	905-7
SREBRNI DENAR
in predmete, razne dru-gocenosii. ve ižioe, ure. zapestnice, prstane itd. kirpm. plačam najvi jo ceno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« po^ šifro »Sreb'O«. 799-7
ZNAMKE, zb :ko al; pa-tije. kup m Ponudbe m og'.. odd. Jutra pod »Znamke •
814 7
LJ. ZVON
tudi pos.mezne letnike ozir. mesetnike, kupir.. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Lj. Zvon«.
813-7
STARINSKI DENAR
kovja, kupim Ponudbe tsj cgl odd Jutra pod »Num.zmatik«. 815-7
3 t tlVLC>.tt
razne fMt ku(JUJtBlo i>iU' JiirllD >' N- Vl5< tel<o jil. f.viamem aa :omn. B Gu ;tin Vioriikfv 'rs S". 2.
J-31? »
STAR PAPIR
kupujemo. — R Weber, P e na ui ca 8, nasproti mestnega kopališča
•I—360-7 PUCH 250 ccm tudi v nerabnem st niu. p-d j ali brez gum, kupim."
OPREMLJENO SOBO
s hrano ali brez. iščem e 1. febr. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M -ren 910«.	910-23
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževan informe" je »SERVIS BIRO«,
Selen hn rio va ul. 4 tel. št. 2109
INSEEIRAJ ""
V ,J?JTRU"!
UPRAVA POLICIJE V I-JT KI-JA.M
bo prodala ŠTIRI ITALIJANSKE AVTOMOBILE znamke »ŠPA« na
favna äm

ki se bo vršila dne 15. t. m. na dvorišču v šenpeterski vojašnici.
Ogled avtomobilov pol ure pred licitacijo. Interesenti avtomobilov vabljeni!
f
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgem, mučnem trpljenju za vedno zapustila naša nadvse ljubljena zlata mama, stara mama, sestra in teta, gospa
roj. PANCE upokojenka tobačne tovarne
Drago p' kojnico bomo spremili k večnemu počitku 13. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti — Postojnska ulica 68 — na pokopališče na Viču.
Ljubljana, šibenik, 12. L 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
Harry Hoff:	3
ZLATA PIJANOST
Kriminalni roman
Po razgovoru z majorjem in Bratmom se je Barreto napotil k nekemu znancu, ki je bil odvetnik. To je storil pra.v za prav samo, da bi mu čag minil. A spotoma mu je prišlo na misel, da hkratu lahko raz-bistri nekatera pravna vprašanja, ki so bila nastala z bratovo smrtjo.
Doktor Da Silva je stanoval v novi, zelo čedni vili na robu mesta. Tu je živel z ženo in šestorico otrok kot ugleden pravnik in zadovoljen zakonski mož. Barreto se je čutil pri njem zmerom kakor doma; sreča rodbinskega življenja, ki je ovijala te ljudi, je vselej poživljajoče prevzemala tudi njega. Silva ga je bil že mnogokrat na pol v šali, na pol resno vprašal, zakaj se tudi on ne oženi. Da — oženiti se. Kdor sam živi v zakonskem raju, lahko tako govori — a kaj, ko ga ni dekleta, ki bi mu bilo docela všeč! Barreto je bil pač zelo izbirčen. Razen tega mu je bila glava zmerom tako polna dela in načrtov — moj Bog — konec koncev je bil tako rekoč na svojo pest ustanovil lastno državico, ne, 'prav res da je imel doslej druge skrbi.
Doslej ?
Ko sta s prijateljem srebala neogibno kavo, je prišel pogovor na Lobata. »Mož bo v Serri Ouro odprl banko. Ali ga ti tudi poznaš?«
»Seveda ga poznam,« je odvrnil Da Silva, sl-dostrastno vlekoč iz smotke, »saj sem mu šele nedavno dobil neko pravdo. To ti je bankir- da mu zlepa ni enakega Pred letom dni mu je umrla žena. Menia ga je njena smrt hudo priz:dela: kajti od tistih dob živi dokaj zase.«
»Ali nima tudi hčerke?«
»Hčerke? štiri hčere. In dvo;e sinov. A razen ene hčerke so vsi otroci drugje, pri sorodnikih, deloma v Riu, deloma v Sau Paulu, kolikor vem. Sicer so pa Lcbatove hčerke vse prav z:la dekleta. Dve izmed njih sta sa sijajno omožili. En sin je mornariški častnik. Drugi študira na tehniški visoki šoli.«
»S tukajšnjim policijskim načelnikom Orechasom so v sorodstvu, kaj ne?«
»Mogoče. Meni ni o tem nič znan?ga. Sicer pa — Eliza, ta. ki je še tu, bi bila baš prava žena zate!«
Barreto je pogledal mimo piijatélja skozi okno. »Tako — misliš?«
Da Silva se je čudil, da ni B?rreto takoj obrnil pogovora na drug predmet, kakor navadno- če je bilo govora o tem vprašanju. »Da,« je živahno dejal, »s to bi se moral seznaniti. Toliko ženske miline m prikupnosti sem res še malokdaj srečal v
eni osebi--o, čuj, pazi, pepel se ti bo
osul!«
Barreto je prestrašeno pogledal- Roka mu je nekoliko drhtela, ko je v zadnj?jn trenutku otresel smotko v pepelnik. Vstal je. »Najbrže vzame senhor Lobato svojo hčerko s seboj,« je pripomnil, »in v tem
primeru ne bom zamudil pr ložnosti, da se z njo bliže seznanim. A zdaj se moram podvizat'. Komisar Braun me p~i*~kuje na letališču."?
*
Veliki stroj, ki ga je bi L-inelo nabav i za redni promet med Cuyuì • gia . nim mestom Matts Gross?., in Serre Ouro. je br-né plaval preko neskončn a gozdov ki pokrival; širno ozerai ie. Tr velike v š:ne -'e pokrajina raiikovala bie.zkra-'ni z?!en: preprogi. Zrak je bil dušljivo vroč n prr;v-jen z vlago. Spet in spet s moral otirUi pot. k: ti je lil po čelu.
Večer se je biižal. Kmalu se je moralo stemniti. In tema je tu zmerom povsem z-nenada padala na zemljo
Braun je sedel zr ven B:trreta in se z njim razgovarjal. Komisar je b:l zelo ve-dečen. Dosle ' je bil ž vel samo v Sni Paulu in Riu, a zdaj je hotel kar moči kore-n"to sposrati tuii ostale pokr jine Pred odhodom se je bil o Mattu Grcssu le za silo poučil. Vedel je, da je to druga največja država v Brazilij'. hkratu pa tisti ki ima naimanj prebivalcev. Upravičenost imena Matto Grosso, k r pomeni tgosti les«, . vu je bila zdaj na očeh. Glavno mesto Cuyabo z n'egovimi petinštrideset tisoč prebivalci si je bil s:cer ker je mora1 takoj naprej, samo v naglici ogled i. A to se je dalo kasneje dohiteti.
»Torej bi rad! slišali kaj več o odkritju zlate gore?« je vprašal Barreto !n ponudil komis rju iz termeske pož:rek krepil-
re mrzle pijače. »Nu. to odkritje je zasluga nekega tropeira, enega tistih vodij os'ovsk h karavan, ki ss tod s svoj'mi živalmi vse križam pomikajo po deželi, Kajti d:ugih možnosti, da bi spr vljali blago iz kraja v kraj imamo le malo. Reke, ki izv rajo na planot» Matta Grossa, v svojem gornjem teku zar di mnogih brzic in slapov niso plovne. Bi; ozemlje, kamor «va zda- namenjena ima p "ono slabe zveze s svetom. «
Ali ne živo tam Baka rci?«
Tct.-.o -- indijanski rod iz skupine K?-raibov.c
vin nimate s temi rdečekožci nikoli težav?«
■Najprej je b lo podoba, da nam bodo močno grenili življenje. A zdaj se 7. njiho-v m poglavarjem prav dobro razumem — cdk r som vrgel nanj cgenj z neba.«
trosim, povejte mi to!«
Ko sem pršel s prvo odpravo k zlati gori — pot nas je vodila kakih pet sto kilometrov daleč in to ponekod skozi na'go-stejše pra^ozde — skratka, takrat so se poka/ li Bakaircj r.ajprej dokaj sovražne. N č drugega nam ni ostalo, kakor zakopati se po vseh pravil'h še tako so mi z zastrupljenimi puščicami ub li pet ljudi. Toda strojna pištola, ki sem jo bi iz previdnosti vzel 9 seboj, je hitro navdala divjake z večjim spoštovanjem. Vendar so vztra ali v svoji sovražnosti in nas držali obkoljene Bili smo res v skrrjno nevarnem položaju.«
»In kako ste se potem 'zmotali?«
»Najbrže bi bili izgubljeni, ko bi ne bil mislil na vse in se oborožil tudi z radij-sk m oddajnikom. A dajte, da vam povem lepo po vrsti. Najprej sem se po tolmaču začel pogajati z indijanskim glavarjem. Vrhunec teh pogajanj je bila po moji strani strašna grožnja: ako ne odnehajo n nas ne spuste mirno naprej, bo priletela velika kovinasta pt:ca in vrgla z neba ogenj, ki bo uničil ves njihov tabor.«
»Aha! Zdaj razumem!«
»In tako sem se brezžično spojil s svojim bratom Emiliom. ki je bil ostal v Cuyabi, ter ga zaprosil, naj mi pride z letalom na pomoč. Indijanci najbrže >niso bili ver^ll mo-':m grežnjam. Težko, da so bili vobče že kdaj videli letalo. Skratka, ko je jel stroj grme krožiti nad njihovimi glavami — mi smo ta čas kurili ogenj, da bi z dimom oznamenovali kraj. kjer smo — je nastala med njimi strahovita panika «
»To si lahko zamislim!« je rekel Braun in se tiho namuznil.
»Moj brat je vrgel na koče Indraneev eno samo zažigalno bombo, ki n: napravila kdo ve kakšne škode, zalegla pa je vendarle. Rdečekožci so bili mahoma ka'tor izpremenjeni, dobili so neznar.sko spoštovanje do nas in se nekaj časa skoraj vobče niso več upali v našo bliž no. Tako smo se lahko vrnili v Cuy'bo. ne da bi nas kdo nadlegoval. — Med tem sem bil sk^e-il s poglavarjem, z Vel kim peresom', pravo pravcato pogodbo. Danes štejem mnoge njegove liudi med svoje najbolj zveste in vdane delavce.«
Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljen. — Für das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant. — Ftir »Narodna tiskarn» A. (}.« als Druckstelle - Za »Narodno tiskarno d. d.« kot
fciskarnarja: Fran Jerao. — Für den Inseratenteil verantwortlich - Za inseratnl oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič