List 32. Tečaj LY. \\ ? obrtniške i narodne i £ l " " fc ^ * m ^^m * ■ ih*'- • . P* * . «L »if"* "" i '» ci ř -7 1 f J f . # . - * , * I . a Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 \r. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 6. avgusta 1897. S j. ■ ■ _ . M m it tt & jft & it it it it đfe á& it it it č& tt it it it it A it tb it it ft it it ît g vanskih narodov, pomenjala prijenjanje neopraviČenim za- htevam v obstrukciji združenih strank. Posebej so na sestanku zbrani poslanci spoznali kot neobhodno potrebno, da izrekajo naslednje aktuvelne Politiški oddelek. E fr : fr • fr Sestanek slovenskih in hrvatskih državnih zahteve slovenskega in hrvatskega ljudstva: poslancev v Ljubljani, Minoli petek, dne 30. julija, ni brez vsega pcmena za nadalnji razvoj naših političnih razmer, zakaj ta dan sešli so se slovenski in nekateri hrvatski poslanci na se- Celjsko vprašanje se mora čim najpreje definitivno urediti v smislu opravičenih zahtev in kulturnih potreb štajerskih Slovencev. Sedanji vladni sistem na Primorskem se stánek, da z ozirom na sedanji splošni politični položaj mora z ozirom na neznosne razmere slovanskega prebi-ter na bližnjo prihodnjost, dalje.z ozirom na postopanje ^alstva v najkrajšem času spremeniti, tem bolj, ker so Nemcev z jedne in na postopanje vlade z druge strani se te razmere izza minolega zasedanja poslanske zbor- izreko svoje mnenje in določijo stališče slovenskega naroda- Posvetovanja poslancev so bila seveda strogo zaupna. nice v vsakem oziru še pooštrile Ob premembi v deželnem predsedstvu Po daljšem razpravljanju o vseh politično važnejših vpra- na Koroškem se mora upoštevati opravičena zahteva šanjih, zlasti pa o tistih, katera zadevajo Slovence in koroških Slovencev, naj se deželnim predsednikom ime-isterske Hrvate, dogovorili so se poslanci, da precizujejo nuJe mož> ki b<>de pravičen oběma, v deželi bivajočima uspeh svojih razprav in posvetovanj v posebnem komu- narodnostima. nikeju, kateri se glasi tako le: „Dne 30. julija 1897 so se zbrali v Ljubljani na poziv posl. dr. Šušteršiča, kot slovenskega načelnika Vlade, ki bi ne zadostila vsem tukaj iz bi zbrani poslanci ne » Slovanské krščansko-narodne zveze" nastopni slovenski in hrvatski državni poslanci, in sicer vit. Berks i grof raženim zahtevam, mogli pod pirati. Končno je poslanski shod sklenil, sklicati v Ljub-ljano vseslovenski in istersko-hrvatski shod. Da se to Coronini, kan. Einspieler, dr. Ferjančič, dr. Gregorčič, izvrši> se Je takoJ izvolil stálen odsek, kojega člani so dr. Gregorec, dr. Krek, Kušar, Pfeifer, Pogačnik, Povše, vsi> v Ljubljani bivajoči državni poslanci. Vrhu tega se Robic; Spinčič, Šuklj e dr. Šušteršič, vitez Vukovič ' J*e sklenilo, povabiti v ta odsek tudi kranjskega dežel- Žičkar in dr. Žitnik, ter kot zastopnik tržaških Slovencev ne8a glavarja in ljubljanskega mestnega župana. g. Ivan vitez Nabergoj. Poslanec dr. Laginja je opravičil svojo odsotnost. » Pri tem sestanku se je soglasno pripoznala nujna Vsi sklepi poslanskega sestanka storili so se so glasno. Ta izjava slovenskih in hrvatskih poslancev je iz potreba, da se nerušena ohrani sedanja. parlamentarna mnogih ozirov velepomembna, a najveselejši moment je večina. . Zbrani poslanci hočejo zvesto vstrajati v tej večini, soglasno, kar svedoči, da vlada mej državnimi poslanci vendar ta, da so bili vsi ti dalekosežni sklepi storjeni dokler ostane zvesta načelom adresnega načrta î ki ga je v vseh narodnopolitičnih vprašaniih najlepše soglasje, sprejel zadevni odsek poslanske zbornice. Zaiedno naj- najlepša jedinost. Ako bodo v svojem delovanju za do- ostreje obsojajo parlamentarno obstrukcijo, ki jt zaprečila sego rečenih smotrov vedno tako složni, in v taktičnem ljudstvu toliko potrebne socijalne reforme, ter odločno oziru zadosti neustrašni in energični, potem morajo končno odklanjajo vsako vladno premembo, ki bi, v škodo slo- doseči ugoden uspeh. 9 / 30© Navedena izjava je pojasnila najnujnejše slovenske zahteve in pojasnila razmerje mej slovensko državno-zborsko delegacijo ter mej vlado in većini pripadajočimi strankami. To je bilo jako potrebno, kajti vlada je res prečudno postopala napram Slovencem. Razmere na Primorskem, na Štajerskem in na Koroškem se kratko malo ne dajo opravičiti. Vlada zdaj ve, da je slovenski poslanci ne bodo dalje podpírali, ako teh razmer ne pre-meni. S tem je vstvarjena jasnost. Vlada ve, kaj Slovenci zahtevamo, in mi vemo, da so slovenski poslanci pripravljeni izvajati konsekvence, če vlada ne ugodi njih skromnim in preopravičenim zahtevam. Končno so poslanci tudi sklenili sklicati vseslovenski shod. Ta shod ima namen, manifestovati, da smo v narodno8tnih rečeh vsi jedini, vsi složni in da vlada mej poslanci in volilci soglasje in zaupanje. Pričakovati pa smemo tudi, da nam prinese še kaj več, da se s pri-mernimi resolucijami vstvari jeduoten narodnopolitičen program, katerega zdaj nimamo, katerega pa nujno potrebujemo. Radujé se uspeha poslanskega sestanka, pozdrav-ljamo že zdaj z veseljem misel, da se skliče vseslovenski shod, kateri pokaže našo složnost v vseh narodnih vprašanjih in nas ojači v naši borbi za naše narodne ideale. Politični pregled. Položaj. — Vlada upa še vedno, da doseže končno vendar neko porazumljenje mej Čehi in Nemci Ker je jako težko, dobiti i jedne i druge, da se sploh lotijo kacih poga-janj, hoče grof Badeni po zatrdilu raznih listov, skriti se za krono. Po njegovem náčrtu naj bi krona povabila Čehe in Nemce, da se lotijo pogajanj. Spravna akcija naj bi se začela v češkem dež. zboru, a če bi se dosegel uspeh, predložila bi vlada na jesen drž. zboru načrt jezikovnega zakona. Zvrševalni odbor mladočeške stranke je minoli teden izročil vladi protest proti skrajno násilnému postopanju Čeških Nemcev napram češkim manjšinam in proti postopanju državnih tunkcijonarjev na Češkem, -To je res nerazumljivo, kako more vlada dopuščati Nemcem, kar ti zdaj na Češkem uganjajo. Razkrinkani dr. Steinwender. — Vod ja nemških nacijonalcev dr. Steinwender je bil tudi jeden tistih, ki so silno rogovilili proti jezikovnim naredbam, a zdaj se je izkazalo, da je bilo to rogoviljenje gola komedija. Posl. Kaltenegger je namreč na shodu v Ligistu povedal, kar je bil Steinwenderjev somišljenik dr. Schmiderer, deželni odbornik štajerski, zaupal posl. Hagenhoferju, da je namreč grof Badeni Steinwenderju pokazal jezikovne naredbe še predno jih je izdal in ga vprašal za njegovo mnenje, Steinwender pa, da je ministerskému pred-sedniku rekel: kar ven z naredbami, prav dobre so! Avtonomija Trentina. — Pogajanja mej vlado in italijanskimi poslanci iz južne Tirolske radi avtonomije Trentina so se razbila. Italijani so bili naredili natančen načrt. Njega jedro je, da bi se v dež. zboru uvedlo glasovanje po kurij ah, sicer pa, da bi bila dva dež. odbora, jeden za nemški del Tirolske, drugi pa za italijanski del, tako da bi bila dežela prav za prav razdeljena na dva, popolnoma samostalna delà. Vlada je te predloge odbila, vsled česar so italijanski poslanci sklenili, da jih toliko časa ne bo v tirolski' deželni zbor, dokler vlada njih želji ne ugodi. Poljski shod v Tešinu se je vršil v nedeljo. Na shod je prišlo nad 6000 oseb, mej njimi jako mnogo poljskih V ^ — poslancev in zastopnikov občin iz Slezije in iz Gališke. Shod je sprejel resolucijo, s katero zahteva, naj se izvrši jednako-pravnost poljskega jezika z nemškim jezikom v vseh uradih v Šleziji in naj se podržavi poljska gimnazija v Tešinu, katero zdaj vzdržuje narodna požrtvovalnost poljska. Žal, da so utis te manifestacije pokvarili socijalni demokratje. Ker jim predsednik shoda, posl. Swiežy, ni dal govoriti, zagnali so tak krik in so tako razgrajali, da se je moral shod zaključiti. Hrvatska vlada je dobila nekoliko drugačno lice. Do-sedanji baoov namestnik in načelnik oddelka za notranje za-deve, Stanković, je odstopil. Na njegovo mesto je přišel dose-danji naučni načelnik Krajcsovics. Mož se je prej pisal za Spitzerja in je židovskega rodu. Ban grof Khuen-Hedervary ga je pripeljal iz Ogerske. Spitzer-Krajcsovics je bil že doslej veleupliven in bo odslej še laglje délai proti interesom hrvat-skega naroda. Naučni načelnik še ni imenovai, a najbiž doseže to mesto vseučiliški profesor dr. Pliverić, svoj čas pravaš. zdaj Madjaron. Minister Goluchowski v Parizu. — Te dni je potoval naš minister unanjih del, grof Goluchowski, povse ne-pričakovano v Pariz. V tem, ko se je oíicijozoo zatrjevalo, da to potovanje nima prav nobenega političnega pomena, konfe-riral je grof Goluchowski s francoskim ministrom unanjih del, Hanotauxom, in sicer o naj kočiji vejšem vseh aktuvelnih političnih vprašanj, v orijentalskem vprašanju Kaj se je govorilo in kaj se je sklenilo, kdo bi to mogel vedeti? Istina je, da je to potovanje obudilo veliko senzacijo in da so je mnogi tolmačili kot nov dokaz, da Goluchowski delà na predruga- čenje evropske konstelacije, zlasti na to, da se razbije trozveza in se Avstrija loci od Nemčije. Nemški drž. kancelar knez Hohenlohe, kateri se mudi zdaj na Ruskem, odstopi torej vendar in sicer na jesen. Uzrok temu je mimo mnozih druzih tudi to, da je pruski dež. zbor zavrgel vladno predlogo o prenaredbi društvenega zakona v reakcijoaarnem smislu Naslednik Hohenlohejev bo sedanji minister unanjih del Biilow, faktični kanceler in de- janski vodja vse nemške politike ostane seveda i nadalje nemški cesar Viljem. Grško-turški mir se menda vendar doseže, vsaj listi poročajo, da se je Turčija udala in da je vsprejela predloge veleposlanikov tako glede grško-turške meje, kakor glede odškodnine. Čim se doseže porazumljenje glede kontrole grških financ, se podpiše mirovna pogodba — ako Turčija ne igra samo komedije m ako v zadnjem trenotku ne podere vsega, kar so zastopniki velevlasti s tolikim trudom zgradili tekom več mesecev. Angleška je odpovedala trgovinsko pogodbo z Nemčijo in z Belgijo, a vse kaže, da odpove tudi vse druge, ker sploh misli opustiti sedanji trgovinsko politični sistem, svobodno trgovino, in se s carinami ubranjevati inozemske konkurence. V Portugalski ima vlada mnogo težav, da sproti udušuje nemire. Vsled novih davkov in utesnitve tiskovne svobodě začeli so se republikanci gibati tako živo, da mora vojaštvo v vseh mestih biti vedno pripravljeno. Demonstracije in veliki izgredi se primerjajo vsako noč. SJi & if* 1 ^ 'i*^* > ^ ^ 1 j®* « Â..........................J..........I Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) Zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroóa v imenu odseka o náčrtu ukaza glede uravnave obsega pravic nekaterih trgovskih obrtov na drobno. 307 Vsled ukaza z dne 29. marca 1897, št. 15996 denaturiran spirit; Gorčica ; 10 Drožje; 11. Pe- namerava vis. c. kr. trgovsko ministerstvo spora- kovski izdelki (črno^in belo pecivo, pecivo za otroke) zumno z vis. c. kr. ministerstvom za notranje stvari testenina; 12. Kurivo; 13. Kava, žgana in nežgana, na podlagi zakona z dne 4. julija 1886 (drž. zak. št. kavni surogati, kakao, čokolada; 14.!Sladkor,slašćice za 205) izdati ukaz, ki naj uravna obseg[pravice v tem otroke; zakonu omenjenih trgovskih obrtov na drobno. Najpoprej se je za prodajo mešanega blaga, ki je za citirani specijalni zakon dala prvi povod in ki je najobsežnejši izmed trgovskih obrtov na drobno, ki spadaju pod ta zakon, sestavil seznam onih pred- metov, katere sme imeti prodaja mešanega blaga. 1.) Seznam je smatrati za taksativen, vendar pa se bodo politična deželna oblastva pooblastila, da iz-jemoma za njihovi upravni okoliš obrtu prodaje mešanega blaga dovolijo pojedine druge predmete. Glede ostalih, pod zakon spadajočih trgovskih obrtov na drobno, kakor branjevskega, krušnarskega ali prekupskega obrta, trgovine z živežem i. t jed- notná uravnava z ozirom na različnost terminologije teh obrtov in na dejanstveno in tradicijonelno izvr- v posameznih deželah ni mogoča ševane pravice potom ministerskega ukaza. Politična deželna oblastva se bodo toraj pooblastila, da uravnajo posamezne dotične trgovske obrte na drobno v svojem úpravném okolišu. Pri tem ima v obče seznam predmetov, ki jih je našteti v ukaza, veljati kot skrajna meja upravičenostnega obsega in si udeležena ministerstva pridržujejo potrditev dotične razglasitve. C. kr. deželna vlada poslala je zbornici načrt ukaza glede uravnave obsega pravice nekaterih trgovskih obrtov na drobno. ' Ker je ta načrt sestavljen na podlagi zakona z dne 4. julija 1896 (drž. zak. št. 205), usoja si odsek ta zakon tu navesti. . Paragraf 38. zakona z dne 15. marca 1883. (drž zak. št. 39) v izpremembi in dopolnitvi obrtnega reda se dopolnjuje z nastopnim določilom, katero bodi njegov četrti odstavek: Obseg opnmčenosti trgovinskih obrtov na drobno z manjšo zalogo blaga in z omejitvijo na prodajanje pridelkov ali izdelkov manjše vrednosti ob samo krajném obratu (prodaja mešanega blaga, krušnarski, branjevski ali prekupski obrt, trgovina z živežem i. e.) se sme vrediti z ukazom, doprašavši trgovinske in obrtne zbornice in pa dotične zadruge. 2. Ta zakon stopi v veljavnost šest mesecev po njegovi razglasitvi. časom, ko zadobi moč v §. 1. omenjeni ukaz, se smejo ž njim vrejeni trgovinski obrti na drobno izvrše vati samo v tam oznanenjenem obsegu. . Izvršiti ta zakon je naročeno ministru za trgovino in ministru notranjih stvari. Načrt omenjenega ukaza slove : Na podlagi do- ločb zakona z dne 4. julija 1896 (drž. zak. št. 205) se ukazuje naslednje: Obrt prodaje mešanega blaga obsega pravico za prodajo na drobno naslednjih predmetov: l.Sočivje, krompir, moka, zdrob, ječmenček, riž. otrobi, seno in slama. Zelenjava in sveže ze- 15. Medarsko blago, navadno, za trenje; 16. Dišave, navadne kakor poper, inger, cimet, žefran; 17. Sol; 18. Šunke, prekajeno meso in klobáse; 19. Ribe, konservirane; 20. Sveče in milo; 21. Netivo; 22. Mr-česni prášek v zaprtih posodah in steklenicah z raz-prašilniki, mrčesne tinktuře, papir za muhe; 23. Kr-tače, navadne, metle in debeli čopiči; 24. Slamnato blago, blago iz trstja in lubja, navadno, (odeje, plahte, trstovec); 15. Lesena roba (coklje, lesene palice za cvetlice, držala ža biče in metle, stepalec za preproge. metle iz šip (brezove metle), toporišče za sekire, lopate za sneg, kuhalnice in drugo tako orodje, žago-vina, probke, cevi za pipe, zobotrebci, lesene pipe in ustniki, navadna pletenina, navadne igrače za otroke) ; 26. Prsteno, kamnito in glinasto blago (kreda, drobni in ptičji pesek, sipa, vapno, skliznik (Federweiss), malec, ilovica, brusni kamni, prst za cvetlice, navadna, lončarska posoda, tobačne pipe iz malca in gline, kamnite krogljes, vinčniki) ; 27. Cilindri za sve-tilnice ; 28. Česala ; 29. Žeblji, igle, naprstki, zaponke, plehaste žlice, navadna železná kihinjska posoda, je-klena peresa, peresna držala; 30. Škrob, soda, galun, modřilo, kolofonij, gumi arabicum, voščilo, lep, črnilo, pečatni vosek; 31. Radirke, žoge; 32. Vrvi, motvozi, (špaga); 33. Sukanec, vata, traki, porte, stenji (duše), vrvce, gumbi; 3t. Papir in pisemski zavitki (kuverte). Ta ukaz se ne tiče: predpisov glede predmetov pridržanih lekarnarjem in glede lečil, ki se smejo prodajati le s pri voljenjem oblastva; 2 določb, ki se tičejo koncesijoniranih obrtov; veljajo za živinsko sol. predpisov, ki zaznamovani trgovski obrti na drobno ne smejo prodajati vsega, tu izrecno ne navedenega, zlasti ne vsega drugega od rokodelskih obrtov izde-lanega blaga. Politična deželna oblastva so pooblaščena, z ozirom na posebne deželne ali krajevne razmere po zaslišanju trgovskih in obrtniških zbornic, ki imajo o tem zaslišati dotične zadruge, zgoraj omenjenim trgovskim obrtom na drobno v svojem úpravném okolišu dovoliti prodajo posameznih, v zgornjem se- namu (§ 1.) ne navedenih predmetov Politična oblastva so dalje pooblaščena, obseg opravičenosti drugih trgovskih obrtov na drobno, ki imajo manjšo zalogo blaga in so omejeni na prodajo proizvodov majhne vrednosti ob samo krajevnem prometovanju (branjevski, krušnjarski ali prekupski obrt, trgovina z živežem) z ozirom na posebne deželne ali krajevne razmere po zaslišanju trgovskih in obrtniških zbornic, ki imajo potem zaslišati dotične zadruge za svoj upravni okoliš uravnati s tem, da ustanove imenik onih predmetov, katere sme vsak posamezni teh obrtov prodajati. Imenik teh predmetov je vezan na meje v 1 navedenih predmetov. Le izjemoma se more dovo in osušene rastline (kumin, majaron, lavorova peresa, mak, ptičja krma); 3. Sadje, sveže in osušeno, južno sadje, češpljevec, navadne marmelade, malinovec; in lenje (čebula, česenj, zelje, repa, kumare, tudi kisle i. e.), užitne, sveže, nerazdobljene gobe, druge sveže kakor v slučaju § 4. raztegniti na posamezne predmete, ki niso obseženi v gornjem seznamu . navedene uravnave so podvr-žene odobrenju trgovskega ministerstva sporazumno Zivalski pridelki, kakor mleko, kurja jajca, med in z ministerstvom za notranje stvari, in jih ima potem vosek, morske gobe, peresni tuli in peresa za ma- razglasiti politična deželna oblast Ravno tako se smejo v žanje ; 5. Surovo maslo in sir, svinjska in gosja mast, slanina ; Olje tudi petrolej; 7. Soda-voda ) Kis, , navedeni trgovski obrti na drobno šest mesecev potem, ko je politična * 308 *W deželna oblast razglasila uravnava obsega njihove mestu branjarija najrazličneje razvila, ker velja tudi upravičenosti, izvrševati le v obsegu, zaznamovanem od posameznih mestih na deželi. Mej tem, ko se prej- v tem razglasilu. šnji čas branjevci, krušnarji, trgovci z živili imeli Ta ukaz pride šest mesecev po razglasitvi nekaj naslednjih predmetov: pekarske izdelke, ščeti- v moč. * Od tega časa se smejo v obrti na drobno izvrševati narsko blago, kurivo, zemeljske pridelke (pisalna ozir. obsegu. navedeni trgovski kreda, snažilni pesek i. e.), poljske in vrtne pridelke . (krompir, kumare, čebula, češenj, kumena, majaron, v tu naznačenem Zbornica je ta načrt poslala gremiju trgovcev v lorberjeva peresa, zelje, repa, mak, i. e.) razno ze- lenjad, leseno blago (držaji za metle, metle iz šip in Ljubljani in udeleženim zadrugam na deželi, da izre- hlevne metle, kuhinjske žlice i. e.) sočivje, mlinarske čejo svoje mnenje. Zadrugi sodnega okraja konstan- izdelke, mlekarske izdelke (surovo maslo, maslo, sir, jeviškega in metliškega sta pritrdili naredbi, ne da jajca, skuta, smetana) sadje (sveže in posušenoj kubi bili stavili kake preminjevalne in dodatne pred- hinjsko sol in kis. vrvarske izdelke, prekajeno meso, loge; nasprotno želi zadruga za sodni okraj kamniški, podložne slame, cekarje i. e.) lojevno blago (sveče, da naj bi se sprejeli še naslednji predmeti v seznam : milo) netivo (užigalice, kresilni kamen, kresilno gobo. vse vrste semena, porcelansko blago, steklo, vse vrste nočne luči i. e), imajo sedaj veliko predmetev spe-suhih in oljnatih barv, — in to iz tega razloga, ker cerijskih, in kolonijalnih trgovin. Če bi se torej ure- bi trgovec z mešenim blagom ne mogel obstati, ko dílo prodajo z mešanim blagom, bo tudi neobhodno bi tržil le z izdelki, navedenimi v naredbenem náčrtu, potrebno, da se bo, kakor je določeno v § 5. predle- Gremij trgovcev v Ljubljani pravi, da trgovcev z me- žečega naredbenega načrta, uredil tudi branjevski, šanim! blagom v Lij ubijani pravi, da trgovcev z me- krušnjarski obrt ter obrt s trgovino z živili. Kakor najska posebnost (mogoče obstoje taki že po večjih je že gremij trgovcev v Ljubljani v svojem poročilu mestih), ki se je s časoma razvila iz branjevskega omenil, je prodaja z mešanim blagom dunajska po- obrta. Prodaja mešanega blaga se ne loči od trgovine sebnost. Iz poročila stalnega obrtnega odseka priloga z mešanim blagom sicer v ničemer, kakor da plačuje št. 1434 stenografskega zapisnika o seji dne 27. mar- večji pridobitni davek kot trgovec z mešanim blagom, cija 1896 je posneti, da so prišli koncem šestdesetih Obseg pravice za izvrševanje obrta je ali vsaj let tedanjemu poročevalcu dunajskega magistrata bil pri obeh vrstah enak, in s predležečim načrtom nekateri branjevci, krušnjarji, peki itd. in so prosili se tudi ne bo odpomoglo sedanjemu zlu, ker ni lahko za razširjenje svojih kupčijskih pravic, ker več manjših sprevideti, kateri predmeti so pridržani, da sme predmetov, s katerimi so doslej tržili, ne gre več in njimi tržiti trgovec z mešanim blagom ali v smislu morajo na to misliti, da dobe za to nadomestilo. Ta 38. obrtnega reda na določene vrste blaga omejeni prošnja ob ednem dokazuje, da je za trgovske obrte trgovski obrt, če smejo prodajalci oziroma branjevci na drobno obstajala v reseici stroga omejitev in da vse predmete imeti, ki so v seznamu zaznamovani se takrat noben ni upal napraviti kakega prestopka. in so vrhu tega po § 4. načrta politične oblasti po- Tedanji poročevalec je skuštl tem zahtevam s tem oblaščene, dovoliti prodajalcem mešanega blaga izje- ustreči, da je iznašel novo oznamenilo „prodajo me- moma, da smejo imeti tudi posamezne predmete, ka- šanega blaga" ; pri tem se je ravnal po tem, da sa terih ne obsega seznam. „trgovino" more lahko od „prodaje" strogo razloče- . ■ Če tedaj, kakor gori pripomnjeno, prodaje me- vati, morebiti po analogiji „prodaja monopolnih pred- ne obstoje, so metov, soli, tobaka," itd. Ne le na Dunaji, temveč tudi šanega blaga v Ljubljani le imenoma pa tu branjevci, pri katerih je uredba obsega njihovih po drugih mestih, posebno v Gradcu, St. Hipolitu, Du- pravic v smislu zakona z dne julija zak. št. 205 nujno potrebna. Branjevci, jeni ki 1896, drž. najskem Novemmestu itd. so se pritoževali in tudi ome- tam se je porabila „prodaja mešanega blaga", da se so na prodajo malo vrednih izdelkov, tržijo danes je mej raznovrstneje kupčijske stroke zanesla formalno z večino predmetov, ki so pridržani trgovcu, ki je nedotakljiva konkurenca. Navelo se je celo vrsto slu-obremenjen z davki in davščinami vsake vrste. Mo čajev; n. pr. razprodajo vina s prodajo starih nogovic z omejitvijo prodajalnih in hlač v ednem in istem prostoru v zdravstvenem pravic oškodovan konsument, nikakor ne drži; kajti oziru čisto brez kontrole pod naslovom „prodaja me- rebiten ugovor, da bi bil po današnji konkurenci v vseh trgovskih strokah, šanega blaga". Potem so prijavljene za „prodajo me- bi pač ne bilo konsumentu težko, varovati se more- šanega blaga" veliki zaloge narejenega blaga, trgovci biti nameravanoga oškodovanja, ker pač le tam kupi, s porcelanom, izdelovalci klobukov itd. Vrsta trgovcev kjer mu bolj ugája. Cene vseh porabnih predmetov na obroke z najrazličnejimi predmeti, kot pohištvom, so vsled velike konkurence pale naj niž je in brez- obleko, drobnino, umetninami itd. se skriva pod tem dvomno je, da bo tudi tedaj ostalo, če bi se trgovcu skupnim imenom. Iz teh in drugih razlogov je ureditev to pustilo, kar mu je šio od nekdaj in mu gre tudi postala potrebna, pri tem je veljalo načelo, izraženo že sedaj. Ni zadosti, da ima visokoobdačeni trgovski v resoluciji, katero je visoka poslanska zbornica skle- stan v konsumnih društvih, magacinih za živila, me- nila dne 27. marca 1896: C. kr. vlada se pozivlje, da nažnih upravah itd. veliko konkurenco, vzamejo mu dovoli prodaji mešanega blaga prodajo živil in potem še ono malo, kar ostane, prodajalci, branjevci, predmetov vsakdanje domače potrebe. Na Kranjskem trgovci z živili itd. Gremij se torej izreka za to, da samem ni prodaja mešanega blaga razširjena, pač pa prodajalcev blaga ni ustanavljati v mestih z \reč kakor imamo večje branjevce, ki so prodaji mešanega blaga 10.000 prebivalci in da naj visoka c. kr. deželna vlada uredi obseg pravice branjevcev, trgovcev z vili itd. podobni; v Ljubljani je zadnji čas tudi znana prodaja mešanega blaga. To pa ni ona prodaja mešanega blaga, kakor se je razvila na Kranjskem in tudi po Odsek se je opetovano bavil s tem predmetom drugih kronovinah na deželi. in povdarja, da na Kranjskem ne poznamo prodaje blagom na deželi so imeli Trgovci z mešanim v deželnem stolnem mešanega blaga, kakor jo nam predstavlja predležeči mestu je bila prej le razredna trgovina naslednje načrt, pač pa se je posebno v deželnem stolnem predmete: Kolonijalno>in specerijsko blago, južno 310 Naj navedem še dneve iz 1896 in kedar smo že se ne bo moglo tajiti, da res vpliva na oblake. To si letos streljali. Leta 1896. 3. julija nevarna nevihta od želimo vsi. Dr. Vošnjak. Pohorja se bližajoča je bila vstavljena ter se je nekaj lija vsaki dan črne megle z gromom, tukaj malo 30. julija silna nevihta na zapadu, kamor smo topiče, Pohorji, tukaj le dež. Dne goricah, pri Mariboru do Gradca, smo že ob 1 2 ker so se nevihte od vseh strani bližale. Tu dež. avgusta nevihta na vshodni strani Pohorja pri 12. skavi, oblaki so se premikali obstáli ter se toče vsulo Više na Pohorju. u. 20. 2i. 22. in 2Mu- Kmetijske raznoterosti. odrinili Ceplenje na oko je opravljati tekom julija in avgusta ^ y \t'i. • i • • , i. i. x — in samo na mlade podlage, kakoršne se nahajajo v dre- grozna toča po Vitanjski gon. 1. avgusta toča na vegnicah aU pa fagtejo slučajm) dtvje po obdelanihJzJemljiš0ih< avgusta, oni nesrečni dan, Tobačni lug za pokončevanje drevesnih uši si ko je toča silno tolkla po Savinjski dolini, po Slovenskih lahko napravi vsakdo doma. Kupimo v tobakarni ali v tobačni uri prodajalnici tobačnega prahu ali drugih tobačnih odpadkov, zjutraj začeli. Streljati in morali skoraj celi dan pokati, ^ pr. jeden liter tacega blaga in polijmo ga s 5 litri vrele vode. Ko se voda pohladí, jo precedimo skozi debelo sukno in dobro iztisnemo. S to tekočino napolnimo lončeuo posodo, na pr. skledo in v njo pomakamo ušivo vejo ali mladiko ter so jo pustimo do 15 minut močiti se v lugu. Ce ne poginejo vse toča vsula po polskavskih vinogradih, uši, je znamenje, da tekočina je prešibka in dodati jej mo-Ritoznoj pa je ostal brez toče. Neki lastnik vinograda v ™mo šet tobaka- Nevpogljive drevesne dele moramo s copičem J r J , ali z gobo prav dobro namočiti. Kadar rabimo tobačni lug , proti krvavi uši, prilijmo mu nekoliko petrolej a. verjeti, da bi streljanje kaj vplivalo na oblake, přiznal s e & A&ífcdfc&áfedfcd&i^ei^^ 0 streljalo, za- tfjjjjjffi.........fy]^"fo"Mbj^Jdet........ tudi ta gospod že po- otolklo v kozjan skem in brežkem okraju, smo odtod videli črne oblake Pogled V kemijo in alkemijo Opisal J. B. do Ritoznoja kjer zadetih krajih iz Slov. Bistrice poprej ni je, da tisti dan res bilo čudno videti, kako so oblaki, ko so se bližali krajem, kjer se čeli mešati in vstavili. Letos stavil strelišče. Dne 22. avgusta, ko na jugu, smo sicer streljali, pa bi ne bilo treba. Tudi letos smo že večkrat bili v nevarnosti in stre ljali 5., 7., 17., 21. in 24. junija ter j 4. in julija. » Kamen modrijanov " dandanes še govorica » Posebno nevarno je bilo 1. in 4. julija. Dne 1. julija so podobna kaki pravljici, ali ne še pred sto leti so imele se proti 6. uri zvečer zbirali črni oblaki nad Pohorjem te besede za učenjake in neučenjake ves drug pomen. in se naglo premikali na jugovzhod proti Kovačlonski Takrat je bil „kamen modrijanov nekaj kar se more Bliskalo in grmelo je neprenehoma, v oblakih pa dobiti s trudapolnim premišljevanjem in delom, s potrp- gori. se je čulo ono hrumenje, kakor pred točo. Ko prišlo i na celi črti več sto strelov, so se oblaki obrnili na Po horje nazaj in vlekli preko Pohorja na severno stran kjer potem razsajala nevihta od Ruš je toča tam precej hudo klestila. Ta preobrat oblakov je bil tem čudnejši, ker je tak silen vihar od severa po-tegnil, po katerem se je navadno vsipala toča, zdaj pa nekaj kapljic dežja. Dne 4. julija so tudi oblaki iz severo-zapada preko šli ljenjem in žrtvami. Iskali so ga z resnobo in vnetostjo da, moglo se ga je najti, in našli so ga. Globoko misleči možje, najtemeljitejši prirodoznanci, do Maribora in domišljajoči si, da stoje visoko nad predsodki in zmotami svojega časa, sodili so takrat o tistih, ki so dvomili o » kamnu modrijanov" ravno tako, kakor dandanes so dili možje-strokovnjaki o tistem, kateri bi hotel dvomiti o prikaznih spektralne analize, Luther, Baco Verulamski Spinoza, Leibnitz in mnogi drugi misleči verovali so na i j a Pohorja se pomikali z gromom in hrumenjem naprej preko Ptujskega polja ter sta naliv in toča v ptujskem, ormoškem in ljutomerskem okraju mnogo škode so se oblaki obrnili odtod proti Vi- napravila. tanjski gori, kjer je nekaj toče padlo, 10. julija pa ob vzhodnem Pohorju proti Framu in Mariboru. „lapis philosophorum". Pravicoljubni in spoštovani možje trudili so se z nikoli naveličano pridnostjo, ga najti in zastavili so svojo besedo za njegovo eksistenco in moč. Poldrugi vek so se pečali mnogi resni, nadarjeni in za s poj- resnico vneti možje, deloma pa tudi malopridneži, mom, kateremu se sedaj smeje srednješolski dijak i se je učil polleta kemije in prepričan » da sme alke tem streljanju in njega uspehih smo že lani po- mij0 jn njen „kamen modrijanov" imenovati največjo ne ročali meteorologičnemu centralnemu zavodu na Dunaju, umnost. Vendar ki smemo „alkemijo u smatrati kot zrno to. naša poročila objavil v svojem vestniku in přiznal, prava cenitev „alkemije* v literaturi je tudi težavna in da stvar ni brez praktične vrednosti. Teoretično se sicer zaradi njenih težko umljivih in okornih izrazov. dalo sklepati, da pretresanje zraka po strelih provzročuje Zadnja oporoka in skrivnostna knjiga „Bazilija Valen-polagno mešanje spodnjih toplihjz zgornjimi mrzlimi plastmi tinusa" res ni lahko umljivo berilo. Alkemija je tudi na- in tako ovira zmrznenje vođinih kapljic, katero se zgodi, iagč iz verskih vzrokov v temnem, nerazumljivem jeziku za posebno „izbrane" razodeta, ako se spodnji topli zrak naglo vzdigne v zgornji mrzli. pjsana, kajti bila Najbrž vpliva tudi elektrika in ni nemogoče, da tudi ke- jn to se je moralo nevrednim skrivati, da se po njih ne mija. če bo tudi letos streljanje odvračalo točo, potem oskruni. 309 sadje, olje, maščobo, ribe in ribje izdelke, deželne in mlinarske izdelke, sadje, semena, kemiške pomočne ííft^říf/^îft^îTi-S'ii^í^í^í^^í^í^í^ ^î^c^^ftí^ífi^íp^i^îftíífcíit«ítíítrř» *3: snovi, rudarske pridelke, prstene in kemiške barve, sveče, milo, pralne priprave, pijačo in opojne pijače, konsumne predmete in delikatese, netivo, fabrikate in obrtne izdelke: železo, kovine in blago iz teh, le-sëno in koščeno blago, steklo, kamene, glino, porcelan, kavčuk, gumi, vosek, slama in ličje, sedlářsko, vr-varsko, ščetarsko, kleparsko, iglasko, drobno, norim- S Kmetijstvo. € .......................................................•»•■■»...............•..»..»..»....».„...........* Streljanje proti toči. Slov. Bistrica, 11. julija, 1897. Proti nevihtam in toči se je že zdavnaj tu in tam berško igralno blago, volno, platneno in bombažasto streljalo, toda menda nikjer še ne v tako obilni meri in prejo, volněno, platneno bombažasto in pozamenti- tako sistematično, kakor smo to začeli lani v tukajšnji rijsko blago, svilo, svileno, belo in pleteno blago, tra- okolici. Toča pa je tudi posebno ob Puhorji, na čigar južni strani so znani imenitni vinogradi Kovačlonski s kove, modno, blago in lipš. Če tudi trgovec z mešanim V blagom na deželi nima vseh teh predmetov, ima vendar vse one, katere more prodati po krajevnih razmerah. Da vidimo, da se v Ljubljani mej mešanim leto več ali manj klestila. Leta 1895., ko je prav lepo Brandnerjem, Ritoznojski, Visovliški itd , skoro vsako blagom nahajajo čisto drugi predmeti, se navaja na- kazalo v vinogradih, je toča 7. junija potolkla Kovačlonsko goro. To . A. Stiegerjav ki ima tam že jako lepe ameriške nasade, napotilo, da je dal napraviti nad jednim slednje: Obrtnik je imel obrtni list za rokovičarski obrt. Ker je pa poleg rokovic prodajal tudi denarnice, ščetke, kravate, naramnice, moderce, toaletne predmete, ovratnike, manšete itd, je priglasil trgovino z mešanim blagom. Trgovec je imel obrtni list za trgo- stebrih napeta tri metre nad zemljo, da se pod njo lehko delom novega vinograda žično mrežo, ki je na hrastovih vino z pozamentirijskim in modnim blagom in ker opravlja vsako delo. A ta napra\a je tako draga za je hotel še s klobuki tržiti, priglasil je trgovino z mešanim blagom, mej tem, ko je njegova firma še zmirom trgovskosodno vpisana na trgovino s pozamentirijskim in modnim blagom. Trgovec je imel obrtni jeden oral stane do 5000 gld., — da si jo pač navadni vinogradnik ne bo omislil, bi se tudi ne splačala pri na-vadnih vinskih cenah. Zato je g. Stiger poskušal tudi list za galanterijsko, norimberško in drobno blago in streljanje in z njim vred nas več drugih posestnikov. deželne pridelke. Ker poleg teh hotel še z neka- Postavili smo lesene kolibe na primernih vzvišenih krajih terimi drugimi predmeti tržiti, je priglasil trgovino z in naročili iz železa lite topiče (možnarje) dvojne velikosti pri Lorberju v Žalcu, manjše po 25 kil in veče po mešanim blagom, mej tem, ko se firma še vedno glasi na prej označene predmete. Iz tega je pač spre videti, da je potrebno, da se obseg obrtne pravice posameznih trgovskih obrtov uredi. Če se upošteva, da topičev je lani bilo na raznih mestih kakih 200 razpo« , pa 70 kil težke. Cena jim je bila po 4 50 do 12 gld. Takih najrazličneji predmeti pridejo pod oznamenilom „pro- stavljenih, letos jih je že 300 od Tinja do Šmartna daja mešanega blaga" v trgovino, se mora prevereti, da je 38. zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. od Visovelj do Zgornje Polskave. Središče je na Kovačlonski gori, kjer je g Stiger postavil še tudi dva železná št. 39, dobil z zakonom z dne 4. julija 1896, drž. zak. št. 205, nujno potrebno dodatno določilo. Če se dr- dimnika od hlaponov, ki sta pritrjena na hrastove štore. žimo strogo na določilo, da sme obrt prodaje meša- Topič se postavi spodaj pod dimnik in vžge. Pritisk po nega blaga obsezati le pravico za malo prodajo živil strelu na zrak je tako silen, da se žvižganje sliši kakih in tudi predmetov vsakdanje domače potrebe, bi jq ^ ____*____ iaaa kaa^ smele nastati tudi v Ljubljani prodaje mešanega blaga, ki bi stopile na mesto dosedanjih večjih branjevcev. Na deželi bi se pa po mnenji odsekovem težko uko- 15 sekund, torej je zrak pretesen 1000 1500 m na visoko. Moja střelná postaja z 12 topiči je v Visovljah na reninila prodaja mešanega blaga, ker je trgovina z me- nekem griču 320 m nad morjem. Od tod se Pohorje po šanim blagom močno razširjena. Sicer prodaja mešanega blaga, kakor jo ima pred očmi pred- pa mogla lagoma vzdiguje, dokler v oddaljenosti do 10 fcm ne íežeča naredba, na deželi obstati v večjih krajih. Predmete, o katerih govori zadruga sodnega okraja kamniškega, itak sme imeti trgovec z mešanim bia- doseže višine 1300—1500 m. Oblaki se napadno zbirajo nad Puhorjem in premikajo od severo-zapada na južno- vzhodno stran. Bolj redko prihajajo nevihte od zapada, gom, omenjeni zakon in predležeča naredba imata pa Vitanjske gore ali od jugo-zapada, od Konjic. Streljati tudi namen doseči, da se bo bolje kakor doslej raz ločevalo, kaj sme imeti trgovec z mešanim blagom in kaj prodajalec mešanega blaga. Odsek torej pritrja na- začnemo tudi še ko se vidijo temni oblaki nad Pohorjem, če so » do 20 km oddaljeni, zlasti kedar se že čuje črtu predležeče naredbe, želi le, da naj bi v daljno gromenje. Potem se neprenehoma in naglo strelja točka bilo konom z dne 4. julija 1896, št. 205, drž. zak., ki ima 1. odpala predmeta: „seno in slama", ker bi ali proti oblakom, ali naravnost v zrak. V vsak topič se pač težko to trgovino v soglasje dovesti z za- vsuje 8—10 dkg smodnika, potem nekaj papirja na smodnik pred očmi malo zalogo blaga. Dalje bilo v točka 12. kurivu dostaviti (razun premoga). Iz točke 29. seznama bi bilo izpustiti „navadna železná kuhinjska posoda", ker se oznamenilo malo preobče glasi in s tem predmetom tržijo trgovci z železem, na deželi trgovci z mešanim blagom in najnoveji čas tudi trgovci s kuhinjsko posodo. Odsek predlaga na podlagi teh izvajanj : Čestita zbornica naj se izreče v smislu tega poročila. — Predlog se sprejme. potisne in nabije ali s prstjo ali pa se leseni klin zabije v topič. Vžiga se z zažigalico (Ziindschnur), katera se zažge z tako zvano vžigalico za vihar (Sturmziindholzchen). In kakšen je vspeh streljanja? Do zdaj popolnem povoljen. Vsi opazovalci trde, da se ali črni oblaki nekako zjasne, ali se vstavijo in na druge strani obračajo. To je gotovo, da lansko leto 1896, ko je toča na pre- mnogih krajih klestila, tukaj ni padlo nobeno zrno 311 Začetek » alkemije"J mističen (skrivnosten) ter znan, ali iz njega narejena štupa rdeča in žafranasta sega v starodavne čase. iz stoletja imamo zgo- ter zelo těžká. Ta dragocena, čudovita tvarina se je tudi dovinske črtice od Novoplatonikov iz Aleksandrije. Ko so imenovala veliki eleksir, veliki magisterij, rdeča tinktura. Arabci v 7. stoletji si prisvojili Egipt, požgali so jako Na dvojni način je bilo mogoče narejati čudoviti bogato knjižnico v Aleksandriji, ali vse kaže, da so alke- kamen. Alkemist najde vodilo in k temu mistični spisi poleg korana odšli plamenom, ker kmalu so stinacije, na katero mora vsak najprvo jih začeli novi gospodarji dežele prebirati in tudi uporab- nauči se pa Sam tudi lahko od drugih i v tej reči treba prede- verovati ; posvečenih. ljati. Na svojem daljnem bojevanji proti zahodu vzeli so Ali to je bilo jako težavno, ker velik greh je bil z Arabi mnogo obetajočo umetnost seboj, in v lepi Španiji so jo dalje gojili. božjo pomočjo pridobljeno umetnost očitno učiti in jo 11. stoletji je potem od tod prišla tako mogoče celo izročati nevrednim. Sedanje in večne na Francosko, Nemško in Angleško. kazni so strašile tega, ki je znal sveto umetnost; grozne Njena glavna naloga je bila — spremeniti nežlahtne prisege so zavezale adeptu jezik in nihče ni narejal co- (Konec sledi.) kovine v zlato ali srebro. S to neizvršljivo nalogo so se pernije v ječi ali drugače prisiljen. # takrat lahko pečali, ker še niso vedli, da sta srebro in zlato prvotni tvarini elementa. Ako bi pa bile poka if. ářt áB áSl âfc ilà ÍÍŘ fi^lft řílífe éÉSáte f^ ^i/ří rílfi řfr; ráři rífi ^iáfe říiíÉ; ^šS á? tš: - 3 Novice. zě zale poznejše iznajdbe, da so žlahtne kovine tudi sestav Ijene tvarine, nadaljevali bi gotovo še sedaj izdelovanje zlata. Tega mnenja je tudi Heferich, novejši prirodoznanee, _ 0bčni zbor družbe sv Cirila in Metoda se V V Napredujočemu človeškemu duhu se morebiti še po- je letos vršil v Skoíjiloki in sicer dne 5. t. m Skofjaloka se sreči to, kar je hotela otročja fantazija in pohlepnost po-prejšnjih prirodoznancev doseči z odločno gotovostjo že pred 100 leti. 4. stoletji p. Kr. je učil Egipčan Zosinus » Ne- novifr.izkazala kot prava narodna ttdnjava. Sprejela je zbo- rovalce, katerih se je sešlo jako mnogo, presijajno Zborovanje se je vršilo po običajnem redu. Obširnejše porocilo priobčimo v prihodnji številki. Prevzvišeni knezoškof dr. Missia, kateri se je beška bitja znajo narejati zlato in srebro in te so poka- radi zdravja vec tednov mudil v Briksenu, se mudi zdaj kot zale to iz ljubezni ljudem". Vsled tega in pa ker so se večinoma duhovni pečali z alkemijo, imenovali so jo sveto umetnost. Toda egiptovski duhovni so raji sebi pripiso- gost celovškega knezoškofa v Blatnici nad Brezami Sestanek slovenskih in hrvatskih državnih poslancev v Ljubljani dne 30. julija pozdravi! je klub hrvatskih opozicijonalnih poslancev po svojih predsednikih bá- vali to čast, kakor pa bogovom in tako je postal med ronu Juriju Rukavini in dr. Šandorju pl. Breščenskem , Hermes Trismegistos" praoče alkemiji. On njimi , zapustil 20.000 spisov o svoji umetnosti in baje n Aleksander dalje vodja maloruskih poslancev Barwinski in v imeni kluba poljskih državnih poslancev grof Dzieduszycki. Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani je imelo dne 23. julija t pod predsedstvom za društvo jako vnetega ter zaslužaega preblag gosp Josipa Veliki" je našel na svojem potovanji skoz Egipt v njegovem grobu imenitno delo „tabula smaragdina". Ta se nahaja v vseh alkemističnih knjigah srednjega veka kot Merka, c kr. vladnega svetovalca, svoj" redni občni" zbor. ~Iz najstarejši kodeks alkemije ter se glasi: „Loči zemljo od poročila društvenoga tajnika in iz poročila društvenega blagajnika je razvidno, da društvo sicer še jako trpi vsled potresnih hudih udarcev, za katerimi še vedno krvavi naše mesto ter » *v _ . cela Kranjska, vendar pa polagoma napreduje. Društvo sedaj ognja, drobno od debelega in z velikim razumom mehko ; potem se vzdiguje od zemlje proti nebu in zopet nazaj na zemljo ter dobi moč gornjih in doljnih reči. Vsled štej 36 ustanovnih, 87 rednih, 273 podpornih udov in jed tega bo tudi bežala od tebe tema. To je pa vseh moči nega častnega uda t. j slavna kranjska hranilnica, katere se najkrepkejša moč zaradi tega, ker bo prekosila vse tanke društvo vedno hvaležno spominj skup toraj 397 člano reči in prodrla vsa trupla. * Imenovan sem Hermes Tris-megistos, ker imam tri dele modrosti celega sveta". Društveno imetje je v preteklem letu naraslo za 1738 gld Da bi ne bili nasledki potresa tako hudo občutni, bilo se društvo gotovo že dosedaj tako opomoglo, da bi že sedaj moglo Kaj se je s tem stavki mislilo, je dandanes težko pričeti z zgradbo zavetišča samega, a v razmerah, v kakoršnih pro- pecdesetletnice vladanja Njega Apostolsjtega Veličanstva uganiti. Slaven alkemist „Bazilij Valentinus" sam pravi: smo v istini, pa se je zgradba odložila v toliko, da se v Tabula smaragdina je zelo temna ali umni alkemisti jo znajo razložiti. vseh časih je bilo pomanjkanje v življenji i m bogastvo, zdravje ter dolgo življenje spozna množica vedno sterstvo že dne 13 maja 1895 z 200.000 srečkami slavo Fran Josip nadeja, zat takrat tudi efektna loterija, katero je vis. c kr. finančno mini 25 kr . vloži temeljni kamen za zgradbo. Društvo se pajoč na dobrotna mladinoljubna srca, da se bo še za največo srečo. To srečo so mislili doseči z čezna- přivolilo, toliko obnesla, da se bo z zgradbo tudi moglo bil » kamen turno močjo, in tako nezmotljivo sredstvo modrijanov". Rabili so ga do 12. stoletja za izdelovanje zlata, potem pa v zdravilstvu. četi Razpečav pri sreck efektne loterije se prav te dni pri čenja ter slavnému občinstvu najtoplejše priporoča Pri volitvi v društveno vodstvo za daljno dobo treh let so bili enoglasno Kaj pa bilo vendar to „kamen modrijanov a i ki izvoljeni dosedanji odborovi elani in sicer: Predsednik Merk, c kr. vladni svetovalec Josip so ga čislali kot dušo ali seme zlata? n ' y JB % Paracelsus ga opisuje kot stalno tvarino rdečo c. kr. notar župnik ; Ivan Subie, c kr podpredseđnik : Ivan Plantan tajnik podpredsednik: Janez Flis, stolni kanonik in Ivan Smrekar, mestni katehet natelj obrtne in stroko kakor rubin, prozorno kakor kristal, mehko kakor smolo gajnik: Ferdinand Bradaška, mestni blagajnik in vendar krhko kot steklo. Kakor kamen je bil šole tajnik . bla malo blagajnik Frančišek Bahovec, mestni učitelj. Odborniki : Frančišek Hubad 312 c. kr. ravnatelj tukajšnjega učiteljišča ; Josip Hubad, c. kr. razširjen. Ta časnik je začel v najnovejšem času tako ne-ravnatolj gimnazije v Kranji ; Adolf Ledenik, trgovec, hišni sramno obrekovati avstrijske Slovane, da ni častno za nobe-posestnik; Frančišek Levec, c kr. profesor in okrajni šolski nega Slovenca, ako je še naročen na ta list, pač je Jpa dolž- nadzomik ; Ivan Murnik, cesarski svetnik, deželni odbornik itd nost vsacega rodoljuba, da agitira z vsemi močmi na to, da Ivan Perdan, predsednik trgovinske zbornice itd. ; Andrej Za- naročniki list odpovedo. mejic, stolni stolni kanonik. Presojevalca računov; Ivan Sušnik, kanonik ; Franc Doberlet, posestnik itd. Eazsodniki : Letno poročilo c. kr. obrtnih strokovnih sol (strokovna šola za obdelovanje lesa z javno risarsko šolo in dr. Ivan Janežič. bogoslovski profesor; Matija Zamida, d želni strokovna šola za umetno vezenje in čipkarstvo) v Ljubljani svetovalec ; Andrej Žumer, c. kr. okrajni nadzornik. Ker je namen društva jako blag in plemenit, tudi mi to društvo in njega podjetje svojim čitateljem najtoplejše priporočamo. v šolskem letu 1896/97. Na svetio dal c. kr. direktor Ivan Šubi c Učiteljski zbor šteje: ravnatelja, strokovna šola za ob- debvanje lesa 13 učiteljev, strokovna šola za umetno vezenje- akutno mož Celjsko gimnazijsko vprašanje je postalo zopet jako in čipkarstvo pa učiteljev oziroma učiteljic Na zavodu je- Kakor smo poročali, da je shod slovenskih zaupnih Fran Josipovih in 16 hranilničnih, po Mariji Valeriji ime spodnještajerskih, kateri se je vršil dne 20 julija v novanih ustanov. Preteklo šolsko leto je bilo za obe strokovni Celji, sklenil, izročiti vladi posebno spomenico glede celjskega šoli doba notranje konsolidacije in mirnega razvitka. V vseh gimnazijskega vprašanja Ta spomenica se je izročila vladi dne oddelkih je bilo nepričakovano veliko učencev, tako. da je ste« avgusta Vlada je o oficijoznem razglasilu naznanila, da ne vilo vseh vpisanih obiskovalcev največje, odkar obstojita za- ustanovi paralelk, kakor so jih Slovenci zahtevali, zlasti pa voda. Javna risarska šola je bila tudi prenapolnjena ter je da ne odpravi sedanjega ravnatelja Končnika, kateri je naj- štela 106 frekventantov, tako, da je pač največja inštitucija te večji sovražnik Slovencev. Vlada hoče vzdržati nekake provi- vrste v Avstriji. Vsled tolike udeležbe sta se morala tudi letos zorne nižjegimnazijske razrede za Slovence, sicer pa smatra otvoriti dva oddelka. Iz statisticnih podatkov navajamo : koncem Celje za nemško mesto, do katerega nimajo Slovenci nobenih šolskega leta je bilo skupaj 66 rednih učencev in 7 hospi-pravic Po našem mnenji je dolžnost štajerskih Slovencev, da tantov. Povoljnega uspeha je izvršilo letos 49, nepovoljnega iz tega izvajajo konsekvence tako napram vladi, kakor na- pa le 7 učencev Po narodnosti je bilo 82 Slovencev, 6 Nemcev, pram celjskemu mestu Hrvat in 1 Italijan. Po veri je bil 1 protestant Pri- Imenovanja. Finančni tajnik pri ljubljanskem fi- hodnje šolsko leto se priČne 18 septembra t. Vpisovanje nančnem ravnateljstvu gosp. dr. Ivan Mrak je imenovan ii- so priČne 16. septembra. Vpisati je možno učence, ki imajo- nančnim svetnikom Semeniškega spirituvala gosp. Jož. izpustnice ljudske šole in so izvršili 14 leto. Erkerja imenoval je cesar stolnim kanonikom v Ljubljani. Odličen Za trtnico v Skocijanu je dovolilo poljedelsko gost Slavnoznani srbski pesnik Jovo ministerstvo podpore 300 gld. Sundečić se je pripeljal iz Kotora v Ljubljano da pozdravi svoje prijatelje, in si ogleda našo lepo Gorenjsko. Sporočamo mu svoj iskren pozdrav ! Uradna tajnost je stvar, katere spoštovanje je pač dolžnost vsacega uradnika. Kdor tajnosti ne varuje, se nemškimi uradniki se seveda milejše ravna, bil prva strogo kaznuje. kakor s slovanskimi. Višji policijski komisar v Celovcu izdal neinškiui listom tajni ukaz ministerskega predsednika glede nemškonacijonalnih agitacij. Za kazen je bil premešcen na boljše mesto Da je to storil kak slovanski uradnik, po- gnali bi ga bili brez usmiljenja iz službe. Toča je dne 23. julija v raznih krajih na Dolenj-skem hudo pobila. Skoda je jako znatna in dolžnost države je, da zadetim prebivalcem priskoči z znatno podporo na pomoč. Mestna hranilnica v Rodovljici. V mesecu ju-liju 1897 je 168 strank uložilo 21344 gld. 16*/2 kr., 76-strank uzdignilo 14180 gld 48 kr , 27 stránkám se je izpla- čalo posojil 16596 gld Stanje ulog 271805 gld. 76*/a kr. Denarni promet 68379 gld. 1 kr. Papirni goldinarji. Od 24. julija 1894 je od 57,883.361 gld. prišlo do konca junija 1897 iz prometa 57,170 093 gld. Ostane torej še koncem junija 713 268 gld. Obstrukcija na Koroškem. Vzgled mestne občine v prometu. Beljak, ki je sklenila, da ustavi s 1. septembrom t. 1. delo v prenešenemu delokrogu, posnemajo sedaj tudi drugi občinski zastopi. Doslej so sklenile obstrukcijo občine : Seeboden, Spital ob Dravi in St. Martin ob Beljaku, a gotovo jim slede še druge. Grozna povodenj. Dunaj in skoro vse dežele na severu avstrijske države zlasti C«-ško je zadela velikánská ka Tržaški delavci so jeli kar trumoma prehajati v tastrofa: povodenj. Škoda je neprecenljiva in nepovračljiva. socijalnodemokratični tabor, vsled česar so slovenski rodoljubi Dunaj je bil proti strani Dunava v veliki nevarnosti Voda v v Trstu jeli misliti na posebno organizacijo slovenskih de- Dunavu je bila že 5 metrov 30 cm nad normalom, a je še lavcev. Te dni so'začeli peki štrajkati in s cer so rogovilili vedno naraščala. Že je bila v Prátru, in ondotnih Benetkah tako. da je morala vlada poklicati vojaštvo na pomoČ Pri Talnerfeldu je predrla Dunava v daljavi sto metrov nasip. Potresna opazovalnica se ustanovi na ljubljanski in voda je udrla z grozno silo preko Tulnske doline, pokri- realki. Nje upravitelj bo prof. A. Belar, kateri v svrho studij vajoč polje in travnike visoko s kalnimi valovi. Vse žito in sedaj popotuje po Italiji. Naprava take opazovalnice je jako vsi pridelki so uničeni. Nasip, ščiti kraje Kaiser-Ebersdorf" umestna. Albern in Mannsworth so bili v veliki nevarnosti. Ljudstvo je Umrl je na Rakeku Ernest Maj ster, mlad rodo- bežalo iz hiš, katere stoje še zdaj globoko v vodi. S čolni se Ijuben železniški uradnik, katerega je poštni nadkomisar Cora rešujejo ljudje na vse strani. V Išlu ne morejo ljudje nikamor. dolgo časa krivično preganjal Bodi mlađemu možu ljub spomin. Cesar ni mogel na Dunaj. Več hiš se je ondu že podrlo, Trgovinska in obrtniška zbornica je, ustrezaje tako tudi v Trutnovu in Ausse Cesar je ukazal pripeljati nujni potrebi, poskrbela, da so se vršila ta teden v Ljubljani s Čolni živeša v letovišČe ker vlada nečuvena draginja; cesa- poljudna predavanja v novi občni pridobnini. Predavanja so rica pa nabira osebne milodare za nesrečne kraje Zopet se bila dobro obiskana. poroča iz raznih krajev na Solnograškem, Zg. Avstrijskem in Zdravniška zbornica za Kranjsko je imela dne Stajerskem o nesrečah. Veliko ljudi se je utopilo. Grof Badeni 27. julija v Ljubljani svoj redni občni zbor, kateri je sprejel sporočil prizadetim krajem, naj se obrnejo do njega za de mej drugim tudi obsežno stanovski red, kar je iskreno odobravati, narno pomoč Cesar pa je nakazal iz privatne blagajne razne »Zur guten Stunde« je naslov nemškemu ilustro- podpore za Češko 30000 gld. Mladočeški poslanci so se sešli vanemu listu, kateri je tudi po slovenskih pokrajinah močno da se posvetujo, kake korake store za državno pomoč. 313 Nov red. a t A cesarjevim dovoljenjem nastani se v trebne svote.) A tudi drugi listi izkazujejo preostanke Radi Avstriji nov samostanski red Kamilancev, kateri otvori za ju- tega so uredništva naprosila oblast, da se porabijo ostali novci 501etnice cesarjevega vladanja bolnico za moške. Redov- za razne dobrodelne svrhe na spomin Mickieviču, „Varšav. niki so sami duhovniki ter se nazi vij ejo po sv. Kamilu de Kur jer « pa prosi dovoljenja, da se napravi iz 150.000 rub- Lellis. Red je razširjen zlasti po romanskih deželah. ljev zaklad, iz katerega bi se vsako leto na rojstveni dan pes-Babjeverski strah. Kitajci mislijo, da so neraz- nika dajale nagrade za najboljše povesti, drame in kritike, rušljive stavbě, pod katerimi se pokoplje otrok Železnice so Varšavski knjigarnarji in zalagatelji pa pripravljajo za Mickie- dobre, če se pod vsak prag pokoplje jeden otr k. Sedaj se je vičevo stoletnico raznovrstna izdanja njegovih del. Poljski skla-raznesla novica po „nebeškem cesarstvu", da rabijo Rusi za datelji hočejo prirediti za ta dan glasbene ilustracije, a uraet-đovo železnico človeških žrtev, in da je ruski poslanik v Pe- niki albume in slike tipov in prizorov iz raznih del tega ve- kingu že prosil cesarieo kitajsko, da mu dá. 2000 kitajskih likega pesnika. Tudi Slovenci borno praznovali kmalu sto- otrok. Strah velik. letnico Fr Prešema. Kako jo proslave naši književniki, Kako časte Nemci in kako časte Poljaki svoje slikarji in kiparji? Kako je proslavi naše občinstvo? pesnike pojasnjuje posebno dobro naslednje: Nemški Liliencron je v velikih denarnih stiskah. Nemci so, pesnik kakor Rôntgenovi žarki v službi živeža, Kemiki so to epohalno najdbo jeli izrabljati za preskuševanje živil na njih zdravost. Tako se s pomoČjo Rôntgenovih žarkov zamorejo znano, narod pesnikov, in takému je seveda malo mar, če mu nekaj pesnikov lakote pomre. Nekateri Liliencronovi čestilci se preiskati zabela, meso, jajca, kava, sadje, z jedno besedo vse sklenili, napraviti za pesnika kolekto. Razglasili so oklic na živilo, ako je zdravo, t j. sveže in originalno, nepokvarjeno. nemški narod. 700 časopisov je ta oklic priobčilo, in res na- Tacih žarkov nam je zares v marsikaterem pogledu potrebno Î brala se je kolosalna svota 120 gld ! Teh 120 gld. bodo Nemci ponudili jednemu najveČjih svojih pesnikov kot „dar na- rodov in dokaz národové hvaMmosti u Za spomenik slav- Loterijske srećke. nerou poljskemu pesniku in književniku Mickieviču so nabrali njegovi rojaki veliko vecjo svoto, kakor je potrebna. Samo pri uredništvu „Varš. Kurjera" so našli preostanka 140.000 rub- / Linču dne 31. julija t. 1. : 65, V Trstu dne 31. julija t. 34, 13 íjev. (Vsak večji list se je namreč zavezal, da nabere del po- V Pragi dne 32 21, 82, 26, 18, 34. avgusta t. I : 53, 73, 37, 64, 48 « Jedino pravi Podpisano mestno županstvo naznanja, bodo vršili (Rudolfovem) govejo živino tudi najprej Novem mestu Dolenjskem vsakem sejmu (3) in sicer: 1.) vsak prvi pondeljek vsakega mesca (ako pade na tak pondeljek praznik, vrši se sejm prihodnji pondeljek), toraj 12 sejmov; nadalje ob vsakem letnem sejmu, kakor: 2.) januvarja v torek po sv. Antonu; 3.) aprila v torek pred sv. Jurjem; 4.) avgusta v torek po sv. Jerneju ; 5.) oktobra v torek po sv. Lukežu; 6.) decembra prvi torek v adventu Prvi konjski sejm bode torej dne 2. avgusta 1897 kot prvi pondeljek meseca avgusta. Prirejeno je za te sejme vsestransko pri- pravno in prostorno novo sejmišce tik državne ceste za novomeškim pokopališčem s posebnim dohodom in posebnim odhodom kakor skuševališčem za konje na sejmišču samem. Mestno županstvo v Novem Mestu dne 10. julija 1897. Župan : dr. Sehegula 4 (Tinctura balsamica) lekarne pri „angelju varhu'4 tovarne farmacevtičnih pre- paratov DIE A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti Rogatec-Slatini. činstva vrednimi pred ponare ja- Preskušen potrjen oblastev. zdravstvenih sedaj nadalje to-le oblast- registrováno varstveno znamko. Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko ďomače zdravilo, že- uteši prsne plućne bolesti lodečni uporabno no- tranje in zunanje. V znak pristnosti je vtis- zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri an gelju varhu". Vsak balzam, leno tiskane varstvene znamke, nejo tem nič vrednejo ponaredbo nosi zgoraj stoječe ze- odkloni Pazi čim četo rej vedno natančno rejalce zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se nahaja zaloga mojega balzama, naj naroči direktno . Thierry-ja malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje slovi: Na angelja varha lekarno Pregradi pri Rogatec-Slatini. krone, Bosno Hercegovino malih dvojnih steklenic 4 krone dvojnih steklenic vinarjev Manj majhnih predplačilu razpošilja. Razpošilja se samo proti poštnem povzetju. Pazi vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. Najbolji, najzdraveji m glasoviteji liker na svetu proti naj- sla- bemu želodcu itd. je si hoče ohraniti zdrav že- lodec, obvarovati si zdravje, hvaljeni počutiti, biti vesel, celem svetu razširjeni Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Varujte se ponarejanj in zalitevajte vedno pravi Ylahoy iz Zadra, katerega je dobiti y vsaki trgovini in kavarni. w Odlikovanja: i Moji in Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda^ Salvatorja. Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz. Častni član italijanskega zavoda „Pogresso" z odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Z veznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertađora, republike Venezuela. ! Odlikovan na sledečih razstavah % Dunaj 1873. Svitinja za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kalkuta 1883 84. Velika s v etin j a. Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diplo ma Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata s vetinj a. Berlin 1892. Zlata svetinja. t izdelki se razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, Nemčiji, Angliji, Rusiji, Švediji in Norvegiji, Svi ci, Danski, T" __V • • • urcij i, Grški, Španiji, Portugaliji, Rumuniji, Srbi j i, Bolgariji, ' - V Crnigori, Otoku 3Ialta, Belgiji, Zjedinjenih državah amerikanskih, Brazilij i, 3Ieksiki, A r g e n t i n j i, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Alžeriji, Tunisu, 31 a roku, Otoku Kipru. pro Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.