—   158   —
podpornim blagajnicam pri zasobnih paroplovstvenih podjetjih premeniti pravila zaiionu o zavarovanji delavcev glede kake bolezni ne ustrezajoča. 21. Ukaz ministerstva za pravosodje od G. februvarija 1889, da se občina in grajščina Lagie\vniki odkazuje pod okoliš Podgorskega okrajnega sodišča v Galiciji. 22. Razglas ministerstva za notranje reči od 6. februvarija 1889, o izrecilili izmenjanih s kraljevsko grško vlado o vzajemnem pripuščanji delničarskih družeb in komanditskih družeb na delnice.
Drobne vesti.
(Iz kronike društva „P r a v n i k a".) Dne 17. aprila je bil zvečer prvi društveni shod v Ljubljani. Zbralo se je 17 članov. Predsedovat je načelnik dr. Papež, ki je najprvo pozdravil navzočne, potem pa podal kratek pregled ^Pravnikovega" razvilka in stanja. Povedal je, da zanimanje za društvo, ki se je pokazalo koj ob ustanovitvi, ni rasti prenehalo, in to je videti najbolj iz števila članov in naročnikov na „Slov. Pravnik, katerih je več in več. Oso-bito se v tem številu odlikujejo slovenski pravniki, in to — dejal je — je simptom njihove zdrave duševne moči, katera vodi v kulturno napredovanje. Društvena statistika kaže zido ugodno. Članov in naročnikov je 325 Po proračunu za prvo društveno leto znašajo dohodki 1459 gld., in tega plačajo društ-veniki 879 gld., a naročniki 580 gld. S številkami je torej dokazano, da je bila presrečna misel, naj se osnuje društvo, ker so namreč po njem dohodki 300 gld. večji, nego li bi bili, ako bi imeli samo 325 naročnikov. Izdatki za društveno glasilo so proračunjeni na 1110 gld., prebitka se torej kaže 349 gld., in bila bi tako dana trdna podstava društvenemu namenu po smislu § 2, a) pravil. A skrbel je društveni odbor tudi za druge namene, ker uže pripravlja prvi zvezek društvene izdave zbranih slovenskih zakonov (§ 2, b) in ker je tudi uže osnoval strokovno knjižnico 2, c), vredno 70 gld., katera se je pred kratkim zdatno pomnožila, ko je si. društvo ,Pravnicka Jednota" v Pragi doposlala svoje publikacije, in ko je poprejšnji lastnik „Slov. Pravnika", gosp. dr. Mosche, podaril jej lepo število izvrstnih knjig. Le-t(5 naj bi posnemali tudi drugi, in načelnik bode skušal, da tako pridobi knjižnica še v kratkem od dragih članov in društvenih prijateljev. Z današnjim shodom pa se dopolnjuje tudi namen, izražen pod e) § 2. pravil, tako da čaka rešitve le še odstavek d), ki je zgol finančno vprašanje. Naposled je načelnik izpregovoril še o smrti dra. F. Snppančiča, staroste odvitnikov in ljubeznivega tovariša, in zbor je ž njim vred izrazil svojo sožalost ter soglasno pritrdil, da se društvena deputacija vdeleži drugi dan pogreba. Poročilo načelnikovo se je cesto odobrujoč jemalo na znanje. — Društveni tajnik dr. M a j a r o n je na to predaval o „novem črnogorskem imovinskem zakoniku" ter za sedaj zlasti podal pregled določil. Več iz tega predavanja v prihodnjem listu. — Tretja točka dnevnega reda bilo je posvetovanje o izdavi zakonov v slovenskem jeziku. Pričelo se je z govorom dra. Ferjan-čiča, ki je razvijal misel, da nujno treba priročne zbirke, izdane pod avtoriteto
-   159   —
dmStva „Pravnika". Glede Tiačina, kako prirediti gradivo, popustil je misel, izraženo v 2 št. letošnjega „S1. Prav.", in odobruje nazore ter nasvete, ki so priobčeni v 4. št. društvenega glasila, samo da se naj novi prevodi tesno drže oficijalnega teksta. Povprašal je tudi g. Cigaleta na Dunaji o tej reči in dobil pismen odgovor, ki ga prečita. Urednik držav. zak. pravi tu, da je skrbeti za teiminoldgijski slovar, vsaj tiik, kakeršna je „nemško-češka terminologija"; ker pa je v to treba mnogo časa, naj se za sedaj najprvo ponatisi;ejo v priročno zbirko prevodi zakonov, popravljeni po sedanjem stanji slovenščine; on sam bode rad konečno pregledal dotične rokopise, če mu zdravje dopusti, a večjega dela si ne upa lotiti se, pač pa bi izročil društvu svoj novi prevod ,grajanskega ZM.konika", da ukrene, kaj je popraviti, in da ga potem izda. Dr.Ferjančič naposled nasvetujc, naj shod izreče društvenemu odboru naročilo, da skrbi za izdavanje slovenskih zakonov, oziroma naj izrecno odobri korake, ki jih je odbor uže storil v tom pogledu Zbor je temu rad pritrdil, a poprej je bil živ razgovor. Dr. Skofič je razlagal, da ne bo dovolj, držati se oficijalno prevedenega teksta; fa ni dosleden in ima več besed za isti pojem; ni nezmotljiv za nas, ker ga ni naredil zakonodavec, samo uraden je, ne pravoten ; v meničnem in trgovskem zakonu je več očitnih, celo stvarnih hib, katerim se nihče ne bo pokoril; treba torej tudi besedilo zakona drugačiti, in ostane naj le toliko oficijalno, kolikor je potrebno. Dr. Tavčar naglasa, naj ne odlašajmo zaradi praznih pomislekov izdavanja; čim preje, tem bolje za prakso za sedaj; kasneje naj se žitvuje več truda in časa s pomočjo jezikoslovcev; uže »Narodna Tiskarna" je bila sklenila, da bode izdavala zbirke, a sedaj hoče založiti, kakor je uže dog( vorjeno z odborom, kar društvo izda. Govorili so o tem tudi še dr. Majaron, Gogola, dr. Ferjančič, dr. Krisper in Leveč, poslednja zlasti o terminologiji. Naposled je bil odobren tudi nasvet dra. Hud-n i k a, da je naprositi slav. deželnega zbora kranjskega in mestnega zastopa Ljubljanskega, da društvu podelita novčne podpore za izdavanje prevodov. S tem je bilo oficijalnega shoda konec, in pričel se je prosti razgovor. — V kratkem bode zopet sklican društveni shod.
(Osobne vesti.) Imenovani so: Dvorni svetnik T. Napret senatskim predsednikom najviš. sod. na Dunaji; drž. pravdnik dr. A. Gertscher v Celji viš. dež. sod. svetnikom v Ljubljani; okr sodnik v Gradiški P. vit. Maffei pl. Glattfort in drž. pravd, namestnik v Gorici Teod. Doliak dež. sod. svetnikoma v Trstu; okr. sod. pristav v Červinjanu Aug. Fiore^i pl. Weinfeld dež. sod. pristavom v Trstu; avskultant E Suppanzigh okr. sod. pristavom v Červinjanu in avskultant Anton Tentor okr. sod. pristavom v Sežani; okr. sod. pristav v Radovljici Fr. An dol še k okr. sodnikom v Ložu; okr. .sod. pristava Ant. Frass v Pliberku in dr. M. Bouvier v Velikovci dež. sod. prista-voma v Celovci; avskultant Al Dekleva okr. sod pristavom v Kozjem; avskultant Jos. Si t ter okr. sod. pristavom v Marenbergu; avskultant E. Mert-litsch okr. sod. pristavom v Velikovci; avskultant J. Stepischnegg okr. sod. pristavom „extra statum" začasno k okrož. sodišču v Celji; avskultant za Štajersko dr. F. Kočevar in avskultant za Solnograško dr. V. K. Supan avs-kuUantoma za Kranjsko; vladni tajnik Fr. IColenc v Celovci okrajnim gla-
—   160   —
Dredništvo je v Ljubljani, št. 8 na Bregu; upravništvo pa na Križevniškem trgu St. 7.
varjena na KoroSkem; konc. praktikant pri fin. ravn. kranjskem Fr. Geiger fin. koncipistom v Radovljici; vladni konceptni praktikant Jos. Pollak začasnim vladnim koncipistom; finančne straže komisar Jos. Peinitsch višjim fin. str. komisarjem; finančne straže respicijent E. Jakliel fin. str. komisarjem; računski oficijal A A 11 e n b u r g e r računskim revidentom, računski asistent And. Rieder računskim oficijalom in rač. praktikant Fid. Jagodic rnč. asistentom, vsi na Kranjskem; davk. kontrolor K. Taučer davkarjem; davk. pristavi Alb. pl. F 6 d r a n s p e r g , G. Reven, Jos. K a u č i č in T. K u m m e r davk. kontrolorji; davk. praktikant R. D e b e 1 a k in A pl. L e h m a n n davk. pristavoma.
Premeščeni so: Okr. sodnik Greg. Žeriov iz Loža v Tržič; okr. sodnik J. P ii C h 1 e r '% Tržiča v Žužemperk; okr. sod. pristav R. Bratuš iz Kozjega v'Pliberk; davk. nadzornik v Pazinu dr. VI. Glob o čn i k na Dunaj k finančnemu ministerstvu. — Nastanil se je v Sevnici odvetnik dr. A. Kaučič.
Umrl je: dr. Fr. S u p p a n t s c h i t s c h , odvetnik in bivši predsednik kranjsko odvetniške zbornice v Ljubljani, v 79. letu svoje dobe.
(V zbornici poslance v) je bila prošli teden razprava o pravosodnem etatu. Dne 7. in 8. maja se je napadalo, a tudi branilo slovensko uradovanje. Več o razpravi priobčiti, nam prostor v tem listu ne dopušča.
(G o s p. dr. F e r j a n č i č) je določen članom permanentnega odseka za novi načrt kazenskega zakonika.
(Razpisano) je mesto urednika slovenski izdavi državnega zakonika v c. k r. uredništvu drž zakonika na Dunaj i z dohodki VIII činovnega razreda, Prošnjiki naj izkažejo dobo svojih let, svoje dosedanje študije ter službe in podvreči se morajo uradnemu izpitu, pri katerem bodo zakone in ukaze prelagali z nemščine na slovenščino in s slovenščine na nen;i';čino. Prošnje je podati c. kr. ministerstvu za notranje reči ali pa c. kr. deželni vladi v Ljubljani najkasneje do dne 6. junija 1889. Izpit bode dne 27. jnnija 1889. 1. pri ministerstvu za notranje reči ali pa pri deželni vladi, pri katerih izmed teh je prošnjik svojo prošnjo podal, in sicer ob 9. ari dopoludne.
(Občnega državljanskega zakonika) v slovenskem prevodu iz 1. 1853. se je v C kr dvorni in državni tiskarni našlo zadnjič še okolo 100 izvodov po 1 gld. Kedor želi, da ga gotovo dobi, lahko se tudi obrne do gosp. dra. Andreja Ferjančiča, državnega poslanca na Diinaji, kateri nam je to vest poslal in ki drage volje posreduje.
(Malih zastav) se je v okoliši višjega deželnega sodišča Graškega od dne 1. februvarija 1889 naprej zemljeknjižno izbrisalo 5178 v vkupnem znesku 263.402 gld. 85 kr. (Zakon z dne 31. marcija 1875, drž. zak. št. 52 in z 22 junija 1888, drž. zak. št. 115.)
^Slovenski Pravnik' izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva ^Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gl., za pol leta 2 gl.