Dolenjske Novice izhajajo vsjik pelck ; ako : : je ta (Jan [iraziiik, dan poprej. : : Cena jim je za celo leto (od ajiriJa do aprila) K, za pol leta l-óO K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske državB znaša K, za Ameriko ](. List ill oglasi se plačujejo iiaiH-ej. Vse (lojtlsLS iiaroèiiiiio in oztiaiiilii siii'ejeina tiskarna J. Krajec nasi. Vinska pokušnja. Vinska [lokusnja, ki jo jti din; G. in 7. t 111. priredila kmetijska podružnica novomeška v Ivaiidiji, j(i vspela prav povoljno. Vijia so poslali v obilnem številu gospodarji iz novomeškega okraja, zlasti i/ sosednje vinorodne oljčine Št. Peter, (Trska gora, Orćevjc), iz domače občino kandijske, iz Straže itd. Iz krškega glavarstva je bilo največ vina iz občine svctokrižke, kostanjcviškc, krške (^Drenovci, Sv. Duii itd.) iii iz Št. Janža. Iz 13elekrajine so bile zastopane najbolj seniiške gorice, Ručetna gora, Stražni vrii, celo iz daljne Vinice je dospela dobra poknšnja. Zelo malo je bila zastopana Metlika, Bilo je tu le nekaj vin od posestnikov iz liožakovega in iz Žntn-berka in eno viiio iz občine Suhor. To je obžalovati, zlasti iz vzroka, ker so se ravno za metliška vîna zanimali kupci iz kočevskih občin, ki so potem tiakiipilt precej šeiniškega vina. Sknpaj se je vdeležilo a svojimi vini poknštije 100 gospodarjev, ki so poslali okoli 150 vrst vina. Množina na jirodaj ponujenega vina je znašala kakih 3000 Id. Med obiskovalci so se v nedeljo vde-ležili poknšnje nekteri veliki vinski trgovci, tako gg.: Zaje iz Šiške, Mejač iz Komende, Oinaheii iz Višnje gore, poslovodja deŽ. vinarske zadrnge g. Cotic in drugi, V pondeljek je pošetilo pokušnjo več gostilničarjev iz mesta in okolice, daljo iz Štlluperta, iz kočevskega in i'ibniškega okraja iii mnogo drugih. Pokušnjo so s svojim obiskom počastili pa tudi številni mji in domači gostje, tako iz Ljubljane gg. dež. odbornik dr. Pegan s gospo sojirogo, državni poslanec prof. Jarc, iz Novega mesta gospod vladni svetnik ijai'on Ueclibacb, mil. g. prošt dr. Elbert in mnogo drugih gospodov, zlasti iz profesorskih in uradniških krogov, iz Kandijc gg. dvorni svetnik Vy. pl. Šuklje in gg. deželna poslanca: Župan Zurc in ing. Milan pl. ouklje. Vina se je pri poknšnji sami in na podlagi tukaj pričetili pogajanj prodalo okoli 400 hI po ccni 32 K do 44 K. Dosti kupčije se pa ni moglo zaključiti, ker ni bilo gospodarjev navzočih, pač pa so si kupei notirali njin\ ngaja-joča vina in naslove producentov-vinogradnikov, kar bo gotovo še dalo povod k marsikateri vinski kupčiji pred in po ])raznikih. Vinski kupci so se pritoževali, da so mnoge nastavljene cene i)retirane. V drugih krajih {v Istri in Vipavi) so pri najmanj enaki kvaliteti eene dosti nižje, kar daje zlasti velikim vinskim trgovcetn povod, da se po vino obračajo v te kraje. Brez dvoma bo treba, da se tem cenam tudi na Dolenjskem prilagodimo, če hočemo, da nam vino ne zastaja. Sicer ita se je navzoče vinske trgovce opozorilo, da nastavljene vinske cene niso zadnje in da se da pri dobri volji prodajalca in kupca gotovo doseči sporazum-Ijenje na podlagi primerno znižane cene. Med razstavljetiimi vini so glede dobrote nadkrilovala vse druge iiektera kvalitetna vina iz novomeške okolice, zlasti izborna stara in nova trškogorska iti pre-žeška vina graščakinje gospe p!. Langer iz líršlina, ki je nekaj vina prodala celo po 80 v liter, dalje vino dežehie kmet. šole na Grmu, g. pl, Fichtenau in dr. Ta lepi uspeh pri sortnih vinih nam kaže čedalje bolj jn'avo ])ot, po kteri mo-ra[iio za naprej na Dolenjskem hoííiti. Vitričo naših slabih klimatičnih , razmer nam kaže posebno, da smo glede sort, ki jih v vinogradu saditno, bolj izbirčni. Proč s iioznimi in kislimi sortami kot je lipiia, zelenika, belina in dr. in popilmimo se vrst, ki pri dobri rodovitno.sti vsako leto dobi'0 dozore in dajejo taka vina, da se Ž njimi lahko povsod pokažemo. Kaj nam pomagajo polni sodi kiselice, če jo ne moremo prodati ? Kaj se da celo v neugodnih legah ozirotiia mrzlejših krajih doseči, to nam kažejo vina iz slabih leg državnih trtnic na Dolenjskem in pa vina iz napredne občine Št. Janž-ške, kjer sadijo kmetje le cepljene trte dobrih vrst, K tem prištevam zlasti veltlinca in siivanca. Pri belokranjskih vitlih se vkljiib dobri kvaliteti kaže jionutnjkatije smisla za umno kletarstvo. Gotovo je, da po starem načinu jiripravljeiia bela belokranjska vina z večdneviiim ali celo tedenskim kipenjem na tropu niso za drugo, kakor za porabo v domačem kraju in v najbližji okolici, zlasti šc v sosedtijem kočevskem okraju. Za izvoz preko Kovegatnesla so porabna le vina svitle barve z milim, ne pi'etrdim okusom. To smo videli jasno že pri novo-tJieškein občinstvu, ki je najraje segalo po svetlih, belih vinih, miiega in ne trpkega (zagatnega) okusa. V lem oziru nadki'i-ljuje novomeška okolica s svojim vinom večino drugih krajev na Dolenjskem. Pa tudi črno in rdeče vino iz okolice Novega mesta je prav ugajalo. Krono je odnesla seveda „proštova" portugalka iz Trške goro. Iz krškega glavarstva so se dopadla zlasti bela vina iz Bojnika (gg. Ulm in Karlovsek) in potom iz okolice kostanje-viške in krške, od koder so bila pa bolj zastopana rdeča vina. Kaj bi se dalo \]ii bolj skrbnem rav-natiju tam i)ri rdečih vinih doseči, to nam je pokazal priprost kmetič iz cerkljanske okolico. Pi'inesel je lepo rudečo vinco čistega in milega okusa, ki je vsem, ki so ga pokusili, prav ugajalo. Takoj ga je kupila deželna viimrska zadruga za svojo klet v hotelu „Union." Ko sem kmeta vprašal, kako da je pridelal tako dobro kapljico, mi jo odgovoril: „liil sem na Vašetn predavanju v Cerkljah in delal sem po Vaših nasvetih. Skrbno sem odbiral zelene in gtiile jagode, grozdje sem od-pecljal in tropa nisem pustil dvigniti se v kadi na vrli." To je tttdi vsa umetnost pri izdelovanju rdečih vin, t)ri nas priljubljenih cvičkov. Kdor no odpecljnje, tega vino dobi ])ri ki])enju v kadi trd, sirov okus po pec-Ijih in kdor iic pazi in imsti, da se trop v kadi dvigne in stoji in kisa na vrhu, tega vitio dobi pust okus po segretem okislanem ti'opu ali pa — v gorkom vremenu — celo C i k. Tedaj malo bolj skrbnega kletarstva nam jo (reba. V tem oziru lahko napredujemo in moramo napredovati. Prireditev vinske jiokušnjc je vsem interesentom ugajala in čula so je od nmogiii strani želja, da bi se ta pi-ireditev stalno, vsakoletno vtieljala. (iotovo bi se s časom na njo, zlasti pri večjem zanimanju od strani vinogradnikov, privadili tudi vinski trgovci in gostilničarji, kakor se privadimo na novo trgovino ali nov semenj, Kno stoji, da je taka prireditev za zunanje kupee najbolj. priprost način, po katui'eiij se lahko infortiiirajo o.^tem, kje, kakšna vina in po kaki ceni je dobiti, i'a tudi za ktneta-vinogradnika je taka prireditev poučna. Videli smo, kako jiazljivo so [iniogi vinogradniki posku.Šali vina drugih. Gotovo bodo skušali odpraviti nedostatke, ki so jih morda našli pri svojih vinih. Iz nekega kraja se je čiilo, da so se vinogradniki spodtikali na tem, ker sc je zahtevalo od njih preveč (3 1) vina za pokušnjo, Kotiiur se je to zdelo preveč, ta bi bil lahko poslal manj. Sicer pa je imela letos ta prireditev tudi še drug, namreč tudi dobrodelen namen. Kmetijska podi'iižnica novomeška je s hvalevredno požrtvovalnostjo pokrila vse stroške prireditve in dohodki, ki so se pri njej dosegli, se porabijo za podporo beguncev in rodbin revnih vpoklieaticev. V to svrho se je zahtevala od pokušajočega širšega občinstva mala lu'istojbina, med tetn ko so vinogradtiiki sami svoja vina pokušali in dajali pokušati brezplačno. Kar jc vina ostalo (približno eno vedro) se bo podarilo ranjeticem v tukajšnih boltiii^ah za Božič. Da bo to darilo večje, je poskrbel g. dr. Slane, ki je podaril cel veder vina iz Tolstega vrlia. Lepa mu hvala. ' Da je prireilitov tudi v gmotnem oziru tako dobro uspela, se imamo zahvaliti zlasti našim vrlitn damatu, ki so pod vodstvotii gospe liohrtiianove skrbele za prigrizek in ki so neumorno stregle številnim gostom. Lepa jitii hvala! Ji. Skalický. Vspeli vinske pokušnje v Kandiji. Ali je imela vinska pokušnja kaj vspeha? Ali se izplača taka prireditev V Na to vprašanje moramo dati odgovor vsem tistim, ki omalovažujejo take prireditve in katerim se zde sploh nepotrebne. Kmetijska podružnica novomeška je pospeševala vinsko kupčijo dosedaj Žc par poti z vinskimi semnji in vinskimi razstavami. Letos je priredila vinsko pokušnjo. Vsom tem prireditvam je bil glavni in edini namen, da se dá kupcem kolikor mogoče ugodna prilika za naknp vina, domačim vinogradnikom pa prilika, da pridejo lažje do kupea. Ta namen sc jo dosogel, v kolikor je bito to mogoče pri sedanjih izrednih razmerah, in je ktnetijska podružnica lahko zadovoljna s svojim vspehom. ICden in drugi se je izrazil, da bi se morale take pokušnje prirejati vsako leto. Najbolj zadovoljni so bili seveda tisti nasi vinogradniki, ki so svoje vino prodali. Na licu mesta se je prodalo do 400 hektolitrov vina. To je bil prvi in ne-p o s r e il II i v s p e h cele prireditve. Ta prodaja kaže, da se dá vino prav dobro prodajati tudi pri takih prilikah in da je treba le resnih kupcev in poštenih cen, da se vino proda. Ce so ga eni kupili, bi ga tudi lahko drugi! je jasno. Ležeče je torej le tia ku|>cib, da se kupčija razvije. Pri nas nismo dosedaj taki kupčiji še dosti vajeni, ali pride čas, da bo tudi pri nas prišla do večje veljave. Našemu vabilu se je odzvalo več kupcev, vino-tržcev in gostilničarjev, ki so našo jiri-reditev častno podpi'lt in s tem najbolj pokazali, da se strinjajo s takimi priredbami. belimo, da jiridejo v bodoče še v večjem .številu, ker jih nujno potretiujemo. „Pri sodu se da vino najbolj kupiti^ S to trditvijo se tudi mi strinjamo. Ali prav ])ri taki pokušnji se človek najlažje ]ioduči, kakšna vina so se pridelala v enem in drugem kraju in kam se je obračati za vinom. To simznavanje in inimerjanje vinskega pridelka po raznih naših vinskih goricah, to je drug važen vspeh, ki ga je imela vinska pokušnja v Kandiji. Eden in drug se je izjavil, da pride po vino, kakor hitro mu bo mogoče. Nekaterim so bolj ugajala dolenjska vina (novomeška in krška vina) s svojim tankim in polnim, prijetno kiselkastim okusom, di'ugim zopet belokranjska vina s svojo bolj trdo in močno naravo. Videlo se je, kako niero-dajna sta pri tej kupčiji krajevni okus in navada. Tretji vspeh je bil ta, da so sc odzvali naši vinogradniki mnogoštevilno našemu vabilu. S tem so najbolj dokazali, da se strinjajo s takimi iirireditvami in da so kupčije nujno potrebni. Prišli so od vsob strani, tako, da so l)ile zastopane vse važne vinske gorice po Dolenjskem in v Beloki'ajini. TjC metliška vina so bila slabo zastopana. Na f.reh straneh velike gostilniške dvorano so bila vina razpostavljena. Mnogi so prinesli vinske pokušnje kakor na vinski semenj in so jih sattii okrog nosili in poinijali. Tudi na ta način sc je nekaj vina {jrodalo. Na pokušnjo je poslalo svoja vina 85 vinogradnikov; s temi pa, ki so vina v cekarjih okrog ponujali, jih je bilo gotovo sto, ki so se udeležili te prireditve. Pokušenj samih je bilo okroglo 150, ponuđenoga vina pa okolu 3000 hI. Po programu se jo zahtevalo od vsake vrste vina po 3 litre, prinesli so ga pa tudi manj. Marsikdo se jo čudil, da so se zahtevale take množine za pokušnjo in da so se pokušnje prodajale interesentom po 10 h kozarec, Vsi ti naj zvedo danes, da se jo na ta način dosegel še cn vspeh in sicer ta, da se je spravilo nekaj dohodka za naŠe begunce in za rodbine v vojsko poklicanih. Kdoi' je pa dajal svoja vina pokušati, jih je dajal brezplačno. To moramo povedati vsem onim, ki so bili morda iznenađeni, da so se dajale pokušnje proti plačilu. Sicer je bilo pa lo plačilo tako nizko, da ga je vsak rad položil na oltar domovine. Povedati moramo, da je vse stroške priieditvc prevzela kmetijska podružnica sama in da se ima ves dohodek pokušnje porabiti za podiioro Ijiidij, ki so vsicd vojske težko prizadeti. Povedati moramo tudi to, da je bilo vse polno obiskovalcev ]U'vi in drugi dan pokuSnj(!. 11. Gospodarske drobtiiie. Sadjarski tečaj priredi ktnetijska Šola na (.irmu za mladeniče, ki se liočejo praktično izvežbati v obrezovanju inoski'bo-vanju drevja, v ce))ljenju in gojitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo trajal od 15. febj'. do 15. maja 1*J15, Sprejme se G vajencev v starosti od IG let iKi]i)'ej, Sa(ijarski va- jeiioi ilol)ijo brezplačno lii'aiio in stanovanje, v limai'ju i)a jio 10 kron na tiioset;, I'roSiijo, katerim jc priložiti i/inistnico ljudske šole in ki'stni list ali î)a (iouiovnico, jc vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole iia (Irmu, poŠta Kaudija iia Ki'anjskeiu, do 5. jau. liJlT). Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Urnui za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo pi^aktlčno i/vežhati v vseh potrehiiili vinogradniškiti in Irlniskih delili. ■— Tečaj bo trajal od 1 '), t'o!)i-uai'ja do 31. oktobra 1915, Sprejme so G učencev v starosti od 16 let naprej, A'^iničarski učenci dol)ijo l)i'czplačno hiano in stano-vaiije, v denarju pa ]io 10 K na mesec. Pro.Šnje, katei-im je priložiti i/pustnico ljudske šule in krstni lisi. ali domovnico, je vložiti pri raviiiittdjstvu kmetijske šole na Gi'niu (]wšta K^indija na Ki'anjskem) do Tj, jaimaija 191"). Modra galica bo prihodnje lcf.0 zelo draga, Di'tižba je ima nekaj v zalogi iii sicer v sodčkih po 250 kg in kilogram po 80 h na mestu v Jjjubljani. Kdor želi galico po tej (leiii Še dohiti, naj se ne-iiiudno zglasi ju'i kmetijski podružnici novomeški, ki jo hoče ju'eskrbeti za svoj okoliš, Cialica se daje le p]'of,i predplačilu. Prevozni stroški se ]jlačajo pa I»]'! oddaji na novomeškem kolodvoru. Vojska z Rusi« Položaj v Karpatih ugoden. Jiudim- pešta, 4, dccenibra. Tukajšnji listi poročajo: Tri ÍTomoni so zadnje dni nase čete. ujele 1200 Rusov. Zaplenjene je bilo tudi veliko municije in mnojj^o vozov. Na potih od ilomone do 1'ahaze leže povsod jiroč vržene i'uske ])uške, Vi'cme je zelo mrzlo, debel sneg pidcriva tla, liusl;o umikanje je združeno s silnimi težavami. Naše čete pobirajo po cestah številne zmrznjene ruske vojake, ki so med lunikanjem onemogli. Rusi so sedaj Ic še 15 km oddaljeni od meje in laliko se že danes reče, da se 1)0 drugi ruski vpad na Ogrsko končal s katasti-ofo za Ruse. Rusi so bili tudi severno od Taksanyja zopet poraženi. V didini Udval so naše ćete zaplenile ves ruski tren in tudi pi'i Sti-ojiku so zojiet zmagale. V saroškem komitatu so se vršili manjši spopadi. V komitaiu Ungvar seje končal ruski vpail s težko katastrofo za Huse. Pri tJszokn in v dolini Kies so bili Rusi ponovno piu'ažeiii. Pri lloinoiii je 4000 Uusov mrtvih. Ruski strah pred netriškim vpadom. Jiudimpešta, 4. decembra. „Az Est" je dobil Čez Stockholui iz I'eterburga naslednje ])oročilo: Oi)ei'acije neniškega hro-dovja v Vzhodnem nioi'ju vzbujajo v Pe-terbui'gu velik neniij'. i'o mestu, ki je z mrzlično naglico utrjujejo, se i-azširjajo pustolovske govorice. „Novoje Vremja" je priobčita veliko pozornost vzbujajoč članek, ki se med drugim glasi: Gotovo je, da bo nemško bj'odovje v kmtkem poslalo jjroti nam veliko ti'ansportnih jiarnikov z vojaki, Predno se bo vojnemu ministru iu).-;rečilo uki'eniti vse potrebno, bodo pomorjaiiski grenadirji prodirali proti Peterl)ui'gu. Zato vsakogar luijiio svarimo, da se !ie naseli v obližju prestolnega mesta. iJižavni zaklad se moi'a spravili v Moskvo ali Nižnij Novgoi'od, ravno tako državni arliiv in vsi zakladi, ker nočemo, da bi postali sovražnikov plen. Boji v Karpatih. V severovzhodnem delu Sarosa stoje bitke za nas ugodno. Za Uzsoški pi'(ilaz se bijejo boji, s katerimi ki'ijejo R.usí svoje umikanje. Poiii-Še]ia železnica se hitro ])o|u'avlja. A^'reme se jasni. Rusi mečejo tmli ločtie gi'anate. Naši zasledujejo }ji'i llomoni poražene Rtise. Pi'i Takcsaiiyju je bil sovražnik zopiît (dt-čutljivo [)oriižeu. Vzeli smo ves tren tistim ruskim četam, ki so ležale v Omlava dolini. Mrtve Ruse Še vedno naši jtokopa-vajo. llomoiui je veliko iiokojjališče. Nettici zasledujejo utnikajoče se Ruse. 5000 Rusov vjetih. Na severnem Poljskem nemške Čete neprenehonui sledijo vzhodno in jugovzhodno od Lodza hiti'o se umikajočemu sovražniku. Rusi so izgubili doslej okoli 5000 vjetnikov in IG topov z mu-nicijskimi vozovi. Rusi naročajo nove topove. „Frankfurter Zeitung" poroča iz Tokia, da je sklenil ruski general Harmonius ])ogodbo z japonskimi tovarnami za izdelavo 48 baterij. Nemško-fpancosko-belg]jsko bojišče. Francoski napadi na Flanderskem in pri Altkirchu odbiti. Keroliu, 4. decembra. (Kor. urad.) Poročilo Wolffovega urada: veliki glavni stan, 4. decendira 1914 dopoldne. Naše čete so na zahodnem bojišču ponovno oilbiie napad Francozov na Flan-dej'uskem. Odbiti so bili tudi francoski napadi v okolici severnozalioilno od Alt-kirchen, kjei' so imeli b'rancozi zrutt ne izgube. Angleški kralj na bojišču. Kopeidia-gen. iz Pariza se poroča: 1'ri prihodu angleškega kralja .lurija v Boulogne, kjei-je stopil na francoska tla, je bil navzoč tudi Waleški princ, Kralj je nato pregledal več lazaretov. Boji pri Nleuportu. Berolin, 4. dec. „Lokalajizeiger" ]>oroČa iz Genta : Pri Nieupoi'tu in južno od Vperna so težki nemški to[>ovi obČtUrio poškodovali utrdbe zaveznikov; njih utrdbe južno od l)ix-muidna so pa vsled iiovodnji iievzdržljive. Nemška artilerija si je priboi'ila, kar pri-pozna tudi dnevno poi'očilo generala Jotfreja, zelo ugodna opirališča zahodno od Lensa, osobito pri Lix, pii Roulette in v ozemlju AVoewi'e. Boji v Sundgau. „M. N. N." poročajo iz Basela: Boji v Sundgau, ki so se bili v ponedeljek in v torek, nimajo več značaja bojev prednjih čet. V Basel u so ponoči od rtedelje na itoncdeljek opazovali do polnoči metalce svctlolie v gorah Sclnvarz-■\valda. Velike nemške sile korakajo od Rene proti Vogezom. Nemške postojanke so zelo dobre. Silovit boj se je bil v Miiii-stei'ski in v AVesterlinger dolini, kjer so ])otisnili Fi'ancoze nazaj, Francozi so nemško ozemlje razveu nekaterih vasi ob švi-cai'ski meji pojtolnoma zaiuistili. V ilolinali lil in Lai-g divja artilerijski boj, ki še ni odločen. Nemci zapustili Vernelles. Berolin, 6. deccmbra. (Uradno.) Danes ponoči smo po načrtu zapustili kraj Vernelles (južno-vzliodno od Bethune), ker IjI na^- V rimskih krogili krožijo vesti, da se Angleži pogajajo z gl^ivarjeni rodu Se-nussov, Sibi Ahniedom. Ta je baje obljubil, Mla ne bo šel proti Kgii)tu. Angleži ga pí»-nameravajo imenovati za kediva v Egiptu. Turki zaplenili 300 železniških voz. Atene, Turšk« oblasti v Siiiiriii so zaplenilo 9 lokomotiv, 300 ždcziiiákiii voz iii 15.000 vreč moke, ki je bila iiîunenjena za Aiif^lijo, DomaČe in tuje novice« • G.Jurij Picek, trgovec v Novem mestu, ki je sedaj na jiižncm bojišču, je poslal g. cesarskemu svetniku, knjigotržcu Urbanu Horvat sledeče pismo: „Dragi mi! Naznanjam Ti, da sem še vedno zdrav. Armada iiasa vsestransko dobro napreduje, naš polk je bil že mno-goki'at v Inuliii bojih, vedno lazijo po velikih gorali v snegu in mrazu. Neverjetno, koliko človek zdrži. Vreme jc sedaj še precej toplo, po lirihih jc sneg in mraz, sicer je pa silno veliko blata in slaba pota. Živeža imamo vedno za sproti, samo iiijače ni itikakoi-šiie za dohiti. Tukaj je tak ki'aj, v katerem denar nima nobene veljave, ker se nič ne dobi. Vsi si želimo skorajšnega konca, pa jc malo upanja. Te pozdralja Tvoj prijatelj J. Picek, Zares je padel na bojnem polju pri Grodeku za prejetimi ranami g. dr. Ivan Majerle, doma iz Jelsevnika pri Črnoriilju. Njegov oče nas je napi-osil, da naj naznanimo to žalostno dejstvo v Dol, Novicah, da se prepričajo vsi oni, ki ne verjamejo, da bi bil zares mrtev njegov sin. Ob enem sc pa zahvaljuje vsem, ki so njemu in njegovi rodbini izrazili toliko resničnega sočutja in srčnega sožalja zaradi smrti na-dcpolncga sina g. dr. Ivana . . . Obvestilo, ki je je dobila mati Marija Majerle od nekega podčastnika o siiirti njenega sina se nekako tako-lc glasi: „Na Vaše vprašanje na našega poveljnika N. . . ., ki je pa sedaj tudi ranjen, si dovoljujem jaz odgovarjati. Vas sin g, dr. Ivan je bil ranjen v vojski pri Grodeku; krogla mu je šla sko/i ledvice. Na bojnem polju je bil hitro obvezan in so ga odpeljali na nckeni vozu na postajo Orodek, oiikoder bi se imel prepeljati v bolnišnico. Toda na potu pri transportu je že umrl za dobljenimi ranami. Oosjiod dr. Ivan Majerle leži na po.staji v Grodeku, Siircjmite, častita gospa, naknadno moje prisrčno sožalje. — — — V „Narodni čitalnici v Novem mstu" sc z ozirom na vojni čas in na vladajoče splošno razpoloženje za hrumne zabave običajna veselica na Silvestrov večer letos opusti in je iz toga povoda čitalin'čni odbor iz društvenih sredstev naklonil „Cesarice Klizabete javni bolnici v Novem mestu" in „Cesarja Franca Jožefa bolnici usmiljenih bratov v Kandiji*' po 25 K, skupaj 50 K, kol prispevek za božično obdaritev naših ranjenih vojakov. Zelo redko naklu6je. V Šmilielu pri Novem mestu so bili v nedeljo G. dec. 1.1. skupaj (vštric) krščeni trije Štefani: Štefan Vesel iz Kandije, Štefan Sušnik ííí Gotne vasi, Štefan Rodič iz Roričevcga; cn oČe je Štefan (Vesel), en boter Štefan (Turk) in njihov žutuiik Štefan (Terškaii), tedaj skupaj Sest Štefanov, ko jc vendar tako malo ljudi tega imena. Na severnem bojišču je padei, kakor nam poroča prijatelj našega lista, -lanez Kučič, ki je služil pri 17. pe.špolku, IC. stot. Doma je bil iz Crešnjevca pri Kostanjevici na Dolenjsketii. Padel je na južnem bojišču 20. novembra t. 1, iioi'očnik 27. či'novojniškega polka. g. -loško Hude. Bil jc zadet od dveli krogcd; zadnjo ji; dobil v ])i'si, ki je v kratkem povzi-očila smrt. Padli junak je bil 31) let star in iz Mirncpeči doma, vrl in ljubeznjiv. Bodi mu dalnja srbska zemljica lalika! Poročilo o smrti Hudeta. Slovenec poroča: Prejeli smo: Slavno uredništvo! NajprisrČnejše pozdrave z južnega bojišča Vam pošiljatuo črnovojniki '27, ljubljanskega polka. Přetečeni teden so bile tu \ToČe bitke. Na naši strani je bilo nekaj mrtvili in ranjenih. Kaj pa sovražnik? Ta je imel pa velike izgube. Kljub temu, da se je pri umikanju izvrstno z varnostnimi jarki zavaroval in je bil dostop naših Čet do njega zelo težaven, jc moi'al vsled našega izvrstnega prodiranja zapu.stiti ugodjio pozicijo, V^sak naš posameznik dobro ve, da se bojuje za sveto pravico. Zato pa naši ljudje s toliko stanovitnostjo voljno in potrpežljivo preiuišajo vse težave, dobro vcdoČ, da sigurno dospejo do svojega vzvišenega cilja. Jvakor naši slavni pradedje, bomo tudi mi z božjo jjomočjo ])oriesli domov z bojnega polja neomadeževano našo vedno čisto zastavo, oveiu^^ano z zmagovalno palmo. V teh zadnjih bitkah padel je junaške smrti za svojega vladarja in domovino, ljubljen od svojili tovarišev, ljubljen od svojih podložnikov, vrli častnik poročnik v rezervi Josip Hudt^, doma iz MirnepeČi na Dolenjskem, Pri prodiranju ga je pri prvem strelu sovražnikova krogla zadela v stegno. Ko ga je njegov stuga prijel, da bi ga dvignil, zadene ga drugi strel naravnost v junaške pi'si. Ta strel je povzročil skorajšnjo smrt, Visoko v bosenském gorovju krije tiha gomila plemenito njegovo srce. Tu mirno počiva med drugimi njegovimi padlitiii junaki-tovariŠi in nživa mir, njegova plemenila muČeniška duša pa uživa večno angelsko veselje. Vsem njegovim bivšitii sošolcem novomeške gimnazije ga i)riporočamo v prijazen spo-luin, gg. duhovnikom-soSolcem pa še posebno v „memento". Slava njegovemu spominu! » Bolnica v Kandiji. Za ranjene vojake so povodom 6(1 letnice cesai'jevega vladanja darovali: G. Urban Horvat, veČ lepih zemljevidov, g, jil. Šuklje smodke, g. Ogriiic, oskrb, zaloge Reininghausove pivovarne, 100 steklenic pive, gospa Klemen iz Čermošnjic 1 srno. Nadalje so poslali : Gsp. dr. Goviani kompot, malinovec in slivovic, gl. tobačna trafika, tobak, cigaretc in smodke, gospa Vodnik-AIajzelj núče, vas Dolenjivrli pri Šempetru 2 vreči krom-])irja in jabolka, M. Cesar je nabrala v Semiču moko, suhe Češplje in jabolka, — novomeški Čehi — „buditi" za češke ranjence. Za „Miklavža" so pa čč. sestre v Šmilielu prinesle ranjencem vsakemu po eno žemljo, fige, orehe in cigarete. Pošiljanje denarja vojnim vjetnikom. S 1. decembrom se more pošiljati denar po poštni nakaznici avstrijskim vojnim vjetnikom, ki se naliajajo v vjetništvu na Francoskem, Angleškem, v Rusiji in v Srbiji, in sicer v najvišjem znesku do 800 frankov (1 frank je 05 vinarjev,^ Te postne nakaznice so poštnine proste. Razglas c, kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 7. decembra 1914, st. 34,721, 0 določitvi najvišjih cen za veliko trgovino z žitom in moko. Izvršujoč ministrsko naredbo z dne 28. novembra 1914, drž, zak, št. 325, se določajo na Kranjskem za veliko trgovino nastopne najvišje cene; A. Za žito: Za 1 meterski stot pšenice s 7(> kg hektoliterske teže K 41-50; za 1 metei-ski stot rži s 70 kg hektoliterske teže K 33'40; za 1 ineterskî stot ječmena K 30'80 ; za 1 meterski stot koruze, iz-vzemši činkvantin in belo koiiizo, naravno suhe ali umetno posušene K 2'r50. Ako je teža hektolitra pšenice večja ali manjša kot 7(j kg, se zviša, oziroma zniža spredaj določena najvišja cena pri vsakem celem kilogramu hektoliterske teže za 20 vin. Pii rži, ako je hektoliter težji ali lažji nego 70 kg, se zviša, oziroma zniža najvišja cena pri vsakem celem kilograuiti za 15 vinarjev od meterskega stota. To zvišanje in znižanje pa ne nastopi preko 3 kg večje, oziroma manjše teže. — Jí. Za moko. Pšenični zdrob in lina pšenična moka za peko K ij;)'50 od meterskega stota; pšenična moka za kuho K tj5'85 od meterskega stota; iišenična maka za kruh K 48'70 od meterskega stota; pšenična enotna moka K 50 G5 od meterskega stota ; ržena moka K 45'35 od meterskega stota; ječmenova moka K 48'GO od meterskega stota; koruziia moka K 37 od metei'skega stota. Te cene se razumejo za kraj pogodbene dobave brez vreče pioti plačilu v gotoviiii (netto per kasa). Najvišje cetie za v zmislu §§ 3. do 5. ministrske naredbe z dne 28. novembra 1914, di^ž, zak. št. 324, iz spredaj navedenih vrst moke napravljene mešane moke se izračunajo i)o odstotnem razmerju posameznih vrst moke, ki so se porabile za zmes, — Te najvišje cene veljajo od 10. decembra ltH4 naprej. — O. kr, deželni predsednik: baron Schwarz s, r. „Svetovna vojska*'. Tretji sešitek tc zanimive knjige je ravnokar izšel. Ta sešitek prinaša dokaj novega, ki je posneto po raznili zanesljivih Študijah, liavi se z začetki vojske med Nemčijo in Rusijo in lu'inaša mnogo zanimivih črtic. Slike so večinoma izvii iie. Med njimi je originalna risba, ki predočuje, kako potisne geiu:t'al Hindcnburg Ruse v Mazurska jezera, dalje poroka težko ranjenega vojaka itd. Tretji zvc>;ck priča, da bo jtrinašalo delo več, kakor se je splošno pričakovalo. V enem poznejših sešitkov bo prinesla „Svetovna vojska" velik stenski zemljeviil Evrope v slovenskem jeziku kot prilogo. Kdor si bo obesil ta zemljevid na steno, bo imel najboljši pregled Čez vsa bojišča. Za nabavo tega zemljevida se je kljub velikim stroškom založništvo odloČilo, ker se čuti potreba takega zemljevida in ker ho zelo lep in natančen zendjevid Evrope. Prodajna cena zemljevida bo znašala približno 3 krone, naročniki „Svetovne vojske" pa ga bodo dobili brezplačno, štel sc bo samo za navaden sešitek „Svetovne vojske", ker bo priložen 7. ali 8. sešitku, ki bo veljal za dva sešitka. Kljub tej prilogi ne bo treba naročnikom nič iloplačati. — NaroČila na' „Svetovno vojsko" sprejema Katoliška* liukvarna v Ljubljani. | Grozen potres na grškem otoku Leukas. Otok Leukas je potres grozno opustošil. (iorovje Gefkulia se je v daljavi! 3 km sesedlo. "V'^aiovi Jonskega morja sol vdrli v dolino Kalamici in i)oplavili 50^ hektarov zemljo. Na raznih točkah otokai so na.>îtali griči. ÓlovcškÍh žrtev potresal je bilo 23 mrtvih, 50 ranjenih. Saitio v I mestu Leukas znaša škoda en milijon, i * Velike izgube ruskih častnikov. Dunaj, ■ 2. decembra. Rusi so izgubili do 20. nov. ' 9703 mi-tve častnike in li).511 ranjenih Častnikov, pogrešajo jih pa 3679. Tri srbske divizije uničene. Dunaj. Jugoslovanska koresiKimlenca javlja, da so bile v zadnjih bojih jwpolnoma uničene druga, četrta in šesta srbska divizija. Vse topništvo teh divizij so zaplenili Avstrijci. General Dewet ujet v nekem jo-hannesburškem tortu. Johannesburg, 4. deccmbra. (Kor. urad.) (Reuterjevo poročilo). General Dewct in Še enajst drugih voditeljev jc došlo v Johannesburg.' Proti splošni vojaški dolžnosti na Angleškem. London (i, decembra. Delavska stranka jc za danes sklicala velike shode proti namei'avani vpeljavi splošne brambne dolžnosti. Velika nesreča v rudniku. — 4-00 ljudi mrtvih. London. Ucuterjev urad poroča iz Tokio. V llak-Raido se je zgodila velika nesreča v Rudniku. 1'rišlo je 437 oseb ob življenje. Vardarski most pri Strumnici razrušen. Železniški most čez Vardar med Strumnieo in Demirkapnjem so bolgarski ČetaŠi razstrelili. Dve tretjini srednjega stebra sta porušeni, severni steber je pa ])Oj)olnoma i'azdrt. Velik del mostu se je podrl. Promet med Skopljem in Soluimm je ustavljen, ťopiava nio,stu bo trajala dolgo časa. O priliki )-azstrelitve se je med četaši in srbskimi vojaki vršil krvav boj. Danes se je skozi Solun peljalo v Bitolj Sest vagonov ranjencev. Evidenca črnovojnikov v Nemčiji. Izšla je uradna naredba, da se morajo Črnovojniki, ki so prestopili iz I. jioziva v dnigi tmziv, vsi zglasiti. Za enkrat se bodo vpisali samo v razvidnice. Zglasiti sc moi'ajo od Ki. do 20. decembra. Podmorski kabel med Rusijo in Francijo pretrgan. Jz Stockiiolma poi'očajo listu „-Morgi'tiblad", da je bil brzojavni kabid med Frederico in Libavo nenadoma pretrgan. Po tem kablu so izmenjavali največje Število brzojavk med Rusijo, Anglijo in Francijo. Na prošnjo jieterbur-Škega brzojavnega ravnateljstva je ])revzel švedski urad brzojavni [iromet, v kolikor ga bo mogoče vršiti. Rumunija prijazna dvozvezi. Nemški listi poročajo iz Sofije: liukareški listi poročajo, da je dobila Rumunija od ICruiijia v Nemčiji 22 vagonov municije za arti-lerijo. Avstrija je prevoz dovolila. Rumunija ima tudi dovoljenje, da dobiva bencin iz Avstrije in Nemčije. Sporazum med Rumunijo in Bolgarsko. BudiuipeŠta, 2.decembra..,PestiHirlap" piše: „Messageru" poi'očajo iz Nisa, da se je med Rumunijo in Bolgarijo dosegel sporazum tako, da bo Rumunija vrnila del Iiobrudže. Trosporazumne velesile so vse storile, da bi spravile Bolgarijo tudi z Grčijo, a tu so velike ovire. Bolgarski politični krogi izjavljajo, da so te vesti tendencijozne in v kolikor se tičejo Grčije in Srbije fantastične in brez podlage. Položaj Przemjsla ugoden. Neki vojaški zdravnik je pisal iz Przemvsia, kakor poročajo cenzurirani graSki listi, da je ruska oblegovalna armada manjša kakor ob prvem obleganju in da je skoraj popoltioma mirno, izvzemši takrat, kadar naši izpadajo. Upor med belgijskimi vojaki na Nizozemskem. Amsterdam, 4. dec. (Kor. ui'ad.) ,llandelsblad" poroča iz Zeista: V tukajšnjem taboru so se danes Belgijci uprli, nakar so nizozemske straže morale rabiti 'orožje. Pri tem je bilo pet Belgijcev ubitih, šest pa ranjenih. Že včeraj zvečei' je bilo med interniranimi opaziti gotov odpor. Električna napeljava je bila razrezana. Takoj so poklicali policijo. Danes zjuti'aj so došle iz Utrcchta nove čete. Tîiora Belgijcev se še ni posrečilo popoluoma zatreti. Po nekem uradnem poročilu iz Haaga je bilo pri tem mrtvih 6 belgijskih vojakov, devet î)a ranjenih, i Angleži o svojih izgubah. London. „Times" piše; Angleška armada je izgubila 84,000 mož, približtio toliko, kolikor je zna.šala pj'votna ekspedicija na Francosko. Izgube v bitkah ])ri Ypern in Armentieres znašajo nekako 50.000 mož, med temi 5500 Indijcev. Najnovejša poročila. Na južnem bojišču. Boji pri Gorenjem Milanovem in Arangjelovcu ti-ajajo dalje; južno od Belgrada naša ofenziva napreduje. Na Francoskem. Neiuci polagoma napredujejo. Belgijsko monsko obal so pred angleškimi ladjand popolnotna zavarovali. Vsi francoski napadi so bili odl)iti. Balkan. SnulHjenjc balkanskih držav od stJ'ani Rusov ni imelo do.sîej nikakega Ufipeha, Avstrijci hočejo dobiti v roke železnico Belgrail-Solija-Carignul, torej prost prouiet s Tui'čijo. Veliki izgredi so izbruhnili radi splošne brezposelnosti in draginje v južni Italiji. Na severu. Nemci zasedli mesto Lodz in pretrgali rusko bojno črto. Pred Krakovem sose bili nazadnje za nas ugodni boji. Ruski upad na Ogrsko poitolnoma ponesrečen. Zadnje dni so vjeli miši in Nemci nad 10.000 Rusov. Ruski general Uennen-kamiif, ki je baje zakiivil ruski i)oraz pri Lodzu je aretirati. Za božično premirje se trudi pri vojskujočih se di'žavah sv. oče. Ruske nasilaosti v Bukovini. BukareSt, y. decembi'a, (Kor. urad.) „AdveruP objavlja iioi'očila bukovinskih beguncev, da so ruske čete v Bukovini zažgale in »plenile 9 krajev, p]'i;bivalce pa iimčile do smrti. Naročajte „Dolenjske novice!" Italija pošlje 50.000 vojakov v Tripolis. Milan, 4. dcc. „Avaiiti" poroča, tla pripravlja vlada novo ckspctUcijo v Tripolis, kamor l)o odšlo 50,000 mož. Zvijača ujetega vojaka-Slovenca. Niiki Celovian poroča / bojnega polja to-lc veselo dogodbico: V /adnji veliki bitki je dobila iiasa pehota povelje, da se pomakne na/.itj na postojanko. Ob tej priliki so tijeli Rusi nekega častniskega slugo. Ko ga je ruski vojak spremljal na določeno mesto, sta se možakarja začela pogovarjati (častniški sluga je bil Slovence, ki se za silo lahko pogovori z Rusi). Riis je vprašal, kako se godi avstrijskim vojakom. — Slovenec, zvit,a buča, mii odgovori: „O, prav dobro! Imamo gorak zajutrek, dobro kosilo z vinom in cigaretami, zvečer pečenko, kavo iii kuhano vino". Nato je Rus odgovoril, da že (i dni ni nič pravega jedel. Ko sta meti po-govoi'oin dospela do neke hiše blizu avstrijske strelske črte, je Rus potegtiil svojega iijettiika za liiso, da ju niso videli iiusi, ondi je zagnal svojo puSko i)roč in jo ubral, kar so ga nesle noge, proti avstrijski bojni črti, naš častniški sluga |ia za njim. Naši so ju seveda sprejeli z glasnim sintsiiom. Rus je bil pa preskrbljen. S srbskega bojišča. s srbskega bojišča piše vojni kurat naš p. Janez Žurga ( v Ratari I. dec.) — Ko smo pi'išli skozi ňabac v vas Ratari, smo dobili pevelje, naj se pripravimo, da bomo čez noč dobili j'anjencev; res jih je bilo takoj dríifíi dan nekaj sto. Pripeljali so jili na divizijskilj sanitetnih in treiiskih vozovih. Tren vozi vojakom hrano in streljivo, nazaj jta i-anjence. Ker so pota silno slaba, obtiči včasih vsa kolona v blatu, po sto ali še več težkih voz. Dohiti jih noč in ne pusti dalje. Pri tem konji seveda veliko ti'pe. Od prevelikega napoi-a so nekateri popolnoma osušeni in grbe so dobili, tako, da so precej podobni kamelam. ]vaj taecga se doma ne vidi. Služijo pač vojski. Za bolnico smo zopet priredili celo vas, do dvajset hiš. Tu skupina fiis, deset minut dalje zopet ena, dalje zopet ena, to so nekake zadruge, vse skupaj tvorijo srbsko vas. Naša bolnica je razsežna do tri četrt ure hoda. liolniki leže deloma na slamnicah, deloma prosto na slami. Po peči nihče ne vpraša. Čez dan kolikor mogoče veliko bolnikov spravimo naprej, da naredimo do noči prostor za druge. Ker so naši sovražnika z desne ki-epko prijeli, smo dobili zopet imvelje, naj se jjripi'avimo za odiioil ])roti Belgradu. Kamoi' pridemo, povsod dobimo dovolj mesa, zlasti prašičev in perutnine, ki je bolnici zlasti dobrodošla, Zemlja je zelo rodovitna, lahko se v tem oziru primerja z Mačvo. Slovencev tukaj ni med moštvom, kar pa jih jc med častništvoiii, uživajo pri svojih tovariših ugled, ker so zlasti marljivi, vestni in hrabri, kakor je staro znano o junaški in za vero, dom cesarja požrtvovaltii slovenski krvi. Dopadejo mi Hrvati, odkriti, dobrodušni, hrabri. Isto-tako tudi Slovaki. Sicer pa imamo ranjence vseh avstrijskih narotinosti, le ua Poljaka nisem nalet;el. Tu smo v sredi srbske ))uščave, bi rekel, kajti nikjer nt nič ljudi, vse je pobegnilo. Le tu in tam ždi starček v kaki }>odrtini; siromaki kmalu ne bodo imeli kaj jesti. Če se domačini ne vi'iiejo. Vojakom je zaukazano, da morajo prebivalstvu vse, kar vzamejo v gotovini plačati. Sicer pa se našim ne godi pre- slabo. Mesa je dovolj, vmes pa si zalagajo z medom, orehi, suhim sadjem in drugo drobnarijo. V majhnih sodcih se dobi precej iiristne srbske slivovke, Tudi vina polna klet se kje iztakne, Takih najdb se zlasti naša bolnica močno rařsvcseli. Razuii par slučajev gi'iže in par tifuzov nalezljivih bolezni ni. Zdaj, ko nastopa mi'az, poticliuje tudi to. Vsi upatiio, da bomo do Rožiča v Srbiji končali svoje delo. Zdravi vsi! Belgrad. Svoje ime je dobil Belgrad po apneni visoki planoti, ki se s svojitiii belimi stenami strmo dviga iznad Save. Na tej planoti in ob njenem vznožju ob Savi še danes stoje stare trdnjavske zgradbe, v kolikor jih seveda niso porušili avstrijski topovi. Južno in vzhodno od zgornje trdnjave se razteza današnje mesto, ki je bilo pod srbsko upravo razdeljeno v 8 mestnih okrajev, in sicer: zgornje mesto, nekdanjo turško tiiesto, kjer prebivajo sedaj večinoma judi; južno od trdnjave leži park Kalimegdan in na njim srbski mestni okraj s kolodvori, potem trgovski mestni del s trgi in katedj'alo in končno stari mestni del Terazija s starim in novim konakom in ministrstvi. Proti vzhodu sc razprostira okraj s pokopališči. Na skrajnem jugu, kakih .f) ktii od trdnjave, leži Topčider s kraljevo vilo in parkom. Belgrad je bil doslej srbska pre,stolnica, sedež najvišjih srbskih oblasti in vrhovnega glavarja srbske narodne cerkve — metropolita; tu je bilo poveljstvo tretje srbske armade divizije, najvišjih sodišč, poslaništev, konzulatov in bank. V Bel-gi'adu jc bila srbska visoka šola z mo-droslovnim, juridičnim in tehničnim oddelkom, potem narodni muzej, več gimiui-zij, realk, trgovska in vojna akademija, narodno gledališče, dve veliki bolnici itd. Veroizpoved nevernika. Preti'esljivo vero jc izpovedal vscga-mogoČncmu iiogu francoski svobodotnislec Lavi'edan, ki je večkrat prejšnje čase za-smeliaval vero v Boga in jo oblival z lugoni svojega frivolnega zasmehovanja. Piše: Zasmehoval sem vero in sem mi.slil v sebi, da sem modrijan. Svojega smeha se nisetii veČ veselil; videl setn, da krvavi Francija in da plaka. Stal sem na cesti in sem videl vojščake: Veseli so šli v smrt. Vprašal sem jih: „Zakaj ste tako mirni?" In pričeli so moliti: „Verujem v Boga!" âtel sem žrtve svojega naroda in videl sem, da so jih sprejeli z molitvijo. Jasno mi jc postalo, da je le še bolj to-lažljivo poznati večno domovino, ki sveti v ljubezni, kadar preveva svetno domovino sovraštvo. To spoznanje je veda, veda otrok, otrok pa nisem več. To pomenja moje uboštvo in zato zmrzujem. Obupati mora narod, ki čuti bolest Francije, obupati, če ne veruje, da sc Itolest na zemlji izpre-meni v nebeški blagoi'. Kdo, če nima vere, more upaf.i, ko se vse podira Ni li vsakdanje delo tiiuka, ni 11 vse dobro nesmisel, če ne verujemo? Stojita ob francoskih krvavih rekah, vidim sveto vodo solza. Obupavam. Stara ženica iz Bretagne, ki so ji izkrvaveli na bojišču sinovi, ki je vsled solza oslepela, moli svojo „ÚešČeno Marijo" pred Mater liožjo 7 žalosti, katere srce je preboileno / meči in se stiiehlja, udano se smehlja. Kako se te ženice srannijem ! Kako strašne in pekoče so rane ljudstva, v katerem ne teče iiiti kapljica tist(iga Čudotvornoga, oh, ne smem ga imenovati, bil je tako dober in jaz tako hudoben. Kaj postane, iz Francije, Če bi njeni otroci ne verovali, če bi njene žene ne molile! Artiljerija tistih, ki zaupajo v Boga, bo v tej vojski zmagala. Preteklost Francije je velika. Bila jc to Francija, ki je verovala. Se- danjost Francije je tnrobna. Tista Fi'an-cija to Čuti, ki več ne veruje. 1'ostane li bodočnost boljša? Lez božjo'roko, le z pomočjo Boga. O, ljudstvo mrtvili pokriva poljano. Kako težko je, da na tem narodnem pokopališču ostane Še Človek brezverec! Varal sem sebe in Vas, ki ste Čitali moje knjige in ste prepevali moje [lesmi. liila je zmota, blodnja, divje sanje! Vidim smrt in kličem življenju. Oborožene roke^ustvarjajo smrt! Sklenjene roke ustvarjajo življenje! Francija, Francija, povrni se zopet k veri svojih najlepših dni. Kogar zapusti liog, je izgubljen. Ne vem. Če jutri še živim. Svojim prijateljem pa moram povedati : ijavredan se ne upa umi'eti kot bogotajec. Ne strašim se pekla, a misel me tlači, (ta živi Bog ill ti si oddaljen od njega. Visoko se veseli moja duša, ker sem smel doživeti ui'0, v katei'i sem mogel klečoč reči: Verujem, verujem v Boga, verujem, verujem! Beseda je jutranja pesem Človeštva. Kdor je ne pozna, živi v strašni temi. Najradikalnejši francoski listi^pona-tisujejo to iztioved francoskega Nietzscheja brez vsake opazke. Zdi sc, da je po svoje vojska tudi apostol. Petiolej iii dražji če nin primešaš ..SVEALIN", kise dobiva za malo novcev v knjigarni IJrb, Horvat-a v Novem mestu. „Svealin" daje čudovito krasno belo luč in je poraba petroleja za 30 odstotkov manjša. Dopisi. Iz Šent Jerneja. V proslavo cesarjevega 6(Hetnega vladanja so vihrale tudi pi'i nas po hišah zastave; zvečer 1. gi'udna so bilo hiše razsvetljene, požai'na hramba jc z bakljanii korakala po Šetit Jerneju, žalibog brez godbe, ker je večina godbenikov na vojski. Drugi dan jo bila sv. masa ob 8, lu'i ; \uleležili so se je vsi šolarji in šolarice z učiteljstvom na čelu, požai'na hramba in prav veliko ljudstva. Po sv. maši je po celi cerkvi ob spremstvu orgel završala cesarska pesem. V Četrtek predpoldneni so pa začeli nepričakovano slovesno zvonovi pritrka-vati v stolpu. Izobešcvali so k Že poprej obešenim cesarskim zastavam še narodno. Bliskoma se je zazvedelo, da je Beligrad v naših avstrijskih rokah. Vse je bilo veselo, in „slava" in „živijo-klicev" ni bilo konca. Zvečer so ljudje vzradoščeni po oknih razobesili balončke tei' hiŠc lepo razsvetlili. Možnarji so zvečer pokali na čast zgodovinskemu dogodku, in v stolpu so v mraku zopet zvonovi pritrkavali. Posebno lepo razsvetljena je bila šola in hišag.nadučitelja.IanczaSaje. Šentjernejske deklice so lepo zapide cesarsko pesem, „Stoji, stoji tam Beligrad", „Oj ta soldaški bobiiii" itd. Po cesti so ljudje od veselja pevali cesarsko in druge primerne pesmi. Bog daj, da bi kmalu tudi di'uge sovražnike premagali in mogli kmalu obhajati konečno zmago. BeSokranjski - vestnik. - Vinica. Vojnega posojila sc je v naši občini podpisalo 64,.500 kron, za naše razmere lepa svota, pa upamo, da se bo šc kaj podpisalo. Časopisi poročajo, da jc dobil tukajšnji rojak Gregor Malešic, posestnik iz Pod-klanca, za hrabrost srebrno svetinjo prvega razreda. Natančnejša poročila o njegovem izvanrednem činu nam manjkajo. Do sedaj so imeli naši vojaki srečo, ranjenih jc bilo že dosti, a hvala Bogu, mrtev do sedaj še ni nobeden. Padec Belegagrada smo tudi pi'i nas praznovali. Vsa Vinica jo bila v cesarskiii in slovenskih zastavah, zvečer pa je bilo veliko poslopij razsvitljenih. Zastave še danes v nedeljo 6. dcc. plapolajo. Loterijske številke. Gradec, 9. decembra 53 63 15 37 4B Dpažiieni oklic. Vslcd sklejirt z dne 26. novemlmi IHl.t, opm-Tilna Številka E 3til/H/l, tie jirodftdo dne 28. decembra 1914 dopoldne ob 11, url v Novem mestu okrožno sodišfie BuljH št. 31 cii jnvni dražbi i Zeiiilji.íÉe vlož št, -139 ill 440 kat. obî. Družinska TIB, otístojcíe iz liiře, 2 âii[) iu 1 travnika. Ccuilnii vrednost jc (í80 K OU vin., in najmanjši lionudek !)87 K 27 v, Í'o(i najtiiiinjiiin pouudkoni se no prodaja, C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., dno uoYCinbra IHU, lit MM ohlic. E 578/14 8 Ysled uklepa 7. dne 2ti. novembra H114, opravilna Jtcvilka E.178/14;8, se prodado dne 28. decembra 1914 dopwludne ob pohi 11. uri pri obrožcein aodiâiu Bolia át. 31 na jftviii dražbi: ZeniljiíĚo vlož. st. 424 kat. obiS. Mirimpoě, ob- StojoĚQ iř eiicn;a jia-ítiika in onoRa gozda, vrednost Jo «80 K pa 4f)3 K ;î4. Ceniliia vrednost Jo «80 K, tmjriaujši nonudek K ;Î4. 1'od najmanjšim [lonudkom 6e ne prodaja, C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. iV., dne 26, novenilira 1914. 109 Uersteigerungs-Edliit. E miu 14 Zníolíje BcKcIihiRses vom 29, N'ovemlior 1914, GesťliiiftRíakl E 48(i;i4;i4 Relanscn am 4. Janner 1915 vormiltags haib 10 Uhr beim k, k, KreisKcricbta iti Riidolfsvvert Zimiiier Nr. ííl Kur iiífentl. VoT8teÍK«rnng: Die ljiegmi9cl)«ft E, Z. 30 dcr Kat. (icmd.Tneher-moselinitz, bestehcnd ftiiB dcni Gebilndo, Atborn, Wiesen nnd Wiildcrn. Soliiit/wort 2706 K, gerinpatoa Oebot 1884 K. Untcr dem geringstcn Geboie tindet oin Vcrkanf nielit Btalt. K. k. BezlrksgericM Rndolfsweri Abteilung IV. am 29. Novcinbor IS)M. 110 Lepa prodajalna na ngodncm prostoru se oddda v najem v Novem mestu s 1. aprilom 1915. — Prostor je tudi zelo pripraven za pisarno. Natančneje se izve Ljubljanska cesta št. 34 v I. nadstropju. 107^3.3 Popolnoma varno naložen denar. HRINILNiCft te POSOJlLHfCft za Kandijo in okolico, rc^. zadr. z iicoin. zavezo = V lastnem domu v Kaiwliji = aprojenia hnuiiliio vlof^e o(i vsacej^a, će je njen ud ali ne, ter obroatuje po l-0-3fi na loto brez odbitka reritaega davka, katerega sama iz s^ojCija jdačiije,