Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 118. Isven Ljubljane 8 vin. V LjUBIЖ V №1 24. « 1912. lelo XL. == Velja po pošti: = Za oelo leto napre) . K 26'— u pol leta „ . „ 13— ва četrt leta „ . „ 6-50 u en meseo „ . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— dom: K 24'— „ 12— „ 6-„ 2— V ipratl prejeman mesečno K 1*70 V Ljubljani na Za celo leto naprej . sa pol leta „ sa četrt leta „ za en meseo „ . _š Inseratl: ====== Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enoBtolpna potltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. =Izhaja:; vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. ИЗГ Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/Ш. Bokoplst se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štet. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je y Kopitarjevi nliol štev. 6. Ttaj Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 168. J*" Današnja številka obsega 6 strani. Današnji številki je priložen Vozni red. Državni zbor. Dunaj, 23. maja. Službena pragmatlka. Danes je govoril poslanec dr. V e r-stovšek od 11. do 2. ure. V slovenskem jeziku je obdelal vso osnovo službene pragmatike, stvarno in mirno, ker mu je vsa obsežna tvarina dobro znana. Takozvane delovne stranke se usajajo, zakaj člani slovensko-hrva-škega kluba v odsekih in v zbornici motijo »delo« z obstrukcijo. Ti politični hinavci so ravno pri resnem delu vedno zadnji. Ako res hočejo delati in se ponašati kot delovna večina, potem pa naj tudi redno prihajajo v odseke in zbornico. Toda ravnajo se vedno po pregovoru: »Jemati je bolje nego dajati.« Kaj radi glasujejo za predloge, naj vlada deli milijone na vse strani cenjenim volivcem. Ko pa jc treba zagotoviti potrebno pokritje, tedaj pa so skrivajo po kotih. Tako bodo tudi sedaj padli po dr. Verstovšku z loparji in cepci, češ, da je tri ure zadržaval rešitev službene pragmatike in s tem »požrl« uradnikom boljše plače in koalicijske pravice. In med cucki za plotom so tudi taki, ki v eni sapi zahtevajo od slovenskih »klerikalcev«, naj zaradi izjemnega stanja v banovini z obstrukcijo razbijejo parlament, obenem pa molče o službeni pragmatiki. Nad 40 let zahtevajo uradniki svojo pragmatiko, nad tri leta so v odseku mrcvarili razne načrte. Sedaj pa zahtevajo ti božji volki, naj zbornica kar »en bloc« požre to rezanico. Včeraj je zopet minister baron Heinolcl, kt je gotovo naklonjen uradnikom, naglašal, da službena pragmatika ne more. preje bili uveljavljena, dokler vlada ne dobi novih dohodkov. Delovne stranke pa, ki se pulijo za ministrske sedeže, se prepirajo o »mali in veliki finančni reformi«. Edimi dr. Steinvven-der med prvorojenci ima še toliko poguma, ki pove vsakemu v brk, da se njiva ne orje brez lenicža in brane. Zbornica je danes prekinila seje do prihodnjega četrtka. Po Verstov-škem govoru je zahteval češki socialist Nemec, naj predsednik v znak sožalja in protesta proti krvavim današnjim dogodkom v Budimpešti prekine sejo za pol ure. Predlog, za katerega so glasovali socialni demokratje, jugoslovanski in češki poslanci, je ostal v manjšini. Znani dr. Pollauf si je dovolil vprašanje na podpredsednika Pogačnika, zakaj slovensko-hrvaški poslanci obstruirajo. Dobil je odgovor, naj jih gre sam vprašat. Dr. Pollauf je bil ponosen na svoj junaški čin in si pogladil svojo košuljo. Rusinska univerza. Tedne in tedne se za kulisami vrše pogajanja med Rusini, Poljaki in vlado zaradi rusinske fakultete. Rusini zahtevajo univerzo v Lvovu v določenem času. Poljaki so se konečno udali, da dovolijo rusinsko univerzo, toda za nobeno ceno ne v Lvovu, ker je poljska posest in bi se dijaki vedno ravsali in kavsali med seboj. Vlada je med dvema ognjema. Naučili minister dr. Hussarek je že izposloval od cesarja zagotovilo, da Rusinom z Najvišjim odlokom zagotovi univerzo. Ko bi se bili Poljaki zedinili v tem vprašanju z Rusini, bila bi stvar že gotova. Toda Poljaki zahtevajo, da preje govori še gališki deželni zbor, ki so ga Rusini zašili z obstrukcijo. Koncem današnje seje je bil zopet domači prepir med Rusini in Poljaki. Rusini prete z odločno obstrukcijo. Brambni odsek je imel sinoči daljšo sejo. V razpravi je prvih sedem paragrafov brambnega zakona. Poslanec Neunteufel je predlagal, naj se ustanovi posebno ministrstvo za mornarico. Socialna demokrata W i n a r s k y in R e s e 1 sta zahtevala, naj se armada uporablja le proti vnanjim sovražnikom države, ne pa tudi za vzdrževanje reda in miru v državi. Poslanec dr. Žitnik je obširneje utemeljeval tri resolucije. Glede na to, da Mažari dobivajo vedno večje koncesije, kar more s časom privesti do personalne unije in samostojne mažar-ske armade, govornik odločno pobija besedilo, ki izrecno priznava Ogrsko kot samostojno državo. Ako Mažari dobe svojo armado, kar je njih želja,, potem s silo uničijo avtonomijo Hrvatske, polaste sc s časom Bosne in Hercegovine, da sc tudi preko Dalmacije prerijejo do morja. Zato je skrajni čas, da se vsi avstrijski narodi upro tem nakanam. Vlade dolžnost pa je, da Mažarom resno pokaže zobe. Govornik predlaga: Vladi se naroča, da pri vsaki priliki tolmači in tudi uporablja vse zakone, ki se tičejo skupnih državnih zadev, strogo v zrnislu pragmatične sankcije in vseh na tej podlagi izdanili in še veljavnih državnih temeljnih zakonov; to načelo mora za vlado veljati tudi v bodoče, da sc nc krši in ruši enotnost monarhije in armade. Ker pa prebivalstvo in tudi mnogi izobraženci ne poznajo deželne in državne uprave, še manj pa mehanizma, ki veže ogrske kronovine z avstrijsko monarhijo, zato naj vlada čim preje v vseh meščanskih, strokovnih in srednjih šolali vpelje domovinoznanstvo kot obligaten predmet ter izda potrebne učne knjige v vseh deželnih jezikih. Konečno poslanec Žitnik graja, da vlada na Ogrskem in Hrvaškem uporablja armado pri volitvah in predlaga: Vladi se naroča, da uporablja vojake za vzdrževanje reda pri volitvah le v nujni potrebi in le v toliki meri, da se nikomur nc krati volivna svoboda. Že sinoči je bil v odseku velik ropot. .Socialni demokratje «o v svojih govoril šibali mažarsko oligarhijo, ki se upira splošni in enaki volivni pravici. Gotovo hode vlada zopet, uporabila vojake . . . Pri tej besedi vstane minister Georgi in gre s polkovnikom iz dvorane. Ker Winarsky omeni tudi krono, nastane velik vrišč. Posebno glasna sta zapisnikarja Huramer in Teufel, katerima pomagajo tucli Neunteufel in drugi. Podpredsednik Ilor-muzati kliče k redu, toda nered jc vedno večji. Ko zopet Pogačnik prevzame predsedstvo, sc vihar polagoma poleže. Danes sc je odsekova seja pričela ob pol deseti uri. Socialni demokratje zahtevajo, cla se zapisnik včerajšnje seje popravi. Zapisnik, ki ga je bil v hi-trici sestavil poslanec Hummer, je res pomanjkljiv, oziroma pristransko sestavljen. To je izjavil tudi predsednik Pogačnik. Toda Seitz, Ilaberman, Wi-narsky in Schuhmeier s to izjavo niso bili zadovoljni in so se clo 11. ure prek-ljali z nemškimi radikalci. Bil je večkrat tolik krik v dvorani, da so tudi drugi poslanci prihajali opazovat burne prizore. Če sc bode nadaljna razprava tako vlekla, oclsek tudi do julija ne dovrši dela. Italijanska pravna fakulteta. Dne 23. t. m. se jc vprvič zbral pod-odsek za italijansko pravno fakulteto. Poslanec dr. Korošec zahteva, da se seje udeleži tudi naučni minister dr. Hussarek in odgovori na sledeči vprašanji: Je li res, da se vrše med vlado in italijanskimi strankami tajna pogajanja, ki gredo za tem, da se italijanska pravna fakulteta polagoma in neopazno na ta način aktivira, da sc stopnjema izpopolni tako-zvana zasebna Revoltcllijeva trgovska akademija v Trstu. Nadalje vpraša dr. Korošec vlado, je li res, da se je pri teh pogajanjih zagovarjalo načelo, da bi smeli slušatelji te quasi-fakultete biti le italijanske narodnosti, da bi se na ta način preprečilo, da bi Jugoslovani laško fakulteto preplavili, Naučni minister, ki se je pozivu odzval, je na to nekako sledeče odgovoril: Na Revoltellijevi akademiji, ki usposoblja slušatelje le za privatno službo, gre zdaj neka učna moč v pokoj. Preden se nastavi nova moč, jc prišlo v pretres vprašanje, bi li ne bilo umestno, da se učni program te akademije razširi, to je, da bi se razun trgovskega, meničnega in pomorskega prava poučevala narodna ekonomija in morebiti še drugi predmeti, kakor to zahtevajo moderne razmere. Da bi pa šlo pri tem za aktiviranje juridične fakultete, to pa že zaraditega ni mogoče, ker bi morala v tem slučaju vlada priti pred parlament, ker drugače ni mogoče dati izpri-čevalom Revoltellijeve trgovske akademije državne veljavnosti. Kar sc pa tiče mnenja, da se je pr! teh pogajanjih šlo za to, da se za tržaško juridično fakulteto, ako bi se ustanovila, dovoli, da bi jo posečali samo Italijani, stoji vlada slekoprej na postavnem stališču, da sme visoko šolo posečati vsak, kdor ima za to usposobljenost. Izjava naučnega ministra, kakor se vidi, ni posebno jasna. Upravičena je domneva, da sc res skuša v Trstu ustvariti prva etapa za laško juridično fakulteto. Pododsek ni prišel do nobenega skle' pa. Debata se je morala pretrgali. Rudniški zakon. 22. in 23. t. m. je zboroval narodnogospodarski odsek in nadaljeval debato o rudniškem zakonu, o katerem smo svoj-čas že obširno poročali. 22. I. m. je šlo za določbo, v kolikem času morajo prosto-sledarji, ki rude še niso začeli izsledovati, prostosled načeti. Prvotni vladni načrt je določeval dobo treh let, po kateri zapade prostosled, ki se ne izrablja, državi, sedanji načrt pa je pod pritiskom velekapitali-stov raztegnil to dobo na 10 let, s čimer jc seveda ustreženo špekulaciji prostosle-darjev. LISTEK. Peldesei lel medicine. Dr. A. L e v i č n i k , Ljubljana. Slavnostni govor na slavnosti SOletnice Društva zdravnikov na Kranjskem. (Konec.) Sodna medicina se je posebno v Avstriji visoko vspela (Hofmann in njegova šola). Mnogo je tudi pripomogla organizacija vednostnega dela, medsebojno, prijateljsko delovanje stezosledcev v medicini. Tako sta vzajemno delovala anatom Roki-tansky in internist Škoda. Internist jc skušal potom fizikalnih znakov pogoditi ana-tomične izpremembe v telesu, anatom pa na patologičnih izpremembah organov sestaviti klinično sliko bolezni. Sreča je tudi hotela, da so sc medicini v tej dobi posvetili uprav veliki duhovi. Kdor čita življenjepise nekaterih voditeljev (Buchholtz: Ernst v. Bergmann, Leyden: Lebenserinnerungen, A. Kussmaul: Jugenderinnerungen eines alten Arztcs itd.), dobi vtisek, da mogoče šc višje kot strokovnjaki stoje kot plemeniti ljudje, polni poleta, življenja in humorja. Mnoge je vodila pri raziskavah naj- večja požrtvovalnost. Dr. Mtiller postane žrtev bacilov kuge, Pirogov in Bergmann izpopolnjujeta kirurgijo sredi na bojnem polju, Pettenkofer preizkuša na sebi delovanje bacilov kolere. Znano je, kako so rentgenologi prvo veliko vnemo plačevali z hudimi ranami in opeklinami. In končno — vsi narodi so se skušali v tej veliki tekmi za blaginjo človeštva brez nevoščljivosti, in velikodušno so si izmenjavali velike pridobitve. Skoro vsak narod je položil svoj kamen v zgradbo moderne medicine. Angleži imajo svojega Li-stra in Mackenzie-ja, Avstrija svojega Škodo, Rokitanskega, Purkinjeja, Hebro, Billrotha, Nemčija svojega Virchowa, Ley-dena, Kussmaula, Bergmanna, Italija svojega Mosso, Španija svojega Ramon-y-Cajala, Rusi svojega Sacharjina, Mečni-kova, Pirogowa, Japonska svojega Kita-sato. Z eno besedo: v skrbi za zdravje človeštva so vsi stezosledci in praktiki združeni v eni sami veliki družini, ki bi se po pravici smela imenovati »academia sa-lutis publicae procurandae«, Pomogla jc tudi družba, države, dežele, občine, publika. Sistemačno so začeli graditi povsod v tej dobi klinike in laboratorije, zalagati ustanove za proučavanje posebnih bolezni, graditi v to svrho posebne institute (Institut ftir Krebsforschung v Berolinu, Institut fur Schiffs- und Tropenkranheiten v Hamburgu, Institut fiir Radiumforschung na Dunaju). Velikodušno so pomogli v tem oziru tudi bogati zasebniki. Za globljo na-obrazbo so zdravniki začeli gojiti sestanke, ki so se zopet specializirali (kongresi za raziskavo tuberkuloze, kongresi za notranjo medicino, kirurgijo itd.) in za nadaljno izobrazbo praktikov prirejati poučne tečaje. In naloga, ki še čaka zdravništva? Šc vedno se kažejo vrzeli, ki jih bo treba izpopolniti, dan za dnevom vstajajo novi problemi. Še niso odkriti povzročitelji vseh bolezni (škrlatinka, ošpice, osep-nice, steklina, trahom), šc nimamo specifičnih lekov pri karcinomu in tuberkulozi, še nc obvladamo popolnoma tetana . . . Bolj in bolj stopa v ospredje tudi vpliv psihe na zdravje (Cf. A. Jarotzky: Der Idealismus als lebencrhaltendes Prinzip). Raziskavanja Freuda in njegove šole na Dunaju pomenijo mogoče v marsičem korak naprej v tem oziru. Ali ostane vprašanje o terapiji mnogih duševnih bolezni — svet trdi, da drvimo v blaznost — vprašanje za'vedno, ki se ne da rešiti? Socialna higiena, ki se zopet cepi v razne panoge, je še velika, deloma nepreorana ledina. Biokemija znabiti poda podlago še sigur-nejši diagnostiki in uspešnejši terapiji. Novi vidiki se odpirajo tako, rastejo nove naloge, in mogoče ni čas daleč, ko se medicina še bliže dotakne vseh strani človeškega življenja. Kdor jc videl zadnjo veli- kansko higienično razstavo v Draždanih (1911), ki jc bila razstava človeškega življenja vseh časov, se ni mogel ubraniti te misli. Pri vsem razvoju špecializiranja in v dobi špccialistov vstaja želja po stalni zvezi zdravnika z družinami in mogoče kmalu pride čas, ko najde zdravnik svoje mesto kot prijatelj, svetovalec v vseh važnejših trenuljih življenja urejenih družin. (Cf. Der Arzt als Erzieher. Miinchen.). In še posebna naloga našega zdravništva? Velikokrat se poudarja, da je naše ljudstvo tako zdravo in krepko, češ toliko vojakov daje domovini in naši mladi junaki tako naglo okrevajo v raznih boleznih, najhitreje od vseh narodov v Avstriji. Hvala Bogu! A če bi dalje vprašali, ali pa smo ohranili ves stari fond narodnega zdravja v dobi preseljevanja in mizerije delavskih stanovanj, nc vem, ali bi mogli odgovoriti z »da«. Hude so številke o razširjenju tuberkuloze, neprimerno veliko imamo umobolnih, osobito na Kranjskem, Sifila ni nepoznata preprostemu ljudstvu in alkoholizem nas preplavlja dan za dnevom z novimi žrtvami. V tem oziru ostaja šc velika naloga, Treba bo sestaviti natančno bilanco o ljudskem zdravju, dvigniti s primernim podukom zanimanje za zdravje (profilaksa) in vzgojiti skrb za bolnike (domača oskrba bolnikov). V tem oziru imamo leno tra- predsednika govoriti Apponyi, Lovaszy, Szmrccsanyi in Egri. Apponyi upa, da se bo Tisza oziral na poslovnik, Lovaszv (Justhovec) protestira proti načinu volitve predsednika. Polonyi prihiti v zbornico in zakliče: »Nedolžne otroke so na ulici po-strelili!« Levica se razburi. Tisza Polo-nyja ukori. Levica kliče: »Ljudstvo se mori! Seja se mora suspendirati, ker teče na ulici kri!« Polonyi zakliče: »Poslanec Albert Szekely (ministrov sin) je bil do krvi pretepen!« Tisza: >Govorice ne morejo povzročiti, da sejo odgodim. Če se tudi dogajajo žalostni dogodki, niso člani zbornice odvezani naloge, da mirno izvršujejo svojo dolžnost.« Vihar na levici, Tisza izroči poslanca Horwatha imunitetnemu odseku, ker dela neprestano medklice, kakor tudi Justhovca Ratha, poslancu Egryju pa vzame besedo, Ob tri četrt na 12. odredi Tisza tajno sejo, ki jo je zahtevalo 20 poslancev. Nekaj minut pred 2. uro popoldne je seja zopet javna. Sprejme se Tiszov predlog, da razpravljaj zbornica v petkovi seji o brambni reformi. Ko se čita sejni zapisnik, se norčuje Polonyi, ki se izroči imunitetnemu odseku. Končno se odobri sejni zapisnik. Ko se je culo streljanje v zbornico, je izjavil Tisza: Nihče ne obžaluje tega, kar se je zgodilo, tako, kakor jaz, a mi smo za to tu, da razpravljamo in nismo dobrodelni odbor. Ko so pozneje poslanci zopet zahtevali, da naj sejo odgodi, je pa rekel Tisza: In če bi bilo ustreljenih v zboroval-nici 50 oseb, ne odgodim seje! Krvavi Četrtek v Budimpešti. Socialna demokracija in najbrže tudi ž njo zvezani Justhovci so priredili včeraj v Budimpešti pravcato vstajo. Izvolitev Tisze za predsednika ogrske zbornice je učinkovala, ker pomenja ta izvolitev pogreb volivne preosnove vsaj za nekaj časa. Boj za splošno volivno pravico se je prenesel na ulico. Iz Budimpešte pa že tudi pozivajo kmečko delavstvo, da naj sc upre in da naj prične plemičem požigati gradove, V malem Parizu, kakor Budimpešto nazivajo, so včeraj pokali revolverji, delavci so gradili barikade, pokale so puške, kroglje so podirale ljudi, ki so šli v boj, padla je celo bomba, prasketale so tudi strojne puške. Mali Pariz je izpremenjen v vojaško taborišče. Iz vseh krajev se vozijo vojaki v Pešto. Nasilstvo mora roditi odpor. Stara stvar. Na Ogrskem vlada nekronani ogrski kralj, grof Tisza, nasprotnik vseh ljudskih pravic, mož, ki s silo vlada in ki ne izbira sredstev v boju z nasprotniki. Izjemno stanje na Hrvaškem! Brez Tisze bi se ne vzdržalo. Včeraj pa vstaja v Budimpešti. Nasilstvo Tisze se ne bode moglo trajno držati. Krvavi prizori v Budimpešti. Prvi spopad. Prvi spopad se je vršil ob 9. dopoldne med delavci in policijo na Waizenerski cesti. Demonstranti so pobijali okna. Demonstranti so metali na policijo kamenje ni streljali iz revolverjev. Na pomoč pozvano vojaštvo je z bajoneti razgnalo 2000 demonstrantov. Policija je streljala. Ustreljen je bil en demonstrant, ranjenih pa 60. Ob 11. dopoldne so že demonstranti razbijali okna. Ob 12. je policija očistila trg pred parlamentom. Enega policista so demonstranti ustrelili; ustreljen je bil tudi neki 12letni šolar. Ob tri četrt na 1. jc de- ževalo in se je zalo množica razkropila. Demonstranti so razbijali plinove kande-labre in zažigali plin. Razbili so tudi več električnih voz. Popoldne ob 4, je neki demonstrant zagrabil bajonet nekega vojaka, ki je nato demonstranta ustrelil. Iz Voycna, Komorna in Stolnega Belgrada so se na ukaz honvedskega ministra Hazaya odpeljali vojaki v Budimpešto. Demonstranti požigalci. V petih slučajih so poizkušali demonstranti zažigati. Na Goinb cesti so demonstranti streljali na policijo in na vojake, ki so takoj streljali nazaj. Vržena bomba. Na Carinskem ringu so vrgli demonstranti bombo, ki je razbila veliko šip. Ranjen ni bil nihče, V Torleyevi tvornici so bili v boju s stavkujočimi delavci trije delavci ustreljeni. Vojaki prevzeli vzdrževanje reda. Ob 5. popoldne so prevzeli vojaki vzdrževanje reda. Delavci so povsod razbijali šipe, na Frančiškanskem trgu so obmetavali vojake s kamni. Poveljujoči major je nato ukazal napasti demonstrante, ki jih je bilo veliko ranjenih. Ob 5, popoldne so bile glavne ulice očiščene demonstrantov. Demonstranti so na več krajih gradili barikade. Cela budimpeštanska posadka se je ob 5. popoldne poslala na ulico. Tisza se je ob 3. popoldne v odprtem vozu peljal iz parlamenta v svojo palačo. Na Andras-syjevi cesti so mu demonstranti klicali: *Proč s Tiszo!« Strojne puške proti demonstrantom. V Angyalhefu pri Budimpešti je na demonstrante streljalo vojaštvo iz strojnih pušk. Poroča se, da je padlo 20 mrtvih in veliko ranjenih. Vojaki so z navalom pri neki tvornici demonstrantom vzeli neko barikado. Bombo so vrgli demonstranti v palačo barona Vojnicha. Ponočni izgredi. Po 8. uri zvečer so demonstranti zažgali več malih prodajalnih lop. Po cestah so demonstranti zlivali smolo in jo zažigali, da tako cnemogočijo vojakom prodirati. Na Waitznerjevi cesti so demonstranti vdrli v policijsko stražnico, zmetali akte vun in jih zažgali. Na Szona cesti so vojaki razgnali demonstrante in ustrelili neko deklico. Z Garayskega trga je poizkušalo 5000 demonstrantov vdreti v notranje mesto. Vojaki so na demonstrante streljali. Demonstrantje oblegali samostan redovnic. Zvečer so demonstrantje na Herminen cesti oblegali neki ženski samostan. Vojaki so jih kmalu razgnali. Žrtve včerajšnjega dne. Policija poroča, da je bilo včeraj podnevi ubitih 7, nevarno ranjenih pa 135 oseb. Povzročitelji nemirov sklenili končati stavko. Ob 9. zvečer je socialnodemokraško strankarsko vodstvo sklenilo delavstvo pozvati, da naj prične zopet delati. Razširili so 150.000 letakov, ki pozivajo delavce, da naj prenehajo stavkati. Nemiri v Promontorju. V Promontorju so bili včeraj tudi veliki nemiri. Usmrčeni so bili baje trije delavci. Poslanec ScKopffer je v odseku predlagal, naj se zopet določi doba treh let. Proti temu so se oglasili seveda zastopniki velekapitala, na čelu jim dr. Licht, ki je bil v vitkoviškem okraju izvoljen s pomočjo veleindustrijca Guttmanna. Nastopila pa je proti temu tudi vlada in minister za javna dela dr. Trnka je osebno od člana do člana agitiral, da bi se Schopffer-jev predlog ne sprejel! Tako umeva sedanja vlada socialno politiko . . . V debati se je oglasil dr. Krek, ki je poudarjal, da pri tej stvari ne gre za pridobljene pravice, marveč za prapravico države do prostosledov. Tu ni mogoče govoriti o kaki konfiskaciji premoženja, ker prostosledi dobivajo svojo vrednost le potom oderuške špekulacije. Govorili so v tem zmislu še Schopffer in Ofner. Dr. Krek je zmagal, Schopfferjev predlog je bil namreč sprejet s 26 glasovi proti 18. Jarc je bil predlagal poimensko glasovanje. V velekapita-listiškem zmislu so glasovali nemški »fraj-zinovci«, Poljaki in Mladočehi. Češki agrarci so glasovali za Schopfferjev predlog. Pomniti je treba, da gre vlada čez drn in strn za velekapitalom. V seji narodno-gospodarskega odseka 23. t. m. je poslanec Kemetter vlado zaradi njenega kapitalističnega stališča ostro napadal in pribil tudi značilno dejstvo, da neki član gosposke zbornice pripravlja nov načrt rudniškega zakona v kapitali-stiškem zmislu. Če sklepamo na podlagi včerajšnje večine za Schopfferjev predlog, je upati, da se velekapitalu ne bo posrečilo, da bi dosegel svoje protiljudske namene. Društveni zakon. 23. t. m. je zboroval tudi ustavni odsek in se posvetoval o novem načrtu društvenega zakona. Odsek je sprejel že sedem paragrafov in je upati, da svoje delo konča v kratkem. Omeniti je, da hoče vlada društveni zakon v nekem oziru poslabšati. Vlada namreč zahteva, da mora odbor vsakega društva, ako presega število 20 članov, svoje seje vladi vedno naznanjevati. To je neutemeljena šikana. Jasno je, da bi taka določba delovanje društev čisto po nepotrebnem ovirala. Kar se n. pr. naše organizacije tiče, se bo čedaljebolj izpopolnjevala, zlasti Kmečke zveze. Tu bodo pa veliki, širši odbori potrebni, da bodo posamezni kraji kolikormogoče vsi primerno zastopani. Zato pač ni treba omeniti, da se bodo naši zastopniki vladni zahtevi odločno uprli. Sicer pa menda ni dvoma, da bo odsek vladno stališče v tem oziru odklonil. V ogrskem državnem zboru. Po hodnikih so včeraj poslanci raz-fcurieni razpravljali o pouličnih bojih v Budimpešti. Podpredsednik Beothyi je pozval na dvoboj poslanca Polonyja, ker mu ie zaklical v seji dne 22, t. m. iopov. Ob 10. uri 25 minut otvori Tisza sejo in prosi, da naj se odobri zapisnik zadnje seje. Ko-šutovec Barabas graja, ker ni bil zapisnik v dotični seji odobren. Tiszat ga koj prekine, češ, da naj govori o zapisnikovi vsebini. Opozicija viharno ugovarja. Tisza ukori tri opozicijonalce in opozarja Bara-basa, naj stvarno govori in naj z malenkostmi ne smeši zbornice. Vladinovci ploskajo, opozicija divja. Končno Tisza Barabasu besedo vzame, nakar se zapisnik odobri. Tisza izjavi, da smejo o včerajšnji volitvi dicijo. Nekako 200 let je prošlo, kar je izdal znani ljubljanski zdravnik Gerbec celo vrsto tozadevnih spisov, med drugim 4 zvezke zanimive kazuistike iz prakse (Constitutiones anni Labacensis 1697. De anno 1698. De anno 1699. De anno 1700) in znano razpravico o ljubljanskem podnebju (Vindiciae medico-physicae aurae Labacensis. L. a 1710). V tem smislu je začrtana pot. A po pravici smejo prositi zdravniki samo eno: da jih občinstvo, javnost, družba umeva, upošteva in jim predvsem zaupa . ,. To je vir moči, iz katerega hočejo piti poguma za nadaljno delo — nastopajočih petdeset let. H. Sienkiewicz: V pečeni puščavi. Prevedel dr. Leopold Lćnard. (Dalje.) Toda do zmage je bilo še daleč. Med tem so prodirali skozi akacijin gaj. Dolgi trnji tega drevja so celo na kingovi koži delali bele rise. Slednjič je postal gaj bolj redek, med vejami razmetanega drevja je bilo pa videti v daljavi zeleno džunglo. Dasiravno je vročina postajala že jako občutljiva, je šel vendar Stanko izpod baldahina in sc je vsedel slonu na vrat, da bi pogledal če ni na obzorju kakšnih čred anti-lop ali ceber, kajti treba se je bilo spet preskrbeti z mesom. ...... Na desni strani je zagledal credico arielov obstoječo iz nefcuj živali, med njimi pa dva noja, ko so pa zadnjo gručo drevja pustili za sabo in se je slon obrnil na levo, je drug prizor padel dečku v oči. Pol kilometra daleč je zagledal obširno maniokovo polje, na koncu polja pa nekaj črnih postav, ki so očividno delale na polju. »Zamorci!«, zaklical je obrnivši se k Nelki. In srce mu je začelo nemirno biti. V prvem ti'enotku ni vedel, ali bi se obrnili in skrili nazaj v akacije, toda prišlo mu je na misel, da bodo v obljudenem kraju prej ali pozneje morali zadeti na prebivalce in priti ž njimi v stiko in da od tega, kako se bodo razvili stiki ž njimi, zamore biti odvisna usoda celega potovanja, ter je po kratkem premišljevanju obrnil slona na polje. V tem trenotku se je približal Kali, pokazal z roko na gručo drevja in rekel: »Veliki gospod, tam je zamorska vas, a tu delajo ženske pri manioki. Ali naj zajaham k njim?« »Pojdimo skupaj,« odvrnil je Stanko, »in povej jim, da prihajamo kot prijatelji.« »Vem, gospod, kaj jim treba povedati,« zaklical je mladi zamorec z veliko samozavestjo. In obrnil jc konja proti ženskam, priložil dlani k usta m in pričel kričati: »Yambo, he! Yambo, sana!« Ko so ženske, ki so okopavale ma-' niok, zaslišale ta glas, so skočiie po- konci in stale kot vkopane v zemljo. Toda to je trajalo samo trenotek, potem so pa v strahu pometale motike in čajne proč ter pričele z velikim krikom bežati proti dotičnemu drevju, sredi katerega je stala vas. Mali popotniki so se bližali mirno in počasi. V goščavi se je razleglo vpitje nekaj stotin glasov, potem je nastala tišina. Slednjič jo je pretrgalo zamolklo, toda glasno bučanje bobna, ki potem ni prejenjal niti za trenotek. To je bilo očividno znamenje za boj, za vojevnike, kajti nad tristo se jih je prikazalo naglo izza drevja. Vsi so se postavili v dolgi vrsti pred vasico. Stanko je ustavil Kinga v oddaljenosti kakšnih sto korakov in jih pričel ogledavati. Solnce jc osvetljevalo njihove lepo raščene postave, široka prsa in silne rame. Oboroženi so bili z loki in s sulicami. Okrog beder so imeli kratka krila iz resja, a nekateri — iz opičjih kož. Glave jim je ki-asilo perje nojev, papig ali pa velike lasulje, sleč'ene s pavijanovih čropinj. Izgledali so grozno in bojevito, toda stali so nepremično in molče, kajti njihovo začudenje je bilo naravnost brezmejno in jim je potlačilo vso bojevitost. Vseh oči so bile uprte v slona, v beli balda-hin in v belega človeka, ki mu je sedel na. vratu. In vendar jim slon ni bil neznano bitje. Nasprotno. Živeli so neprenehoma pod nasilnostjo slonov, katerih cele črede so jim ponoči uničevalo manio-1 kova polja, nasade banan in palm GROF BfiHCHTOLD V BEROLINU. Včeraj zvečer se je odpeljal na? .zunanji minister grof Berchtold v Be-rolin, kjer ostane danes in jutri. Minister bo gost cesarja Viljema. Iz Berolina odpotuje v Draždane, kjer ga bo v nedeljo sprejel v avdijenci kralj Friderik Avgust. Navada je namreč, da vsak novoimenovani zunanji minister obišče vladarje držav trozveze. Goto« vo je, da bo Berchtold ob tej priliki tudi konferiral z nemškim državnim kanclerjem in državnim tajnikom za zunanje zadeve Kiderlen-Wachterjem o aktualnih vprašanjih, ki jih ni malo. Spominjati se nam je treba le angle-ško-nemške napetosti, laško-turške vojne, ki je trozvezni državi spravila v mučen položaj zaradi Italije. Stali-i šče Rusije napram tej vojni je v zad« njem času vedno bolj negotovo. Darda« nelsko vprašanje in nemiri na Balkanu so stvari, o katerih je treba ponov« no razpravljati. VIHAR V PRUSKI ZBORNICI. V zaključni seji pruske poslanske zbornice pred počitnicami je prišlo včeraj zopet hrupnih prizorov. Poljedelski minister jc pri drugem branju razlastitvenega zakona izjavil, da obstoja po raznih izkušnjah bojazen, da bi sc katoliki, ki bi se jih naselilo na vzhodnem Pruskem, ne popoljačili. Proti tej izjavi je časopisje centra svo-ječasno zelo ostro nastopilo in poslanec centra Marx se je včeraj v nekem govoru povrnil na to izjavo in ministra ostro prijemal. Desnica je ugovarjala. Ko je hotel minister napade Mar-xa ovreči, so dvignili člani centra tak hrup, da je komaj končal svoj govor. VOLITEV PREDSEDSTVA FRANCO« SKE ZBORNICE. Pri volitvi zborničnega predsednika francoskega parlamenta je dobil Deschanel 292, Etiene 208 glasov. De« schanel je izvoljen. STAVKE V LONDONU. V Londonu je z delom prenehalo 600 voznikov, ki dovažajo meso na londonski trg. 20.000 najraznovrstnej« ših delavcev v luki se je tucli pridružilo stavki. Krojači stavkajo tudi še dalje, Poroma razprava pred celjskim porotnim sodiščem zaradi volitev v trgovsko in obrtno zbornico leta 1909. Sodni dvor: predseduje nadsvet^nik dr. Roschanz, votanta svetnik Erhar-tič in okr. sodnik Watzulik. Državno pravdništvo zastopa dr. Rojic. Imena porotnikov smo že navedli. Eržena zagovarja dr. Kukovec, ostale tri obtožence pa dr. Vrečko in dr. Zangger. Nato prebere predsednik obtožnico slovensko in nemško. Prvi se zasliši Ivan Eržen. Njegovo zaslišavanje je trajalo do pol 6. ure zvečer. Čuti se krivega le v toliko, da je dejanja storil, toda ne v goljufivem namenu. Opisuje nato, kako slabo plačo je imel pri trgovski zbornici. Leta 1904 se je oženil, žena naj bi zraven šivala, toda samo toliko časa, da bi clo- dum. Ker sulice in puščice ne prebijejo slonove kože, so se borili revni zamorci s temi škodljivci s pomočjo ognja, a pomočjo krikov, s posnemanjem petelinovega petja in s kopanjem jam in prirejanjem pasti iz drevesnih debel. Toda tega, da bi slon postal suženj človeka in mu dovolil sedeti na svojem vratu, ni še nikdo izmed njih videl in nikdo ni mogel razumeti take stvari. Prizor, katerega so imeli pred sabo, je tako daleč prekašal vse njihove pojme in predstave, da sami niso vedeli, kaj naj počno: ali naj se bore ali beže, kamor nesejo oči, tudi če treba pustiti vse volji slučaja. V negotovosti, strahu in začudenju so šepetali drug drugemu: »Uuuuul Kakšna bitja prihajajo in kaj nam grozi od njihove roke?« Medtem se jim je pa Kali približal na met sulice, obstal v stremenih in pričel klicati: »Ljudje, ljudje! Poslušajte glas Kalija, sina Fumbe, mogočnega kralja Vahimov z nad bregov Bassa-Narok! O poslušajte, poslušajte! In ako razumete 'njegovo besedo, pazite na vsako njegovo besedo!« »Razumemo!« zvenel je odgovor it tristo ust. »Naj pristopi vaš kralj, naj pove svoje ime in odpre usta in ušesa, da bi lahko bolje razumel.« »M'Rua! M'Rua!« začeli so klicati razni glasovi. (Daljo.) bil stalno službo v zbornici, nakar jc trdno upal. Prvi tajnik zbornico dr. Murnik pa mu je bil nasproten ter mu je izjavil, da mu že takoj prvo uro nI stal k obrazu. V ta dejanja pa je bil zapeljatn vsled gmotnih razmer. Po nasvetu Štefetovem se je tisto leto, ko se je oženil, obrnil do Kregarja, da bi ga priporočil pri seji do povišanja. Ta mu je rekel, da bo stvar težko šla, ker je S. L. S. v manjšini. Nato razlaga, kako se vršijo predpriprave za volitve v trgovsko zbornico. Razloži, kaj je občinski kataster, katerega zbornice niso dolžne voditi, pač pa ga ima ljubljanska zbornica za svoje pomožno sredstvo in za svojo privatno porabo. Za zunanjo porabo rabi obrtni register. Na podlagi tega občinskega katastra se sestavljajo volilni imeniki. Nato pravi, da ga je Kregar povabil k sebi in prvič zahteval od njega volilni imenik, nato pa je zahteval od njega, da bi lažje bolj zanesljivo kontroliral, da mu prinese občinski kataster in tako mu jc on nosil te liste občinskega katastra vsak večer novembra in decembra meseca leta 1908. Takrat mu je Kregar obljubil dati nagrado 500 K. Eržen pravi, da mu !ni šlo za 500 K, ampak cla dobi stalno službo, ker ga jc skrbelo za ženo in otroke. Listke sta pregledovala in prepisovala navadno sama s Kregar-jem, pa ker je šlo počasi, je začela tudi Franja Štefe pomagati pisati, kar je Eržen diktiral. Kregarjeva gospa se dejansko ni prav nič udeleževala tega dela, pač pa mu jc v odsotnosti svojega moža večkrat naročila, da je naročil njen mož, naj Eržen prinese listke občinskega katastra prihodnjič za to in to občino. Pri tem delu drugi niso po-paagali. Delalo se je to, ker je hotela S. L. S. zmagati v drugem obrtnem razredu. On je vse to smatral za navaden volilen manever, ker občinskega katastra ni smatral za javno listino. Volilci go se na ta način pomikali v višji razred, da je Eržen davčne postavke izra-diral in višje napisal. Tudi za liberal'no stranko se je prepisovalo naslove volilcev in zato je bil mnenja, da je to iflovoljeno. Oficial Golob je spoznal po-vorbe in Eržen mu je "pripoznal deja-lje in prizna tucli, da je volilni kataster bil edina podlaga za volilni ime-!iik. Če bi se potvorbe posrečile, misli, la bi Kregarjeva stranka tudi v drugem obrtnem razredu zmagala. Od iregarja je dobil neki listek, na kate-•em je bil geznam raznih oseb s tinto lapisan, s svinčnikom pa zapisano: Lrse v višjo kategorijo. Mislil je, da je o Kregar zapisal, ker mu je rekel, da laj tako naredi v zbornici. Da bi se pa iregar prepričal, ali bo Eržen res to itoril, je zahteval, da mu je prinesel zgotovljene volilne imenike na kontro-o. — Državni pravdnik nato konsta-;ira, da je žendarmerija poizvedela, da bsebe na dotičnem listu v resnici niso tistega političnega prepričanja, kakor je bilo zaznamovano na listku. — Nato dr. Vrečko vprašuje, kolikrat je bila udeležena zraven Štefetova gospa. — Eržen pravi, da dvajsetkrat in da je pisala to, kar je on diktiral. Na vprašanje dr. Zanggerja prizna, da je občinski kataster jemal tudi v svoje lastno stanovanje. Tudi ko se je delalo za napredno stranko, je delal zraven. Ko se je zvedelo za potvorbe, je na Golobov nasvet sam službo odpovedal. Popoldne ob 4. uri se je zaslišava-nje Eržena nadaljevalo. Predsednik ga začne izpraševati o raznih njegovih službah, dejanjih in nehanjih. — Gostilničar Dachs je Kregarju rekel, pravi Eržen, da bo Eržen službo izgubil, če mu pridejo na sled, Kregar pa da je obljubil, da se bo že poskrbelo zanj. Bil je tudi pri Štefetu, dr. Peganu fn dr. Lampetu, ki sta mu obljubila ga tudi priporočati. K škofu jc šel, ker ga je smatral za vrhovnega protektorja stranke in ker mu drugi nihče ni hotel pomagati. Ze leta 1906 ali 1907 mu je bil Kregar porok pri Ljudski posojilnici za 200 K, od katerih je Eržen nekaj povrnil, 160 K j,e pa moral plačati Kregar, ki je to svoto zraven drugih malih svot po nekaj krone poračunil, mu dal po volitvah leta 1909 šc en ostanek, nakar mu je moral Eržen podpisati pobotnico, da je prejel nagrado 500 K. Njegovi ženi je Kregar rekel, da je že govoril z ravnateljem Skrbin-škom, da bo Eržen dobil službo pri Gospodarski zvezi. Eržen je šel takoj k Skrbincu, pa ta o li stvari ni nič večlel. Pri Zadružni zvezi mu je obljubil službo dr. Lampe, pa šele, ko se je kanonik Šiška zavzel, je dobil službo s 100 kron plače na mesec. Po dveh mesecih je prišel k mizarski zadrugi v št. Vidu. Predsednik ga prekine, da je trdil ^ preiskavi, da so bilo že meseca julija 1909, ko je bil Eržen še pri Zadružni zvezi, v »Slovenskem Narodu« notice, ki so namigavaln na te manipulacije v trgovski zbornici. Predsednik teh notic ne шоге najti. Eržen vztraja pri izpovedi, pač pa ni on »Naroda« informiral, samo pravil je o teh stvareh marsikomu, ker se mu vkljub obljubi ni preskrbela služba. Ko je bil še pri Zadružni zvezi, prideta k njemu Štefe in dr. Pegan in Štefe mu pravi: »Če boste vi, Eržen, še kaj govorili o teh stvareh, vas bomo tožili zaradi izsiljevanja; nato sta pa tako hitro odšla, dtt na ta napad še sploh odgovoriti ni mogel. Smatrali so najbrže za izsiljevanje to, ker je prejšnji dan prišla njegova žena h Kregarju in prosila, naj podpiše menico. Odločno pa zanika, da bi bil kedaj rekel, da mu je dr. Pegan podpisal menico za 1000 K. Dr. Šusteršič mu je enkrat poslal 50 K potom tajništva stranke, takrat baje, ko se je informiral o teh stvareh, in sicer najbrže kot nagrado, ker dr. Šusteršič ne bo kar meni nič tebi nič dal kar 50 K. Od zbornice je imol ključ, kar jc bilo zina-no vsem in ga je včasih tudi kakemu uradniku posodil; za te manipulacije pa sploh ključa treba ni bilo; kasneje pa jc vendar moral ta ključ izročiti dr. Murniku. Tudi nekega »francoza« ki ga je nek agent pozabil v zbornici in ga je Eržen prodal Mateliču za 1 K, je moral prinesti nazaj k Hauptmannu, čeprav Hauptmann ni imel nobene pravice do tistega »francoza«. Pri izpolnjevanju glasovnic so pomagali tudi Ložar, Puc, Gostinčar ml. in drugi, ki niso vpisavali samo imena kandidatov na glasovnice, ampak tudi to in ono glasovnico podpisali z imenom volilca. Tudi marsikatera prazna, nepodpisana glasovnica je prišla nazaj in so jo podpisali. Odločno zanika, kar je stalo v časopisih, da je pri manipulacijah v Kregarjevem stanovanju vedno kdo na straži stal. Vztraja na tem, da so vse, kar je povedal, samo suha dejstva. Na predsednikovo očitanje, zakaj tega ni v preiskavi takoj pripoznal, da je bil s Kregar jem v zvezi že leta 1906, izjavi, da tega prej ni hotel storiti, ampak šele pozneje, ko jc spoznal, da se je poseglo v njegovo zasebno življenje in se mu je hotelo vzeti verodostojnost. Kregar je res boter enemu njegovih otrok. Nato začne po vrsti naštevati svoje službe. Od južne železnice je šel sam; od finančne straže so ga odslovili, ker da ni bil pripraven za ovaduha; pri Naglasu ni mogel ostati, ker ni imel knjigovodske prakse, še manj pa strokovne sposobnosti za prodajo pohištva; službo pri Tauzher & Tschuber mu- je preskrbela Lina Kreuter-Galle; laž je, da bi se pri Tauzlierju bil izdajal za Nemca. Po poizkušnem službovanju pri Tauzherju je, ker se nihče ni hotel nič zmeniti za to, da bi se mu dala boljša plača, odšel v Sarajevo. — Predsednik: »Ja, pa 400 kron od Tauzherja ste vzeli s sabo«! — Eržen pravi, da je dal večino ženi, denar je šel h Kavčiču drugič iskat z nepodpisanim računom, ker mu ni nihče prepovedal. Ko pa je prišel iz Sarajeva, je šel prosit h Tauzher-jevi gospej, naj mu to dejanje oprosti. Ta mu je rekla: »Če mi boste mogli, mi boste vrnili, če ne, tudi dobro. Če me bo kdo vprašal o tej stvari, jaz nič ne vem.« Na menico pri Jadranski banki je res sam podpisal Ivregai'ja, ker ta ni hotel in se je mudilo. Laž pa je, da so Kregar, Štefe in njegova žena vdrli v trgovsko zbornico in odtrgali od volilnih posod uradne pečate, kakor so trdili vedno in vedno liberalni časniki. Ko je podpisal načelnika, mizarske zadruge v Št. Vidu, Berganta, na poštno nakaznico, ni imel namena prvotno denar zase prihraniti; toda, ker je bil Božič in je brezuspešno prosil za predujem, si je dotično svoto pridržal; enako in iz tistega vzroka o Veliki noči leta 1910 svoto 84 K in je tudi potvoril številke na nekem recepisu. Slučaja J. Lemaire za 8 K se ne spominja, pač pa je svoto poravnal. Nato opisuje denarno manipulacijo zadruge in prepire med člani. Prizna tudi, da, je še tudi v dveh drugih slučajih pridržal denar zase, Giamesto da bi ga odposlal. Še vedno vztraja pri. tem, da mu je Ivan Vencajz rekel, da ve, da Eržen tega m storil iz hudobije, ampak v stiski in da mu mora S. L. S. preskrbeti službo. — Eredsednik ga opozori, da so ravno v tem in tudi v drugem slučaju priče čisto drugače izpovedale. Eržen tudi pravi, da sta Ložar in dr. Pegan rekla, cla kdor bo kaj o teh manipulacijah za trgovsko zbornico povedal, ne bo imel obstanka v Ljubljani. Nato začne staviti nanj vprašanja državni pravdnik. — Eržen zanika, da bi vso stvar bil ovadil iz maščevalnosti proti Kregarju. Že ko je izstopil iz službe pri trgovski zbornici, tedaj ko je še upal na službo, je povedal dr. Windischerju, da je delal v zvezi s Kregarjem. Pri razgovoru z dr. Poganom in Štefetom v Zadružni zvozi ni rekel, da ne ve o Kregarju nič nepoštenega, ker sploh časa za to nI imel, ker sta prehitro odšla. — Držav- ni pravdnik konstatira, da je Eržen od tvrdke Zajec & Horn prejeti zuesek 250 kron sicer vpisal v glavno knjigo, nc pa v blagajniško knjigo, tedaj se sklepa, da je žc takrat namen imel, denar prihranili zase. Ravno tako državni pravdnik konstatira, cla jo je Eržen dva dni kasneje kot je prejel od Edm. Kavčiča 416 za tvrdko Tauzher & Tzhuber, popihal v Sarajevo, in da te svoto ni mogel smatrati niti za predujem niti za posojilo, če je tako na nagloma izginil od delodajalca. Zaslišanje Kregarja: Kregar se čuti v vseh točkah popolnoma nekrivega. Doseči ni hotel čisto nič s tem delom. Eržen je bil že večkrat prej pri njem, in ga je prosil, da bi ga priporočal za povišanje. Nekega clne ga dobi v bližini Kregarjeve hiše in tu mu pravi Eržen: »Ali se Vaša stranka ne bo nič volitev v trgovsko zbornico udeležila?« Kregar: Stvar je težavna, prosil sem dr. Murnika za imenik in ta je rekel, da ga ne bomo dobili. Eržen: O, 1i gospodje ne bodo kar tako delali, bom že jaz poskrbel za vse potrebno. Kregar: Jaz sem mu nato rekel: To ne bo šlo, ker Vas bodo gospodje v zbornici strogo nadzirali, če tam pišejo tudi za liberalno stranko. In nato je začel Eržen kar nositi take-le listke, to je prepise volilnega imenika. Naenkrat pa pravi Eržen, da mu tega ne bo mogoče več storiti, ker se je Hauptmann sam polakomnil honorarja za delo za liberalce in jc Eržena odrinil. Napačno je Eržen danes dopoldne rekel, da mu je te stvari nosil meseca novembra in decembra, ker je Eržen že 30. novembra 1910 izstopil iz službe pri trgovski zbornici. Zanika vse izpo-vedbe Erženove. Res je Erženu že leta 1906 podpisal pri Ljudski posojilnici menico za dvesto kro>n, pa šele na tretjo prošnjo in ker ga je smatral za poštenega človeka, ker je obljubil redno mesečno odplačevati, kar pa ni storil. Ljudska posojilnica je tirjala zaostanek od Kregarja in ta ga jc tudi plačal, toda šele lansko leto, tedaj tri leta po tistih volitvah, dan se naj konštatira iz aktov. Eržen je prosil za botra dr. Windischerja in Goloba in druge, pa so mu vsi odrekli. Jaz sem se tudi branil. Nato vstopi moja žena, ki je pogovor slišala, in pravi: »Boš pa ja šel, ker po naši veri moraš iti za krstnega botra, če te pride celo cigan prosit!« Da sem pa v preiskavi rekel, da sem bil za botra, sloni na pomoti, ker se je malo kasneje neki moj delavec, ki se tudi Eržen piše, poročil in sem mu šel. Pri krstu Erženovega otroka pa sem bil zadržan in tako sta bila za botra Erženovemu otroku moja žena in Ivan Štefe. Predsednik vpraša Eržena, če je to res. Eržen to sedaj pripozna. Kregar mu je res dajal po dve do pet kron kot nagrado, ker mu je prinašal Eržen te listke imenika, službe pri Gospodarski Zvezi pa mu ni preskrbel niti njegovi ženi o tem kaj rekel, ker z ravnateljem Škrbincem sploh o tem niti nikdar govoril ni. Edino enkrat kasneje je pri neki seji Ljudske posojilnice, ko se jc obravnavala Erženova prošnja za vspre-jem v službo, na vprašanje, kakšen človek je Eržen, rekel, da je priden človek, ker so ga kot takega v zbornici označili. Predsednik vpraša, če je Kregarju znano, ali je morda tudi liberalna stranka imela volilni lokal in kako se je tam delalo. Kregar pokaže ovitek (kuverto) z naslovom zborničnega predsednika Lenarčiča, kamor naj bi se glasovnice od liberalnih zaupnikov pošiljale. Prebere tudi liberalni oklic liberalnega volilnega odbora za volitev v trgovsko in obrtno zbornico z dne 18. januarja 1909, ki podaja navodilo, kako naj se izpolnjujejo glasovnice. Kregar misli, da je Eržen potvoril davčne podatke samo iz nagajivosti napram liberalnim uradnikom v zbornici, ker je Eržen sam rekel Kregarjevi ženi: »Tem hudičem bom že nekaj naredil, bom že tako zmešal, da ne bodo vedli, kjer so.« Nato Kregar natančno pojasni, kako se vršijo volitve v trg. zbornico, čisto različno od vseh drugih volitev. Pri teh volitvah je uspeh odvisen od tega, kdo prej pride in kdo prej pride k volivcu po glasovnico; tako n. pr. je imela S. L. S. na Vrhniki pred tremi leti samo sedem glasov, letošnje leto pa kar 50 glasov. Za časa predpriprav Kregar ni imel prav nobenih zaupnikov po deželi. Listke imenika. so šele v Ljubljani razkosali po občinah in jih potem razposlali na zaupnike. Namen razpošiljanja teh listkov je bil samo, da se je zaupnike opozorilo sploh, kdo je v kaki vasi volilec. Nagrade 500 K mu ni obljubil. Ko sta se tistikrat dobila z Erženom blizu Kregarjeve hiše in me je Eržen vprašal, kaj naša stranka misli glede volitev, je rekel tudi, da se za liberalno že piše in da je osobju v zbornici obljubljenih 500 K kot nagrada, čc bodo soisali, Er- žena pa da so proč odrinili. Od Eržena tudi nikdar ni zahteval nobene pobotnice. Nekega dne pride k njemu tudi Štefe in pravi, da mu jo, pravil Puhar sledeče: Puhar je bil z Erženom v gostilni, kjer je ta plačal nekaj pijače. Pri tej priliki je začel Eržen Puharja izpraševati, če ve ta kakšne napake od voditeljev S. L. S. in je Eržen rekel: »Jih bomo prijeli, Kregar mora menico podpisati, če ne se mu nastavi nož.« Čez dva dni pride ii Kregarju Erženova žena z bianco-menico in zahteva od Kregarja: »to podpišite.« Kregar: »zakaj naj bi jaz podpisal?« Erženova žena: »kar podpišite«. Kregar: »jaz se nc čutim dolžnega.« Erženova žena reče šc: »je že dobro« in odide. Tedaj vssa ta afera sc vrši pod vtisom denarja. Malo prej je prišel h Kregarju agent - akviziter od »Jutra« in ga vprašal, čc ne bo inseriral v »Jutro«. Krogar odgovori, da ne. Agent: morate; Kregar: ne bom; agent: če ne, Vas bomo strgali; in potem je takoj res začelo »Jutro« prinašati tiste gorostasne, da smo udrli ponoči v trgovsko zbornico, odtrgali uradne pečate, ponaredili prvič, kakor je pisalo, 4000 glasovnic, potom so je zmanjšalo na 1000 in končno samo na 100 glasovnic. In še celo ta zadnji teden pred obra.vnavo sta »Slov. Narod« in »Dan« pisala, da smo udrli in vendar je sodno konštatirano, da je to laž. Erženovih goljufivih dejanj ni naznanil sodišču iz maščevalnosti, ampak kor mu je preiskovalni sodnik rekel: Vi diskvalificirajte to pričo! In prve podatke o teh Erženovih aferah so prinesli Kregarju pristaši liberalne stranke. Kregar je prepričan, da je Eržen liberalne liste informiral, ker v prvih noticah se je samo pisalo, kaj se je godilo zadnjo noč pri izpolnjevanju glasovnic, od občinskega katastra se je začelo govoriti šele v preiskavi. Res so se pri izpolnjevanju glasovnic tudi imena nekaterih volivcev podpisala, toda zakaj? »Jaz sem imel pismena pooblastila, da razpolagam z glasovnicami, kakor hočem, ker je marsikateri volilec pisal, da ne ve kako izpolniti in da naj jaz vse uredim, opravim potrebno in oddam. Jaz sam nobenega nisem podpisal. Najnovejši dokaz, da se je vsa ta afera spravila prod sodišče iz maščevalnosti, je to, kar bo lahko jutri potrdila neka priča: Včeraj mc sreča pred šcntklavško cerkvijo v Ljubljani Šturm star., ki mi pravi, da je Eržen sam pred par dnevi rekel Šturmovemu sinu, da je hotel Kregarja samo po-žgečkati, da bi dobil od njega kak denar. Nato je Kregar šel v uredništvo »Slovenca«, kjer so bili Štefe, Puc, Kr-line in Rudolf Šturm, sin starejšega Šturma. In tu vprašam jaz Šturma Rudolfa: »Kaj Vam je rekel Eržen?« In Šturm Rudolf pove sledeče: »Eržen je rekel,da Vas je hotel samo požgečkati, da bi kaj denarja dobil; če bi vedel, da bo tako daleč, pred sodišče prišlo, da bi tega ne bil storil.« Predsednik vpraša nato, kakšna imena in priimke je Eržen dajal uradnikom trgovske zbornice. Kregar pravi, da se boji ponoviti te izraze. Nato Kregar predloži iz leta 1907—1908 zapisnik Obrambne zveze obrtnikov; za primerjavo pisav v tem zapisniku in na tisti listini, na kateri naj bi bilo navodilo pisano od Kregarja, kakor je eden izvedenec rekel, kako naj Eržen potvarja občinski kataster. Kregar nato odgovori, da se zelo mnogo oseb obrača nanj pismeno in ustmeno, da bi jim preskrbel službo ali pa kako podporo, zagotovo pa ne obljubi nobenemu, pač pa toliko, da bo priporočal, če bo mogoče. Gostilničar Dachs je prišel h Kregarju in je rekel: »Eržen Vam je pomagal, pa mu niste skomandirali službe.« Kregar: »Saj jo je imel, pa ni dobro storil, pa sploh tudi službe rabil ni, kajti takoj, ko je izstopil pri trgovski zbornici, je vstopil v službo pri Naglasu.« Predsednik nato prebere več pisem, v katerih se razni prosilci priporočajo Kregarju. Dr. Kukovec ugovarja nadaljnemu prebiranju, dr. Vrečko in dr. Zangger pa zahtevata, predsednik pa odloči, da se bodo pisma kasneje prebrala. Na vprašanje svetnika Erhartiča pove Kregar, da je on vodil agitacijo za S. L. S., da pa ne ve, koliko listkov mu je prinesel Eržen, tudi ne vć, koliko mu je v teh malih zneskih skupaj dal — vse to je šlo pa iz Kregarjevega žepa, ker volivnega fonda ni bilo. Sedaj je menda Eržen pristaš »der deutschen Partei«. Nato začne staviti vprašanja državni pravdnik, katera Kregar jasno in v smislu zapisnikov pojasni. Dr. Kukovec pa očita Kregarju, da je iz maščevalnosti nabiral obteževalni materijal proti Erženu, nakar povdari dr. Vrečko, da je Kregar materijal zato zbiral, da ovrže verodostojnost Erženovo. Nato se začne zasliševanje FrančiSke Šteie. Se ne čuti čisto nič krivo. Bila je pri Kregarju samo dvakrat pri izpolnjevanju glasovnic. Listke imenika je videla šele pri preiskovalnem sodniku. Ona je samo Kandidate pisala kake dva dni. Takrat je videla tudi Eržena pri Kregarju. Delalo se je v pisarni. Listkov občinskega katastra ne pozna. To pove Erženu tudi v obraz, od katerega zahteva državni pravdnik, da naj Štefetovi ženi v lice potrdi svojo izpoved. Ta pravi, da vztraja pri svoji trditvi. Frančiška Štefe pa vse odločno zanika Erženu v obraz. Nato se zasliši Elizabeta Kregar. Se ne čuti krivo. Listke je videla šele pri preiskovalnem sodniku. Njenega moža je doma zelo težko dobiti, zlasti pa zvečer ga navadno ni doma. Erženu pa ona nikdar ni sporočala kakega naročila svojega moža. Eržen je večkrat iskal Kregarja, pa ga ni dobil. Enkrat tudi tako pride in dobi moža doma in poteitfjga žena vpraša, kdo je ta človek in kaj hoče, ker ga tolikokrat išče, nakar pravi Ivan Kregar: Naj me išče ali pa ne, jaz sam mu ne morem dobiti podpore od zbornice. Enkrat je prosil za posojilo mojega moža. Jaz sem možu prigovarjala, naj mu da, on pa ni hotel dati. Končno sem mu jaz posodila 20 K, ker je obljubil, da jih bo vrnil. Državni pravdnik jo vpraša, ali se ni Kregarjeva dekla jezila nad pogostim prihajanjem Erženovim, nakar Kregarjeva gospa pove, kaj da je dekla rekla: Kaj ta dedec hodi, ko že čez dan gospoda doma ni dobiti, še manj pa zvečer. Ko so izpolnjevali glasovnice, je prišel tudi Eržen in je rekel: »O, pro-kleto, če boste tako pošteno delali, ne boste zmagali, tam v zbornici pa tako delajo, da je kar črno.« S tem je zaslišavanje obdolžencev zaključeno. Kot prva priča se zasliši prvi tajnik trgovske zbornice d r. M u r n i k. Po zaprisegi razlaga, kako se vršijo predpriprave za volitve in na vprašanje, za kakšno listino smatra občinski kataster, pravi, da je to uradni pripomoček; če je pa prepisan iz davčnih izkazov, se imenik še da izpreminjati, dokler ni od komisije potrjen. Glede izida volitev za slučaj, da bi se falzifikacije posrečile, se ne da nič gotovega reči. Na vprašanje votanla, svetnika dr. Erhartiča, ali zbornica opravlja tudi opravila vlade, pravi dr. Murnik, da deželna vlada opozori zbornico, da se bodo volitve vršile, nakar bi morala faktično stopiti skupaj volilna komisija in naročiti sestavo imenikov. To se pa ne dogaja, pač pa uradniki že sami od sebe že prej pripravljajo vse potrebno za sestavo kakor tudi imenike same. Dr. Murnik povdarja, da ni sovražen Erženu, da ga je sam priporočal za podporo in povišanje, ker je bil Eržen jako dober in hiter delavec; toda vsled njegove preteklosti je nadzorstvo smatralo vseeno za potrebno, ga odpustiti. Nato se zasliši tajnik trgovske zbornice dr. W i n d i s c h e r , ki razlaga način setave obrtnega in občinskega katastra in način, kako se vrše predpriprave za volitve. Vodil je vse predpriprave oficijal Golob. Ta je prišel zadnje dni novembra leta 1909. k njemu in mu naznanil, da je prišel na sled raznim potvorbam, da Eržen falzificira in da se mu je že udal in priznal. Prišel je na sled falzifikacijam, ker so bili nekateri listki radirani oziroma popravljeni. On je takoj ukazal oficijalu Golobu, naj naznani vso zadevo dr, Murniku. Je sam Eržena za to prijel, a se je ta izgovarjal, da so tu drugi ljudje vmes, da je to delo klerikalne stranke. Nato je Erženu rekel, da so mu tla postala prevroča in da naj gleda, da pride proč od trgovske zbornice. Prepričan je bil o tem, da Eržen vsega tega ni počel sam za šalo in da bi drugim uradnikom napravil sitnosti in delo. Eržen je bil sposoben napraviti te falzifikacije popolnoma samostojno brez kakega tujega navodila. Kako je številke mogel premeniti in kako jih je premenil, tega priča ne ve. Gotovo je bilo do 200 takih falzifikacij. V zbornici se je skušalo šele po dovršeni volitvi dognati, v čegavo korist se je falzificiralo. Priča Golob Franc, oficijal, izjavi: Vodil sem predpriprave jaz in pomagal mi je oficijal Hauptman in Eržen. Neki dan sem opazil, da so listki radirani. Takoj drugo jutro sem zasačil Eržena, ko je prišel v urad in imel v žepu kup listkov. Ko ga je prijel, mu je takoj priznal. Dobili so se pri njem tudi listki z imeni obrtnikov. Eržen se je izgovarjal, da dela po naročilu Kregarja, da se je delalo vse v prostorih K. S. Z.; imenoval je Dachsa, ki da se ni udeleževal manipulacij, ampak stal pri vratih na straži, dalje da je bil navzoč Štefe, da so listke trgali in jih metali v peč. Vse pa je priznal samo za nekatere okraje. Gotovo se priča spominja le na ime pl. Garza-rolli, katerega listek se je strgal. Volivnih okrajev je 32, vsak okraj ima štiri volivne imenike. Če mu je Eržen 40 K ukradel, ne ve. Da bi bil domov nosil kataster, tega ne vć. Odpuščen je bil nekaj dni pred 30. novembrom, pa je potem na njegovo željo še prihajal v zbornico, da mu je dajal pojasnila v svrho, da se falzifikacije popravijo. Eržen izjavi, da je nalašč rekel Eriči, da se je vse vršilo v K. S. Z., ker ni otel Kregarja kompromitirati. Priča Josip Lenarčič, podpredsednik trgovske in obrtne zbornice. Da bi sč bili vblilci narodno-napredne stranke pri falzificiranju izločili, tega ne ve. Z Erženom o stvari nikdar ni govoril, tudi se ne spominja, da bi mu bil kdaj kdo rekel, da se je to vršilo vsled posredovanja Kregarjevega. Pri glasovnicah so bile velike nerednosti; opazil je, da je bilo veliko glasovnic izpolnjenih od ene in iste roke. Pri volivni komisiji so se te glasovnice konfiscirale. Štefe in Kregar sta ga o volitvah prosila, naj bi se ne izvajale onsekvence. Nato Kregar: Ko je prišel prvi napad, da se je vdrlo v trgovsko zbornico, sem Vas g. Lenarčič samo prosil, da konštatirajte, da to ni res. Bilo je to februarja 1911, ko so prišle prve notice v »Ta-gespošto«, »Tagblatt« in »Volksblatt«, najhujši napadi pa so bili meseca marca 1911. Lenarčič to prizna. Izjavi dalje, da Eržen ni bil opravičen imeti ključa od trgovske zbornice in mu tudi ni znano, da bi bil kdo vdrl notri. Priča dr. Pegan: Dr. Kukovec ugovarja, da bi se priča zaprisegla, češ da je osumljen, da je tudi sam na teh manipulacijah udeležen. Nato sklene senat, da se pričo zapriseže. Dr. Pegan izpove: Eržen je prišel enkrat k meni v deželni odbor in me prosil, naj mu pomagam; najbrže, naj mu preskrbim kako službo pri deželnem odboru. Nič ni obljubil, ampak le rekel, da se bo še videlo, če se bo dalo kaj doseči. Odslovil ga je, kakor marsikatere druge, ki vedno v velikem številu prihajajo prosit služb itd. Drugače o stvari nič ne ve, pač pa je slišal od svojega brata, da je Eržen pomagal dobiti kataster. Glede dogodka v Zadružni Zvezi omeni, da je prišel Štefe k njemu in ga prosil, naj gre ž njim kot priča. Šla sta k Erženu in sta ga dobila na hodniku. Tam mu je Štefe rekel: Kaj pa veste Vi o Kregarju? Če ne daste takoj miru, Vas bomo tožili! Priča ni nič govoril. O teh Štefetovih besedah si je mislil, da hoče Eržen od Kregarja izsiliti denar, zlasti ker mu je tudi Štefe rekel, da hoče doseči, da bi Kregar »švical«. (Dalje med telefonskimi poročili.) Dnevne novice. -f- Liberalni listi in društveni domovi. »Slov. Narod« piše: »Klerikalci so se zdaj naenkrat začeli hvaliti.s svojo požrtvovalnostjo. Hvalijo se, da silno veliko žrtvujejo za klerikalne društvene dome in odre. Res, društvenih domov je mtnogo nastalo, a če stvar malo bližje in natančneje pogledamo, spoznamo hitro, da uganjajo klerikalci tudi z društvenimi domi prav umazano špekulacijo. Navadno se godi z društvenimi domi tako-le: Duhovnik sproži idejo in začno med ljudmi zbirati denar, natančnih računov se seveda nihče ne upa zahtevati. Kadar se potem »ga-spudu« zazdi, pa poskrbi stavbišče in začne zidati društveni dom. Najrajše imajo gospodje, da se postavi društveni dom na cerkvenem svetu. Ljudje potem govore: poglejte, kaku so gaspudje dobri, zastonj so dali svet. Na to seve nihče ne misli, da je z ljudskim denarjem na cerkvenem svetu zidani dom, last cerkve ne tistih, ki so dali denar. Če pa se stavbišče z ljudskim denarjem kupi, pa da župnik društveni dom na cerkev prepisati. Ali ni to res prav umazana špekulacija? Klerikalci zidajo društvene dome in zbirajo zanje med ljudstvom denar, da pomnože tako cerkveno premoženje in to umazano ko-ristolovstvo imenujejo potem požrtvovalnost!« Ze zopet torej namigavanje o sleparijah brez najmanjšega dokaza! To je že čisto patologično postalo, da ne vedo druzega pisati kakor o sleparijah. Ali so morebiti liberalni žurnali vsled vedno novih odkritij pri »Glavni«, pri »Agi'o-Merkurju«, Zvezi liberalnih posojilnic« in pri liberalnih Irgovcih že obupali, da se sploh še najde kak pošten človek na svetu. O društvenih domovih lahko rečemo, da so ljudska last in ljudsko zbirališče. »Narodni Dom« v Ljubljani pa ni ne ljudska last ne zbirališče ljudstva, dasiravno je ves narod zanj prispeval. O špekulacijah pri »Narodnem Domu« pa bomo še pisali zato, ker ste nas sami izzvali. Liberalci se bodo še za glave prijemali. -j- Shod županov. Radoljica, 22. maja. Dne 22. t. m. je sklical deželni odbor shod županov in občinskih odbornikov v Ra-doljico, da jih po svojem odborniku pouči o važnejših zadevah njihovega delokroga. Sestanek se je vršil v salonu pri Hudover-niku. Udeležba županov in občinskih zastopnikov iz celega radoljiškega okraja je bila zelo velika. Poučno predavanje je imel deželni odbornik dr. Pegan. Njegova izvajanja o razmerju med župani in orožniki, o pravicah županov glede dovoljevanja plesnih licenc, o vodstvu občinskih sej so bila zelo zanimiva in praktična. Vsi navzoči so mu sledili z največjo pozornostjo in ga prosili raznih pojasnil. Poučno predavanje je trpelo od 9. dopoldne do 1. ure popoldne in je zelo dobro uspelo. — Nekako proti koncu predavanja dr. "V-gana pa srno navicči imeli tudi priliko spoznati raziik'o med oliko KmetskiH moz in mlade liberalne družbe. Ob 12. uri je prišla mešana liberalna družba v salon k obedu. Ko opazijo dr. Pegana in slišijo njegov govor, začno se tako surovo in pobalinsko obnašati, da je g. doktor moral govor prekiniti in navzočo družbo poučiti dostojnosti. Zvedeli smo od navzočih ra-doljiških mož, da se je najbolj surovo in izzivajoče obnašal pisar Mestne hranilnice v Radoljici, neki Koricki; opazili smo tudi, da nosi bojno znamenje »svobodne misli«. Torej pisar Mestne hranilnice radoljiške očitno nastopa kot svobodomislec, očitno zaničuje deželnega odbornika, zasmehuje zbrane župane in občinska starešinstva, tiste može, kateri podpirajo in vzdržujejo Mestno hranilnico! Pač lepo priporočilo za mestni denarni zavod! Ne vemo, v kakih rokah je načelstvo Mestne hranilnice, zahtevamo pa odločno, da mestno županstvo, kakor tudi načelstvo Mestne hranilnice takoj lega uslužbenca spodi iz Mestne hranilnice in napravi red. Drugače bomo pa mi poskrbeli, da se bode ljudstvo ogibalo zavoda, ki nastavlja očitne svo-bodomislece. + Prijatelji ljudstva. Naši liberalci se močno vsajajo, češ, da naši poslanci s svojim odporom proti uradniški pragmatiki kažejo, da so sovražniki uradništva. Seveda se »Narod« zlasti zaganja v dr. Vrstovška, ki da je s svojim govorom 23. t. m. v zbornici uradniške zahteve obstruiral. Kdor bo bral Vrstovškova izvajanja, bo spoznal, da je le naše stališče v zadevi uradniške pragmatike stvarno, iz stvarnih razlogov fttemeljil. Sicer smo pa že poudarjali, kako je vsa ta skrb vlade in njenih strank za uradnike navaden humbug, ker se pragmatika v tej obliki ne bo sankcionirala. Koliko pa je vladi na tem, da izboljša stanje tistih, ki so izboljšanja res potrebni, kaže drastično zlasti sledeče, da so dobili železniški uradniki na Dunaju za novo leto takoj par sto kron več stanovanjske doklade, naši največji reveži pa, prožni delavci, so morali na bori priboljšek 10 vin. na dan skoro pol leta čakati. Pribijemo tudi, da se poročilo poročevalca Čeha na 44 straneh peča z ureditvijo uradniških plač in razmer, sluge in druge uslužbence pa komaj na par straneh omenja! To je, kar mi zlasti grajamo in zato naj liberalci le molče o svoji ljubezni do trpečega človeštva. + Liberalna nesramnost. Preteklo sredo smo osvetlili pod notico: »To so izvedenci«, koliko se je zanesti na izvedence deželne vlade v Ljubljani in kako je bil čisto nedolžen duhovnik vsled takih »strokovnjakov« obsojen in prišel v ogromno škodo. Nato je napisal sinočnji »Slovenski Narod«: »Cela »Slovenčeva« notica napravlja utisk, da so klerikalci vprizorili veliko lumparijo. »Slovenec« trdi, da je bil kaplan obsojen, ker je napisal anonimno pismo razžaljive vsebine, ko je bil pa enkrat obsojen, da sta se dobili dve priči, ki sta pripravljeni, izpovedati, kdo da je pismo pisal in da se je tudi oglasil pravi pisec. Imena je pa »Slovenec« previdno zamolčal. Zdi se, da je cela stvar izmišljena, ali pa, da je »pravi pisec«, ki ga več ni mogoče prijeti, ker je stvar že zastarana, kar najet. Saj vemo, kako ljudje na kmetih celo po krivem prisegajo, kadar gre za kakega duhovnika, koliko laglje je potem še dobiti ljudi, da se sami obdolže dejanja, za katero jih sploh več ne more doseči nobena kazen.« — Naša vest je popolnoma do pičice resnična in ako hoče uredništvo »Slov. Naroda« za imena prič in pravega pisca zvedeti, naj se obrne na g. J. Koviča, kaplana v Št. Vidu. »Slovenski Narod« namestu, da bi resnico priznal, pa dolži nas lumpa-rije, lažij in Jjudi krive prisege. To je taka nesramnost in lopovščina, da se človeku kar gnjusi. Taka nravna pro-palost, kakor vlada pri »Slov. Narodu«, je k večjemu še najti pri najbolj pro-palih pariških apaših. Avtomobilni roparji jemljejo ljudem denar, »Slov. Narod« pa ljudem, katerim naprtuje zlagane hudobije, čast, ki je v mnogih slučajih za človeka več kakor denar in življenje. -{- O Masaryku piše »Narod« dan na dan cele litanije in hoče svet prepričati, da je to velik učenjak. Ker je naš list po pomoli ime tega ženija zapisal s »f« namesto z r;;, je »Narod« ves iz sebe, s.'iMra to naravnost za erimen laesae m.aieste.tis in nas psuje s »katoliškimi kre-tini«. >Narocl« naj sc pomiri. Je veliko prav učenih ljudi na svetu, ki Masaryka komaj poznajo in bi njegovo ime mogoče tudi s f zapisali. Med vseučiliškimi profesorji se Masarykovo ime jako malo imenuje, citira se navadno sploh le njegovo delo o samoumorih. O Masaryku kot originalnem mislecu se sploh v učenjaškem svetu ne govori, razun v Pragi, kjer ga imajo za nekakega malika. Masarykova filozofija je vsa samo posnetek, tohu-vabohu, konglomerat, ki more imponirati le fantom, ki mislijo, da je kaj tembolj filo-zofično, čimbolj je zmešano. Masaryk i opleta versko filozofijo Schleierinacher- jev'o, Zinzen'dorfovo^ ЈатеШо in Hrugih', le velikomanj duhovito. Vrhtega je fanatik in vsak fanatik je večalimanj omejen, O katoliških dogmah in morali, ki jo ne-restano napada, je tako malo poučen ka-or n. pr. kak socialnodemokratični agitator, ki pozna o verskem vprašanju same dcsetkrajcarske brošure. Na nobeni uni-verzi v Evropi se Masaryk ne imenuje kof samostojen filozof, ki bi imel kakšno posebno avtoriteto. Mož je le bolj nekak ku-riozum, preostanek češkega sektirarstva, mixtum compositum misticum, češki Bud-dha, do globokega misleca mu pa še nekaj manjka, namreč ne dosti manj kot vse. + Kjer so ovaduhi. Iz Šenčurja pri Kranju. Naše liberalce je afera visokošolcev Jakoba Basaja in Sajovica, ki sta bila zaradi nekega pooblastila pri občinskih volitvah obsojena, tako razveselila, da jo vsak teden objavljajo v predalih »Slov. Naroda«. Če imajo njihovi pristaši pri tem kak poseben užitek, ga jim prav iz srca privoščimo. Na članek v sobotni številki »Slov. Naroda« z dne 18. t. m. pribijemo to-le: Nam so znani slučaji, ko so napredni visokošolci, ki so celo juristi in torej mnogo bolj poznajo paragrafe in posle-, dice njih prestopka, kakor kak medL cinec ali filozof, ponarejali med dru-> gimi tudi poooblastila za take osebe, ki spijo že zdavnaj v grobu. Lahko bi jih ovadili, pa jih ne bomo, ker vemo, da škodujemo s tem le dotičnim visoko-šolcem in jih kolikortoliko ruiniramo. Zakaj bolj narodno - radikalni smo še vedno, kot dotični član radikalnega društva »Slovenije« na Dunaju, ki je igral vodilno vlogo pri ovadbi naših fantov. Dopisniku »Slov. Naroda« pa •nasvetujemo, naj poroča prihodnjič bolj natančno. Tako n. pr. Basaj Jaka ni član »Danice« in pred sodiščem se ni zagovarjal s pijanostjo niti Basaj niti Sajovic, kar bo morda kdo sklepal iz dotičnega članka. -f Za pogorelce na Uršnih selih. Včeraj je vložil poslanec Jarc v državnem zboru nujni predlog za hitro in izdatno državno pomoč. — Iz brezniškega kota. Le malokdaj se čuje iz naše občine kak glas. Zdi se mi, kakor da nas ni na svetu, da spimo, čeravno nas obiskuje leto za letom mnogo tujcev z vseh delov monarhije, in zdi se mi, da oni znajo vse drugače ceniti našo zemljo, našo last, kakor to znamo mi sami. In vendar je napravila naša občina nekaj let sem velik napredek. Ne morem kaj, da bi ne omenil tu nekaterih zaslug našega bivšega župana g. Antona Kržišnika. Žu-panoval nam je ta »stric trebušnik« skozi celih 15 let. Imel je seveda tudi nasprotnike, a take ima vsak, kdor ne drži rok navskrižem. Da se nam je ustanovila pošta, je zasluga njegova in njegovih somišljenikov. Sedaj smo dobili tudi brzojav; tudi za to si je stekel g. Kržišnik zaslug, katerih mu nihče ne more odrekati. Zidali smo novo šolo, zvezali smo občino z Bledom z novo cesto; tudi Savo, to nagajiv-ko, katera nam je vedno delala težave, smo ugnali v kozji rog s tem, da smo napravili močan most pod vasjo Breg. Doseglo se je, da je železniška uprava prevzela kolibo na postajališču v lastno upravo, in govori se, da se kolodvor razširi. — Tudi moderni smo postali. V celi občini se je poskrbelo za potrebam odgovarjajoče vodnjake za ljudi in živino, in sedaj se nam jasnijo vremena tako, da dobimo vodovod in celo elektriko. Mnogo poslov, mnogo besedi, mnogo misli je bilo potrebnih, predno se je vse to doseglo. In to vse je zasluga g. Kržišnika, ki je znal energično nastopiti in pri vsaki priložnosti prijeti za pravo struno. — Na dan petindvajsetletnce svoje poroke utonil. K utopljenju Nikolaja Tuška v Blejskem jezeru se nam dodatno še poroča: Mož je obhajal tisti dan petindvajset-letnico svoje poroke. Njegova svakinja iz Celovca, ko je izvedela o njegovi nenadni smrti, se je tako prestrašila, da jo je zadela kap in je umrla. — Poseben vlak v Postojno. Ob priliki jamske veselice v Postojni na binkoštni ponedeljek odhaja poseben vlak iz Ljubljane ob 12. uri 30 minut popoldne. Veselica se vrši ob vsakem vremenu ob 3. uri popoldne. Vstopnina znaša 2 kroni za osebo. Izletnikom je torej dana prilika, da doma obedujejo, kar je priporočati, ker je na ta dan po gostilnah in restavracijah navadno velik naval. — Obesil se je v Trstu 56letni kroŠ« njar Franc Gerbec. Vzrok je neznan. i— Medveda ustrelil je v nedeljo dne 19. t. m. orožniški stražmojster iz Koprivnika v gozdih kneza Turjaškega na Kočevskem. Medved je dolg 170 cm, tehta 300 kg. Medvedovo kožo so poslali knezu Turjaškemu, meso pa prodali v Kočevju. Orožnik je medveda usmrtil z dvema streloma. : Naročajte ..Slovenca".: LMlODSte novice. 1} Nadvojvoda Friderik v Ljublja- tl. Kakor smo že poročali, je včeraj jutraj dospel v Ljubljano nadvojvola Friderik. Na kolodvoru so ga spre-eli deželni predsednik baron Schwarz, ieželni glavar dr. šusteršič in župan Ir. Tavčar. Nadvojvoda se je odpeljal . kolodvora v hotel »Union«, kjer so se ;brali vojaški poveljniki. Včeraj do->oldne je posetil nadvojvoda Friderik, irmadni inšpetor in višji poveljnik c. cr. domobranstva, tukajšnje garnizij-iko strelišče, kjer so je vršilo tekmovalno streljanje častnikov c. kr. gor-tkih polkov. V spremstvu nadvojvode to bili vsi v Ljubljani navzoči višji ge-ierali, kakor tudi poveljniki tukajš-ljih čet. Nadvojvoda je ostat nad eno uro na streljišču in je tudi streljal na slavnostno tarčo. Ob eni uri popoldne ie je vršil v veliki dvorani hotela >Union« diner za 40 oseb, pri katerem >o bili med drugimi navzoči deželni predsednik baron Sclrvvarz, dvorni ivetnik Chorinsky, knezoškof dr. Je-jlič, deželni glavar dr. šusteršič, de-telnosodni predsednik Elsner, župan ir. Tavčar, finančni ravnatelj Kliment, ladalje v Ljubljani navzoči poveljniki ;n generali. Pri dinerju jc igrala godba 27. pešpolka Belgijcev. Popoldne je nadvojvoda posetil potresno opazovalnico, pri čemur so ga spremljali v Ljubljani bivajoči generali, deželni predsednik baron Schwarz, dvor. svetnik grof Chorinsky, deželni glavar dr. šusteršič kakor tudi številni štabni iastniki in adjutanti. V avli v realki je deželni predsednik baron Sclrvvarz predstavil nadvojvodi deželnega šolskega nadzornika A. Belarja, kot voditelja potresne opazovalnice, realčnega ravnatelja vladnega svetnika dr. Rudolfa Junowicza ter predsednika Kranjske hranilnice Otmarja Bamber-fca. Nato je nadvojvoda odšel v potresno opazovalnico, kjer mu je deželni fcolski nadzornik Belar razkazal aparate. Nadvojvoda se je mudil v potresni opazovalnici dve uri. Danes dopol-jdne ob 10. uri je posetil nadvojvoda civilno streljišče, ob 1. uri popoldne je feil diner pri deželnem predsedniku ibaronu Schvvarzu, ob 4. uri si je nadvojvoda ogledal deželni muzej, za 6. uro 30 minut pa je bila določena razdelitev nagrad častnikom v slavnostni 'dvorani deželne vlade. Na tukajšnjih šolah zaradi navzočnosti nadvojvode Friderika v Ljubljani danes ni bilo šole. lj Tekmovalno streljanje c. kr. gorskih polkov. Včeraj ob 5. uri popoldne je bilo končano tekmovalno streljanje častnikov na slavnostni tarči »Cesar«. Kolikor je doslej razvidno, bo bržkone zopet dobil celovški domobranski pešpolk št. 4 veliko cesarsko potovalno nagrado. Kot najboljši strelec častnikov se je izkazal poročnik Werrlein domaČega pešpolka z 10 zadetki in 64 enotami izmed mogočih 70. — K tekmovalnemu streljanju moštva dostavljamo, da je dobil mojstersko nagrado v streljanju s strojnimi puškami, častno diplomo in častno darilo 80 K korporal Ivan Rejc od prvega oddelka s strojnimi puškami domačega )gorskega polka. lj Slavnostni koncert. Včeraj zvečer je priredila v veliki dvorani »Uni-Dna« »Glasbena Matica« na čast častnikom povodom tekmovalnega streljanja c. kr. gorskih polkov slavnostni koncert pod vodstvom koncertnega vodje M. Hubada s sodelovanjem »Slovenske Filharmonije«. Nadvojvoda Friderik se koncerta ni udeležil zaradi smrti princa Jurija Viljema Cumber-landskega. Izmed vojaških dostojanstvenikov so bili navzoči: ekscelcnce podmaršal pl. Danki, Kusmanek, pl. Tschurtschenthaler in Winkler, generalni majorji pl. Schmidt-Fussina, Seidler in Stoger-Steiner, šef generalnega štaba višjega domobranskega poveljstva polkovnik Nemetschek ter številni štabni in višji častniki vseh polkov, ki so se udeleževali tekmovalnega streljanja. Izmed civilnih krogov so posetili koncert deželni predsednik baron Schwarz, dvorni svetnik grof C.horinsky, deželni glavar dr. šusteršič, deželnosodni predsednik Elsner, župan dr. Tavčar, finančni ravnatelj dvorni svetnik Kliment, komornik baron Apfaltrern, deželni odbornik grof Barbo, državni pravdnik vitez Lu-schan, generalni vikar Flis, stolni prošt Sajovic, stolni dekan Kolar, kanonik dr. Gruden, višji uradniki vseh resortov, ravnatelji ljubljanskih srednjih šol, zastopniki raznih korporacij itd. — Začetek koncerta je otvorila cesarska pesem, ki so jo navzoči poslušali stoje. Temu je sledila »Aloluja« iz Sattnerjevega oratorija Vnebovzetja, Iri hrvaške narodne pesmi (Oj jesenske druge noči, Igra kolo, Dragi jc da-tefco), trije novejši slovenski zbori (Pet- najst let, V snegu, Kakor bela golobica) zbor ciganov iz »Vračara«, tri slovenske narodne pesmi (Škrjančck poje, Pod oknom, Bratci veseli vsi) ter koncertni valček »Dobro jutro«. Proizvajanje pevskega zbora je želo mnogo odobravanja ter ste sc morali dve pevski točki ponavljati. lj Razstava šivalne šole S. K. S. Z. in kat. društva za delavke. Veliko je pokazala razstava, veliko lepega dela, veliko požrtvovalnega truda in neoma-jane vztrajnosti. Lepi so uspehi. Šola je trajala od jeseni do maja. Poučevalo se je šivanje, pletenje in vezenje. Mnogoštevilne dovršene in poldovršene obleke dokazujejo, da je imela šola pred očmi v prvi vrsti praktično potrebo, pogrešali smo le še krpanja. Če se to ni gojilo dovolj, naj se v prihodnje tudi tega ne prezre, ki je za nižje sloje največjega pomena. — Poleg pri-prostih otročjih oblek, večjih oblek za vsak dan, je bilo tudi nekaj fino izdelanih oblek za praznično nošo. Vse to kot delo učenk je vredno posebnega priznanja. — Poleg šivanja se je gojilo pa z veliko vnemo tudi vezenje in pletenje. Krasna razstava, izdelana solidno, jako fino, namenjena za Prežganj, je dala razstavi prav umetniški izraz. Poleg tega sedem dovršenih burz, maš-ni plašč z vsemi pritiklinami ter nebroj krasnih monogramov dokazuje dovolj resnega truda — trdega dela. Na stenah viseče umetniško dovršene vezene slike pa spadajo že prav v umetnost. Seveda so jih izvršile učenke, ki so prinesle seboj že dokaj znanja; izvečine pa so bile učenke-začetnice, ki so pokazale uprav hvalevreden napredek. Vseh razstavljenih predmetov je bilo okrog 300. Šolo vodi z brezmejno požrtvovalnostjo spretna voditeljica gdč. Globelnik. Ponosna naj bo na lepe uspehe prve razstave. Razstavo je obiskalo zelo veliko občinstva, več odličnih gospa, med njimi tudi ekscelenca gospa baronica Schwarz, in gospa grofica Chorinsky, deželnega glavarja soproga gospa Šusteršičeva kakor tudi generalni vikar Flis in mnogo drugih. Vsi so se o razstavi zelo pohvalno izrazili. Visokorodna gospa deželnega glavarja je navzoče učenke vnemala k marljivemu učenju, opozarjajoč jih na lep praktični hasek.— Razstava se je v sredo zvečer zaključila. S poukom se začne šele v torek zvečer, ker se prostori sedaj osnažijo. lj Vsled strahu pred kaznijo skočila skozi okno. Leta 1889. rojena Apo-lonija Avšič iz Sela št. 20, občina Moste, je pri znanem požaru v Tomače-vem ukradla eno kokoš in odejo. Ko pa jc danes ob 10. uri dopoldne prišel v njeno stanovanje poizvedovat o tej zadevi orožnik, je skočila iz stanovanja v podstrešju skozi okno na cesto. Polomila si je roke in pretresla notranje dele telesa. Pripeljali so jo v ljubljansko dež. bolnišnico. lj Nezgoda. Kovinskemu strugarju Avgustu Remškarju je pri delu v Sa-massovl tovarni odskočil kos železa v glavo nad desno oko in ga znatno poškodoval. Zdraviti se mora v deželni bolnišnici. Telefonska in brzojavna poročila. KRVAVI DOGODKI NA OGRSKEM. Budimpešta v plamenu? Budimpešta, 24. maja. Ker so demonstranti po mnogih ulicah demoli-rali svetilke in plinovo napeljavo, je vodstvo mostne elektrarne odredilo, da ostane večji del mestnih ulic danes zvečer brez razsvetljave. Zato so pa de-monstrantje preskrbeli razsvetljavo. Zažgali so mesto na petih krajih. Požarna bramba komaj zmaguje gasilno akcijo, ker ji demonstranti branijo. Položaj postaja vedno bolj kritičen. Vsak moment pričakujejo objavo obsednega stanja. — Policija je aretirala neštevilno izgrednikov, zapori so ž njimi prenapolnjeni. Ponovitev nemirov zvečer. Budimpešta, 24. maja. Zvečer so se nemiri ponovili. Zlasti so bili izgredi burni v Goembutcza. Demonstranti so streljali. Policija ravnotako. Vojaštvo je oddalo Salve. Štiri demonstrante je policija aretirala. Ponoči pričakujejo prihoda več vojaških polkov iz dežele. Močno z vojaškimi stražami so zasedeni kolodvori. Vojaštvo straži vse prihajajoče vlake. Žrtve. Budimpešta, 24. maja. Demonstranti so zažgali policijsko stražnico pred tovarno za žeblje. — V stražnici so se nahajali važni spisi, ki so zgoreli. Ob 10 in pol danes ponoči so konstatirali 9 mrtvih. Revolucija. Budimpešta, 24. maja. Nemiri trajajo celo noč. Izgredniki so streljali v 'stanovanje Tiszovo. Zadet ni bil no- ben. Mesto gori na 30 krajih. Do sedaj je aretiranih 200 izgrednikov. Ponoči je bilo šest oseb ustreljenih, 160 izgrednikov ranjenih, med temi 100 težko in 60 lahko. Vojaštvo prenočuje na prostem. Ob 12. uri ponoči so nemiri nekoliko potihnili. Kravali se nadaljujejo. Budimpešta, 24. maja. Danes zjutraj je prišlo v mestu zopet do velikih pouličnih kravalov. Ker je bilo delavstvo iz nekaterih tovaren za železnino in nekaj železničarjev izključenih od dela, se delavci niso pokorili pozivu svojih voditeljev, naj prenehajo z generalnim štrajkom, ampak so sc pridružili izključenim delavcem in upi'izorili velike poulične demonstracije. Skoraj polovica mestnega delavstva ne dela in sc udeležuje demonstracij. Eksce-dentov je blizu 50.000. . Vojaštva je v mestu nad 10.000. V 18. okraju so napadli cerkev Kalvarijo in so jo hoteli demolirati, kar je pa preprečilo vojaštvo z orožjem. Na Weizener cesti so udrli demonstranti v policijsko stražnico, odnesli vse pohištvo na cesto, ga polili s petrolejem in ga zažgali. Do velikih krvavih kravalov je prišlo pri tovarni za vijake, katero je delavstvo naskočilo in hotelo vdreti. Prišlo je do krvavega spopada med vojaštvom in izgredniki; streljalo sc je na obeh straneh in padlo je veliko ranjencev, ena deklica je menda ubita. Nešteto plinovih svetilk je porušenih; demonstrantje so plin užgali. Tudi da- 23 9. zveč. 729 5 14-2 sl. svzh. dež 130 24 7. zjutr. 2. pop. 727-9 726-1 11-2 20-4 brezvetr sr. jvzh. megla del. jasno Srednja včerajšnja temp. 14-6°, norm. lS-O". Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 24. maja 1912. Pšenica za oktober 1912 , . . 11-54 Rž za oktober 1912.....9-66 Oves za oktober 1912 .... 9'39 Koruza za maj 1912.....9-04 Koruza za julij 1912.....9'19 V lepem kraju na Gorenjskem blizu = farne cerkve se odda ■ stanovanje ali cela hiša takoj. Pripravna za kakega vpokojenca, rokodelca ali za mesarja. V hiši je tudi vodovod. 1670 Več so poizve v upravništvu lista. Notar dr. Jos. Barle v Kozjem sprejme uradnika (uradnico), veščega strojepisja in zmožnega obeh deželnih jezikov. Stenografi imajo prednost. 1676 naznanilo. Podpisana zadruga naznanja slav. občinstvu, da bodejo trgovine v nedeljo 26. in pondeljek 27., oh času birmanja odprle dopoldan in popoldan tako jc cenjcnim botrom in botream prilika dana, si nakupiti potrebnih daril. 1Шт urarjev in optikov v Ljubljani. Milko Krapeš, 1676 t. č. načelnik. Dve veliki sobi primerni za pisarno v pritličju sc lahko takoj oddasta v najem na Dunajski cesti štev. 32. — V isti hiši bo meseca avgusta oddati velika prostorna Več sc poizve pri »Zadružni zvezi«, Ljubljana, Dunajska cesta 32. testi Primorske vesti. p Nizozemski princ Henrik sc je pripeljal v strogem inkognito v Trst obiskat v Miramaru princesinjo Marijo Jožefo in se nato odpeljal v Monakovo. p Na Opčinah pri Trstu je nenadoma umri oseminpolletni Anton H r o v a t i n. Slučaj nenadne smrti je dal oblastem povod, da so truplo, na sumu, da sc je zgodilo hudodelstvo, obducirali. Izkazalo se je, da je deček umrl naravne smrti. p Tržaško porotno sodišče. Pri včerajšnji razpravi je bil hudodelstva ropa obtoženi J ust Parovel oproščen. — Danes se je otvorila razprava proti 25let-nemu Placidu Orlando, rojenemu v Trstu, pristojnemu v Mesino. Obtožen je hudodelstva tatvine, storjenega s tem, da je v decembru 1911 ukradel svojemu sostanovalcu, natakarju Mateju Kogl, iz zaprtega kovčeka vrednosti preko 8000 K. Zlatnino je prodajal, odnosno ponujal povečini neznanim ženskam v bližini kinematografa »Reclam«. Obtoženec se zagovarja, da ga je oče, starega komaj 13 let, spodil od hiše, da je bil zaprt pet let v poboljševalnici v Milanu, da je služil v Italiji pri vojakih, od koder je pobegnil in bil obsojen, ko se je povrnil, na šest let trdnjavske ječe. Ta kazen mu je bila znižana na eno leto, prestal pa je le osem mesecev, ker je bil po-miloščen. Ima predkazen radi prestopka tatvine. Dal ga je aretirati oče sam in on je bil tisti, ki je predlagal obtoženčev izgon iz vseh avstrijskih pokrajin in dežel. Obtoženec pravi, da ga oče sovraži iz dna duše. Prečitali so se podatki o preteklem življenju obtoženca, iz katerih izhaja, da je bil ta še kot italijanski vojaški kaznjenec oddan radi slaboumnosti v opazovalnico. Dasi je obtoženec v resnici mnogo stradal, se ne more trditi, da bi bila ta okolnost na njegovo duševno stanje vplivala. Pač pa je možna hereditarna duševna slabost. Njegova mati je v blaznici umrla, njegova sestra se je kot 17letno dekle usmrtila v blaznici in današnji obtoženec sam je tudi poizkusil pred časom samoumor. Na predlog državnega pravd-nika, da se postopanje izpopolni s pritegnitvijo zdravnikov-psihiatrov, se je razprava odgodila na prihodnje zasedanje. p Konec epileptika. 26letni Libero Cucagna v Trstu si je predvčerajšnjim pognal krogljo v usta. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je danes umrl. Cucagna, ki je služil svoj čas pri 5. domobranskem pešpolku v Pulju, je bil le-tam vsled svoje nasilnosti pogosto kaznovan. Konečno je bil odpuščen, ker se je dognala njegova duševna abnormalnost. Bil je vrhtega težko podvržen božjastL p Nesreča. Sedemletna Marija Gril v Trstu je padla iz podstrešja in se težko poškodovala. Prepeljali so jo v bolnico. p Imenitno opero našli pod mesinskimi razvalinami. Včeraj so v Trstu z velikim uspehom predstavljali opero »Antony«, ki jo je uglasbil skladatelj Casalaina, ki je bil pri mesinskem potresu ubit. Partituro opere so slučajno našli pod razvalinami mesinskega gledališča. ZA PRAZNIK PRESV. REŠNJEGA TELESA priporočamo ccrkvcniin zborom sledeče skladbe, ki sc pojo pri štirih blagoslovih med procesijo omenjenega dne: H a 11 c r Mih. Laudes Eucharisticae za mešani zbor, op. 16; part. 3 K, glasovi po 30 vin. K i m o v e c F r. Rihar renatus za mešani zbor. Part. 3 K, glasovi po 40 vin. Obsega poleg drugih napevov tudi več evharističnih. Gruber Jos. Zwolf eucharistischc Ge-sange, za mešani zbor. Op. 49. Part. 3 K, glasovi po 36 vin. M i h c 1 č i č Al. Laudes Eucharisticae za mešani zbor; part. 1 K. L i p p A 1 b. Vier latainisehe Gesange. Op. 14, za mešani zbor. Part. 1 K 44 vin., glasovi po 24 vin. Hladnik Ign. Laudes Eucharisticae; part. 1 K. D i e b o 1 d J o h. 14 evharističnih napevov za mešani zbor. Op. 98; part. 2 K 40 vin., glasovi po 30 vin. Forster H. Vier kurze und leichte Hymnen, za mešani zbor. Op. lla; part. in 4 glasovi 1 K 20 vin. * # * PRIDIGE O PRESV. SRCU JEZUSOVEM: Bierbaum, 6 Predigten iiber die Ver-chrung des hI. Herzens Jesu; 1 K 20 vin. B u s 1 , Predigten auf die Feste unseres Herrn Jesu Christi; 7 K 20 vin. Frank, Liebesseufzer zum gottl. Herzen Jesu in Predigten erklart; 3 K 36 vin. Frassinetti, Ansprachen auf die Feste des Herrn; 2 K 16 vin. И u r t e r , Entwiirfe zu Herz Jesu Predigten; 1 K 10 vin. OUrmval/o železnato J{ina-Ymo Higienicna razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom iu malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izbora! okus. Večkrat odlikovano. Rad 7000 zdravnlftib spričeval. j. c. in kr. dvorni doliavitel] TBST-Barkovlje. ===== Našega ženstva ne moremo z nobenim delom bolj razveseliti, kakor z novo knjigo S. M. Feliclte Kallnšek »Slovenska kuharica. KONCERT -s sodelovanjem slavne- .Slovenske filharmonije' se vrši jutri, v soboto, dne 25. maja zvečer 1912 na vrtu hotela .,Lloyd" Začetek ob 8. url.' Vstopnina 40 vinarjev, Koncerti se vrše odslej ob lepem vremenu vsako sredo zvečer. Vsak čas se sprejemajo gospodične v poduk. Priporoča se slavnemu občinstvu pred Štirimi leti znani restavrater, sedanji lastnik hotela „Llojrd" 1665 Kari Tauses, Sv. Petra cesta št. 9. Po nizko reduciranih cenah prodaja „Angleško skladišče oblek" spomladanske in poletne obleke za gospode, dečke in otroke, ter konfekcije za dame in deklice. O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5. 1664 se na]tople]e priporoča Jakob Zalaznik, pekarna, slaščičarna ln kavarna Ljubljana, Stari trn Zl. N a g 1 - N i s t , Das heiligstc Herz Jesu unserc Heimat; 3 K. P I a t t n e r , Des gdttlichen Herzens Bun-destreue; 1 K. S c h ii t z , Herz Jesu, du Ouellc alles Tro-stes; 2 K 40 vin, Katheininger, Fiinf Herz Jesu Predigten; 70 vin. »KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI. Konfekcijska trgovina in 970 50 zavod za izdelovanje oblek po meri K Kune, Ljubljana Dvorski trg Židovska ulica priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih pomladnih oblačil. Strogo solidna postrežba, Najnižje; stalne cene. . Ilustrovani ceniki na razpolago! 1 N1HIMIC, CEHE, GnSIa cesta MIh 22 Prazen je izgovor, da se mora blago kupovati pri tujcih, ker Vam nudi domaČo zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato it zelo povečano zalogo z vedno svežim Specerejskiir blagom, tako, da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur sc lahko svakdo sam prepriča, čt tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mno-gobrojen obisk. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in drug« pridelke kakor oves, pšenico, suhe gobe, fižol) seno, orehe, vinski kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče, ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam x zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imom v zalogi riževo moko in otrobe v ceui od 9.- do 15-- Kron 100 kg. 2975 Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto, Lepo posestvo na Cvibti št. 5, pri Žužemberka, na ravnem, tik okrajne ceste, hiša, vse gospodarsko poslopje in zemljišče skupaj ležeče, za 45 mernikov posetve, 12 oralov hoste, lep sadni vrt in košnje za 100 centov mrve, se iz prost« roke za 16.000 K proda. - Ponudbe na lastnika Ivana Zaletel Istotam do 30. junija 1912. 1661 ш Več uil je naprodaj. Najlepša prilika za gospode duhovnike, ki nameravajo priti v pokoj v Ljubljano. — Izvolijo naj se obrniti na naslov: Peter Matellč, konc. posred. Ljubljana, Škofja ulica. 1547 Oklic. Nc II 162/12 Na prostovoljno prošnjo lastnice g. Pavle Sajovic iz Tacna dovoljuje se vpisanih pod vlogo št. 225 d. o. Zgornja Besnica. Izklicna cena za vsako posamezno parcelo se določa na 400 K. Za to dražbo določuje se narok na 29., 30. in eventualno 31. Minila шг rti nI 9. m dopoldne v Ц Besniei na mestu zemljišč s pripombo, da se kupci zbirajo pri Mahavu. Pogoji, glasom kojih je 15% varščine uplačati takoj, ostanek kupnine pa v dveh mesecih, se smejo tukaj upogledati. Uknjiženih upnikov na posestvu ni. C. kr. okrajna sodnija Kranj, odd. П. dne 21. maja 1912. 1651 priporoča tvrdka • f ~ a ш • v Ljubljana Prešernova ulica 1 ■пншвнмвпшнваппжнашн! svojo bogato zalogo izMiili obi 1568 Ceniki zastonj in franko. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: MIha Moškerc.