Pultjilua phftmi v foCovfnl Leto XX., St. 29 Ljubljana, petek ), februarja 1939 Cena 2 Din Upravuisivo ^juuijaua tUiaXlievs 6 — relefoD St 8122 8128. 8124, 8126 S126. tise raun jddelek: Ljubljana, leten* burgova ui - Tel S492 tn 2492. Podružnica Maribor Grajski trt f» Telefon It 2455 Podružnica Celle Kocenov» ollen 1 — Telefon H 190 Računi on pon ftek zavodih: Ljubljana 4L 11842 Praga filalo 7*180 Wien 41 10A 241 izhaja vsak aan razen poneueijka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—% Za Inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica B. telefon 8122. 8128. 8124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Ste v 1, telefon St 65_ Rokopisi se os vračajo JUGOSLAVIJA IN RUMUNIJA BOSTA ŠE POGLOBILI SODELOVANJE fiumumki zunanji minister je snoči po dvodnevnem bivanju zapustil Beograd — Popolna skladnost naše in rumunske politike Beograd, Z febr. p. Rumunskl zunanji minister Gafencu ki je bil danes drugi dan gost predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča. je nocoj odpotoval iz Beograda Na snočnjem banketu, ki ga je njemu na čast priredi! dr. Stojadinovič, so bile izmenjane prisrčne zdravice za srečo m procvit našega in rumunskega kralja ter za dobro in pruspeh rumunskega in jugoslovanskega naroda. Dopoldne se je rumunski zunanji minister Gafencu s svojim spremstvom in drugih odpeljal z avtomobilom na A vaio, kjer se je poklonil grobu Neznanega junaka. Na ploščadi poleg spomenika mu je častna četa 18 peh. polka izkazala vo laške časti. V imenu naše vojske ga je pozdravil v rumun-žčini major Miloje Diroič G. Gafencu je položil venec v kripto in ostal nekai minut molče pred grobom ter tako počastil našega Neznanega junaka. Nato mu je kapetan Nedič, ki je bil navzoč pri graditvi spomenika, pojasnil nekatere podrobnosti tesa monumentalnega dela kiparja Meštroviča Vsa družba je odila za tem na ploščad, odkoder si je ogledala bližnje postojanke, za katere so bile v času svetovne vojne najhujše borbe. G. Gafencu in njegovo spremstvo sta ostala tamkaj skoraj pol ure, nato pa se je vsa družba ob 12.15 z avtomobilom vrnila v hotel. Ob 13.30 je odpravnik poslov rumunskega poslaništva Djeblescu priredil na čast svojemu zunanjemu ministru banket, ki so se ga udeležili predsednik vlade dr. Stojadinovič, predsednik senata dr Korošec, minister dvora Aniič. ministri inž. Kabalin, Letica in Djordjevič, maršal dvora Čolak-Antič, več višjih uradnikov zunanjega ministrstva. poslaniki Turčije Grčije, Češkoslovaške in Poljske, predsednik Jugoslovensko-rumunske lige proi. Djordjevič, vse Ga-feneovo spremstvo in člani rumunske de legacije pri podunavski komisiji v Beogradu. Popoldne je g. Gafencu nadaljeval tazgo-ton i dr. Stojadinovičem, zvečer ob pol 19. pa je skupno z dr Stojadinovičem sprejel novinarje ter jim pri tej priliki podal izjavo o svojem obisku v Beogradu. Gafencu bo zvečer ob 22 50 odpotoval iz Beograda. Ob priliki avdijence pri knezu namestniku Pavlu je prejel visoko odlikovanje z redom Belega orla I. razreda. Uradni komunike Beograd, 2. febr AA Na nocojšnjem sprejemu zastopnikov tujega in domačega časopisja je predsednik ministrskega sveta ln zunanji minister dr. Stojadinovič prebral tole uradno sporočilo: »Obisk, Id ga je naredil ramnnski zunanji minister Grigorij Gafencu pri predsedniku vlade in zunanjem ministru dr. Sto-jadinoviču v Beogradu 1. in 2. februarja, z namenom, da stopi z njim v neposreden stik, je nudil priliko obema državnikoma, da razpravljata o vseh vprašanjih, ki zanimajo Romunijo in Jugoslavijo. Pri tej izmenjavi misij sta ugotovila popolno istovetnost stališč, kakor tudi obojestransko pripravljenost, da se tesne vezi med obema prijateljskima in zavezniškima državama ohranijo tudi v bodoče. Istočasno je bilo ugotovljeno, da sta obe državi, Rumu-nija ln Jugoslavija, navdahnjeni z željo, da t vsemi ostalimi državami, v prvi vrsti s sosednjimi, vzpostavita in ohranita odnošaje, zasnovane na miroljubnem i konstruktivnem sodelovanju.« Minister Gafencu novinarjem Ko je ministrski predsednik dr Stojadinovič prebral komunike, je rumunski zunanji minister Grigorij Gafencu domačim in tujim novinarjem dal izjavo, v kateri je rekel: »Želim vam izraziti globoko zadovoljstvo. ki sem ga občutil v teh dveh dneh. ki sem jih preživel v Beogradu Posebno sem hvaležen Nj Vis knezu namestniku Pavlu za ljubezniv sprejem, s katerim me je blagovolil počastiti Prav tako se toplo zahvaljujem predsedniku vlade dr Stoja-dinoviču za prijateljstvo, ki mi ga je izkazal, prijateljstvo, ki mi je toliko bolj dragoceno, ker prihaja od strani državnika velikih skušenj in velike politične veljave V teh dveh dneh sva mogla ugotoviti popolno soglasje, ki obstoji med odgovornimi šefi ju gosi oven ske in rumunske zunanje politike, soelasie glede tega. kako je razumeti politiko, kakršno ie treba nadaljevati Mi moramo in tndi hočemo v svoji politični akciji računati s stvarnostjo Voditi realistično politiko ne pomeni brezpogojno se podvreči vsem stvarnostim, kakršnekoli bi bil«, in pri tem ne računati s svojimi interesi, svojimi upravičenimi težnjami aH s svojim tradicionalnim prijateljstvom. To pomeni samo truditi se, da se ugotovi stvarno sta«ie. da bi se na to pazilo pri sblenih. Velike stvarnosti, ki danes dom'nirajo nad mednarodnim položajem — slišali smo. kako je te dni 5ef vel'ke države to proglasil — so potreba in zahteva po živlienskom obstanku, po Sein, nroizvorfn.il in zameniavi med ramimi narodi in državami. Fačnrat) s temi potreham? in prizadevati si. da se te zadovoüe. pomeni izpolniti dolžnost evropske solidarnosti. V želji, da izpolnHa tako dolžnost solidarnosti. se Rpmnniia in Jn^ndav'ia prizadevata, da v iskrenem in priiateüskem duhu pokažeta razumevanje za interese vseh narodov, ki ju obkrožajo. Nadejamo se, da bomo tako ustvarili ozračie sporazuma in plodnega mirn v Podnnavju in na Balkanu Mi pa smo vedno srečni, kadar vidimo. kako se kaka velika država nri.iatelj-sko zanima za naše napore in olajšuje njihovo uresničenje.« »Naravno je. je nadaljeval g. minister, da takšne plemenite in dalekovidne politike Bap tiMikanski pogoji za sklenitev miru Seja republikanskega parlamenta — „španski narod i naj sam odloča o svoji usodi44 Figueras, 2. febr. br. Katalonska vlada Je sklicala za davi generalidad (parlament). Seje so se udeležili skoro vsi poslanci. Na njej je imel min. predsednik dr. Negrin govor, ki je zbudil veliko pozornost. Poudaril je, da je morala republikanska vlada v zadnjem času zaradi pomanjkanja orožja ln streliva kupovati tudi vojne potrebščine, ki so bile vtihotapljene v republikanske luke lz Italije in Nemčije. Republikanci ba zadržali nacionaliste pred Barcelono, če bi bile te dobave orožja izvršene ob pravem času. Govoril je tudi o splošnem položaju v Španiji ln poudaril, da so republikanci pripravljeni boriti se še nadalje, da pa tudi ne bi odklonili mirovnih pogajanj, če bi se zanje izrazili nacionalisti. Pri tem pa že sedaj postavljajo naslednje tri posole za mir: 1. Neodvisnost Španije se mora mednarodno zajamčiti in prenehati mora vmešavanje tujih velesil v španske zadeve. 2. Spanci si morajo sami določiti svoj režim. 3. Oba tabora se morata zavezati, da po državljanski vojni ne bosta Izvajala nlka-kih represalij napram nasprotnikom. Govor dr. Negrina je sprejela vsa zbornica z odobravanjem O njegovih Izvajanjih se je nato pričela splošna debata. Nacionalistično vojno poročilo Barcelona, 2. febr. br. Nacionalistično poročilo pravi, da so Francove čete v severni Kataloniji danes dosegle zopet nekaj pomembnih uspehov, že na vse zgodaj so Maročanl pregnali republikance iz Berge, ki je severozapadno od Vicha. V opoldanskih urah je priSk» v nacionalistično posest Se to pomembno mesto, ki Šteje okrog 10.000 prebivalcev tn Je samo Se 56 km oddaljeno od francoske meje. Kolona nacionalistov ki prodira iz Trem pa proti zapadu tn je včeraj dospela do Sea de Urgei, je pričela danes mestece obko-ljevati Seo de IJrgel je pomembno prometno križižče «m ga bodo nacionalisti zavzeli, bodo lahko kontrolirali železniško progo, ki vodi iz severne Katalonije gratto Pierenejey v Francijo. V tem pri- meru bodo imeli republikanci na razpolago le še železniško zvezo s Francijo, ki gre preko Port Bcua in Cerbere. Nacionalistična letala so dopoldne trikrat po vrsti bombardirala Valencijo in povzročila v pristanišču veliko škodo. Ubitih je bilo 12, ranjenih pa 31 ljudi Francija pošilja čete pod Pireneje Pariz, 2. febr. h Min. predsednik Daladier je sprejel danes notranjega ministra Sarrauta in m-nistra za zdravstvo Rucarta, ki sta se dopoldne vrnila z inšpekcijskega potovanja ob špansko-francoski meji Poročala sta predsedniku vlade o ukrepih za nastanitev španskih beguncev. Oba sta izjavila, da sta dobila izredno ugodne vtise o gostoljubnosti francoskega obmejnega prebivalstva. Po izjavi notranjega ministra Sarrauta Je doslej pribežalo v Francijo 45 000 beguncev iz Španije ter so jih 38.000 že prepeljali v notranjost države. Ob francosko-špansk- meji je bilo francosko vojaštvo znatno ojačeno Danes sta prispela dva pehotna bataliona v vzhodno-pirenejski departement Nadaljnji bataljoni in 30 čet mobilne garde so napovedani za jutri. Ostalo vojaštvo se pričakuje iz oddaljenih pokrajin Francije Francoske oblasti so sklen4le. da ne bodo poklicale nobenih rezervistov temveč bodo za zaščito meje uporabile samo aktivne čete Včeraj sta bila poslana na mejo 107 in 120 pehotni polk Francoske čete ob šoanski meji bodo pomnožene na 50 000 vojakov. Francoska popafenja z eeneralom Francom Pariz, 2. febr. w. Francoska vlada je pričela proučevati okoliščine za imenovanje oficielnega zastopnika pri španski nacionalni vladi, vse pa kaže. da za sedaj ne bo imenovala poslanika, temveč samo poob\aščen-ca za rešitev begunskega vprašanja V parlamentarnih krogih so danes govorili, da je odpotovala že večja delegacija v Burgos, kjer bi naj proučila razmere za imenova- ni mogoče zasnovati na občutju slabosti, temveč samo na moči ln zavesti, pod katerih varstvom moremo ohraniti nedotakljive svoje najsvetejše pravice Zato mi v polni meri cenimo naše prijateljstvo, ker v delo za skupni cilj vlagamo svoje združene napore Ce bi bilo treba t enim stavkom povedati, kakšna je naša politika bi dejal da dub naše zveze vodi našo politiko fai da naše politično delovanje stremi za tem, da se vzpostavi čim tesnejša politična vez. Naj bo na koncu dovoljeno, da izrazim Jugoslaviji svoja čustva zvestega prijateljstva Kot bivši vojak sem vedno občudoval to državo zaradi njene vojaške moči in vojaških vrlin Danes kot minister ln diplomat cenim to državo zaradi njene pomirljive in dalekovidne politike Jugoslavija se odlikuje v šoli miru kakor se 'e vedno odi: kovala v šoli voine V mednarodnem življenju zav7ema prav tako važno mesto, kakor v epopeji. Glede razgovorov ki sva jih Imela z dr. Stojadinovičem, vam morem povedati, da so se ti razgovori nanašali na sledeče točke: 1. V splošnem sva precedala ln proučila evronski položaj in najvažnejše aktualne proMeme in ugotovila popolno Istovetnost stal?šč z ozirom na tako podobne interese Jugoslavije in Romunije. 2. Pazivvo sva proučMa obstoječe odno-šaie med podnnavsk'mi in balkanskimi državami in sva se dogovorila o sknpnem nadaljevanju prnvrlifve politike, da bi se ti odnoSaii okrnil» 'n zboljšali med tremi sose«*n*?r»if državami. 3. Tudi tokrat sva ugotovila, da so tako tesni odnošaji med Jugoslavijo in Romunijo krepko osnovani na dinastičnih vezeh. ki spajajo oba naroda, na njunih in-teres'h in niun'h skupnih čnstv*h. na njunih prijateljstvih in zavezniških vezeh. 4. Proučila sva transportna in prometna vprašanja naših dveh držav, ter posvetila posebno pozornost načrtu o zgraditvi velike modeme roste. ki hi neposredno vezala Jadransko s Črnim morjem in ki bi šla od Trsta in Posto ine nreVn T.fahl tane. /a sreba, Beograda, pančevskega mosta. Turn-Se veri na, Krajo ve in Bukarešte do Ronstan-ce.« Za oborožitev Anglije samo letos sto milijard Letošnji oboroževalni kredit je za 3$ milijard večji od lanskega — Pomembna seja angleške vlade London, 2. febr. br. Angleška vlada je imela danes dopoldne plenarno sejo, na j kateri Je razpravljala o zunanjem ln notranjem političnem položaju, o palestinski konferenci ter o oboroževanju in državni obrambi Glede na zadnji Hitlerjev govor v nemškem državnem zboru ln glede na predvčerajšnje Rooseveltove izjave na seji vojnega odbora kongresa Zedinjenih držav, ki se je sestal pri njem v Beli hiši, pripisujejo tukajšnji politični krogi današnji seji vlade velik pomen in so prepričani, da so na njej v zvezi s Halifaxovim poročilom o mednarodnem položaju sprejeli pomembne sklepe, glede na poslednjo toi4ko njenega dnevnega reda pa zatrjujejo, da so določili velike kredite za nadaljnji razvoj angleškega vojnega letalstva in vojne mornarice. Današnja seja vlade Je bila že tretja v zadnjih 24 urah Na seji je bil tudi novi kmetijski minister sir Dorman-Smith, ki ie bil pri tej priliki zaprisežen. »Daily Herald« poroča v svoji opoldanski izdaji, da je vlada na svoji današnji seji določila 444 milijonov funtov šterlin- gov (111 milijard dinarjev) kreditov, U sé bodo letos porabili za državno obrambo. TI krediti so v primerjavi z lanskimi za 134 milijonov funtov večji. Za vojno letalstvo je bilo določenih nad 200 milijonov funtov Sterling., za vojno mornarico pa okrog 140 milijonov. Ostalo bo odpadlo na suhozem-no vojsko ter na obrambo civilnega prebivalstva proti letalskim napadom. Reorganizacija angleške vojske v Indiji London, 2. febr. AA. ( DNB ) : General Adebar je imenovan za Šefa generaistaba angleške vojske v Indiji. Politični urednik »Daily Telegrapha« piše, da bo novi Sef generalätaba izvedel reorganizacijo angleške vojske v Indiji. O tem bo predložil novi angleški minister za narodno obrambo lord Chatfleld, ko prispe iz indije, važne predloge vladi. Predvsem Je treba računati r dejstvom, da morajo biti angleške vojaške sile v Indiji tesno pove. zane z angleškim vojnim ministrstvom. nje francoskega zastopnika pri Franoovi vladi. Min. predsednik Daladier je izjavil glede na FLandinov predlog za imenovanje francoskega zastopnika pri Francovi vladi, da je francoska vlada pripravljena imenovati svojega poslanika v Burgocu in da se ne bo bala prevzeti odgovornosti za to odločitev v primernem času. Angleška mornarica obišče Alžir Gibraltar, 2. febi. br. Davi je francosko vojno brodovje, ki je predvčerajšnjim pri. plulo v Gibraltar na obisk, zapustilo luko in odp ulo v Alžir. V času od 13. do 20. februarja bo angleško vojno brodovje iz Gibraltarja obiskalo Alžir. Obrambna debata v spodnji zbornici 40 milijonov plinskih mask je ze med ljudmi — Jeklena zaklonišča — Mobilizacija industrije London, 2. febr. br. Na današnji seji spodnje zbornice je ponovno nastopilo več članov vlade, ki so odgovarjali na posarne zne interpelacije narodnih poslancev. No tranji minister sir Samuel Hoare je na in terpelacijo o zadnjih atentatih v Londonu, Manche&tru, Glasgowu in drugih angleških mestih izjavil, da je policija izdala zadostne varnostne ukrepe »n je dejansko tudi dosegla, da so atentatorji prenehali s svo-jin. delovanjem. Aretiranih je bilo 23 ljudi. Izmed njih je bilo 19 že postavljenih pred sodišča v Londonu in Manchestru. Zanimivo izjavo je podal Hoare o beguncih iz Nemčije. Od 30 septembra pa do danes se je v Angliji naselilo 6000 beguncev iz Nemčije. V sporazumu z mednarodnim odborom za begunce ie Anglija sprejela doslej tudi 2400 begunskih otrok, ki so nastanjeni po raznih zavetiščih in zasilnih taboriščih Angleška vlada je pripravljena dovoliti, da se še nadaljnji transporti otrok iz Nemčije naselijo v Angliji. Minister Oliver Stanley je glede na interpelacijo o organizaciji obrambe civilne a prebivalstva proti letalskim napadom ugotovil: 1 da je bilo v zadnjih 4 mesecih v Angliji razdeljenih 40 milijonov plinskih mask in da se sedaj plinske maske proizvajajo po metodah množestvene produkcije, 2 da se je produkcija gasilskih priprav znatno povečala in da razpolagajo angleški gasilci s 3.500 stroji za gašenje požarov in razprševanje ter paraliziranje učinkovanja strupenih plinov, 3 da bodo prihodnji teden krajevna oblastva prejela navodila o določitvi jeklenih zaklonišč za prebivalstvo. Končno je govoril tudi ministrski predsednik Chamberlain Opozoril je na veliki pomen gospodarskega sosveta, ki je bil pred kratkim dodeljen vladi ln ki Je v mnogih primerih pripomogel, da se je industrija v Angliji v tako kratkem času nanovo orientirala ln se preuredila po načelih in potrebah narodne obrambe. Sodelovanje gospodarskega sosveta z vlado je zlasti pripomoglo, da se je v Angliji produkcija letal povečala v naravnost izredni meri ln da je v državi nastala cela vrsta novih Industrijskih podjetij. Tik pred zaključkom je govoril Se minister Henderson, ki je poslanski zbornici predložil načrt zakona, po katerem naj bi se zlato, ki ga Ima angleška Narodna banka v rezervi ne vrednotilo v smislu določil njenih statutov, nego po tržnih cenah. Valutacija zlata naj bi se izvršila vsak teden. Ze sedaj bi se vrednost angleških zlatih rezerv v takem primera povečala za 100 milijonov funtov šterlingov. Naraščajoča proizvodnja vojnih letal London, 2. febr. AA. Listi razpravljajo, kolikšna je sedaj mesečna proizvodnja le« tal na Angleškem. Pred nekaj dnevi je »Daily Telegraph« napisal, da doseže ta proizvodnja na mesec 400 letal, neki delavski list pa je trdil, da bo v treh mesecih mogoče proizvesti 3.900 letal na me-sec. »Times« objavlja danes daljšo studijo, v kateri sicer ne navaja številk, pravi pa, da se je mesečna proizvodnja letal dvakrat povečala v primeri z lanskim letom. Lani meseca novembra je predsednik vlade Chamberlain v poslanski zbornici izjavil, da bo povprečna mesečna proizvodnja dvakrat ali trikrat večja, kakor je bila v mesecu maju 1 1938 in da be 1 1940 že Štirikrat večja. Iz tega se da sklepati — za-rljučuje »Times« — kakšn* je danes letalska sila Anglije. Teroristični procesi v Angliji Ciano obišče Varšavo konec fsbruarja Rim, 2. febr. br. 2e ob koncu preteklega leta je bilo ponovno uradno objavljeno, da je bil italijanski zunanji minister grof Ciano povabljen na uradni obisk v VarSavo. Prvotno je bil obisk določen za prve dni meseca januarja, zaradi spora s Francijo pa je bil odgoden do konca januarja. Sedaj je bilo definitivno določeno, da bo grof Ciano odpotoval v Varšavo 23. t m. Maršal Budjeni postavljen »na hladno« Moskva, 2. febr. w. Maršal Budjeni je bil odstavljen kot poveljnik moskovskega 1 vojaškega okrožja ter Imenovan za namestnika ljudskega komisarja za državno obrambo. Maršal Budjeni ki si je kot konjeniški general v času državljanske vojne pridobil mnogo popularnosti, je ostal edini maršal sovjetske vojske, ki doslej Se ni trpel zaradi preganjanja GPU. Mandžurski protest v Moskvi RSingKing, 2. febr. AA. Vlada Mandžu- kua je poslala sovjetski vladi po konzulu v Harbinu oster protest zaradi nove kršitve meje 31. januarja, ko je okoli 100 sovjeskih vojakev prekoračilo mejo pri Mengoeilu ter začelo streljati na obmejne čete. Boj je trajal okoli Stiri ure. Na sovjetski strani je biio ubitih pet voja- . kov, . __________________ . _____1 London, 2. febr. br. Pred policijskim sodiščem se je davi pričel proces proti 12 moSklm. ki so bili pred kratkim aretirani zaradi zadnjih terorističnih atentatov v Londonu in drugih angleških mestih. Neposredno sicer niso obtoženi teh atentatov, ker jim dejanj ni bilo mogoče dokazati, pač pa se morajo zagovarjati zaradi veliki množin streliva, ki so jih policijski organi zaplenili pri njih. Enak proces se je davi pričel tudi v Manchestru, kjer st« med obtoženci tudi dve ženski. Notranji minster sir Samuel Hoare J» izjavil v spodnji zbornici, da je bilo aretiranih 43 ljudi, ki so bili osumljeni, da sp se pregrešili proti raznim predpisom o pri» liki zadnjih eksplozij. Policija nadaljuje i* preiskavo ter je ukrenila vse potrebno. (*\ se preprečijo nova nasilja. Preprečena nezaupnica francoski vladi Pariz, 2. febr. o. Na današnji seji zbornice se je vlada trenutno znašla v zelo nevarnem položaju. Uvidevnosti opozicije je pripisati, da ji v zbornici ni bila izražena nezaupnica. Zbornici je bil predložen v razpravo za-k on o pokojninah za onemogle in stare delavce. Vlada se je postavila na staliSče, da naj bi zbornica vobče odgodila razpravo o tem zakonskem načrtu, ker trenutno ni na razpolago dovolj proračunskih sredstev za realizacijo njegovih določb. Opozicija je nekaj časa vztrajala pri svoji zahtevi, da se zakon za vsako ceno čim prej uveljavi. Razpoloženje v zbornici je bilo tako, da bi bila vlada nedvomno ostala v manjšini, če bi pristala na bojno glasovanje. Nazadnje je bil dosežen kompromisi po katerem bo zakonski načrt zbornični odbor ponovno proučil. Vlada na ta način ni bila prisiljena staviti v zvezi s svojim predlogom o odgodi-tvi razprave vprašanja o zaupnici. Tudi Turčija se bo še bolj oborožila Ankara, 2. febr. w. Min. predsednik dr. Reši d Sajdam je podal v narodni skupščini deklaracijo svoje nove vlade. V svoji izjavi je poudaril potrebo povečanja oborožitve. kakor tudi, da bo ostala smer zunanje politike neizpremenjena. Kar se tiče finančne politike, bo vlada skrbela za proračunsko ravnotežje v skladu s finančnimi sposobnostmi naroda. Vlada bo posvečala vso skrb nadaljnji povzdigi kmetijstva, prosvete, zlasti pa šolstva, melioracijam in povečanju socialnega skrbstva, _ Švedski kralj v Berlinu Berlin, 2. febr. AA. Švedski kralj Gustav V. je na svoji poti proti Niči prispel v Berlin, kjer se je us'avil en dan. Na postaji so ga sprejeli Švedski princ Gustav Adolf, Švedski poslanik Rihert, Sef protokola v. Deimberg .člani Švedskega poslaništva in Švedski oficirji ,ki se udeležujejo mednarodnih jahalnih tekem v Berlinu, švedski kralj Je popoldne prsostvoval mednarodnim jahalnim tekmam, ki se jih udeležujejo za^tojmiki 9 držav. Nasi bojevniki pri italijanskem kralju Btm» J. febr. a. Kralj ia cesar Viktor Emanuel je sprejel včeraj zastopnike biv-Üb jugoslovenskih bojevnikov ter se z njimi dalje časa prisrčno razgovarjal. Zatem je bil prirejen banket na čast Jugosloven-akemu zastopstvu v komandi vojnega okrožja. Predsednik združenja bivših Italijanskih bojevnikov Delacroix Je pozdravil s toplimi besedami Jugoslovenske bojevnike ter poudaril globoko prijateljstvo, ki veže oba naroda. Predsednik udruženja Jugoslovanskih dobrovoljcev Lovrič je v odgovoru Delacroixu omenjal sodelovanje italijanske vojske v bojih za jugosloven-sko neodvisnost, zatem pa je dejal, da so jugoslovenski bivši bojevniki v prvi vrsti med pristaši nove politike prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Popoldne je jugoslovensko zastopstvo sprejel zunanji minister grof Ciano. Amerika hoče preiti od besed k dejanjem Svoje simpatije do Anglije in Francije bo odslej kazala s podpiranjem njunega oboroževanja - Konferenca Rooseveltovih političnih nasprotnikov I Vojvodinja Kentska v Beograd« Beograd, 2. febr. AA. Nocoj ob 20.40 sta dospeli v Beograd Nj. Vis. vojvodinja Kentska ln grofica Tering, sestra Nj. Vis. kneginje Olge S kolodvora sta se odpeljali takoj v Beli dvor. Kralj Boris na povratku ▼ Sofijo Rim, 2. febr. bi Bolgarski kralj Boris, ki je pred 14 dnevi pnšel v Rim, kjer Je prisostvoval poroki najmlajše hčerke italijanskega kralja princese Marije Savojske. je danes odpotoval v Sofijo. Za svojega bivanja v Italiji se je sestal tudi z italijanskimi državniki I Washington, 2. febr o Dobro poučeni krogi zatrjujejo glede na Rooseveltove Izjave o dobavi 600 vojnih letal Franciji, ki so v vsej ameriški politični javnosti napravile najgloblji vtis in izzvale nedelje-no odobravanje, da je ameriška vlada sklenila do skrajnosti podpreti Anglijo in Francijo Roosevelt je prepričan, da bo ameriška Javnost odobrila njegovo politiko V Ameriki bolj in bolj zagovarjajo misel, da se morajo vse demokratske sile združiti v enoten blok Poleg tega pa je Roosevelt dal take izjave tudi zato, da bi pripravil ameriško opozicijo, da bi se tudi ona izrazila v politiki, ki naj bi Jo Amerika vodila glede na napetost v Evropi Opozicija naj bi mu s svojo kritiko dala priliko, da bi lahko podrobno obrazložil svoje poglede o zunanji politiki Zedinjenih držav Roosevelt računa s tem, da se bo v kongresu razvnela ostra debata, vendar trdno vztraja pri svoji novoletni poslanici, v kateri je med drugim poudaril, da je mogoče boriti se brez vojne, a vendar s takimi sredstvi, ki slehernega napadalca prepričajo, da se mora v resnici ozirati na razpoloženje in mnenje ameriškega naroda Rooseveltovim izjavam se Je snoči priključil še predsednik zunanjepolitičnega odbora senata Pitmann. ki je izjavil: »Če demokratskim državam ne bomo omogočili, da se dodobra pripravijo na svojo obrambo, bi dejansko podpirali one sile. ki ogrožajo demokracijo« V debati so posamezni člani odbora zahtevali, naj vlada ne dovoli dobave vojnih letal le Franciji, nego tudi Veliki Britaniji Davi so imeli v Washingtonu pomembno konferenco opozicijski člani kongresa Med drugimi se je te konference udeležil tudi bivši prezident Hoover Na konferenci so razpravljali o stališču, ki ga naj zavzamejo v kongresu napram Rooseveltovi zunanji politiki in še posebej glede dobave vojnih letal tujim silam. Na konferenci pa ni bilo doseženo soglasje Nekateri člani so kritizirali tajinstvenost, s katero se je pričela nova vladna zunanja politika Javnost mora biti poučena o vsem, na kar se vlada pripravlja Washington, 2. febr. AA. (DNB) Trgovinsko ministrstvo poroča, da so Zedinjene države lani prodale inozemskim državam za 58 milijonov dolarjev vojaških in trgovskih letal ter njihovih delov. Hoover o Rooseveltovi politiki Washington, 2. febr. br. Bivši prezident Hoover, ki spada med glavne Rooseveltove nasprotnike, je govoril snoči na nekem opozicijskem zborovanju v New Yorku. V svojem govoru je poudaril, da se mora Rooseveitova pol'tika smatrati za največjo spremembo ameriške zunanje politike v obče. Roosevelt lahko ameriške Zedinjene države zaplete v vojno. Zato je potrebno, da kongres razčisti položaj in zahteva od vlade garancije, da brez njegovega privolje nja ne bo ukrenila ničesar kar bi moglo kakorkoli škoditi Zedinjenim državam. Obenem pa je Hoover z vso odločnostjo nastopil proti politiki totalitarnih držav. Ameriška javnost se bo najučinkovitejše borila proti totalitarni propagandi, Ce bo visoko dvignila baklo svobode. Ameriški narod je pripravljen sodelovati v novi evropski vojni, če bi postali njene žrtve otroci in žene ter nezaščiteni kraji vobče, toda za tako politiko se mora odločiti ameriški narod sam, ne pa samo njegov državni predstavnik, katerega ure so končno že štete. Viharna seja senata Washington, 2 febr AA (DNB) Predsednik senatnega odbora za pouk Thomas je stavil predlog, da se prostovoljska služba za delo spremeni v stalno službo Poslanec Richard je stavil podoben predlog ter zahteval ustanovitev vojaško organiziranih taborišč v katera bi prišle vse one osebe, ki se prijavijo za prostvoljno delo. Roosevelt na manevrih vojne mornarice New York, 2. febr AA (Havas) Mero-dajni kubanski krogi poročajo da namerava Roosevelt prisostvovati manevrom ameriškega brodovja v Karibdskem 'morju. Roosevelt bo opazoval te pomorske vaje na križarki »Fauston« Manevri naj bi pokazali ali ameriško brodovje more z uspehom izvesti blokado vse ameriške celine ter se braniti pred morebitnim napadom iz Evrope Japonski minister o ameriškem utrjevanju Tokio, 2. febr. AA. Stefani. Tuji novinarji so poslali predsedniku mornariškega ministrstva vprašanje o japonskem stališču do namena Zedinjenih držav da zgra-de pomorske utrdbe na otoku Guamu. Predsednik japonskega mornariškega ministrstva jim je odgovoril, da bi z ozirom na strateški položaj v Tihem oceanu utrditev otoka Guama pomenila težko ogrožanje Japonske in japonskih posestev v Tihem oceanu. Radi tega je javno mnenje na Japonskem zelo vznemirjeno nad temi vestmi. Odpor proti 40 urnemu delovnemu tednu ženeva, 2. febr. a Danes se je začelo tu prvo letošnje zasedanje upravnega sveta mednarodnega urada dela. Navzočnih je bilo mnogo zastopnikov raznih držav razen zastopnikov Japonske in Sovjetske Rusije. Jugoslavijo so zastopali: mesto odsotnega prvega delegata ministra Cvetko-viča naš stalni delegat pri Društvu narodov dr. Ivan Subotič, kot zastopnika vlade načelnik ministrstva za socialno politiko Jeremič ln ravnatelj Pokojninskega zavoda v Beogradu Ostojič. Zastopnik delodajalcev Je D Joka Curčin, zastopnik delavcev pa Bogdan Krekič. Največjo pozornost na sedanjem zasedanju je zbudilo živo zanimanje severoame-riških držav za mednarodno organizacijo dela. Kakor znano, je na tem zasedanju prvič nastopil novi ravnatelj mednarodne- ga urada Weynant (USA). Prišel je namesto Angleža Buttlerja. ki je preteklo leto podal ostavko. Na dnevnem redu zasedanja so važna vprašanja kot Inšpekcija dela, določitev dnevnega reda letošnje konference dela, ki je običajno junija meseca. Posebno važno . je, da se na tem sestanku čuti živahna reakcija proti uvedbi 40urnega delovnega tedna, tako da pri tem vztraja sedaj samo še Francija dočim so vsi ostali zastopniki, celo angleški proti temu, da bi se uvedel 40urni delovni teden. Na dnevnem redu je bilo zatem tudi vprašanje stanja rudarjev ter nekaj vprašanj, ki se tičejo obrtništva Zasedanje poteka v znamenju pobijanja ekstremističnih socialnih momentov. Vihar v belgijskem I parlamentu Bruselj, 2. febr. w. Poslanska Zbornica je bila danes prizorišče zelo burnih dogodkov. Ko je flamskl poslanec Truffaud zahteval izpremembo ustave ter ločitev Flandrije od Valonske, so začeli socialistični in komunistični poslanci burno protestirati. Min. predsednik Spaak je izjavil, da ovirajo dosedanje metode parlamenta redno delo in da skoraj ne mine dan, ko ne bi posamezni poslanci padali vladi v hrbet V takih okoliščinah ni mogoče plodno delo in če se ne bodo zbolj-šale, bo vlada odstopila, ker je že sita večnih prepirov Med debato Je prišlo ponovno do viharnih prizorov med flamskiml in valonskl-tni poslanci. Končno je bil predlog poslanca Truffauda odklonjen s 111 glasovi proti 42. Davi je imela belgijska vlada sejo pod predsedstvom kralja Leopolda in. O seji je bil izdan kratek komunike, ki pravi, da je kralj opozarjaj na potrebo skrajnega varčevanja, radcealne socialne zakonodaje ln čuvanja načel belgijske ustave. Vodilni angleški general v Egiptu Kairo, 2. febr. br. Sem Je prispel šef angleškega generalnega štaba general Gord Včeraj je inspiciral angleško garnizijo v Aleksandriji, davi pa se je tu sestal z ministrskim predsednikom in vrhovnim poveljstvom egiptske vojske Razgovori so bili velikega pomena in so se nanašali na pospešeno organizacijo egiptske narodne obrambe. Med Prago in Chustom ni sporov Praga, 2. febr. h. V zadnjih dneh se je mudil v Pragi minister vlade Podkarpat-ske Rusije Reva j da se dogovori o nadaljnjih odnošajih med vlado Podkarpat-ske Rusije in osrednjo vlado v Pragi. Minister Revaj je danes odpotoval nazaj v Chust. Ze včeraj je odpotoval v Chust tudi minister genera] Prhala, ki je prisostvoval vsem razgovorom min'stra Re vaja z ministrskim predsednikom Beranom. Pri tej priliki je bil likvidiran spor. o katerem so pisali inozemski listi, da je nastal med vlado Podkarpatske Rusije in praško vlado zaradi imenovanja generala Prhale za Člana vlade Podkarpatske Rusije. Madžarske spletke Chust, 2. febr AA. (CTK). Vlada podkarpatske Rusije demantira vest polurad-nega budimpeštanskega lista »Esti Ujszag« da bo podkarpatski minister Revaj začel v Budimpešti pogajanja o priključitvi Kar-patske Rusije k Madžarski. Ta vest je fantastična. Minister Revaj ni nikdar, posebno pa sedaj ne sodeloval, v pogajanjih z Madžarsko. Prav tako tudi ni bil v Budimpešti in se tudi sedaj ne mudi tam. rujci bodo morali zapustiti ČSR Praga, 2. febr. br. Češkoslovaška vlada je davi izdala odredbo po kateri bodo morali vsi tujci, ki so se v zadnjem času naselili na Češkoslovaškem, ne glede na narodno pripadnost ali veroizpoved v 6 mesecih zapustiti državo. Vlada je utemeljila ta svoj ukrep z nezaposlitvijo domačega prebivalstva. 1 Beležke Vprašanje španskih avtonomij Po padcu Barcelone so se mnogi listi dotaknili vprašanja nadaljnje usode katalonske avtonomije v okviru nacionalistične Španije, kakor se je podobno vprašanje že lansko leto postavilo glede Baskov Rimski list »Popolo dl Roma« Je o tem napisal med drugim: »Dokler bodo Katalonci in Baski mislili na avtonomijo, dokler si bo vsako ljudstvo ki govori drugačno narečje kakor kastilj-sko, skušalo osamosvojiti, Španija ne bo našla miru Skozi stoletja se politični naslovi menjajo pod Karlom V so se nekateri borili za .fueros' danes se bore za boljševizem Toda dejansko se za temi različnimi nazivi in ideologijami vendarle skrivajo Iste sredobežne sile Katalonci in Baski hočejo biti avtonomni in prav sedaj mislijo na to, da bi ustanovili svoje male državice Franco pa je z vso odločnostjo odbil kompromise s svojimi zakrknjenimi regionalističnimi nasprotniki On se namreč dobro zaveda da bi slehern dogovor na tem področju okrnil njegovo zmago, zato bo vsaka njegova še tako ostra strogost v tem pogledu upravičena Seveda pa Je trenutno njegova glavna naloga da konča vojno, vse drugo bo prišlo na vrsto ob svojem času.« Francoski glas za priznanje generala Franca Pariški »Temps« razmotriva v svojem notranjepolitičnem uvodniku o vprašanju španskih ubežnikov in piše med drugim Vprašanje španskih ubežnikov, ki mu je francoska vlada od začetka državljanske vojne posvetila stalno skrb. se po zavzetju Barcelone pojavlja v še mnogo ostrejši in nujnejši obliki Ubežnikov, ki so že dalje časa pri nas, onih ki so prišli k nam te dni ali še bodo prišli, ne bomo mogli stalno negovati Treba Jih bo nekoč spet izseliti in vrniti te Spance Španiji, ki — kakor je sedaj gotovo — ne bo mogla biti drugačna kakor nacionalistična; ž njo se bomo morali čimprej porazgovo-riti o pogojih te vrnitve Zakaj pa naj bi čakali do tedaj? Ali ne bi morda kazalo urediti to vprašanje že takoj sedaj z današnjimi zmagovalci, ki predstavljajo bodočo špansko vlado? Kako pa naj to uredimo, ako nimamo poprej svojega zastopnika pri generalu Francu? To je torej en razlog več, da se odločimo za politiko prisotnosti v Burgosu To. kau- nam narekuje francoski interes, nam v enaki meri narekuje tudi človečanski čut. Za pomišljanje ni več časa. kajti morebitne za-poznelosti bi ne mogli več razumeti. Chamberlain pred odločitvijo Bivši prvi lord angleške ad hirali tete (mornariški minister) Duff Cooper, ki Je. kakor znano, po monakovski konferenci po dal ostavko na svoje mesto, ker se s Cham berlainovo politiko ni strinjal, je napisal te dni o Chamberlainovi politiki, članek, ki so ga objavili tudi angleški konservativni listi. V njem prihaja Duff Cooper do naslednjega zanimivega zaključka: »Chamberlain stoji pred važno odločitvijo. Ako se odloči za to, da bo apeliral äamo na ljudi, ki vsa njegova dejanja brezpogojno odobravajo m so o njegovi modrosti povsem prepričani, potem bo verjetno zbral okoli sebe v spodnji zbornici dela sposobno večino, ki pa bo vsekakor manjša od one za časa obeh poslednjih vlad, in to v trenutku, ko je narodna strnjenost nujnejša in važnejša kakor doslej Ako pa se bo premier obrnil tudi na svoje nasprotnike in jih pozval, naj skupaj z njimi dele vedno težje breme odgovornosti ter v pozabi na preteklost gledajo odslej samo Sc na bodočnost, potem bo v zgodovini Anglije imel vlogo kakor le maiokaten državnik pred njim Že sedaj ima Chamberlain več pristašev za seboj in trdnejši položaj v spodnji zbornici kakor na primer Mac Donald leta 1931 ali Asquith leta 1915 Ali bo to priliko, ki je zanj še veliko bolj ugodna kakor ona njegovih prednikov v navedenih ietih, opustil neizrabljeno?« Redne britanske imperialne konference Angleški politik lord Lothian, član konservativne stranke, ki se trenutno mudi v Kanadi, kjer je stopil v stike z vsemi odgovornimi krogi in je med drugim obiskal tudi generalnega guvernerja v Ottawi lorda Tweedsmuira, Je izjavil poročevalcu kanadskega lista »Standard«, da bi bilo treba za bodočnost poiskati boljšo obliko imperialnih posvetovanj za primer, da bi se glede britanske zunanje politike pojavile kake razlike v stališčih posameznih domimionov in matične zemlje. Lord Lothian je za to da bd se imperialna konferenca, ki se sedal sestaja na daljša razdobja ln v glavnem po nujnih potrebah, sestajala odslej redno, tako da bi tvorila stalni organ britanskega imperija. Kongres voditeljev inozemskih Nemcev Berlin. 2. febr. AA. Letošnje zasedanje nemških predstavnikov v inozemstvu bo v Gradcu m bo imelo obliko delovnega zasedanja vseh nemških voditeljev v inozemstvu. Sestanek bo neposredno pred konferenco narodno-socialističnih voditeljev. Širši sestanki nemških zastopnikov v inozemstvu bodo v bodoče vsako drugo leto v Stuttgartu. »PORT Noši v Italiji Domačini v premoči Včeraj je naša reprezentanca v smuku za pokal d'Aosta morala prepustiti vsa boljša mesta Italijanom Cortina d'Ampezzo, 2. februarja Davi se je vršila ob krasnem vremenu in v najbolj idealnih snežnih razmerah tradicionalna tekma v smuku za pokal voj-vode d'Aoste, na kateri so razen številnih domačinov startall tudi nekateri Nemci ln pa štiričlanska jugosiovenska ekipa Med Italijanskim, udeleženci so bili razen onih, k* so že odpotovali na FIS prvenstvo v Zakopane, /si najmočnejši zastopniki alpskih disciplin iz tako imenovanega 1. Italijanskega razreda Vsi tekmovalci bilo jih je vsega 28 so zjutraj ob 8. skupno z avtobusi odpotovali do znatne višine odtod pa so jih z vzpenjačo na saneh odpravili do starta, ld Je bil 2.350 m visotto pod znanimi dolomitskimi vrhovi Tofanami. Razgled s starta na divno panoramo Dolomitov in slikovito Cortino le bil danes 8e posebno lep. Po običajnih pripravah so v enomi-nutnih presledkih tekmovalci drug za drugim odhajali v dolino. Proga Proga, o kateri sen. 2e nekaj več pisal v pismu, je vodila najprej do višine 2.100 metrov v zelo strmem, toda odprtem smuku (nagib 33 do 34 stopinj) nato pa se je v pokritem in tudi še precej strmem delu spustila na 1.700 m visoko. V tem delu so prireditelji postavili 6 vratic Od višine 1.700 m je šlo nato v bolj položnem toda precej vijugastem smuku do cilja pri prvih hišah v Celini Proga Je bila dolga 4.5 km. višinske razlike pa Je imela 1.125 metrov. Italijani favoriti Že pri treningih se je pokazalo da so nekateri domačini v odlični formi in seveda tudi do podrobnosti poznajo progo Posebno trojica Alvera Menardl ln Lactdelli je kazala odličen stil in tehniko tako da spada po svojem znanju v elito alpskih smučarjev Naša četvorica Je Imela za to tekmo predvsem premalo treninga nekaj pa Je bilo tudi smole ln ta ko je prišlo, da smo s tremi tekmovalci (Koblerjem, žnidar- Prvi tekmovalci za Zakopane Danes sta odpotovala na FIS-tekme Praček in Heim z Jesenic Z brzovlakom ob 13.07 odpotuje danes prvi del naše smučarske reprezentance na svetovno prvenstvo v Zakopane Ta prvi del tvorita tekmovalca jeseniške »Skale« Praček in Heim, kl bosta zastopala v Zakopanem Jugoslavijo v alpski kombinaciji torej v smuku in slalomu. Ker Je baš smuk prva točka osemdnevnega sporeda svetovnega smučarskega prvenstva in je proga na kateri bo to tekmovanje. običaino dva. tri dni pred startom za trening zaprta. Je naš sa vez sklenil poslati oba imenovana v Zakopane kar štiri dni pred ostalo reprezentanco, da jima nudi možnost, udomačiti se čim bolj na tekmovalni progi in Jo temeljito proučiti Tem bolj je to potrebno tudi zato, ker oba zaradi prevelike zaposlenosti v privatnem življenju nista imela dovolj prilike, posvetiti se v zadnjem času intenzivnemu treningu. Ciril Praček Je uradnik KID na Jesenicah rojen l 1913 Hubert Heim, eno leto mlajši pa dovršuje študij na medicinski fakulteti zagrebške univerze Oba sta ramo ob rami že često zastopala Jugoslavijo v tujini in si tudi nabrala lepo vrsto uspehov doma in na tujem, četudi se je He;ma nekaj časa držala vprav neverjetna smola Oba sta se na letošnjo sezono odlično Pripravila in bila v januarju v odlični formi, ki jo bosta po kratkem treningu v Zakopanem gotovo spet dosegla Želimo jima srečno pot — na dolgi poti za težko preizkušnjo jugoslovenskega smučarskega sporta. Se v Zagreb pojdejo Z današnjim opoldanskim osebnim vlakom (13.32h) odpotujejo vsi tekmovalci gorenjskih ln ljubljanskih smučarskih klu bov — torej elita jugoslovenskega smučar-stva v Zagreb in od tam na Sljeme, kjer bo jutri in v nedeljo državno prvenstvo v klasični kombinaciji Prvič bo zagrebški vlak zapeljal toliko množico najboljših naših smučarlev v hrvaško prestolnico in prijazno Sljeme bodo po dolgem in počez prekrižale smučine naših olimpi j cev, in- Administrativnl odbor stare skupščine Beograd, 2. febr. p. Predsednik administrativnega odbora narodne skupščine dr. D Imi tri Je vič Lutica, je sklical sejo tega odbora za soboto 4. t m. ob 16. popoldne. Kakor znano, tvorijo ta odbor še poslanci bivše narodne skupščine, ker novi odbor še ni bil izvoljen. Odgodene volitve delavskih zaupnikov Beograd, 2. febr. AA. Z odlokom ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje so preložene na mesec maj volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev. 13 žrtev avtomobilske Berlin, 2. febr. AA. V bližini Ilmenau» se je prevrnil avtomobil, v katerem je bilo 13 ljudi. Pet ljudi se je ubilo, pet pa jih je bilo hudo ranjenih, ostali trije so dobili lažje poškodbe. Smrt pariškega krvnika Pariz, 2. febr. a. V j5. letu starosti je umrl Anathol Deibler. ki je 40 let opravljal posle krvnika v Franciji Bil je edeti najbolj znanih osebnosti v Franciji, čeprav gA je osebno le redkokdo poznal. Jem in Kieinom) zasedli razmeroma manj vidna mesta, žvan pa je moral zaradi izgube smuči sploh odstopitL Podrobni rezultati L Alvera Carletto (Cortina) 5:45,2, 2. Menardi Severino (Cortina) 5:47.1, 3. La-cidelli Alfonso (Cortina) 5:53.6, 4. Paeselli Giovanni 5:34.7, 5. Sili Franco (Predaz-zo) 6:06.8, 6. Apolonio (Cortina) 6:14.6, 7. Giardino 6:24.2, 8. Dibona 6:24.4, 9. Ghe-dina 6:30.6, 10. Alvera S. 6:39.8 11. Confortala 7:01.7, 12. Kobler Stanko (Jugoslavija) 7:21.6, 13. žnidar Emil (Jugoslavija) 7:28.1, 16. Klein Bruno (Jugoslavi» 7:38.7. Kako je šlo našim ? žnidar je prevozil progo dobro, imel pa Je med zadnjimi vratci hud padec, kjer je zlomil palico m je nato več kot polovico proge presmučaj z eno samo palico. Z obema bi bil gotovo dosegel čas okoli 6 minut. Kobler je padel v ravnini, pri čemer je mnogo izgubil. Klein je bil stilno dober, smučal pa je zelo previdno in imel samo dva lahka padca, vendar je zato mnogo zaostal, žvan je starta! z rezervnimi smučmi, ker je svoje zlomil že pri treningu. V strmem delu je imel hud padec in se mu je pn tem odtrgal jermen, tako da je izgubil smučko in Je moral izstopiti. Glavni vzrok da v tej tekmi nismo mogli priti na najboljša mesta pa je v tem da je treba za nastop na tako dolgi progi mnogo več treninga kakor so ga imeli naši, ker se morajo posamezni deli temeljito proučiti in je šele potem dana možnost za taktično obvladanje take naloge. Zvečer ob 18 Je bila razglasitev rezultatov in razdelitev daril, pri kateri smo bili Jugosloveni večkrat prav prisrčno pozdravljeni Oe bo vse šlo, kakor bi radi mi. bomo ta smučarski raj zapustili šele v teku 1u-trišnjega dneva Spored povratka smo sestavili tako, da bomo zvečer ob 11. spet na Jesenicah. Vsi zdravi ln dobre volje, kakor smo bili preteklo nedeljo. R. K. temacionalcev, prvakov ln mojstrov — vseh, ki v j ugoslovenskem smučarstvu kaj pomenijo! Minister za telesno vzgojo v Zagrebu Zagreb, 2. febr AA Minister za telesno vzgojo Mitrovič je obiskal danes ob 9.30 igrišče zagrebškega drsalnega društva Kraljice Marije Sprejeli in pozdravili so ga odborniki tega društva ter ga seznanili z delom svojega kluba Ob 10 je minister Maštrovič prišel v prostore zveze športnih zvez, kjer je sprejel zastopnike raznih športnih ustanov. Ob 11 si je ogledal prostore sokolske župe kjer ga je pričakoval plenum upravnega odbora tn zastopniki zagrebških sokolskih društev Namestnik stareš. sokolske župe Risljani mu Je razložil delo v tej župi. Minister se je tu zamudil eno uro. Zatem je odšel k predsedniku mestne občine, kjer so razpravljali o vprašanjih telesne vzgoje. Od tod se je minister odpeljal v šolo za civilno zaščito in je ob 13 prispel v Grajsko klet, kjer je bil gost zveze športnih zvez. Tekma v Zagrebu Reprez. Zagreba : Gradjanski 3 : 3 (2 : 0) Zagreb, 2. febr. Pred 2.000 gledalci je danes reprezentanca Zagreba igrala s kompletnim Gradjanski m neodločeno 3:3 (2:0). Čudno je, da je izbrana enajstorica, ki je imela že dva gola naskoka, v drugi polovici tako popustila, da so »purgeri« izenačili. Za reprezentanco so zabili gole Concordijaši Jazbec 2 in Beda 1, za Gradjanskega pa Lešnik 2 in Sipoš 1. Tekmo je dobro in objektivno sodil Mli-narič. Snežne razmere t. n. 1939. Pokljnka 1300 m: —15, sončno 90 cm snega, pršič; Bohinj »Zlatorog« 530 mr —8, sončno, 18 cm snega, sren; Dom na Komni 1520 m: —7, sončno, 189 cm snega, pršič; Mojstrana 650 m: —12, sončno, 80 cm snega, sren; Gorjnše 1000 m: —9. sončno, 60 cm snega, pršič. Eksplozija v Beogradu Beograd, 2. febr. AA. Včeraj ob 19.20 Je pred poslopjem v Jurišičevi ulici št. 4 eksplodiral majhen zaboj, poln eksplozivnih snovi. Zaboj je bil postavljen v kot pred vhod. Zaradi eksplozije Je poškodovan zid pri vhodu Ln je razbitih nekaj oken ter steklo pri ograji dvigala v bližini vhoda. Človeških žrtev ni bilo in tudi nihče ni bil ranjen. Uvedena je preiskava. Komercialni šef beograjskega radia B©ogr«d, 2. febi. & Uprava radia Beograd je angažirala za svojega komercialnega ravnatelja in za zastopnika generalnega ravnatelja Slavka Siriščeriča, ki je že zavzemal položaj ravnatelja velikih podjetij, med rjimi tudi Zveze angleške industrije. Najpomembnejšo vlogo je igral na položaju generalnega direktorja »Putnika«. Vremenska napoved Zmunsko vremensko poročilo: Na za padu jasno vreme, v vzhodni polovici delno oblačno. Precej mrzlo v vsej državi, razen v primorju. Najnižja temperatura v Ku-prešu —12, najvišja v Divuljah 12 C. Zmunska vremenska napoved: Mraz ss bo nekoliko povečal, povečini jasno na za-padu, delno oblačno na vzhodu. Na skrajnem vzhodu utegne snežiti. Dunajska: Zjutraj megla, podnevi vedro^ mrzlo vreme bo trajalo še nekoliko dni. PROSLAVA V NAŠI DRAMI Ljubljana, i tebi Z majhne zamudo ki so jo zakrivili dogo- Ki zundnjega enačaja je danes Narod Do ^eaališče na prav lep način > ).-s»stil« sporna na Ivana Cankarja največjega -••». veri jega pisatelj n Iramatika ki se jt pi ed iobi imi 2f) leti za zmerom ooslo" od nas Narodni gledališče ;e slovesni združilo z 20letnico slovenske drame odkritje Cankarjevega poprsja. ki je delo kiparja N'kolaja Pirnata, v avli dram skega gledališča Številni predstavniki K svečanost, se jt zbrala množica ob činstva z najodličnejšimi predstavniki na še oficielne in kulturne javnosti na čelu Med drugimi so bili prisotni podban dr Majcen z načelnikom prosvetnega oddel ka banske uprave dr Sušnikom. pomočnik komandanta dravske divizije brigadni general Dodič zastopnik mestne občine mestni svetnik prof Kranjc predsednik Akademije znanosti in umetnosti univ prof dr Nahtigal s tajnikom univ prof dr Krekom rektor univerze dr Kušej z dekanom filozofske fakultete dr Kidričem, predsednik Narodne galerije dr Windischer zastopniki Pen-kìuba in Društva slovenskih književnikov ki sta skupno z upravo Narodnega gledališča priredila slovesnost tvorec Cankarjevega spomenika akad kipar Pirnat zastopnik Združenja jugoslovenskih dramatskih avtorjev Mom čilo Miloševič iz Beograda zastopnik zagrebške sekcije Združenja gledaliških Igralcev Janko Rakuša upravnik mariborskega gledališča dr Brenči? in zastopnica mariborskih gledaliških igralcev Zakraj-škova. predsednik Zveze kulturnih društev prof Jerm predsednik Zveze jugoslovenskih naprednih akademskih starešin Vran-čič podpredsednik ljubljanske sekcije Ju-goslovenskega novinarskega udruženja Borko predsednik Vodnikove družbe ravnatelj Pustoslemšek s tajnikom dr Karli-nom predsednik ljubljanske sekcije Ju-goslovenskega profesorskega društva prof G-afenauer za^oon'ki Uublianske sekcije Tugoslovenskega učiteljskega združenja in še številni predstavniki rajnih Drosvet-n'h oreamVarii In ustanov Kakor se za počastitev Cankarjevega spomina spodobi je bUa posebno častno zastopana mladina Oton Župančič svojemu pokojnemu tovarišu Zbrane goste je nagovoril upravnik Narodnega gledališča predsednik PEN-klu-ba Oton Župančič ki je med drugim poudaril: »Z odkritjem tega spomenika se Np'-odno gledališče skromno oddolžuje pisatelju ki ie udaril temelje moderni slovenski drami in dal s tem našemu zavodu naivečjo notra^io upravičenost Od Lln-har+a. ki je odstavil s svolim poslovenjenim 5n pre-lovenienlm »Matičkom« čvrsto in čilo dote iz ljudstva Slovencem pred Kruh naš vsakdanji »Pecivo. prosim/« Natakar nosi na križniku majhno, mlečno cesarsko iemljo Roka, ki sega po njej. Ima na srednjem prstu svetel obroček. Noči so deževne in hladne. Kaplje dežja padajo poševno na okna m bi je jo ob šipe Nič ne pozna na miečnl cesarski žemlji Bila je napravljena ponoči. Okrog tretje lire zjutraj. Mesto z osemdeset tisoči pre bivalcev je spalo Ko se bo zjutraj prebu diio, bo jedlo kruh. bel ali črn. petrčke afi pancerle, makove, mlečne ali maslene kruhke. Dolge so noči od enajste zvečer do osme zjutraj. Temperatura v pekarni raste. Ogromna peč požira premog in kazalca na urah kažeta stopinje. Nad dolgo mizo glori električna luč. Pod lučjo so s črnilom na pisane številke naročenega peciva. Velik kotel se počasi vrti Močna železna roka mesi t?sto. Trije železni prsti se enakomerno dvigajo in spuščajo. Enakomerno se vrti kotel, Hitro, hitro, hitro! Kakor da je nekje v zidu skrit stroj, ki preteče brni. Hitro hitro! Nihče ne govori. Peč se segreva. Kurjač včasih dvigne glavo tn pogleda proti uri, ki visi na zidu in neslišno tiktaka Dolgi loparji leže pripravi jeni Kakor bi bile roke stroji, se naglo pregibajo. Mehko, belo te sto na mizi se leno razteza. Roke se ne smejo zaustaviti. Prav tako ne, kakor ka zalec ure. Nihče ne govori Sliši se samo padanje testa po mizi Človek naglo reže testo in ga meče na tehtnico. Tristo, štiri sto, petsto enakih kosov — za bele gladke štručke. Njegove roke so postale prav tako občutljive kakor tehtnica Štirje pari rok mesijo, oblikujejo. Trideset, petdeset dolgih desk je razpostavljenih po pekarni Na deskah so razvrščene košarice s štručkami, ki vzhajajo. Dolgi lopar naglo drsi iz peči. Prve bele gladke štručke gredo v peč Kmalu začno dišati. Zrak v pekarni je vroč Pot lahko li je s čela — roke morajo mesiti. oblikovati. Petdeset kiflčkov. Trideset makovih. Štiristo dvajset žemelj. Šestdeset rängetjčkov. Iz peči diše sirovine — diaslad. premog, moka,kvas. sol mleko, maslo, sladkor olje, Nekaj so pozabili napisati pod seznam sirovin. To je delo Delo od enajste zvečer do osme zjutraj Noge nabreknejo od stoje Vročina se je kakor pijavka vpila v telesa, v gole roke in v razgaljene hrbte in prsa Iz razgrete peči diši delo — odtenki prstov so izginili, jutri se na mlečni cesarski žemlji ne bodo videli vtisi velike, hrapave dlani, ki je mesila. se pregtbala v naglem ritmu in iz sirovin, katerih imena vise odtiskana na poli papirja nad mizo, ustvarjala kruh. Osemdesel tisoč parov rok bo futri posegalo po rženih. belih, črnih, mlečnih štručkah. žemljah kajzericah — nekateri bodo dajali zanje svoje poslednje dinarje lz preluknjanih žepov. Ktuhal Najdragoce nejše dišave ne morejo odtehtati prijetnega vonja svežega kruha Ob okna bije jo kaplje dežja Okrog sto dvajset parov rok mesi, sto dvajsei parov nabreklih rok se v naglem tempu pregiba, ker vroče peči so lačne. Dobrodušen Bosančev obraz se smehlja» ko pravi, ne da bi prenehat mesiti: »Da, ljudi spi ju I čeka ju, da im pek kruh donese i jok ga zeipotaju.« oči ö krepko poudarjene narodno m de mokrat o noto, je bilo naše prizadevanje v tej smeri bolj poskušanje kako bi shodi li na deskah ki pomenile «vet Mnoge le pega navdušeja. mnogo napora in tud' nadarienosti m us-pehs m vendai ie bi lo le redkokateremu našemu dramatiku ianc ustvnriti delo ki bi bilo globlje zareklo 'n bi se bilo moglo traino obdržati na odru Sele Cankarjev borbeni duh je posegel zopet široko in globoko tei krepko zajel probleme ki so razgibali slovensko duševnost Sele on je z veliko etično re-snofcx zgradil naše življenje in ga razgrnil pred nami v živih slikah, duhovtih prizorih in ostro očrtanih konfliktih da smo spel gledali podobo svoje dobe m slišali nje kritiko Vsaka njegova nova drama je bih nt le literaren, temveč družaben političen dogodek, ki je vzbudil buren odmev v življenju Bila je pogumno dejanje v borbi za sprostitev slovenskega duna iz spon malomeščanstva ln tesnosrčne miselnosti Njegove drame niso bile zaključene, ko je zadnjič pala zavesa nadaljevale so se v naši javnosti, vznemirjale so srca, opajale in oplajale duše še dolgo po predstavi. Dosti 1e ostalo burje ob njegovem delu - je nadaljeval O Župančič - in še dandanes niso uravnovešene tehtnice ki merijo njegovo ceno Toda ne gre nam tu za golo estetiko tudi ne za svetovna merila Gre nam za docela intimen slovenski fakt ki bf ga kot gledališki človek razložil morda najbolje takole Med pripravi »an jem katerega koli Cankarjevega dela čutiš v gledališču kakor pred največjimi deli svetovne dramatike tisto silno vznemirjenje in rojenje ki priča kako se vsi od prvega do zadnjega zavedajo da stojé pred prav posebno pomembno za nas prevažno nalogo Vsak režiser ki mu je poverjena uprizoritev kake Cankarjeve Igre vsak igralec ki mu je dodeljena ustvaritev kake Cankarjeev osebe, si je v svesti da se ne ukvarja samo s tehnično odrskimi ln zgolj umetniškimi vprašanji ln skrbmi, temveč da lušči neko skrito jedro ki oklepa dra goceno vsebino etiko velike pisateljeve osebnosti Sleherni se čuti odgovornega za neko razodetje ki mu ga je pesnik zaupal ln trepeče v svetem strahu aH ga bo s svojo ustvaritvijo res mogel sporočiti tistim. ki ga bodo gledali ln poslušali Ta sveti strah je notranji akt ljubezni ln po- polne vdanosti geniju, in oznanja neizpodbitno dejstvo Cankar Je naš drama tik katekohen ln slovenski drami je neizogibna ioižnosi poglabljati se v njego va dela prodirat v njegovo skrivnost skušati dati njegovim likom veren obra7 tn ga čedalje bolj in bolj približevati občinstvu Ivan Cankar! Najponosneje dvignjena glava na našem jugu' Ta glava, ki se nam bo zdaj pokazala vlita v bron, se ni nikol uklonila A kipa» jo je sklonil v zamišlje-nost in modrost ki je Cankarja po letih bojev in bičanja predahnila 2 ljubeznijo in )dpuščanjem Nekoliko utrujena malce zasenčena glava poeta ki je proti zatonu svojih dni iztrgal iz sebe zadnje skrivnostne besede: »Mati — Domovina — Bog!« Besede ki so v enem samem loku objele naš izhod, naše torišče na svetu in naše poslednje zatočišče Naj se odgrne ln nas prevzame s svojo veličino za drag spomin in opomin!« Poklonitev in akademija S temi besedami je pesnik odkril spomenik, ki predstavlja spoštovanja vredno umetnino in je v največji meri veren liku Ivana Cankarja kakršen živi v -pominu vseh. ki so ga poznali V kratkem nagovo ru ga je podban dr Majcen sprejel v var stvo banske uprave Nato so se Cankarjevemu spominu poklonili 5e zastopnik UJDA Miloševič upravnik mariborskega gledališča dr Brenčič zastopnica mariborskih igralcev Zakrajškova zastopnik zagrebške sekcije Združenja jugoslovenskih Igralcev Rakuša ki le v lepih besedah poudaril tesne vezi med ljubljansko In zagrebško Talijo in predsednik ljubljanske sekcije Drenovec ki je razen v imenu slovenskih spregovoril tudi v Imenu srbskih igralcev K vznožju spomenika ie bila položenih kop8 krasnih vencev 17 Dubitane Maribora in Zagreba Odkritju spomenika Je v gledališču sledila slavnostna akade mija. na kateri Je Ime! predsednik Društva slovenskih književnikov prof France Ko-blar globoko zamišljen govor o pomenu Cankarjevega dela za slovensko kulturo ln posebej še za današnll čas Nato so člani drame gg Saričeva. Debevec. Levar ln Jan recitirali nekaj Izbranih odlomkov I* Cankarjevih del Vsa prireditev Je na občinstvo napravila resnično globok vtis. Tragična smrt dr. Vase Savica in njegove asistentke dr. Marile Kisčerjeve Skočila sta iz četrtega nadstropja in se ubila Beograd, 2. februarja V Beogradu je izvršil v pretekli noči sa momor znani beograjski zdravnik dr Vas« Savič, takoj za njim pa se je sama ubila tudi njegova asistentka dr Kučerjeva Dr Savič. k: je bi! znan kotf specialist z« zdravljenje pljučnih bolezni, je skočil it četrtega nadstropja v B'rčaninov' ulici 28/b na cestni tlak in obležal mrtev Takoj za njim je iz istega stanovanja skočila njegova asistentinja dr Marija Kučerjeva. ki je pnav tako obležala mrtva. Pokojni dr. Savič je bil najuglednejši ttizeolog v državi Se prav posebno ie znan tudi v Sloveniji, saj je bii dolga leta upravnik zdravilišča za pljučno bolne v Topolši-c» pri Šoštanju Po letošniem pravoslavnem božiču pa je bit premeščen zs primarija na oddelku za pljučne bolezni v Beogradu Na tisoče jetičnih bolnikov ve mora njemu za hvaliti za vrnjeno zdravje Dr. Saviču so ponujali mnogo služb v tujini, posebno » Nemčiji »n Svici, vendar ni hotel nikamor iz domovin« Odkar pa je prišel v Beograd, je kazal znake močne pobitoeti in sta ga zato skrbno čuvali njegova mati in asistentka dr Kučerjeva. ^ Preteklo noč se je dr Savič dolgo pogo variai z materjo Okoli 2. zjutraj pa je dejal da pojde v posteljo Ko se je za trenu tek odstranil od matere v sobo, je mati že začula. d« odpira okno. in (e takoj prihite la za niim Prišla je še. da ga je prijela za rob obleke, toda zadržati ga ni mogla več Za materjo je prihitela v sobo še asistenti nja dr Kučerjeva Ko ie videla kaj ie sto ril njen šef. je brez oklevanja še ona sko čila za njim v globino Policia ie uvedla preiskavo Doslej se niso nikjer našli nobe nega poslovilnega pisma Trupli obeh po ko j niko v so prepeljali v pro6ekturo Tra gedija je zbudila v Beogradu mnogo ob žalovanja. Kmetje terjajo izpremembo lovskega zakona Poiskati bo treba izhod za zadovoljitev obeh strani Litija, 2 februarja Zdaj ob začetku leta pobirajo razna društva članarino Tako tudi naSa marljiva podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Voditelji sadjarstva v Zasavju pa imajo precej zagrenjene trenotke: iz vrst članstva stopajo oni sadjarji in vrtnarji, ki so tudi člani Lovskega društva Obe vrsti razdvaja dolgouhec, ki povzroča našim kmetom posebno pa še sadjarjem, občutno škodo, in zato so naperili naši obdelovalci zemlje pravdo proti diviemu zajcu Ob koncu lanskega leta so se sestali k posvetu člani litijskega sreskega odbora iz vsega litijskega okraja Sestavili so na bansko upravo spomenico, ki se glasi takole: »Zaradi ogromne škode, ki Jo napravlja zajec sadjarjem tukajšnjega okraja iz leta v leto. prosimo sadjarji sadjarskih podružnic iz Litije Zagorja Dobovea Polšnika. Smartna. Police, St Vida in Kresnic ter zastopniki kmetijskih podružnu iz Stange, Zagorja. Izlak Sv Gore Smartna. St Vi- da, Primskovega ln Vač, zbrani na sadjarskem posvetu v Litiji pod okriljem sreskega kmetijskega odbora da se lovstci zakon spremeni tako, da bodo upoštevane koristi kmečkega gospodarstva, zlasti glede zaščite pred zajcem in škodljivimi pticami V prepričanju, da iznašamo večletne želje vseh tukajšnjih sadjarjev, prosimo bansko upravo, da se za reč resno zavzame.« Vloga, ki Je bila odposlana odločilnim činiteljem je razjezila naše lovce, zato nočejo biti več člani Sadjarskega in vrtnarskega društva Sieei pa se med sadjarji in lovci vse naše banovine razvija zadnji čas I j uta borba, kei so začeli sadjarji sveto vojno proti dolgouhcu Vsako leto napravi zajec po vsej banovini veliko škodo ker v zimskih mesecih ogloda premnoga mlada drevesca Pred zajcem varujejo mlada drevesca s tem. da jih mažejo z apnenim beležem zavijajo s slamo ali delajo okrog sadovnjakov vi- | soke plotove Vendar pravijo sadjarji, da ! j« taka obramba težavna, zamudna in draga Mnoge zime zapade tako visok sneg, da skrije celò ograje in tedaj priskaklja zajček kar preko zakrite ograje v sadov-njah in pustoši po njem Tudi letošnjo zimo se je že zgodilo nekaj takih primerov, da je sneg skril ograjo in napravil zajcu prosto pot do mladega drevja Nekaterim občinam vržejo lovske zakupnine izdatne dohodke Zato so sadjarji sprožili misel, naj bi še) dohodek iz lovskih zakupnin v poseben sklad morda pri sreskem kmetijskem odboru Iz tega sklada bi se podpiralo pri nas sadjarstvo Med drugim naj bi se posestnikom nabavljale igraje za obvarovanje pred škodljivim dodačem. Za enkrat še m upanja, da se bo zajčji spor kmalu rešil. V korist našega kmeta, « Dobra prebava Je pol zdravja! Lahka normalno izpraauenje pri zagatenju. leni-2 v osti črevesja, omogočajo vam Artin ^ dražeje dr. Wandera. . 2 komada din 1 50; 12 komadov din 8.—; j? 60 komadov din 27.—. ki mu je sadjarstvo važna gospodarska panoga, bo treba najti rešitev, da bo obvarovan pred škodo. Seveda bi bilo želeti, da bi se našel tak izhod, ki bi zadovoljil obe skupim. Razmah letalskega sporta na Gorenjskem Zbor Aerokluba na Jesenicah je pokazal lep napredek Jesenice, 2 febr V Kazini na Jesenicah je bila glavna skupščina Aerokluba »Naša krila« Oblastni odbor je zastopal predsednik g dr Orel iz Ljubljane ki je obljubil klubu izdatno podporo ;n pohvalil izredno uspešno delovanje Jeseniški Aero-klub ima vse pogoje da se razvije v močno jadralno organizacijo Jedro kluba tvorijo diplomiram inženjerji tehniki mehaniki m pi loti katerih strokovne sposobnosti in vrli ne Jih usposabljajo za vse stroke tega najbolj sodobnega ln privlačnega sporta Skupščino Je vodil predsednik Inž Ciril Kekar Iz poročil klubovih funkcionarje* je razvidno vsestransko uspešno delo klu ba že v prvem letu obstoja Aeroklub Ste je že 230 članov tako da ie »e *dal na1 močnejši zadralnl klub v Sloveniji Jadralna skupina je sama brez kake denarne pomoči zgradila tri jadralna letala ki nosijo imena »Poročnik Maleal« »Kragulj« :n »Pulex« Na pobudo Jeseniškega Aero kluba se ustanavlialc nove sdraine sku pine v Lescah In Kranlski eori tako da bodo Gorenjci zavzeli nalvidnelše mesto tudi v Jadralnem športu Aeroklub !e lani priredil na Jesenicah prvo razstavo Ja- dralnih letal In modelov ter odlično uspeli letalski dan na Poljanah ki je pritegnil izredno zanimanje občinstva iz široke okolice Lansko leto je napravilo 14 letalcev izpit na Blokah Vodstvo si je tudi za tekoče leto nadelo zelo veliko nalogo Po možnosti si bo uredilo primerno letalšče s hangarjem nabavilo si bo avto za prevoz moštva jadralnih letal ki bo služil tudi pri startanju Vsa pozornost pa se bo polagala vzgoji letalcev, tako da se bo že v tem letu lahko prijavilo 40 letalcev za oolaganje izpita Pr volitvah je bil izvoljen večinoma start odbor z inž Cirilom Rekarjem in inž. Crtom Pretnarjem na čelu Za tehničnega vodjo jadralne skupine Je bil izvoljen pilot Izidor Ručigaj. za vodjo modelne skupine pa tehnik Vaso Terseglav Po volitvah se Je razv'la stvarna ln zanimiva debata, ki Je pokazala resno stremljenje prisotnih o> čim uspešneiše delo v prid razvoju letalskega sporta k1 bo v potrebi služil obrambi domovine kakor v drugih državah Uprava hoče k aktiwiemu delu priteg-iit. čim več članstva in se bo pri cem dr->alb načela: »Leta tisti, ki delale V Murski Soboti bo letos velika matura Po enajstih letih spet celotna gimnazija Murtkt Sobota, 1. februarja Gimnazija v Murski Soboti ima letos spet vseh 8 razredov m bo na njej po enajstih letih spet velika matura Noben srednje šolski zavod v naš« banovini ni pretrpel toliko sprememb z ukinitvam* in ponovni m» otvoritvami višjih razredov V na^eir čflM/pisiu ie bilo izpolnjenih mnogo stolp cev o upravičenih prizadevanjih ljudstva za ohranitev popolne gimnazije Zgodovina sob'>ške gimnazije nam pred 20-1 etnico njenega delovanja kaže tale raz voj; Gimnazija v Murski Soboti je bila odprta it s šolskim letom 1919*20 torej takoj po osvobojen ju Slovenske krajine Najprej j« bil odprt prvi razred nato p« postopno vsako leto naslednji Zavod se Je moral v začetku boriti z velikimi teškočami Vi medvojnih osnovnih èol «i prihaiali v gim nazijo učenci prav slabo podkovani v ms terinščini -«j so po osnovnih Šolah učili povečini narodu nasprotni učitelji, poleg tega pa so razni huiskači ki se niso hoteli sprijazniti z novim stanjem v Jugoslaviji, skušali ovirati delo slovenskega srednjeéol skega zavoda Po prvih :etih pa e delo prišlo v pravi tir in gimnszija je postals ia rišče pro^vete v Prekmunu ki je omogo čalo ljudstvu Slovenske kraj'ne srednješolsko izobrazbo in dostop do inteligenčnih poklicev V letu 1926 sta bila zaradi premajhnega Števila učencev ukinjena 6. in 7. razred. Pv dolgih borbah in en odurnem nastopu vse Slovenske krajine za svoje upravičene zahteve. so nasledn;e leto odprli višje razrede kot samoupravne in ieta 1928 je bila v jurski Sobot' prva velika matura, nasledile leto pa druga, potem pa je bila zaradi pomanjkanja sredstev samoupravna višja giiru'*zija dk'njena V Šolskem letu I9W/31 je bil spet 5. ra^ed samoupraven naslednje leto pa je fudi ta odpadel im ostala je samo državna nižja gimiazija. V šolskem letu 1935/36 je bila po dolgih tn števlnih akcijah spet postopno odprta višja "«amoupravna gimnazija Mestna občina je prevzela vzdrževanje samoupravnih razredov, banovina p« je priložila vsako leto znesek 40.000 din kot svoj prispevek V decembru 1936 pa je bila s kraljevim ukazom pretvorjena nepopolna gimnazija ▼ popolno s tem, da se je v prihodnjem šolskem letu 1937/38 odprl 5 razred in vsako naslednje leto višji Tako ima letos naša gimnazija 6 državnih razredov. 7 in 8 pa sta samoupravna Skupno una zavod 600 učencev torej več kakor kočevska, novomeška ali ptujska gimnazija. »Ali ima tvoj moi novo obleko?* »Mislim. da /e nima.« »Pa »t mi zdi tako Izpremenjeru* »Saj je le moj novi moi.« ŠAH Kranj. V nedeljo 29. t. m. Je delavni »Kranjski šahovski klub« odigral dve prijateljski tekmi Prvi razred je Igral v Ljubljani proti »2e ezničarskemu šahovskemu klubu«, s katerim se Je v nedeljo 22. t m boril neodločeno, drugi razred se je pa doma pomeril a »Škofjeloškim šahovskim klubom« V obeh tekmah so se igralci »Kranjskega šahovskega kluba« dobro izkazali Prvi razred Je v LJubljani to pot zmagal nad železničarji a 6Va : točkami, drugi je pa dobil boj s Škofje lobanj s 5 : 3 točkami- S tema dve ma zmagama so kranjski šah isti pokazali, da očitno napredujejo, tako po uspehih, kakor po znanju in podjetnosti Kot naslednjo večjo prireditev nameravata kranjski ln škofjeloški šahovski klub organizirati pod okriljem »Slovenske Šahovske zveze« sredi februarja brzot-irnlr za prvenstvo Gorenjske, ki se ga bodo poleg najmočnejših igralcev Iz Ljubljane udeležili Igralci vseh Šahovskih klubov Gorenjske. Brzoturnir bo v Škofji Loki in bo kot prva pri-editev te vrste na Gorenjskem gotovo zbudil tako pri šahi stih kakor pri ostalem občinstvu veliko zanimanje. Ples Jadranske straže 4. februarja na Taboru Palčki se oglašajo v mokriških gajih Velika Dolina, konec januarja Debeli dve uri hoda od Brežic po držav, I cesti na dolenjski strani stoji na ribu Gorjancev stari, znameniti grad Mokrice s krasnim naravnim parkom Vsakovrstno izbrano drevje, od košatih platan, vsakovrstnih smrek, cipres, žlahtnih bukev do izbranih grmov in grmičev, je na velikem kompleksu razporejeno oken stare trdnjave Zdaj, ko je odjuga pobrala /adn^e snež ne plohe po dolinah ln loiimcab ko tu pa tam zvončki ln trobentice kukajo izpod zemeljske ruše, se v grmičevju oglaša mili pevček eden najmanjših naših ptičkov — palček Droben ptiček saj Je za kraljič-kom irugi izmed naših majhnih krilatcev Ce greš po parku in zaviješ v samoto kjer izvira potoček — sredi nekoč taKr iepo urejenega parka, da se je po pravici kosal z marsikaterim mestnim — opaziš drobnega palčka, oblečenega v preprosto rjavo s'iknjico. ki je okrašen» » bolj temnimi povprečnimi progami Perntnico so belo pikčaste, rjast rep je privihan Samica je svetlejša S šiljastim in malo zakrivljenim kljunčkom pobira muhe, pajke ln drugo golazen, ki Jo najde pod ustje»r. v razpokah zidu i drugod Cr stopiš bi:že. ne bo odletel, ampak srborito se do smu-kal v gošči, ker se človeka prav nič ne boji. Drzno in navihano skače od /eje de veje. Tako prisrčno se vede, da nora vzbuditi ljubezen pri ljudeh Seveda, najrajš' ima zatišje, kjer šumlja skozi goščo stu-denček Ko sem se letos smučal po mokri-š' li jasi.h — kar dobro terišče za beli sport! — so se tu pa tam dvignile cele čredice palčkov in odcincale v drugi grm ;OJ:. teli niso, kajti palčki so slabi za letanje Najrajši skačejo oo goščah Tudi na vir jk h drevesih jih težko kdaj zapaziš Venomer skakljajo in potresa i z repi Cim s prvi znanilci pomladi pokukali iz zemlje, se že čuje milo palčkovo petje To je ptič. ki ga tudi siedi zime ne irirte dobra volja In zanimivo Je, da tudi v največjem mrazu, ko bela odeja pokriva grr-ičevje, ko vrabci in strnadi čivkajo na se mile vlže, — palčki skačejo pod koreninami dreves, v gošči ln grmovju ter upajo na bližajoče se pomlad To upanje izraža mali pevček s krasnim; pesmicami Zal se zdaj proti koncu januarja zgodaj zjutraj oglaša Čudovito ie njegovo petje, tu pa tam spominja na kanarčka Se bo1) či iovito pa je, odked tako mile pesmice, pa tako močan glas, ko Je živalca tako rr jhna' Vedno je dobre volje, vedno nam gostoli. Samica Je precej muhasta. 2e zgodaj pc iladi prične samec znašati mah, listje, perje za pripravno gnezdo Pa ga ne konča, ampak na novo začne z drugim blizu prvega Tudi z drugim navadno ni gotov, na pol dodelanega pusti in se spravi na tretjega. Medtem si je ženka izbrala tisto pripravljeno in na pol dodelano gnezdo ki ji ugaja Zdaj šele se začneta oba zanimati za domek :n gnezdo je kmalu gotovo Seveda gledata, da je skrito v grmu pod koreninami starega drevesa, v razuih luknjah v zemlji ali v zidu Včasih v res mrzli zimi se palček preseli blizu človeških bivališč Priskaklja na dvorišče, v vežo, v drvarnico itd Zato se tudi v človekovi bližini udomači, pa tu in tam napravi gnezdo v skladovnici drv, v slamnati strehi ali kjerkoli Zato ga na Gorenjskem kličejo tudi strešik ponekod mu pravijo stržek Pri gradnji gnezda ni lenuh Kaj Se! Gnezdo je podobno okrogli kapi, da je videti straSno veliko v primeri b pritlikavčkom Vhod v gnezdo napravi od zgoraj, pa tudi od strani Od zunanje strani Je napravljeno iz trave, llstla ln mahu vanj pa nanese vse polno mehkegs perja Ko je dogotovljeno, znese samica 8—10, pa tudi več rdeče pikčastih jajčec 2enka sedi 13 dni na njih. da se izvale majcene stvarce — drobčkani palčki, ki jim stara dva posvečata vso skrb In jim strežeta od Jutra do večera. O, vsekakor Je tudi pal-čkova samica zgled dobre in skrbne ma- tere. Včasih strada, da so le mali siti in preveč ne Čivkajo iz gnezda Naravno je, da tako drobne stvarce nerade zapuste topli dom. Se potem, ko ves rod zapusti gnezdo, se drži skupaj v grmovju, ker mu je Se vedno potrebna pomoč starih dveh. Končno, ko so prepuSčeni sami sebi, stara dva vnovič valita Tako ni nič čudnega, Če so se ravno v mokriški gošči izredno za-redili. kjer jim ugaja lega Sicer pa je palčji rod povsod pri nas v večji ali manjši meri zastopan, v višjih in nižjih legah. Zdaj, ko je sneg skopnel, se palčki oglašajo v grmovju. MokriSld gaji in logi so polni teh drobnih pevcev, ki že sedaj go-stole po goščavah. Ko se bo semkaj vrnil Se kralj pevcev — slavček, bo res pravi koncert ob večernih ln jutranjih urah r mokri škem parku. Tone Trdan. Kakor kdo gleda Dva teniška igralca sta ss borila aa zmago. Zmagal je profesional, amater pa je bil premagan. Navadno je tako, da ostanejo športniki med seboj prijatelji, tu pa se je amater ujezil na profesionala in mu je brez ovinkov rekel: »Kaj hočeta? Nekateri ljudje se pač bore za denar, drugi pa za čast.« profesionala so ta besede pogrele In mirno je odvrnil: »Vsak človek se brni za tisto, kar najbolj potrebuje.« Domače vesti * O zračni zvezi Splita z zaledjem razpravljajo že več let in so zainteresirani lokalni krogi uvedli že najrazličnejše akcije. da bi se Split priključil zračnim zvezam. Zastopniki Aeroputa so si že nekajkrat ogledali Split in okolico ter našli tudi prikladna zemljišča za letališče. Lani je bilo obljubljeno da bo Split še v teku leta spojen s srednjeevropsko zrakoplovno mrtžo. Zdaj zatrjujejo, da se bo to zgodilo pr hodnje leto. Lani so pisali listi, da se Italijani zanimajo za ureditev zračne proge ob naš: obali na ta način, da bi bila ta linija zvezana z italijanskimi, ki imajo stike s pristanišči severnega Jadrana, in pa s progo, ki bi vezala Rim z Beogradom in Bukarešto in na kateri bi letala pristajala tudi v SpLtu. Letos so tudi že enkrat v Splitu razpravljali o ureditvi zračne proge, do sklepov pa ni prišlo, ker še ni izbrano zemljišče za. ureditev aerodroma. Tudi v primeru da dobi Split šele pr hodnje leto zračno zvezo z zaledjem, bo treba rešiti vsa vprašanja ter tudi pripraviti vse potrebno še pred začetkom letošnje sezone. * Graditev novega kolodvora na Sušaku. V gradbenem oddelku zagrebške železniške direkcije bo sredi tega meseca druga javna licitacija za zidarska dela pri graditvi novega kolodvorskega poslopja na Sušaku. Sušaški kolodvor urejajo in grade v dveh etapah in bo letos dovršeno samo poslopje, prihodnje leto pa bo urejeno, tako da bo poslopje že lahko konec 1. 1940, ali pa v začetku leta 1941 služilo svojemu namenu. Prva Ikrtacija ni uspela, ker je bilo premalo reflektantov. Podjetniki zatrjujejo. da je bila proračunska vsota prenizko odmerjena, čeprav bi bila lahko višja po skupnem proračunu za delo v obeh etapah. Baje bo nova licitacija pod istimi pogoji, kakor je bila prva. in se lahko zgodi. da tudi tokrat ne bo dovolj reflektantov. Skupni proračun za kolodvorsko poslopje znaša okrog 8 milijonov in je za prvo etapo določena samo polovica, čeprav za dela v drugi etapi he more biti toliko Stroškov. ORGÖ REGISTRATUR« omoGočo red in TočEn poeguo. VSE ZR ARHiVE in PISARnO POisEBščiriE z« pisarne stroje mmt Š£LEnBUft00vf) * Važna učiteljska ustanova. Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta v Ljubljani je imela 2. t. m. svoj 36. redni ie.ni občni zbor. Ta učiteljska ustanova izhaja iz akcije učiteljske samopomoči, da bi se tovarišem pcanagalo v stiski in sili. V času ustanovitve pri škandaloznih učiteljskih dohodkih je bil tak zavod kaj potreben, a tudi danes bi ga težko pogrešali. Ta hranilnica daje posojila za krajšo in daljšo dobo po nizkih obrestih preti odplačilu v mesečnih obrokih. Hranilnica je za učiteljstvo prava dobrodelna ustanova, k njej pa se zatekajo tudi mnogi uradniki. Hranilnica deluje in posluje z majhnimi upravnimi stroški in v skromnih prostorih. Ker ne išče dobičkov, je razumljivo, da hranilnica še dolgo ali pa sploh nikdar ne bo imela svojega poslopja, kaj šele palače. Udeležba članstva pri občnem zboru je bila zadovoljiva in funkcionarji so podali ugodna poročila o delovanju in napredku zavoda, ki je imel lani približno 3 milijone dinarjev prometa. Kakor je vladala pri vseh točkah občnega zbora lepa soglasnost ,tako so bile izvedene tudi nadomestne volitve in je bil b P"7 PO l judi Ü1 preprečili, da bi se ogenj razširil na ostala poslopja. Nekdo je po tem požaru zapisal na skalo ob cesti, da bo v kratkem vsa vas pogorela. Ljudje so se seveda močno prestrašili hude grožnje. Orožniki v štangi so začeli iskati krivce. V tem pa je že sledil nov požar. Pogorela je domačija v Malem Vrhu pri Trebeljevem. Tudi ta požar so ljudje takoj opazili in hiteli reševati. Posrečilo se jim je oteti hlev, ki je bil komaj sedem metrov od goreče hiše. Orožniki so poostrili preiskavo in na dan so prišle zanimive okolnosti. Dva osumljenca so aretirali. * Nagla smrt popularnega ciganskega primaša. V Apatinu je zadela nagla smrt po vsej državi, zlasti pa v Bački dobro znanega ciganskega primaša Januša Tataya V neki dobro ob'skani gostilni je igral vso noč in ko je začel zjutiaj ob štirih svirati znano sentimentalno pfsem »Tuž-na je nedelja«, se je z violino v rokah zgru dil na pod. Ko so drugi godbeniki priskočili, je bil že mrtev. Pogreba se je ude'e-žilo na tisoče ciganov iz Eačke in ve^a množica ostalega občinstva iz Apatina in okolice. Ciganski godbeniki so mu ob grobu zaigrali štiri nlegove najljubše pesmi, kar je veliko množico globoko ganilo. e V votlini v DubrovniKu so našli 150.000 din vreden diamant. Lani je bil v Dubrovniku neki leteviščarki iz Poljske ukraden diamant, cenjen na 150.000 din. Policija je ukrenila vse, da bi našla dragulj in tatu, a ko so dolgo časa njeni napori ostali brez uspeha, je Poljakinja razočarana tn žalostna odpotovala domov. Te dni pa se je oglasil na policiji neki kmet, ki je prinesel razne dragocenosti in tudi brošo z velikim diamantom, kar je vse skupaj našel v votlini Osula v okolici Dubrovnika. Brošo z diamantom so na policiji takoi spoznali kot last poljske letoviščarke, lastniki ostalih dragocenosti pa še niso znani V votlini je vlomilec svoj plen skril, da bi pozneje prišel ponj. Poštenost revnega kmeta je njegove naučite prekrižala. * Nenavadna smrtna nesreča. V Travniku je po čudnem naključju izgubila življenje 37-letna kmetica Fata Muzlečva. V malem primitivnem mlinu je mlela koruzo in ko se je sklonila, so se ji odvile kite ter se ji zapletle v minsko vreteno. Vreteno ji je dolge kite zadrgnilo okrog vratu in, ko je čez čas prišel v mlin hla^ pec, je našel nesrečno kmetico že mrtvo, zadušeno Nesrečna Fata je zapustila 7 malih otrok. * Razširitev ozkotirne proge Varaždin— Vinica. Pod vodstvom pomočnika generalnega direktorja drž. železnic g. Cugmusa je v Varaždinu komisija pregledala ozkotirno železniško progo Varaždin—Vinica, katero je dal nekdaj zgraditi grof BombeL. les za svoja podjetja. To progo je država odkupila za 4 milijone dinarjev in že takrat so jo nameravali razširiti ter pri Ormožu združiti z železniško progo iz Maribora. Razširitev proge je postala še bolj važna po otvoritvi proge Varaždin—Koprivnica. Ko je zdaj komisija dovršila svoje delo, pričakuje ves okoliš, da bo prišlo v kratkem do Izvedbe starega načrta. * Huda nesreča na Dunavu. Pri Bač-kem Novem selu se je pripetila tragedija, pri kateri so izgubili življenje trije možje. Uslužbenec vodne zadruge Oskar Kiralji ter čuvaja dunavskega nasipa Franjo Lang in Josip Kozma so se z navadnim čolnom odpeljali po Dunavu iz Opatovca na srem-sko stran. Med vožnjo so opazili, da vdira v čoln voda. Čoln je bil Izsušen in razpo-kan, kar pa vsi trije prej niso opazili. Ko so pripluli do sredine reke se je začel čoln potapljati in so vsi trije skočili iz njega, da bi se rešili s plavanjem. Nesreč, ne brodolomce je ovirala zimska obleka ln vsi trije so utonili. Iz Marenberga m—PoStaa v°žnja Je razpisana na progi Marenberg—Vuhred in obratno>. Prvo pogajanje ni uspelo. Prav bi bòlo, če i poštna uprava stavila med prevzemne pogoje tudi to, da mora podjetnik biti vešč državnega Jesika. m— Gradnja občinskega vodovoda Je zastala. Zajetje in nad 1000 m cevovoda je že urejeno. Nadaljevanje se bo začelo šele takrat, ko bodo pogajanja z lastnikom zemljišča, koder bo napeljana druga polovica cevovoda, končana Nerazumljivo se nam zdi. zakaj občina ne pokrene vseh razpoložljivih zakonitih mer, da se lastnik prisili k razlastitvi potrebnega zemljišča. Tu ni namesitu nikako popuščanje. Koliko dragocenega časa in nepotrebna izraba materiala in delovnih sil se potroši časno za to, da se vzdržujejo urejeni Jarki. Vso slovensko Javnost, predvsem pa koncertno občinstvo opozarjamo na proslavo skladatelja Antona Lajovica v koncertni dvorani V počastitev odličnega kulturnega delavca m prvega reprezentan. ta slovenske glasbe bo v ponedeljek 6. t. m. v filharmonični dvorani slavnostni kon, cert Glasbene Matice. Na sporedu bodo izključno slavljenčeva dela in sicer za simfonični orkester, za ženski zbor s sprem-ljevanjem orkestra, samospevi s sprem-Ijevanjem orkestra ter a capella mešani zbori. Spored bodo izvajali: Josip Gostič, Valerija Heybalova, združeni orkester — operni orkester in Orkestralno društvo Glasbene Matice. — ter celotni Matični zbor. Uvodno besedo o skladatelju ln pomenu njegovega dela bo imel prof. Marijan Lipovšek, ki tudi spremlja solista na klavirju. Začetek ob 20. uri. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. V nedeljo 5. februarja vsi v štepanjo vas na sokolsho maškarado! Pododbor društva »Kneginja Zorka« sporoča vsem svojim cenjenim članicam, da se vršijo članski sestanki vsak prvi pe. tek v mesecu ob 17. v damski sobi kavarne »Emona«. Tu dobijo gg. članice vse ln, formacije o društvenem delu, dajejo svoje nasvete in stopajo z upravo v ožje stike. Opozarjamo, da je prav danes L februarski petek, in da imamo prav danes za naše članice zanimivo sporočilo. Iskreno vabimo! — Odbor. Nov grob. Umrla Je gospa Nežka Pirihova. Zadnjo pot bo nastopila danes ob pol 17. izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti. Blagi materi lep spomin, žar lujočim naše iskreno sožalje 1 u— U družen je Jugoslovensklh Inženjer Jev in arhitektov, sekcija LJubljana, vabi člane in vse, ki se zanimajo, na predavanje, ld bo v torek februarja ob pol 21. uri v društveni predavalnici na Kongresnem trgu 1/H (poslopje Kazine). Predaval bo inž. Vladislav Pečenko: O sodobnem ogrevanju prostorov. I KINO SLOGA — TEL. 27-80 Samo še danes ob 18., 19. ln 21. uri SHIRLE1' TEMPLE Otrok iz predmestja I u— Imena ulic. V našem listu smo pred kratkim s tem naslovom objavili pritožbe zara d; imenovanja ulic predvsem v Zg. Šiški, sedaj pa objavljamo tudi pojasnilo, dobljeno za magistrata. Glede novih uličnih imen je bila javnost že 1. 1937 opozorjena, naj predlaga razna Imena. Temu povabilu se je odzvalo več organizacij ln tudi posamezn'kov, a kulturni odbor je tudi upošteval vse sprejemljive nasvete. Prav tako je tudi mestni svet že sprejel nova imena za Zg. Šiško, ld so bila sklenjena po nasvetih domačinov, ki so se udeležili 21. aprila 1938 v ta namen sklicanega sestanka. V kratkem bo mestni svet spet sklepal o novih imenih in tedaj pridejo na vrsto tudi Dravlje, prav tako pa tudi Ste-panja vas, Vič itd., prav povsod bodo pa upoštevane želje tamošnjega prebivalstva, ki naj svoje predloge napiše in pošlje mestnemu poglavarstvu. u— Šentjakobsko gledališče ponovi v so boto zvečer in nedeljo popoldne nadvse uspelo Haškovo satiro na vojno »Dobri vojak Svejk«. — V nedeljo zvečer se ponovi duhovita komedija »Peč«, češkega pisatelja Emila Vacheka. Povojna češka dramska literatura se Je zmagovito uveljavila tudi pri nas in vsako češko delo vzbudi upravičeno zanimanje našega občinstva, Tudi komedija »Peče, zanimiva po risanju miljeja in po oblikovanju snovi, je odrsko v šentjakobskem gledališču popolnoma uspela. u— Nezgoda s kolesom. Mestni reševalci so včeraj dopoldne pripeljali na kirurški oddelek S81etnega strojevodjo državnih železnic Riharda Kokolja, ki stanuje na cesti H. v Rožni dolini. Na Cesti v Rožno dolino je padel s kolesa in dobil precej hude poškodbe po glavi in po obrazu. Iz Maribora a— Na smučarski zlet mariborske sokolske župe v nedeljo 5. t. m. bo odhod z vlakom ob 5.40 iz Maribora. Vodstvo tekem potuje v soboto z vlakom ob 13.38 in prenoči v smučarski koči pod Guštanjem. Tekmovalci, ki pridejo že v soboto, prenočijo v Sokolskem domu v Guštanju, kjer bo zanje tudi prehrana, po prihodu jutranjega vlaka bo zbor pred Sokolskim domom, nato odhod k tekmam v Rimski vrelec. Tekma v smuku se prične ob 10. za moške tekmovalce ob 10.30, ob 13.30 oz. 14. pa bo tekma v smuških likih, po tek, mah bo zbor vseh udeležencev v Sokolskem domu v Guštanju. Odhod z vlakom ob 18.46. a— Družabni Maribor se je zgrnil v sredo zvečer v Sokolski dom in v Narodni dom. V Sokolskem domu je valovala množica, ki je veselo in prijetno zara j aia v smislu staroslavne tradicije planinskega pie sa. Ob poskočni godbi se je toplo razpoloženje stopnjevalo do ranih ur. Lepo uspela prireditev je kazala pečat planinstva, ki je združilo mlajšo in starejšo generacijo. Vse dvorane so bile v zelenju, slikovitem okrasu, ki je povzdigoval vso prireditev. Vneto so se zbirali Mariborčani in Mariborčanke pri »Gadjem gnezdu«, »Frda. manih policah«, »Hudem kotu«, Pod tur-nom, pri Zlodeju, Habakuku, na Pisani frati, pri Črnem jezeru itd. Tudi letos se je v tem domačem predpustnem, planinskem okolju razvilo izredno živahno razpoloženje, ki je zajelo staro in mlado. Prireditev so počastili s svojo navzočnostjo tudi mariborski odličniki z mestnim poveljnikom generalom C. Stanojlovičem in bivšim mestnim županom dr. Lipoldom Posebno številno je bila zbrana naša zelena bratovščina s predsednikom ravnateljem Pogačnikom na čelu, polnoštevilno pa zbor naših vrlih planincev z zaslužnim predsednikom podružnice SPD inž. šlaj-merjem in našim planinskim pionirjem dr. Senjorjem. Planinski ples je trajal v naj, prijetnejšem razpoloženju do ranih ur Lepo in prijetno je bilo tudi na obrtniškem plesu v Narodnem domu, kjer je bilo tudi vse najlepše pripravljeno. Vneto in neutrudno je sodelovala vojaška godba pod vodstvom kapelnika kapetana Jiranka. čisti dobiček je namenjen za sklad za gradnjo Obrtniškeda doma. ar- Podprimo omladince JNS. V nede, ljo 5. t. m. popoldne bo pri Grmeku v Studencih družabna in prijateljska prireditev, ki jo pripravljajo naši vrli omladinci JNS. Podprimo idealno nacionalno zavedno mladino! a— Smrtna kosa. Na Koroški cesti 43 je umrl v 39. letu svoje življenjske dobe naš dolgoletni, marljivi raznašalec Rudolf Novak Bolehal je na težki neozdravljivi bolezni, ki j> je končno podlegel. Blagemu rajnkemu časten spoman, žalujočim svojcem naše globoko sožalje! a— Noče priseči. Zanimiv primer so imeli te dni pri sreskem sodišču. Dolžnik Franc Pleteršek lz Dobrovcev na Dravskem polju bi moral v zvezi z neko rubež-nijo položiti tako zvano razodetno prisego, kei Je upnik doznal, da je prejel dolžnik od staršev dedščino v znesku 100.000 din. Ker nI našel eksekutar pri nJem nobenega denarja, bi moral položiti razodetno prisego, s katero bi moral izpoveda, ti. kje se ta denar nahaja. Pleteršek pa nI hotel priseči. Radi tega Je v smislu določbe Izvršilnega zakona moral v zapor, ki se mu lahko raztegne do šest mesecev. »— Povožena. Neki motociklist Je podrl na tla 461etnega vini čar j a Franca Simo-niča iz Viničke vasi. Simonlč se je zatekel v bolnišnico. — Neki kolesar je povozil 35 letno Terezijo Zavernik lz Vukovja 61. Dobila je poškodbe po glavi, rokah in nogah. Odpre mili so jo v bolnišnico. a— Vse Je dobrodošlo drznim tatovom, železničarju Jakobu Punčuhu iz Sp. Dobrave 64 Je Izginilo moško kolo znamke »Dilrkopp«. — Tudi sedlarskemu vajencu Hinku Serku lz Kamni ce so odpeljali kolo izpred šolskega poslopja v Razlago vi ulici. Kolo Ima evid. št. 138020 in je vredno 1000 din. Natakarju Ivanu Mileti so ukradli la spalnice zimsko suknjo, vredno 1000 din. — Srebrno uro sta izmaknila bolniš-niškl sestri V. petronji zlikovca ki sta jo skušala vnovčitj pri nekem urarju. a— Iz gledališča. Jutri zvečer bo prva repriza »Avtomelody« za red B. s— V Ljudski n ni verzi bo predaval drevi univ. doc. dr. Fran Zwitter o predhodnikih sodobnega nacionalizma. Iz življenja na deželi Iz Kamnika ka— Preureditev električne napetosti od 110 na 220 voltov je zdaj predmet razprav naših meščanov, ki so si že davno želeli izboljšanja električnega omrežja. Seveda bo to izboljšanje v zvezi s stroški, ki jih bodo morali plačati odjemalci električnega toka. Že pred leti je nameraval občinski odbor izvesti to kočljivo zadevo, in sicer tako, da bi občina najela posojilo in dvignila ceno toku, e čimer bi amortizirala posojilo. Mestno električno podjetje je zdaj sklenilo, da bo stroške preureditve v vsaki hiši nosil konzument sam. Prav tako tudi industrijska podjetja za preureditev motor Jev. Občina pa bo zato obdržala ceno toku na dosedanji višini. Odjemalci toka bodo morali nositi tele stroške: preureditev števca (okrog 125 do 130 din) ali nakup novega števca (180 din) ln nakup novih žarnic. Mestno električno podjetje bo omogočilo dobavo po izredno nizkih cenah in bo Izvršilo preureditev poleti, ko se porabi najmanj toka ln bodo meščani najlažje zmogli stroške. ka— Napis na Soli. Kot zanimivost navajamo, da na naši osnovni Soli na Glav, nem trgu nI nobenega napisa, iz katerega bi tujec lahko razbral, da je to poslopje namenjeno izobrazbi kamniške mladine. Vsa šo-ska poslopja v okolici pa seveda imajo napise. Iz Trbovelj Sokol Trbovlje je priredil zanimiv dobrovoljskj večer, za katerega je oilo napovedano predavanje prof. J o rasa iz Ljubljane o dobrovoljcih in osvobojenju. Ker je bil predavatelj zadržan, ga je nadomestil br. Rajko Pavlin. V klenih stavkih je orisal podrobnosti iz časov, ko je naša nacionalna omiadina kljub črncžol-temu pritisku črpala vso borbeno moč iz svetlih zgledov naših bratov Srbov onstran Save, govoril je o borbenosti slovenskih nacionalnih vrst v vojnem času, ki so kljub vislicam, zaporom in preganjanjem stremele za jugoslovensko svobodo z besedo in dejanji. Razgrnil nam je veličastno sliko dobrovoljskLh borb na zavezniških frontah. Pozval je mladino, da si iz junaške požrtvovalnosti dobrovo'j-cev vtisne v značaj vse tiste nacionalne vrline ,ki jo naj v današnjih resnih časih vodijo pri delu za močno in veliko Jugoslavijo. Predavanje je bilo srednje obiskano. Predavatelja je pozdravil in se mu zahvalil starosta br. Jesih, prosvetar br. Pahor pa je ob zaključku pozvaj prisotne, da pridno posegajo po naši dobrovoljski literaturi, ki nam trajno hrani velike te-kovine naših narodnih borcev. t— Predavanje šef-zdravnioe ljubljanske poliklinike gospe dr. Lunačkove o dobi spolnega dozorevanja je privabilo presenetljivo mnogo poslušalk. Društvena dvorana Kolašic je bila nabito polna žena in deklet predvsem iz rudarskih slojev. Predavateljico je s prisrčnimi besedami pozdravila predsednica Kolašic ga. Lapor-nik. Ga dr. Lunačkcva je v dveurnem predavanju poljudno obrazložila posebnosti dobe spolnega dozorevanja in opozorila slušateljice na važnost pravilne telesne vzgoje, higiene in pravega razumevanja doraščajoče mladine v letih spolnega razvoja. Uverjeni smo, da so poslušalke ponesle domov marsikateri dober nauk, ki naj jih v bodoče vodi pri vzgoji njihovih otrok. Slična predavanja bi kazalo prirediti še večkrat .saj odlični obisk prireditve najbolje dokazuje živo zanimanje našega ženstva za vzgojne ln socialne probleme. V bodoče bo morda koristno misliti tudi m predavanje o potrebi izvenšol-ske vzgoje mladine, ki jo morajo vršiti starši v rodbinskem krogu. Predavanje naj bi upoštevalo zlasti naš rudarski okoliš ln kvarne uplive, ki jih imajo na rudarsko mladino cesta, pohajkovanje in slaba tovarišija. Iz Hrastnika h— Društvo rudniških nameščencev je imelo nedavno svoj občni zbor v društvenem lokalu Poročila odbornikov so bila ugodna Za društvenega predsednika Je bil izvoljen g. Ivo Farčnik in sprejeta je bila resolucija proti uvedbi novih poselskih knjižic in njihovi visoki ceni. h— Sistematični rentgenski pregled za delavce steklarne ln kemične tovarne je bil zadnja dva meseca v ambulane! OUZD zdravnika g dr. Vidmarja, ki je dal ini* dativo za ta zelo potreben pregled Aparat je dalo na razpolago zdravilišče Golnik, pregled pa je izvedel specialist g. dr, Radšel, primari j lz Maribora. Zapiske js vodila z vso vestnostjo zaščitna sestra gdč. Pliberškova iz Trbovelj. Pregledanih je bilo 1371 oseb ln ugotovili so 29 zaprtih in 5 odprtih primerov tuberkuloze. Nekateri bolniki so bili v stalnem delu in se bolezni niso niti zavedali. Tudi naša industrija ima velike zasluge pri uvedbi potrebnih pregledov. Stroške so nosili v prvi vrsti obe Industriji in pa delavci sami, ker okrožni urad ni imel potrebnega kredita. h— Plesna šola v Sokolskem domu ima svoj zaključni venček v soboto 4. t. m. Iz Murske Sobote ms— Na Sest let ječe je bil obsojen Leopold Tratnjak, ki je v novembru v Bakov» cih s kolom ubil svojega soseda Antona Buzetija, očeta sedmih otrok. Med njima je vladalo staro nasprotje, ki je usodni večer privedlo do žalostnega dogodka. Tratnjak ima doma posestvo, na katerem Je zdaj ostala žena s tremi majhnimi otroki. ms— Kuharski tečaj je organiziralo so-boško Kolo jugoslovenskih sester. Ta bo menda prvi te vrste v našem kraju in bo trajal tri tedne. ms— Preimenovanje soboških nllc Je na vidiku. 2e nekaj let se vleče to vprašanje, zdaj pa bodo naše ulice le dobile nova imena. Sobota se je v zadnjih letih tako razvila, da je nastalo več novih ulic, ki so še brez, Imen, a mnogo jih ima še imena ia prejšnje dobe in so za današnje čase neprimerna. Kakor povsod v takih primerih je tudi v Murski Soboti del meščanov mnenja, naj nekatera stara imena ostanejo, ker so se med ljudstvom že tako udomačila, da jih pač ne bo mogoče nadomestiti. Za primer navajajo Malo Kanlžo, ki Je dobila ime po »kanižarjih«, prvih delavcih, ki so odhajali na sezonsko delo v ma» džarsko Kanizso Odbor, ki ima v rokah to kočljivo zadevo, bo že našel pravo pot, da bo preimenovanje izvršeno v splošno zadovoljstvo. , Iz Konjic nj— Gasilska četa Je na rednem letnem občnem zboru izvolila za častnega predsednika trgovca g. Otorepca. Poslevodečl predsednik Je g. Domitrovič Franc ml., ki Je istočasno tudi poveljnik. Ostali odbor je ostal neizpremenjen. nj— Samaritanski tečaj Je priredil tukajšnji Rdeči križ. Tečaja se je udeleževalo 15 slušateljev. Predavala ste gg. dr. Goričar Ante ln dr. Rudolf Ivo. 26. t m. so bili zaključni izpiti, ki so pokazali prav lepe uspehe. JESENICE. Zvočni kino »Radio« bo predvajal drevi ob 20. velefüm »Vojna špijonov« z Renejem Saint Cyrom v glavni vlogi. Med dodatki Je Paramountov zvočni tednik in kozaški glasbeni film »Glasbeni ep«. — Sledi »Hči Drakule«. JURŠEVCI PRI PTUJU. Za vedno nas Je zapustila v 79. letu starosti gospa Cecilija Salda, mama dolgoletnega šol. upravitelja g. Leona Salde. Ni človeka v našem kraju, ki ne bi poznal gospe. Bila Je dobra, živela je srečno v zakonu z gospodom Leopoldom, katerega je krut udarec usode hudo zadel. Od blizu in daleč so se zbrali ljudje na njeni zadnji poti in tudi slabo vreme ni oviralo ljudi, da -ne bi Izkazali pokojnici zadnje časti. Blaga pokojnica Je bila po rodu s Češkega, živela pa je dolga desetletja med nami. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Danes zadnjikrat Njen prvi ples Predstave ob 16, 19. ln 21. uri KINO UNION Telefon 22-21 Marie Bell — Harry Baur -— Fernadel — Rihard Willm — Francois« Ro&ay E. a 50 Strel u grajski Mžnid Roman »Torej je res«, je zmagoslavno zagrmel sir Rey-nold, »da j bil Gerald Fawcett vaš ljubimec?« »Ne, ne, ne!« je zaklicala Pamela, vsa žareča od sramu, »Zapriseženi ste, in laž pred sodiščem ima grdo ime — krivo pričevanje! Gerald Fawcett ni bil vaš ljubimec samo prejšnje čase, ampak še tisti mah!« »To ni res!« je hripavo odvrnila Pamela. »Prise-žem, da ni bilo, odkar sem se poročila, ničesar več med nama.« »Aha! Torej priznate, da je pred poroko nekaj bilo med vama?« »Menim, moji lordi«, Je rekel Rapier in se ozrl po plemenitem krogu, ki ga je obdajal, »da je priča odgovorila na moje vprašanje, ali je imela razmerj z Geraldom Fawcettom, in to v pritrdilnem smislu.« Rapierjev končni govor je bil mojstrovina. S preračunano spretnostjo je izrabljal sleherni odtenek svojega krasnega, gibčnega glasu. Ko si poslušal to zvito preprostost, si kar čutil, da govori iz njegovih ust duh vsega plemiškega stanu. Tako veličastna so bila načela, ki jih je izražal, in tako pre.ejano se je znal dobrikati velemožnim poslušalcem, da so celò novopoplemeniteni milarji med njimi čutili, kako jim poljejo v žilah reke viteške in grofovske krvi. Omenil je obtoženčevo neoma- deževano poprejšnje življenje ter ga opisoval kot dobrega velep „estnika, očetovskega prijatelja svojih zakupnikov, zglednega lastnika premogovih rudnikov, blagega soproga in očeta, ki je ljubil ženo in otroka nad vse, znamenitega učenjaka, priznanega raziskovalca in odličnega zbiralca. »Ali, moji lordi, tudi najmiroljubnejšemu človeku časih napoči trenutek, ko mora ubijati, drznem se reči: ko naj ubija! Predstavite si nezasli-šanost obdolžitve, ki mu jo je sir Fairfax zabrusil v oči! Zvest viteškim načelom svojih prednikov, se jo stanovitno brani ponoviti, da bi obvaroval drago ime osebe, ki jo ljubi bolj kakor svoje življenje. Teh besed, moji lordi, teh točnih besed ne bomo nikoli izvedeli. Kakor koli se konča ta pravda in kakršno koli sodbo izrečete — te besede ostanejo pokopane v njegovem srcu, pod pečatom njegove ljubezni in njegovega viteštva.« Zvonki igralski glas je trobil dalje: »... državni tožilec pravi, da pred tem sodiščem, ki je najvišje v deželi ,ne sme biti ugodnosti za nikogar Nihče tega tako ne izprevidi kakor jaz, moji lordi Moj klient ne pričakuje in ne želi nobene ugodnosti Vse njegovo ravnanje, od trenutka, ko je obvestil policijo, pa do današnjega dne, priča, da mu je samo do pravičnosti. In vse, kar imam Se pripomniti, moji lordi, je tole: dajte, da bodo narekovala vašo odločitev ista plemenita načela, ki je iz njih izšlo vsako posamezno dejanje lorda Colchestra, vašega paira, ki stoji tu pred vami in čaka sodbe.«-- Juanita je dvignila slušalo. »Si ti, dušica? « Jc vprašal John. »Zanimalo t« bo, da so ga spoznali za krivega. Zelo milo kazen je dobil — z oziram na spremljajoče okolnosti — namreč tri mesece zapora, ki jih je seveda že prebil, ko je čakal obravnave.« »Kaj pomeni to?« je vprašala. »Da je prost.« »Oh!« »Zdi se, da nisi bogvekaj vesela, dragica?« »Pač, pač, a mnogo važnejši mi je ubogi fant, ki bo stal v četrtek pred sodniki.« 6 Chelmsford Prvič v svojem življenju je začutil Meredith nekaj težkega, ko je stopil v ječo. Kajti bila Je celica obsojenega na smrt. Obravnava je bila v četrtek. Lord Colchester, ki so ga zaslišali kot pričo, je bil takoj odpotoval na Korziko, kjer je hotel ostati nekaj tednov. Pamela je bila ostala pri tašči v Mardleighu. Pri navzkrižnem zasliševanju je bil moral Fawcett priznati, da je bil v gozdičku, malo preden je počil strel, in pod vprašanji državnega tožilca, ki so se usipala nanj, je bil tudi priznal, da je tam »nekoga pričakoval«. Vsi poizkusi, dognati, kdo je bil ta nekdo, so se razbili ob trdovratni molčečnosti mladega moža. Glede na to vedenje je državni tožilec tem laže prepričal porotnike, da je neznani »nekdo« gola izmišljotina. Pamela Colchestrska je morala prebiti novo božjo sodbo, ki je bila skoraj za las enaka prvi. Vkljub sijajnemu branilčevemu govoru je bi- lo ie naprej jasno, kakšna bo sodba, ln m ao N porotniki čez pet in dvajset minut vrnili z izrekom, da je obtoženec kriv. Geraida Fawcetta so zaradi premišljenega umora obsodili, da bo dne 27. novembra tistega leta obešen. Major Downey, ravnatelj Jetnižnice, Je vprašal višjega nadzornika: »K Fawcetu bi radi, kakor slišim? Čemu vam bo to, Meredith?« Meredith je zmajal z glavo: »Prav za prav sam ne vem.« »Ministrstvo notranjih zadev vam n« bi bilo dalo prepustnioe, ako ne bi imeli tehtnega vzroka.« »Oh, prepustnico sem si prizvijačfl po ravnatelju kriminalnega oddelka. Ali Fawcett ve, da pridem k njemu?« »Ne. Skočite pred odhodom še k meni, Meredith!« Tri minute po tem razgovoru je stal višji nadzornik v obsojenčevi celiti »Dober dan, Meredith!« Truden glas, v katerem ni bilo nič presenečenja nad obiskom. Mladi človek se je bil postaral za deset let Njegova razposajena objestnost je bila izginila, in namesto deškega fanta, ki se je s Salami otepal nesreče, Je sedel pred višjim nadzornikom ledeno obrzdan moS s tihimi očmi. »Dober dan, Fawcett! Smem sesti?« »Kakor vas je volja. Tu nisem jaz gospodar, ampak država.« Zavladal je napet molk, ki ga je Fawcett pretrgal z besedami: »Nu, kaj želite to pot?« o§p®dar§fvo češkoslovaško gospodarstvo v novih mejah Kmalu po določitvi novih češkoslovaških mej so bile v inozemskih listih objavljene številne statistike o tem, kaj je Češkoslovaška z odstopitvijo sudetskega ozemlja in južnega dela Slovaške izgubila in kaj ji je ostalo. Te številke so bile le deloma točne. Češkoslovaški državni statistični urad je v zadnjem času objavil zanesljive podatke, ki se nanašajo na češkoslovaško gospodarstvo v sedanjih mejah. Te dni je bila objavljena tudi statistika češkoslovaške zunanje trgovine za zadnje lansko četrtletje. Češkoslovaška trgovinska bilanca je nadalje aktivna Kakor je znano, je Češkoslovaška v prvih clneh oktobra odstopila Nemčiji su-detsko ozemlje, tako da se z oktobrom začne nove življenje druge češkoslovaške republike. Ker v oktobru še niso bile de-finitnmo določene meje in je v češkoslovaškem gospodarstvu vladala popolna negotovost, je razumljivo, da sta izvoz in uvoz v tem mesecu padla na minimum. V novembru je pričela češkoslov. industrija zopet izvažati zlasti na podlagi prejšnjih kupčij, povečal se je tudi uvoz, čeprav v manjši meri V decembru se je češkoslovaški izvoz nadalje dvignil, še v večji meri pa se je povzpel uvoz, ker češkoslovaška industrija prej ni mogla dobiti iz inozemstva surovin, zlasti pa zaradi tega, ker je po odstopitvi sudetskega ozemlja nastala znatna potreba po uvozu premoga. Tako je imela Češkoslovaška v decembru nekoliko pasivno bilanco, medtem ko je bila bilanca v oktobru ln novembru aktivna. Kako je v zadnjih treh mesecih lanskega leta prišlo do vzpostavitve trgovinskih odnošajev z inozemstvom, nam kažejo naslednje zanimive številke o gibanju izvoza in uvoza (v milijonih Kč): izvoz uvoz saldo oktober 213.8 113.6 + 100.2 november 657.1 515.6 '+ 141.5 december 851.1 870.6 — 19.5 okt - nov. 1722.0 1499.8 + 222.2 Češkoslov aška trgovinska bilanca je bila v zadnjem četrtletju aktivna za 222 milijonov Kč. Decembrska pasivnost je bila. kakor rečeno, le posledica velikega uvoza surovin zaradi izpopolnitve rezerv in je računati s tem, da bo Češkoslovaška tudi v novih mejah imela aktivno trgovinsko bilanco. Povprečna mesečna vrednost češkoslovaškega izvoza je v zadnjem četrtletju 1937 pri ugodnejši svetovni konjunkturi dosegla 1120 milijonov Kč. V decembru lanskega leta pa je znašal izvoz okrnjene Češkoslovaške 851 milijonov Kč, to je 76% vrednosti izvoza pred enim letom. 2e v decembru je bil torej navzlic slabši izvozni konjunkturi kakor pred enim letom češkoslovaški izvoz večji nego se je pričakovalo glede na okolnost, da je Češkoslovaška izgubila preko 30% svoje produkcijske kapacitete. Zanimivi so tudi podatki, ki jih objav, lja čsl. državni statistični urad o spremembah v agrarni in industrijski produkciji v novih mejah. Izgube v kmetijstvu Od lanske pšenične letine na prejšnjem ozemlju Češkoslovaške v višini 17.64 milijona stotov odpade na sedanje ozemlje G. Ttu Rotman t Kapitan Koziostrelec gre leve lovit 71 »če pregovorim krdelo teh črncev, da gredo z menoj,« je nadaljeval, »tedaj jo uberemo s svojim opičjim vozom kar naravnost skozi Afriko proti jugu!« In že se je jel pogajati s prijateljem Utemetutijem, kar ni bilo baš lahko, zakaj sporazumeti sta se mogla samo z znamenji. Češkoslovaške 12.20 milijonov stotov, tako da znaša izguba zaradi odstopljenega ozemlja 81%. Pridelek rži je znašal lani 18.67 milijona stotov in odpade od tega na sedanje ozemlje 12.60 milijona stotov. Tu znaša izguba skoro 33%. Od lanskega pridelka ječmena odpade na sedanje področje češkoslovaške 71% in znaša izguba 29%. Od lanske produkcije" koruze v višini 2.29 milijona stotov pa odpade na sedanje ozemlje le 1.22 milijona stotov, ta, ko da znaša izguba preko 16%. Izgube v živinoreji približno ustrezajo površini odstopljenega področja. Od hmelj-sldh nasadov ki so obsegali v starih mejah 11.540 ha, je v novih mejah ostalo 4027 ha, od lanske hmeljske letine v višini 243.300 starih stotov pa odpade na hmeljsko področje v novih mejah 93.300 stotov. V agrarnem pogledu je Češkoslovaška utrpela relativno največje izgube pri vinogradništvu. Površina vinogradov je znašala v starih mejah 26.000 ha, sedaj pa znaša le 10.400 ha. češkoslovaška je torej izgubila 60% vinogradov. Od lanskega vinskega pridelka v višini 545.200 hI pa odpade na pridelek v sedanjih mejah 240.000 hI, tako da znaša tu izguba 56%. Industrija prej ln sedaj Kakor smo že ponovno poudarili, Je češkoslovaška izgubila razmeroma malo težke železne Industrije. Od štirih visokih peči so ostale v novih mejah tri in znaša po vrednosti produkcije v 1. 1935 izguba le 28%,. Od 19 topilnic ostalih kovin (brez železa) jih je ostalo v novih mejah 14 ln znaša izguba na podlagi produkcije le 21%. Tudi najvažnejši obrati železarske Industrije so ostali v novih mejah. Po vrednosti produKcije znaša izguba pri jeklarnah in železolivarnah 24.6%, pri valjarnah pa 26%. Večja pa je izguba v industriji železnih izdelkov. Tako znaša izguba v industriji manjših predmetov iz železa 64%, v industriji predmetov iz pločevine in emajllra-nega blaga 40% in v ostali železni ln kovinski industriji 49%. Izguba v industriji strojev, aparatov in železnih konstrukcij je majhna in znaša le 20%, v industriji prometnih sredstev prav tako le 20% in v elektrotehnični industriji 23.5%. Razmeroma majhna je tudi izguba v industriji za predelovanje kmetijskih proizvodov. Po kapaciteti produkcije znaša v sladkorni industriji le 17%, v industriji špirita 20%, v industriji slada 17%, v pivovarniški industriji 27% in v industriji škroba 19%. Najmočnejša je v odstopljenem ozemlju tekstilna stroka, ki je bila prej v veliki me. ri odvisna od izvoza. Po vrednosti produk. cije iz leta 1934. je Češkoslovaška izgubila v predilniški stroki 70%, v Industriji tkanin pa 53%. Občutne so tudi izgube v steklarski stroki, kjer je češkoslovaška Izgubila vse obrate za izdelovanje ploščatega stekla. Vendar je pričakovati, da bo v kratkem v tej stroki zgrajena nova Industrija. Od ostalih panog steklarske industrije je Češkoslovaška izgubila 38%, od industrije svetilnih teles in steklene bižuterije pa 76%. Tudi izguba v papirni stroki je znatna in znaša v produkciji celuloze in papirja 55% in v produkciji izdelkov lz papirja 36%. Industrija usnja In čevljev Je povečini ostala v novih mejah republike. Po vrednosti produkcije znaša izguba pri usnjar-nah le 22.5%, v čevljarski industriji pa komaj le 3%. Skoro neokrnjena je oblačilna stroka, saj znaša izguba v konfekciji oblek samo 10% in v izdelovanju perila 29%. Tudi v mani industriji rokavic ki je doma v Sude tih, znaša izguba le 44%. Omeniti je še kemično Industrijo. Od težke kemične industrije je morala češkoslovaška odstopiti po vrednosti produkcije 40%, od Industrije jedilnega olja 51%, od industrije ostalega olja in maščob pa 63%, medtem ko znaša izguba v industriji gumija le 33%. Znatna uvozna potreba v premogu Občutno je bilo češkoslovaško gospodarstvo prizadeto, ker je morala češkoslovaška odstopiti bogate rudnike rjavega premoga v sudetskem ozemlju, češkoslovaška je v novih mejah glede premoga navezana v znatni meri na uvoz. V črnem premogu krije sicer 80% domače potrošnje in bo bodoča uvozna potreba pri povečani produkciji le malenkostna; precej pa je sedaj trgovinska bilanca obremenjena zaradi uvoza rjavega premoga. V decembru je znašala češkoslovaška produkcija črnega premoga 781.000 ton, uvoz črnega premoga pa 288.000 ton. Produkcija rjavega premoga pa je dosegla le 140.000 ton ln je morala češkoslovaška v decembru uvoziti 322.000 ton rjavega premoga. Uvoz premoga je v decembru obremenil trgovinsko bilanco z vsoto 95 milijonov Kč, Razvoj zaposlenosti Zaposlenost ae je v zadnjih mesecih razmeroma ugodno razvijala, navzlic temu, da so odpadla prejšnja velika naročila za oboroževanje. Zlasti v onih strokah, ki so močno zastopane v odstopljenem ozemlju, se zaposlenost ugodno razvija. V decembru je bilo zavarovanih 1,480.000 delavcev nameščencev, t. j. le za 848.000 manj nego pred enim letom na neokrnjenem ozemlju. V tem mesecu je bilo 142.300 brezposelnih delavcev in nameščencev (brez beguncev) medtem ko je znašalo število brezposelnih delavcev na sedanjem ozemlju republike v decembru prejšnjega leta skoro 230.000. Gospodarske vesti r= Premogovnik »Stanovsko« pri Polj-čanah je kupil industrijec MUinov iz Zagreba. O premogovniku »Stanovsko« pri poljčanah se je v zadnjem času mnogo ču lo v zvezi s težkočaml lastnikov, ki rudarjem niso mogli redno plačevati mezd. Dne 30. januarja je prišel ta rudnik z vsemi priteklinami na javno dražbo pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Cenilna vrednost samega rudnika »Stanovsko«, obstoječega iz 4 dvojnih jamskih mer, je znašala 101.000 din. vrednost prlteklin pa je bila ocenjena na 121.000 din. Najmanjši po, nudek je bil določen na 74.000 din. Na dražbi je rudnik z vsem Inventarjem kupil g. Milinov lz Zagreba za 175.000 din. «= Uradni tečaji za februar. Finančni minister je za februar določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 305 din, 1 zlata turška lira 346.50, 1 angl. funt 238, 1 dolar 50.50, 1 kanadski dolar 50, 1 nemška marka 14, 1 zlot 9.60, 1 belga 8.50, 1 penga 9, 1 braz. milrajs 2.50, 1 egiptski funt 239, 1 palestinski funt 238, 1 urugvajski pezos 16, 1 argent. pezos 11, 1 čilski pezos 1.20, 1 turška pap lira 1.20, 100 albanskih frankov 1600, 100 frane, frankov 135, 100 švic. frankov 1150, 100 i tal. lir 232, 100 hol. goldinarjev 2750, 100 bolg. levov 44, 100 rum lejev 32, 100 danskih kron 1180," 100 švedskih kron 1260, 100 norv. kron 1230, 100 španskih pezet 150, 100 grških drahm 39. 100 češkosl. kron 151, 100 finskih mark 105. 100 letonskih la tov 790, 100 iranskih ri jalov 110 din. Borze 2. februarja Na beograjski in zagrebški borzi so se danes nemški klirinški čeki trgovali po nespremenjenem tečaju 13.70. za 15. marec pa v Zagrebu po 13.6650. Tečaji angleškega funta so ostali nespremenjeni. Grški boni so bili v Zagrebu zaključeni po 37.1250, medtem ko so se v Beogradu nudili po 37. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci notd-rala 472.50 — 474.50 ( v Beogradu je bil promet po 473.50). Do zaključka je prišlo v .delnicah Trboveljske po 190. DEVIZE Beograd. Amsterdam 2366—2404, Berlin 1767.62 — 1785.38, Bruselj 742.50 — 754.50, London 205.58 — 208.78, Milan 231.35 — 234.45, New York 4376-75 —■ 4436.75, Pariz 115.95 — 118.25, Praga 150.85 — 152.30. Curih. Beograd 10, Pariz 11.7075, London 20.7275, New York 442.8750, Bruselj 74.85, Milan 23.29, Amsterdam 238.35, Berlin 177-65. Stockholm 106.75, Oslo 104.15, Köbenhavn 92.52, Praga 15.16, Varšava 83.65, Budimpešta 87, Atene 3.80 Bukarešta 3.40. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Vkoda 472.50 — 474.50, 4% ajrarne 60.50—62.50, 40/0 severne agrarne 60 den., 6°/o begiuške 89.50 — 90. 6°/o dalm. agrarne 89.50—90, 70/0 stabiliz. 97.50 den., 7o/0 invest. 99.50 — 100.50, 7% Seligman 99 den., 7°/o Blair 92 — 93, 8% Blair 98 — 99; delnice; Narodna banka 7700 den., PAB 224 den., Trboveljska I87 — 190, Narodna šumska 20 bl., Gutmann 36 den., šečerana Osijek 80 — 96, Osječka ljevaonica 175 bl., Oceania 310 den., Jadranska 320. den. Beograd. Vojna škoda 473.50 — 474.50 (473.50), za mare 472 — 473 (472.50), 4»/0 agrarne 60 — 61-50, 4»/» severne agrarne 60 den., 6% begluške 90.25—90.50 ( 90.50) 6»/o dalm. agrarne 98.75 — 90.25 (98.75), 70/0 invest. 100 — 101, 7% Seligmann 100 den., 7®/o Blair 91.50 — 92, 8% Blair 98 — 99, Narodna banka 7770 den., PAB 230.50 den. Blagovna trSlSča žito -j- Chicago, 2 februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 69.875, za julij 68.875, za sept. 69.75; koruza: za julij 52. 4. Winnipeg, 2 februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 62.75. -f. Novosadska blagovna borza (2. t. m,). Tendenca in cene brez sprememb. bombaž -}- Liverpool, 31. januarja. Zaključni tečaji: za februar 4.77 (prejšnji dan 4.73), za maj 4.74 (4.70). Mali oglasi Službo dobi Beseda 1 dm. davek s din, za èuro ali dajanje naslova 3 din Najmanj šl znesek 17 din NATAKARICA z malo kavcije, najrajši z dežele, se išče. Nastop takoj. Poštno ležeče 116, Trbovlje IL 2124-1 Službe išče /saka beseda SO pai dava* 3 din za fttfro ali dajanje naslova 9 din najmanj&l znesek U din MANUFAKTLRIST agilen, samostojen bi premenil mesto. Ponudbe na oglasni odd. Tutra pod »Večletna praksa«. 1985-2 $vtpšniota Beseda 1 din, davek s dm za Sliro ali dajanj* aaslova 5 din Najmanj U 8R>8»k I? din Dobavljalni avto nosilnost 800 kg, prodam komisiiskr « i.400 din. — Adler Service, Ljubljana, Kersnikova 2. 2001-10 r/ Besed t 1 din. dawk din za Stiro ali dajanje naslova 5 din Najmanj U znesek 17 din Lokal za obrtnika dvoje prostorov, oddam. — Vidovdanska cesta 1. Vprašati v gostilni, 2054-1? tono vanja Beseda 1 din. davek s din. za Sliro ali dajanje lislova 5 din Najmanj SI znesek 17 dia Za marec ali pozneje Išče enosobno stanovanje v Spodnji Slškl zakonski pax brez otrok, ves dan odsoten. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod značko »Trgovec 888«. Razno Beseda 1 din, davek 3 din, za SUro aH dajanje naslova 5 din Naj manj -ti znesek 17 din. POT DO SREČE knjigo ln ostale lnfor-naclje dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega grafologa Karmaha, 2alec. 81-37 Od Vas i® odvisno, da hnatt obleko vedno kot novo dato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — SvPeterčkove poslednje sanje«. Uspeh je bil zelo dober. Za nedeljo 5. t m. pa so se naši igralci odločili, da pojdejo na gostovanje k Sokolu v Ivančno Gorico. Uprizorili bodo igro »Vdovo Rošlinko«. Ker je predpustnl čas, bomo imeli v soboto 18. t m. maškarado, na katero že danes opozarjamo. Prireditev bo lepa in zabaven program v režiji br. Staneta Trampuša bo nudil obilo smeha Posebno pa se bomo odlikovali z godbo Igrali nam namreč bodo godbeniki prvega planinskega pehotnega polka iz Škofje Loke Ce želite razvedrila in cenene zabave, pridite 18. t m v Sokolski dom v Medvodah. Sokolsko društvo Vojnik uprizori v nedeljo 4. t m komedijo v petih alikah »Lahko je moškim . .« Delo, ki Je prevod lz hrvaščine in ki spretno zajema današnje pestro mestne življenje, Ima primeren socialni poudarek, bogato prepleten z zdra, vim humorjem, ki drži gledalca skozi ves potek Igre v prijetnem razpoloženju. Igra ki je naštudirana v režiji g. Zoika, ima vloge odlično zasedene, scenerija pa je v rokah rutiniranega g. Felicijana Ne poza. bite v nedeljo priti v posojilnično dvorano. Sokol Hotrdršica. Narodni in državni praznik je tudi naše Sokolsko društvo proslavilo na dostojen način Udeležba na akademiji kakor tudi na družabnem večeru po akademiji je bila odlična Za dvaj-setletnioc naSe države so bratje tehničarji sestavili vaje sami Posebno je ugajala skupinska vaja moškega m ženskega naraščaja ter vaja »Le naprej«, ki so jo izvajali člani s sablaml. Za zaključek je članstvo Izvajalo prizor »Zedinjenje«. Na Mik'avžev večer je bila vsa sokolska deca obdarovana z raznimi dobrotami Glavna skupščina našega društva je bila 18. decembra Udeležile se je je lepo število član stva. Skupščino je vodil brat starosta Ja, nez Korenč. Funkcionarji so podali svoja poročila izčrpno. Iz njih je bilo razvidno, da društvo uspešno deluje v Petrovi pet, le tki. Silvestrovanje je prav dobro uspelo Od starega leta smo se poslovili z burkami, Šaljivimi nastopi in alegorijo. Pripravljamo za nai kraj Izredno prireditev ln sicer »Vse v mavričnih barvah«, ki bo na nedeljo, 19. t. m. Lepa dekoracija, izborna postrežba in res prav prijetna domača zabava mora slehernega iz našega okolja privabiti, da pod »mavričnimi barvami« uži-Je nekaj uric v prijetni zabavi. Torej na pustno nedeljo v HotedrSico! Sokolsko društvo v Ormožu Je SO. Januarja polagalo obračun svojega dela. Br starešina Je tzrekel vdanostne pozdrave starešini Nj. Vel kralju Petru II Pozdravil je nadalje župnega delegata br. dr. Šalamuna Sledila so poročila posameznih funkcionarjev, ki so bila prav \z-črpna ln lz katerih lahko posnamemo, da Je druStvo vkljufc raznim težkočam, kijih je imelo v preteklem poslovnem letu. vendar lt- razmeroma dobro napredovalo, župni delegat Je v obširnem govoru opozoril na nekatere važne okoliščine, ki naj v bodoče olajšajo la Se tzboljšajo naše delovanje. Sledile so volitve odbora, ki je po veliki večini ostal Isti s starešino br. Ra-kuSem na čelu V soboto 4. t m. priredi sokolsko društvo svojo tradicijonalno maškarado pri škorčiču. na katero vabi vse ljubitelje zabave ln plesa. Igra mariborski jazz. Na črno-beli • • • Ljubljana. 2. februarja Ljubljančanom je bila na večer pred Svečnico izbira glede plesa lahka ali pa nadvse težka! Kar troje velikih plesnih prireditev so imeli na razpolaeo. A vse so bile tako mikavne da se je bilo težko odločiti. »Kam. da kje kaj ne zamudimo?« so se spraševali In zami^iil menda res nikjer nihče ni. Kajti kamorkoli se je odločil iti. tam je našel toliko, da je bila merica po-željivosti do vrha polna. Ljubljanske dame. ki jim ne manjka dobrega okusa, so se dobro oborožile za vse primere: šivilje so imele z njimi obilo posla in nazadnje so oblegale frizerje ter jim izvabile vse registre fantazije za raznolike pričeske. Bile so res kar lepe, da bolj niso mogle biti. Da ste jih videli v Kazini, kjer je klub Primork po dolgih letih pre-mo-a st>et uvedel nadvse priljubljeno in eno najbolj elitnih predpustnih prireditev: črno-belo reduto! Spet je veljala deviza: lepa harmonija črne in bele. Morda dolgočasno? Kaj še! Treba je bilo videti, kaj vse zmoreta okus in fantazija skombinirati iz teh barv. Kmalu po napovedani uri so se začele zgrinjati goste gruče gostov k blagajni, kjer so jih sprejemale članice kluba. Dvorana, ki je bila okusno okrašena, je bila naglo napolnjena. Tako. da je bilo možno točno ob določenem času pričeti z oficielnim delom programa. Otvorila ga je godba s koncertnim komadom, nakar se je po dvo-ani razlegel topli bariton g. Rakovca, za njim pa je še gdč. Sonja Ivančičevi zapela dve ariji. Umetniki so želi toplo priznanje gostov. Nato so po zaključenem oficielnem programu dame od kluba Primork z dijaki Primorci otvo-rile ples s kraljevskim kolom. Rajanje, ki je že takoj na začetku izpričalo nadvse veselo in prešerno razpoloženje, se je začelo vse ie le še čakalo polno napetosti sprevoda mask Ni bilo treba dolgo čakati! Ožarjene od reflektorjev so se pod vodstvom plesnega mojstra Jenka pojavile ob vhodu in v razigranih koakih zavzele dvorano ki so jo poslej obvladovale s svojim šarmom in nagajivostjo. Saj človek ni bil varen pred njimi: od sile so bile poredne, da je »civiliste« kar Sčegetak maščevalnosti Pa najprej so jih nagradili 1 Seveda samo najlepše Ln najbolj originalne! V žiriji «J kraljevali strogi, pa pravični sodniki, s katerih sodbo so bili vsi zadovoljni, maske in »civilisti». Tam so sedeli gg. prof. Santel, arh. Mesar, m ž Kos in prof. Cotič. Prisodili so I. nagrado skupini Kankan (toalete izdelane v salonu Hity) kot skupini; kot paru so prisodili I. nagrado orientalskima maskama Dragici in Hildi Zupanič, najlepši posamezni maski Španjolki v črno-beli gdč. Jarmili Ferfolji, nadalje pa še najori-ginalnejši posameznici, ki je predstavljala kačo (zapeljiva je bila kakor tista iz raja!) — gdč. Boženi Tuječevi in pa najoriginalnej-ši skupini »Ribičem«, ki »o v svoji mreži prinesli krasno ribo — deklico v ribji koži! Ribiči in ribica so v civilu dame iz ženskega odseka »Soče«. Po razsodbi in podeljenih nagradah pa se je vrstil ob zvokih jazza »Ronny» ples za plesom. In če je kak »konservativec« še kaj dvomil o priljubljenosti nekaterih izmed najmodernejših plesov, se je lahko preveril: prav ti so bili najbolj zaželeni. Pravijo: zelo so družabni! Naše gledališče D R A »1 A Petek, 3. ob 15 * Veriga Dijaška predsta* va po globoko znižanih cenah Sobota, 4.: Veronika Deseniška Izven. Znižane cene od 20. din navzdol. Nedelja, 5 ob 15 : Dobrudža Izven. Znižane cene od 20. din navzdol Ob 20. Potopljeni svet. Izven Znižane cene. Ponedeljek, 6. ob 15 Snegulčica. Brezplačna mladinska predstava. Torek, 7.: Krall na Betajnovi. Gostovanje ansambla Narodnega gledališča iz Mau ribora Izven. Odkritje Cankarjevega poprsja v avli dramskega gledališča bo danes točno ob 11. dop Govoril bo upravnik Oton Župančič. Takoj po odkritju bo v dramskem gledališču Cankarjeva akademija, ki jo pri-rede: uprava gledališča, Pen-klub in Dru* štvo slovenskih književnikov. Uvod v akademijo bo govoril predsednik DSK prof. France Koblar, recitirali bodo članj drame: ge. Marija Vera, šaričeva, gg. De-bevc, Jan in Levar odlomke iz Cankarjevih del Vstopnina k akademiji je od 10 din navzdol in vse posetnike prosimo, da si kupijo vstopnice že prej pri dnevni blagajni v operi, ki začne poslovati ob 10. pri posebnem pultu, od pol 11. dalje pa r veži dramskega gledališča. premiera Cankarjeve drame »Hlapci« v režiji g. Cirila Debevca, bo drevi ob 20. za premierski abonma Zasedba: župnik Skrbinšek, nadučitelj Gregorin, Jerman Debevec, Komar Potokar, Hvastja Lipah, Lojzka Mileva Boltarjeva, Geni Mira Danilova Minka Gabrijelčičeva, zdravnik Ga-le, poštar Murgelj, župan Presetnik. Anka Vida Juvanova. Jermanova mati Rakar-jeva. Kalander Cesar, njegova žena PoL Juvanova, Pisek Plut, Nace Sever, delavec Presetnik. O P E B A Petek, S.: Jolanta. Gianni Schicchi Red Četrtek Sobota 4.: Frasquita. Red A. Nedelja 5. ob 15.: Pod to goro zeleno. laven Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20 Evgemj Onjegin. Znižane cene od 30 din navzdol. Jože Križaj, basist zagrebške opere, bo nastopil drevi kot Kecal v Prodani neve* sti. Janka bo pel mladi tenorist g Gosti-ša, vlogo Marin Ke gdč. Valči Heybalova, Sprememba opernega repertoarja se je morala Izvršiti zaradi tega, ker bo pel te dni g. Gostič v Beogradu ln Zagrebu z znamenito češko pevko Jarmllo Novotno. Grofica Marica poslednjlč na našem odru. Na svečnico popoldne bo 88tič najuspešnejša in najpriljubljenejša vseh operet, ki so bile kedaj igrane na našem odru: Kalmanova »Grofica Marica«. To bo obe« nem tudi poslednja predstava tega dela, ki se s tem odstavlja ? repertoarja, ker Je pošla pogodba z založništvom na pod-je s svojimi 87. predstavah prinesla bla. opereta je daleč prekosi'a vsa druga dela Izvajana na naših odrih tudi po inkasu. saj je s svojimi 87. predstavami prineslo blagajni daleC nad en milijon din. dohodkov kar predstavlja tudi svojevrsten rekord. Opozarjamo vse ljubitelje tega dela na to predstavo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 4. ob 20.15: Dobri vojak švejk. Nedelja, 5 ob 15.15: Dobri vojak Svejk. Ob 20.15: :Peč. MARIBORSKO GLEDALIŠČE petek. 3.: Zaprta Sobota, 4. ob 20.: Avtomelody. B. Sobota 4. februarja LJubljana 12: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17; Otroška ura: Nadaljevanje otroške povesti ln Gašperček. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delo-pust Igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. _ 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). _ 20.30: Bučar: »Smuk — smuk«, veseloigra s godbo in petjem (člani rad. igr. družine in Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila — 22 15: Radijski orkester. Beograd 16-45: PloSče in petje. _ 20: Narcdne pesmi ln orkestralna glasba. _ 22.15: Plesna muzika. _ Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Prenos opere lz Nar. gledališča. — Praga 19.25: Pester spored. — 30: Godba na pihala. — 21.10: Zvočna igra s petjem in muzi ko. — 22.20: Plošče. — Varšava 21: Koncert orkestra ln solistov. — 2315: Plesi. — Sofija 1630: Lahka in komorna glasba. — 19: Orkester mandolin in petje. — 20: Bee hovno-va glasba. — 20.50: Lahka in plesna muzika. _ 22.30: Orkestralna glasba. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.30: Koncert po željah. — 18.50: Komorne skladbe. — 20.10: Dunajski predpust — 22 40: Zabaven spored — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Pevci. — 20.10: Kakor München. — 22.30: Vesela muzika. — München 19- Koncert 20 saJcsofonov. _ 20.10: Zabaven spored _ 22.20: Sobotni ples _ Pariz 19.30: Lahka glasba s plošč. _ 20.30: Pester spored. — 21.30: Prenos Gounodove opere »Mireille«. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiaKarnarja fran Jeran. — Za tnaerami dal is odgovoren a inj« n™™^ — v »jutrlja"^ j